Poštnina plačana v gotovini
URADNI VE5
s*
OKRAJ 4 NOVO MES
Leto I.
dlJ«ka
novo
V Novem mestu, dne 29, decembra 195b
It
| Štev. 20
VSEBINA
Predpisi ljudskih odborov:
426.	Odlok ObLO Metlika o družbenem planu občine Metlika
427.	Odlok ObLO Metlika o občinskem davku na promet z blagom na drobno v območju občine Metlika
428.	Odlok ObLO Kostanjevica-Podbočje o razpisu nadomestnih volitev
429.	Odlok ObLO Semič o sejemskem uredu za živinske sejme
430.	Odlok ObLO Žužemberk o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Dvor za leto 1955
431.	Odlok Ob-bLO Žužemberk o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Hinje za 1. 1955
432.	Odlok ObLO Žužemberk o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za leto 1955
433.	Odlok ObLO Žužemberk o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za čas od 1. sept. do 31. dec. 1955.
Volitve in imenovanja:
434.	Sklep ObLO Semič o razrešitvi članov sveta za gospodarstvo'
435.	Sklep ObLO Semič o spremembi v svetu za šolstvo
436.	Sklep ObLO Semič o spremembi v svetu za pro-sveto-kulturo in telesno vzgojo
4o7. Odločba ObLO Semič o izvolitvi sveta za družbeni plan in finance
Neuradni del:
1. Poročilo okrajne volilne komisije v Novem mestu o izidu nadomestnih volitev v 42. volilni enoti.
OBVESTILO
Naročnike in druge interesente obveščamo, da obnovijo naročnino do 25. decembra 1956. Naročnina za Uradni vestnik okraja Novo mesto za leto 1957 bo znašala 600 din in se plača za celo leto skupaj. Ker je naklada zaradi varčevanja s papirjem omejena in se med letom posamezne številke ne bodo ponatiskovale, prosimo vse urade, podjetja, ustanove in posameznike, ki bi želeli imeti v prihodnje kompletne letnike Uradnega vestnika okraja Novo mesto, naj se na list naročijo že sedaj. Znesek 60(L dinarjev s točnim naslovom naročnika (kraj, ulica, hišna številka, pošta in morebitni poštni predal) Pošljite na naš tekoči račun 60-KB-16-Ž-245 pri Komunalni banki v Novem mestu.
Uredništvo in uprava Uradnega vestnika Novo mesto
PREDPISI LJUDSKIH ODBOROV
426. •
Občinski ljudski cdbor Metlika je na podlagi 14, 111 50- Sma Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 8. člena Zakčna o pri-
stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRSe, št. 26-130/55), ter 24. člena statuta občinskega ljudskega odbora Metlika, na IX. seji občinskega ljudskega odbora dne 23. junija 1956 sprejel
ODLOK
o družbenem planu občine Metlika za leto 1956
I.	del
Smernice za razvoj gospodarstva v letu 1956
I. poglavje
Prvi družbeni plan občine Metlika, kot osnovne ekonomske politične enote, je izdelan za leto 1956 ter vsklajen s splošno ekonomsko politiko, ki jo usmerjajo že zvezni, republiški in okrajni družbeni plani.
Pregled razvoja družbenega plana proizvoda in narodnega dohodka družbenega sektorja v primerjavi z realizacijo v letu 1955 nam da naslednjo sliko: "
Panoga gospodarstva Industrija		 Kmetijstvo	 Trgovina in gostinstvo Obrt		družbeni proizvod realiz.	plan	indeks 1955	1956 5.368	4.240	79 1.699	4.069	240 6.985	8.611	123			narodni dohodek realiz.	plan	indeks 1955	1956 5.067	4.160	82 1.699	4.069	240 6.748	8.138	121		
	9.387	10.100	107	8.894	9.485	106
Prž. sektor skupaj .	23.439	27.020	115	22.408	25.852	115
Obrt	 Kmetijske zadruge	6.016 13.813	6.500 16.160	108 117	5.738 10.926	6.222 14.317	108 131
Zadružni sektor skupaj	19.829	22.660	114	16.664	20.539	123
Ukupaj		43.268	49.680	115	39.072	46.391	119
Narodni dohodek iz družbenega sektorja na 1 prebivalca, ki je znašal v letu 1955 5292 din, bo porasel v letu 1956 na 6283 din, ali komaj 21 odst. okrajnega povprečja, ki znaša 29.920 din. Ta rezultat kaže na zelo slabo razvito gospodarstvo družbenega sektorja v naši občini ter bo potrebno v tej smeri še ogromno dela za izboljšanje takega stanja. Velik korak naprej v tem pogledu bo pričetek obratovanja v novozgrajenih prostorih »Belokranjke«, ki se bo preselila iz Črnomlja v Metliko, ter dograditev nove vinske kleti.
Industrije do sedaj v naši občini ni, razen »Marmorja« v Gradacu, ki pa je še v začetku -razvoja. S preselitvijo »Belokranjke« v Metliko bo delno že v tem letu zabeležen porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka industrije, znatno pa bo višji prihodnje leto, ko bo predvidoma, dograjena tudi vinska klet. S tem bo znatno porastla tudi delovna sila, katere stalež je sedaj v povprečju 160 zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva.
Gospodarska struktura občine kaže, da je to izrazito kmetijsko področje. To nam potrjuje tudi udeležba posameznih gospodarskih panog v skupnem -na-
rodnem dohodku (podatki so brez gradbeništva in prometa) :		
-	plan 1956	odst.
industrija	4.160	1,7
kmetijstvo	181.100	75,2
trgovina in gostinstvo	27.455	11,4
obrt	28.200	11,7
skupaj	240.915	100
II.	poglavje
Kmetijstvo
Kmetijska proizvodnja je v primerjavi s proizvodnjo ostalih gospodarskih panog najmočneje zastopana in sicer s 75,2 odst. v skupnem narodnem dohodku. Kljub temu je še vedno na zelo nizki stopnji razvoja s svojimi primitivnimi in nerazvitimi sredstvi za proizvodnjo. Iz tega izhaja, da kmetijska proizvodnja na tej stopnji daje zelo malo tržnih viškov in v glavnem krije le potrebe proizvajalcev. Tako stanje narekuje, da kmetovalci nujno začno sodobneje obdelovati zemljo ter v večjem obsegu izvajajo agrotehnične ukrepe.
Do sedaj vložene investicije v kmetijstvo so bile koriščene predvsem za socialistični sektor kmetijskih organizacij, medtem ko so bila za zasebna kmetijska gospodarstva na razpolago zelo nizka sredstva, zato še niso doseženi zaželeni rezultati v kmet. proizvodnji.
Povečanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje se bo gibalo na ravni, predvideni z okrajnim družbenim planom, to je za 2,8 odst. v primeri z letom 1955.
Znatno izboljšanje predvidevamo predvsem v živinoreji, ki v zadnjih letih vidno napreduje, tako da se tudi letos obeta številčni in kakovostni porast. K temu bo predvsem pripomogla dobra selekcijska služba, umetna osemenjevalna postaja pri KZ Metlika, ki že deluje, organiziran odkup mleka, ki ga odkupuje KZ Metlika za predelavo in pa skrb živinorejskih od-
borov pri KZ za izboljšanje krmske osnove. Važen činitelj za porast živinoreje so tudi močni odkupni sejmi v Metliki, katere je treba še nadalje razvijati, saj je živinoreja eden glavnih virov dohodka kmetijskih gospodarstev.
V	poljedelstvu se predvideva malenkosten dvig obsega proizvodnje, medtem ko pričakujemo v ostalih panogah kmetijstva povprečen pridelek, ki ne bo vplival na povečanje v primeri z letom 1955.
Da se zagotovi nadaljnji porast kmetijske proizvodnje, bodo kmetijske zadruge skrbele za povečanje družbenih sredstev za proizvodnjo strojev in orodja na motorni in vprežni pogon. Odkupno službo bo treba urediti tako, da bodo kmetijske zadruge res sposobne odkupovati kmetijske pridelke in živino in da bodo s povečanimi sredstvi svojih skladov vlagale investicije v kmetijsko proizvodnjo preko svojih kmetijskih pospeševalnih odsekov.
Da se omogoči izvajanje pospeševalne politike v kmetijstvu tudi s finančnimi sredstvi, so s predpisi višjih državnih organov kakor tudi z ekonomskimi ukrepi občinskega družbenega plana omogočene znatne olajšave kmetijskim zadrugam tako, da se bodo ta sredstva stekala v skladih za pospeševanje kmetijstva pri kmetijskih zadrugah.
Obresti od osnovnih sredstev plačajo samo 1 odst. v lastni investicijski sklad, dobiček, ki ga prepusti zveza in del ostalega dobička gre ravno tako v lastne sklade zadruge. Na podlagi tega bodo kmetijske zadruge razpolagale z 2,8 milijona sredstev lastnih skladov.
Poleg ostalih finančnih sredstev, ki jih bodo dali zveza, republika in okraj iz svojih družbenih skladov v obliki investicij kmetijskim organizacijam, se steka tudi v občinskem investicijskem skladu del sredstev od taks na gotove priprave za proizvodnjo, hibridne vinograde in mlevino. V ta sklad se bo stekalo 55 odst. občinskih doklad in 45 odst. od taks na živinske potne liste, na hibridne vinograde, na kmetijske stroje in od meljave. Skupna sredstva, ki se bodo uporabila v kmetijske namene iz investicijskega sklada, bodo znašala 3,300.000 dinarjev. S temi sredstvi se bo kreditiralo načrtno pospeševanje kmetijstva, gradnja kmetijskih naprav, obnova vinogradov in podobno in se bodo tako posredno vlagala v kmetijstvo. Z uvedbo taks, ki je ekonomski ukrep za pravilnejšo obdavčitev kmečkih gospodarstev in z načrtno razporeditvijo teh' sredstev, bodo imela neposredno korist vsa kmečka gospodarstva.
III.	poglavje Trgovina in gostinstvo 1
V	letu 1956 se predvideva nadaljnji porast pr°' meta v trgovini in sicer povprečno okrog 5 odst. T° bo doseženo predvsem z izboljšanjem in povečanjer° asortimana predmetov za široko potrošnjo in s pove' Čanjem števila zaposlenih s predvideno preselitvijo »Be' lokranjke«. V veliki meri bo na to vplivala tudi bolj' ša organizacija in povečanje odkupov pri kmetijskih zadrugah.
V občini posluje eno trgovsko podjetje in štiri kmetijske zadruge z 10 poslovalnicami. Pretežni obseg prometa se opravlja preko zadrug in bo tudi nadalje relativno večji v primeri z državnim sektorjem zaradi razširitve in zajetja vseh tržnih viškov kmetijskih pridelkov. Osnovni problem v trgovini je pomanjkanje primernih lokalov in - skladišč. Predvem je to pereče pri kmetijskih zadrugah, ki morajo imeti za vskladi-ščevanje kmetijskih pridelkov primerna skladišča.
Da se omogočijo investicije v trgovini in izboljšajo poslovni prostori, odvajajo v tem letu trgovska podjetja in trgovine 50 odst. od ostanka dobička v občinski investicijski sklad. Planirani znesek, ki ga ustvarjajo trgovine v tem letu in ki sme biti uporabljen edino za investicije v trgovini, znaša skupno 574.000 dinarjev, kar je zelo malo. Zato bo v prihodnjih letih treba postopoma krepiti sklade in jih usmerjati v obliki investicij trgovini.
2
V gostinstvu ne predvidevamo v letu 1956 bistvenih sprememb; razvijalo se bo na istih osnovah, kakor v letu 1955. Gostinstvo v občini je v celoti privatnega značaja, razen zadružnega bifeja v Metliki. Za razširitev socialističnega sektorja ni zadostnih materialnih pogojev, ustreznih lokalov in investicijskih sredstev.
Posebno važno vlogo v okviru gostinstva predstavlja razvoj turizma. Za razvoj turizma ob Kolpi so naravni pogoji, ki pa niso izkoriščeni ravno zaradi neurejenosti in pomanjkanja investicij. Zato čakajo občinski ljudski odbor v bodoče v tej smeri precejšnje naloge.
IV.	poglavje
Obrt
Obrtna dejavnost v občini kaže, da je premalo razvita obrt socialističnega sektorja. Obstoječi obrtni obrati so brez primernih delavnic, orodja in naprav. To nam kaže, da je poleg investicij, ki so se dajale za ostale gospodarske panoge, obrt zelo zaostajala, oziroma ni bilo vloženih za razvoj obrtništva v občini nobenih sredstev.
Z letošnjim družbenim planom je določeno, da vplačujejo obrtna podjetja obresti na osnovna sredstva in 50 odst. dobička, ki ustreza zveznemu davku in M so ga obrtna podjetja oproščena, v občinski investicijski sklad. Teh sredstev bo v letošnjem letu skupno 1,000.000 din. To je sicer zelo malo, z ozirom na potrebe v obrtništvu, vendar bo s tem načinom ustvar-janja lastnih skladov omogočeno smotrno razvijati sredstva za proizvodnjo v obrtništvu. Stanje v obrtništvu socialističnega sektorja, ki je v glavnem usluž-nostnega značaja, narekuje, da moramo iskati možnosti tudi iz drugih virov za ureditev obstoječih, kakor tudi za ustanovitev novih obrtnih obratov. Prvenstveno bomo morali usmeriti sredstva za ureditev pekarne in ustanovitev kovinskega obrtnega obrata.
V letu 1956 se predvideva nadaljni dvig in razvoj obrti s povečanjem vrednosti skupne obrtniške pro-izvodje za 7 odst. v primeri z letom 1955. To bo mo-
goče doseči z dajanjem vsestranske pmoči socialističnemu sektorju obrti, z zatiranjem šušmarstva in z vskladitvijo obveznosti privatnega sektorja obrtništva z obveznostmi socialističnega sektorja. S tem bodo ustvarjeni pogoji zdrave konkurence v korist potrošnikov.
V. poglavje
Komunala
Z vsesplošnim gospodarskim razvojem postajajo pereči tudi problemi komunalnega gospodarstva v občini, ki jih je treba vzporedno reševati. Glede na obstoječe stanje in potrebe gospodarskih investicij, postavlja letošnji družbeni plan kot prioriteto nadaljevanje gradnje skupinskega vodovoda Suhor—Jamniki, vzdrževanje občinskih cest in stanovanjsko izgradnjo.
Z graditvijo vodovoda za vasi v okolici Metlike se je pričelo že pred vojno. Zaradi pomanjkanja vode v poletnem času, kar je občutno predvsem na področju Suhorja in Radoviče, so se dela nadaljevala v letu 1954, iz sredstev republiškega sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski v višini 50 milijonov dinarjev. Ta sredstva so bila v letu 1954 in 1955 vgrajena in nabavljen material. Za nadaljevanje vodovodnih del je odobreno iz republiškega investicijskega sklada za 1956. leto 19,400.000 dinarjev. Te investicije bodo porabljene za napeljavo vodovoda v vasi, ki so še brez vode na sektorju Suhorja in nadaljevanje del na zajetjih izvirov Jamniki. Prebivalci bodo sodelovali pri izkopih in težaških delih.
V letu 1956 bo ustanovljen pri občini cestni sklad za vzdrževanje občinskih cest. V ta sklad se bo stekalo 30 odst. taks od vprežnih vozil. Ta znesek 810.000 din bo uporabljen za vzdrževanje cest IV. reda.
Stanovanjski sklad' bo znašal skupno 3,912.000 din. Sredstva za gradnjo stanovanj so glede na potrebe zelo nizke in ne bodo zadostovala za dograditev za-čebh stanovanjskih objektov. Zato bomo morah iskati investicije za stanovanjsko izgradnjo iz kakršnih koli sredstev okraja ali republike. Stanovanjske potrebe se bedo občutno povečale s preselitvijo »Belokranjke« v Metliko. Iz teh razlogov bo v prvi vrsti zagotoviti v okviru razpoložljivih sredstev dograditev dveh že začetih stanovanjskih četverčkov. Poleg tega bomo morali upoštevati, v kolikor bodo dopuščala sredstva, tudi privatno stanovanjsko graditev.
Komunalne in urbanistične potrebe občine, predvsem pa mesta, narekujejo smotrno razporeditev razpoložljivih sredstev, tako da tudi na tem področju vložene investicije čimprej koristijo dvigu standarda in splošno družbenim koristim.
II. del
Ekonomski ukrepi za izvršitev družbenega plana Občinskega ljudskega odbora Metlika
Da bi se dosegel gospodarski razvoj, predviden z družbenim planom občinskega ljudskega odbora Metlika za leto 1956, se poleg ekonomskih ukrepov, ki so predpisani z zveznim, republiškim in okrajnim druž-
benim planom za leto 1956, predpisujejo še tile ekonomski ukrepi:
VI. poglavje
Amortizacija
1
Na osnovi XIII. poglavja zveznega družbenega plana plačujejo amortizacijo v letu 1958 gostinska in turistična podjetja ter gostišča, obrtna ter komunalna podjetja in obrti, v naslednjih odstotkih polne amortizacije, izračunane na osnovi veljavnih zveznih amortizacijskih stopenj:
a)	gostinske in turistične gospodarske organizacije za:
—	gradbene objekte, samo za vzdrževanje v višini 30 odst. polne predpisane amortizacije,
—	specifični gostinski .inventar in ostala osnovna sredstva 100 odst.,
b)	obrtna podjetja in delavnice:
r— mlinska obrt 50 odst.,
■— fotografska stroka 60 odst.,
—	ostala, podjetja in delavnice 100 odst.,
c)	komunalna podjetja in obrti:
—	vodovodi, samo določeno amortizacij za vzdrževanje,
—- ostala komunalna podjetja in obrti 100 odst.
VIL poglavje
Obresti od osnovnih sredste
1
Na osnovi XIV. poglavja zveznega družbenega plana znaša obrestna mera na osnovna sredstva gostinskih in' turističnih podjetij ter gostišč, obrtnih ter komunalnih podjetij in obrti v letu 1956, če ni z zveznim družbenim planom drugače določeno:
za splošne kmetijske zadruge 1 odst., za obrtna podjetja in delavnice, katerih osnovna dejavnost je opravljanje uslug, mlini, klavnice in mesarije 2 odst.,
za ostala gostinska podjetja in gostišča ter obrtna podjetja in delavnice 6 odst.
2
Obresti od osnovnih sredstev v letu 1956 ne plačujejo mlekarne , komunalna podjetja in obrti, delav-skc-uslužbenske restavracije, gostinska in turistična podjetja ter gostišča od vrednosti gradbenih objektov.
3
Obresti cd osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna, gostinska in turistična podjetja ter obrati in gostišča, so dohodek občinskega investicijskega sklada.
4
Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačajo splošne kmetijske zadruge, gredo v investicijski sklad zadruge.
Vin. poglavje
Občinske doklade na dohodek od kmetijstva in .občinski prometni davek
1 1
Na podlagi določil XXI. poglavja zveznega in XIV. poglavja okrajnega družbenega plana se v letu 1956 predpisujejo občinske doklade na dohodke od kmetijstva.
Stopnja občinske doklade na dohodke oi kmetijstva je proporcionalna in se odmerja po katastrskem dohodku.
2
V	letu 1956 znaša stopnja občinske doklade na dohodke od kmetijstva 4 odst. katastrskega dohodka od zemljišča.
V	letu 1956 se uvele občinski davek na maloprodajni promet v trgovini, razen na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna regres, oziroma so po zveznih predpisih izvzeti obdavčenju.
Tarifo prometnega davka od prometa na drobno bo izdal občinski ljudski odbor s posebnim odlokom.
IX.	poglavje
Delitev dobička določenih vrst gospodarskih organizacij
1
Dobiček splošne kmetijske zadruge, ki ostane po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se deli na:
proračunski dohodek občine	50	odst.
udeležbo zadruge	50	odst.
2
Del dobička trgovskega podjetja na drobno oziroma trgovine, ki ostane po izločitvi sredstev za okrajni investicijski sklad in sredstev za razdelitev potrošnikom, se razdeli na:
proračunski dohodek občine.	50	odst.
dohodek občinskega investic. sklada 50	odst.
3
Del dobička gostinskega podjetja oziroma gostišča, M ostane po izločitvi sredstev za okrajni investicijski sklad, se deli na:
proračunski dohodek občine	50	odst.
dohodek obe. investicijskega sklada	50	odst.
4
Del dobička, prodajalne proizvajalnega podjetja, ki ostane po izločitvi sredstev za okrajni investicijski sklad in plače iz dobička, se razdeli na:
proračunski dohodek občine	50	odst.
dohodek obč. investicijskega sklada	50	odst.
5
Del dobička komunalnih podjetij in obrti, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se odstopi komunal-
nim podjetjem oziroma obrti za investicijski sklad.
Ostali del dobička, ki ostane po izločitvi sredstev za investicijski sklad komunalnega podjetja oziroma
obrti, obveznosti po zakonu in sredstev	za plače iz
dobička, se deli:	•
a) za pekarije na:	
proračunski dohodek občine	50 odst.
samostojno razpolaganje podjetja	
oz. obrti	50 odst.
b) za ostala komunalna podjetja in obrti na:	
samostojno razpolaganje podjetja	
oziroma obrti	100 odst.
X.	poglavje
Plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku
1
Za gostišča in obrtne delavnice, ki so v kolektivnem upravljanju, se določijo v pavšalnem znesku obveznosti do družbenega investicijskega sklada, stalni prispevek družbeni skupnosti in proračunski prispevek.
2
Višino pavšalnega zneska iz prejšnje točke določi posameznim gostiščem in obrtnim delavnicam s posebno odločbo svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
XI.	poglavje
Plačni sklad nekaterih vrst gospodarskih organizacij
1
Plačni sklad trgovskega podjetja, oziroma trgovine in gostinskega podjetja oziroma gostišča se formira na osnovi določenega odstotka^ od doseženega prometa v letu 1956.
Odstotki, po katerih odvajajo trgovska podjetja in trgovine od doseženega prometa sredstva za plačni sklad, se morajo gibati v naslednjih mejah:
za trgovska podjetja in trgovine od 1,2 do 10 odst.
Za posamezna trgovska podjetja in trgovine bo določil ta odstotek v zgoraj določenih mejah občinski ljudski odbor s posebno odločbo.
2
Prodajalne proizvajalnih podjetij izločijo za plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in za stanovanjski sklad največ do 12 odst. od plač po tarifnem pravilniku s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad.
3
Komunalna podjetja in obrti izločijo za plače iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad največ do 12 odst., oziroma pekarije do 14 odst. od plač po tarifnem pravilniku s prispevkom za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad.
XII.	poglavje Skladi 1
Občinski investicijski sklad
V	občinski investicijski sklad se stekajo sredstva, določena z zveznim družbenim planom anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada in drugi dohodki določeni s posebnimi predpisi.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila v namene, predvidene v 6. točki XXV. poglavja zveznega plana, po predpisih o trošenju teh sredstev.
2
Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš
V	občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš se steka 90 odst. prispevkov za stanovanjske sklade, ki se plačujejo po zakonu o stanovanjskem prispevku, anuitete in obresti od danih posojil iz tega sklada in drugi dciicdki, ki se po posebnih predpisih stekajo v ta sklad.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila za kreditiranje stanovanjske izgradnje.
3
Občinski cestni sklad
V	občinski cestni sklad se stekajo sredstva, določena v XX. poglavju republiškega družbenega plana.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje občinskih cest.
XIII.	poglavje
Denarna sredstva občine in njihova osnovna razdelitev
1
V	letu 1956 bo občinski ljudski odbor Metlika razpolagal s skupnimi sredstvi za financiranje proračunskih izdatkov v višini 44,700.000 dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
v 000 din
1.	Del dobička gospodarskih organizacij (brez trgovin, gostinstva, komunalnih podjetij
in KZ)	264
2.	Del dobička trgovine, gostinstva, komunale
in KZ	1.405
3.	Del prometnega davka od privatnikov (brez
prometnega davka od prevozov)	2.000
4.	Prometni davek od vina in žganja	880
5.	Del dohodnine kmečkih gospodarstev	13.798
6.	Del doklad na kmečko dohodnino	2.025
7.	Del dohodnine od ostalih poklicev in premoženja	3.489
8.	Lokalni prometni davek	2.200
9.	Davek na maloprodajni promet	700
10.	Posebni proračunski prispevek od	plač	391
11.	Lokalne takse	1.100
1,2. Davek na dediščine in darila	—
13.	Zemljarina	30
14.	Dohodki uradov	in	ustanov	1.440
15.	Dotacija OLO	14.828
16j Ostali proračunski	dohodki	150
Skupaj 44.700
2
Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila za naslednje namene:
1.	Dotacija gospodarstvu	—
2.	Presveta in kultura	18.859
3.	Socialno skrbstvo	3.758
4.	Zdravstvena zaščita	'	5.450
5.	Državna uprava	8.791
6.	Komunalna dejavnost	3.003
7.	Dotacije	2.770
8.	Obveze in garancije	69
9.	Proračunska rezerva	2.000
Skupaj 44.700 3
Sredstva občinskega investicijskega sklada bodo znašala v letu 1956 4,929.000 din.
Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašala v letu 1956 3,912.000 din.
Sredstva občinskega cestnega sklada bodo znašala v letu 1956 810.000 din.
'	XIV. poglavje
Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalje.
Št. 02/1-1615/2.
Metlika, 23. junija 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Jakljevič 1. r.
427.
Na podlagi 2. odstavka 12. člena in 50. člena Zakona o občinsk’h ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 3. točke XI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, štev. 14-135/56) je Občinski ljudski odbor Metlika na IX. seji dne 23. junija 1956 sprejel
ODLOK
'
o občinskem davku na promet z blagom na drobno v območju občine Metlika
1.	člen
V območju občine Metlika se plačuje od vsega prometa z blagom na drobno davek na promet v višini 1 odst.
2.	člen
Davek na blagovni promet v predpisani višini so dolžna plačevati trgovska podjetja, kmetijske zadruge in vsi ostali, ki se kakor koli ukvarjajo s prodajo blaga na drobno.
3.	člen
Davek na promet z blagom se ne plačuje:
a)	na promet z industrijskim blagom, za katerega je pd zveznih predpisih določeno povračilo (regres) pri predaji na drobno:
b)	na promet s proizvodi, za katere je po zveznih predpisih določena prodajna cena na drobno; petrolej, tobak, vžigalice, sol, maščobe, kruh, moka in vse estale mlevske izdelke in meso in mesne izdelke;
c)	na promet s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, vsemi drugimi vrednostmi, listi, časopisi, knjigami in obrazci uradne izdaje.
4.	člen
Davek na promet z blagom, predpisan s tem odlokom, se vplačuje pri občinskem ljudskem odboru Metlika in je dohodek občinskega proračuna.
Ta odlok se uporablja od 1. julija 1956 dalje.
št. 02/1-972/5.
Metlika, 23. junija 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Jakljevič 1. r.
428.
Na osnovi 20: in 147. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 31-102/53), je Občinski ljudski odbor sprejel
L	ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1.	člen
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 17, ki obsega naselja Globočice, Jablance, Slinovce in Kariče, ker je prenehal mandat odborniku občinskega ljudskega odbora Vukčevič Emilu.
2.	člen
Volitve bodo v nedeljo dne 16. decembra 1956.
3.	člen
Odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto ter v naseljih Globočice, Jablance, Slinovce in Kariče.
Št. 01/1-1657/3.
Kostanjevica, 5. novembra 1956.
Predsednik ObLO:
France Kerin 1. r.
429.
Na podlagi 2. in 3. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, št. 19/52) v zvezi z 72. členom Uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetij in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37/55) ter 1. in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pre-
krških (Uradni list FLRJ, št. 58/55), izdaja Občinski ljudski odbor Semič na svoji 9. redni seji dne 29. septembra 1956
ODLOK
o sejemskem redu za živinske sejme
1.	člen
Ta odlok velja za vse živinske sejme na območju občine Semič.
V občini Semič se smejo prirejati živinski sejmi samo v Semiču.
2.	člen
Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo živine, tako velike živine (goveda, bivoli, konji, mule, mezge, osli), kot drobnice (ovce, koze, prašiče), ne pa na plemensko živino.
Nakup in prodaja živine iz tega odloka je dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti stalen in ki ga določi občinski ljudski, odbor v smislu 2. odstavka 1. člena tega odloka.
/	3. člen
Živinski sejmi v Semiču so vsak drugi ponedeljek v mesecu.
Če navedeni dan pade na državni praznik, bo sejem naslednji delavnik.
4.	člen
Sejemski prostor mora biti urejen na zemljišču, ki je ograjeno in razdeljeno na predele in sicer posebej za veliko živino, posebej za drobnico.
Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje.
Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine.
5.	člen
Sejmišče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine ob prodaji.
6.	člen
Sejemski čas traja od ranega jutra do 18. ure.
7.	člen
Na živinskem sejmu smejo prodajati živino:
1.	individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino,
2.	splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno živino in živino svojih članov,
3.	državna kmetijska gospodarstva svojo lastno živino,
4.	trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine.
8.	člen
Na živinskem sejmu smejo kupovati živino:
1.	posamezniki za svoje lastne potrebe,
2.	gostinska podjetja in obrati, menze, socialne in zdravstvene ustanove in druge organizacije za svoje potrebe,
3.	..gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup, predelavo in prodajo živine.
9.	člen
Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke 7. člena in iz 3. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mera potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež.
Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano.
10.	člen
Pred odhodom na sejmišče se mora lastnik živine ezirema zastopnik proizvajalca legitimirati z živinskim petnim listom in osebno izkaznico ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu.
11.	člen
Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvah veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče.
12.	člen
Na sejem prignana živina mora biti pred prodajo klasificirana. Klasifikacija živine se izvrši po navodilih za klasifikacijo živine, ki jo je izdala Zvezna trgovinska zbornica Jugoslavije in ki tvorijo prilogo tega odloka, z namenom, da se živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani tržne komisije (15. člen). Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine.
13.	člen
Gospodarske organizacije iz 3. točke 8. člena tega odloka izplačujejo kupnino za kupljeno živino po svojih pooblaščencih.
14.	člen
Živina se sme prodajati samo po dejanski teži, ki se ugotovi na uradni sejemski tehtnici.
Kupovanje živine »na čez« je za gospodarske organizacije prepovedano.
15.	člen
Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina.
Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti.
Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče.
Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen.
16.	člen
Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani morajo biti: veterinar, zastopnik občine ter po en zastopnik proizvajalcev ter kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor.
17.	člen
Naloga komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču, zlasti pa, da gospodarske organizacije ne kupujejo živine »na čez«, da se ne prodaja živine, ki je prekomerno nakrmljena oziroma napojena, da se pri nakupu tehta, da živino ne pre-plačujejo, da živino ne odkupujejo izven sejma itd. Komisija je tudi pooblaščena, da oceni odbitek, v kolikor se je živina tehtala pred nakupom.
Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča oziroma uslužbenci cbčin. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe Ljudske milice.
18.	člen
Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci:
1.	za vozove — prazne 20 din,
2.	za veliko živino:
a)	konji, goveda, bivoli, mezge, mule in osli 50 din,
b)	za žrebeta, teleta, mlade bivole in drugo do 1 leta 30 din,
3.	za drobnico:
' a) za prašiče težke nad 80kg 30 din,
b)	za prašiče težke 25—80 kg 20 din,
c)	za prašiče težke do 25 kg 10 din,
č) za ovce, koze, jagnjeta, kozličke, prašičke in drugo 10 din.
19.	člen
V kolikor kršitve tega. odloka ne vsebujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznuje posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3000 dinarjev:
—	kdor proda ah kupi za gospodarsko organizacijo živino »na čez«,
—	kdor proda ali kupi živino, ki ni predmet tega odloka,
—	kdor proda ali kupi živino, ki ni bila uradno klasificirana ah stehtana pri prodaji,
—	kdor ni upravičen kupovati ali prodajati živino na sejmu,
—	kdor izplačuje kupnino proti določilu 12. člena,
—	kdor na sejmišču meče odpadke, p onesnaži prostor, vcd,i na sejmišče pse, ah je tam v pijanem stanju.
20.	člen
Kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora v Semiču.
21.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-1610/1.
Semič, 29. septembra 1956.
Predsedmk ObLO:
Franc Kapš 1. r.
430.
Na podlagi 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 103. do 107. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), je Občinski ljudski odbor Žužemberk na svoji seji dne 14. septembra 1956 izdal
ODLOK
o potrditvi zaldjučnega računa o izvršitvi proračuna občine Dvor za leto 1955
1.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1955 po proračunu bivše občine Dvor za leto 1955 znašajo:
dohodki	2,402.423	din
izdatki	2,351.963	din
presežek dohodkov nad izdatki 50.460 din
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po proračunu bivše občine Dvor se prenese kot dohodek rezervnega sklada občine Žužemberk za leto 1956.
3.	člen
Zaključni račun za leto 1956 se potrdi. Zaključni račun je sestavni del tega odloka, *
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja' Novo mesto.
Št. 01/1-1656/1.
Žužemberk, 14. septembra 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Jarc 1. r.
431.
Na podlagi 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni hst LRS, št. 19-88/52) 103. do 107. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), je Občinski ljudski odbor Žužemberk na svoji seji dne 14. septembru 1956 izdal
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračun* občine Hinje za leto 1955
1.	člen
V proračunskem letu 1955 po proračunu bivše občine Hinje za leto 1955 znašajo:
dohodki	2,008.048 din
izdatki	2,008.048 din
2.	člen
Zaključni račun za leto 1955 se potrdi. Zaključni račun je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-1658/1.
Žužemberk, 14. septembra 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Jarc 1. r.
432.
Na podlagi 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88'52) in 103. do 107. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), je Občinski ljudski odbor Žužemberk na svoji seji dne 14. septembra 1956 izdal
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za leto 1955
1.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1955 po proračunu občinskega ljudskega odbora Žužemberk za leto 1955 znašajo:
dohodki	3,489.456	din
izdatki'	3,488.576	din
presežek dohodkov	nad izdatki	880	din
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po proračunu občine se prenese v rezervni, sklad proračuna za 1. 1956.
3.	člen
Zaključni račun za leto 1955 se potrdi. Zaključni račun je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto:
Št. 01/1-1657/1.
Žužemberk, 14. septembra 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Jarc 1. r.
433.
Na podlagi -10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 103. do 107. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/55) je Občinski ljudski odbor Žužemberk na svoji seji dne 14. septembra 1956 izdal
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna cbčine Žužemberk za čas od 1. sept. do 31. dec. 1955 občinskega ljudskega odbora Žužemberk za leto 1955 (novi proračun od 1. sept. do 31. dec. 1955)
1.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunu občine Žužemberk za čas od 1. sept. do 31. dec. 1955 znašajo:
dohodki	1,374.134 din
izdatki	1,374.134 din
2.	člen
Zaključni račun za čas od 1. sept. do 31. dec. 1955 se potrdi. Zaključni račun je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-1659/1.
Žužemberk, 14. septembra 1956.
-	Predsednik ObLO:
Franc Jarc 1. r.
VOLITVE IN IMENOVANJA
434.
Na podlagi 5. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 9- točke 24. člena statuta občine Semič je Občinski ljudski odbor Semič na 9. seji dne 29. septembra 1956
sklenil
1. Razrešijo se predsednik in člani sveta za gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Semič:
Vukšinič Martin, Semič, odbornik ObLO Semič
Vindišman Martin, direktor Mizarske delavnice Semič,
Kočevar Janez, Vavpčja vas, predsednik KZ Semič,
Kapš Nande, uslužbenec Uprave za gozdarstvo, Konda Janez, Gradnik, posestnik,
Konda Anton, Sadinja vas, posestnik.
Št. 01/1-1664/1.
Semič, 29. septembra 1956. '
Predsednik ObLO:
Franc Kapš 1. r.
435.
Na podlagi 5. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 9,- točke 24. člena statuta občine Semič,' je Občinski ljudski odbor Semič na 9. seji dne 29. septembra 1956
sklenil
1.	Razreši se dolžnosti člana sveta za šolstvo občinskega ljudskega odbora Semič:
Doltar Dane, uslužbenec KZ Semič.
2.	Za člana sveta za šolstvo občinskega ljudskega odbora Semič se izvoli:
Kočevar Fani, gospodinja iz Sel pri Semiču.
Št. 01/1-1664/1.
Semič, 29. septembra 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Kapš 1. r.
436.
Na podlagi 5. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 9. točke 24. člena statuta občine Semič, je Občinski ljudski odbor Semič na 9. seji dne 29. septembra 1956
sklenil
1. Razreši se dolžnosti predsednika sveta za pro-sveto-kulturo in telesno vzgojo občinskega ljudskega odbora Semič:
Zakcšek Antona, upravitelja osnovne šole Štrek-Ijevec.
2. Za predsednika sveta za prosveto-kulturo in telesno vzgojo občinskega ljudskega odbora Semič se izvoli:
Jordan Valerija, učiteljica na osnovni šoli Semič. Št. 01/1-1661/1.
Semič, 29. septembra 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Kapš 1. r.
437.
Na podlagi 5. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 9. točke 24. člena statuta občine Semič, je Občinski ljudski odbor Semič na 9. seji dne 29. septembra 1956 izdal
ODLOČBO
o izvolitvi sveta za družbeni plan in finance V svet za družbeni plan in finance se izvolijo: za predsednika: Vukšinič Martin, odbornik ObLO Semič ;
za člane:
Vindišman Martin, direktor Mizarske delavnice Semič,
Tomc Martin, Krupa, odbornik ObLO,
Kočevar Janez, Vavpčja vas, predsednik KZ Semič, Jaklič Franc, računovodja KZ Semič,
Konda Janez, Gradnik, posestnik,
Konda Anton, Sadinja vas, posestnik.
Št. 01/1-1660/1.
Semič, 29. septembra 1956.
Predsednik ObLO:
Franc Kapš 1. r.
NEURADNI DEL
Okrajna volilna komisija Novo mesto POROČILO
skrajne volilne komisije c nadomestnih volitvah ljudskega odbornika za okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v volilni enoti št. 42
Okrajnemu ljudskemu odboru, Zboru proizvajalcev, Novo mesto.
Okrajna volilna komisija Novo mesto je prejela volilne spise, ki se nanašajo na nadomestne volitve v volilni enoti št. 42, ki obsega naselja Gradac, Okljuk in Klošter in podaja v smislu 91. in 117. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu, ljudskih odbornikov tole
poročilo:
1.	Nadomestne volitve enega ljudskega odbornika v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Novo me->eto v volilni enoti št. 42, ki obsegajo naselja Gradac, Okljuk in Klošter, razpisane z odlokom okrajnega ljudskega odbora z dne 14. avgusta 1956 (Uradni, vestnik okraja Novo mesto št. 15-316/56) so bile 14. oktobra 1956.
2.	Volitve je vodil pod nadzorstvom okrajne volilne komisije volilni odbor v volilni enoti št. 42 s sedežem v Gradacu.
3.	Glasovalo se je za kandidata:
Kovačič Milan, uslužbenec, Gradac 42,
Skrabar Emil, uslužbenec, Gradac 42,
katero kandidaturo je potrdila okrajna volilna komisija in objavila na krajevno običajen način pod št. 11/1-56 z dne 27. septembra 1956.
4.	Okrajna volilna komisija je ugotovila izid volitev, kakor je to predpisano v 87. in 112. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
Izid volitev je naslednji:
Od 312 volilnih upravičencev je glasoval 201 volivec ali 64,2 odst. Glasovalo je za
Kovačič Milana iz Gradaca	71 volivcev
Skrabar Emila iz Gradaca	126 volivcev
Neveljavne so bile 4 glasovnice.
Na podlagi tega je okrajna volilna komisija razglasila, da je bil za ljudskega odbornika izvoljen Skrabar Emil, uslužbenec iz Gradaca št. 42.
V prilogi se pošiljajo vsi spisi, ki se nanašajo na volitve.
Št. 12/56.
Novo mesto, 16. oktobra 1956.
Tajnik:	Predsednik:
Maks Šom 1. r.	Milan Regvat 1-r-
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik šorn Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 60-KB-16-Ž-245.






z'

/ •

/


■ I





I
\


I
/