64. številka. Ljubljana, četrtek 18. marca. XIII. leto, 1880.
UliMjM v Bttk dan, i%vzeni*i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prijemali za a v Btro oper I k e dežele M celo leto Iti jrl., za pol leta 8 g\, «»• *etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto M rM., M četrt leta 8 gld. :0 kr., za en mesec 1 |?ld 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, liO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tolike* \eč, kolikor poštnini iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol.h in sa dijake velja znižana tena ii. sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejemali za četrt leta .*{ gOld, — Za oznanila, so plačuje od četiristopne petit-vrste <i kr., če se ozimni lo enkrat tiska, f> kr., če se d\akrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo Je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 8 .gledališka srolba". Opravništvo, na katero t.aj       blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t j, administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
V I .Juh I Jani 10. marca.
Denainjo čislo „ Slovenskega Naroda" objavlja v dopisu z Dunaja dve važni novici; prva je, da nas zapusti deželni predsednik g. vitez Kalli na, na njega mesto pa da mu bode naslednik imenovun še pred velikonočnimi prazniki; druga ne men j važna vest, ki pa je prozvala radostne nadeje, je ona, ki pravi, daje deželni šolski nadzornik Pir ker poprosil za penzijo.
Z gospodom deželnim predsednikom izgubila bi Kranjska vrlega in pravičnega moža, ki je se svojim postopanjem, miroljubnim in poštenim značajem čestokrat utešil razburjenost duhov. Ako je politika Taaflejeva prava, tedaj bi njega posredovalnim nameram nigdo na Kranjskem ne bil mogel toliko koristiti, kolikor je koristil g. Kal lina. Kranjska se bode njega drugače spominjala, nego se spominja njegovega prednika, g. \Yidiuanna.
K drugej vesti o nprostovoljnem* odstopu g. Pirkerju imamo dostuvljuti se nekih po-drobnostij. Zapuščajoč svoje dozdanje mesto, namerava postaviti si še spomenik, ki bode venčal njega celo nam iSlovencem toli sovražno politi« k o delovanje na šolskem polji. V o š u j a k o v a resolucija glede slovenskega jezika na učiteljskih pripravuiščih v Ljubljani in Mariboru je se vsakemu v spominu. Ta resolucija je prouzročila, da je vodstvo tukajšnjega učiteljišča dobilo baje ukaz z Dunaja, da poroča o uravnavi možkega in ženskega učiteljišča z ozirom na teoretiško in praktiško i/.onuko gojencev, ki imajo k a-sneje poučevati na ljudskih šolah se s love n s k im učni m jezikom. Vodstvo je izdelalo to poročilo in je oddalo dežel-
Opasni mrtvec.
(Iz „dnevnika" svojega prijatel.a priobčil V. 10.)
Bil sem vodja samotnoj železničnej postaji ne daleč od M i c h i g a n s k e g a jezera v Zjedinjenili državah Severne Amerike. Marsikaj sem doživel v tej službi prijetnega in neprijetnega, ali tako v skrbeh nijsem bil nigdar v svojem burnem življenji, nego baš na Silvestrov večer leta 1869.
Nebo je bilo prepreženo z gostimi temnimi oblaki, dež je lil, kakor nebeski hudourniki. Dvanajst ur je uže razsajal najhujši vihar. Poleg vsega čulo se je v dalji o tem zimskem času res nenavadno grmenje.
iS težkim srcem sem pričukoval vlaku Št. 37., kateri se je bil zakesnil za dobro uro, kar je bilo po vsem naravno o takej nevihti.
Naposled — sedem je bila uže ura —
nemu šolskemu svetu, ki je sklical, zdaj ko baš nij g. Kal line v Ljubljani, sejo, ter sklenil, to poročilo odposlati ministerstvu. To bi no bilo nič napačnega, ko bi se dotično poročilo držalo resnice; a ono je, kakor smo poizvedeli, udarec slovenskemu narodu v obraz, tako, da je, prečitavši ono poročilo, neki ud deželnega šolskega sveta, ki pa sicer nigdar nij še prisegal na nafo narodno zastavo, vskliknil baje: „ Soleh1 eine Kntstellung der VVahrlieit ist noch nicht vorgekoinmen!" Za zdaj temu ne dostavljamo še ničega._
Politični razgled.
\olntii |<> «1 <>#.<> I <*.
V Ljubljani 17. marca. Dne 14. t. m. je prišla deputacija praškega mestnega zbora čestitat nj. velič. c<*«ar|u na zaročitvi cesarjeviča Rudolfa, Župan Skrain-lik je deputacijo vodil in cesarju čestital češki in nemški in ga prosil, naj bi cesarjevič stalno bival v Pragi. Nj. vel. cesar je zahvalil se tudi češki, ter se je pomenkoval s posamniini udi deputacije, a dejal, da obljubiti ne more, pride li cesarjevič v Prago stalno bivat ali ne, ker to jo odvisno od mnogih, večinom vojaških razlogov.
V seji dr/iivuei;,! zbora v petek je pri posvetovanji o arlbergskej železnici poljski poslanec Uausncr razložil, zakaj da on glasuje za arlbcrgsko železnico. Dejal je, da vidi v tej železnici, ki bode peljala v St. Gallen llomanshorn, Ziirich. liasel, v Relfort, podporo Avstriji. Ta železnica bode Avstrijo vezala z zapadom, ter bode omogočila, da si Avstrija svobodno poišče zaveznika in da se znebi dozdanjega navideznega zaveznika. Kakor je znano, je llausner vlansko leto govoril velik govor zoper Nemce, to kaže, da se je v mišljenji Poljakov mnogo premenilo, in da tudi oni, kakor vsi ostali avstrijski Slovanje zamotajo kako zvezo z nemškimi sosedi.
začujem žvfžeg, in v crnej noči so se mi videle vedno bliže prihajajoče lučice kakor iz tujine vračajočeniu potniku okna predrage hiše očetove, kjer je bival in prežil svojo najlepšo dobo. Kes, silno težak kamen se mije odvalil od srca, ko sem opazil ta znamenja življenja. In kako ne? Anti sem se ves čas bal, da se vlaku ne pripeti kakšna nesreča, kajti na niojej progi sta bila dva mostova, katera nijsta osobito slula po svojej trdnosti. In kaj se lehko ne zgodi pri takšnem vremeni? Strah moj je bil dakle popolnem opravičen. Toda, vlak je tu, ostavimo nepotrebne skrbi! Nikakor ! Še nekaj dražega mi je liki mora vznemirjalo dušo. Uže opoludne bi mi imel vlak pripeljati zaboj se 13 tisoč dolarji, — a nijsem še prejel te vsote. Poročali so mi, da jo dobodem z večera. Misel, da toliko novcev ostane v mojem varstvu črez noč, nij bila baš pre-prijetna, osobito ne zato, ker sem na postaji bival v popolnej samoti.
Ko se vlak ustavi, stopita iz voza samo
IIiMljtcIiil ofis«-ii je dovolil vladi emisijo 20 milijonov zlate rente za pokritje deficita; tudi Poljaki so za to glasoval!.
<<-■■< rali*t i državnega zbora napovedujejo hud boj zoper finančnega ministra, ne centralisti iz vsakdanje opozicije, tbitšritlerji namreč, nego dna „zinerna stranka", ki je v zadnjem časi glasovala večkrat z vlado; Plener jun., Suess in drugovi so sami hoteli zasesti stol finančnega ministra, ali ker jim je to izpodletplo, zato napovedujejo „skrajno" opozicijo vladi ter nje finančnim predlogam. O. Plener in somišljeniki mu so so spokorne kazali, dokler so še videli nekatere minister-ske stole prazne, zdaj je druga, zdaj si hočejo prostor narediti, da bi jim bilo moč iusee-novati zopet dobo „trinkgel(lovtt, s katerimi bi si žepe, zdaj suhe, polnili, kakor je bil običaj ob času ustavo vernega „aufšvunga". V to svrho iščejo si zaveznikov pri — Poljakih. Se ve, da je zaman njih trud, kajti tudi Poljaki notnnjo uzroka ločiti se od avtonomistiške stranke na ljubo ustnvaškim propalicam.
II rvat »ka regnikolarna deputacija je pričela v Pešti zopet svoje seje, ter bode ta teden stavila ogerskej deputaciji svoje predloge. Novi ban hrvatski grof PejaSevič je bil pri dveh sejah, ter „posreduje", da bi se vsa vprašanja ugodno rešila, poroča „ Politik".
Meseca decembra m. 1. je bil imenovan biskup Andjelič administratorjem v arbnktj patrijarhiji; mož je magjaron in njega imenovanje je ogerske Srbe močno vzburilo in zato žele, da bi se Brbikl cerkveni kongres sklical, ki sam ima pravico premembe ustanavljati v srbskej patrijarhiji; v to svrho je poslala novi-sadska cerkvena občina prošnjo do kongresnega odbora in druge občine se jej bodo pridružile.
Viiniije ilry.i.r,ve.
lliiNki poslanik v Parizu, Orlov, je pozvan v Peterburg; v Parizu ostane kot vodja poslov K a pn ist.
FrancoNki senat je zopet zavrgel floti VII. naučnoga ^akona, zato je dejal Kreveinet, —————— t
dva potovalca, ali boljše rečeno jeden. IJiu-zega so v krsti (rakvi) prinesli iz voza za prtljago.
„Kedd je tukaj notri V vprašam, ko so neobično blago nesli v postajo.
„Moja umrša svakinja," odgovori tujec, kateri se je bil pripeljal z vlakom. „Nečiikinja je gospodu Kldridge, katerega gotovo poznate ; doma jo bodo položili v rodovinsko pokopališče."
„Mrtvo žensko dakle pustite črez noe na postaji V" vprašam dalje.
nSe ve," odvrne kratko. „Ali menite, da mi je še moči priti do gradiča gospoda El-d r i d g ej e v e ga?"
bO takem vremeni," pravim, „imate do tija pretežaven pot. Svetujem vam, da raj še prenočite v bližnjem hotelu."
Pokazavši tujcu, na katerej strani je četrt ure oddaljeni hotel, otidem k vlakovodji. Izročil mi je zaboj z dolarji ter me posvaril: „Pazi in bodi oprezen, prijatelj ! Ta vsota je tolika,
da bode vlada odšle' rabila zakone zoper nepooblaščene kongregacije.
V Italijanske! zbornici je dne 15. t. m. zagovarjal C ris p i rovarstvo „Italie irredente". i
HiAiiiarku ne gre vse po volji, to se da sklepati iz raznih nemških glasov, ki rož-ljajo sč sabljami. „K6ln. Ztg." zatrjuje, da je postal Bismark tako sumnjiv, da hoće pričeti tudi vojno z Busijo, oko ta ne dokaže miroljubivosti svoje; drug list „Hannover'sche Cou-rier" pa naznanja, da je Bismark zbral vsa taka diplomatska pisma, ki dokazuje nemško-sovražno politiko rusko. O „avstro-nemškej zvezi" piše „Frankf. Ztg.u, da je Bismark hotel Avstrijo obvezati, sebi pa bi bil prihranil popolno svobodo, a zoper to da je bil cesar nemški.
V nemškem „rajhstagu" je grajal Lasker vlado, ker nij predložila prodolženja nemško-avstrijske trgovinske nagodbe; a Philippsborn je dejal, da Bismark ne namerja v nemško-avstrijskih trgovinskih razmerah ni česa p remen i ti, nego te razmere utrditi.
Preko Londona se poroča 15. t. m. iz Alahabada, da so .%fg-aiil*taiicl napadli Angleže v Charikaru, vzeli mesto in Angleže prepodili. Nova afganistansko-angleška vojna je neizogibna.
Dopisi.
Iz Zagreba 16. marca. [Piv. dop.] Do leta 1873 smo Slovenci gojili bratske simpatije do narodno opozicijonalne stranke na Hrvatskem; ko je pa narodna stranka hrvatska prišla do vladinega krmila, našlo se je Slovencev, kateri so celo dejanski podpirali nemško opozicijonalno „Agr. Presse", ker sami v opoziciji stoječi proti nemško-liberalnej stranki, so držali, da jim mora biti naravna zaveznica opozicijonalna stranka na Hrvatskem.
Mej tem, ko se je unionistiška t. j. ma-gjaronska stranka vtopila v narodno stranko, je nastala nova opozicija na Hrvatskem, ka tera si je dala ime „stranka prava" in kate-rej stoji na čelu dr. Anton Starčević, mož poštenega značaja in čistih rok, kakor se pravi, Pogreško pa tudi ima dr. Starčević, in ta njegova pogreška je, ka je idealist in težf za ciljem, katerega menda ne doseže nig-dar ne on, niti kateri sedaj živeči Član njegove stranke.
V svojem programu jemlje „stranka prava" pod nazivom planinskih Hrvatov sicer tudi nas Slovence v poštev, pa zato ni staje vprašanje, zakaj in s katerih uzrokov ne simpatiziramo
Slovenci a to stranko, katera broji mej svoje članove skoro da vso mladež hrvatsko.
Ker je mej „Slov. Narodom" in „stranko prava" te dni došlo do udarca, jakšega nego li je morebiti dobro, bodemo poskušali najti razlogov, kateri so pogrešali nesporazumljenje in sukob.
Vsaka stranka, katera hoče ter želi pridobiti si simpatij in tako ojačiti, mora one elemente, katere si želi pridobiti, z ljubeznijo k sebi vabiti, a ne arogantno odbijati.
Vsaka n><dalje stranka, katera hoče obstati in napredovati, mora si postaviti cilj, katerega jej je moči doseči, če ne precej, pa vendar s časom.
Ko bi Slovenci hoteli denes reči, da nij-smo več Slovenci, ampak da smo Hrvati, precej bi nas objela stranka prava in uvrstila mej svoje; ker pa tega iz važnih uzrokov, glede katerih seje tudi uže v tem listu razpravljalo, za zdaj storiti ne moremo, pokazuje „stranka prava" v svojem organu „Slobodi" neko animoziteto napram „Slov. Narodu" in proti Slovencem na Hrvatskem živečim, kar je vsckako škodljivo za slogo in vzajemnost izmej sosedi in sorodniki, kakor smo Hrvati in Slovenci.
Ko je pred mesecem dnij „Slov. Narod" naštel one profesorje slovenske, kateri ne živo v ožjej domovini svojej, mej tem ko našo mladež tujci podučevajo, nij imela „Sloboda" po« milovalne besede za svoje planinske brate, ampak rekla je v pogledu na Hrvatskem služeče profesorje: „želimo im sretan put!"
To boli, gospoda „stranke prava", in ne Sudite se, ako se tudi Slovenec, ali kakor pravite „planinski Hrvat" razpali in užge, da mu vzkipi kri, da pozabi vseh obzirov ter hlastne: „paklo kud paklo" f
Ako priznaje „stranka prava", da i Hrvati spadajo kot species v genus Slovanstva, je res obžalovanja vredno, če v očigled tolikih naših zajedničkih sovražnikov gre ista stranka zameta vat Slovence, svoje najbližje brate po rodu in sosede, ter se posmehuje njih bedi in neugodnemu politiškemu položaju.
Ako bi Slovenci ne spadali pod Beč, a Hrvati ne pod Budimpešto, bi po našem mne nji lahko bilo naše zbližanje in zjedinjenje, ali tako nam Slovencem za zdaj ne preostaje ino, nego dr/ati se svojega narečja, ker če bi to svoje narečje popustili ter se po-prijeli hrvaščine, bi se nam moglo zgoditi, da
bi ne bili črez 20 let niti Hrvati, ampak —
Nemci.
V ostalem se mi zdi, da se še ne bodemo tako brzo sprijaznili sč „stranko prava"; morebiti se to zgodi poznpjše enkrat, kadar bode ta stranka starejša in zmernejša, a sedaj je „premlada" ter še nij za nas Slovence, ki smo zadnja leta sem resni politika rji, nemarajoči za atopije. —o—.
Domače stvari.
— (Izjava.) Dopis v „Slovenskem Narodu" „z Gorenjskega", od 12. marca, kjer se g. Foerster zopet zagovarja in cecilijansko društvo, se je vrinil v predale našega lista po nesrečnem naključji, brez znanja glavnpga vodstva „Slovenskepra Naroda". Mi obžalujemo to in izrekamo enkrat za vselej, da ne bomo o tem predmetu nobene stvari več niti „pro" niti „contra" objavili. Izjavljamo pa na tem mesti, da nemarno nobenega povoda cecilijansko društvo zagovarjati, še manj pa g. Foersterja. „Slovenski Narod" je v prvej vrsti političen list in se torej popolnem strinja s tistimi, ki
Foersterja zavoljo njegovega političnega držanja napadajo, njegova muzika nas pa ne briga. Glavno vodstvo uredništva „Slov. Naroda" v odsočnosti urednika g. Jurčiča.
— (Konfisciran)) je bil „Slovenskega Naroda" včerajšnji list, in sicer zaradi članka, imejočega naslov nAli Slovenci res nijso sposobni za visoke službe?"
— (Slovenski jezik in goriške s r e d n j e šole.) „Soča" pripoveduje, da sta šla poslanca \Vinkler in Valussi k ministru C o n r a d u ter ga prosila, naj bi se oziral na slovenski in italijanski jezik tudi po goriških srednjih šolah. Naučni minister je baje odgovoril, da hoče to stvar dobro preudariti, objektivno, ne glede na predsodke in politiške govorice, češ, da eni so „rusofili" drugi pa „irredentarji".
— (Rešilne Čolne) je naš mestni magistrat dal napraviti ter jih je na raznih krajih po Ljubljanici razpostavil. Želimo, da bi se ta zelo praktična naredba, o katerej smo v svojem listu uže pred letom dnij jedenkrat sprožili besedo, izkazala tudi v resnici koristno, kadar bode za to prilika.
— (G. Josip N o 11 i), znani naš rojak in sedaj v Italiji bivajoči operni pevec, pride meseca aprila v Zagreb, kjer nastopi — težko pričakovan gost — v nekaterih operah.
da bi ti marsikateri naših razbojnikov zaradi nje rad sč svinčenko prevrtal glavo, predno bi ti bilo moči upirati se."
Tudi jaz sem se pošalil, odgovarjajoč svojemu dolgoletnemu prijatelju, ali, reči mi je, da je bila moja šala posiljena.
Kondukter je dal znamenje za odhod, vlak je zažvižgal in se jel dalje pomikati. Gledal sem za njim, dOkler mi njega rudeče svetilke nijso izginile izpred očij. Zelo osamljenega in tesnosrčnega sem se čutil, ko sem se vračal v hišo.
Idoč mimo mrtvaške krste, katera je stala v kotu mej drugim blagom, ozrl sem se še jedenkrat nanjo, a potem sem šel v svojo bližnjo sobo, kjer sem se htel poslednji večer starega leta imeti posebno dobro
V pečico sem naložil nekoliko polen, pristavil k ognju lonček vode, da si skuham močnega čaja, in nabasavši pipo, sedel sem v Široko naslonjačo ter segel po novinah. Sklenil sem bfl večer preživeti v samčevskem miri in
vihra, zunaj tuleča, me v gorkej sobi čisto nič nij motila. Ali pri vsem tem sem bil nekako nevoljen in mi nobedna stvar nij godila. Tobak nij htel goreti v pipi, čaj mi nij kaj pri-jal, novine me nijso zanimale. Samo, da se zmotim, jel sem poslušati udarjanje brzojavnega aparata, katerega ropotanju sem se bil uže tako privadil, da se mi je zdelo, kakor bi poslušal lehko umevnih besedij iz svojega prijatelja ust.
Zablfsne se in strašen grom pretrese vse poslopje.
Ko »je zopet vse mirno, poslušam dalje udarjanje brzojavnega aparata — in silno se prestrašim, ko prav določno čujem besede: „Watch the box" ! (Straži krste.)
Po kratkem prestanku se je ponavljalo v drugič: „Straži krste!" in poznejše v tretjič isto: „Straži krste!"
Ta brzojav mi je vzel ves dušni mir. Kedd mi je neki to poročal ? Kaj naj pomenja ? Jasno in dobro sem izprevidel, da se nocojšnja
noč ne bode iztekla po navadi, nego, da me čaka nekaj posebnega.
Nehote sem segel na polico po svoj stari samokres, kateri mi, ker je bil nenabasan in zarujavel, se ve nij mnogo koristil. Potlej se grem še jedenkrat prepričat, ako so duri dobro zapahnene, skrbno sem zaprl železna okna ter na stežaj odprl vrata, skozi katera se je iz moje sobe videlo v prostor za blago, da mi je bilo vedno moči ozirati se na krsto. Napo-sled sem sedel k brzojavnej mizi in vprašal po vrsti postaje na vsej progi, so mi li kaj brzojavili? Od povsodi sem dobil odgovor: „Ne."
Z nova primaknivši se k peči sem raz-mišljaval, ali se morebiti nijsem zmotil, in gledal sem pozorno precej zoprno mi krsto, kar se oglasi aparat, ponavljajoč trikrat svoje svarilo: „Straži krste!"
Za trdno sklepajoč, da po noči ne zati-snem očesa, in sezuv.ši svoje težke škornje, lč-žem oblečen v posteljo.
(Konec prih.)
— („Beseda" v ljubjanskej čitalnici.) Ko se po hudej zimi otaja sneg, ko zgine bela ledeno-snežna odeja in se pokažu črni vršički gozdov ter iz zemlje radovedno pokuka prva pomladna cvetica, kako zadovoljen vzdihne človek iz prsij, kako dobro nanj upliva vzduh na prvem sprehodu, kako vse občuduje in mu srce polni z rajsko slastjo! S to slastjo bi primerjal ono, ki človeka, živečega navadno v vsakdanjem politiškem boji in skrbeh, ki so neizogibna spremljevalka v življenji naSem, prevzame vselej, kadar pride v družbo, kjer mu odpočije duh, a dobi vendar nove hrane. Tačas utihnejo vse strasti, tačas utihnejo politiška nasprotja; in k'er je človeška duhovitost postavila si šator, kjer se provajajo nje stvorjenja, ondi človek pozabi na vnanjost, pozabi ves svet, pozabi svoja načela, ki ga ločijo morebiti od njega, živi samo v trenotki in za trenotek ter za stvoritev človeškega uma. Blizu tako je bilo zamnkneno tudi izbrano občinstvo na „besedi" v nedeljo zvečer v čitalnici, tako so sodili i naši gostje gg. Ledenik, Parma in Maj ar, inače bi ne bil upliv njih muzikalne produkcije tako velikansk, inače hi ostalo občinstvo, verno poslušajoče, hladno. Nekako nestrpno je občinstvo pričakovalo nastopa omenjenih treh gostov, nastopivše je pozdravilo simpatično, in njih sviranju sledilo z najvekšo paznostjo. Združeno igranje na amerikanskom harmoniji, glasoviru in goslih je bilo krasno, čaroben vtis so prouzročali osobito prikriti akordi na harmoniji, efekt je bil popolen. Vsi trije gospodje so želi mnogo zasluženega priznavanja. A g. Ledenik pokazal se je res veščega igralca na harmoniji, g. M.ijar igra s čutom klavir in o g. Parmi smo uže jedenkrat izjavili pohvalo čitalniškega občinstva. G. Ledenik je za ta večer prepustil svoj harmonij in glasovir Čitalnici, oba krasna instrumenta (harmonij ima 14 spremen). Vpraša se lehko, je-li veliko takih gospodov, ki bi storili jednako? — Čitalniški pevski zbor je svojej nalogi zadostil in provajal tudi dva mešana zbora od Nedvčdain od Foer s te rja. Vse točke so bile pohvalno sprejete, tudi F o e r s t er j e v a „ Ave Marija" iz njegove operete »Gorenjski sluvčeku, ki pa vsekako zahteva popolnem i z u r j enih pevcev, da jo dobro izvrše, ter izobraženega občinstva, da razume njegovo skladbo in jej — ploska.
H—ski.
— (Mrtvega našli) so v ponedeljek dne 15. t. m. zjutraj — kakor se nam od tu piše — v nekem hlevu na karlovskej cesti št. 19, zidarja Martina Mežnarja, in so ga od ondot prenesli v mrtvačnico k sv. Krištofu. Mož, ki je uže dlje bolehal za jetiko, je prišel prejšnjega večera po dolenjskej cesti iz Budnika, kjer je menda doma, ter je, tožeč, da mu je slabo, prosil prenočišča. Ko so mu ga odkazali v hlevi, je šel tijakaj počivat in je zaspal — na veke.
— (Pokrali) so v soboto po noči neznani tatovi g. Druškovičeva, po domače „figa-birtova", hlapca M. Gorjanca in J. Kvedra ter jima vzeli iz njiju skrinj razne obleke, 20 srajec, novcev, srebrnih ur in verižic, vse skupaj v vrednosti okolo 600 gld.
— (LI krade no tele.) Tukajsen nemšk list piše: Minoli četrtek je prišla kmetiska žena, katera je rekla, da je doma iz Skani-Čine, k ljubljanskemu mesarju in mu je privedla teleta ter ga mu ponudila na prodaj. Kup, ki ga je žena zahtevala, se je mesarju zdel sumniv. Zatorej je rekel ženski, naj pride
pozneje, ker sedaj nema časa z njo pogajati se. Kmetica je odšla in mesar je vse policiji naznanil. Ko je žena zopet prišla k njemu, dn bi prejela denar za teleta, so jo prijeli in ostro izpraševali, kdo in od kod je ter kie je dobila teleta, da ga tako v ceno prodaje. Ženska, neimejoča dobre vesti, se je večkrat zagovorila, a naposled je priznala, da je iz Koširja pri Kameniku doma, in da jo je mož poslal v Ljubljano prodat teleta, katerega je najbrž kje ukradel. Ona, je rekla, da je pri tem npdolžna in da je še le takrat začela posumnjati o poštenem pridobljenji teleta, ko jej je mož, poslavši jo v Ljubljano žival prodat, dejal, naj nikomur ne pove, kako se piše in odkod je doma.
— (V v o d o s k o č i ]) je v nedeljo pn-poludne pri Selu poleg Ljubljane mlad kmetisk fant. Nekobko vinjen se je najbrž nameraval utopiti v Ljubljanici, toda hladna kopelj ga je skoro vzdramila in s pomočio svojega mlajšega brata je zopet srečno prišel na suho.
— (Zapuščeno dete.) Iz Maribora pišo, da so minoli teden v Maglalenskem predmestji našli v nekej drvarnici okolo pet mesecev staro punico, katero je tam pustila najbrž neka mlada Hrvatica, ki je uže nekoliko dnij prej po mesti dete ponujala ljudem v rejo, kažoča pismo v hrvatskem jezici, ter ob-Ijubujoča 400 gld. nagrade onemu, kateri prevzame otroka v vzgojo.
— (Očeta u m o r i 1) je - kakor poročajo hrvatske novine — dne 5. t. m. v Bohoti neki Miloš Babic. Stari kmet Nikolaj B. je živel v vodnem prepiru in sovraštvu se svojim sinom. Omenjenega dne sta bila sama doma in sta se zopet nekoliko zbesedila. Miloš prime očeta za vrat, ga podć're na tla ter starca z nogami potepta tako, da je kmalu umrl. Zločinec se je sam javil sodnij.
— (Barona Marojčiča polk), v katerem največ služijo koroški Slovenci, ima baje iz Inomosta premeščen biti v Ilivo na južnem Tirolskem.
— (Mnogo zlatnine in srebrn i ne) so koncem minolega tedna — kakor se nam piše iz Trsta — tatovi pokrali zlatarju Janezu Fey. Lopovi so s ponarejenimi ključi po noči odprli sosedno prodajalnico, odkoder so, pre-bivsi steno, prodrli v Fevevo prodajalnico.
— (Pošiljatve s povzetjem) se od dne 15. t. m. začenši sprejemajo tudi za Bosno, Hercegovino in novopazarski sandžak, in sicer nemajo tehtati preko 10 kilgr. ter ima njih vrednost manjša biti od 200 gld. Povzetne karte in pisma se niti zdaj še ne mogd pošiljati v te dežele. Poštnina za pošiljatve s povzetjem se odmerja po določilih za pošiljatve sploh.
— („Vrtec" časopis s podobami za slovensko mladino) je prinesel za mesec marec naslednje zabavno poučno gra divo: Zmaga sv. Križa (pesen zložil Jos. P rosen); Rožica in Minka (povest s podobo od J. T.); Siromak — dobrotnik (povest spisal Homotarič); Spomini iz prejšnjih let (povest, spis. Jos. Vidi c); Bolno dete in angelček (pravljica od T. Brez ovni k a); Popotnika (povest) ; Kmetsko znamenje (pesen); Gradčani v Pragi (iz ruskega preložil M.Malovrh); Studenci ; Otročje igre v pesencah; Iz Ruske zgodovine po Nestoru (nadaljevanje); Opomin (pesen zložil Fr. Krek); S tr u p en e r a s ti i n e: Črni teloh ali kurice; zeleni teloh (s podobo); navadni volčin (spis. .1. Kotnik; Baker aU kotlovina (spis. J. Kotnik); Drobtinc, kratkočasnice,
uganke, računske naloge, rebus i. t. d. — Ta številka ima mnogo zanimivega gradiva, zatorej priporočamo „Vrtec" v obilo naro-čevanje. Celoletna naročnina mu je 2 gold, fiO kr. za pol leta 1 gold. 80 kr.
Ra/.ne vesti.
• (Neprevidno streljanje iz mo-žnarjev) je bilo nfft često uzrok mnogim nesrečam. V RattPntn*rpru pnleg Fohnsdorta 80 se nedavno zabavali kmetski hlapci s tem, da so dinnmitne patrone basali v možnarje, katerih jeden se razpoči, ter jednoga od njih zelo" nevarno rani.
* (Velika nesreča.) Iz Forbacha se poroča, da se je pred nekoliko dnevi blizu tamošnjega kolodvora pripetila velika nesreča. Pet dobiveev jf namreč popravljalo železniški pot. Ker je bila gosta megla, nijso opazili brzovlaka, prihajajočega iz Metza, temveč so mu prišli pod kolesa in so vsi poginili tem žalostnim načinom.
Listnici* iirfiliiJHi vit. Gotp'. V. 41. v V. In A.
L. v S V svojom listu nam nij mori priporočati ni-kakŠnih proizvodov, niti književnih niti glasbenih, ako no nam prej n« pošljo v pregled; no zamerite zatorej, če sum odlomili dotični „naznanili" dotle, da prejmemo svojo orodniAke primčrke.
U^f~ DonaSnjej številki „ Slovenskega Naroda" je priložen cenik lekarnarja g. G. Piccolija, na katerega svoje častite bralce posebno opozoril jemo.
Odgovor na „Poslano" v „Slov. Narodn" št. 60.
Gospod Fran IMrkovič napada v sobotnem listu „Slovenskoga Narod«" pokopališčnega grobo-kopn pri sv. Kri Stotu, češ, da je breg pravice samovlastno zagrebel n jetra 7 letnega sinu, kateri je dne 7. t m. v Elizabetnej o t ros kej bolnici umrl nanagloma. Omenjeni gospod trdi, da je bil pogreb določen na tretjo uro popoludno dno 10. t. m., a sejo mrtvec po gro bo ko po v o j krivdi pokopal uže ob 12. uri. Tudi imenovani iro-«pod zabavlja grubokopu, da je njegovega sinu izročil materi zemlji — po njega mislih — brez duhovnika, kakor kakšnega samoinorea. Na to sem prisiljen odgovarjati to le: vsakemu je znano, da mrtveci, ki umni v bolnicah, nemajo llog zna kakšnega veličastnega pogreba, ako so nihče no oglasi zanjo in ga izrecno ne zii lito v n. Tako jo tudi g. Pir kovic, ko mu jo umrl »iti, vso skrb prepustil bolniškemu o s k r b n i S t v n , m so niti brigal nij za čas, kodaj ima biti pogreb. Dokaz temu jo okolnost, da so na rofovll nij nič oglaBil, hiti nij pokopa-llščneniu oskrbništvu prinesel nobedne pogrebno nakaznico, dasi jo umrSi njega sin 44 ur mrtev ležal in bi v tem vsak skrben oca lehko kaj storil za Bvojrga otroka, če bi ga res tako ljubil, kakor pravi omenjeni gospod — kar pa nikakor nij verjetno. Čudno se. mi tudi zdi, <la g. P. nij, ko jo pri šol v mrtvačnico isk.it svojega sinu, nikogar povprtisa 1, kje leži — zatorej nij moja krivda, čo ga videl nij, ker sko/.i steklena vr>ita so ne moro vsa mrtvačnica videti. Mrtvece, za katero so nobeden no meni, pokopavamo, kadar imuno čas, in ker jo bilo istega dno ob treh mnogo d rut? i h pogrebov napovedanih, pokopali smo gosp. IMrkovičovcga dečka takoj po kosili, a pogrebna nakaznica nam jo došla še le ob dveh, ko jo bil mrtvec užo pokopan, in sicer nam jo jo neki drug mož -— no oča g 1*. — prinesel, iz prijaznost vzemši jo na rotovži pol,-g svoje. Cesto sem so jaz užo na rotovii pritoževal, da dobajejo oskrbništ u nakaznico največ prepozno In nam jih ljudje nosijo navadno užo zadnjo uro. 0 o bi so ravnali po te m, b i ni r t v e c o morali vodno samo v mrtvačnico postavljati in potom čakati, k eda j so nam milostivo prinose dovolilo.
Naposled g. V. toži, da nij bil njegov otrok blagoslovljen. Navadno blagoslavljajo duhovniki mrtvece užo v bolnici, a ker g. P, sin nij bil ondi blagoslovljen, prosil seiu jaz č. g. šentpf-terskega kaplana, da ga jo v jami blagoslovil. Co so to nij zgodilo prej, je kriv sam oča, no pokopalilduo oskrb-ništvo, — on su je bal, da bi ga pogreli no stal novcev, z a t o r e j bo jo v e d u o umikal — a zdaj, ko jo vsega toga uže konec, razgraja v nov i-uah javno, in tudi denarja bo mu škoda no zdi, samo da bi tem načinom o b r e k o v a 1 p o k op a I i Ion O oskrbništ v o. Sploh priporočamo g. P., da grč drugikrat po g. Doberetov voz in nam pripelje svo-jega mrtveca, če um ng všoči, da smo šli po njego« vega sinu, kakor po vsakega drugega, v bolnici ali makar tudi v ujctuiSnici umrsega, zvečer z navadnimi koli. Pokopan je bil ličar res g. P, sin — in o tura naj bo zalivali jedino „skrhiiemu" s v oj omu očetu — kakor kakšen liudo.ielnik na tih m, a nikakor no, kakor kak šou samo moreč, kor le-ti imajo poseben prostor na pokopališči. Kr stranaka vera in čuvstvo nčuia pri g. P. posebno trdne pbdhige, kar se dovolj rasVnbv od tod, da mu je samo ua tem ležeče, da trosi mej svet golo i zm i S-
ljetinu z lažjo pomešano, ter ima namen ščuvati občinstvo zoper pupolnem postavno ravnanje pokopaliičncga oskrbništva. (101) -T. Modlo.
Dunajska borza 17. marca
l/.virno te egratično p.iroe !•• Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. d> lg v srebru .
Zlata renta.......
1M60 drž. posojilo    . . Akcije narodne banko    . .
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro........
Napol.........
C ki   cekini . • Državne marke • •
1	tfld	«'0
72		BO
. 8G		80
. 1 t	-	7r>
:n o		_
. 118	-	55
9	w 1»	4 Vi
fS		M
58		10
Ei<»fcrljiic» »reeke.
Na Dunnji 13. marca: 71, 43, 53, 24, 4. V Gradci 13. marca: 77, 79,   5, 20, 2.
&t. 3512.
Razglas.
(m—i
Zalaganje materijala in delo pri izdelovanji kanalov na Cojzovej, Knnffiovej in polj anskej cesti se bode oddajalo na pismene ponudbe
v sredo «liul 24. marca 19SO
ob 10. uri dopoludne.
Načrti, pogoji in proračuni ležo v pregled v mestnem stavbenem uradu in se zapečatene ponudbe sprejemajo do zgoraj omenjene ure pri mestnem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 13. marca 1880.
Župan: L a se han.
Uiiietcljnc
zobe in zobovje
postavlja, ne da bi bolelo in no da bi odstranjeval korenine
Trnku I jo
(tOo—li      (plosnato glisto) prežene
dr. Blocli na, ZD-u.ri.aai,
1 'raterstrasso 42, tudi pilDMlitK.
za gos
iT
Podpis <ni po zelo nizkej ceni izdeluji-m vsake velikosti
ledenic Eiskasten),
v katerih so dajo dobro hraniti pivo in jtdi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(110—1) v Ljubljani, v Trnovem hiš. št. 19.
(76—8)
zobni zdravnik
A. Paichel,
poleg Uradeckega tuostii.
Ljubljanski lozi.
V letu trikrat srečkanje. (ilnvni dobitki gl. 35.000, 25.000, 20.000
(93—4) i. t. d.
Najmanjši dobitek ao gld. a. v. prodajamo aamo po
gld. 25 v pet četrtletnih obrokih po gld. 5.
Užo ko plača prvi obrok 5 gld., igra kupec pri prvem areokanjl
wmr m %. aprila 1880 *m*
toga po realnoj kreditnoj banki prevzetega loterij nega posojila
z izvirnim luztmt ii fjltl. Si.
Te loze, ki se odlikujejo po brezuvetnej varčnosti in izvrstnem igralnem črt oži, prodaja
menjalnica administracije
Dunaj, MERCUR
VUlizcille 13,      Ch. Chon
in v vaeh večjih bankah in menjalnicah.
Družbe za srečke
in druge korporacijo imajo posebno prednosti
s Dunaj,
»ollznllc
Na prodaj
jo lep velik jiin«*<*, .'t1 2 lota star. muriškega ple-iiiina; ravno tu sta na prodaj tudi dva pitana v « »1 n » Več o toin so izse pri (107 — 1)
i^njskeni oskrbništ v u \ Mokronogu.
Najboljše moravsko Yino,
W bujnak in rislingec, ~wsj
iicu u in sdtro, prodate jako v ceno in postreže dobro
l*Iili«.<»l Ark« ,
vinski trgovec v Zagrebu.
1104 — 1)
Ste v. 2798.
106-1)
Razpis službe.
Pri podpisanem mestnem magistratu je razpisana na novo ustanovljena služba mestnega diplomiranega živino-zdravnika, s katero je združena letna plača 600 gld., dvojna 10% petletna priklada, poleg pravice do pravilne pokojnine.
Za to službo prosečim uže v pokoji biva-joČim c. k. živinozriravnikom bi se omenjeni dohodki izplačevali kot nagrada brez pravice do pokojnine.
Prošnje za to službo, katerim se imajo dokazi o dovršenih študijah in dobljenem ži-vino-zdraviuškem diplomi, o dosedanjim poslovanji, končno o znanji nemškega in slovenskega ali namesto zadnjega vsaj kakšnega sorodnega slovanskega jezika priložiti, nuj v javnih službah uže bivajoči prosilci pošiljajo po svojem uradu, a drugi prosilci, kateri nijso še v službi, naj do dne
IO. aprila t. I. neposredno izročajo svoje dotične prošnje s prilogami podpisanemu uradu.
Mestni magistrat v Ljiljani,
dne 8. marca 1880.
Župan: Lase han.
tlmrll m» v I.Jiilftlltsiil:
10. marca: Adolf Ilnlzman, delavko sin, l'/a mes., na Marije Terezije cesti it. 10, za božjastjo. — Albin Jeločnik, črovljarjev sin, 25 dnij, v rebri št. 7, za božjastjo.
11. marca: Agata Novak, mizarjeva žena, 30 let, v kladeznih ulicah št. .'i, za jetiko.
12. marca: Fran Vidmar, delavec, 0 let, na karolinškoj zemlji St. 11, za jetiko — Josip Gregorec delavec, 51» let, v Ililšarjovih ulicah št. 12, za jetiko.
14. marca: Josip Ilauffen, zasebnik, 58 let, na Franca Josipa cesti št. 7,
ga mrtudom. — Hudolf Gabršek, branjevcev sin, 11  mes, v Ilradockega vasi
it. 21, za vodenico v možjanih.
_____ _
1 >. iii..rc,a ropu t   Ludvig iz Zagreba. Pn Nluun i   Pieael iz Tr bnja.  — Zodef i/, Dunaja. — Bfeaner iz Celovca. — H ge>, Gr«-n.iiiger </. Gradea.       8cliwarz iz Trsta.
Pn Maiieit Irreaberge , FiscbJ. B^rck. Detuiš i/. Dunaja. — Pogačnik iz Celja. — Urbane.ć i'. Dv »ra. pl. Vranyezany iz Hrvatskega. Usler it Dunaja  — d>-  p . F;g er  z Kranine.
Pn avNirlJNkeiu ceaarjl:  Dolenec iz Škofje I.oko
Najboljše in na.upi^vnejše
pomuhljevo jetrno olje
zoper
bramore, krvice, susico, kašelj itd.
v slilenloab a Uit kr,
z železnim jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali
ki si jo hočejo sdiatiti, posebno koristen, v sklenic»h n 1 k1«1- prodajo in razpošilja s poštnim povzetjem
(los-"    QL Pioooli,
lekarna ,,k angelju" v Ljubljani, na dunajske] cesti.
XXXXXXXXXXXXX*XXXXXXX
X
Vse svojo prijatelje in p. n. kupce sifonov prosim s tem naj-uljudneje, sploh vsacega, naj sije kdor koli hoče, samo da mi nij sovražen, naj mi Btorč to ljubav, da okolo stoječe prazno sifone v privatnih hišah, ki Imajo moje ime, meni pošljo, priucsč, ali vsaj naznanijo, kjo da so taki sifoni.
Zalihog se mi zgubi vsako leto znatno toga dražega materijala, česar umrsigdo ne zna ceniti.
Vrlo mo bode veselilo, ako bode moja prošnja uspešna; tudi v prihodnjo prosim vse meni blago žolečo, naj so o tej zadevi zame zanimajo. Užo naprej so najiskrenoje zahvaljuje
Gustav Kiseher, K
poleg »Zvesde" 18.
Pri njem sc prodasta tudi v ceno dva ročna aparata za soda- J£ vodo; ogleda se jih lehko vsak čas po dnevi. (78—3) XX
XXKXXXXXXXXXXXXXXXXMXKX
Gastlove kri čistilne pile.
Užc dvajset let sijajno skušeno in od zdravnikov priporočene, da so ž njimi odpravi putika m rcviuatucin, zasedena slaba sokrovica, sleza, ostra kri, zlata žilju, neslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrab in žolči, iu poznejše nplivanjo po zdravljenji z živim srebrom. 1'ri ženskih mesečnih nerodnostih uplivajo to pilo dobrodejno, odstranjujoče in zdravljajoče.
Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj.
Te pilo SO po h ladkorj o n e in odlični zdravniki priporočajo jih kot najboljše kri čistilno driutilo.
Ker zadostuje jedna škatljica za zdravljenje 2 do li tedne, — tedaj so Gastlovo pile tudi najcenejšo zdravilo.
Gastlov kri čistilni čaj
v zravitkih jw» ."#0 in .>« «rt". vel.,
baš tako dober zoper vse zgorenje bolezni.
Pravi dobi se v glavnej zalogi lekarja BimToaclier j a, „zimi Obelisk" v Celovci. (79—3)
Gastlovo prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v Ljubljani V. pl. T rn kocy, lekarnar; v Postojni A. Leban, lekarnar; v Kranji K. Savnik, lekarnar; v Logatci Al. Skala, lekarnar.
Izdatelj in urednik Muk so Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".