Podravje Ormož • Na ormoškem bazenu skoraj 67 % manj kopalcev O Stran 9 Ljudje in dogodki Vitomarci • Slovenske lubenice, kakršnih še niste jedli O Stran 11 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J o"" • T • 2 i o tajerski Ptuj, torek, 31. julija 2018 Letnik LXXI • št. 59 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t radioptuj 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Praznik MO Ptuj Senčar: »Ptuj je pripravljen, da uresniči svoje potenciale« O Strani 4 in 5 V središču Kidričevo • Domačini imajo pretežko nogo, a radarjev ne bi imeli O Strani 8 in 9 Črna kronika Ptuj • Gasilcu požigalcu Misloviču 22 mesecev zapora O Stran 24 Ptuj Kmetija leta 2018 • Pri Prosenjakovih kmetuje že peta generacija O Stran 7 Politika Videm • Iščejo direktorja občinske uprave O Stran 9 Podravje • Slaba letina oklestila ponudbo sezonskih del Po delih največ povprašujejo Hrvati V prihodnjih tednih se bo začela sezona obiranja sadja. Na ptujski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje ugotavljajo, da iskalci zaposlitve le redko povprašujejo po sezonskih delih, saj so ta po večini bolj oddaljena od kraja bivanja in niso zanimiva zaradi stroškov prevoza. So pa sezonska dela pri nas očitno bolj zanimiva delavcem iz tujine, letos še zlasti iz Hrvaške. Hrvaški državljani imajo namreč od prvega julija dalje prost dostop na slovenski trg dela. Več na straneh 2| Foto: Črtomir Goznik Haloze • Nabor zdravil bi lahko dobili le še v Zavrču o Stran 8 Ormoško • Občinam denarja za gradnjo optike verjetno ne bo treba vračati o Strani 2 in 3 Kronika • Iz waldorfske šole na Polenšaku ne bo nič o Stran 24 11 orodno T^bavne ^jm lasbe Ptuj 2018 rti o ^L i n in Vstopnice po ceni 10 € že v prodaji: Rodio-Tednik Ptuj in Terme Ptu|. 31. avgusta 2018 ob 19.30 TURN1RSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU $ MESTNA OBČINA PTUJ IIP HTZTj T T U ] ORMOŽ Q TELtVlZUA In AAD10 UlzSB&iME TFFTi o T VI»E*T«N «m GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 j Ptuj) 26. avgusta 1948 I Cena din 2.— Ormoško • Občinam denarja za gradnjo optike verjetno ne bo treba vračati Sije država z zahtevkom za vračilo denarja in Sodnica okrožnega sodišča na Ptuju Katja Kolaričje odločila, da občinam Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi državi ni treba vrniti širokopasovnega omrežja. Sklep o izvršbi, kije od občin zahteval izplačilo navedenega zneska, je delno razveljavila, tožbeni zahtevek Srž spora je bila izvedba javnega naročila in domnevna kršitev pogodbe o sofinanciranju projekta. Republika Slovenija (RS) in v njenem imenu državno pravobranilstvo sta bila mnenja, da bi občina Ormož morala postopek javnega naročila pri iskanju izvajalca del in zasebnega partnerja (vlagatelja) v projektu zaradi povečanja obsega in vrednosti projekta prekiniti ter začeti znova. Vrednost projekta se je povečala za sedem milijonov evrov: s 3,3 na 10,3 milijona evrov, brez DDV. Do zvišanja vrednosti je prišlo, ker se je povečalo območje (tako imenovane bele lise), kjer se je nato gradilo odprto širokopasno omrežje elektronskih komunikacij (optika). Glede na novo vrednost projekta bi občina Ormož morala javno naročilo objaviti v evropskem uradnem listu, česar pa takrat ni storila. Očitki državnega pravobranilstva so sloneli na ugotovitvah Urada za nadzor proračuna s konca leta 2012, ki je v postopku javnega naročanja ugotovil zgoraj navede- ne domnevne nepravilnosti. Zaradi ugotovitev je Urad predlagal finančni popravek, in sicer 25-od-stotni odbitek pri sofinanciranju naložbe, kar znese blizu 1,8 milijona evrov. Država je nato občini Ormož, ki je bila vodilna partnerica v projetku, izstavila dva zahtevka za vračilo denarja. Pred štirimi leti, konec maja 2014, je država denar poskušala izterjati z izvršbo okrajnega sodišča v Ljubljani. Občine so se na sklep pritožile, z ugovorom uspele, zadeva pa je bila nadalje predana v odločanje okrožnemu sodišču na Ptuju. Slednje je primer obravnavalo kot gospodarski spor in o njem nedavno odločilo. „RS je postopek spremljala, delali smo po njenih navodilih" Na občini Ormož so se v svojem zagovoru med drugim oprli na 19.000 eurou občina Ormož vrnila Kot je navedeno v obrazložitvi odločitve sodišča, pa je občina Ormož napako pri izvedbi enega od dveh postopkov javnega naročanja vseeno priznala. Zahtevek za vračilo sredstev v višini 19.440 evrov zaradi nepravilnosti prijavnem naročilu za storitve nadzora je občina plačala. zastaranje postopka. Kot navajajo, je država predlog za izvršbo, s katerim je poskusila izterjati denar od občine, vložila prepozno. Kot navajajo, je država vsak zahtevek za izplačilo, ki so ga poslali, preverila in plačala. Potem pa za nekaj, kar je sama predhodno in sproti preverjala, terjala povračilo denarja. „Med izvajanjem projekta smo ves čas sodelovali z ministrstvi, ki so si projekt podajala iz rok v roke. Obveščali smo jih o izvedenih aktivnostih ter vedno in v celoti ravnali po njihovih navodilih," pravijo na ormoški občini. Njihov odvetnik Aleksij Mužina je v odgovoru na tožbo zapisal, da dokumentacija, na podlagi katere je bil izstavljen zahtevek za izvršbo, ne predstavlja verodostojne pravne listine. „RS je bila pravočasno seznanjena, po katerem postopku in pod katerimi pogoji je občina izbirala izvajalce. Tako je imela že pred končanjem postopka možnost ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi," meni Mužina in nadaljuje: „Postopek izbire izvajalca gradnje oziroma soinvestitorja bi lahko posredovala v presojo Državni revizijski komisiji. Pa tega ni storila. Pristojno Sodišče je državi naložilo plačilo stroškov postopka, ki znašajo 31.500 evrov. Pretežni Podravje • Slaba letina oklestila ponudbo sezonskih del Bistveno večje povpraševanje hrvaških državljanov V prihodnjih tednih se bo začela sezona obiranja sadja. Kot kaže, pa bo zaradi slabe letine skromnejši pridelek v vinogradih in sadovnjakih pobiralo Ormoška klet: pri trgatvi bodo pomagali hrvaški in srbski delavci Ormoški vinar Puklavec Family Wines bo tudi letos za obiranje grozdja na ormoškem in ljutomerskem območju potrebovala več kot 100 oseb. Delo bo potekalo od konca avgusta do začetka oktobra in se opravlja devet ur dnevno. »Kot vsako leto bomo tudi letos za čas trgatve poiskali pomoč sezonskih delavcev, da nam pomagajo pri spravilu pridelka. Trgatev bomo pričeli 20. avgusta in bo v glavnini zaključena v prvih dneh meseca oktobra. Pri tem nam bo pomagalo nekje med 130 -150 sezonskih delavcev, tako da bo skupno pri obiranju grozdja sodelovalo 250 - 270 ljudi. Urna postavka še ni določena, bo pa višja kot v preteklem letu, ko je bila 6,00 EUR/h bruto ob doseganju norme. Povprečna norma je bila v praksi presežena, kar pomeni zvišanje urne postavke,« je pojasnil direktor in glavni enolog Puklavec Family Wines Mitja Herga. Kot je še dejal, bodo kljub slabi letini potrebovali vsaj tolikšno število delavcev kot v preteklem letu, saj trgatev poškodovanega grozdja poteka počasneje zaradi selekcije samih groznih jagod. Pri delu pa jim bodo po letu 2010 ponovno pomagali delavci iz bivše Jugoslavije, sosednje Hrvaške in Srbije. Opažajo namreč, da povpraševanje po sezonskem delu upada, njihove potrebe pa iz leta v leto naraščajo zaradi večje pridelave grozdja. Zanimanje za sezonsko delo se poleti in jeseni bistveno poveča. Takrat je tudi povpraševanje delodajalcev največje, saj iščejo pomoč pri raznoraznih delih v kmetijstvu. A očitno bodo izvajalci na račun slabe letine letos potrebovali precej manj sezonskih delavcev. »V tem trenutku je aktualnih potreb po delavcih za delo v sezonskem delu nekoliko manj kot pretekla leta. Razloge vidimo predvsem v slabši letini zaradi vremenskih ujm. Med drugim pa izkušene delavce, s katerimi že leta sodelujejo,« opaža Darja Hlade Kegl iz Območne službe Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje. Manj potreb, a več sezonskih delavcev iz tujine Največ potreb je predvsem v vinogradništvu in sadjarstvu. Kot ugotavljajo na ptujski območni službi, pa delodajalci pretežno računajo na že iskalci zaposlitve le redko povpra- Čez 300 sezonskih delavcev šujejo po sezonskem delu, saj so ta po večini bolj oddaljena od kraja bivanja in tako niso zanimiva zaradi stroškov prevoza. So pa sezonska dela pri nas očitno bolj zanimiva delavcem iz tujine, natančneje izven Evropske unije, za katere morajo sicer delodajalci pri Službi za zaposlovanje tujcev pridobiti ustrezna delovna dovoljenja. Teh je bilo namreč od januarja do junija letos izdanih kar 235, v enakem obdobju lani pa 188. Ob tem je bilo letos izdanih še 92 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo za sezonska dela, v enakem obdobju lani 71. I Izvajalec I Kraj dela I Vrsta dela Univerzitetni kmetijski center Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Hoče, Limbuš Obiranje jabolk in grozdja Danica Juhant, Zg. Ložnica Slovenska Bistrica, Kostanjevec, Zg. Ložnica Redčenje jabolk Danica Juhant, Zg. Ložnica Slovenska Bistrica, Kostanjevec, Zg. Ložnica Obiranje jabolk Danica Juhant, Zg. Ložnica Sadovnjak na Osojnikovi (bivši Kmetijski kombinat na Ptuju) Redčenje jabolk Danica Juhant, Zg. Ložnica Sadovnjaki na Osojnikovi Obiranje jabolk Lešnik - Pučnik, Črešnjevec pri Slovenski Bistrici Črešnjevec Obiranje jabolk MEJA ŠENTJUR, d.d. Obrat Lenart (Selce, Trate) Redčenje jabolk MEJA ŠENTJUR, d.d. Obrat Lenart (Selce, Trate) Obiranje jabolk Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi Selnica ob Dravi Obiranje jabolk Puklavec Family Wines, Ormož Območje Ormoža in Ljutomera Obiranje grozdja torek • 31. julija 2018 ^lasiit SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik Vin. Ljudje in dogodki, Prejeli smo z TTlet Ptuj, 26. avgusta 1955 Štajerski 3 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni urednl* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitka Maribor^ir ttskarxw — Čem? dio 10 — — naročnina 500 din do«-i>tna din Na pcdroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski s tožbo zadala strel v koleno? „spornih" 1,8 milijona evrov glavnice in zakonskih zamudnih obresti za projekt gradnje države pa zavrnila. Foto: Črtomir Goznik del zneska je namenjen plačilu odvetnika občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi ministrstvo je po koncu projekta izvedlo nadzor, nepravilnosti, ki bi terjale finančno korekcijo, takrat ni ugotovilo. Šele nato, po vseh izvedenih nazdorih, izplačilu sredstev in potrjeni pravilnosti izvajanja terja država del odobrenega in izplačanega denarja nazaj." Občine: „Pravni temelj za izračun lin 'spornega' zneska ne obstaja" Odvetnik dodaja, da zakon o javnem naročanju nikjer eksplicitno ne navaja, da bi morala občina zaradi povišanja vrednosti projekta že začeti postopek izbire izvajalca prekiniti in začeti novega. Po njegovih besedah je država vedela za povečanje obsega belih lis (območja gradnje) in posledično povišanje vrednosti projekta. Pomisleke navaja tudi glede določitve višine zneska, ki bi ga občine morale vrniti. Ta Foto: Media24 je bil določen pavšalno, po mnenju sodišča EU, na katerega so se sklicevale občine, bi moral biti določen natančno. „Če pa gre za napako sistemske narave, pa je odgovornost dolžna nositi država in ne občina. Pravni temelj za zadevni izračun ne obstaja. Država celo sama v utemeljitvi zatrjuje, da ji ni nastala škoda. Evropsko in slovensko pravo kot ključno predpostavko za pravno varstvo določata izkazovanje konkretne škode. Območje belih lis in povečano število vključenih gospodinjstev v projekt sta bila razlog za povišanje vrednosti projekta. O širitvi območja belih lis je odločala država, občina na to ni imela nobenega vpliva. Javno naročilo je izvedla po postopku, ki je bil z državo usklajen," je v odgovoru na tožbo še zapisal odvetnik Mužina. Odločitev ptujskega okrožnega sodišča še ni pravnomočna. O morebitni pritožbi, če jo bo državno pravobranilstvo vložilo, bo odločalo višje sodišče v Mariboru. Mojca Zemljarič Država pravi, daje Evropi vrnila 1,8 mio evrov, občine ne verjamejo Kljub temu daje bila sedaj država na prvi stopnji v tožbi proti občinam Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi neuspešna, naj bi lani sama poravnala tako imenovano finančno korekcijo zaradi ugotovljenih nepravilnosti na projektu. 21. avgusta 2017 naj bi Evropski komisiji (EK) vrnila nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Tako so v tožbi proti občinam navedli v državni upravi in na pravobranilstvu. Občine, ki jih je država tožila, navedbam o vračilu denarja v proračun EU ne verjamejo v celoti: „RS je povrnila zgolj in samo tako imenovane finančne popravke, za katere je v razmerju do EK sama (sasmostojno) odgovorna in ki predstavljajo škodo, kije nastala kot posledica opustitve njenega nadzora nad postopkom javnega naročanja. Tega pa ni opravila v skladu z navodili organov EU oziroma obveznostmi, ki soji naložene s predpisi EU. Za vračilo 1,8 milijona evrov v evropski proračun naj ne bi bilo dokaza: „Vsodnem spisu priloženi izpis ni nič drugega kot interna konto kartica Ministrstva za finance (MF), na kateri so zabeležene interne terjatve MF do drugih ministrstev (v tem primeru za izobraževanje in šport) znotraj taiste RS. Po našem prepričanju država v evropski proračun v zvezi s tem projektom sploh ni česarkoli plačala oziroma vrnila. Menimo, da gre za zavržen poskus zavajanja sodišča s podajanjem neresničnih izjav. Če bi RS v proračun EU resnično vrnila kakršnakoli sredstva, bi o tem dejstvu enostavno predložila overjeno potrdilo o izvedeni transakciji. Ker potrdila očitno nima (ker ga vsled nevračila predmetnih sredstev v proračun EU sploh ne more imeti), poskuša sedaj s spletkami zavesti sodišče in se večmilijonsko obogatiti na račun občine." po sezonskem delu manj sezonskih delavcev. Na ptujski območni službi pa precej večje povpraševanje po sezonskem delu zaznavajo od hrvaških državljanov. Ti imajo namreč s prvim julijem dalje prost dostop na slovenski trg dela, enako kot državljani vseh držav EU. Premajhno plačilo, prenaporno delo, prevelike norme ... In koliko lahko pričakujete za obiranje sadje, zelenjave ali opravljanje kakšnih drugih del v kmetij- stvu? Urne postavke so različne, od tri do 5,5 evra neto na uro. Nekateri delodajalci krijejo tudi stroške prevoza na delo do sedeža podjetja in poskrbijo za prevoz na morebitne druge lokacije dela ter malico: »Postavke niso regulirane v okvirih delovnopravne zakonodaje, saj gre pretežno za sklepanje podjemne pogodbe, ki so predmet obligacijskega prava. Višina plačila je odvisna od zahtevnosti dela in velikokrat tudi od količine opravljenega dela.« Po besedah Hlade Keglove pa se delavci poleg nizkega plačila najpogosteje pritožujejo čez prenaporno delo ter prevelike norme. Zato se marsikdo za boljši zaslužek odpravi čez mejo, v sosednjo Avstrijo, kjer je bojda veliko povpraševanja po sezonskih delavcih v gostinstvu in turizmu. O ponudbi sezonskih del in tudi plačilu preko meje smo prav tako poizvedovali na zavodu za zaposlovanje, a so nam odgovorili, da podatkov o sezonski delih v Avstriji nimajo: »Vsak interesent se organi- zira sam. Je pa praviloma sezonsko delo v Avstriji urejeno preko redne zaposlitve za določen čas, medtem ko gre na področju Podravja pretežno za delo po podjemnih pogodbah.« »Niso vsi resni« Pregledali smo aktualne ponudbe sezonskih del. Na področju Podravja iščejo predvsem sezonske delavce za obiranje grozdja in jabolk. Največja slovenska vinska klet Puklavec Family Wines bo tudi letos za obiranje grozdja na ormoškem in ljutomerskem območju potrebovala okrog 100 oseb. Delo bo potekalo od konca avgusta do konca septembra in se opravlja devet ur dnevno. Od 30 do 40 sezonskih delavcev potrebuje Danica Juhant v sadovnjakih na Osojnikovi (bivšem Kmetijskem kombinatu na Ptuju), še od 15 do 20 v Slovenski Bistrici. Delo poteka od ponedeljka do sobote od 7. do 15. ure, urna postavka pa znaša 5,5 evra neto. Kot še pove Juhan- I Obdobje dela I Delovni čas 1 Število oseb 1 V drugi polovici avgust do sredine novembra Od ponedeljka do petka od 7.00 in 17.00, v soboto od 7.00 in 15.00 50 Od junija do avgusta Od ponedeljka do sobote od 7.00 do 15.00 20-15 Od avgusta no novembra Od ponedeljka do sobote od 7.00 do 15.00 ure 15-20 Od junija do julija Od ponedeljka do sobote od 7.00 do 15.00 ure 15-20 Od avgusta do novembra Od ponedeljka do sobote od 7.00 do 15.00 ure 30-40 Od septembra do konec novembra Od ponedeljka do sobote od 8. do 16. ure. 15-20 Od 1.6.2018 do 20.7.2018 Od ponedeljka do sobote od 7.00 do 15.00 25 10.9. - 30.10.2018 Od ponedeljka do sobote od 7.00 do 15.00 25 Od druge polovice avgusta do sredine novembra 2018 Od ponedeljka do petka med 7.00 in 16.00 ter ob sobotah od 7.00 do 15.00 20 Od 22. 8. do 30. 9. 2018 Delo se opravlja devet ur dnevno od ponedeljka do sobote; delovni čas je odvisen od vremenskih razmer 100 www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik tova, imajo objavljeno večjo potrebo po sezonskih delavcih, da lahko nadomestijo tiste, ki prenehajo delati ali pa sploh ne pridejo. In takih ni malo: »Od teh, ki se prijavijo za delo, jih pride komaj 10 do 20 %. Na začetku nismo vedeli, da je to tako in smo objavili potrebo po številu delavcev, ki smo jih dejansko potrebovali. A se nam je zgodilo, da smo, ko se je delo začelo, ostali brez delavcev. Veste, niso vsi resni ...« V Meji Šentjur, kjer imajo prav tako nasade jabolk, samo na Lenar-škem potrebujejo 25 delavcev. Sezonske delavce pa bo jeseni iskala tudi Trsničarska zadruga Ži-her iz Podgorcev. Maja so za sajenje trsnih cepljenk potrebovali okoli 20 oseb, oktobra pa bodo za izkop trsnih cepljenk iskali od pet do šest delavcev. Kot je povedal lastnik zadruge Stanko Žiher, kjer letno pridelajo okoli 1,8 milijona trsnih cepljenk ter jih izvozijo po Evropi, plačilo znaša 4,5 evra neto. Težav z iskanjem sezonskih delavcev nimajo. Interes je tako med mladimi kot starejšimi, z nekaterimi sezonci pa se že poznajo, saj pridejo pomagat skorajda vsako leto. Monika Levanič Foto: CG Vir: ZRZS 4 Štajerski Mestna občina Ptuj praznuje torek • 31. julija 2018 Ptuj • Pogovor z županom Miranom Senčarjem ob prazniku mestne občine (MO) Ptuj Ptujje pripravljen, da uresniči MO Ptuj konec julija in prve dni avgusta tradicionalno zaznamuje občinski praznik. Letošnja osrednja prireditev ob Senčar, ki bo podelil tudi občinska odlikovanja. V kulturnem programu bodo nastopili člani Pihalnega orkestra Ptuj in Občinski praznik je tudi priložnost, ko se opravi ocena postorje-nega dela. Župan Miran Senčar na vprašanje, kako bi sam ocenil iztekajoči se mandat, odgovarja: „Oceno napredka bodo 18. novembra povedali meščani in meščanke Ptuja. Sam menim, da smo v tem času ustvarili odlične pogoje za pospešen razvoj mesta. Zagnali smo velik investicijski ciklus in vanj pritegnili rekorden obseg evropskih razvojnih sredstev, vreden 22 milijonov evrov. Upravljanje mesta posodabljamo, da ljudem zagotovimo boljše javne storitve za vrsto vsakodnevnih potreb. Mesto prenavljamo, da v polni meri zaživi kot turistični biser Srednje Evrope. Ker je neprecenljiva zakladnica tisočletij, pa tudi zakladnica nepredstavljivih priložnosti. Danes je Ptuj pripravljen, da uresniči svoje potenciale. O njih vsi radi govorimo. Mi smo jih začeli sistematično uresničevati." Po nekaj letih tako imenovanega mrtvega teka se je ponovno začelo črpanje Foto: Črtomir Goznik Mesto in regija veliko stavita na razvoj turizma. evropskih sredstev. Kam jih bodo usmerjali v MO Ptuj? „Z evropskimi viri razvijamo Ptuj na štirih prednostnih oseh: obnova in oživitev starega mesta, varovanje vode in okolja, uvajanje sodobne urbane Kaj Ptuj po vašem mnenju najbolj potrebuje? „Na visoko prvo mesto bi postavil skupno voljo, da uresničimo priložnosti. Zdaj je čas za akcijo. A zato si nehajmo metati polena pod noge. Nehajmo blokirati dobre projekte. Povežimo se, ker imamo v dobrih gospodarskih okoliščinah enkratno priložnost, da trajnostno usposobimo mesto za nove podvige in za nove čase." Kaj bi vas lahko v prihodnje najbolj osrečilo? Clejva z vidika vaše funkcije župana in občana mesta Ptuj. Katerega uspeha, dobro opravljenega dela bi se najbolj razveselili, da bi lahko bili nanj še leta in leta ponosni? „V tem mandatu smo s Trajnostno urbano strategijo začrtali vizijo privlačnega Ptuja za življenje, za naložbe in za počitnice. To hočem in v to verjamem. Vsak dan vidim premike k tej viziji. A srečen bom, ko bo Ptuj res takšen in bo to znal spreminjati v višje blagostanje ljudi, v nove gospodarske in podjetniške pobude, v boljše življenje vseh naših ljudi. Res se veselim prve prireditve na prenovljeni tržnici in sanjam dan, ko bo Ptuj v konkurenci srednjeevropskih mest konstantno med top 10 destinacijami na Trip Advisorju." mobilnosti in možnosti za nove naložbe. Seznam projektov je dolg, naj omenim le nekatere. To so ureditev mestne tržnice, nadaljnja obnova dominikanskega samostana, Park spominov, ureditev mestnih ulic in kolesarskih povezav znotraj in zunaj Ptuja, obsežen program odvajanja in čiščenja voda na Ptu- jskem polju ter nadaljnje komunalno opremljanje industrijske cone na Puhovi. Ob tem imamo v Dogovoru za razvoj regij pripravljenih še več projektov. Idej ne zmanjka, poskušamo izkoristiti vsako priložnost, da na Ptuj pripeljemo razvojni denar in ga pametno uporabimo za razvoj mesta." Spoštovani občankein občani, ob prazniku Mestne občine Ptuj vamiskreno čestitam in vas vabim, da na številnih prireditvah skupaj praznujemo praznik našega mesta. Še prav posebej pa dobrodošli na osrednji slovesnosti v petek, 3. avgusta 2018, ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana. Navrhuncu poletja nazdravimo našemu mesturin nagrajencem. Miran SENCAR, župan Mestne občine Ptuj „Vlagamo v urejenost kolesarskih poti, da v mestu in okolici ustvarimo vse pogoje za Foto: Črtomir Goznik Župan MO Ptuj Miran Senčar: „Ptuj je povezan s svojo zgodovino, z rimskimi časi, s srednjim vekom. Zato smo zakladnica. Kar bi rad, je to, da bo Ptuj ob svoji bogati dediščini asociiral tudi na bogato prihodnost. To je naš skupni projekt." Turizem moramo res biti ljudje Vodstvo MO Ptuj je veliko poudarka v tem mandatu dalo razvoju turizma. „Ptuj vidim kot turistični biser srednje Evrope. Z našo kulturno dediščino, naravo in njenimi danostmi, tradicijami, hrano in vinom lahko postanemo prvovrstna bu-tična destinacija. Zato smo sprejeli ambiciozno strategijo in ustanovili specializirano mestno ustanovo za razvoj in trženje destinacije. S prireditvami oživljamo mesto, razvijamo nove turistične produkte na jezeru in Panorami, vsa ptujska doživetja povezujemo v močno destinacijsko blagovno znamko Ptuja. Menim, da smo se potencialov turizma končno lotili na strateško premišljen način. Seveda so sestavni del teh ambicij tudi drugi projekti, od prenove starega mesta do razvoja kolesarskih poti. Turizem moramo res biti ljudje. V vsaki ptujski uličici vidim potencial za nove turistične vsebine. Od spominkov do gostilnic, od prireditev do obnovljenih pročelij, od rekreacije in športa do uživanja v dobrotah, hrani in vinu. Ptuj uspešno povezujemo v nacionalno turistično ponudbo in ga vse aktivneje tržimo na novih trgih. To se opazi in to prinaša rezultate. Zato imamo večji obisk in večje število prenočitev." Mandat v znamenju delovanja strokovnih skupin Mestni svetniki in javnost si bodo županski mandat Mirana Senčarja med drugim verjetno zapomnili GRADBIRO d.o.o. Klepova ul. 12, Ptuj Tel: 02 - 748 14 03, fax: 02 ■ 748 14 04 www.gradbiro.si,Gradbiro@siol.net PROJEKTIRANJE 4 Urbanistična dokumentacija Načrti hiš, poslovnih objektov 4 Tipski projekti, legalizacije 4 Nadzor del, koordinatorstvo 4 Varnostni načrti NEPREMIČNINE 4 Posredovanje nepremičnin 4 Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI, KVALITETNIMI IN STROKOVNIMI STORITVAMI Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! torek • 31. julija 2018 Ljudje in dogodki, Prejeli smo Štajerski 5 svoje potenciale prazniku bo ta petek, 3. avgusta, ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana. Slavnostni govornik bo župan Miran Oto Pestner. Po končanem uradnem delu prireditve sledi koncert Ota Pestnerja in Omarja Naberja z bendom. • — .■■: V • • Foto: Črtomir Goznik Staro mestno pokopališče so preuredili v Park spominov. Prostor pokopališča je po nekaj desetletjih dobil lepo in urejeno podobo. Odprtje prenovljenega pokopališča, ki bo v prihodnje park, bo danes ob 18. uri. Foto: Črtomir Goznik uvajanje sodobnih oblik urbane mobilnosti." po oblikovanju strokovnih skupin. „Z oblikovanjem 16 strokovnih in programskih skupin smo k delu pritegnili stroko in zainteresirane občane. Pri investicijskih projektih so pomembna varovalka, da se projekti razvijajo v skladu z načrtom. Pri specifičnih vprašanjih, kot so položaj mladih, otrok ali zdravstva, na ta način poskrbimo, da so v odločitve vključeni uporabniki in da je razvoj teh področij odgovor na njihove dejanske potrebe. Pri razvojnih projektih se v načrtovanje na ta način vključujejo nove ideje in pristopi. Povedati bi želel tudi to, da so člani strokovnjaki z različnih področij - glede na delo komisije - in da so delo opravljali prostovoljno. Na tem mestu se jim želim iskreno zahvaliti, saj si MO Ptuj finančno takšnega sodelovanja s strokovnjaki sicer ne bi mogla privoščiti. Pred Ptujem je pomembno razvojno obdobje. Več glav več ve. Priložnosti lahko uresničimo le skupaj." „Svoje mesto imamo vsi neizmerno radi" Župan Senčar nam je tudi zaupal, kaj se je v teh štirih letih, v času od vstopa v politiko, naučil: „Vsak dan se naučim kaj novega. To mi je všeč. Tudi ko naredim kakšno napako, jo poskusim popraviti. Pred slabim letom ste me že vsi odpisali, sredi mesta je bil velikanski konflikt. Ker hočemo spreminjati stvari na bolje. Naučil sem se, da ljudje hočejo biti vključeni, ker jim je mar. Zato danes v svoje delo in v svoje odločitve vključujem čim več ljudi. Ker je to mesto naša skupna stvar. Ker je prihodnost naš skupni izziv." In kakšna življenjska izkušnja je biti župan mesta Ptuj? „Je predvsem velika čast in častno jo želim tudi izpeljati. Vse svoje življenje sem si postavljal visoke cilje. Z dobro ekipo in s trdim delom jih znam tudi dosegati. Mesto je velik organizem, v njem so različna pričakovanja in različni interesi. A v bistvu vidim, da imamo to svoje mesto vsi neizmerno radi. Verjamemo vanj. In to je lahko naša velika prednost. A za to je kdaj potrebno manj nerganja in blokad, manj tega drobnjakarstva, ki iz preprostih dobrih stvari ustvarja velike politične probleme." Odločitve o tem, ali se bo potegoval še za en županski mandat, Miran Senčar ne želi razkriti. „Medtem ko se gredo nekateri na Ptuju volilne kampanje že ves mandat, imam jaz z ekipo odgovornost, da za dobro ljudi in mesta uresničimo svoje zaveze. Ljudje, njihovo zadovoljstvo z napredkom in izbrano smerjo naše skupne vizije za Ptuj so glavno merilo vseh mojih odločitev. Tudi o kandidaturi," je poudaril in na vprašanje, kakšno zapuščino bosta župan in mestni svet prepustila naslednji sestavi, odgovoril: „Očitno in bistveno boljšo od tiste, ki smo jo nasledili sami." Mojca Zemljarič LISTa župana DR. ŠTEFANA ČELANA Spoštovane občanke in občani! V sedanjem svetu hitrih sprememb bi morali obuditi prastari pomen praznikov, ki so povzdigovali človeško življenje in mu dajali poseben pomen. Pomen praznikov se kaže skozi spoštljiv odnos do posameznika, družine, skupnosti in končno naroda kot celote. Tak odnos pa je možno graditi ob vsakokratnem upoštevanju misli velikega nemškega pesnika Gotheja, ki pravi, da je najsrečnejši človek tisti, ki zna čutiti zasluge drugih in se uživanja drugih veseli kot svojega. Zavedajoč se globljega pomena občinskega praznika smo v naši listi še zlasti veseli rezultatov dela vseh tistih, ki so prejemniki letošnjih občinskih priznanj. Za vse dobro, kar so postorili, jim iz srca čestitamo. Spoštovane občanke in občani, v imenu naše liste in osebnem imenu vam izrekam iskrene čestitke ob občinskem prazniku in hkrati želim čim več veselja ob uspehih sokrajanov. doc. dr. Štefan Celan Ptuj ima v prometu resen problem „To je razlog za vsakodnevnojezo številnih ljudi. Tudi sam delim te občutke. Zato smo bistveno okrepili aktivnosti za to, da odpravimo podhranjenost Ptuja s primerno prometno infrastrukturo. Ključen izziv je obvoznica, uvedli smo brezplačni mestni avtobusni promet in postopno širimo linije, na drugi strani pa vlagamo v urejenost kolesarskih poti, da ustvarimo v mestu in okolici vse pogoje za uvajanje sodobnih oblik urbane mobilnosti. Prometni zastoji kažejo, kako močno je Ptuj zapostavljen. Z vsemi močmi se trudimo za umestitev južne variante trase obvoznice, sprejem državnega prostorskega načrta in bijemo boj za visoko proračunsko prioriteto v državi. To je projekt državnega pomena. Redno smo v stiku s civilno iniciativo, ki jo vidim kot ključnega zaveznika, da državo prepričamo v južno varianto, hkrati pa dosežemo čim hitrejšo izgradnjo odseka od Markovcev do avtoceste. Sedaj usklajujemo sestanek na ministrstvu za okolje in prostor, da na podlagi študije ministrstva za infrastrukturo končno in dokončno ovržemo severno varianto in s tem ustvarimo pogoje za začetek sprejemanja državnega prostorskega načrta," poudarja župan Senčar. IZDELOVANJE NOGAVIC ARNEČIČ MIKA moške, ženske in otroške bombažne nogavice Arnečič Dragica s.p.. Grajena 31 a, 2250 Ptuj tel., fax: 02 751 0 300, GSM: 031 688 294,041 688 294 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! se ob prazniku Mestne občine Ptuj zahvaljuje vsem občanom in občankam, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje. Še naprej se priporočamo s storitvami in ponudbo. Miklošičeva ulica 10, Ptuj, tel. 02 776 40 01; Bukovci 4a, tel. 02 766 2031 6 Štajerski Mestna občina Ptuj praznuje torek • 31. julija 2018 SMC stranka modernega centra Spoštovane Ptujčanke, spoštovani Ptujčani! V času praznovanj občinskega praznika se naše mesto ovije s tančico kulturnih in družabnih prireditev. Vabljeni k soustvarjanju življenja v našem lepem mestu, saj mu le na tak način lahko zagotovimo živahnost in višjo kakovost življenja. V času praznovanja občinskega praznika MO Ptuj vam želimo veliko osebnih uspehov in prijetnih skupnih dogodkov. LO SMC Ptuj 1MZP Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. kmetijska zadruga zadružna oskrba Ji Ob prazniku MO Ptuj želimo vsem občankam in občanom iskrene čestitke. iw VETERINARSKA BOLNICA PTUJ r Vsem občankam in občanom, vsem ljubiteljem živali in našim cenjenim strankam, čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj! é Vt Û41.630-743 I 02-749-36-50 0 www.vbptuj.sl 9 Ormoška cesta 2S, 2250 Ptuj Ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo vsem 23.162 Ptujčanom! NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik Družba Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. Štajerski www.tednik.si radioPTUI i Največje uspešnice vseh časov www. rad io-ptu j .si Tel: 771-9511,779-4361, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net Iskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! torek • 31. julija 2018 Ljudje in dogodki, Prejeli smo Štajerski 7 Ptuj • Kmetija leta 2018 mestne občine Ptuj Pri Prosenjakovih uspešno kmetuje že peta generacija Družina Prosenjak iz Brstja 22 je ponosna prejemnica priznanja za kmetijo leta 2018 v MO Ptuj. Boštjan in Anita sta v bistvu že peta generacija na tej kmetiji, sinova Miha in Jaka, trenutno še osnovnošolca, pa sta že sedaj odločena, da bosta tradicijo kmetovanja na njihovi domačiji in skrb za ohranjanje arhitekturne oz. prehranske dediščine nadaljevala tudi sama. '///ulrfii i rV Foto: Črtomir Goznik Družina Prosenjak, nosilec dejavnosti Boštjan Prosenjak, žena Anita razuija dopolnilne dejaunosti, sinoua Miha in Jaka pa že pridno pomagata na kmetiji leta MO Ptuj 2018, na kateri tudi sama vidita suojo prihodnost. Tudi izobraževati se želita v tej smeri, najprej v srednji Biotehniški šoli na Ptuju. Boštjan je kmetijo prevzel pri 21 letih, po smrti očeta. Zaposlen je kot vodja dejavnosti v podjetju Javne službe Ptuj. Ob kmetovanju se razdaja tudi kot prostovoljni gasilec, saj je poveljnik PGD Spuhlja, predseduje pa tudi lovskemu društvu, poleg tega opravlja še strojne usluge kmetom.. Že od vsega začetka je kmetija usmerjena v poljedelstvo. Trenutno obdelujejo 16 ha njivskih površin, na katerih rastejo žitarice, koruza, oljna ogrščica in oljne buče. Ukvarjajo se z vzrejo belih piščancev, imajo pa tudi kokoši nesnice. Anita se je lani odločila, da bo ostala doma, bila je vzgojiteljica v vrtcu. Vedno ji je bil izziv delati na kmetiji, zadovoljna je, da se je tako odločila. Po srednji kmetijski šoli se je sicer prekvalificirala v vzgojiteljico, a jo je vedno vleklo na zemljo. Usmerila se je v peko domačih dobrot, drobnega in kremnega peciva ter testenin. Že kmalu pa bo svojo peko razširila na domači kruh in gibanice. Krušna peč je postavljena, samo še izsušiti jo morajo, da se bo peka teh domačih dobrot lahko začela, saj je po njih vedno večje povpraševanje. S prodajo ni problemov, vse, kar pridelajo, prodajo. Od lani z domačimi testeninami in keksi oskrbujejo tudi prodajalno Presta. Kmetija Prosenjak ima jasno vizijo za prihodnost, saj kot pravita Anita in Boštjan, je ob jasnih ciljih in vztrajnosti mogoče doseči vse. Veselijo se vseh novih poti. Največje bogastvo pa je sloga v družini, ob vseh večjih delih jima vedno priskočijo na pomoč tudi sorodniki. „Zadovoljni smo s tem, kar imajo, veselijo pa se vsega novega. Pri nas sta doma dobra volja, pozitivna energija," poudarjajo. Tudi dopust si lahko privoščijo. Načrtujejo še povečati pridelavo doma, povečati hlev za vzrejo piščancev. Prosenjakovi povedo, da se na kmetiji da preživeti, če je vsaj en član družine redno zaposlen. Če bi bila oba doma, bi bilo težje. Za prihodnost kmetije se ne bojita, sinova Jaka in Miha na njej vidita svojo prihodnost. Oba že pridno pomagata, Jaka je naj- raje pri strojih, še posebej na traktorju, Miha pa rad kosi travo in opravlja druga dela doma. Srce njihove kmetije je več kot 150 let stara butana hiša, ki je v celoti obnovljena. Kmetija Prosenjak je leta 2011 že prejela posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturno dediščino v MO Ptuj, za vzorno urejeno kmetijo, predvsem pa za srce kmetije, več kot 150 let staro butano hišo, ki je pravi mali kulturni biser naselja Brstje. MG Pridelava hrane - ključna dobrina človeštva Kmetijo leta v MO Ptuj izbirajo od leta 2000, s čimer na zelo konkreten način tudi spodbujajo razvoj podeželja. „Ohranjanje kmetijstva je bistveno več kot le priznanje oz. nagrada za kmetijo leta. Pridelava hrane je ključna dobrina človeštva. Včasih so potekale vojne za hrano, danes so te vojne zelo tihe, ko kapital prevzema našo predelovalno industrijo, jutri naša zemljišča. Ta vojna poteka, a se je ne zavedamo. Zavedanje o tem, da bomo jutri samooskrbni in neodvisni od tujcev, je zato še kako pomembno. To je po mojem nadvse pomembno sporočilo tudi tega projekta oz. izbora kmetij leta v MO Ptuj, da nagradimo najboljše na tem področju. Ob tem je pomembno tudi varovanje okolja, kar je prav tako pomembna naloga kmetij oz. kmetovalcev," je na slovesni razglasitvi letošnjih kmetij leta v MO Ptuj povedal predsednik ocenjevalne komisije Andrej Rebernišek. Čestital jim je za naziv, pri tem pa še poudaril, naj bodo ponosni, da delajo na slovenski zemlji in pridelujejo hrano za nas. Krčevina pri Ptuju • Nagrada za ohranjanje tradicije življenja na vasi Kmetija Mihelič skrbi za dediščino Kmetija Mihelič iz Krčevine 71 pri Ptuju je v okviru tradicionalnega izbora za kmetijo leta 2018 prejemnica posebnega priznanja za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturno dediščino. Na njej živijo oče Marjan, mama Vida in sin Matjaž, ki je diplomiral iz ekološkega kmetijstva in je zaposlen na Kmetijstvu Polanec. Matjaž je gonilna sila te majhne, samooskrbne kmetije, velike pet hektarjev. Obdelovalne zemlje je skoraj tri hektarje, preostalo je gozd. Sejejo pšenico, koruzo, krompir in buče, bolj ali manj vse zase, ker redijo svinje in ovce, imajo tudi nekaj kokoši. Od nedavnega pa tudi račke, s pomočjo katerih se želijo znebiti nadležnih rdečih polžev, ki jih je iz leta v leto več. Imajo tudi sadovnjak, v katerem ohranjajo stare sorte jablan, bobo-vec, krivopecelj. Na žalost pa so suše in pozebe v zadnjih letih naredile svoje, saj skoraj ni več pridelka. Letos sicer kaže zelo dobro, a za zdaj še ne morejo povedati, kako bo. Na domačijo Vidinih staršev so se Miheličevi preselili iz bloka leta 2006, po smrti staršev. 110 let staro domačijo so začeli obnavljati že leta 2003. Za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine so naredili izjemno veliko, saj bodo tako še mnoge generacije občudovale in se seznanjale s preteklostjo naših kmetij oz. življenjem v ne tako oddaljeni preteklosti. Če bi hišo na novo postavili, bi morda bilo manj stroškov, a je zavedanje, da gre za očet-njavo, pomembnejše od vsega drugega, pravijo Miheličevi. V hiši so morali zamenjati skoraj vse, staro krušno peč so ohranili. Gospodarsko poslopje so na novo prekrili po katastrofalni toči v letu 2008. Sadovnjak in brajde je takrat skoraj uničilo, tudi v gozdu je bilo veliko škode. „To priznanje nam veliko pomeni, da bomo še nadaljevali to tradicijo. Je Foto: Črtomir Goznik Družina Mihelič, Marjan in Vida, manjka sin Matjaž, nosilec dejaunosti, ponosna prejemnica priznanja za ohranjanje tradicije življenja na uasi in arhitekturne dediščine. le neka spodbuda, da nekdo vidi, da se nekaj dogaja, da se nekdo trudi, da bi nekaj ohranil zanamcem, pri tem pa tudi sam osebno rasel in se razvijal. Tast je od tega živel, na nas mlajših je bila obveza, da to ohranimo, da te dediščine ne zapustimo. Ko so ženi umrli starši, je njo in sina vleklo na domačijo, sin je na njej odraščal, ni bil v vrtcu. Tast oz. dedek mu je privzgojil ljubezen do zemlje, delo na kmetiji ga je že od nekdaj veselilo. Vse je imel tako rekoč v malem prstu, ker se je poleg dedka naučil vsega dela na kmetiji. Mi bi se zgubili, po domače povedano, če ne bi bilo njega, vse je vedel. Sam ne morem opravljati težjih del, bolj ali manj sem gospodinjec, saj je bolezen naredila svoje, zato več zunanjega dela opravita sin in žena, ki tudi poskrbi, da imamo doma vedno dovolj domačih dobrot, kot so sokovi, domači kompoti, marmelade, domači kis, tudi veliko peče. Delo in upravljanje na kmetiji si delimo skupaj z ženino sestro oz. svakinjo, družino Jakolič, saj zemlje ob smrti staršev nismo razdelili, ker smo vedno bili skupaj in od nekdaj že skupaj delali. Tako je tudi danes, ob večjih delih pa nam pridejo pomagat tudi sosedje. Živimo na območju, kjer se vsi dobro razumemo. Odkar je ženina sestra v pokoju, si tudi deliva kuho, en teden kuha ona, en teden pa jez. V tem 'prostem tednu' pa se posvečam ribičiji, ne toliko ulovu rib kot uživanju ob vodi, ki me izjemno sprošča in pomirja ter navdihuje. Naravnost uživam v naravi," pove Marjan Mihelič, ki skupaj z ženo Vido in sinom Matjažem uživa v življenju in delu kmetije, kar so na poti skozi njihovo dvorišče, ki je hkrati cesta, spoznali že mnogi, saj brez postanka ni šlo in še danes ne gre, kot tudi ne gre brez dobrososedskih odnosov. MG Zaposleni v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj s strokovnimi službami v kmetijski svetovalni službi, kontrolni in selekcijski službi v živinoreji, osemenjevalnem centru, v laboratorijih in službi za vodenje knjigovodstva na kmetiji ter člani območne enote Ptuj KGZS si želimo dobrega sodelovanja za skupni napredek kmetijstva in podeželja. Vsem občankam in občanom mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Novi časi za prodajo dobrot s kmetij Na kmetijah, prejemnicah priznanj MO Ptuj v okviru izbora za Kmetijo leta v MO Ptuj, po besedah ptujskega župana Mirana Senčarja živijo izjemno prijazni, gostoljubni in optimistični ljudje. Na letošnji razglasitvi kmetij leta, kije potekala 27. julija v Domu krajanov v Grajeni, je razveselil z novico, da bo poslej tudi na Ptuju mogoče kupiti najboljše, kar pridelajo naše kmetije, da izjemno bogate prehranske dediščine oz. dobrot slovenskih kmetij ne bomo samo občudovali na vsakoletni razstavi. „Javne službe Ptuj so pridobile Lasov projekt Prodaja izdelkov slovenskih kmetij, v okviru katerega bodo te izdelke ponujale vse leto na Ptuju in v okolici. Že naslednje leto pa jih bomo lahko kupovali tudi na obnovljeni tržnici. Vsi dosedanji poskusi so propadli zaradi prevelikih obratovalnih stroškov, v okviru novega koncepta teh problemov ne bo več, saj bodo za prodajo poskrbeli v Javnih službah. Naloga kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in kakovostnimi izdelki pa je, da bodo te svoje izdelke ponudili v tej prodajalni." UGODNA PONUDBA MESA ZA PIKNIK MESNICA SIRC Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30 Ormož, tel.: 031 741 510 e-pošta: ¡nfo@mesnica.si www.mesnica-sirc.si Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj. KUPON za 15% popust za en nakup veljaven v mesnici Ptuj in Podgorci. NAČRTOVANJE, IZVAJANJE Glej zeleno, VZDRŽEVANJE KOMUNALNE HIDROTEHNIKE delaj modro ! OBJEKTOV VARSTVA OKOUÀ. Poslovnim partnerjem, ognjenim strankam ter občanom^estitamo z§ praznik občine Ptuj. A^^drava ' VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ>c 8 Štajerski Na sceni torek • 31. julija 2018 Kidričevo • Predpočitniška seja Domačini imajo pretežko nogo, a radarjev Na julijski seji so se kidričevski svetniki pogovarjali o premajhni prisotnosti vodje policijskega okoliša občine Kidričevo, o (ne)smisel-pa tudi o zaposlovanju v letu 2019. Iz policijskega poročila o varnostnih pojavih na območju občine Kidričevo izhaja, da ni zaslediti ničesar, po čemer bi Kidričani izstopali, je povedal policist Igor Levstik, ki je na julijski seji nadomeščal vodjo kidričevskega policijskega okoliša Marka Brgleza. »Na splošno pa lahko rečem, da se Policijska postaja Ptuj srečuje z velikim problemom kadrovanja. Smo 60 % zasedeni, ob tem da imamo še problem begunske problematike. Mnogo naših zaposlenih tako deluje na obmejnem območju zaradi pojava beguncev. Na terenu me zato ljudje sprašujejo, kje hodim. Vem, da tudi vaš vodja policijskega okoliša odgovarja na podobna vprašanja,« je priznal. Tudi Milan Fideršek je izpostavil, da občani pogrešajo prisotnost vodje policijskega okoliša, ob tem pa ga je zanimala tudi begunska problematika. »Za migracije lahko rečem, da zadeva ni kritična, je pa vredna pozornosti. Delamo na tem, da bomo zajezili stvari, preden se bodo začele. Za zdaj pa še zadeve obvladujemo,« je odgovoril Levstik. Dotaknil se je še prometne varnosti ter opozoril na osrednjo črno točko - križišče za Kungoto. Župan Anton Leskovar je povedal, da naj bi bili razpisi za štiri semaforizirana križišča za Kidričevo, Kungoto, novo obvoznico in gramoznico Pleterje objavljeni še letos. »Začetek izvedbenih del je predviden za naslednje leto. Letos pa naj bi se naročila prometna študija še za križišče za Starošince, ki naj bi bilo tudi sema-forizirano.« Zakaj so v Cirkovcah proti radarju Slavko Krajnc je v okviru točke predlagal, da bi z merilniki hitrosti omejili hitrost na regionalni cesti. Župan je odvrnil, da merilniki glede na izkušnje ne dajejo želenih rezultatov. Branko Valentan pa je pozval k zapori ceste. »Čim prej je treba pristopiti k ureditvi križišč. Koliko smrtnih žrtev in škode še bo potrebnih?« Miran Golub pa je predlagal, da bi se kamionom prepovedala vožnja po tej regionalni cesti. »Kamioni ne sodijo sem.« Milan Strmšek je opozoril tudi na velike hitrosti na lokalnih cestah. »Edini učinkoviti ukrep je radar, vendar na območju nekdanje KS Cirkovce radarjev ne želite, ker bi se sami ujeli nanje,« je še odgovoril župan. Občina načrtuje obrtno cono v Strnišču Svetniki so obravnavali tudi rebalans proračuna, s katerim so uskladili prihodke in odhodke. Ti znašajo okrog 7,2 milijona evrov. Tako naj bi bilo krožišče za Njiver-ce zgrajeno naslednje leto, več denarja bo namenjenega za ureditev naselja Kidričevo, uvedena pa je tudi nova postavka - in sicer za obrtno cono Strnišče za ureditev dokumentacije. Spomnimo, da se je lani organizirala Civilna iniciativa Strnišče, ki je bila proti gospodarski coni v Strnišču. Slavka Krajnca je ob tej točki zanimalo, zakaj se povečuje postavka za sanacijo divjih odlagališč. V rebalansu je predvidenih dodatnih 5.000 evrov zaradi odstranitve odpadkov v opuščeni gramoznici Lovrenc na Dr. polju. »Gre za sanacijo gramoznice z gumami. Namreč ljudje so navozili gradbene Tudi v križišču za Starošince naj bi postavili semaforje. Gorišnica • Po skoraj šestih letih še niso izvedeni vsi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti Del nasipa odtočnega kanala bodo povišali za od pol do enega metra Dravske elektrarne Maribor dvigujejo nivo lokalne ceste ob hidroelektrarni Formin, prav tako pa nameravajo za okoli pol do enega metra povišati nasip odtočnega kanala ter zgraditi tesnilno zaveso, da se poplave iz leta 2012 ne bi ponovile. Da ljudje ob Hidroelektrarni Formin po katastrofalnih poplavah 2012, ko si je Drava med poplavami utrla novo strugo, odnesla vse v širini več kot 150 metrov - tudi nabrežje odvodnega kanala forminske hidroelektrarne - ne bi trepetali ob vsaki višji vodi ter da bi hidroelektrarna nemoteno obratovala, so Dravske elektrarne Maribor po sanaciji hidroelektrarne začele večletno investicijo za zagotavljanje poplavne varnosti. V sklopu te sanacije nameravajo razširiti, utrditi in povišati omenjeni odtočni kanal. A milijonski projekt po skoraj šestih letih od grozovitega divjanja Drave še ni končan, saj Dravskim elektrarnam Maribor še ni uspelo izvesti vseh ukrepov. Doslej so uredili odtrgani nasip odvodnega kanala in sanirali poškodovane nasipe na mejnem območju. Na hidroelektrarni 7,6-milijonska škoda Ravno v teh dneh pa so se lotili še zadnje faze; izvedbe dviga nivoja lokalne ceste na desni strani od mostu Formin do naselja Placerovci, zaradi česar bo cesta še vse do 11. avgusta zaprta za promet. S tem ukrepom bodo preprečili, da bi se ponovile poplave iz leta 2012, ko je visoka voda iz Drave tekla nazaj v kanal. Prav tako bodo sanirali odvodni kanal v dolžini dobrih dveh kilometrov, in sicer od mostu preko odvodnega kanala Formin. Kot smo izvedeli, bodo nasip povišali za od pol do enega metra, nasuti material utrdili, nanj položili bentonitno folijo (bari-era) za tesnitev nasipa ter jo zasuli z zemljo. »Pri projektu gre za četrto - zadnjo fazo, ki je še ostala po katastrofalnih poplavah leta 2012. Investicija je usklajena s planom in se je nekoliko zamaknila zaradi postopkov, ki trajajo v okviru javnega naročila. Investicija je pomembna z vidika varnosti in nemotenega obratovanja hidroelektrarne Formin v primeru katastrofalnih poplav. Sicer je bil kanal saniran v letu 2013 in vzpostavljen v stanje za normalno obratovanje hidroelektrarne,« je počasen potek investicije pojasnila vodja službe za komuniciranje na Dravskih elektrarnah Maribor Majna Šilih in še dodala, da je materialna škoda, ki jo je ob poplavah v letu 2012 utrpela hidroelektrarna Formin, znašala kar 7,6 milijona evrov. Izvajalec del je družba RGP, d. o. o., iz Velenja, kot smo še izvedeli, pa naj bi dela trajala še vse do konca leta. Monika Levanič Nasip odtočnega kanala bodo u dolžini dobrih dneh kilometrov) duignili za od Za zagotavljanje večje poplavne varnosti bodo prav tako dvignili nivo pol do enega metra in položili bentonitno folijo (bariera) za tesnitev nasipa. tamkajšnje lokalne ceste. Dela so že v polnem teku. Foto: ML Foto: ML Haloze • Priročne zaloge zdravil Priročna zaloga je le izhod v sili Prejšnji mesec so po več letih v splošni ambulanti v Žetalah spet vzpostavili priročno zalogo zdravil, zdaj si enostavnejši dostop do vsaj osnovnega nabora zdravil želijo tudi v Podlehniku. Direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič je dejala, da je o tem, kako je sistem priročne zaloge zdravil v Žetalah zaživel, še preuranjeno soditi: »Zaradi letnih dopustov se v žetalski ambulanti pogosto menja zdravnik. Priročno zalogo zdravil imamo tam zelo kratek čas.« Je pa povedala, da zaloga seveda pomeni dodatne stroške: »Treba je urediti primeren prostor in opremo za shranjevanje zdravil, sistem za nadzor temperature in vlage, poskrbeti je treba za prevoz in samo zalogo zdravil v zdravniški ambulanti. Zaradi organiziranja priročne zaloge obremenitve kadra niso bistveno povečane.« Na zadnji seji je podlehniški občinski svet razpravljal o tem, ali bi bilo mogoče priročno zalogo zdravil pridobiti tudi za splošno ambulanto v Podlehniku, mi smo se pozanimali še za druge ambulante v Halozah. Zakon o lekarniški dejavnosti sicer določa: »Priročno zalogo zdravil lahko organizira lekarna pri zdravniku v kraju, ki je od najbližje lekarne ali podružnice lekarne oddaljen najmanj deset kilometrov.« Direktorica ptujskih lekarn je razložila: »Ambulanti v Podlehniku in Zgornjem Leskovcu sta od najbližje lekarne (v Vidmu pri Ptuju) oddaljeni manj kot deset kilometrov. Tudi ambulanta v Cirkulanah je od najbližje lekarne (v Gorišnici) oddaljena manj kot deset kilometrov. Ambulanta v Zavrču je od najbližje lekarne (v Gorišnici) oddaljena 10,4 kilometra. Po meni razpoložljivih podatkih je edini kraj, ki na našem območju izpolnjuje pogoje za priročno zalogo zdravil, ambulanta v občini Zavrč.« Potočnik Benčičeva je pojasnila, da pobudo za organiziranje priročne zaloge zdravil praviloma poda občina: »Če so izpolnjeni pogoji, občina pridobi mnenje Lekarniške zbornice Slovenije in soglasje Ministrstva za zdravje ter izda dovoljenje izvajalcu lekarniške dejavnosti, da priročno zalogo organizira.« Sodelovanje med izvajalcem lekarniške dejavnosti in izvajalcem osnovne zdravstvene dejavnosti (torej z zdravstvenim domom ali zasebnim zdravnikom s koncesijo) se uredi s pogodbo. Odločitev o tem, ali bodo v Zavrču zalogo zdravil dobili, torej ni odvisna od Lekarn Ptuj, je razložila direktorica tega javnega zavoda: »Potreben je dogovor med občino, izvajalcem osnovne zdravstvene dejavnosti in izvajalcem lekarniške dejavnosti. Tudi če pride do organiziranja priročne zaloge zdravil, je treba to narediti v skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti (mreža lekarn) in z določenimi omejitvami. Smiselno je samo v takšnem obsegu, da so pacientom zagotovljena zdravila za akutne težave. Po zdravila za nenujne zdravstvene težave, kronične bolezni in medicinske pripomočke pa pacienti prihajajo v lekarne, kjer jim je na voljo celotna ponudba.« Opomnila je še: »S priročno zalogo zdravil imajo pacienti dostop do zelo omejenega nabora zdravil (samo zdravila s pozitivne liste in zdravila, katerih vrednost ne presega najvišje priznane vrednosti, ki jo pokrije zavarovalnica), niso jim na voljo lekarniške storitve (svetovanje, pregled uporabe zdravil, druge storitve lekarn) niti zdravila brez recepta ter izdelki za nego in ohranjanje zdravja.« Priročna zaloga je po njenih besedah tako le izhod v sili - za tiste, ki imajo do lekarniških storitev zelo otežen dostop. Eva Milosic torek • 31. julija 2018 Podravje Štajerski 9 ne bi imeli nosti postavljanja prikazovalnikov hitrosti, Foto: Mojca Vtič odpadke. Zaradi prijave in ker smo lastniki mi, jih moramo odstraniti,« je pojasnil župan. Milan Fideršek obžaluje, da jim ni uspelo izpeljati projekta za namakanje. »Žal tega ljudje ne želijo sprejeti, verjetno bo treba priti še do večjih suš.« Milan Strmšek pa je opozoril na kadrovski načrt za leto 2019. Previ-dena je namreč zaposlitev urbanista. »Ne zdi se mi smiselno, da imamo na občini zaposlenega svojega urbanista. Občina Kidričevo velik delež proračuna nameni za stroške delovanja občinske uprave. Bolj smotrni bi morali biti.« Župan je odvrnil: »To ste govorili na pamet, prosim, da utemeljite te navedbe.« Mojca Meško z občinske uprave pa je še dodala, da bi z zaposlitvijo urbanista zmanjšali stroške skupne občinske uprave in zunanjih izvajalcev. Sicer pa, kot izhaja iz rebalansa, občina za plače zaposlenim letno nameni 264.000 evrov, kar letos predstavlja 3,7 % vseh odhodkov proračuna. V primerljivi občini Videm predviden strošek presega 300.000 evrov. Mojca Vtič Videm • Iščejo direktorja občinske uprave Razpis so po treh letih le objavili Na Občini Videm so le nekaj mesecev pred iztekom mandata župana in občinskega sveta objavili javni natečaj za položaj direktorja občinske uprave. Foto: EM V občini Videm direktorja občinske uprave nimajo že tri leta. Kandidati bodo morali imeti ustrezno izobrazbo (visokošolsko strokovno ali univerzitetno), najmanj šest let delovnih izkušenj, opravljeno obvezno strokovno usposabljanje za imenovanje v naziv in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, obvladat bodo morali različna uporabna znanja. Pogoj je tudi, da kandidat niso bili pravnomočno obsojeni oz. zoper njih ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja. Na videmski občini so pojasnili, da bo šlo za zaposlitev za določen čas: »Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas pet h let - za čas imenovanja na položaj.« Pisno prijavo je mogoče poslat na občinski poštni ali elektronski naslov v roku osmih dni od objave na spletni strani občine in Zavoda RS za zaposlovanje (27. julija). Obvest lo o končanem javnem natečaju bo objavljeno na spletni strani občine. Z doslej opravljenim delom so zadovoljni Avgusta 2015 je župan občine Videm Friderik Bračič s funkcije direktorja občinske uprave razrešil Ivana Božička, ker ta naj ne bi izpolnil njegovih pričakovanj. Vse od takrat direktorja občinske uprave v videmski občini nimajo. Izbrane naloge direktorja po pooblastlu župana od oktobra 2015 opravlja ekonomistka Nada Kolednik, vendar pa nima vseh pooblastl oz. ni imenovana za vršilko dolžnost direktorja občinske uprave. Župan je objavo razpisa za mesto direktorja občinske uprave sicer napovedal že za pomlad 2016, a se je to zgodilo šele zdaj, več kot dve let kasneje. Razložil je, zakaj: »Najprej sem želel ocenit , ali oseba s poob- lastilom delo dobro opravlja. Opazil sem, da je bilo delo kakovostno opravljeno, zato sem se odločil, da kljub koncu mandata zadevo uredimo.« Čeprav Zakon o lokalni samoupravi določa, da podrobnejšo notranjo organizacijo in sistematzacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan, delovnega mesta direktorja občinske uprave ni mogoče ukinit. Na Ministrstvu za javno upravo so predlani za naš časopis pojasnili: »Nedvoumno je, da občina mora imet tajnika občine oz. direktorja občinske uprave ter da ni možno vodenja uprave in odločanja na prvi stopnji upravnega postopka prenes-t na zaposlenega v občinski upravi s pooblastlom.« Po veljavni zakonodaji bi torej župan moral imenovat vršilca dolžnost (za največ šest mesecev), vendar bi pred tem moral sprožit nate-čajni postopek za imenovanje novega uradnika ... Postopki v videmski občini torej niso tekli povsem po črki zakona, vendar pa slovenska zakonodaja za takšne »kršitve« razen opozoril ne predpisuje nikakršnih sankcij. Eva Milošič Ormož • Porazna kopalna sezona Na ormoškem bazenu skoraj 67 % manj kopalcev Slabo vreme v letošnji kopalni sezoni je povsem oklestilo obisk Letnega kopališča Ormož. V primerjavi z enakim obdobjem lani so doslej zabeležili kar slabih 67 odstotkov manj obiskovalcev. Letošnjo kopalno sezono precej kroji nestanovitno vreme. Na Letnem kopališču Ormož, kjer je obratovanje povsem odvisno od vremenskih razmer, se to izrazito odraža v obisku. Po besedah Bogdane Kolbl iz Komunalnega podjetja Ormož, kjer že od vsega začetka upravljajo ormoško kopališče, so do minulega tedna zabeležili komaj 2.826 kopalcev, kar je natanko 5.570 kopalcev manj kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo 414 otrok do šestega leta starosti, ki imajo prost vstop, kar pomeni, da je bilo prodanih komaj 2.412 vstopnic; lani v enakem obdobju skoraj trikrat več, nekaj manj kot 7.200 vstopnic. »Obisk Letnega kopališča Ormož v letu 2018 (do 22. julija 2018) je v primerjavi s preteklim letom 66,4 odstotka manjši. Razlog za tako nizko število kopalcev je slabo vreme v Primerjava obiska Leto 2017* Mesec OTROCI do 2 uri jun jul 650 966 do 4 ure 687 573 dnevna 71 89 nočna UPOKOJENCI, INVALIDI, ŠTUDENTJE do 2 uri_ do 4 ure 22 22 426 765 201 256 dnevna 14 34 nočna ODRASLI do 2 uri 529 1096 do 4 ure 166 469 dnevna 25 70 60 2018* jun jul 135 482 |344|| 277 10 H 68 |0|H 0 I 36 1 274 17 89 |1|| 14 |0|H 0 I 82 1 410 23 136 |2|| 12 0|H 0 letošnji kopalni sezoni,« letošnjo kopalno sezono, ki je precej slabša od lanske, pojasni Kolblova. V juniju povprečno 39 kopalcev dnevno, v juliju 93 Kot je še dejala, so ormoški bazen odprli sredi junija. Do minulega tedna je kopališče obratovalo 32 dni, deset dni pa zaradi slabega vremena bazena niso odprli. V juniju so na dan povprečno zabeležili 39 kopalcev, v juliju 93. Najbolj priljubljene so še vedno najcenejše vstopnice; do dveh ur, in to v vseh starostnih skupinah (odrasli, otroci, upokojenci, študentje invalidi). Teh je bilo kar 58,8 odstotka od vseh prodanih vstopnic, torej okoli 1.400. Sledijo štiriurne vstopnice; pro- dali so jih okoli 890. Najmanj, komaj 107 vstopnic, pa je bilo celodnevnih. Sicer pa je na kopališču med vsemi starostnimi skupinami uživalo največ otrok, vsega skupaj čez 1.700. Zaradi slabšega vremena in nižjih temperatur letos na ormoškem bazenu še niso izvedli nočnega kopanja. Kopalna sezona bo predvidoma trajala do konca avgusta oziroma odvisno od vremenskih razmer. Še višja izguba? Glede na dosedanje podatke je pričakovati, da bo kopališče to sezono zaključilo še z višjim minusom, saj je zaslužek glede na obisk precej manjši. Zanimalo nas je tudi, ali so imeli zaradi nižjih temperatur kaj višje stroške zaradi ogrevanja vode, a so sporočili, da ne. Monika Levanič PROST VSTOP - OTROCI POD 6 LET 519 683 134 280 SKUPAJ 3313 5083 784 2042 1 SKUPAJ PO LETIH | 8396 2826 ■ Opomba: * V podatke so zajeti vsi kopalci do vključno 22. julija v 2017 in 2018 za enako obdobje Na ormoškem bazenu zaradi slabšega vremena beležijo izrazito manjši obisk. 0 0 3 Vir: KP Ormož Foto: ML 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 31. julija 2018 Kidričevo • Tudi letos brezplačno na morje več kot 200 otrok Pomahali staršem in se odpravili dogodivščini naproti Sončne žarke na slovenski obali v otroškem letovišču v Pacugu pri Strunjanu bo tudi letos brezplačno lovilo več kot 200 otrok staršev, zaposlenih v družbah Talum in Boxmark, ter otroci, ki so se prijavili na razpis občine. Preko kidričevskega Taluma bo brisače in kopalke v kovčke ter potovalke letos zložilo 96 otrok zaposlenih sodelavcev v družbah skupine Talum od 2. do 9. razreda osnovne šole. V julijskem terminu jih je letovalo 34, v avgustovskem terminu pa 62. Na slovenski obali bodo otroci uživali osem dni oziroma bodo kar sedemkrat prenočili brez staršev, vendar pa pod budnim očesom strokovno usposobljenih animatorjev. »Z letovanji smo zelo zadovoljni. Temeljijo na skrbno pripravljenem in raznovrstnem programu dejavnosti, ki potekajo pod vodstvom usposobljenih vzgojiteljev ter animatorjev. Otroci so fizično aktivni, razvijajo svoje interese in so ustvarjalni, predvsem pa se zabavajo ter sklepajo nova prijateljstva. Za mnoge morda prvo samostojno »počitnikovanje«. Najbolj zgovorni so nasmejani obrazi otrok ob vrnitvi in dejstvo, da jih je precej letovalo v Pacugu že večkrat,« so povedali v Talumu. In to potrjujejo tudi starši otrok. Starši in otroci navdušeni na letovanjem »9-letna hčerka na morje preko Taluma potuje že drugo leto, lani je letovala tudi starejša hči. Obe sta bili zelo zadovoljni, navdušeni. Tako da pozdravljam projekt podjetja, saj otroci ne le da uživajo na počitnicah, temveč se učijo tudi samostojnosti in spoznavajo nove ljudi,« je poveda- Na letovanje so pospremili prvo skupino več kot 100 otrok. la Helena iz okolice Podlehnika. Tudi Brigita iz okolice Cirkulan je bila 24. julija, ko se je odpravila prva skupina v Pacug, v Kidričevem. Pripeljala je 12-letno hčerko. »Zelo sem vesela, da je tovrstno počitnikovanje otrokom omogočeno. In čeprav gre hčerka že tretjič v Pacug, to letovanje vedno komaj čaka.« Da so otroci željni lovljenja sončnih žarkov in druženja, so pokazali tudi s tem, da so na odhod počakali kar na avtobusu in ne pri svojih starših. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je počitnikarjem zaželel, da se imajo dobro, da naj spoznajo nove prijatelje, se družijo in se po enem tednu vrnejo zdravi domov. Povedal je še: »Projekt, ki smo ga dve podjetji in občina zasnovali, je resnično lep in dobro sprejet. Dosedanje izkušnje so resnično pozitivne in vsako leto peljemo približno 100 otrok naših zaposlenih na morje. To je del naše družbene odgovornosti in tudi skrb za zaposlene. Namreč tudi otroci zaposlenih so tako ali drugače vpeti v naš delovni proces, tako da skušamo našim zaposlenim dati nekaj več.« FOTO: Mojca Vtič Za uspešnega so projekt označili tudi v Boxmarku. V otroškem letovišču bo brezskrbne počitnice preživljalo 130 otrok staršev, zaposlenih v Boxmarku, je povedal direktor Marjan Trobiš. Preko razpisa občine Kidričevo pa se bo letovanja udeležilo še 11 otrok. Mojca Vtič Središče ob Dravi • 70. obletnica poroke Platinasta zakonca Trstenjak Visok skupni življenjski jubilej, 70. obletnico poroke - platinasto poroko, sta potrdila in proslavila Štefan in Katarina Trstenjak iz Središča ob Dravi. Svečani obredje opravil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik Štefan se je rodil leta 1921, žena Katarina pa leta 1929. Poročila sta se 2. maja 1948 v Štrigovi, na Hrvaškem, in se 1961. leta preselila v Središče ob Dravi, kjer sta si po nakupu hiše ustvarila topel dom. Prepričana sta bila, da bosta tu lahko nudila svojim petim hčeram več možnosti za lepše življenje. Veliko dela je bilo potrebno, potrpljenja in odrekanj, preden so zaživele po svoje, a kot se spominjata, so bila to najlepša leta. Danes imata deset vnukov in štirinajst pravnukov. Živita sama v svojem domu in še vedno zmoreta skrbeti sama zase. Vesela sta vsakega obiska svojih najdražjih, sorodnikov, prijateljev, sosedov in z vsemi temi sta proslavila svoj visoki jubilej. Želimo jima zdravja, da bosta skupaj preživela še mnogo lepih trenutkov. Marija Kirič Prlekija • 62. praznik občine Ljutomer 150 let 1. Slovenskega tabora V dneh od 28. julija do 5. avgusta bo prleška prestolnica v znamenju številnih dogodkov, namenjenih obeleženju 62. praznika občine Ljutomer. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 5. avgusta, ko bo proslava ob 150-le-tnici 1. Slovenskega tabora. Leta 1868 je namreč v Ljutomeru potekalo prvo množično slovensko narodnopolitič-no zborovanje. V ljutomerskem parku se je zbralo okoli sedem tisoč Slovencev iz vseh koncev ter podprlo zahteve po zedinjeni Sloveniji, lastnem jeziku in boljšemu odnosu do Slovencev v uradih, šolah in družbi. Sicer pa bo slavnostna prireditev ob občinskem prazniku v petek, 3. av- gusta, ko bodo podeljene občinske nagrade in priznanja, dan pozneje pa bo v mestnem središču tradicionalni Pr-leški sejem. Tudi tokrat bodo na ogled Avenije: vina in sira, domače obrti, domačih dobrot, društev, obrtništva in podjetništva, bižuterije ter bolšjaka. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer pripravlja dan gospodarstva, ko bo pred razglasitvijo obrtnika leta potekala okrogla miza o aktualni zakonodaji s področja obrti in podjetništva. V okviru občinskega praznika Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si ostajajo tradicionalne kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu. Tokrat (v nedeljo, 5. avgusta) bo še posebej zanimivo, saj se bodo v slovenskem kasaškem derbiju pomerili najboljši 4-letni konji domače reje. NŠ Prireditve ob občinskem prazniku so predstavili županja občine Ljutomer Olga Karba in organizatorji posameznih dogodkov. Ptuj, Spodnje Podravje • Zbiranje šolskih potrebščin Za lažji skok v novo šolsko leto V Društvu prijateljev mladine (DPM) Ptuj že tretje leto zapored zbirajo šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin iz lokalnega okolja. Vodji projekta zbiranja potrebščin za prihajajoče šolsko leto Anja Krasnič in Valerija Tekmec sta pojasnili: »Znano nam je, da se številne družine na našem območju ob začetku novega šolskega leta znajdejo v hudih stiskah, saj nakup šolskih potrebščin predstavlja velik zalogaj. Za izvedbo zbiralne akcije si moramo organizatorji pridobiti sredstva iz neproračunskih virov, zato želimo privabiti uspešna podjetja, zasebnike in posameznike iz lokalnega okolja, da pristopijo k zbiralni akciji.« Pomagate lahko kot donatorji ali sponzorji. Finančna sredstva lahko nakažete na transakcijski račun SI56 0420 2000 0384 542, odprt pri N KBM. Lahko pa prispevate šolske potrebščine: zvezke, ovitke, svinčnike, nalivna peresa, barvice, radirke, ravnila, peresnice, šolske torbe ali copate ... Predmeti so lahko tudi rabljeni, vendar morajo biti primerni za nadaljnjo uporabo. Potrebščine lahko oddate v Centru interesnih dejavnosti Ptuj na Osojnikovi cesti 9 - vsak delovnik med 10. in 15. uro, do 14. avgusta. Zbrane šolske potrebščine bodo tudi tokrat predali Centru za socialno delo Ptuj, kjer jih bodo sortirane razstavili in povabili starše z otroki. Šolarji si bodo svoje potrebščine tako lahko izbrali po svojem okusu. Lani so na ta način v DPM Ptuj pomagali 118 otrokom iz 50 družin, letos si želijo ti številki še preseči. »Novo šolsko leto - nova priložnost, da pomagamo,« so povzeli. Eva Milošič Foto: arhiv Društva prijateljev mladine Ptuj V Društvu prijateljev mladine Ptuj želijo otrokom iz socialno ogroženih družin omogočiti prijetnejši skok v novo šolsko leto. Foto: M K Foto: NS torek • 31. julija 2018 Ljudje in dogodki, Prejeli smo Štajerski 11 Slovenske gorice, Vitomarci • Uspešna zgodba pridelave slovenskih lubenic Lubenice, kakršnih še niste jedli S Tomažem in Andrejem Tošem, mladima sadjarjema iz Vitomarcev v občini Sveti Andraž, ki nadaljujeta družinsko sadjarsko tradicijo, smo se spoznali v začetku letošnjega leta, ko smo zbirali podatke o delu prostovoljnih gasilcev v Vitomarcih in njihovih prizadevanjih za nakup novega gasilskega avtomobila. Sta namreč tudi zavzeta prostovoljna gasilca. Takrat sta nam tudi zaupala, da sta v letu 2017 začela saditi lubenice, ki so že v prvem letu dale dokaj dober pridelek, s svojim okusom pa navdušile vse, ki so jih pokusili in ki so skupaj z njima navdušeno ugotavljali, da takšnih lubenic še niste jedili. Že kaj hitro so našle pot tudi na police Sparovih trgovin, kar tudi pomeni, da je pot od njive do končnega potrošnika skrajšana na minimum, da lahko končni potrošnik dobi sadež najvišje kakovosti in odličnosti. Tudi sicer je Spar trgovska veriga, ki velika da na lokalno pridelavo hrane. Zgodba slovenskogoriških lubenic je malo širša zgodba, saj v tej pridelavi kot neformalnem združenju od letos sodelujejo še trije mladi fantje, Tomaževi in Andrejevi prijatelji iz rane mladosti: Andrej Pihler in Žiga Zadra-vec iz Hvaletincev ter Peter Herga iz Gabrnika, ki pa so sicer še zaposleni, katerih družine imajo kmetije z živinorejsko in žitno proizvodnjo. Pri Toševih fantih pa je tako, da je Tomaž nosilec kmetije (šef), Andrej pa samostojni podjetnik. V osnovi sta oba sadjarja (pridelava jabolk), ki pa sta se lotila tudi pridelave lubenic in v zadnjem času tudi jagod. Te je že pred leti gojil tudi njun oče Miran, ko je bilo gojenje jagod v Slovenskih goricah še bolj ali manj eksotika, kot je bila na začetku tudi pridelava lubenic v Slovenskih goricah, saj je lubenica v svojem bistvu tropska in/ ali subtropska rastlina, s sezono od julija do septembra. Njun pogum kot tudi pogum preostalih treh fantov pa je toliko večji, ker nista imele strokovne podpore kmetijske stroke glede na strukturo proizvodnje. S podporo očeta Mirana in mame Marjete pa sta se uspešno spopadla z novimi izzivi. Poguma jima ni vzela niti ena od svetovalk, sicer specialistka za jabolka, ki jima je dejala, da je za vsako stvar potrebno najmanj pet let, da jo osvojiš, tako vsaj kažejo izkušnje. Z nasveti jima je na začetku še največ sosed Rojs, ki je na tem območju prve lubenice sadil že pred 15 oz. 20 leti. Po drugem letu pridelave že tudi sama ugotavljata, da gre za pridelavo, pri kateri si veliko bolj odvisen od katere plačajo 17 ali 18 centov, s to ceno mi stroškov naše pridelave ne bi mogli pokriti," sta še povedala Andrej in Tomaž, ki že od malega delata na domači sadjarski kmetiji in tudi nikoli nista razmišljala o tem, da bi jo zapustila, si poiskala delo drugje, četudi bi bilo veliko lažje: oddelaš svoj delovnik in si prost. V sadjarstvu oz. kmetijski pridelavi pa ni nikoli počitka, vedno je nekaj, da ti ne da spati, ali vreme ali spravilo pridelka ipd. Lahko pa si na svoji zemlji svoj gospodar, sam pa si tudi odgovoren za uspeh svoje proizvodnje in prihodnosti. Trenutno so tudi sredi gradnje nove hladilnice za jabolka. MG Tomaž in Andrej Toš: „Takšnih lubenic zagotovo še niste jedli..." vremena, kot si misliš, pa tudi druge napake se lahko zgodijo, kot tudi ni dovoljeno uničevati plevela, trave s herbicidi, ki je zaradi obilnega deževja letos nenormalno rasla in tudi močno otežila pobiranje pridelka. Lubenice so letos sicer manjše po teži, zato pa nič manj okusne. Novi izzivi - nove priložnosti Predvsem pa je bilo medsebojno zaupanje v družini in prijateljev tisto, kar je postavilo zdrave temelje tej novi pridelavi, ki bo zagotovo imela uspešno nadgradnjo v širšem okolju glede na možnosti oz. priložnosti. Tudi cikel pridelave, od sajenja do produkta za trg, je sorazmerno kratek, kot je krajši finančni tok, plačilo pridelka. Letos so sadili 10. oz. 11. maja, mrzlo vreme je pridelavo podaljšalo za 10 dni, obiranje in prodajo pridelka pa bodo končali v prihodnjem tednu. „K temu, da danes pridelujeva lubenice, je na svoj način prispevala tudi pozeba v zadnjih dveh letih, ko ni bilo 'dela' z jablanami oz. jabolki, ni bilo škropljenja, mulčenja, trganja in prodaje, nekaj pa je bilo treba delati. Jablane so posajene na 19 ha površin. Če je dobra letina, oberemo okoli 700 ton pridelka, ki ga večinoma prodamo šolam in vrtcem, javnim zavodom, Kliničnemu centru, domu upokojencev. V glavnem gre za tržne sorte jabolk. Pridelujemo pa tudi jagode in sibirske borovnice. Odločitev za lubenice je prišla tako rekoč čez noč. Prvo leto sva bila sama, v drugem letu nas je že Foto: Črtomir Goznik pet. Skupaj jih pridelujemo in skupaj prodajamo. Letošnja proizvodnja iz znanih razlogov ni najboljša, 30 ton, v idealnih pogojih bi lahko na enem ha površine pridelali 80 ton. Pridelava ni enostavna, že pri njenem načrtovanju moraš biti zelo dosleden, pri gnojenju, ki je na vsake štiri dni, v začetku z več dušika, zatem pa s kalijem in kalcijem in nato pri sami obdelavi. Veliko je tudi namakanja, kolobar je dolg. Problem pa je tudi zemlja, ki je ni dovolj, v Sloveniji bi lahko bilo še več lubenic. Ni pa skoraj nič škropljenja, razen proti plesni. Letos smo škropili samo enkrat, lahko bi rekli, da gre skoraj za ekološko pridelavo. Naš kupec Spar ima tudi velik posluh za lokalno pridelano hrano, slovensko hrano, z našo lubenico tudi dosegamo boljšo ceno od tiste za uvoženo lubenico, za kg Lubenica - izjemno zdrav sadež Vsebuje veliko vitamina A in C, ki ga telo nujno potrebuje, prav tako karotina, kalcija, železa, fosforja, kalij in magnezija. Odvaja vodo iz telesa, je odličen vir likopena, kije poznan kot antioksidant in zmanjšuje tveganje za nastanek raka prostate ter bolezni srca in ožilja. Nadvse je dobrodošla tudi pri stresu in depresiji, spodbuja dobro počutje, pomaga pa tudi pri zmanjševanju telesne teže. 100 gramov sadeža namreč vsebuje le 30 kcal. Hranimo jo pri temperaturi do 8 stopinj Celzija. Pri izbiri lubenice nas vodi prijeten vonj, pri cvetnem nastavku mora biti mehka na pritisk imeti mora čvrsto lupino in enakomerno barvo, če nanjo potrkate, votlo zadoni. V Evropi lubenice, ki sicer prihaja iz Afrike, niso poznali. Foto: Črtomir Goznik Juršinci • Pri Hrgovih kar dve kravi rekorderki Misica Buba in odlična mlekarica Piksna, ki je dala že čez 100.000 kg mleka Na Kmetiji Hrga iz Juršincev se lahko pohvalijo s kar dvema kravama rekorderkama: krava, po imenu Piksna, je v življenjski prireji dala že 100.115 kilogramov mleka, Buba pa je bila na letošnji ptujski govedorejski razstavi izbrana za najlepšo kravo. Časi za kmetijstvo so težki, predvsem v mlekarski panogi, vendar se za pridelavo kravjega mleka, vsaj sodeč po družini Hrga iz Dragoviča pri Juršincih, ne gre bati. Na kmetiji redijo 70 krav molznic in prav toliko plemenskih telic ter 50 bikov pitancev, obdelujejo 70 hektarjev kmetijskih površin ter ponujajo raznovrstne sveže mlečne izdelke, od jogurtov, masla, kisle smetane do sirov in drugih produktov. Na leto proizvedejo okoli 600.000 litrov mleka. V hlevu pa imajo tudi dve kravi rekorderki. Črno-bela krava po imenu Piksna je druga potomka po biku Jeffer-sonu v Sloveniji, ki je presegla življenjsko mlečnost 100.000 kg mleka. 10-let stara krava je dala namreč že 100.115 kg mleka in ga še vedno daje. Ravno sedaj je breja. »To je uspeh dveh generacij, mene in mojega očeta. Zgodbo " v. Foto: ML Štirinoga lepotica Buba z gospodarjem Ivanom Piksna ter ponosni mladi rejec Denis Hrga smo gradili že takrat, z izbiro pravega semena in vzgojo prave teličke. To je sreča. Polno je nekih dejavnikov, ki so se uskladili, da smo vzgojili tako žival,« je ponosen mladi rejec Denis Hrga, ki še doda, da je za zdravo kravo izjemnega pomena kakovostna krma. A to še ni vse. Pri Hrgovih se namreč lahko pohvalijo tudi z najlepšo kravo. Na ocenjevanju krav lisaste in črno-bele pasme ter veliki regijski razstavi živali, ki je potekala na nedavnem praznovanju 65 let Kmetijsko--gozdarskega zavoda Ptuj, je namreč naziv šampionke razstave odnesla prav njihova krava črno-bele pasme Buba. Obeh uspehov so pri Hrgovih izjemno veseli, saj je to zagotovo velik uspeh, pa tudi reklama za tovrstni »posel«. Monika Levanic Foto: ML 12 Štajerski Kultura torek • 31. julija 2018 Ptuj • Pobuda za ohranitev kulturne dediščine Politične teme „preglasile" Evropsko leto kulturne dediščine Na Ptuju je kulturna dediščina prisotna dobesedno na vsakem koraku: upravljati je mogoče le 30 odstotkov ozemlja, 70 odstotkov pa predstavlja kulturna dediščina. Tudi zato je mesto prava lokacija, da ob dveh projektih povezovanja mladih s kulturno dediščino (Refresh in Digitalne zgodbe starih mest) predstavimo Pobudo za ohranitev kulturne dediščine kot javne dobrine, kije nastala zelo spontano, ob zaključku mednarodne konference Kulturna dediščina kot razvojna priložnost v Ljubljani,« je povedala Mateja Hafner Dolenc v času festivala sodobne umetnosti Art Stays. Politične teme, ki se dogajajo in ki smo jim priča, kažejo, da bodo preglasile to pomembno leto. Premalo smo osveščeni in ozaveščeni o pomenu dediščine, zato je tudi pobuda nastala. Država mačehovska do kulturne dediščine „Mi vsi, ki se ukvarjamo s kulturno dediščino, poskušamo spremeniti državno politiko v tem, da bi se vlaganja v dediščino prepoznavala kot vložek v gospodarstvo, da bi se za to dobile finančne in davčne olajšave ter da bi se ustvarila neka posebna davčna postavka, kot jo poznajo Hrvati, ki od vsakega dohodka iz naslova turizma odvajajo nek delež za kulturno dediščino. To si želimo tudi v Sloveniji, ker smo prepričani, da ima Slovenija izjemno evropsko dedišči- Lani in letos za celotno kulturno dediščino države 300.000 evrov Slovenija je v lanskem letu za vso kulturno dediščino, ki obsega 30.000 enot, iz proračuna namenila le 700.000 evrov. V letu kulturne dediščine pa ni nič drugače, ta znesek se ni povišal niti za cent, je dodala Mateja Hafner Dolenc. V večjem obsegu pa so potekale nekatere tradicionalne aktivnosti, kot Dnevi Evropske kulturne dediščine z več kot 400 dogodki. Nemčija je celo pripravila vrh Evrope, posvečen kulturni dediščini, s svojimi najvišjimi in evropskimi predstavniki v Berlinu. Panorama pod zemljo skriva izjemno pomemben evropski nivo. no, ki je v večji meri zanemarjena. V letu Evropske kulturne dediščine je slovenska uradna politika naredila zelo malo ali skoraj nič, samo redne stvari, ki so morda predstavljene na drugi način. Dodatnih sredstev, dodatne energije, dodatnih ljudi ni bilo. Švedska je samo za Evropsko leto kulturne dediščine dodatno namenila milijardo evrov. Bistveno drugače so pristopile tudi druge evropske države. Slovenija je na tem področju ponovno mačehovska. Pobuda za Foto: Črtomir Goznik arheološko bogastvo, z njegovo predstavitvijo bi se Ptuj dvignil na izjemno Središče ob Dravi • Sprejem uspešnih učencev in maturantk Ponosni na uspehe najmlajših Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je ob zaključku šolskega leta sprejel uspešne učence iz Osnovne šole Središče ob Dravi. Sprejema se je udeležil Jan Lukman, učenec 3. razreda, ki je na državnem tekmovanju iz logike -Logična pošast, prejel najvišje, zlato priznanje. Odličen uspeh v vseh letih osnovne šole pa sta dosegli učenki Tajda Kreč in Neja Polak. V času šolanja sta se vključevali tudi v druge dejavnosti na šoli, Neja pa je dosegla lepe rezultate na športnem področju. Tajda in Neja se letos poslavljata od osnovne šole in vstopata v novo okolje, pred njima so novi izzivi in cilji. Župan je vsem učencem čestital za dosežene uspehe, jim izročil knjižne nagrade ter zaželel veliko uspehov na njihovi nadaljnji poti. Zlati maturantki pri županu Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko pa je pripravil poseben sprejem tudi za dve zlati maturantki: Majo Filipič in Janjo Žinko, obe dijakinji Gimnazije Ormož. Po uspešno zaključenem srednješolskem izobraževanju imata dijakinji kot zlati maturantki odprta vrata za nadaljevanje šolanja, tako obe razmišljata o študiju medicine. V sproščenem pogovoru sta dijakinji obujali lepe spomine na šolanje v gimnaziji, kjer sta se vključevali tudi v druge dejav- nosti. Obe sta povedali, da uspeh ni prišel kar tako sam od sebe. Da sta postali zlati maturantki, je bilo treba vložiti kar precej truda. Ravnateljica Gimnazije Ormož Klavdija Zorjan Škorjanec je poudarila, da je zelo ponosna na obe zlati maturantki, ki sta v ponos tako gimnaziji kakor tudi občini. Župan je zlatima maturantkama čestital, jima izročil priložnostna darila in zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem študiju z željo, da se po končanem študiju vrneta v domačo občino. M.M. ohranitev kulturne dediščine kot javne dobrine oz. manifest si prizadeva za drugačen odnos Ministrstva za kulturo do kulturne dediščine in za več denarja od drugih ministrstev. Pričakujemo, da ga bo nova oblast drugače razumela in drugače podprla," je o prizadevanjih za večjo podporo in več denarja za kulturno dediščino povedal Janez Kromar. Z arheologijo na Panorami Ptuj na evropski nivo „Ptuj je eno lepših mest v Sloveniji, ima izjemen kulturni potencial. Ne samo grad, staro mesto, cerkev, ki jo vsi dobro poznamo. Govorim tudi o arheologiji, ki je še danes skoraj v celoti neodkrita in je nedvomno na evropskem nivoju. V Franciji so zraven Lyona odkrili, restavrirali in predstavili 700 m2 veliko rimsko vasico. Ptuj pa ima samo na Panorami nekaj hektarjev, ki so pregledani, kjer evidentno gre za izjemne spomenike pod zemljo, freske, mozaike in drugo. Predstavitev tega bi Ptuj dvignila na izjemno pomemben evropski nivo. Da še danes arheologija nima arheološkega muzeja, je nacionalna sramota. Tak muzej bi moral tu že zdavnaj stati. Združenje zgodovinski mest Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine podpiramo prizadevanja, da mesto pridobi arheološki muzej, da bodo turisti in obiskovalci mesta dobili vse, kar Ptuj ponuja. Evropa ponuja vrsto projektov in posledično tudi denarja, treba se je samo primerno organizirati in ta sredstva pridobiti," sklene svoje razmišljanje o ptujskih kulturnih potencialih in nujnosti čim prejšnje postavitve ptujskega arheološkega muzeja Janez Kromar. Brez pomoči države arheološkega muzeja ne bo Gorazd Orešek, podžupan predstavnik MO Ptuj, je prepričan, da v mestu delajo dobro in da imajo nekoliko širše in večje cilje ter da so na pravi poti, da jih tudi dosežejo. „ Želim si, da bi bilo razumevanje pomena kulturne dediščine prisotno od lokalne, regionalne, državne pa vse do evropske ravni. Tudi zato je pobuda o ohranjanju kulturne dediščine kot javne dobrine pomemben korak k temu cilju. Že vrsto let se na Ptuju trudimo, da bi prišli do arheološkega muzeja. Razpolagamo z velikim fondom kulturne dediščine, ki je v tem trenutku skrita ne samo očem javnosti, temveč tudi očem stroke. Zato še enkrat poziv vsem, ki lahko na kakršen koli način pomagajo, da pridemo v najkrajšem možnem času do prepotrebnega arheološkega muzeja oz. razstavišča za arheologijo," je izpostavil Gorazd Orešek in se zahvalil, da je projekt Refresh v okviru festivala Art Stays potekal na Ptuju. MG Ptuj • 10. festival Arsana Festival presežkov in navdušenja Jubilejni festival Arsana je v devetih dneh pritegnil številne obiskovalce od blizu in daleč. Osrednje festivalsko prizorišče, kjer so potekali vrhunci 10. festivala Arsana, je pokalo po šivih, toliko je bilo zadovoljnih obiskovalcev, ki so uživali v vrhunskih predstavah. Nič manj pa niso bila zanimiva tudi druga prizorišča, kjer je potekalo festivalsko dogajanje, kjer se je občinstvo srečevalo z vrhunskimi klasičnimi glasbeniki, kjer so uživali mladi nadarjeni glasbeniki, mlado občinstvo, in kjer je bilo mogoče umetnike spremljati pri nastajanju njihovega dela. Zadnji festivalski dan pa je med drugim ponudil tudi Odprto kuhno. Ptujčane je v minulem tednu nav- dušil tudi izjemen dramski igralec, pevec, televizijski voditelj in imitator Klemen Slakonja, ki je nastopil z zasedbo vrhunskih slovenskih glasbenikov Ali stars orchestra, s predstavo glasbenih presenečenj, ki je nastala pod taktirko Lojzeta Krajnčana, tudi avtorja vseh priredb in aranžmajev za orkester. Slišati je bilo nekatere največje uspešnice, kot so Ruf mich Angela, The Perventega Dance ter Putin, Putout, s katerimi Klemen na svojem youtube kanalu dosega milijonske oglede. Nič manj pa ni očaral v zahtevnejših pevskih nastopih, kot v operni ariji Torna A Suriento, v vlogi Jana Plestenjaka in nekaterih drugih z dodatki humorja in teatra. Skratka, to je bil koncert teater v glasbi, glasba v teatru, komedija presenečenj ... MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Arhiv občine Središče ob Dravi Klemen Slakonja je navdušil Tenis Moskva nov mejnik v karieri Tamare Zidanšek Stran 15 Nogomet Luka Petek: »Želja je z Dravo zaigrati v 1. ligi« Stran 14 Rokomet Slovenskih upom pod vodstvom Prapotnika zlato Stran 16 12. Aninski tek Letos tekli tudi na deset kilometrov Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Prva liga Telekom Slovenije, 2. krog: Popoln start odlična napoved za derbi z Mariborom Nogometaši Aluminija so v preteklih dveh sezonah v 1. ligi za zbir šestih točk potrebovali šest oz. sedem krogov, tokrat so s popolnim izkupičkom do te znamke prišli že v uvodnih dveh tekmah. Napoved dobre sezone? Navijači šumarjev vsekakor upajo na takšen scenarij, zagotovo pa je to odlična napoved pred nedeljskim štajerskim derbijem z Mariborom, kar bo v kidričevskem športnem parku predstavljalo enega izmed vrhuncev sezone 2018/19. Uspešno - z remijem v Murski Soboti - so sezono začeli tudi Kranjčani. A tradicija iz medsebojnih tekem s Kidričani v lanski sezoni je napovedovala, da je v tem srečanju favorit Aluminij. Lani so namreč Kidričani v vseh štirih medsebojnih tekmah zmagali (doma 2:0 in 3:1, v gosteh 0:3 in 0:2), pri tem pa dosegli 10, prejeli pa le en zadetek. Edinemu gorenjskemu prvoligašu tradicije ni uspelo prekiniti ... Eksploziven začetek Začetek tekme je bil eksploziven. Že v 2. minuti je Erik Gliha ob prvi nevarni akciji domačih slabo posredoval in v kazenskem prostoru neprevidno zrušil prodira-jočega Toma Žurgo. Sodnik Alen Borošak ni okleval in je pokazal na belo točko, s katere je nato hladnokrvno zadel Luka Majcen: Luko Janžekoviča je poslal v en kot, žogo pa v drugega - 1:0. Varovancev Oliverja Bogatinova to ni pretirano zmedlo, saj so takoj prevzeli niti igre v svoje roke. Tri minute zatem je Anton Rogina izvajal kot, v kazenskem prostoru pa je osamljeni Damir Grgič visoko skočil pred domačim čuvajem mreže Darjanom Cura-novičem in z natančnim strelom z glavo zadel v polno - 1.1. Za novinca pri Aluminiju je bil to prvenec v rdeče-belem dresu. STRELCI: 1:0 Majcen (2., z 11-m), 1:1 Grgič (5.), 1:2 Kranjc (64.), 1:3 Trdina (93.). TRIGLAV KRANJ: Curanovič, Elsner, Alič, Arh Česen, D. Kryeziu (od 79. Bojič), E. Kryeziu, udovič (od 59. Osikel), Mlakar, Tijanič (od 64. Kopač), Žurga, Majcen. Trener: Dejan Dončič. ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Grgič, Kontek, Gliha, Petrovič, Kla-pan (od 62. Kranjc), Vrbanec, Ro-gina (od 61. Leko), Mensah, Kidrič (od 87. Trdina). Trener: Oliver Bogatinov. V nadaljevanju je bilo nato le bolj mirno, priložnosti pa vseeno ni manjkalo. Najprej so jih imeli nekaj domači, toda Žurga in Majcen nista bila dovolj natančna, da bi svojo ekipo še enkrat popeljala do vodstva. Premoč Kidričanov Potem je prišlo obdobje premoči nogometašev iz Kidričevega, nekajkrat je bilo precej vroče pred Curanovičem. Najbližje zadetku je bil Ibrahim Mensah v 17. minuti, ko je bil sam pred domačim vratarjem, ta je odlično posredoval, odbito žogo pa je Kidrič poslal preko gola ... Še enkrat več se je domači vratar izkazal po strelu Mensaha s strani v 21. minuti, ko je žogo s težavami odbil v kot. Po tem je do strela iz roba kazenskega prostora prišel Matic Vrbanec, Curanovič pa je še enkrat več rešil zanesljiv zadetek. Že v sodnikovem dodatku prvega dela pa je za Triglav od daleč poskusil še David Tijanič, toda žoga je zletela malo nad prečko. Zadela dva »rezervista« Začetek drugega polčasa je pripadel Kranjčanom, najprej je Nogometaši Aluminija (v belih dresih Dejan Petrovič in Matic Vrbanec) so tudi v drugem krogu nove sezone v 1. ligi vknjižili zmago. imel lepo priložnost Tijanič, po močnem strelu z roba kazenskega prostora pa se je z izjemno obrambo izkazal Luka Janžekovič, ki je tudi v 2. krogu potrdil odlično formo. Še bolj nevarno je bilo za Aluminij v 58. minuti, ko je Žurga stekel sam proti golu tekmecev, vratar Janžekovič se je pozno odločil za posredovanje, Žurga ga je že preigral na levi strani kazenskega prostora, potem pa akcijo slabo končal, čeprav so bila vrata takrat prazna. Učinkovitejši pa so bili nato gostje, ki so počasi prevzemali pobudo. V 64. minuti se je vztrajni Rok Kidrič pred kazenskim prostorom boril za žogo med neodločenimi branilci Triglava, na koncu je do nje prišel Alen Kranjc, ki jo je nato z diagonalnim strelom po tleh zanesljivo poslal v mrežo - 1:2. Krajnc je v igro vstopil le dve mi- PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 2. KROGA: Triglav - Aluminij 1:3 (1:1); Maribor - Mura 0:0; Celje - Gorica 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Požeg Vancaš (39., z 11 m), 2:0 Lotrič (42.), 1:2 Filipovič (67.), 2:2 Smajlagič (86.); Domžale - Rudar 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Mujan (23.), 2:0 Ibričič (49.), 3:0 Ibričič (57.), 3:1 Šimunac (87.). Krško - Olimpija 0:0. 1. DOMŽALE 2 2 0 0 5:1 6 2. ALUMINIJ 2 2 0 0 5:2 6 3. MARIBOR 2 110 5:0 4 4. GORICA 2 110 4:2 4 5. MURA 2 0 2 0 1:1 2 6. CELJE 2 0 1 1 3:4 1 7. TRIGLAV KRANJ 2 0 11 2:4 1 8. KRŠKO 2 0 11 0:2 1 9. OLIMPIJA LJUBLJANA 2 0 11 0:2 1 10. RUDAR VELENJE 2 0 0 2 1:8 0 Le še dva 100 %, eden 0 % Drugi krog je postregel z dolgo pričakovanim srečanjem med Mariborom in Muro. Gre za kluba, ki imata največ najzvestejših navijačev v Sloveniji, zato več kot 5000 zbranih na stadionu Ljudski vrt kljub dopustom ni nobeno presenečenje. Črno-bele Muraše je vzpodbujalo več kot 1000 privržencev. Na nasprotni strani sta si kot trenerja stala nekdanja sodelavca Darko Milanič in Ante Šimundža. Sama tekma ni posebej navdušila, čeprav so imeli vijoličasti večino časa rahlo terensko pobudo in tudi lepše priložnosti. Najlepšo je zamudil Zahovič, ki je v 62. minuti stresel vratnico. Z najbolj nepopularnih izidom se je končala tudi tekma med Krškim in Olimpijo. Ljubljančani pod vodstvom novega trenerja Ilija Stojica v dveh tekmah še niso zadeli v polno in so slabo začeli obrambo naslova prvaka. Veliko bolje gre Domžalčanom, ki so ob Aluminiju še edino moštvo s popolnim izkupičkom. Tokrat so na krilih odličnega Senijada Ibričiča (dosegel je dva zadetka) odpravili Rudar, ki ima ob težkem žrebu (Maribor, Domžale) po dveh krogih še edini na računu ničlo. Lepo tekmo so gledalci videli tudi v Celju, kjer so domačini ob polčasu vodili z dvema goloma prednosti, a je niso uspeli zadržati. Vztrajni Goričani so najprej znižali, nato pa je ob koncu z izjemnim zadetkom rezervista Semirja Smajlagiča (z močnim strelom je zadel iz več kot 30 metrov, žoga se je v gol odbila od prečke) tudi izenačili. JM nuti pred tem dogodkom . Do konca tekme so se gostje dobro branili, domači pa na vsak način skušali priti do izenačenja. Najbolj nevaren je bil Tilen Mlakar v 88. minuti, vratar Janžekovič pa je žogo po njegovem strelu odbil v kot. Globoko v sodnikovem podaljšku so domačini naredili serijo napak, do žoge se je dokopal Dejan Petrovič, z natančno podajo je lepo zaposlil Tadeja Trdino, ki je bil dovolj zbran in natančen, da je postavil končni izid tekme - 1:3. Trdina je v igro vstopil le nekaj minut pred tem dogodkom ... V naslednjem krogu bo Aluminij v nedeljo, 5. avgusta, ob 17.30 1 vi • v • • . v Janžekovič iz igre še nepremagan V uvodnih dveh tekmah so Kidričani prejeli dva zadetka, zanimivo pa je, da oba iz najstrožje kazni. Proti Celjanom je Janžekoviča ugnal Pože-g-Vancaš, proti Triglavu pa Majcen. gostil Maribor. Iz NK Aluminij sporočajo, da bo predprodaja vstopnic v njihovem športnem parku potekala že v petek, 3. 8., med 15. in 17. uro. JM Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Rezultat je pozitiven, zmaga je lepa popotnica za nadaljevanje sezone. Kljub temu ostajam kritičen, v sami igri bo treba postoriti in izboljšati še veliko stvari.« Damir Grgic', Aluminij: »Morda se bo slišalo nekoliko čudno, a prejeti gol na začetku tekme je bil za nas morda celo pozitiven, saj nas je resnično predramil. Na srečo smo hitro dosegli zadetek, zato nam je bilo v nadaljevanju nekoliko lažje. Ustvarili smo si kar nekaj priložnosti, v drugem delu tudi dvakrat zadeli, tako da je naša zmaga zaslužena. Sam sem seveda vesel doseženega zadetka, prvega v dresu Aluminija, a veliko pomembnejša je zmaga ekipe. Dve uvodni zmagi sta lepa popotnica pred tekmo z Mariborom, v katero lahko gremo sproščeno, brez kakšnega posebnega pritiska. Mariborčani bodo v tem srečnju favoriti, mi pa bomo zagotovo storili vse, da srečanje dobimo. Igramo na domačem igrišču in vsakemu tekmecu bo v Kidričevem težko osvajati točke, zato napovedujem dobro tekmo.« Dejan Dončic, trener Triglava: »Tekmo smo dobro začeli, a smo bili potem premalo agresivni na sredini igrišča. Delali smo tehnične napake, ki so bile krive za poraz porazu. Po zaostanku 1:2 smo želeli na vsak način izenačiti, a nam to ni uspelo.« Triglav - Aluminij 1:3 14 Štajerski Šport torek • 31. julija 2018 Nogomet • NK Drava, prijateljska tekma Nogomet • Luka Petek, Drava Priložnosti veliko, zadetkov (pre)malo Drava Ptuj - Šampion 2:1 DRAVA PTUJ: Šeliga, Rešek, Matek, Petek, Pirtovšek, Šporn, Sešlar, Lovenjak, Cuffaro, Andraž Kolar, Bizjak. Igrali so še: Vezjak, Martič, Lonzarič, Čeh, Anej Kolar, Filipovic. Trener. Simon Sešlar. Generalko pred začetkom nove sezone 2018/19 v 2. slovenski ligi je trener Drave Simon Sešlar zastavil proti Šampionu (3. SNL sever). Na tej testni tekmi zaradi poškodb ni mogel računati na Matthiasa Fanima in Matevža Kukovca, vse preostale razpoložljive kandidate za uvodno tekmo proti Brežicam je poslal na igrišče. Ptujski modri so bili iz tekaškega in tudi iz igralskega (kombina-tornega) vidika na veliko višjem nivoju kot ekipa iz Celja. Ta je pošteno oddelala tekmo in se tu in tam znašla na polovici domačinov, ki pa so bili v fazi defenzive solidno postavljeni in niso dopustili veliko možnosti gostom. Prav obramba, predvsem pokrivanje igralcev, je morda bila pri Dravaših še nekoliko sporna v zadnjih pripravljalnih tekmah, a s tekmami se popravlja tudi to. Drugi pomemben segment na tekmi je bila realizacija: Drava si je tokrat priigrala vsaj deset odličnih situacij za zadetek, a zadela le dvakrat. Od teh dveh je bil eden dosežen iz enajstmetrovke (Čeh), drugega pa so si po predložku Ptujčanov s strani zabili gostje sami (Perco). Za Šampion je dosegel zadetek Pfeifer. Ptujčani so dobro gradili igro, napadali, si ustvarjali priložnosti - edino, kar je zares manjkalo, so bili zadetki. Realizacija bo morala biti v prvenstvu za odmevne dosežke zagotovo boljša. Po približno mesecu in pol priprav bo šlo konec tedna zares. Drava ima v sezoni 2018/19 visoko postavljene cilje in le malo spremenjeno ekipo glede na lansko sezono. Mogoče je, da se ji bo morda v prihodnjih dneh pridružil še kakšen klasični napadalec. David Breznik Nogometaši ptujske Drave so v soboto na domačem stadionu ugnali goste iz Celja. Na fotografiji je v belem dresu Ignacio Cuffaro. Nogomet - Turnir v Radencih Slatinski pokal Ljutomerčanom V ŠRC Radenci so se na turnirju za Slatinski pokal zbrale tri prleške nogometne ekipe - ob domači Radenski Slatini (Pomurska liga) še člana 3. SNL - vzhod Avto Rajh Ljutomer in Veržej. Gostitelji, z novim trenerjem Markom Fajdigom (v minuli sezoni je sedel na trenerski klopi Središča ob Dravi), so se s tekmecema iz Veržeja in Ljutomera razšli brez zmagovalca (0:0), igralci AR Ljutomer pa so s 3:0 ugnali Veržejce in tako osvojili Slatinski pokal. Za ljutomersko ekipo trenerja Boštjana Zemljiča je dva zadetka dosegel Mihalič, enega pa Nemec. NŠ Športno plezanje • Svetovni pokal v Arcu Mina v slovitem Arcu tik pod finalom Najboljši športni plezalci in plezalke so se konec tedna merili na slovitem italijanskem plezalnem prizorišču v Arcu. Tudi tokrat so imeli v slovenskem taboru veliko razlogov za zadovoljstvo. Janja Garnbret je na četrti letošnji tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju namreč dosegla še tretjo zmago. Na slovitem prizorišču je mlada Korošica lani in predlani osvojila tretje mesto, tokrat pa je ukanila vso konkurenco. Z vrhovi kvalifikacijskih in polfinalne smeri je bila vseskozi korak pred tekmicami, najboljšo predstavo pa je prikazala tudi v zahtevnem finalu, kjer je padla tri gibe pod vrhom. To je bilo dovolj za prepričljivo zmago pred Avstrijko Jessico Pilz na dru- »Že vso sezono gremo v pravo smer. Škoda za Tjašo in Mino, da sta ostali ravno pod črto finala. Po drugi strani pa smo v zakletem Arcu stvari postavili na pravo mesto. Zelo sem vesel za Janjo, ki bo vedno poskusila pokazati najboljše, kar zna, in zelo sem vesel za Domna, ki je v finalu pokazal res dobro plezanje, škoda le, da mu je zdrsnilo,« je črto potegnil selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren. gem in Belgijko Anak Verhoeven na tretjem mestu. 19-letna Koro-šici je trdno zasidrana na mestu vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. V polfinalu so nastopile še tri Slovenke: Tjaši Kalan (AO PD Kranj) na 9. mestu se je že tretjič v sezoni finale za las izmuznilo, Mina Markovič (PK Plus) se je z isto polfinalno višino kot Kalano- »Želja je z Dravo zaigrati v prvi ligi« Foto: Črtomir Goznik Luka Petek: »V minuli sezoni je bila povsem nova pozitivna izkušnja nastop proti Muri na stadionu Fazanarija pred velikim številom gledalcev. Ne glede na pritisk s tribun in glede na velik pomen tekme za našo ekipo sem tam odigral zares zelo dobro tekmo.« va uvrstila na 10. mesto in le za las ostala brez uvrstitve v finale. Drugič zapored v letošnji sezoni se je na zmagovalni oder povzpel Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica), ki je bron iz Briancona pred tednom dni oplemenitil še z bronom v Arcu. Zmagal je Avstrijec Jakob Schubert, drugi je bil Italijan Stefano Ghisolfi. M, sta V ekipi Nogometnega kluba Drava je bil eden izmed najbolj izstopajočih členov lanske sezone nadarjeni branilec Luka Petek. Ta ima po očetu »športne korenine«, saj je bil Damjan Petek dober judoist. Tudi Luka je najprej naredil nekaj stopinj v smeri juda, nato še nekaj v smeti rokometa, a zelo hitro se je znašel na nogometnih zelenicah. Najprej je treniral v NK Gorišni-ca, kaj kmalu pa je sledil premik v NK Drava, v katerem je igral v selekcijah od U-8 do U-14. Naslednji prestop je bil v NK Aluminij, v katerem je bil standardni član kadetske in mladinske ekipe. Dobre igre na poziciji krila in zadnjega veznega igralca so mu prinesle tudi vpoklic v slovensko reprezentanco U-18, za katero je odigral nekaj prijateljskih tekem. Sledila je vrnitev na Ptuj, kjer se je pridružil članski ekipi. Prvo priložnost na uradni tekmi mu je ponudil takratni trener Franc Fridl. Z zavzetim delom na treningih si je Petek počasi začel pridobivati zaupanje trenerjev in v lanski sezoni mu je aktualni trener Drave Simon Sešlar ponudil kar veliko priložnosti za igro. V njej je kot osrednji branilec pokazal veliko borbenosti, nepopustljivost in tudi kanček nogometne predrznosti. Naredil je tudi viden igralski napredek in postal pomemben člen ptujske ekipe. Pred začetkom nove sezone smo se pogovarjali z Luko Petkom, ki ima visoko postavljene nogometne cilje. Kdaj in kako ste se začeli ukvarjati z nogometom? Luka Petek: »Z nogometom sem se začel ukvarjati zelo zgodaj, tam nekje pri sedmih letih v N K Gorišnica. Takrat smo s prijatelji začeli vsaki dan igrati na našem igrišču in oče je videl, da rad igram nogomet, tako da me je odpeljal na trening v domači klub.« Kakšne spomine imate na igranje v mlajših selekcijah? Luka Petek: »Nogomet mi je ves čas šel res zelo dobro in sem izstopal med vrstniki. Skoraj vedno sem igral proti starejšim in sem se tudi proti njim vedno želel izkazati. Hitro sem iz Gorišnice prišel trenirat na Ptuj, v katerem smo bili mladi fantje dobra 'klapa', ki se družimo še dandanes. Dobro nam je šlo tudi na igrišču, saj smo zmagali kar nekaj turnirjev v selekcijah U-10 in U-12. Sledil je moj odhod v NK Aluminij, kjer sem se nadalje razvijal. Spominjam se na primer, da smo takrat dobro igrali na turnirju Gothia Cup na Švedskem, prav tako pa sem bil v kidričevski ekipi član kadetske in mladinske ekipe, ki je igrala v 1. slovenski ligi za ti dve starostni kategoriji.« Kdaj ste se priključili članom Drave in kaj vam je to pomenilo? Luka Petek: »K članski ekipi Drave sem se priključil v sezoni 2015/16 in to je bila zame neka nova stopnica v moji karieri. Zelo se je poznal preskok iz mladinskega v članski nogomet, predvsem zaradi čvrstosti in hitrosti igre. Najprej sem se moral prilagoditi, a z zavzetimi treningi mi je to tudi uspelo. Takrat sem bil zares zelo vesel, da sem lahko treniral in začel tudi igrati za člansko ekipo NK Drava Ptuj.« »Na vsaki tekmi sem se naučil nekaj novega« V zadnji sezoni ste dobili kar veliko priložnosti za igro. Kako bi ocenili vaše igre? Luka Petek: »Mislim, da sem sezono odigral kar v redu in da sem dobro izkoristil priložnosti, ki mi jih je ponudil trener Simon Sešlar. Pod njegovim vodstvom sem zelo napredoval in posledično tudi prispeval, da smo v lanski sezoni osvojili 2. mesto v 2. ligi. V minuli sezoni sem se na vsaki tekmi naučil kaj novega, povsem nova pozitivna izkušnja zame je bil nastop proti Muri na stadionu Fazanarija pred velikim številom gledalcev. Osebno mislim, da sem - ne glede na pritisk s tribun in glede na velik pomen tekme za našo ekipo - odigral zares zelo dobro tekmo.« Kako so potekale priprave na novo sezono? Luka Petek: »Za nami je tradicionalni cikel priprav, v katerem smo odigrali tudi veliko prijateljskih tekem. Na njih smo se uigravali, medtem ko smo na treningih potem popravljali napake ali situacije na tekmah. Iz fizičnega vidika mislim, da smo dobro pripravljeni, tako da je za nami uspešen ciklus, v katerem so se sicer pojavljale manjše težave določenih igralcev s poškodbami, vendar so te sedaj sanirane in lahko mirno pričakujemo začetek novega prvenstva.« Kakšni bodo cilji ptujske ekipe v tej sezoni? Luka Petek: »Nova sezona bo za nas prinesla nova dokazovanja, naš cilj bo čim višja uvrstitev v 2. ligi. Želimo si napredovanja v Prvo ligo Telekom Slovenije in na poti do tega visokega cilja bomo šli iz tekme v tekmo. Na vsaki bomo iskali poti do zmage in do končnega uspeha.« David Breznik Kakšne so vaše nogometne sanje? Luka Petek: »Zagotovo so prve nogometne sanje povezane s tem, da bi se z NK Drava uvrstil v 1. ligo. Za naprej pa so potem moje sanje še višje, želim si, da bi nekoč zaigral v Ligi prvakov in v slovenski nogometni reprezentanci.« Foto: AM torek • 31. julija 2018 Šport Štajerski 15 Tenis • Mednarodni turnirji Moskva nov mejnik v karieri Zidanškove Kje so meje Tamare Zidanšek, šele 20-letne slovenske teniške igralke, ki pod vodstvom Zorana Krajnca že vrsto let trenira v TK Terme Ptuj? To se lahko upravičeno vprašamo po novem podvigu, ki ga je pretekli teden izvedla v Moskvi. Tamara ima doslej za sabo zelo dobro sezono 2018, v kateri je prestopila kar nekaj stopničk: od serijske zmagovalke ITF-turnirjev, nato se je preko kvalifikacij začela uvrščati na WTA-turnirje začetnega ranga, letos še obstala tik pred glavnima turnirjema grand sla-mov v Parizu in Londonu, nato pa že kar hitro osvojila tudi prvi WTA--turnir serije i25k na Bolu na Bra-ču. Pretekli teden se je odpravila v Moskvo na doslej najmočnejši turnir svoje kariere, na WTA-tur-nir serije WTA International, kjer je bilo za igralke na voljo 750.000 dolarjev denarnega sklada. In znova je igrala vidno vlogo, zelo vidno vlogo ... Žreb ji je v 1. krogu namenil Antonio Lottner (150.) 21-letna Nemka ni bila kos Zidanškovi, ki je bila boljša v vseh elementih teniške igre. Končno razmerje osvojenih točk je bilo 62:44 v korist Konji-čanke. Zmaga s TOP 20 igralko sveta Poslastica za teniške gurmane je prišla na vrsto v 2. krogu, ko se je na osrednjem igrišču v elitnem terminu pomerila s favorizirano domačinko Dario Kasatkino, 13. igralko sveta in 2. nosilko turnirja v Moskvi. Tamarina vrstnica, obe sta letnici 1997 (Daria je rojena maja, Tamara decembra), je že v tem trenutku ena od največjih teniških zvezd in je v karieri z nagradami na turnirjih že doslej zaslužila več kot 4 milijone dolarjev. Samo za primerjavo: v Wim-bledonu je letos šele v četrtfinalu izgubila proti kasnejši zmagovalki Angelique Kerber. A Tamara se na podrejeno vlogo pred dvobojem ni preveč ozirala, skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem sta imela svoje načrte. In izšli so se! »Začetek je bil odličen, kot sva si ga lahko samo zamislila, Tamara se je natančno držala dogovorov pred dvobojem. Začetno prednost 2:0 je vzdrževala do 4:2, 5:3 in na koncu do osvojenega niza pri 6:4. Majhen padec koncentracije - ali celo malce presenetljivo hitro osvojeni prvi niz? - je bil dovolj za to, da je Kasatkina izenačila na 1:1 Turnir serije WTA International v Moskvi (750.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek - Lottner (Nemčija) 6:3, 6:1; 2. krog: Zidanšek - Kasat-kina (Rusija, 2.) 6:4, 2:6, 6:4; četrtfinale: Zidanšek - Siegemund (Nemčija) 6:3, 6:4; polfinale: Zidanšek - Po-tapova (Rusija) 6:3, 4:6, 2:5 - predaja; finale: Danilovič (Srbija) -Potapova (Rusija) 7:5, 6:7(1), 6:4. v nizih. Odločilni niz do rezultata 3:3 ni nakazoval odločitve, z bre-akom pa je Kasatkina povedla 3:4. Zaključek je bil povsem v domeni Tamare, ki je prevzela odgovornost in sama odločala o točkah,« je dvoboj opisal Krajnc. Tamara je zaključila dobesedno atomsko, saj je osvojila 12 od zadnjih 13 točk in se po manj kot dveh urah veselila doslej daleč največje zmage v karieri. Končno razmerje točk je bilo sicer le 89:86 za Slovenko, v izkoristku break priložnosti pa je imela Tamara razmerje 9/16, Daria pa 9/17. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so gledalci ob takšnem razpletu obnemeli in da se je stadion v popolni tišini izpraznil v nekaj minutah ... Po izjemni četrtkovi zmagi je morala Tamara v petek zbrati vse moči in uporabiti vso koncentracijo, da se je osredotočila na četrtfinalni dvoboj s 30-letno Lauro Siegemund (217., leta 2016 27. igralka sveta). Nemka je vodila 2:3 v prvem nizu, nato pa je naša igralka osvojila šest iger zapored (6:2, 2:0). Ko je imela pri izidu 5:2 dve zaključni žogici za zmago, se je zdel dvoboj odločen, a se je žilava tekmica vrnila in bila blizu izenačenja na 5:5. A do tega ni prišlo, tretjo zaključno žogico je Tamara s svojo pobudo osvojila. Prva pol-finalna vstopnica za WTA International turnir je bila v žepu! Ne tekmica, Tamaro ustavila sončarica Medtem ko je bilo v prvih dneh turnirja vreme prijetno za igro (zmerno do pretežno oblačno), so se temperature v soboto močno dvignile. Dopoldanski trening je minil brez posebnosti, opoldanski termin dvoboja pa je zahteval še veliko več. Na nasprotni strani mreže je stala domača povabljenka, 17-le- Tamara Zidanšek je v Moskvi zaigrala v svojem prvem polfinalu na turnirjih serije WTA International. Poljakinji Katarzyni Kawa (386.), do druge pa po petkovi odpovedi dvobojev v soboto dopoldan proti 19-letni domačinki Panni Ud-vardy (389.). Dvoboj je trajal več kot 2 uri in pol, že čez nekaj ur pa je morala znova na igrišče, tokrat v finalnem obračunu proti Argen-tinki Pauli Ormaechea (608.). Ta je bila pred petimi leti že globoko v TOP 100 najboljših igralk sveta, na 59. mestu. Potočnikovi je v finalu zmanjkalo nekaj svežine, kljub temu pa se je do zadnjega atoma moči borila za končno zmago. Tako je v drugem nizu že zaostajala 2:5, a je zmogla do izenačenja na 5:5, imela pa je celo priložnosti za vodstvo 6:5. Argentinka se je izvlekla in nato po uri in 40 minutah zaključila dvoboj v svojo korist. Goran Djurdjevič: »To je bil zadnji izmed treh 25.000 dolarjev vrednih turnirjev v seriji, sedaj sledi nekaj počitka in regeneracije. Splošna ocena turnirja na Madžarskem bi bila za Nino zagotovo dobra, predvsem je bila prisotna velika želja in pozitivno razmišljanje. Škoda je, da je morala v soboto na igrišče dvakrat, vmes je imela le uro in pol odmora. Argentinka je v petek odigrala več kot polovico polfinalnega dvoboja, tako da je bila v finalu res bolj spočita. Kljub temu je Nini v drugem nizu z agresivno in pogumno igro uspelo izenačiti na 5:5, a je Ormaechea z bogatimi izkušnjami pripeljala dvoboj do konca.« JožeMo horič Rusinja Daria Kasatkina je trenutno 13. igralka sveta, a je v Moskvi morala v 2. krogu priznati premoč Tamari Zidanšek. tna Anastasia Potapova (204.), leta 2016 najboljša mladinka sveta. Prvi niz je Tamara kljub nekoliko slabšemu počutju dobila, drugega je tekmica vrnila z enako mero. V tretjem nizu se je Tama-rina slabost še povečevala, ob glavobolu in slabosti ji tudi zdravniška pomoč ni mogla pomagati in zaradi izčrpanosti je dvoboj pri zaostanku 2:5 predala. Sončarica je bila močnejša od močne volje in sicer odlične telesne pripravljenosti Tamare Zidanšek ... A ta bo po nekaj dnevih, preživetih v temi, zagotovo kmalu znova na-red za nove podvige. Kljub temu je to v zadnjih letih eden od največjih uspehov slovenskega tenisa, v polfinalu turnirja WTA International se ne igra vsak teden, nekateri tega ne dosežejo v vsej karieri . V nedeljskem finalu dveh 17-le-tnic, Anastasie Potapove in Olge Danilovič (hčerke nekdanjega odličnega košarkarja Predraga Daniloviča), je bila boljša Srbkinja. »Najpomembnejše je, da Tamara sedaj igra konstantno visok nivo tenisa in ob tem še napreduje iz dneva v dan. Na tem nivoju je veliko, da ne rečem vse, odvisno od samozavesti. Močnejše teniške nacije so pri tem seveda v prednosti, a mi še vedno sledimo svojim zastavljenim ciljem,« je po vrnitvi na Ptuj povedal trener Zoran Krajnc. S pozitivnim razmišljanjem čez tri nosilke v finale Nina Potočnik (447. na WTA) je pretekli teden nastopala na 25.000 dolarjev vrednem ITF-tur-nirju v mestu Baja na Madžarskem (v bližini tromeje Madžarske, Hrvaške in Srbije, cca. 35.000 prebivalcev). Z uvrstitvijo v finale je dosegla svoj največji uspeh doslej, kar ji bo naslednji teden prineslo najboljšo uvrstitev v karieri doslej (okrog 365. mesta). Članica TK Galtena je v uvodu ugnala 21-letno Rusinjo Ksenio Laskutovo (521.), nato pa ji je v spodnjem delu žreba nasproti prišla 2. nosilka, zelo izkušena Isabella Shinikova (269.). 26-letna Bolgarka je bila lani že 133. igralka sveta, Nina pa ji je tokrat z odlično predstavo prepustila zgolj šest iger. Za varovanko trenerja Gorana Djurdjeviča je bila to ena lepših zmag v dosedanji karieri. A pri tem se ni ustavila, temveč je nanizala še dve zmagi proti postavljenima igralkama. Do prve je prišla v četrtek proti 25-letni Tamara nova številka 1 slovenskega tenisa Tamara Zidanšek je na najnovejši WTA-lestvici po polfinalu na turnirju v Moskvi nova številka 1 ženskega tenisa v Sloveniji. Zidanškova je napredovala na 73. mesto lestvice WTA in za mesto prevzela taktirko prvega slovenskega loparja iz rok Polone Hercog. Slednja je 74. Poleg Zidanškove in Hercogove je med najboljšo stoterico na svetu še Dalila Jakupovič. Lestvica WTA (30. julij 2018): 1. (1) Simona Halep (Rom) 7511 točk 2. (2) Caroline Wozniacki (Dan) 6740 3. (3) Sloane Stephens (ZDA) 5462 4. (4) Angelique Kerber (Nem) 5305 5. (5) Jelina Svitolina (Ukr) 5020 6. (6) Caroline Garcia (Fra) 4730 7. (7) Garbine Muguruza (Špa) 4535 8. (8) Petra Kvitova (Češ) 4550 9. (9) Karolina Pliškova (Češ) 4485 10. (10) Julia Görges (Nem) 3900 73. (90) Tamara Zidanšek (Slo) 832 74. (75) Polona Hercog (Slo) 830 90. (93) Dalila Jakupovič (Slo) 707 242. (237) Kaja Juvan (Slo) 232 ITF-turnir, Baja (Madžarska), 25.000 dolarjev: 1. krog: Potočnik - Lasku-tova (Rusija) 7:5, 3:6, 6:0; 2. krog: Potočnik - Shini-kova (Bolgarija, 2.) 6:4, 6:2; četrtfinale: Potočnik -Kawa (Poljska, 5.) 6:3, 6:1; polfinale: Potočnik - Ud-vardy (Madžarska, 6.) 7:6(5), 3:6, 6:2; finale: Potočnik - Orma-echea (Argentina) 3:6, 5:7. Paula Ormaechea in Nina Potočnik - finalistki turnirja u Baji na Madžarskem 1G Štajerski Šport torek • 31. julija 2018 Rokomet • Evropsko prvenstvo U-20 Slovenskim upom pod vodstvom Prapotnika zlato Z neverjetno razburljivo in kakovostno tekmo med mladima reprezentancama Slovenije in Francije se je v nedeljo v Celju zaključilo evropsko prvenstvo za igralce do 20. leta starosti. Zaključek je bil za Slovence takšen, kot ga ne bi mogli spisati niti največji mojstri srečnih scenarijev. Finalno srečanje v Zlatorogu si je ogledalo krepko več kot 5000 gledalcev, ki so pripravili fantastično vzdušje. Zbrali so se navi- EP U-20, rezultati zaključnih dvobojev: tekma za 1. mesto: Slovenija -Francija 31:30 (15:16); tekma za 3. mesto: Nemčija -Portugalska 29:26 (14:11). Končni vrstni red: 1. Slovenija 2. Francija 3. Nemčija 4. Portugalska Grega Ocvirk in Domen Novak sta bila izbrana v najboljšo postavo prvenstva, Ocvirk kot najboljši levi zunanji, Novak pa kot najboljše desno krilo. Ocvirk je postal tudi najboljši strelec prvenstva. jači iz celotne Slovenije, družno podprli naše mlade fante in jih ponesli do uspeha, kot ga slovenski rokomet še ni dosegel - do zlata na evropskem prvenstvu! Slovenski rokometni upi so na najprestižnejši tekmi letošnjega evropskega prvenstva uprizorili podvig »par excellence«. V tekmi za zlato kolajno so mero vzeli prvim favoritom turnirja iz Francije in po končnem zmagoslavju postali pravi domači športni junaki. Slovenija - Francija 31:30 (15:16) SLOVENIJA: Ferjan, Dobaj, Ža-bič, Kunst, Horžen 6, Horvat, Kavčič 1, Rozman 1, Ocvirk 11, Kotar 6, Pipp, Ozmec, Makuc, Mazej, Kosi 5, Novak 1. Selektor: Saša Pra-potnik FRANCIJA: Soullier, Kieffer, Bos 1, Tribillon 1, Gaudin 5, Poyet 2, Dupont Marion, Villeminot 6, Nahi 3, Kempf 2, Lippens, Gibelin, Damiani 2, Dourte, Brouzet 4, Prandi 4. SEDEMMETROVKE: Slovenija 5 (5), Francija 5 (5). IZKLJUČITVE: Slovenija 8, Francija 4 minute. Slovenska reprezentanca U-20 se je prešerno veselila zgodovinskega uspeha. V ospredju je kapetan Tilen Kosi. Foto: Martin Metelko / m24.si Slovenija je v skupinskem delu premagala Norveško s 27:19, Izrael z 28:24 in Srbijo s 27:23. V prvi tekmi drugega dela je najprej klonila proti Nemčiji z 22:26, v odločilni tekmi za preboj v polfinale ukanila Islandijo s 25:21, finalno tekmo pa si je priigrala po zmagi nad Portugalsko s 27:25. Izbranci slovenskega selektorja Saše Prapotnika so medlo odprli finalno tekmo, pomembnost tekme in izjemno vzdušje v osrednji celjski dvorani, kjer so se zbrali privrženci iz vseh slovenskih krajev, sta jih kar malce »paralizirala«. Galski petelini so izkoristili uvodno zadrego domačih igralcev, že po štirih minutah so si priigrali tri gole prednosti (1:4), po desetih minutah pa je bilo -4 (3:7). Po Prapotnikovi minuti odmora so njegovi varovanci zaigrali sijajno, kombinirana obramba triko- lorjev - vseskozi so se izmenjavale različice 5-1, 5+1 in 6-0 - jim ni več povzročala preglavic. V 18. minuti so po golu Tilna Kosija izenačili na 9:9, le minuto kasneje pa je isti igralec poskrbel za prvo slovensko vodstvo na tekmi (10:9). Do konca polčasa se je na celjskem parketu odvijal hud boj za vsako žogo, Slovenci so v končnici zaostali za dva gola (14:16), na velik odmor pa so se odpravili z najmanjšim možnim primanjkljajem (15:16). Slovenci so izjemno odprli drugo polovico tekme in v 33. minuti prvič na dvoboju povedli za dva gola (18:16). Sredi drugega polčasa so padli v globoko krizo, po Prapotnikovih minutah odmora v 42. in 47. minuti je slovenski zaostanek znašal tri gole (23:26), zato pa so v prelomnih trenutku dvoboja prikazali najbolj zrelo in preudarno predstavo. Cirkulane • 12. Aninski tek Letos tekli tudi na deset kilometrov Člani Športnega društva Cirkulane so v sodelovanju z Občino Cirkulane, OŠ Cirkulane-Zavrč in sponzorji pripravili 12. Aninski tek. Na pobudo številnih tekačev so letos prvič ponudili tudi tek na deset kilometrov. Z nogometnega igrišča v Športnem parku Cirkulane se je na krožno progo po že znani trasi skozi Cirkulane podalo 127 tekačev vseh starosti. Lani so tekli na dva in pol ali pet kilometrov, letos so lahko prvič izbrali tudi deset kilometrov dolgo progo; za to se je opogumilo 24 tekačev. Čas so organizatorji že drugo leto zapored merili elektronsko, s čipi na startnih številkah. Vsi tekmovalci so prejeli spominsko majico, malico in napitek, zmagovalci v posameznih kategorijah pa še denarne in praktične nagrade. Že tradicionalno so posebej nagradili najstarejšo udeleženko in najstarejšega udeleženca Anin-skega teka. Drugo leto zapored so v Cirku-lanah tekli tudi najmlajši, stari od tri do osem let. Zanje prijavnine ni bilo, skupaj z njimi so lahko tekli tudi njihovi starši. Teka malih nog na 400 metrov na atletski stezi se je tokrat udeležilo okoli pol stotnije otrok. Zmagali so prav 12. Aninski tek, rezultati: - v teku na 2,5 km je bila med ženskami najhitrejša Teja Kolednik (13:25,1), sledili sta ji Liona Dernikovič in Julija Maučič. Pri moških je zmagal Nik Brlek (12:57,6), drugi je bil Matic Hadjanič in tretji Anže Feguš; - na 5 km so bile v absolutni kategoriji najhitrejše Helena Javor-nik (21:00,4), Ines Matjaž in Manuela Golob, najhitrejši pa Mitja Krevs (17:32,9), Blaž Orešnik in Vito Kunstek. Pri ženskah je v kategoriji od 15 do 18 let zmagala Lara Vidovič, od 19 do 35 let Ines Matjaž, od 36 do 50 let Marija Rojič, nad 51 let pa Helena Javor-nik. V moški kategoriji od 15 do 18 let je slavil Blaž Vozlič, od 19 do 35 let Mitja Krevs, od 36 do 50 let Severino Ogrizek in nad 51 let Slavko Kumek; - na 10 km je bila med ženskami najhitrejša Nina Alt (47:02,8), sledili sta ji Mojca Vrabl in Natalija Roškar Pristovnik. Pri moških je zmagal Bojan Vozlič (38:36,1), srebro je prejel Iztok Fister, bron pa Tonček Lukman Žunec. Foto: Martin Metelko / m24.si Sašo Prapotnik se je po koncu finala znašel na rokah igralcev. vsi, prejeli so medalje in praktična darilca. Predsednik cirkulanskega športnega društva Primož Horvat je dejal, da je bila udeležba na Aninskem teku za odtenek slabša kot lani: »To pripisujemo predvsem zakonu o varovanju osebnih podatkov, zaradi katerega je naša obvestila letos prejelo manj ljudi. Kljub temu smo z obiskom zelo zadovoljni.« Razložil je, da se je Aninski tek razvil iz nekdanjega Teka na Borl, še v času velike gorišniške občine: »Ko smo se kot občina osamosvojili, smo s tekom nadaljevali.« Razkril je še zanimivost: »Aninski tek smo priredili že dvanajstkrat, pa je bilo vsako leto povsem enako vreme: vroče, brez dežja.« Če morda niste vedeli: sveta Ana varuje pred nevihto... Eva Milošič V 51. minuti so tekmo postavili na začetno izhodišče (27:27), dve minuti kasneje pa je Kristjan Horžen povišal na 28:27. Od tedaj naprej so imeli vse niti igre v svojih rokah, galske peteline so stalno držali na varni razdalji dveh golov in zasluženo osvojili prvo mesto na prvenstvu Stare celine. V slovenski izbrani vrsti je bil najučinkovitejši Grega Ocvirk z enajstimi goli, po šest sta jih dosegla Kristjan Horžen in Marko Kotar. Velik prispevek k osvojeni medalji so prispevali Ormožani v slovenski izbrani vrsti. Prvi je tukaj zagotovo selektor Saša Pra-potnik, ki je izjemno vodil svoje varovance skozi celoten turnir, veliko priznanj mu je kot strokovni komentator na Sportklubu podal tudi nekdanji selektor slovenske članske vrste Tone Tiselj. Drugi je kapetan reprezentance Tilen Kosi, ki je kljub rahli poškodbi stisnil zobe in predvsem v zaključku turnirja pokazal svojo kakovost in ekipo suvereno vodil do končne- ga uspeha. Tukaj sta še Dominik Ozmec in Miha Kavčič, ki sta prav tako prispevala velik delež k zgodovinskemu uspehu. Saša Prapotnik, selektor Slovenije: „Hvala občinstvu in mojim fantom, ki so celoten turnir in veliki finale oddelali v velikem slogu. Ko igramo na domačih tleh, proti nam nima nihče vloge favorita. Nobenega igralca ne bi posebej izpostavljal, vsi so dodali svoj kamenček v mozaik našemu ekipnemu uspehu. Prav vsi, ki so prišli na parket, so dali vse od sebe in zasluženo osvojili odličje najžlahtnejšega leska." Tilen Kosi, kapetan Slovenije: „Občutki po končnem zmagoslavju so neverjetni. Privrženci, ki so nas vseskozi spodbujali, so nam dali dodaten zagon. Zlata kolajna je nekaj najlepšega v mojem življenju, za to smo trdo garali in vadili. Francozi so bili favoriti, nekateri njihovi igralci branijo barve imenitnih klubov, a tokrat je odločilo naše veliko srce." JM, sta Foto: Sandi Kelc Ob aninem, enem večjih praznikov v občini Cirkulane, so že tradicionalno tekli. Športni napovednik Veslanje • 26. Rancarija Rancarija ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo, saj Brodarsko društvo Ranca Ptuj v soboto od 14. ure naprej organizira že 26. veslaško tekmovanje. Na to tekmovanje se nekatere ekipe že intenzivno pripravljajo na Dravi, kar pomeni, da so vzele zadevo zelo zares. Večina ekip bo vseeno bolj rekreativne narave ... Organizatorji na približno 700 metrov dolgi standardni progi pričakujejo kakšnih 25 do 30 ekip. Kot vsako leto bo Rancarija izvedena v sklopu praznika Mestne občine Ptuj, zato bo otvoritveni obračun potekal med županovo ekipo MO Ptuj in upravnim odborom BD Ranca. Tekmovanje bo nato potekalo s tradicionalnimi dravskimi čolni »rancami«, v katerih vesla pet veslačev. Hkrati startata dve ekipi, ki se potegujeta za čim boljši čas, ta pa se kasneje upošteva pri skupni uvrstitvi. Na koncu prve štiri ekipe nastopijo še v dvobojih do končne zmage. Nagrajene bodo najboljše tri ekipe v skupni in ženski konkurenci, prav tako bodo nagradili najizvirnejšo ekipo. Športno, rekreativno in zabavno prireditev bo mogoče v celoti spremljati z društvenega platoja v Budini. David Breznik torek • 31. julija 2018 Ljudje in dogodki, Prejeli smo Štajerski 17 Zavrč • Razstava likovnih in ročnih del Umetnine na platnu in prtih V prostorih Društva upokojencev (DU) Zavrč v Goričaku so odprli razstavo likovnih del ljubiteljskega slikarja Milana Fostnariča ter ročnih del članic Društva gospodinj občine Zavrč in DU Zavrč. Slikar je že peto leto zapored na ogled postavil podobe narave in domačih krajev, večinoma v akrilni tehniki. »Že v šoli sem rad risal, pa svojih stvaritev nikdar nisem dobil nazaj, saj so jih poslali na razstave - celo v Rusijo. Čas za ustvarjanje sem končno našel v pokoju. V DU Zavrč so nekoč videli moje slike in me povabili, da jih razstavim; tako se je začelo. Letošnje leto je zaradi bolezni zame težko, zato tokrat razstavljam tudi nekaj del iz prejšnjih let,« je povedal Fostnarič. Završke gospodinje so razstavile vezene mojstrovine, pa cvetje iz nogavic, druge stvaritve in nedavno pridobljena priznanja, pripravile so tudi pogostitev. Predsednica njihovega društva Irena Kokot je povedala: »Srečevale smo se vsak tretji teden v mesecu. Pri ustvarjanju nismo imele Prejeli smo Praznovanje bo trajalo skoraj mesec dni Da bo slavje ob 22. završkem občinskem prazniku res nekaj posebnega, bodo poskrbeli domača društva in Občina Zavrč. Praznovanje se je začelo z razstavo likovnih in ročnih del, medge-neracijskim kolesarjenjem po občinskih cestah, tradicionalnim pohodom k sveti Ani (križev pot) in šestimi konjeniškimi igrami za pokal občine. Zvrstili se bodo še številni družabni, športni in kulturni dogodki: meddržavno društveno tekmovanje v igranju pikada, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, tekmovanje v streljanju z zračno puško, medgeneracijski pohod Bosi po poti naše mladosti, koncert ljudskih pevk Kulturno-umetniškega društva Zavrč, društveni večer in nogometna tekma. Slavje bodo z osrednjo slovesnostjo ob občinskem prazniku, pogostitvijo in zabavo sklenili 18. avgusta. Odprtje razstave likovnih in ročnih del je u Goričak privabilo lepo število obiskovalcev. mentorjev, temveč smo si pomagale med seboj.« Odprtje razstave so s pesmimi popestrile ljudske pevke Kul-turno-umetniškega društva Maksa Furjana Zavrč. Zbrane sta nagovorila predsednik DU Zavrč Ivan Ribič in častni član omenjenega društva Franc Simonič. Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek je dejal: »Zahvaljujem se slikarju, da svoje stvaritve deli z nami. Zahvaliti se moram tudi gospodinjam - za vse, storjeno v preteklosti, in za vse, kar še bodo napravile za nas; brez njih si kakršno koli prireditev v občini težko predstavljamo. Tudi skoraj ni dogodka, kjer ne bi zapele ljudske pevke.« Za konec še napoved: prihodnje leto razstava zagotovo bo, vabljeni! Eva Milošič Odgovor na članke: Nova cesta bo plačljiva - Kdaj bodo začeli graditi viadukt Sejanca - Skrivnostna študija (2) V zadnjih mesecih smo bili deležni v različnih medijih vsemogočih novic o edinem nerealiziranem projektu iz zdaj že bivšega Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS (NPIA), izgradnji HC Hajdina - Ormož. Odzivanje na neresne, neodgovorne in dostikrat nasprotujoče si izjave brez pravne podlage predstavnikov odhajajoče oblasti v zvezi z omenjeno cesto, je bilo v predvolilnem času nesmiselno. Na zadnji prispevek pod pompoznim naslovom Nova cesta bo plačljiva na prvi strani Štajerskega tednika z dne 13.julija pa se potrebno odzvati.. Več kot dvajset let, vse od sprejetja Nacionalnega programa izgradnje avtocest, je namreč znano, da je HC Hajdina -Ormož cestninska cesta oziroma vožnja po njej plačljiva, v nasprotnem sploh ne bi bila uvrščena v NPIA oziroma se z njo ne bi ukvarjal DARS. Zastavlja se vprašanje, kdo in zakaj je plasiral »novico« o plačljivosti ceste od Markovec do Hajdine? Ali mogoče zato, da bi povzročil v javnosti dodatno nezadovoljstvo in spodbudil novo nasprotovanje začetku gradnje, če že to ni uspelo akterjem z nedopustnim izsiljevanjem županov za podpis sporazuma o začasni cestni navezavi na regionalno cesto? V letu 1998, ko je s prejetjem rebalansa NPIA bila gradnja HC Hajdina - Ormož zaradi pomanjkanja finančnih sredstev razdeljena na štiri odseke, je bilo temeljno vodilo pri tem, možnost začasne prevezave na obstoječe cestno omrežje. Zaradi tega je pogojevanje začetka del na viaduktu Sejanca s podpisom zgoraj navedenega sporazuma nedopustno in ga je možno razumeti le kot poskus prelaganja krivde za odlaganje gradnje. Drugo cvetko v navedenem članku predstavlja pojmovna zmeda »glavna cesta z elementi hitre ceste«. Kaj to pomeni in kateri elementi hitre ceste so mišljeni? Nepoučenemu bralcu je potrebno povedati, da je v sprejetih in veljavnih prostorski aktih za odseka Ormož - Gorišnica in Gorišnica -Markovci cesta opredeljena kot glavna cesta rezervirana za motorni promet, z računsko hitrostjo 100 km/h in izven nivojskimi križanji. Tem kriterijem je v preteklosti ustrezal pojem hitre ceste, ki se je na podlagi podzakonskega akta pozneje spremenil tako, da je so na hitrih cestah dopuščena tudi nivojska križanja. Zaradi tega je definiranje odseka od Markovcev do Hajdine na zgoraj opisan način prvič nepotrebno, drugič pa se v tej definiciji skriva nevarnost izvedbe nivojskih križanj oziroma težave, ki bodo sledile v nadaljevanju zlasti pri umeščanju ceste v prostor južno od Ptujskega jezera. Temeljni problem izhaja iz leta 2016 sprejete Strategije razvoja prometa v RS, ki ji mediji niso namenili ustrezne pozornosti. V tem dokumentu, ki je v prehodnih določbah razveljavil NPIA in s tem pravno osnovo za izgradnjo HC Hajdina - Ormož, je v ukrepu Ro20 zapisano: »Povezava Ormoža s Ptujem/ Mariborom - Posamezna območja Slovenije so slabše povezana z regijskimi središči oziroma je dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena. Treba je zagotoviti ustrezno dostopnost do središč regionalnega pomena ter jedrnih središč in jedrnega oziroma celovitega prometnega omrežja(avtoceste). Ukrep predvideva pripravo projekta, ki upošteva dejanske potrebe prometnega sistema. Na Ptuju se uredi ustrezen obvozni sistem, na povezavi Ptuj - Ormož pa izboljša raven prometnih razmer, in sicer predvsem s posegi v obstoječo prometno infrastrukturo, le v posameznih primerih oziroma tam, kjer ustreznega standarda ni mogoče zagotoviti na obstoječi infrastrukturi, se preučijo možnosti priprave projekta zunaj nje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep R o33 «. V ukrepu R30 pa je med drugim zapisano: »Pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor se je treba izogibati območjem z naravovarstvenim statusom (območja Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote EPO, območja, ki so predlagana za zavarovanje.« Zgoraj navedeni ukrep je v osnovi napačen. Osnovni problem ni v cestni povezavi Ormoža s Ptujem, ampak v tranzitnem oziroma daljinskem prometu, ki ga resolucija sploh ne omenja. Vse navedeno so predstavniki občin, poslanci prejšnjega sklica iz tega območja pa še kdo drugi v postopku sprejemanja resolucije hote ali nehote spregledali. Župani oziroma občine z območja trase HC Hajdina - Ormož v javni razpravi o resoluciji niso posredovali ustreznih pripomb. V razgovoru s koordinatorjem priprave resolucije, ki se je pred tem ukvarjal z investicijami v šolstvu(!) , je bilo možno zaznati, da problematike HC Hajdina - Ormož sploh ne pozna in za njega ter nasprotnike izgradnje te ceste ni bil sprejemljiv niti naslednji kompromisni predlog ukrepa R20: »Posamezna področja Slovenije so slabše povezana na regijska središča oziroma je dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena. Potrebno je zagotoviti ustrezno dostopnost tako do središč regionalnega pomena kot do jedrnih središč jedrnega oziroma celovitega TEN-T prometnega omrežja (avtoceste). Za povezavo širše okolice Ormoža s slovenskim avtocestnim omrežjem in za zagotovitev pogojev za tranzitni promet, ki se bo v prihodnje še povečal (zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje) in poteka skozi številna naselja med Ormožem in Ptujem ter ga ni možno ustrezno urediti na obstoječi cestni infrastrukturi, je potrebno zgraditi cesto rezervirano za motorni promet od Ormoža mimo Ptuja oziroma se skozi Ptuj uredi ustrezni obvozni sistem.« Nasprotno so neenotni župani ustregli akterjem še s predloženimi tremi različnimi peticijami v zvezi s cesto, od katerih je vsebino ene župan bistveno spremenil(!) od besedila, ki so ga podpisali občani. Pristali so na nevzdržno in škodljivo delitev projekta bivše HC Hajdina -Ormož na dva projekta in sicer na povezavo Ormoža s Ptujem, ki je v resoluciji opisana kot: »rekonstrukcija s primerjavo rešitev v novem koridorju s proučitvijo možnosti (delne) novogradnje« in na projekt obvoznice Ptuja. To zna biti škodljivo v postopku izkazovanja prevlade javnega interesa nad Naturo 2000 brez katerega ni možno umestiti ceste skozi Šturmovce južno od Ptujskega jezera. Izven nivojska križanja so namreč ena izmed bistvenih karakteristik ceste zaradi katerih odpadejo severne variante ceste katerim upravičeno nasprotujejo prebivalci Budine, Spuhlje in Markovec. »Skrivnostna študija« kot je bil naslovljen eden izmed zadnjih prispevkov oziroma prikrivanje njenih rezultatov je povsem skladno s konceptom zgoraj navedene resolucije. Izdelava nove študije je bila nepotrebna, saj je bila študija za umestitev odseka od Markovec do Hajdine izdelana v letu 2009 po naročilu Občine Markovci za potrebe takratnega Odbora za spremljanje izgradnje omenjene ceste, ki je opredelila novo z vidika Nature 2000 sprejemljivo in do takrat še neupoštevano južno varianto Jug - vkopana, vendar nobeden od pristojnih ministrov za promet od takrat pa vse do odhajajočega ministra dr. Gašperšiča ni hotel potrditi projektne naloge z enakimi karakteristikami ceste kot sta že projektirana odseka Ormož - Gorišnica in Gorišnica - Markovci. Zaradi ignorantskega odnosa ministrov študije ni bilo možno dokončati z vrednotenjem variant, ki bi služile za utemeljitev prevlade javnega interesa nad Naturo 2000. Odhajajoči minister bi s potrditvijo projektne naloge prihranil stroške izdelave nove nepotrebne študije in izgubljeni dve leti uporabil za izpeljavo zahtevnega postopka prevlade javnega interesa nad Naturo 2000. Očitno so nasprotniki umestitve ceste južno od Ptujskega jezera špekulirali, da bodo rezultati nove študije njim v prid. Na srečo so se zmotili, vendar so potrebovali dva meseca za iskanje poguma za predstavitev rezultatov študije. Odhajajoča oblast je s sprejemom Strategije razvoja prometa v RS s katero je izbrisala HC Hajdina -Ormož in jo nadomestila z dvema projektoma z namenom, da izsili eno izmed severnih variant ob Ptujskem jezeru, traso proti Ormožu pa reši z rekonstrukcijo obstoječe ceste, je cesti napravila medvedjo uslugo pri potrebnem dokazovanju prevlade javnega interesa za umestitev ceste južno od Ptujskega jezera. Mnogo lažje bi bilo uveljaviti prevlado javnega interesa za HC kot za obvoznico Ptuja. Očitno se odhajajoča oblast tega zaveda, zaradi tega je podtaknila v podpis sporazum s katerim se ne zavezuje, da bo uveljavljena trasa pod Ptujskim jezerom ter v sporazum vnesla do sedaj neuporabljeno in nedefinirano dikcijo o cesti z elementi hitre ceste s katero bo možno še naprej manipulirati. Na žalost smo od ceste še bolj oddaljeni kot pred desetimi leti. Potrebna bi bila sprememba nesrečne strategije, kar pa je malo verjetno, saj se nobena politična opcija v svojih volilnih programih ni opredelila do tega za nadaljnji razvoj tega območja prepotrebnega infrastrukturnega projekta. Vili Trofenik Foto: EM 18 Štajerski Na sceni torek • 31. julija 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Jelen Pet vokalov za raznovrstno in umirjeno glasbo Ansambel Jelen je nastal leta 2009 kot lovski ansambel, za igranje na lovskih veselicah in pogonih. Tako je nastalo tudi ime ansambla. V ansamblu, sedež ima v Dolenjem jezeru pri Cerknici, še vedno delujejo trije lovci. Sestavljajo ga: Matej Branisel (harmonikar, avtomehanik, lovec), Boštjan Koščak (kitara, vokal-bas, 2. tenor, poštar), David Ravšelj (bas kitara, vokal-bas, 2. tenor, vojak), Janez Kovačič (klaviature, vokal-bariton, inženir), Roman Braniselj, vokal -2. tenor, strojnik, lovec) in Robert Ule (vokal - 1. tenor, poštar, lovec). Preigravajo vse zvrsti glasbe, od na-rodno-zabavne, zabavne, slovenske, dalmatinske, tuje, vse do prepoznavnih evergreenov in rock glasbe. Pri ustvarjanju skladb sodelujejo z znanimi slovenskimi avtorji: Tinetom Lesjakom, Vero Šolinc, Branetom Klavžarjem, Anito Merzdovnik in Janezom Kranjcem, sicer pa so večino avtorskih skladb ustvarili sami, povedo. Njihove najbolj znane skladbe so: Lepa moja notranjska, Stari mlin, Zakaj si odšla. Doslej so izdali eno zgoščenko pod naslovom Lepa moja zato, ker je to bila njihova prva festivalska nagrada doslej v skoraj desetih letih delovanja. Tekmovalni valček z naslovom Zakaj si odšla je ustvaril harmonikar in vodja ansambla Matej Branisel, za aranžma pa so zaslužni vsi člani ansambla. Iz Slakove zakladnice pa so izbrali polko z naslovom Vrh planin. Sicer pa tudi po sestavu, kot instrumentalni ansambel z večglasnim petjem, spominjajo na legendarni ansambel Lojzeta Slaka. Slovenska narodno-zabavna scena je iz leta v leto večja, več je ansamblov, večja je konkurenca, kar je dobro, pravijo Jelenovci, da lahko občinstvo izbira. Niso pa pristaši prehitrih ritmov, kar je značilno za večino novih ansamblov. Na tako muziko pa se tudi ne da plesati, se odziva občinstvo. S svojo glasbo in petjem ter dobro voljo želijo še dolgo razveseljevati ljudi. Prav tako želijo ustvariti še veliko novih skladb, s katerimi se bodo dotaknili najširšega kroga ljubiteljev narodno-zabavne glasbe Slovenije. MG Notranjska, druga je v pripravi. Nove skladbe in videospote že pridno snemajo. „Imamo pet vokalov, zato lahko izvajamo raznovrstno glasbo, zato ni vsaka pesem ista. Nastopamo po vsej Sloveniji in v tujini, Italiji in Avstriji," pove Matej Branisel, harmonikar in vodja ansambla. Vedno pogosteje se udeležujejo tudi festivalov narodno- -zabavne glasbe. Predstavili so se že na festivalih na Vurbergu, v Škofji Loki, Števerjanu, Dolenjskih Toplicah. To je za vsak ansambel nadvse dobrodošlo, saj se lahko predstavi širšemu občinstvu, pomembno pa je tudi druženje med ansambli. Na letošnjem vu-rberškem festivalu so prejeli nagrado občinstva, na kar so zelo ponosni, tudi Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2013 - prvi del Foto: Črtomir Goznik Družba Radio-Tednik Ptuj od 3. junija deluje na novi lokaciji. Na fotografiji nov radijski studio, odprt na vse strani. V MO Ptuj poteka kritična razprava o tem, zakaj bi v ZRS Bistra prenesli še turistično dejavnost, potreben je namreč temeljit premislek tudi glede na nejasna razmerja med tržnim in netržnim delom na tem področju. Različni pa so tudi pogledi na izboljšanje varnosti na Ulici Jožefe Lacko, medtem ko bi nekateri izboljšanje dosegli zgolj z novo asfaltno prevleko in dodatno signalizacijo, se nekateri zavzemajo še za ureditev pločnika, ki pa je povezan z odkupi zemljišč, pri čemer bi moralo participirati tudi okrog 100 lastnikov hiš ob tej cesti. Na Ptuju se je rodilo Osvobodilno gibanje Ptuj, ker pravna država ne ščiti malega človeka, povsod ima zaprta vrata. Župani s Ptujskega pišejo ministrstvom zaradi predvidenih reorganizacij v državi glede Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in Območne geodetske uprave Ptuj, saj jim nasprotujejo. Zahtevajo tudi jasne odgovore glede CERO Gajke, da bo ta ponovno pridobil status dolgoročnega regijskega centra za občine Spodnjega Podravja. Nasprotujejo pa tudi reorganizaciji in zmanjšanju statusa Okrožnega sodišča na Ptuju. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so obeležili stoto obletnico rojstva pisatelja Ivana Potrča. Na skupščini Društva generala Maistra Ptuj so ponovno opozorili na premalo domoljubja med Slovenci, saj niti zastav ne obešamo ob državnih praznikih. Lea Florjanič, kraljica Slovenije 2012, je ena izmed prvih, če že ne prva slovenska mis, ki je vrnila lepotno krono, ker je uvidela, da ta lepotni naslov ni tisto, kar bi jo izpolnjevalo in osrečevalo. Štajerska budilka je stara 10 let. Državni svetnik s Ptujskega Rajko Fajt ugotavlja, da je državni svet trn v peti vladajoči politiki. Darinka Fakin, županja občine Maj-šperk, je osebnost leta 2012 po izboru poslušalcev Radia Ptuj. Družba P&F Jeruzalem bo zasadila 70.000 trsov. Erozija ogroža pristanišče Ranca, poškodovan je polotok celotnega pristanišča Ranca, posledice vodne erozije so vidne na vsakem koraku. Kolumnist Štajerskega tednika Laris Gaiser je prepričan, da Slovenija potrebuje spremembe in nove obraze. KPD Staneta Petroviča Hajdina praznuje 100-letnico delovanja. Gre za edinstveno kulturno zgodbo v tem okolju. Končana je prva faza projekta varovanja vodnih virov na Ptujskem polju, nadaljevanje druge faze je za sedaj še negotovo. MO Ptuj bo na strehah javnih objektov, katerih lastnica je, postavila sončne elektrarne. Letošnje 53. Kurentovanje prebuja mi-stičnost, spremljala ga je tudi osma dobrodelna Obarjada. Od poslanskih klopi se je po devetih letih poslovil Branko Marinič, vrnil se je na svoje delovno mesto. Kot je povedal, je pred časom očitno dregnil, kamor ne bi smel ... V 14 slovenskih mestih, tudi na Ptuju, je potekala doslej največja stavka javnega sektorja v Sloveniji, stavkali so šolniki, vzgojiteljice, medicinske sestre, cariniki, policija, socialni delavci. Stavbi na Raičevi 9 in 11, ki že dolgo močno kazita podobo grajskega hriba, bodo kmalu obnovili. Skupina PP je kljub zaostrenim razmeram poslovno leto 2012 zaključila dvomilijonskim dobičkom. Na Puhovi prireditvena dvorana? V MO Ptuj so lani s turistično takso zbrali slabih 92.000 evrov, od koncesij od igral- ništva pa še dodatnih 33.425 evrov. Podobno kot v drugih slovenskih občinah pa tudi v ptujski nasprotujejo predlogu, da bi del zbrane turistične takse namenili za skupno promocijo slovenskega turizma. Na Ptuju je veliko gradbenih parcel, že sedaj je brez uveljavitve sprememb in dopolnitev srednjeročnega in dolgoročnega plana za območje MO Ptuj za gradnjo namenjenih dobrih 259 ha površin, od tega samo za stanovanjsko izgradnjo 157,45 ha. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so predstavili študijo izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije v Sloveniji. Podatki kažejo, da je pridelava, ob upoštevanju pogojev zastavljenih v študiji smiselna in profitabilna. V prizadevanja za ponovno vzpostavitev tovarne sladkorja v Ormožu, pa bi se morala močneje vključiti država. Prva javna dražba gradu Borl je bila popolna polomija, saj ni bilo niti enega interesenta za nakup 2,2 milijona vrednega grajskega kompleksa. Napovedana je že druga, izklicna cena je nižja za 300.000 evrov, še vedno pa ni jasno, kakšno je stanje pečine po lanskem po-doru. V Gajevcih in Placerovcih podprli CI proti daljnovodu. Nestrankarsko gibanje za Kidričevo se zavzema za gradnjo sežigalnice v Kidričevem, saj meni, da bi bilo to za kraj, podjetje Talum, občino in SV Slovenijo zelo koristno. Mlekarska zadruga Ptuj vedno več mleka proda v Italijo. V hotelu Primus na Ptuju so odprli informacijsko-prodajno mesto Centra destinacije Ptuj, Jeruzalem Ormož, Slovenske gorice in Haloze, s čimer je vzpostavljeno partnerstvo za dolgoročni razvoj. V centru občine Videm so končno po vseh zapletih začelo graditi prvo krožišče. Na Puhovi na Ptuju trgovina ni več prednostna dejavnost, najbliže od novih investicij je prireditvena dvorana. Nizko-energijski vrtec Markovci je zgrajen, v njem je devet nadstandardnih igralnic. Na zemljevidu poplavnih območij je na območju Spodnjega Podravja označena (le) Dravska ulica na Ptuju. Boxmark zapira proizvodnjo v Radljah ob Dravi, usoda 1450 delavk v Kidričevem ni ogrožena. V občini Zavrč bodo širili športni park, uredili bodo vse, kar je potrebno za tekme v prvi ligi. Župani občin na Ptujskem in njihovi predstavniki še vedno niso dokončali razprave o novogradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka s telovadnico, razhajajo se glede višine investicije in načina financiranja. Še vedno pa se tudi ne ve, kaj se dogaja z nekdanjo počitniško kolonijo bivše občine Ptuj v Biogradu na morju. Zemljiško-knjižno stanje se neuspešno ureja že 20 let. V občini Hajdina uresničujejo projekt kmečke tržnice. S tem bodo še dodatno obogatili dogajanje na ploščadi pred Po-slovno-stanovanjskim centrom. Spominski park urejajo že več kot tri desetletja V občini Ormož so letos evidentirali že 12 plazov. Talum Beograd, ki je v 100-od- stotni lasti skupine Talum Kidričevo, je v srbskem Šabcu odprl zbirno-predelo-valni center za skladiščenje in predelavo aluminija: investicija je veljala 1,2 milijona evrov. S projektom temeljite obnove ptujske tržnice se bo Ptuj utrdil kot sejemsko in trgovsko mesto, prebivalcem pa omogočil večjo ponudbo domače hrane in pridelkov. Pred kratkim izdelana projektna naloga na podlagi idejnih zasnov arhitektov Vozlič. Pod katero sta se podpisala Mojca Horvat in Robert Novak z oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj , po ocenah odgovornih izpolnjuje vse pogoje za umestitev arhitekturnih rešitev v ta resnično občutljiv prostor. Po 12 letih streha ptujske gimnazije nujno potrebuje sanacijo. V Bruslju opozarjajo, da je v gramozni jami v Kidričevem 107.060 m3 gum, ki morajo biti odstranjene. Hidroelektrarna Formin po sanaciji po poplavah, spet obratuje s četrtinsko močjo, v omrežje so ponovno pognali prvega od saniranih agregatov. V 20 letih delovanja Društva izobražencev Viktorina Ptujskega so izvedli že 222 dogodkov. Društvo Sožitje Ptuj praznuje 50-letnico delovanja. Ob poslovni stavbi Elektra na Ormoški cesti na Ptuju so postavili prvo pametno (počasno) polnilno postajo za električne avtomobile na tem območju. Vlada še vedno ni potrdila sprememb statuta ptujske bolnišnice. Tako bolnišnica še vedno ne more izpeljati razpisa za direktorja. Toni Hamler, dekorativni slikar in umetnik, je Ptujčanom ob letošnji Veliki noči daroval del svojega znanja s tem, ko je poslikal veliko jajce, last Turističnega društva Ptuj. Izšel je dolgo pričakovani zbornik občine Gorišnica - Gorišnica skozi čas, brezplačno ga bo ob letošnjem občinskem prazniku prejelo vsako gospodinjstvo. Podtalnica je zalila številne kleti v občinah Markovci in Dornava. Do končne rešitve oz. projekta ureditve spominskega parka na starem mestnem pokopališču bo MO Ptuj prišla s soglasjem ljudi, so poudarili na prestavitvi rezultatov urbanistične delavnice za to območje. Zamisel o tovrstni ureditvi je stara že več kot tri desetletja. Preoblikovanje v javni prostor pa se zagotovo ne bo zgodilo čez noč. Kulturno-kongresna dvorana še vedno delovišče Mariborska Snaga, ptujske Javne službe in ljubljanski Publicus so v igri za konce-sionarja za ravnanje z odpadki na območju občin Spodnjega Podravja. Za nakup novega mamografa, za katerega so ptujske Soroptimistke v okviru humanitarne akcije zbrale 100.000 evrov, je ptujska bolnišnica izvedla javno naročilo. Pre- jeli so pet ponudb, najnižja je 158 tisoč evrov. Mark Leslie, potomec škotske družine Leslie, ki je imela ptujski grad v lasti med letom 1656 in 1802, je obiskal ptujski grad. Slovenska dediščina je tudi njegova dediščina, je povedal. Količki, s katerimi se določa trasa vzporedne ceste, so na noge spravili številne prizadete Podlehničane, v občini odgovora o tem, zakaj se odmerjajo tako velika zemljišča, nimajo. Na Ptuju so se neznanci znesli nad spomeniki pomembnim možem, postavljenimi pri cerkvi sv. Jurija. Po nepredvidenih dodatnih delih se za 193.000 evrov povečuje vrednost obnove dominikanskega samostana, ki tako znaša 3.369.000 evrov. Svečano odprtje obnovljenega dominikanskega samostana bo predvidoma julija. Nov objekt v centru Destrnika, ki nastaja na osnovi pogodbe med prejšnjim županom Francem Pukšičem in zasebnim investitorjem, kjer naj bi prostore za potrebe uprave kupila tudi Občina, dobiva končno podobo. Dogovora oz. odločitve o tem, kakšna naj bi bila prava cena ali bodo prostore sploh kupili, pa še vedno ni. V Podlehniku bodo letos večino investicijskega denarja namenili za ceste, načrtujejo pa tudi že gradnjo večnamenskega kulturnega centra, ki bo stal na lokaciji sedanjega dotrajanega vaškega doma. Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj praznuje 60-letnico svojega delovanja. Na Turnišču so v sklopu tradicionalne prireditve Biotehnične šole Ptuj, ki jo vsako leto organizirajo v času razstave Dobrote slovenskih kmetij, odprli izjemno pomemben, kar 1,3 milijona vreden objekt za dopolnilne dejavnosti oz. delavnice za praktični pouk v biotehniki. MO Ptuj in zunanje občine povečujejo delež v Komunalnem podjetju Ptuj. V Miklavžu pri Ormožu so obnovili športni park. Dom upokojencev Ptuj je odprl enoto v Kopru. Družba Radio-Tednik Ptuj se je z vsemi svojimi dejavnostmi preselila na novo lokacijo, na Osojnikovo 3. To je že naša četrta selitev, odkar obstajamo. V Kidričevem so začeli graditi novi zdravstveni dom. Sedmega junija je Kmetijsko-goz-darski zavod Ptuj praznoval 60-letnico uspešnega delovanja. Brez njih razvoja podeželja ne bi bilo. V občini Dornava bodo še letos pričeli gradnjo kulturnega centra na lokaciji sedanjega vaškega doma. Kulturno društvo Videm je staro 90 let. Na Ptuju oživili razmišljanja o Zavodu za kulturo. Režiser Samo Strelec že nekaj bije bitko za to, da bi gradu Tur-nišče dali neko vsebino, ki bi pritegnila tako Slovence kot tujce. Po njegovem prepričanju bi lahko vanj umestili Muzej uspehov Slovenk in Slovencev, saj tudi Slovenci potrebujemo svoj „Kumrovec". Pripravila: MG Ormoška se mora urediti do leta 2014! Problematika Ormoške ceste na Ptuju se vleče kot jara kača. Več kot desetletje odgovorni že obljubljajo rešitev problema, njena ureditev je tudi sestavni del pogodbe za Gajke, nazadnje pa je bila napovedana v okviru projekta izgradnje Puhovega mostu na Ptuju. Po dolgih letih aktivnosti naj bi bila sicer pripravljena projektna dokumentacija, potrjen je tudi investicijski projekt, ki je bil že leta 2011 tudi vključen v načrt razvojnih programov države. Zdaj pa se začetek ureditve odmika nekam v prihodnost, v leto 2016. Občani tega ne sprejemajo, odločno zahtevajo, da se cesta v okviru sprejetega projekta uredi do konca leta 2014, —i sicer bodo v skrajnem primeru cesto zaprli. ^ --fl torek • 31. julija 2018 Ljudje in dogodki, Prejeli smo Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK korenčkovajuha s bučkina juha, mehiška enolončnica tunin file na žaru, špinačna kremna kostna juha, meso paradižnikova juha, kislo smetano, široki dušen piščančji file, chili con carne, dušen ješprenj, radič juha, štefani pečen- izpod peke z špageti z gobami, rezanci s smetano, špinača, pire krompir, rulada s sadjem v solati, jabolčna pita ka, omaka, pražen zelenjavo, solata, solata iz stročjega kumarična solata, kakavove rezine krompir, zelena sola- babičina sadna torta fižola, kompot sadje ta, sladoled Široki rezanci s smetano Babičina sadna torta Sestavine: široki rezanci, slanina (dimljena bo še boljša), trdi sir (recimo gavda, parmezan ...), 2-3 dl smetane za kuhanje, peteršilj, sol, sveže zmlet poper. Naj so to rezanci, makaroni, špageti ipd. - praktično je vseeno, kaj bomo uporabili. Mi smo skuhali doma narejene široke rezance. Testenine skuhamo po navodilu proizvajalca. Medtem ko se kuhajo, pripravimo omako. Slanino narežemo na manjše koščke in jo počasi popečemo na zmernem ognju do hrustljavosti (ker je slanina mastna, ne potrebujemo dodatne maščobe). Če želimo, da je hrustljava in ne zažgana, si vzemimo čas in jo res počasi pecimo. Hrustljavo slanino zalijemo s smetano za kuhanje, dodamo nariban sir (omake ni treba soliti, ker je slanina že slana) in omako na nizkem ognju pokuhamo samo toliko, da se sir stopi in omaka poveže. (Omako lahko še izboljšamo z dodatkom raznih začimb in rumenjaka.) Omaka naj ne vre preveč ali predolgo, ker se bo sesirila. Kuhane rezance precedimo in jih dodamo omaki. Premešamo in takoj postrežemo. Sestavine: 40-50 dag keksov petit beurre, 2 pudinga (okus vanilije ali sladke smetane), 20 dag sladkorja, 10 dag margarine, 30 dag poljubnega sadja (mi smo uporabili maline), 10 dag jedilne čokolade, 1/2 l mleka, 2 smetani v prahu ('šlag pena'), 2 dl kisle smetane; za karamel: 2 žlice sladkorja, 3 dl mleka; sladka smetana za okras. Puding skuhamo po navodilu in v vročega vmešamo na kocke narezano margarino. Ohladimo. Smetano v prahu pripravimo po navodilih in vanjo vmešamo kislo smetano. Primešamo še pudingovo kremo in zmes razdelimo na pol. V eno polovico dodamo raztopljeno čokolado. Iz 2 žlic sladkorja in mleka naredimo karamelno mleko. Vanj namakamo kekse in jih zlagamo na pladenj. Po njih nama-žemo pol svetle kreme, potresemo sadje in premažemo z drugo polovico svetle kreme. Pokrijemo z novo plastjo namočenih keksov, jih premažemo s polovico čokoladne kreme, spet plast namočenih keksov, preostala čokoladna krema in plast namočenih keksov. Čez noč damo v hladilnik, drugi dan pa premažemo s stepeno sladko smetano in okrasimo s sladkornimi drobtinicami. Zeleni nasveti Najbolj nestrpni lahko že posejete motovileč Tudi motovilec sodi med naše, slovenske zelenjadnice in ga pri nas gospodinje sejejo že desetletja. Da ga lahko uvrščamo med slovensko zelenjavo s tradicijo pridelovanja, nam pove tudi to, da se na številnih vrtovih še vedno seje veliko domačega semena, uradno pa imamo v slovenski sortni listi eno avtohtono in dve domači sorti motovilca. Nekje od konca julija naprej se dan za motovilec dovolj skrajša. Najbolj nestrpni ga lahko posejete. Pred setvijo motovilca gredice ne prekopavamo. Motovilec bo manj uhajal v cvet, če ne bo gnojen. Na vrtovih je zanj povsem dovolj hrane ostalo od predhodne vrtnine. Zato gredice ne gnojiti. Dobro kaljenje motovilca ni samo po sebi umevno Motovilec je vrtnina hladnih, jesenskih dni in ga visoke temperature v avgustu pri kaljenju zelo motijo. Poleg tega je znano, da je seme motovilca dormantno. Ta grda tujka pomeni, da je rastlina razvila poseben obrambni sistem, da ne bo kalila v času, ki je zanjo najbolj neugoden, to je ravno avgust. Motovilec sicer odlično prezimi, a ne prevelik. Zato so skozi razvoj prezimile in semenile samo rastline, ki so kalile šele konec septembra in kasneje. Seme se šele takrat prav zbudi. Kaj torej narediti, da bodo tudi zgodnejše setve uspešne. Seme motovilca damo vsaj za teden dni v zamrzovalnik. S tem ga prepričamo, da je zima mimo in lahko kali, prekinemo njegovo dormanco oz. spanje. Za tiste, ki pobirate lastno seme, naj povem, da je najbolje, da se ga po pobiranju in čiščenju dobro posuši in takoj zamrzne. Pri tem pa morajo biti vrečice, v katerih je seme, papirnate, iz blaga, nikakor ne plastične. Odmrznemo ga večer pred setvijo. Motovilec sodi med svetlo kalivke, kar pomeni, da seme veliko bolje kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrivajte z zemljo, samo z grabljami ga pomešajte z zemljo. Setev potem dobro zalijte in prekrijte z agrokopreno, da semena ne pojedo ptice. V primeru vročega avgusta setev tudi dobro zasenčite in ves čas skrbite za mokro, s tem pa tudi hladnejšo zemljo. Seme motovilca bo dobro kalilo v senci paradižnika, visokega fižola ali sladke koruze. Senčimo tako, da ustrezno senčilo (mreže, vreče, stare rjuhe ...) privežete na kole nekje meter nad zemljo in tako naredite streho nad setvijo. Tako bo senčenje uspešnejše. Nega posevka Prvi rok setve motovilca nekoč je bil god svetega Jakoba, to je 25. julija. Sejemo ga lahko vse do konca oktobra, včasih celo dlje. Te zadnje setve bodo pa prezimile in jih boste rezali spomladi. V rastlinjakih pa ga seveda lahko posejemo še v novembru. Motovilec lahko tisti, ki ga imate res radi, sejete tudi spomladi, v rastlinjake vse od januarja naprej, na prosto pa, ko se zemlja ogreje 2-5 °C. Sejemo ga lahko vse do sredine aprila. Motovilec ima plitev koreninski sistem in potrebuje ves čas rahlo prst, ne mara zbite zemlje, v kateri ni zraka. Zato sejte motovilec ved- -3 Foto: MP no v vrstice. Te naj bodo 20-25 cm narazen. Na tak način boste lažje rahljali zemljo med vrsticami, tudi boj s pleveli bo veliko lažji. Posebej to velja za setve, ki bodo prezimovale. Vedno znova je spomladi veliko vprašanj, kako odstraniti plevel, posebej če je zima topla. Če je posejan v vrstice, potem to ni težava. Če pa je posejan tako, kot je pri nas navada, kar na povprek, potem pa je treba na kolena in previdno opleti vsako rastlino plevela posebej. Tudi pogoji za rast in razvoj rastlin so v vrsticah boljši, boljša je osvetlitev, več prostora imajo posamezne rastline, lažje je ves čas zračiti medvrstni prostor. Dognojevanje motovilca ni potrebno. Vsako dodajanje dušika lahko pomeni močnejše poškodbe od mraza, ta je lahko tudi spomladi ponoči močan. Sorte V Sloveniji imamo tri standardne sorte in novo/staro domačo sorto. Sorto ljubljanski lahko imenujemo avtohtono sorto, saj je to motovilec, ki so ga gospodinje v okolici Ljubljane in vse do bloške planote gojile že pred stoletjem in več. Zanj so značilni temno zeleni, ožji in daljši listi. Odlično prezimi. Zličar je domača sorta, izvira pa iz Štajerske. Zanj je tipična zbita, gosta rozeta z listi, ki se zvijajo v značilno žlico, po kateri je dobil ime. Je odličnega okusa, list je mehak in gladek. Prezimovanje je dobro, ni pa odlično. Najbolj okusen je v zgodnje spomladanskih setvah, kar pa ne pomeni, da ga ne bi sejali tudi zdaj. Sorta holandski je znana po širokem listu nekoliko svetlejše barve. Rečemo ji udomačena sorta, saj že ime pove, da ne gre za avtohtono sorto. Najslabše prezimi, zato ga je bolje sejati zdaj in potem ponovno spomladi. Nova sorta na naših policah je pomladin. Naredi zelo veliko rozeto s svetlejšimi zelo okusnimi listi. Sejemo ga pozno, v oktobru, saj je najboljši spomladi. Je delo slovenskih žlahtniteljev. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 31. julija 2018 Šepetanje valov Fotografije in besedilo: Mateja Toplak Številka sedemnajst (16) Večer. Barva neba se spoji z oceanom. Na odprti palubi veter vsiljivo prekrije nežen šepet valov. In tišina postane tako glasna, da ne slišim svojih misli. Življenje se kaže v novih barvah. Začenjam opažati odtenke sive, čeprav sem zmeraj verjela, daje svet črno-bel. Prihajam domov, dragi prijatelj. Po sedmih mesecih se naša ladja končno vrača v varen pristan. Za mano je devetnajst držav, več kot štirideset pristaniških mest domačega kontinenta ter dela Afrike in Arktike. Pridobila sem dragocena poznanstva po vsem svetu, nabrala paleto delovnih izkušenj - po na tisoče preplutih miljah se zdi, da sem še nekoliko bližje svojemu bistvu. Slabi trenutki in nepreudarne odločitve so me naučili, česa se je v življenju treba izogibati, dobri dnevi pa so me spomnili, da je treba svoja načela in vrednote ohraniti tudi, ko »ves svet« trdi nasprotno. »Kdo si še lahko vsak dan privošči jutranjo kavo v drugem mestu, celo državi?« me nasmeji sodelavec, ko ravno obupujem nad urnikom naslednjega dne. Čas. To je tisto, česar mi na morju primanjkuje. Oziroma, če se izrazim drugače: striktno moram izbrati svoje prioritete, se osredotočiti samo na Ne moremo nadzirati vetra, lahko pa prilagodimo jadra. - Cora L. V. Hatck - i- , Sreča na dveh kolesih ... najpomembnejše. Tega doma, ko imam ves čas sveta, navadno ne zmorem. Na ladji pa čas ožamem podobno kot perica svoje perilo. In takšno življenje je lahko celo polnejše, srečnejše. Izrabim vsako prosto uro - poženem se proti izhodu, da bi na svojem razklopo-tanem kolesu dodobra raziskala mesto, ki je pred mano. Dan, ko resnično potrebujem prho, da iz sebe sperem ves znoj in umazanijo dneva, je dan, vreden vsakega diha. Čeprav mornarsko življenje ni enostavno, je vseeno vredno vseh naporov - že s tem, ko te izolacija prisili, da se soočiš s svojimi mislimi, ki bi se drugače lahko porazgubile v poplavi trdovratno zakoreninjenih pogledov, vrednot in mnenj. Še doma nisem, pa me morje že kliče nazaj. Vzklika, naj ne pozabim slanega vetra, nežnih valov, ki božajo obalo, in starega svetilnika, ki zmeraj pokaže v pravo smer. A je življenje na morju prava stvar zame, se pogosto vprašam, ko zaplavam proti močnim tokovom. Človečnost se namreč velikokrat izgubi med belimi hodniki, prijaznost potihne v tišini noči, nasmeh pa oveni pod utrujenostjo telesa - neokrnjen kapitalizem se lah- ko nevarno zasidra v srca ljudi. Neutrudno se borim, da ne podležem. Vsak dan postajam močnejša. Ladijsko življenje pa mi počasi leze pod kožo. Mala kabina v tretjem nadstropju, tik pod vodno gladino, postaja moj dom. Zdi se, da me bodo valovi še zvabili v širno morje, da mi pokažejo dele sveta, ki jih še ne poznam. In ravno zato sem ti ves ta čas pisala. Da bi ti pričarala občutke, ki jih doživljam med van-dranjem iz kraja v kraj. Da bi jih tudi ti začutil in bi vsaj v mislih potoval z mano. Pišem, da ne pozabiš name, dragi prijatelj. Pero mi kar zdrsi po papirju, ko se trudi zapisati drobne misli, za katere si včasih celo domišljam, da so modre. Upam, da sem ti s pisemci polepšala kak mračen večer. Kmalu se vidiva, tako je to moje zadnje pismo. Si vedel, da Italijani verjamejo, da je številka sedemnajst nesrečna? Na krovu tako nimamo ne kabine, ne sedeža v gledališču, številke mize ali rešilnega čolna s tem številom. Italijansko podjetje se namreč boji priklicati nesrečo nad svoje ladjevje. A zame je število srečno. Sedemnajsto pismo ne bo napisano na krovu, temveč ob soju sveč na domači terasi - saj prideš, kajne? Čeprav je delo fotografa na ladji izredno raznoliko, bi bila včasih raje kar ladijski potnik. Idealno tam nekje med Kubo in Jamajko - za vsaj kakšne tri mesece ... KOLOFON LETARGIJA - duševna otopelost, DUVIVIER, Julien - francoski režiser, KOZLIK -LORNE, Greene - kanadski igralec, poveljnik Adama v Bojni ladji Galaktiki .a: •• .V rastlina močvirnih travnikov, dvodomna špajka, Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 31. julija 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da se brezžičnost širi kot epidemija. Brezžično telefoniranje in brezžično deskanje po svetovnem spletu pa dobiva konkurenco v dodatni inovativ-ni ptujski pogruntavščini: brez-žlebno odvodnjavanje padavinske vode s strehe. Ne vem, kako so zadovoljni lastniki tovrstnega žlebljenja, vem pa, kdo bo ostro protestiral: zvesti zbiralci žlebov, ki komaj čakajo, da se kje pojavi kak kos pločevine za njihovo zbirko. Govori se... ... da se turistični delavci z vzhodnega dela države hudujejo, ker večina turistov, ki obiščejo Slovenijo, ne ve, da se naša država nadaljuje tudi na drugi strani Trojan. Ja, to pa je krivo nepoznavanje zemljepisa. Nekje so slišali, da se iz naše države skozi tunel pride v Avstrijo - in mislijo, da so v trojanskih predorih pač zašli. ... da pa se ptujskemu turizmu vendarle obetajo čudoviti časi. Sedaj, ko so se na občini odločili za bratenje z Indijci, nas bodo kar preplavili azijski gostje. In če se zmoti še kak kitajski obiskovalec Maribora, kjer se bratijo s še večjim daljnim vzhodom, bomo postali turistični rekorderji. Le kje jih bomo nastanili? ... da se po naših občinah zelo trudijo, da bi zgradili širokopasovno omrežje. Ampak tale stvar malce zaudarja. Politiki nam namreč nenehno govorijo, da moramo zategniti pas - in če bo ta pas širok, kot ga obljubljajo, pomeni, da nas bo pošteno zategnil. ... da so nekateri hudi, ker od letošnje jeseni v ptujskem vrtcu ples in glasba ne bosta več nad-standarna vrtčevska ponudba. Pa je jeza čisto odveč. Mi to dejstvo razumemo tako, da ples in glasba ne bosta nadstandardni del vrtčevske vzgoje, ampak bosta čisto normalen sestavni del otroškega življenja. Tudi v vrtcu. ... da se datum odprtja obnovljenega ptujskega mostu čez Dravo nezadržno bliža. Nekateri že hodijo na oglede, da bodo lahko ob odprtju povedali o obnovi vse najslabše. ... da kmalu ne bo več grajske terase nad Dravo na Borlu. Podrli jo bodo. In tako lahko pozabimo še eno borlsko zanimivost - razgled na Ptujsko polje. Kot smo pozabili hotel, plese na gradu, plavanje v bazenu, kulturne prireditve na Borlu ... Prireditvenik Torek, 31. julij 09:30 Zg. Hajdina 44a, izobraževalna delavnica Priložnosti v kmetijstvu za mlade, brezposelne in ženske, obravnavane bodo teme, kot so: Koraki do razvoja lastne poslovne ideje, dopolnilna dejavnost na kmetiji, poslovni načrt, prodaja in trženje, blagovna znamka in socialni mediji, investicije in javni razpisi, pregled starega razpisa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete 10:00 Ptuj, CID, Otroški laboratorij zabave, vsak dan do petka, med 10. in 12. uro, mentorica Laura Maksimovič 10:00 Ptuj, CID, Poletna (d)ruščina - tečaj ruskega jezika, vsak dan do petka, med 10. in 12. uro, mentorica Tatjana Pichler 18:00 Ptuj, odprtje prenovljenega starega mestnega pokopališča -Park spominov, ob Volkmerjevi c., po odprtju druženje pod arkadami Gimnazije Četrtek, 2. avgust 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Poletni četrtkovi popoldnevi, Medovite rastline Petek,3.avgust 19:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, osrednja slovesnost ob prazniku MO Ptuj, podelitev priznanj MO Ptuj, Pihalni orkester Ptuj, Oto Pestner, koncert Ota Pestnerja in Omarja Naberja z bendom - Trip to Las Vegas, druženje 20:00 Ptuj, trgi in ulice starega mesta, Ptujska poletna noč Mestni kino Ptuj Sreda, 1. avgust: 20:00 Ana, ljubezen moja. Četrtek, 2. avgust: 20:00 Mamma Mia! Spet začenja se. Petek, 3. avgust: 17:00 Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje; 19:00 Mamma Mia! Spet začenja se; 21:00 Sicario 2: Vojna brez pravil. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 8 4 6 1 5 7 3 9 8 7 4 8 6 5 4 7 9 4 2 4 6 5 8 4 4 5 3 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © € QQQ Bik ¥ ©©© €€€ QQ Dvojcka ¥¥ ©© € QQQ Rak ¥¥¥ © €€ QQ Lev ¥¥ © €€€ Q Devica ¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥ ©©© € QQQ Škorpijon ¥¥¥ © €€€ QQ Strelec ¥¥ ©©© € OOO Kozorog ¥ ©©© €€ O Vodnar ¥¥¥ ©© € QQ m ¥ ©©© O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 31. julija do 6. avgusta 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Iskrice (Vir: www.pregovor.com) *** »Najprej izoblikujemo navade, potem pa navade izoblikujejo nas.« John Dryden *** »Človekov značaj ni sestavljen samo iz lepih vrlin, ampak tudi iz grobosti temnih globin.« Božidar Eržen *** »Človek zmore biti močnejši od zunanje usode in vsak dan stoji pred odločitvijo, ali bo iz svojega trpljenja napravil notranji uspeh.« Viktor E. Frankl *** »Čustveni vzgib, ki je trpljenje, preneha biti trpljenje, kakor hitro si ustvarimo o njem jasno in razločno predstavo.« Baruch Spinoza •kick »Kadar te bo med življenjsko rastjo zgrabilo, da bi spreminjala napačne stvari v prave, se spomni, daje prva in najpomembnejša revolucija, ki jo je treba opraviti, tista v nas samih. Ena najnevarnejših stvari, kijih lahko narediš je, da se boriš za neke nazore, ne da bi si prej Izoblikovala nazor o sami sebi.« Susanna Tamaro •kick »Nikoli ne dobiš želje, ne da bi dobil tudi moč, dajo uresničiš. Vendar moraš vseeno kaj narediti za to.« R. Bach Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Suzana Divjak, Juršinci. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 31- julija 2018 Lepi. spomini ne bledijo! •m TU lin 0U4 1»» mu^tcien ti inCo mtnnsin (mai 3] Ut«w rtuitij» Pttak*» hut* 71 ÍHiiduíHiink (»Idama Jurat 11) tero 11*11 ir. n Ptuj., i- juniju ian crHA , UVDflVA KfH BRIGADIRSKE) PfllETJEV DSC!» PTUJ Za zdravo pitno * vodo v Halozah S SEJf KOMITEJA O* ŽJit Pili/ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! " --...... . li^fpi^i vr.t •-•"-T- Milan Kneievlf kandidat za sekretarja medobčinskega suetaZKS Maribor Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! IWrtica zvestobe Radio-Tednik Ptuj W§gmm * h * Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, zn.don.cu). oooooi Janez Novak m i Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si JL .i m.....- NAROČITE" STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO , Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA f\ Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. TEDNIKA SE SPLAČA! ^ -^-^-Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili Vsi' ki se boste v «suvanja akcije . naroaH ^a Štajerski . naročeni _pajtajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PiKNIK ODEJO.___ NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersm TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ inj 12 mesecev. ti potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ;c;:.;,5iam»sassssat, .«ii^&a.m^-ms ....»* i NTFff^ RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 2dPi^|iiačrm|)filog' s koristnimi nasveti • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) ggl^O-oa-stptnr'popust pri naročilu malih/oglasov v Štajerskem tedniku . • praktična darila za nove in obstoječe naročnike iPOfrAfi-NAROčNiKŠTAJiRSKEGA' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! •sar** ..... HH^HhSB 3838898114427 torek • 31. julija 2018 Oglasi in objave Štajerski 23 08:00 Večerna pesem - l.del 09:00 Gostilna pi Franeet* i 0:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 20 let ŠDPodlože 20:00 Oddaja i z občine Destmik 21 :30 Zaključna prireditev ()> MajSperk 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več Ita spletni strani www.siptv.si I 08:00 Petje pod lipo na Polenšaku 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip ¡7. Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Bilo je nekoč 20:00 55. praznik želve na Polenšaku 21:20 Petje pod lipo na Polenšaku 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SP 08:00 aške igre v Gerečji vasi 10:00 Košnja trave v Zlatoličjti 11:30 Gostilna pr' Franeet' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Vaške igre v Prepoljah 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uiedniitvo: Dornava 11M, 2252 DORNAVA: ¡nfo@slptv.sl kontakt: 02 7&4 DO 3Q; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27: 03 i 627 340 POLITIKA - Kaplja čez rob: Jelinčič na taboru SDS v Bovcu INTERVJU - Blaž Mrevlje o provizijah in mafiji dobaviteljev v zdravstvu DOSJE - Rado Pezdir o bančnih greznicah NLB po Balkanu OSEBNO - Manca Špik z Melodij morja in sonca Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave , grahaste, črne, stare 14 tednov prodam , 4,50 € ,dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. NESNICE, rjave, 19-tedenske, naročila sprejemamo na tel. 040 531 246, ter grahaste in črne, prelux, že prodajamo. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE PRODAM parcelo z vinogradom v Vidmu - Ljubstavi (1500 m2), 200 trsov, in leseno brunarico ter majhnim sadovnjakom. Tel. 051 360 650. Požrtvovalno Primoža Rogliča losa je zmeraj KJEBUZg^ N'Toko £ V TREBA SE JE ; ORGANIZIRATI IN UPRETI! Kje bomo dobili zdravnike? NAŠI ODHAJAJO, TUJIM POSTAVLJAMO BARIKADE ¿■S^fS&Jflta Naponbn* «IntMn» pm« PRISLUHNITE. ROJEVA SE ORKESlfcfi vTP^dsSt' T 1 s Karmen Bo: .«r^1'aa Karmen Bezget o spolni vitalnosti, viru zdravja in sreče ČE ŽENSKA NE MORE DOBRO STISNITI NOŽNICE, JE STARA. PIKA. Požrtvovalno dekle Primoža Rogliča ZMERAJ JE NEKJE BLIZU N'Toko TREBA SE JE ORGANIZIRATI IN UPRETI! Kje bomo dobili zdravnike? NAŠI ODHAJAJO, TUJIM POSTAVLJAMO BARIKADE Imamo jih pri roki NAJBOLJŠI NARAVNI SHUJŠEVALCI Sem hipohonder ali imam težave s ščitnico? slovanska / V prodaji od dražlnska J s^rmlja31. julija MEDin:24 PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Telefon 070 770 234. DOM IN STANOVANJE ODDAM dvosobno opremljeno stanovanje na Ptuju pri hotelu Mitra, Prešernova. Tel. 041 428 673. www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. SPOMIN Včeraj je minilo že leto, odkar je v tihem jutru visoko v planinskem raju za vedno zatisnil utrujene oči Drago Dodlek IZ DORNAVE 27A Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu ter se v miru in tišini ustavite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Njegovi najdražji To jutro se je sonce priplazilo čez rob mojega okna -tako nežno mi je pobožalo obraz in zaspane oči. V bežnem trenutku prebujenja, polnem želja, sem pomislila, molila, da bi bila ta nežna toplota lahko ON... GOSPOD ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, mamike Ljudmile Goričan IZ LANCOVE VASI 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala patru Jožetu za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem in godbeniku, DU Videm ter pogrebnemu podjetju. Njeni najdražji Umrli so t i Umrli so: Ana Kramberger, roj. Bombek, Ptuj, Zagrebška c. 3, roj. 1930 - umrla 18. julija 2018; Franc Zavec, Gradišča 15, roj. 1948 - umrl 21. julija 2018; Elizabeta Peteršič, roj. Belšak, Vareja 21, roj. 1931 - umrla 21. julija 2018; Bernardka Merc, roj. Lesjak, Gradišče 28, roj. 1934 - umrla 21. julija 2018; Marijan Kunstek, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1931 - umrl 23. julija 2018; Janez Kramberger, Ločič 7, roj. 1946 - umrl 23. julija 2018; Karl Lenart, Ptuj, Mežanova ul. 9, roj. 1943 - umrl 23. julija 2018. ^www.tednik.si^ Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majdii.segula@radfo4edmk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Podravje • Gasilec požigalec s Ptujskega polja obsojen Gasilcu Mislovicu 22 mesecev zapora Okrožno sodišče na Ptuju je 27-letnega Davida Mislovica zaradi požiga in poskusa požiga na Ptujskem polju obsodilo na 22 mesecev zapora. Sin poveljnika PGD Borovci in tudi sam gasilec je s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde, se pokesal za obe dejanji in obljubil, da česa takšnega ne bo nikoli več ponovil. Mislovica so policisti aretirali aprila zaradi suma, da je odgovoren za požig hleva v naselju Borovci in za poskus požiga nenaseljene hiše v istem kraju. Ta teden je stopil pred sodnico in priznal krivdo. Kazenski zakonik za požig in tudi za njegov poskus predpisuje kazen od enega do osmih let zapora. Tožilka se je odločila, da bo pri predlogu kazni upoštevala več olajševalnih okoliščin. Obtoženi je svoje ravnanje priznal in obžaloval, izvedenka psihiatrinja pa ocenila, da je bila pri obtoženem zaradi kombinacije nevrotične motnje in alkohola njegova zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšana. Prvič je hotel požar podtakniti 14. marca na nenaseljeni hiši v Borovcih. Razbil je steklo na oknih, nato pa na hodniku zanetil iskro na kupu oblačil. Ogenj se je razširil na klop, osmo-dila se je stena, gasilci pa so objekt pravočasno rešili pred katastrofo. Znova je poskušal na kmetiji v istem kraju 23. aprila. Ko je preskočil ograjo, je vstopil v hlev, kjer je z vžigalnikom zažgal seno in razpi-hal ogenj, ki se je nato bliskovito razširil na celotno gospodarsko poslopje. V požaru je umrlo več živali. Lastnik kmetije je proti obtoženemu vložil premoženjskopravni zahtevek v višini nekaj manj kot Prizorišče požara v Borovcih, kjer so v gorečem hlevu zgorele tudi živali. 13.000 evrov. Davida Mislovica pozna od malih nog, spoštoval pa ga je tudi zaradi njegovega prizadevnega dela v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Borovci. Ko je okoli 22. ure zagledal hlev v plamenih, mu je prav obtoženi prvi priskočil na pomoč pri gašenju. Kasneje pa so posnetki varnostne kamere, ki jo ima nameščeno na mizarski delavnici, razkrili, da je požigalec. Čeprav je Mislovic obljubil, da ne bo več požigal, se je strinjal s predlogom tožilstva, da bo zaradi ponovitvene nevarnosti ostal v priporu vse do začetka služenja doso-jene 22-mesečne zaporne kazni. (sta) Dornava, Ptuj • Iz waldorfske šole na Polenšaku ne bo nič V iskanju nove lokacije: bodo šolo vzpostavili na Ptuju? Stavba nekdanje osnovne šole na Polenšaku v občini Dornava bo, kot kaže, še naprej samevala. Waldorfska osnovna šola namreč tam ne bo zaživela, saj se nekaterim staršem ta lokacija bojda zdi preveč oddaljena. V ptujski iniciativi za waldorfsko šolo se sedaj spogledujejo z delom kompleksa nekdanje vojašnice na Ptuju, ki pa je v lasti državi, predvsem pa potreben temeljite obnove. _ Kljub prizadevanju šolski zvonec v stari šoli na Polenšaku tudi to jesen ne bo zazvonil. Kot je pojasnil član ptujske iniciative za waldorfsko šolo Peter Cafuta, se je po lanskoletnem premajhnem vpisu otrok izkazalo, da je lokacija preveč oddaljena. »Pokazalo se je, da starši niso pripravljeni voziti otrok iz mesta,« poglaviten razlog, zakaj se je ustavilo pri ustanovitvi waldorfske šole na Polenšaku, pojasnjuje Cafuta ter še nadaljuje, da so tudi drugi razlogi, ki so tako rekoč »klasika« pri ustanavljanju tovrstnih šol v naši državi, med njimi financiranje in druge zahteve, kot je velikost objekta itn. Na ptujskem šolskem centru si waldorfske vi v i • • šole ne želijo Načrte o vzpostavitvi waldor-fske šole na Polenšaku so tako kljub prenovi več kot 100 let starih prostorov in sklenjeni pogodbi o najemu s tamkajšnjo občino morali dokončno prekrižati. Kljub temu pa ideje o vzpostavitvi waldorfske šole na ptujskem koncu še niso opustili. Že nekaj časa se namreč intenzivno ukvarjajo z iskanjem primernih prostorov in nove lokacije, in sicer v najstarejšem slovenskem mestu. »Glede na to, da je bil jasno izkazan interes, da naj bo šola v neposredni bližini mesta, smo preigrali marsikatero lokacijo na Ptuju. Razmišljali smo o vzpostavitvi šole v Šolskem centru Ptuj, kjer imajo veliko praznih Vrata šole bodo še naprej ostala zaprta. prostorov, a je bilo izraženo odklonilno stališče. Prav tako smo pregledali prazne objekte, med njimi tudi nekdanjo osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka Ptuj, kjer pa se je izkazalo, da bi bil potreben prevelik finančni vložek,« nadaljuje Cafuta. Sedaj je v igri del kompleksa nekdanje vojašnice na Ptuju - kadetnica, ki pa je v lasti ministrstva za obrambo. Kot pravi Cafuta, je ta na idiličnem mestu in ima relativno dobro razporejene prostore, a so tudi tukaj ovira precejšnja sredstva, ki bi jih potrebovali za ureditev objekta. Vprašanje pa je tudi, na kakšen način bi lahko omenjene prostore sploh dobili v upravljanje ... Kot kaže, bodo otroke še nekaj časa vozili v waldorfsko šolo v Maribor, ob tem pa si Cafuta še ni mogel kaj, da ne bi pripomnil, da bi bila tovrstna šola še kako primerna za Ptuj . Monika Levanic Ptuj • Pri izgradnji urgence seje že zataknilo Izbiranje izvajalca gradnje prekinjeno Postopek izbire izvajalca gradnje urgentnega centra v ptujski bolnišnici je zaradi zahtevka za revizijo začasno ustavljen. »Istočasno z oddajanjem ponudb je bil vložen tudi zahtevek za revizijo, ki ta trenutek ne omogoča nadaljevanja postopka izbire, dokler se ne odloči o zahtevku,« je povedal predstavnik uprave bolnišnice Aleksander Voda. V petek opoldne se je sicer iztekel rok za oddajo ponudb zainteresiranih za izvedbo tega naročila, ki ga je bolnišnica javno objavila 21. junija. Napovedano je bilo tudi odpiranje ponudb, vodja upravno-tehničnih dejavnosti Voda pa zaenkrat ne zna napovedati, kdaj in kako se bo postopek lahko nadaljeval. Dolgo pričakovani novi koraki v smeri izgradnje urgentnega centra v Splošni bolnišnici Ptuj so se zgodili po tem, ko je vlada aprila ta projekt dokončno odobrila. Kot je dejal takratni direktor Andrej Levanič, bi se gradnja morala letos vsaj začeti in potem bi lahko urgenco odprli leta 2019. (sta) Rojstva: Evgenija Temnikar, Koprivnik 29b, Rače-Fram - deček Patrik; Mateja Arnuš, Grajenščak 65 a, Ptuj - deklica Iva; Mar-jetka Pobežin, Zg. Sečovo 13, Rogaška Slatina - deček Miha; Minika Fric, Lasigovci 15, Polenšak - deček Manuel; Katja Korošec, Ribiška pot 12, Ptuj - deklica Vela; Tadeja Hercog, Gromova ul. 9, Ptuj - deklica Brina; Špela Dolšak, Stogovci 15b, Ptujska Gora - deček Urban; Monika Gojkošek, Čufarjeva ulica 16, Ptuj -deček Urban; Petra Šterbal, Bratislavci 60a, Polenšak - deklica Eva; Doroteja Bedenik, Rogaška Slatina - deček Kristijan; Eva Lah - deček; Martina Kunčnik - deklica Alja; Janja Jagarinec -deček Tim. Poroke - Ptuj: Boštjan Galun, Sitež 39, in Branka Korez, Kočice 13; Zlatko Zamuda in Mojca Bagoroš, Kukava 68; Marijan Šte-harnik, Pobrežje 71, in Irena Horvat, Pobrežje 72; Tadej Roškar, Podgorci 67a in Teja Pišek, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 17. Poroki - Ormož: Dejan Erjavec, Krapje 75a, Ljutomer, } ¡4-in Ines Irgolič, Ul. heroja Lacka 13, Ptuj; Franc Bombek in Melita Krampelj, Moravci v A_ ff Slov. goricah 152a, Ljutomer. ^ 0% Cjr\ o ^ v m ^ c _o poro * C? v v Ce se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje^ 15/30 Danes bo pretežno jasno, verjetnost popoldanskih vročinskih neviht bo majhna. Predvsem na Štajerskem in v Prekmurju bo pihal severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, ob morju okoli 23, najvišje dnevne od 30 do 34, v Vipavski dolini in na Goriškem do 36 °C. Predvsem po nižinah Primorske bo danes in v prihodnjih dneh velika toplotna obremenitev. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 31.07.2018 01.08.2018 03.08.2018 * % % * 22 22 23 24 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 30 29 31 29 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A 4 4 A Hitrost vetra2.6m/s Hitrost vetra2.3m/s Hitrost vetra2.6m/s Hitrost vetra3.5m/s Foto: ML Vir: ARSO