It 5. Poltnlna pivSalirsm. V LJubljani. dne 3. februarja 1921. Uto lit Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke ia Slovenijo'1, Izhaja v>ak četrtek. NaroCnina s celoletno.............. . , , K 60- poluletno......................... — Posamezna Številka.............. Kmet, pomagaj si sam, in svoje stallfiče -v državi uravnavaj al aam! Inseratl: 1 mm broratnega stolpiča stane m male oglase .............. uradne razglasa ........... reklame................ K 1--• 1-80 - 2— Uredništvo in i^ravnUtvo lista le v Ljubljani Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca). Vstop v vlado. Že takoj po volitvah je postalo pereče vprašanje, če bo mogla vlada računati z zemljoradniki, ki so v skupščini za radikalci in demokrati edina prava državotvorna stranka. Komunisti in Radičevci to gotovo niso. Tako je nehote prevzel klub zemljoradnikov samo zaradi tega, ker je čuvar državne ideje in Jugo slovanstva, na sebe veliko odgovornost Zemljoradniki so ponosni na to, da so kmetska stranka v pravem pomenu besede. To je njihova silna moč v naši državi. Pa v volilni boj so vstopili, posebno v Srbiji, z radikalnim volilnim programom, polnim smelih reform. Stranka take vrste težko vstopa v vlado. Vrhu tega je treba pomisliti, da se je srbijanski del stranke boril pri volitvah z naj-ostrejšimi sredstvi proti korupciji vladajočih strank. Tako se je rodilo geslo: Ne umažimo si rok, ne vstopimo v vlado s starimi strankami, polnimi grehov! Zemljoradnički klub so ostro napadli zaradi njegovega «cincanja*. Baje ne ve, kaj mu je napraviti. Negativen je, semtertja omahuje. Tekom poslednjega meseca ni bila nobena stranka predmet tako ostrih napadov kakor 2emljoradnička, dasi so bili ti napadi nezasluženi. Vse tri glavne skupine, slovenska, bosanska in srbijanska, so gotovo imele pred očmi kmetske in državne interese in pri vseh njihovih razmotrivanjih, ko se je reševalo, aH se naj vstopi v vlado ali ne, so bili merodajni samo ti oziri. V teh debatah se je poudarjalo, da je ustavotvorni skupščini pred vsem haloga, da se ustava čim preje sprejme, kajti to zahteva državna koriei. Dokler naša država ne bo ime*a ustave, bo v inozemstvu brez veljave in brez kredita in konsolidacija dnave se bo odgodila. Ker ie sin.o ta skupščina ustavotvorna, imajo vse stranke sveto dolžnost, da gledajo na njo s tega vzvišenega stališča, ne Ea z onega strankarskih koristi. Ustavotvorna skupščina ustvarja pred vsem ustavo, ni pa skupščina v starem srbijanskem zmislu besede, skupščina, kjer odločuje strankarstvo. Slovenci in Bosanci v zemljorad-ničkem klubu so znali od samega začetka, kako pot jim je treba hoditi. Njim se ne more očitati, da ne vedo, kaj delajo. Zdelo se jim je od samega začetka težko izvedljivo, da se more podpirati vlado, pa ne biti v njej. Rekli so: Dobro! Smo za to samo, ako je to izvedljivo. Kajti to je proti parlamentarnim načelom, daje stranka, ki podpira vlado izven vlade. Toda Slovenci in Bosanci niso nikdar hoteli, da se gre «pošto, po to*, to je na vsak način, v vlado. Treba izdelati točne pogoje. To je bilo edino pravo Stališče. Vse zavlačevanje ima svoj pravi vzrok v tem stavljanju pogojev, ki so trdo kmet-skemu prebivalstvu samo v korst. To zavlačevanje vladi g. Pašida nikakor ni bilo usodepolno. S prenaghnostjo se ne bi niti pospeševala ustava, niti izvolitev ustavnega odbora. Demokratski kritiki pozabljajo, da je treba čuvati edinstvo kluba, v če- mer tiči predpogoj za ozdravljenje naše države. Ako se ne bi smatrali zemljoradniki za državotvoren element prvega reda, bi se gotovo ne polagalo take važnosti na njih vstop v vlado. Srbijanski zemljoradniki hočejo očuvati stranko, čisto in dobro poznavajoči srbijanske politične razmere, se bojijo, da jih stari stranki hočeta izkoriščati in kompromitirati. Previdnost je v politiki dobra stvar. Zaradi tega se jih ne sme obsojati, kakor se to dogaja. Sicler so pa Slo vcnci in Bosanci prepričani, da bo mogoče pridobiti tudi Srbijance za aktivno politiko, ki bo državi in stranki v korist. Naineokusnejši so napadi na Bo gumila Vošnjaka, posebno v Slovencu*. Vošnjaka se prikazuje kot onega priganjača, ki ima prvo besedo. In vendar je ostal prav on lepo v ozadju in niti v predsedništvo kluba ni izvoljen. Nepotrjene časnikarske vesti ga pošiljajo v Varšavo in bogve kam še. Same izmišijotine, s katerimi se hoče izpodkopati Vošnja-kov položaj v klubu in skupščini. Njegovo mesto je v ustavotvorni skupščini, ker dobiva ustavni načrt, ki je bil v bistvu stvorjen ob emigraciji, šele sedaj jasno obliko, in pripravlja se s tem izvedba onega, po čemer je Vošnjak vedno hrepenel; kompromis med mislijo državnega edinstva in mislijo decentralizacije in samouprave mora biti vodilna ideja nove ustave. V takem času Vošnjaku ni potrebno zapuščati skupščine, ker ima kot strokovnjak mesto v njej. Eno je izven vsakega dvoma. Zemljoradniki bodo rešili vprašanje vstopa v vlado po svoji vesti, kakor bo to najbolje v korist državi in pa kmetom Jugoslavije. Ne potrebujejo pa nobenih svetov in od nikogar; tudi ni treba razen od stranke pritiska od nobene tuje strani. To je njih stvar! To v pomirjen je vsem, ki si delajo take skrbi zaradi «nesrečne* sa mostojne politike! Ustavotvorna skupščina. V Beogradu, dne 26. januarja 1921. Za včeraj ob štirih popoldne sklicana seja je bila otvorjena šele po peti uri. Zato pa si je predsednik našega kluba, tovariš Lazič, pred prehodom na dnevni red izprosil besede ter v ostrem tonu protestiral, da se tako izgublja dragocen čas. Zahteval je, da naj prihajajo poslanci točno k sejam, naj skupščina dela, ne pa trati čas po nepotrebnem. Predsednik skupščine ar. Ribar je rekel, da ga veseli tak poziv in da je pripravljen točno otvarjati seje, prosi pa, naj bodo tudi ostali poslanci in ne samo zemljoradniki točno ob določeni uri na svojih mestih. Nato so se poslancem razdelila tiskana poročila odbora za izdelavo poslovnika ter vladni načrt za ustavo, prvi je tiskan tudi v latinici, drugi pa samo v cirilici. Med «upiti* je vprašal predsednik zemljoradničkog kluba glede škode, ki jo provzročajo poplave v Srbiji, narodni socialist Deržič pa se je zanimal za to, zakaj so bili nekateri železničarji prestavljeni iz Beograda; minister mu je odgovoril, da je bilo več vzrokov, med drugimi tudi ta, da so vodili nekateri celo privatne kupčije itd. Socialni demokrat Etbin Kristan je žekl vedeti za material, ki a mora imeti vlada na razpolago, a je ukrenila tfeiro ostre odredbe proti komunistom. Med drugim je rekel, da nimamo rušilcev države sa^o na skrajni levici, ampak da so danes največji na skrajni desnici. Pri tem je z roko pokazal na naše klerikalce, k so se sramežljivo oreserečeni si:vali v zadregi s komolci. Naši poslanci so se te dni mnogo pečali z izvenzborničnimi posli Bili so v ministrstvu za prosveto in v mi nistrstvu za notranja dela. Tu se jim je zatrdilo, da vlada popolnoma uvi deva upravičenost zahteve slovenske SKS. poslancev, da morajo biti občinske Volitve v Sloveniji izvršene pred glavnim pomladnim delom, to je naj-kesneje do konca meseca marca. Minister za notranje zadeve je prav dp-bro poučen, da so občinske volitve v Sloveniji nujn^ -je pa tudi poučen, da se morajo izvesti tako, da bo mo gia priti do popolnega izraza prava ljudska volja, ne pa morda teror iez-ličnih župnišč. Volilo se bo tudi za občine s kroglicami ter na nodstavi volilnih imenikov za zadnje volitve v skupščino. To se pravi: volili bodo fantje in možje, kar je edino prav Pametna žena tako uboga svojega moža, kdor bi pa rad ščuval žene zoper moža, tisti pa tako ni kaj prida človek. Kaj bi torej ženske vlačili k volitvam! Zakrknjene!. Počasi napreduje delo ustavotvor-ne skupščine, oziroma če smo odkritosrčni, se niti še ni pričelo, saj «ima vreinena» po naši jugoslovanski navadi. Vlada stoji trdno, se zatrjuje danes, jutri pa je onemogla in zadovoljno srečna, če jo spravi na lončene noge tudi sama mosleminov dika. Nikola Pašič nima sreče. Ker je on sam onemogel, zato mora krepkejši Stojan Protič razbijati radikalni klub, da lažje za kulisami zbira okrog sebe nezadovoljneže in separatiste. Partija mora uspeti! Ako ne stvori vlade Nikola, stvoril jo bo Stojane. Demokrati so potisnjeni v drugi red, ker ne vidijo dvojne igre radi-kalcev ali pa niso dorasli za prvf red in preti jim celo nevarnost, da bodo iztisnjeni celo iz drugega reda. Zanimiva je ta igra in tudi zabavna bi bila, ako bi ne šlo za tako daleko sežno in usodno vprašanje, kakor je ravno ustava, od katere je odvisna naša in državna bodočnost. Naši volilci žele in zahtevajo delo, ker dobro vedo, da tisti, ki dela, ne more propasti. To resno in neumorno delo, ki ga želi ljudstvo od svojih stanovskih zastopnikov, naj ustvarja dobre državljane, ki bodo pripravljeni žrtvovati vse za svojo majko domovino. Prava odkritosrčna ljubezen do skupne domovine naj zagori, naj vzplamti v srcih vseh treh bratov. Propagira naj se v prvi vrsti državna ideja in vzgajajo naj se pred vsem dobri državljani. Taka ljubezen se bo zanetila in bo trajno mogoča le tedaj, ako bo naša država urejena tako, da bo v njej svobodno in neovirano odločevala ljudska volja v vseh ljudskih zadevah, bodisi političnega ali pa gospodarskega značaja. Bratsko se je izvršilo uje^ir jenje naših treh plemen in bratsko naj bi se sprejela tud edinstvena ustava. Kdor je delal čuda za naše ujedinjenje na bojnem polju, tisti naj bo nagrajen. Vsakdo bo za jugoslovanskega junaka rad žrtvoval, kar mu bo potrebno ali vznemirjati duhove s trkanjem po prsih ni treba. Vsi bodo ovekovečeni slavni jugoslovanski zgodovini dvajsetega veka. Težko je gledati pasivni odpor hrvatskega kmetskega ljudstva. Zazijala je med Srbijo in Hrvatsko razpok-lina; ne delajmo iz nje prepada. Le narod ene vrste zagotavlja pravo edinstvo, silno in mogočno Jugoslavijo. štirimilijonski hrvatski seljački narod ne sme postati naša opasna iredenta. Tega slepi zakrknjenci ne vidijo, kar pa mora imeti pred očmi vsak dober državnik. Na žalost so pri nas redki dobri državniki s svetovnim, širokim obzorjem in zato tudi ne pridemo naprej. Kdo naj bol ljubi domovino kot zemljoradnik, k obdeluje nje zemljo z vso svojo očetovsko skrbjo. Tudi hrvatski seljak, ki danes divje prisega na Radiča, jo bo vzljubil, samo dražiti ga nikar. Radiča so napravili za velikana na Hrvatskem v Beogradu. Tudi hrvatski seljak je in mora biti za uvjek enakovreden brat, kot tak bo postal najzvesfejši in najudaneiši državljan Ako želi imeti svojega Dana kot eksponentna vladarja, naj ga dobi — in mirna Bosna. S tem država še davno ni v nevarnosti in državno edinstvo ne bo trpelo niti najmanj, četudi to na vso sapo kričijo zakrknjenci. Z. Pogreb vojvode Mišica. V Beograda, dne 22. januarja 1921. Danes je bil pogreb vojvode 2ivo jina Mišica, prvega vojaškega dostojanstvenika naše države. Pokojnik je bil slaven mož, svetovnoznan talent, ki je pripomogel največ, da smo tudi Slovenci prišli izpod avstrijskega in habsburškega jarma. Kar nas na njemu najbolj zanima, je to, da je bil pokojnik sin priproste kmetske hiše, da je njegov brat še danes priprost kmet, ki obdeluje zemljo, na kateri je bil rojen pokojni vojvoda. To se sliši naravnost neverjetno »ara, ki smo rojeni «preko*, kajti v Avstriji je kmetski sin mogel postati kvečjemu «koprol», a vse drugo je bilo prihranjeno gosposkim otrokom, generali ali celo feldmaršali pa so mogli postati le grofje, baroni in člani cesarske hiše Zato je napravilo zares ljudsko nastopanje prestolonaslednika Aleksandra pri pogrebu na vse prisotne poslance ^Samostojne kmetijske stranke* očarujoč vtisk. Za krsto pokojnikovo je stopal med sorodstvom pokojnikovim brat vojvode Mišiča, star, sivolas kmet v narodni obleki srbskega seljaka, v opankah in gologlav. Ko je prišel v saborsko cerkev, je stopil prestolonaslednik najprej k njemu in mu prisrčno stisnil roko. Isto je storila njegova sestra princesinja Jelena. To so stvari, ki nam dosti povedo. Klerikalne farbarije. Znano je, da so klerikalci v Beogradu brez vsakega vpliva in ugleda in da se nihče ne zmeni za nje. Zato se tudi tako žalostno drže. Toda v Sloveniji bi pa le radi vzbujali domnevo, kaj veljajo, koliko delajo in kaj "vse so že dosegli. Te dni sta dva gospoda z reške okolice zainteresovala poslanske klube glede gornjejadranskega vprašanja. Ob tej priliki se je zvedelo, da je imela tamošnja javnost po čitanju «Slovenca* vtisk, da vprašanje gleae podaljšanja proge Kočevje-Brod-Mo ravice več ne obstoji in da je že popolnoma rešeno. Na merodajnih mestih pa so zvedeli, da se ne ve, odkod bo denar. Torej najvažnejše! To je ena izmed posledic klerikalnih far-barij, ki jo ima fajmošter škulj na vesti. Drugo pa je po stari maniri ustrelil « Slovenec* prošli teden. Kakor znano, je eden najnesposobnejših po slancev stari Stanovmk iz Horjula, ki zna sicer doma grdo zabavljati m lagati čez ^Samostojne* ter begati svoje volilce s «Hvaljen bodi Jezua Kristus*, ki pa ni v Beogradu aI prav nobeno rabo. Ker volilci tega seveda ne smejo vedeti, zato farba «Slovenec» v posebnem odstavku, da je Stanovnik vložil pri ministru za prehrano prošnjo za pogorelce v imenu ^Jugoslovanskega kluba* itd. To je bil stari dunajski «mešter* ▼ «Slovencu», ko je šusteršič vlekel od časa do časa svoje backe. Ta Stanovnik pa nam naj raje pove, kdo mu je prošnjo spisal — sam tega ne zna! — in kdo mu je naročil, da jo nese v ministrstvo, da bomo vedeli, ali je on slučajni sluga kakega «gospoda* ali pa stalni klubski sluga, ki samo prenaša, kar mu drugi prenesti uka-žejo. Zaslug pa na tem polju ni, niti naj tega ne smatra Stanovnik za po slansko delo, če samo prenaša «šrif-te» drugih. Prav poseben način farbarije pa je uvedel velebrihtni «Slovenski gospo dar*. V 3. številki, na 3. strani, v drugem stolpcu piše: «Cene govejim kožam so padle od 50 kron na 30 in 26 kron za 1 kg. A usnje je še vedno enako drago. Zakaj? Ker si bogati demokrati lahko kupujejo za drag denar obuvalo. Za kmeta, delavca in obrtnika pa imajo demokrati in samostojni odprto srce le ob volitvah*. To je pa že višek neumne zlob-nosti ali zlobne neumnosti! Kaj imajo samostojni z draginjo usnja bi pa le radi vedeli. Kolikor je nam znano, imajo v Sloveniji monopol za usnje gospod Polak in njegovi pobožni zetje Remici. To so glavni voditelji SLS. Te naj «Gospodar» prime za ušesa, pa bo usnje takoj cenejše. Toda saj vemo: vrana vrani ne izkljuje oči! V odgovor. Po znanem klerikalnem načelu „namen posvečuje sredstva" zopet nekdo laže o meni in me obrekuje v „Domoljubu". Najprvo pripoveduje neko zgodbo o nezadovoljnem samo-stojnežu v železniškem vozu, prevido-ma pa ne pove imena. No, mi te bajke o dogodkih v železniških vozovih Delujmo z vsemi močmi za procvlt In razširjanje „Kmetijskega Usta"! Silen |e, kdor je vedno pripravljen. Zato delajte neprestano za SKS. i že predobro poznamo in samo še čakamo, da izdajo klerikalci novo poučno brošuro za naše ljudstvo pod naslovom: „Bajke iz železniških voz. spisal za dobro verno ljudstvo — Lažnivi Kljukec". Dopisnik trdi nato, da sem očital na shodu SKS. kmetom, da plačujejo premalo davkov. Farizejsko zavita neresnica, ki je naravnost bedasta. Saj se je na podlagi mojih izvajanj sklenila na shoda orJro. resolucija proti pretiranim davror. in nepravilnemu davčnemu sistema, ki Kščj ta. V svojem govoru sea dejai, <*a| moramo biti pri zahtevi po rcno-f upravi, ki si jo sicer vsi želimo. r*r- j vidni. Pomisliti moramo, da tod? 5 sedanjimi neznosnimi davki ne pokrijemo stroškov sedanje uprave in da se moramo bati, da potem ti stroški še narastejo. Govoril sera dflie za varčnost v upravi in da if davek pravično razdeliti na v:t pokrajine in prizanašati pokrajinam, ki so revnejše kot je naša, v večji meri' pa obdačiti pokrajine, ki jih je narava posebno oblagodarila, kakor n. pr. Banat. To so bila moja izvajanja, vse drugo pa je lažnivo zavijanje. Razložil sem tudi, zakaj je naša u-prava predraga, in po pravici grajal vedno novo nastavljanje uradnikov. Samo „Uradni list deželne vlade za Slovenijo" preglejte od pre-vrata dalje in uvideli boste, koliko nepotrebnih novih uradov se je ustanovilo in koliko tisoč novih uradnikov se je imenovalo, oelo brez potrebe in le zaradi korita. Spominjam le na en primer. Pred svojim odstopom je klerikalna vtada imenovala neko delavko v tobačni tovarni za uradnico devetega činovnega razreda (v istem činu so sodniki!)! Dotična ženska še menda pisati ne zna in je dosegla svoje imenovanje samo zaradi-tega, ker je pri zadnjih volitvah v Ljubljani dobro agitirala za klerikalne kandidate. Ali je to tisto koristno delo za našega kmeta, ki ga imate vedno na jeziku? Le poglejte, kdo je podpisan pod takimi in brezštevilnimi drugimi imenovanji v „Uradnem listu". Ali se bodo na ta način davki znižali, gospodine Kljukec? Najpredrznejša grdobija je pa o-Stanje, da sem jaz ljudi med vojno odiral. Tu se že vse neha! Klerikalci so imeli vse vojne centrale (žitni zavod, vnovčevalnico za živino itd.) v svojih rokah in oni so kmetu diktirali, po kaki ceni mora oddajati žito in živino. In sedaj si drznejo ti ljudje v svojem listu meni očitati oderuštvo, ko pri vsem tem sploh z denarjem nič opraviti nisem imel. Nasprotno sem vedno in vedno poročal vladi in žitnemu zavodu, da se ljudje ne branijo žita oddati, samo plača naj se jim poŠte no dnevno ceno. Vsa ta pričevanja so bila zastonj. Vlada in žitni zavod sta v sporazumu določala neprimerno nizko prevzemno ceno poljskim pridelkom. Še ni dolgo, kar smo brali, kako mastne deleže so dobile razne klerikalne ustanove iz dobičkov vnovčevalnice za živino. In zopet si upajo ti ljudje meni očitati „oderuštvo"! Gospodje, zakaj niste čistega dobička pri svojih centralah povrnili kmetu, zakaj niste z njim plačali vsaj dolg, ki ga ima naša dežela še zdaj v Švici za krave, ki jih je nakupil vaš dr. šusteršič za »pospeševanje kranjske živinoreje". Dragi davkoplačevalec, tudi te milijone bodo enkrat izmolzli iz tvojih žepov v obliki davkov tvoji lažidobrotniki! Dalje si dovoljuje general časti-" kraje trditi, da km-etujem na državne stroške in da si pri tem delam tisočake. V resnici imam v najemu neko njivo, katere obdelovanje pa me skoraj več velja, kot so vredni pridelki. To lahko presodi vsak kmet, če pomisli, da je treba vse delati z najetimi delavci. Končno mi očita lažnivi kljukec, da sploh živim in da imam močne kosti. Gotovo velika neokusnost! Povem vam, da živim jaz od dela, vi Ea od postopanja in obrekovanja, i ga vam poplačujejo najbrže vaši fondi. Jaz sii svoj kruh pošteno služim in vem, da nisem svojega kruha zastonj jedel. Na svoje petindvajsetletno delo v procvit našega vinogradništva sem ponosen in imam dokazov brez števila, da vpoštevajo to delo tudi drugi, zlasti kmetje, kar priča že to, da me je izvolila že zdavnaj ena najvinorodnejših kmetskih. občin za svojega častnega ob- čana »za zasluge v povzdigo vinogradništva", kakor pravi častna diploma. Veseli me, da je ravno vinogradništvo na Dolenjskem v današnjih težkih časih tista panoga kmetijstva, ki pomaga kmetu — vsaj za silo — pretrpeti grozno draginjo. Kaj bi na:talo, ko bi bil kmet ubogal namesto me. e vas, ki ste mu v svoji »Zlati dobi" leta 1913., tedaj tik pred vojsko, priporočali, naj poseka trte v vinogradi'! u- nasadi fižol, to si lahko vsakdo c:xi predstavi. Bila M šc hujša -evščina i Dolenjskem kot je danes. Zato pa raje molčite, vi fcmrfeki lažeprijatelji. Ker kmet že ve, kaj mu je v korist, zato se bo gotovo otresel vseh verig in postal politično in gospodarsko samostojen. In če pri tem jaz sodelujem ali ne, to je postranska stvar. Vaših groženj se nikakor ne bojim, želim pa, da govorite samo resnico, če jo sploh .znate, in da se podpišete, ker vem, da se znate. B skalickf. • * Čutimo potrebo, da dostavimo k predstoječemu odgovoru g. Skalicke-ga kratek opis njegovega dela med nami, da spozna vsak čitatelj, kako grdo nehvaležen je »Domoljub", ko napada moža, ki ima največ zasluge za povzdigo našega vinogradništva. Ko je prišel g. Skalicky leta 1895. na Kranjsko, našel je po naših vinorodnih goričah skoraj same pušče. Z idealizmom mladega strokovnjaka se je lotil težavnega dela. Z besedo in pisavo je navajal ljudi, kako rigo-lati, saditi, cepiti in gojiti novo, doslej nepoznano ameriško trto. Na njegov predlog so se ustanavljale nove trtnice, vzorni vinogradi, delile podpore in državna brezobrestna posojila. Na njegov predlog se je tudi ustanovila vzorna vinska klet, v kateri je prirejal kletarske tečaje. Iz državnih trtnic je oddal blizu 20 milijonov trtnib sadik, razdelil več milijonov državnih in deželnih posojil in podpor. V drugih kronovi-nah je bila desetorica vinarskih strokovnjakov, na Kranjskem sta delala dva (gg. Skalicky in Gombač), od leta 1907. pa samo gosp. Skalicky. Danes so nekdanje pušče krasni, zeleni vinogradi. Nad 7000 ha jih je na Dolenjskem, to je petnajst tisoč oralov. Vse to se je obnovilo v razmeroma kratki dobi 20 let. Kaj podobnega ne pozna zgodovina. Na bivših puščah se pridela zdaj letno do dvestotisoč hektolitrov vina v današnji vrednosti nad 300 milijonov kron. Glavnica, naložena v teh nasadih, predstavlja tedaj najmanj vsoto dveh milijard kron. Ali je to vaša zasluga, gospod postopač? Če ste morda g. Skalickemu nevoščljivi za njegovo »mastno plačo", sedaj vam povemo: Pred 25 lefi je služil g. Skalickv mesečno 90 goldinarjev ali 180 kron. Plača g. Skalyckega, ki je oče petčlanske družine, pa znaša danes v predvojni vrednosti mesečnih 168 kron ali 22 kron manj kot pred 25 leti. To ie tista sijajna plača, iz katere si po vašem mnenju »dela tisočake". Njegovi kolegi po drugih deželah so že zdavno kmetij, ski svetniki, višji svetniki, referenti v ministrstvih i. dr., le g. Skalicky je še vedno tisti podložni revež kot je bil. Samo da mu lahko nagaja in zapoveduje vsak pisač, čeprav s kvalifikacijo Urške iz tobačne tovarne! Res, črna nehvaležnost! Uredništvo. Pokrajinske vesti. (Pozivljemo) vse krajevne odbore, somišljenike in pristaše, da takoj po vseh župnijah, občinah in vaseh sklicujejo sestanke in shode proti uvozu vina iz Italije. Sprejete resolucije proti dovolitvi uvoza vina iz Italije se naj pošljejo takoj našim poslancem na naslov: Zemljorad-nički klub v Beogradu. (Okrajnim in krajevnim odborom ter zaupnikom SKS.) Dne 6. januarja t. 1. smo razposlali okrožnico vsem okrajnim in krajevnim odborom ter zaupnikom SKS. Prosimo vse, ki še niso odgovorili na okrožnico, naj to takoj store. Tisti pa, ki okrožnice morda niso dobili, naj spo-roče to tajništvu SKS. v Ljubljani, da jim jo takoj pošlje. Tajništvo SKS. (Kriza v »Kmetijski družbi".) Pod tem naslovom piše neki France Z. v 4. št «Domoljuba» gorostasna modrovanja, ki imajo samo en namen — udariti po ^Samostojni*. Cenjeni France bj si zaradi tega lahko prihranil ves uvodni «zos», opustil bi lahko neresnične slavospeve na Kreka in vse druge hinavske tožbe o propadanju kmetijskih interesov in pisal le o tem, kar mu je bilo na srcu — o svojem sovraštvu do SKS., ki je temelj vsega njegovega članka. Sovraštvo pa je rodilo še vedno neresnico in tako je zagrešil tudi France Z. s svojim člankom polno neresnic in mestoma naravnost laži. In teh mu ne odpustimo. (Zlati časi) so bili pred vojno za kmeta, pravi France Z. Tisto, tisto, pa tisto. Ljudje so zaradi teli zlatih časov trumoma bežali v Ameriko, doma pa so otepali bedo za kosilo in večerjo. Zlati časi so bili le za nekatere, za tiste, ki so molzli kmeta. Tiste čase si želi očividno zopet France Z. nazaj in mi tudi razumemo, zakaj si jih želi. Da pa ne bo izpolnjena njegova želja, za to bo že skrbela SKS. In odtod tudi sovraštvo Franceta do te res kmetske stranke. (Da p4 je spočel) »Samostojno* in «Ekonoma* dr. Žerjav, kakor pravi France, je pa laž in neumnost, ki res ne potrebuje daljšega odgovora. (Res pa je,) da je cilj »Kmetijske družbe* le eden, namreč napredek kmetijstva. In tudi to je res, da mora biti zato ^Kmetijska družba* nestrankarska. (Grdo pa laže) France, če pravi, da je «Samostojna» zanesla politiko v «I pos^uuuja, poten pa uravnajo svoja dejanja tako, keko* bo nam v prid, ker na ti nači i bo obojim ustreženo, nam kmeicm ca pomagati©. Zakaj je zopet zaspala naša šola pri Veliki Nedelji? Če se je sploh nanjo mislilo, iz časniških poročil ni razvidno. Vemo pa, da leži pri po-verjeništvu za kmetijstvo prgdjog iz ptujskega in ormoškega okraja, glede enoletne kmetijske šole pri Veliki Nedelji. Zakaj ni prišla ta zadeva na razpravo? Mi privoščimo vsem kmetom, ki so nam tovariši, kmetijske šole, posebno pa privoščimo tako šolo Prekmurcera in le želimo, da se povsod ustanove kmetijske šole. Toda pri tem naj se na nas ne'pozabi! Pozdravljamo tudi to, da se misli mariborska kmetijska šola izpreme-niti f srednjo kmetijsko šolo, oziroma da se taka šola tam ustanovi. Predno pa ustanavljamo srednje kmetijske šole, hočemo imeti prak-tičnejše kmetijske šole, take, ki služijo pred vsem kmetovalcu, ki mu vzgoje sina za dom in domačo kmetijo, ne pa za upravitelje in oskrbnike tujih posestev. To smo hoteli povedati, aa nas bodo slišali tudi v Ljubljani. Če mislijo sklicati še kakšno anketo, tedaj naj pritegnejo k posvetovanju tudi nekaj kmetov, kar gotovo ne bo škodovalo. — Kmetovalec v ptujskem okraju. (Cerklje nad Kranjem.) Nepričakovana smrt. Dne 18. januarja je napravljal posestnik Tomaž Zupin iz Pšate s svojim sinom drva. Ko sta že odžagala od štora bukev, se je ta nenadoma prevalila in potegnila s seboj očeta ter mu zlomila vrat, da je revež takoj umrl. Sina je le malo prijela in se je mogel rešiti. Zupin, ki je bil 44 let star, zapušča Šest nedoraslih otrok. Pokojnik je bil odbornik krajevnega odbora SKS. in je na shodih vneto zagovarjal našo misel. Resni in pošteni mož je užival povsod velik ugled. VašČani so mu priredili lep pogreb. Lahka mu žemljica! (Bohinjska Bela.) Ker sem neomah-Ijiv pristaš SKS., zato me napada in obrekuje «Lažnjivi kljukec*. Naj me! Ponosen sem, da sem agitiral za stranko, ki, das? najmlajša in dasi so proti njej grmeli na vso moč, vendar ni bila med poslednjimi. Ker pa že govorite o nesrečni vojni, tedaj tudi ne pozabite, kdo je leta 1914. agitiral za vojno. Mi kmetje gotovo ne! Zategadelj primite le sebe za nos! —• Enako ni res, da bi mene zapodil predsednik komisije od skrinjice. Predsednik komisije je bil veliko preljubeznjiv človek, da bi koga kar zapodil. Ni bil tak kakor Drolc, ki je stal s svinčnikom in knjižico za skrinjico, da so se ga nekateri zbali, češ če ne spustimo v njegovo skrinjico, pridemo v črne bukve. Kar se pa tiče neokusnih očitkov glede tožb, pa moram pripomniti, da je že dve leti, kar sem imel poslednjo tožbo in ta je popolnoma plačana. Toliko za enkrat. Ce ne bo dosti, pa pozneje še kaj več. — Franc Valant, p. d. Markot. (Vodice.) Prejeli smo utemeljene pritožbe proti vodiškemu g. župniku. Ker je nam nad vse neljub oseben boj, zato za enkrat še ne priobčuje-mo poslanega dopisa. Pozivljemo pa g. župnika, naj pusti naše pristaše tako pri miru, kakor puščajo oni njega, ker drugače bi bili prisiljeni nastopiti ostreje. — Prejeti dopis hranimo. (Globoko pri Brežicah.) Ker se je «Slovenski gospodar* že v drugič lotil podstrešnih sob na naši šoli, sem primoran podati javnosti pojasnilo. Občinski odbor obstoji iz časov, ko smo bili še vsi klerikalci, danes, pa smo vsi, razen načelnika in podnačel-nika krajnega šolskega sveta, samo- stojneži. Zaradi pomanjkanja stanovanj je sklenil okrajni solski svet v Globokem v mesecu avgustu leta 1919., da zgradi malo podstrešno sobo, in določil v ta namen 3000 kron. Delo je prevzel načelnik Gregorev-čič, ki pa je tako dolgo odlašal, da se je les in vse drugo petkrat po-dražilo. Tedaj je šele pričel z delom Gregorevčič in izdal za delo 17.000 kron, dasi je bil podjetnik Černelič pripravljen izvršiti delo za 12.000 kron. S tem je bila občina oškodovana za 14 000 kron ne glede na to, da so sobe za bivanje neugodne. Vrhu tega je naredil dični načelnik pri gospodarstvu krajevnega šolskega sveta 10.000 kron primanjkljaja. Na seji je zahteval načelnik, da se mu odobri ta dolg 27.000 kron. Ker tega naravno nismo mogli storiti, je hotel odložiti predsedstvo in zvaliti vso stvar na koga drugega. Tudi to smo mu preprečili. Ker sem proti slabemu gospodarstvu načelnika nastopil osobito jaz, zato se drzne ^Slovenski gospodar* meni očitati slabo županovanje. Dasi sem delal vse brezplačno, dasi smo se pod mojim županovanjem znebili 33.000 kron občinskega dolga, dasi smo popravili pota, dasi smo pridobiti najlepši stavbni prostor, kar ve vsa občina, imajo vendar drzno čelo, da mi očitajo slabo županovanje. Pometajte pred svojim pragom in tudi tedaj, kadar mi očitate, aa nimam srca za siromake! Pri meni je hiša siromakom vedno odprta, vaši delavci se pa morajo pritoževati, da jih plačujete tako, da si ne morejo kupiti na leto niti ene srajce. Če pa želite, Vam postrežem še z drugimi zanimivostmi. Vaš Ivan Ure k. (Sromlje.) Ustanovitelj in tajnik našega krajevnega odbora v Srom-ljah, tovariš Drago Rumpert, je 20. januarja ponesrečil na lovu in vsled zadobljenih ran skoraj nato preminul. Pokojnik je bil vnet buditelj narodne in stanovske zavesti ter -neumoren delavec za kmetijski napredek. Težko prizadeti rodbini naše iskreno soža-lje! Lahka mu žemljica! (Sv. Andraž v Slovenskih goricah.) Iz Zahodne Indije. Cenjeni gospod urednik! Iz našega kraja dobile le malo dopisov, ker sta© daleč od Jugoslavije. Vendar pa je postalo potrebno, da tudi Vi spoznate malo naše razmere. Naše selo se imenuje Siromakoviči, ki pa je kljub temu tako priljubljeno, da nas cenjeni uzmoviči obiskujejo noč in dan. Sicer imamo pol tucata orožnikov, ki pa le malo imponirajo našim uzmovičem. Očividno vedo, da niso bili v šoli pri Sherlok Holmesu, ker si upajo ooiskati celo nje. Nasi cenjeni gostje so posebni ljubitelji perutnine in puščajo nam samo peteline. Sedaj preiskujejo orožniki, koliko so nam odnesli. Pri tem pa pridno jemljejo smodnik, da se ne pripeti kaj zlega cenjenim uzmovičem. Razmere so postale take, da pravijo ljudje, da imajo uzmoviči in tihotapci pri nas prosto pot brez eolnine. (Jadranski dan pri šmarjeti ob Pesnici.) Tukajšnji učenci proslave v nedeljo dne 6. februarja ob pol treh popoldne v šoli «Jadranski dan» s sledečim vzporedom: 1.) Pozdrav neodrešeni domovini ob prvem «Jadranskem dnevu*. 2.) Lepa naša domovina (petje). 3.) Smrt tnaj-ke Jugovičev (deklamacija); 4.) Staršev sem slovenskih (petje). 5.) Naš Janko (deklamacija). 6.) Krasen pogled (pojejo štirje učenci). 7.) Mizar, piskrovezec in dimnikar (šaljiv nastop). 8.) Gor čez izaro (petje — koroška narodna). 9.) Čista vest (igra v enem dejanju). 10.) Slovenec sem (petje). 11.) Naš prihodnji župan (deklamacija). 12.) Hej Slovani! (petje). Ker je čisti dobiček namenjen ubogim učencem in deloma «Ju-goslovenski Matici* vabijo k obilni udeležbi prireditelji. Politične vesti. (Klerikalci so prisegli.) Nič večni župnik škulj republikanec in celo kr-ščanskosocialni komunist dr. Gosar je zatajil republiko. Vsi klerikalni poslanci so «prodali svoje volilce Srbom* in — prisegli. Sedaj je mogoče samo dvoje: Ali so lagali tedaj, ko so farbali volilce, da so za republiko, ali pa so po krivem prisegli, ker tretjega ni. Ne more katoličan in Moč stranke se meri po številu naročnikov na „ICmetllskl Ust"! Obrtniki, ustanovite si povsod, kjer s® pokaže potreba, obrtno društvo ž še posebno duhovnik storiti iakega bogoskrunsiva, d3 bi prisegel pred Bogom zvestobo kralju, dasi je v srcu republikanec. Zato pa jim tudi ne bomo očitali krive prisege, temveč le farbarije svojih volilcev, V far-bariji so mojstri, samo da je ljudstvo to že spregledalo in da bo naredilo konec farbariji. (Dr. Korošec proti klerikalcem.) Ko je minister Pribičevič dokazal Korošcu, da ie aktivno sodeloval pri sestavi poslovnika, proti kateremu se sedaj tako bori, je dejal Korošec, d a ie to sicer res storil, da pa je bil od svojega kluba desavuiran. S tem je Korošec priznal, da je »noffai zlezti pod klop pred drjem. rvj^r-jem, ki je v svoji mladeniški pimtf res mislil, da bo ves Beograd psdri gred njim na kolena. Mari bi poslušali drja. Korošca, ki je vedel, da bo vendar treba priseči, mari bi poslušali drja. Kovačiča, ker bi si prihranili strahovito blamažo, ki vas je sedaj doletela. Pa poslušali so klerikalci iz same zagrizenosti Oosarja in Skulja, sedaj pa imajo. Nam je to čisto prav, saj so klerikalci s tem osmešeni tako, da ne morejo biti bolje. (Tudi komunisti so prisegli.) Ober-tepublikanci in politični otročički — komunisti so se ustrašili vlade in ob splošnem smehu zbornice prisegli Bogu in kralju. Zatajili so svoje svo-bodotniselstvo hi svoje republičan-stvo. In takim ljudem so verjeli pri nas volilci! (Prisego so položili) sedaj vsi poslana" razen Radičevcev, ki še naprej mlatijo svojo prazno slamo o hrvatski republiki, v kateri ne bo ne davkov, ne žandarjev in ne vojakov, čim dalje bodo to delali, tem huje bo iz-treznenje in tem večje bo trpljenje naroda. (Ubogi klerikalci.) Kako se je vse norčevalo s klerikalcev, ko so navsezadnje tudi oni prisegli. Z vseh stra: ni so letele gorke zabavljivke na njih naslov, posebno pa jih je zadelo, ko so jim naši dejali, da prodajajo s prisego svoje volilce Srbom. Naši so tudi dobro pazili, da ni nihče držal fige v žepu. (Poslovnik sprejet.) Prvi korak za priče tek resnega dela konstituante je storjen. Poslovnik je bil z veliko večino sprejet Za poslovnik so glasovali tudi naši poslanci, ker hočejo, da prične konstituanta z resnim delom. Klerikalci so seveda bili proti poslovniku, dasi je v dunajskem parlamentu njih voditelj dr. Krek glasoval in se boril za trikrat bolj «ab-solutističen* poslovnik. Takrat je pač bil še Franci! (Silno burne) so bile poslednje seje konstituante. Poslanec Latkič je priložil poslancu Batiču klofuto, nas komunistični profesor Fabjan-čič ie moral zapustiti zbornico, ker ie brez vzroka žalil druge, bivši ban Laginja je dobil ukor itd. — V skupščini torej nekateri zelo resno razpravljajo. (še ena blamaža drja. Korošca.) Korošec bi hotel postati na vsak način minister. V ta namen se je zvezal s Turki in s hrvatsko zajednico. Vsi skupaj so odšli k Pašiču in mu javili, da bi sodelovali v vladi, če bi se sprejel Protičev ustavni načrt. Pašič je ponudbo odbil, kar sta storila tudi demokratski in radikalni klub. Korošec je sicer trdil, da se strinja z njimi tudi velik del demokratov in radikalcev, pri glasovanju se je pa izkazalo, da sta za Korošca le Protič in slaboglasni Solunac Jo-vanovič! «Slovenec» pa piše o Ko-roščevib «uspehih»! O, kajpada uspehi, namreč blamaža za blamažo! (Zadnjo karto) so stavili klerikalci na Protiča. Celo Pašiča so devali na smrtno posteljo, samo da bi mogli še bolj tolažiti sebe in svoje volilce, da jih Protič izmaže iz obupnega položaja. Smešni otroci, ki niso spoznali, da jih Protič vleče, da se kar kadi. Naši ljubi klerikalčki! Zapomnite si, ne boste vi vlekli Srbov, temveč kvečjemu Srbi vas, ker oni so mojstri, vi ste pa politični otroci. In zapomnite si še eno, da nimajo Srbi zaman v svojem grbu štiri s (Samo sloga, Srbina spasi) in da razumejo to osobito radikalci. (Zakonodajni odbor.) Demokrati so predlagali, naj se ustanovi zakonodajni odbor, kateremu bi morala vlada vsako točko, ki naj ima zakonsko moč, predložiti v odobrenje. Ker čaka na rešitev cela vrsta Zakonov, ki jih nikakor ni mogoče skleniti v skupščini, bi se na tak način preprečilof 6a bi vlada absolutistično izdajala zakone. V parlamentarnih krogih sodijo, da bodo večje stranke ta predlog sprejele (Gospodarski svet.) Z odlokom trgovskega ministra je bila dne 3. februarja v Beogradu seja gospodarskega sveta, na kateri so se obravnavale: 1.) Izpremembe in dopolnila carinskih tarif; 2) izpremembe in dopolnila železniških isrif; 3.) trgovske pogodbe s tujimi državami. (Stanovanska anketa) se je vršila dne 29. t. m. v ministrstvu za socialno politiko, ki pripravlja enotno sta-novansko naredbo, ki izide začetkom meseca maja. (Predavanja o vojvodi Mišica.) Prosvetni minister ie odredil, da se na vseh šolah vrše predavanja o vojvodi Mišicu. (Pogreb vojvode Mišica) bo plačala angleška država, ker je bil pokojni vojvoda vsled visokega angleškega odlikovanja angleški per. (Na zasedenem ozemlju.) V Prvi-ču pri Šibeniku, ki pripada po rapall-ski pogodbi nam, je bila kmetska svatoa. Pri tej priliki so kmetje razobesili našo trobojnico, ki so jo pa hoteli laški orožniki sneti. Vsled tega je nastal pretep, tekom katerega sta bila ubita dva kmeta in en orožnik. Ranjenih je kilo 14, med njimi smrtno en orožnik. Tako se reže kruh pravice pod Ifcuian' (V Trotu) so napadli fašisti Jugoslovane. ki so praznovali svei.osav-tko sla most. Napad se je izvršil vpričo tržaške policije, ki pa vseeno ni zabranila napada. Tako postopajo z našimi ljudmi! (Velikanski nemiri v Italiji.) Italija je pravi paradiž za nemire. V Milanu, Florfiiri, Modeni, Bologni ter po vseh večjih italijanskih mestih se bijejo krvave bitke med delavci in fašisti. Drug drugemu zažigajo do-me,-. tiskarne in imetje. Vlada pa je brez moči. (?la!?janskl parlament) bo razpu-ščen. Ker vlada ne more zmagati ob-sfrukcije, bodo v Italiji nove volitve, o katerih upa vlada, da ji prinesejo večino. Samo, če se ne moti! (Komunisti v Trstu) so s silo zavzeli socialistični list. «Lavoratore». Ker pa stavci nočejo delbti za komuniste, so sedaj komunisti in socialisti brez lista. (Poslaniška konferenca) v Parizu je določila, da mora Nemčija plačati čez 200 milijard zlatih mark vojne odškodnine, in sicer tekom 42 let. Če Nemčija tega ne stori, tedaj izgubi nove pokrajine in izvoz blaga ji bo onemogočen. (Položaj Avstrije) je vsak dan ob-upnejši. Zavezniki ne kažejo nobene volje pomagati Avstriji. Avstrijci pa se tudi nočejo poprijeti dela tako, kakor treba. Desetkrat previsokega števila uradnikov ne zmanjšajo, delavci štrajkajo in povečujejo nered, Dunaj pa se tudi noče izpametovati in se uživeti v nove razmere, še vedno sanja le o stari slavi, namesto da bi se poprijel dela Tako se bliža neizogiben bankrot Avstrije, ki bo tudi na naš izvoz zelo slabo vplival. (Represajije za Koroško.) Ker Avstrija ne preneha s preganjanjem koroških Slovencev, je odredila naša vlada represalije. Vse nemške prireditve so'prepovedane in pripravljajo se še nove odredbe. Želimo le, da zapode iz naše dežele še vse nepotrebne nemške uradnike in oficirje? ki jih je itak več kot preveč. (Avstrijski kmetje proti pikelhav-bi.) Ker agitirajo Vsenemci silno za priklopitev Avstrije k Nemčiji, so se posebno kmetje ob naši meji odločno izrekli proti temu in izjavili, da pridejo raje pod Jugoslavijo kakor pa pod prusko pikelhavbo. (Boljševižko ofenzivo) napoveduje grof Czernin, bivši avstrijski zunanji minister. Zdi se nam, da bi hotel grof Czernin prestrašiti z nevarnostjo boijševiške ofenzive zaveznike, da bi vendarle pomagali Avstriji. Pa tudi ta bavbav ne bo pomagal. (Izumiranje Pefrograda.) Kam privede komunistična vlada deželo, kaže posebno jasno Petrograd. Pred vojno je imela ruska prestolica še nad dva milijona prebivalcev, danes jih ima pa samo še 250.000. Tak je sovjetski paradiž v resnici. (Antanta in Grška.) Poslaniki zaveznikov v Atenah smejo po naročilu svojih vlad občevati le z grško vlado, ne pa tudi z dvorom. (Umetno gnojilo, čilski soliter,) pošilja brezplačno delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljev-stvo SHS. v primernih množinah kmetovalcem, ki hočejo poizkusiti učinek tega, od početka -svetovne vojne nam manjkajočega dušičnatega .gnojila. To gnojilo se razpošilja za poizkusno gnojenje ozimnega in ja-rega žita, koruze za zrnje in koruze za zeleno krmo. Kdor se za to zanima, naj pošlje svoj naslov in navede, za gnojenje katerih rastlin želi prejeti čilski soliter. Vsak interesent bo nato dobil natančno navodilo. Čilski soliter se razpošilja zastonj in poštnine prosto, vendar pa je prejemnik zavezan delegaciji podrobno poročati o uspehih poizkusnega gnojenja. Prijave sprejema do dne 15. februarja t. 1. dipl. agr. A. Jam-nik v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 8. (Ljubljanski trg.) V^sled rastočega izvoza živine se opaža na trgu pomanjkanje mesa goveje in telečje živine. Cene prašičem so nekoliko padle in se giblje njih cena od 32 do 34 kron za kilogram žive teže. Na debelo se plačuje slanina po 46 kron. S sadjem je ljubljanski trg dobro založen. Cene se gibljejo med 6 in 8 kron za kilogram jabolk. Jajc je dosti in se prodajajo od 2 K 50 y do 1 K Q0 r. Posamezna pa so se dobila že po 1 K 20 v. Cena moke je ostala ista, namreč kilogram moke št. 0 18 kron. Primanjkuje pa dobra črna krušna moka. špecerijsko blago se prodaja po sledečih cenah: Sladkor v kockah po 60 kron, riž 1, vrste po 28, 2. vrste po 24 kron; kava od 84 do 58, olje od 56 do 52, čokolada od 130 do 110, med po 56 kron. (Znižanje sladkornih cen.) jugoslovanski LIoyd» poroča, da je ponudila neka velika angleška tvrdka neki zagrebški firmi 500 vagonov java-sladkorja po ceni 38 funtov za cent, ki bi pomenila, da bi veljal kilogram sladkorja le 21 kron. (Padanje cen) se opaža v Ljubljani in Zagrebu v trgovinah z manufak-turo in pohištvom. Nekateri pripisujejo padanje cen padcu avstrijske krone, vsled česar vse fcupuje svoje potrebščine v Avstriji. (Cene vinu.) štajerska vina se prodajajo dobro, ker je prišlo mnogo kupcev iz Češke in Avstrije. Hektoliter se plačuje od 2000 do 3000 kron. Dolenjska vina sc predajajo liter po 22 do 25 kron. V Zagrebu prodajajo letošnja vina po 15 do 20 kron, v Sremu po 16 do 20 kroa, v Banatu po 11 do 12 kron za liter. Po ljubljanskih gostilnah se dofciva kisslica liter po 32 kron, boljša vina pa liter po 44 do 48 kron. Na Visu v Dalmaciji se zahteva za hektoliter vina po 1800 kron. ("Reorganizacija carine.) Končno je tudi ministrstvo za finance nezadovoljno z opravljanjem službe carinskih uradnikov, osObito onih na obmejnih postajah. Zato je sklenilo, da reorganizira carinsko službo, ki se bo decentralizacija. Osnujejo se nove carinske direkcije, in sicer v Novem Sadu, Zagtebu in Ljubljani, ki bodo imele večjo samostojnost, kar bo gotovo pospeševalo interese službe. (Naša srebrna krona) je vredna po londonskih cenah približno 11 papirnatih kron. V Italiji pa plačajo za eno krono dve liri, kar je torej premalo. (Izvoz zaklane živine) je naša vlada dovolila. V Nemčijo je istočasno dovoljen uvoz zaklane živine. (Naš državni dolg) znaša šest milijard dinarjev. Od tega dolga odpadejo na notranji dolg tri milijarde. Naša država ima potemtakem najmanj dolga. (En uspeh.) Minister za trgovino in industrijo je prepovedal uvoz pšenice iz Rumunije. (Odbita prošnja trafikantov.) Uprava monopolov je odbila prošnjo trafikantov glede poviška provizije, in sicer z utemeljitvijo, da je s povišanjem cen tobaka itak narastel njih dobiček. (Tvornica za glavnike,) ki so jo osnovaU v KarlOvcu, izdeluje dnevno do 700 glavnikov. V kratkem prične tudi z izdelavo gumbov. (Paketi iz Amerike.) V Prago je prispelo za Jugoslavijo 400 paketov iz Amerike, ki bodo v kratkem odposlani k nam. Književnost. (Simon Jenko, Zbrani spisi.) Uredil dr. Jože G I on ar. Izdala in založila Tiskovna zadruga. 8°. 416 strani. Cena 42 kron, po pošti 3 krone več. — Pravkar so izšli Jenkovi zbrani spisi, ne samo pesmi, ampak tudi pripovedni spisi, tako da imamo sedaj Jenka v celoti. Izdaja obseza tudi Jenkov življenjepis in urednikove pripombe k posameznim pesmim, oziroma spisom. Izdajo, ki je lično opremljena, priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Obrtniške vesti. (Občni zbor «Obrtnega društva zat sn Novo mesto in okolico*) je bil v ne« ^ deijo dne 23. januarja t.l. v novo-« si meškem «Narodnem domu». Po po- _ ročilih predsednik*«, tajnika in blagaj- i nika, potem pomočniškega in god-benega odseka, so se vršile volitve : novega odbora. Splošna želja člaj nov je bila, naj bi ostal ves stari od- ;;, bor. Ker pa g. M. Malovič ni spre-jel nadaljnjega odbofništva in ker je odborniku A. Jacazu vsled ponesre-čenja nemogoče v Odboru sodelovati, so bili z vzklikom izvoljeni za od-stopivše odbornike namestniki in dva preglednika računov. Iz poročil ; predsednika, tajnika in blagajnika je bila ponovno dokazana odborova delavnost, za kar je bila izrečena odboru zahvala. Novi odbor je sestavljen tako-le: predsednik F. Ogrič, tajnik F. Buk in Lampe, blagajnik J. Košir, odborniki I. Svetec, L. Puš, F. Blažon, G. Murn, A. Sedlar, F, Vodnik in F. Zalar. (Na sestanku gostilničarjev,) ki je bil sredi meseca novembra v Beogradu, je dokazoval delegat slovenskih gostilničarjev, da je pitje povojni v Sloveniji silno padlo in v dokaz navedel zanimive podatke, ki jih naj priobčimo. V ljubljanski okolici se je prostovoljno odglasilo in izbrisalo v enem letu 60 gostilniških koncesij, nova gostilna pa se ni odprla nobena. V Ljubljani je bilo tekom enega leta opuščenih šest obratov, že preje pa jih je bilo opuščenih deset, torej v dveh letih 16, čeprav je med tem časom prebivalstvo Ljubljane silno narastlo. Kot vzrok tega propadanja gostilničarske obrti Je označil poročevalec prepoved točenja alkoholnih pijač in visok troša-rinski davek. (Važno za mojstre in pomočnike kovinskih obrtov.) Poverjeništvo za uk in bogočastje bo priredilo na državni obrtni šoli v Ljubljani od dne 1. aprila do dne 30. junija I. L stro-I vrni tečaj za železninarje, ki bo pristopen mojstrom in pomočnikom kovinskih obrtov. Pouk, ki bo trajal vsak dan po šest ur, bo obsezal poleg strokovnih predmetov tudi računstvo, kalkulacijo, spisje in knjigovodstvo. Udeležencev bo moglo biti največ 40. Stroške tečaja, t. j. izdatke za učne honorarje in za naj- :: potrebnejša. učila, bo prevzela na- 7 učna uprava. Za vse druge izdatke, kakor n. pr. za hrano in stanovanje pa bodo morali obiskovalci tečaja skrbeti sami. Priglase je treba poši-15 ljati do dne 15. marca. — Zvez? ? obrtnih zadrug v Ljubljani. (Lončarstvo,) ki je jia Gorenj"- m skem in Dolenjskem močno razvito, -je pred vojsko lepo cvetelo, sedaj pa, ^ ko še nimamo trgovskih pogodb v. > drugimi državami, je začelo hirati. ->x Naša stranka se je odločno potegnila • za lončarje in podvzela vse potrebno, da pribori lončarskim izdelkom trg * v Italiji in na zasedenem ozemlju. ic? Posluje po vsej državi, Ustanovljena leta Delniška glavnica 3 milijone dfn. v zlatu* splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani požarna zavarovanja, življenska zavarovanja, nezgodna in jamstvena zavarovanja, zavarovanja proti škodam veled tatinskega vloma, transportna zavarovanja, zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla, zavarovanja proti škodam po toči. Največji tu delujoči domači zavod. — Bružba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „FeniksM (požarni oddelek) in „Franco-Hongroise" ves njih kupčijaki obstoj v naši državi. Najnižje tarife, takojšnja izplačila ikod. Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarnico nadomeščajo police „JUGOSX*AVIJE" ženitvene kavcije za častnike. Pisarne se nahajajo začasno ¥ Sodni nli®i 1 (Feniks) m na, CSosposveiski cesti 2 (Clraška). k« Da s® bo širila naša ideja, pridobivajte nove naročnike »Kmetijskemu listu" J m Pristopajte kot čžai?< H . Jugoslovanski Matici"! Naročnikom. Spričo silne draginje papirja smo rmsiljeni ustaviti ust vsem, ki niso do konca meseca januarja poravnali naročnine. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdki Ivan Pakiž v L ubljanS, Stari trg *t. 20. Podpisani okrajni odbor proda od ostale množine 80 m Bukna po tvoji nabavni ceni. KrajeTui ali okrajni odbori, ki potrebujejo aukno, naj blagovolijo to sukno takoj naročiti. Okrajni odbor SKS. v Slov. Bistrici. Jos. Novak, t 6. načelnik. Posestvo na prodaj I Na Spodnjem Štajerskem je na prodaj kmetija, obstoječa is njiv, travnikov, sado-no8nika, vrta za sečivje, b dobro zidano hišo in gospodarskim poslopjem s blevom. Na posestvu se labko redi 6 do 6 glav živine. Več se izve pri Jožefu Božiču, posestniku In 2upmi v Stopat pri Sovnlol. Ženitne ponudbe posreduje ž gotovim uspehom »Gospodarska pisarna" v Mariboru, Mlinska ulica 32. Tajnost zajamčena. — Vinogradniki, pozor! Fa prodaj imam več tisoč amerikanskib cepljeni, večinoma od vr*t pečeka, varbovca in nekaj kavičine. Vse trte so cepljene na Biparijo portalls in na Bupestris G6tte St 9. trte li kupec labko osebne ogleda in jih ogleda prevzame. Trte bo jako lepe. Dobijo se tudi lepa, visokodebelna jabolčna drevesca, 2-SO m visoka. Zgnao Verblfi, trtničar, p. Dramlje pri Celja. jo se 5 Dospela jo velika poSiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno Za obilen obi?'- so priporoča tvrdka tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7. S s Mlatilnice rodni in vrattlnt ^—'•■VZr., L* i' itllnlk«, trijerje, slam^^rajas« L rt. pogon z roko /s. silo. sadn; m ^ I vinsko stlskalii-j«4, sadno mline, &, Ibrzoparilnlke, atlfck&lnloe za seno g in drngo ima vedno v veliki izberi 1 oji I idihlii strojev ! zalogi lastnica po cmr!em soproga Francu Hitti, Ljubljana, Sv. Martina o«sta i*.«. H A l' I 12 im in brez premoženja. Ponndbe je poslati na »Gospodarsko pisarno" v Maribora, Mlinska ulica št. 32. Varčna gospodinja rabi edino le gazela-milo, Hi je najboljše in najcenejše. Zahtevajte ponudbe za I kolesno avtomobilno m in polno pnevmatiko! Na drobno. Ha debelo. Cene izredno ugodne! J. BOREC LJubljana Gosposvetska cesta št. 14. Hitro in točno razpošiljanje. KMETOVALCI, POZOR! Dospele so staroznane, naravnosive ZEIL1NGERJEVE KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druge vsakovrstne železnine. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka Zalta & Žili o, trgovina železnine ▼ LJUBLJANI, Gosposvetska cesta Si 10. Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem In kuvert ter vseh vrst tiskovin. m^im IS Menjalnica Slovenske eskomptne banke Ljubljana ~~ Telefon int. št. 3 Telefon mt.St.3 m nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po naj-« ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun~ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih! ima poseben borzni oddelek. HS Družba „IMPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št 10 kupuje vsakovrstno klavno živino In prašiče po najvišji ceni. H I a{|s Specialna trgovina angleškega sukna. VELIHS ZBLDB1 I Solidne cene 1 BOBilTfl IZBIRA li modni h m * »"SvZ vsakovrstnih klo- Srajce, samo veznice kroja, površnikov in . . . bukov . . . (kravate), nogavice itd. .. zimskih snkenj.. Prva kranjska razpoSiljalna SCHWAB & BIZJAK LJUBLJANA, trgi, pod Narodno kavarno. i m i „ i Milili. ; I [ « { I ' i^t-*-*-^ «»«»»■»■» »Tarasa Cerkvene zvonove iz najboljše tovarne „6erndori! dobavlja po najugodnejših cenah tvrdka 99 66 importna in eksportna družba z o. a« LJUBLJANA, Krekov trg št. lO. Pohištvo domačega izdelka v vseh modernih slogih, zlasti Iz trdega In tudi Iz mehkega lesa, vedno v zalogi. Izvršujelo se tudi vsa stavbna mizarska dela. Tvornloa lesenih podplatov itd. Solidno dalo I "VI NT Cen« šmarne! strojno mizarstvo s parno silo Ljubljani, Rimska oesta št. 16. P. n. občinstvu se priporoča na novo ustanovljena tvrdka z == mešanim blagom ■ Mihael Yintai» -v Novem mestu. Zmerne cene. Točna postrežba. Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta. Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon - Orient - Ezpresa in vsa zadevna pojasnila daje Cv edino koncesijon. potovalna pisarna Ivan Hralier v Ljubljani Gosposvetska (Marije Terezije) cesta St 13 (Kolizej). Modro galiCOkg po 20kron za krajevne odbore SKS. in kmetijske organizacije oddaja meseca januarja proti plačilu v naprej, le v celih vagonih, franko vse železniške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v LJubljani. $ Drugim se oddaja ta modra galica pod istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, W toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te cene M/ franko kolodvor Ljubljana. # Lanene tropine po 625 kron za 100 kg razpoSilja Ivan Bergant, posestnik ln lzdelovatelj lanenoga olja, sa Senldlol pri Medvodah. mm Na sahtevo se poSlje vzorec, ma M. Kušfrin, Pnevmatike za avto in kolesa v vseh dimenzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električne napeljavo, elektrotehnični material in vsako- Ljubljana, Dunajska cesta it20; telefon it. 479. vrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah Podružnica: Maribor, Inrčlčeva nllea it. 9.