Ravnatelj Marijan Kravos o spremembah v šolstvu in večstopenjskih šolah /8 Bliža se osmi februar in tudi Klop se je želel vključiti v proslavljanje Prešerna, vendar ne tistega »paradnega« >/19 Primorski PETEK, 6. FEBRUARJA 2009 Št. 31 (19.430) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Debata o predsedniku naj se vrne v Slomak DuSan Udovič O Slovenski manjšinski koordinaciji (Slomak) ima lahko tudi površen poznavalec samo dobro mnenje. Odkar obstaja - ustanovljena je bila pred petimi leti - je povezala najbolj reprezentativne organizacije Slovencev Italije, avstrijske Koroške in Štajerske, madžarskega Porabja in Hrvaške. Dotlej so povezave med posameznimi manjšinskimi organizacijami sicer obstajale, a Slomak je vendarle vpeljala neko novo kvaliteto. Slovencem izven meja slovenske države se je z njo okrepil skupni imenovalec, zrasla je zavest o skupnih ciljih in izmenjavi dragocenih izkušenj, pa tudi slovenska država je dobila za sogovornika poenoteno predstavništvo rojakov, ki živijo izven njenih meja. Pri tem si ni težko predstavljati, da je iskanje soglasja in sinteze med različnimi komponentami slovenskih organizacij iz štirih držav kar zahtevna naloga. In ravno v tem je ključ dosedanjih dobrih rezultatov manjšinske koordinacije in podlaga za njeno uspešno delo v prihodnje. Prav zato ni mogoče ostati ravnodušni do kampanjske metode preko tiska, s katero prihaja do zahteve po zamenjavi predsednika koordinacije Slomak, ki jo je sprožil predsednik SSO na deželnem svetu organizacije. Znano je, da je koordinacija doslej podobne probleme vselej reševala z dogovarjanjem v svoji sredini, prvič se takšna zahteva pojavlja javno in izven nje. Zakaj takšen odmik od dosedanje prakse, ki se je izkazala kot uspešna? Lahko samo izrazimo željo, da se razprava o občutljivem vprašanju predsedovanja vrne v okvir koordinacije, kamor po vseh pravilih korektnosti tudi sodi. Časopisne polemike namreč vprašanja ne bodo rešile, od njih ima Slo-mak lahko samo škodo. italija - Tragična zgodba mladega dekleta Napolitano odklanja vladni dekret za Eluano Beppino Englaro: Odlok bi bil nezaslišano nasilje gorica - Konzulta si je ogledala načrt in dala zeleno luč Slovenske otroške jasli bodo uredili do jeseni 2010 GORICA - Poslopje za slovenske otroške jasli bo nared do jeseni leta 2010, tako da bodo lahko vanje takoj sprejeli 22 otrok. Pred začetkom letošnjega poletja bodo izdelali dokončni in izvršni načrt, v čim krajšem času bo nato z javno dražbo določeno podjetje, ki se bo lotilo prenovitvenih del na stavbi v ulici Rocca (na fotografiji). Tako zagotavljajo tehniki goriške občine. Konzulta za vprašanja slovenske manjšine je dala zeleno luč za nadaljevanje postopka s priporočilom, da naj bodo napovedani roki upoštevani. Na 15. strani RIM - Vlada na današnji seji skoraj gotovo ne bo odobrila napovedanega odloka, s katerim bi preprečila prekinitev prehranjevanja nesrečne Eluane Englaro, ki je v nepovratni komi. Ministrskega predsednika Silvia Berlusconi-ja sta o neumestnosti takšnega ukrepa menda prepričala predsednik republike Giorgio Napolitano in predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. V Vidmu pa se medtem vrstijo pritiski na zasebno kliniko, ki je sprejela nesrečno Eluano. Tudi tukaj obstaja možnost sodnega ukrepa, ki bi dodatno zapletel to itak medicinsko in etično zelo zapleten primer. Na 6. strani Močna ohladitev inflacije, v Trstu le 1,2% Na 4. strani Nabrežina: Okusi Krasa o zdravi prehrani Na 4. strani Železniška povezava med Opčinami in terminalom pri Fernetičih Na 7. strani Pred mesecem dni odprli prvo turško pekarno v Italiji Na 9. strani Goriški črpalkarji so se hrupno vrnili na ulico Na 16. strani manjšina - Odbornik FJK Molinaro Zadovoljstvo Dežele in Frattinijeve zasluge TRST - Dežela pozdravlja sklep Berlusconijeve vlade o dodatnem državnem prispevku milijon evrov za slovensko manjšino. To poudarja deželni odbornik Roberto Molinaro, ki pojasnjuje, da je igral pri tej zadevi pomembno vlogo italijanski zunanji minister Franco Frattini. Molinaro pravi, da je Dežela od vsega začetka zagotavljala manjšini, da ne bo prišlo do krčenja javnih prispevkov za njene kulturne ustanove. »Če bi država potrdila krčenje iz finančnega zakona, bi manjkajoča sredstva prišla iz de- želne blagajne,« dodaja še odbornik, ki v Tondovi vladi odgovarja za kulturo, šolstvo, jezikovne manjšine in izseljence. Predsednika manjšinskih krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka pozdravljata sklep Berlusconijeve vlade in izražata upanje, da bo parlament v kratkem času brez sprememb odobril tozadevni odlok. Štoka izpostavlja skupne napore krovnih organizacij, Pavšič pa izraža upanje, da bo Rim rešil tudi odprta finančna vprašanja italijanske manjšine v Istri. Na 3. strani osrednja prešernova proslava - Ob stoti obletnici Glasbene matice V glasbo ovito Scenarij prireditve, ki bo najprej, v nedeljo, na sporedu v Čedadu, je pripravila Tatjana Rojc TRST - Univerzitetna docentka, literarna kritičarka, radijska in televizijska scenaristka Tatjana Rojc je avtorica scenarija letošnje osrednje prireditve ob Dnevu slovenske kulture, ki bo najprej zaživela v nedeljo ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, s ponovitvama v torek v tržaškem in v četrtek v goriškem Kulturnem domu. Kot je povedala v intervjuju, je proslava bila mišljena kot neka večplastna predstava, ki se seveda osredotoča na stoletnico ustanovitve Glasbene matice, a dejansko povzema neko določeno dogajanje, atmosfero, reminiscence. Izvirno glasbo je za predstavo napisal Aleksander Ipavec, video pa je pripravil Antonio Giacomin. Na 12. strani 2 Petek, 6. februarja 2009 ALPE-JADRAN / rezija - Solidarnostni obisk SKGZ in SSO » »Luigia ni osamljena, temveč ima za sabo vso slovensko manjšino« Na srečanju je bil navzoč tudi nekdanji župan Luigi Paletti REZIJA - »Luigia Negro pri obrambi kulturnih in jezikovnih korenin Rezije ni osamljena, temveč ima za seboj vso slovensko manjšino«. To sta rezijanski kulturni delavki med včerajšnjim obiskom povedala predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka, ki ga je spremljal predsednik SSO za videmsko pokrajino Giorgio Banc-hig. To ni bilo zgolj dolžnostno solidarnostno srečanje, temveč tudi priložnost za poglobljen pogovor o sedanji splošni situaciji v dolini pod Kaninom. S tega vidika so bile zanimive in poučne besede bivšega župana Luigija Pa-lettija, ki zelo dobro pozna situacijo v Reziji in tudi razloge, zaradi katerih je prišlo do zadnjih zaostrovanj v zvezi s slovensko oziroma slovansko pripadnostjo rezijanščine in Rezijanov. Paletti je pri tem izpostavil dvoumno vlogo nekdanjega predsednika videmske pokrajinske uprave Marzia Strassolda. Lep del svojega mandata je Strassoldo izkazoval veliko pozornost Beneškim Slovencem in tudi Re-zijanom, potem pa je spremenil svoje stališče in tako ali drugače »navdihnil« v Reziji ustanovitev društva, ki zanika, da je rezijanščina slovensko narečje in hoče Rezijo tudi zakonsko ločiti od preostalega dela slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. In to je glavno in dejansko tudi edino »poslanstvo« tega društva. Od leve Drago Štoka, Luigia Negro, Rudi Pavšič, Luigi Paletti in Giorgio Banchig na včerajšnjem srečanju london - Prvi obisk Boruta Pahoraj pri britanskem kolegu Gordonu Brownu Velika Britanija pozitivno o slovenskih kriznih ukrepih in z razumevanjem glede Hrvaške LONDON - Slovenski premier Borut Pahor se je včeraj na delovnem obisku v Londonu sestal s predsednikom britanske vlade Gordonom Brownom, ki je pozitivno ocenil slovenske ukrepe pri reševanju finančne in gospodarske krize. Pahor je v Londonu tudi pojasnil slovenska stališča glede Hrvaške, ki so bila sprejeta z razumevanjem. "Britanski premier ima v okviru EU pomembno vlogo, zamisli in stališča, pomembno vpliva tudi na oblikovanje skupnih stališč EU in so zato njegove ocene in predvidevanja pomembna tudi za nas," je po obisku na Downing Street 10 pojasnil Pahor v izjavi za slovenske novinarje v Londonu. "Kot sem razumel, je britanski premier glede slovenskih ukrepov izrekel pozitivno oceno," je poudaril. "Ocenjuje, da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji in da na primeren način rešujemo krizo, s katero se soočamo," je povedal Pahor. Skupna ugotovitev obeh predsednikov vlad pa je po Pahorjevih besedah bila, da je kriza globalna in da jo je tako tudi treba reševati. Še pred srečanjem z Brownom se je Pahor sestal z visokimi predstavniki zgornjega doma britanskega parlamenta in pojasnil slovenska stališča o Hrvaški. "Mislim, da so z razumevanjem sprejeli, kar smo jim povedali," je ocenil. Vprašanje meje je bil tudi pogoj EU za Slovenijo v času našega približevanja in z naše strani je bil takrat storjen iskren poskus, da bi se ta problem rešil s sporazumom Drnovšek-Račan, je poudaril. "Zato je Slovenija, čeprav stvar ni bila dokončno urejena, dobila zeleno luč za nadaljevanje pogajanj," je pojasnil premier v odzivu na navedbe hrvaških politikov in medijev, češ da je Slovenija vstopila v EU kljub odprtemu vprašanju meje s Hrvaško. Pri reševanju te druge stvari, zastoja Hrvaške na poti v EU zaradi vprašanja njene meje s Slovenijo, je Pahor kot enega ključnih argumentov v pogovorih v Londonu - enako pa bo storil tudi danes v Parizu - izpostavil, da rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ni pomembna samo za širitev EU na Hrvaško. "Kajti Hrvaška ima vendarle odprta mejna vprašanja še s Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Srbijo," je poudaril. Slovenija je reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško z mediacijo "načeloma naklonjena", je včeraj prvič po predstavitvi pobude Evropske komisije jasno povedal Pahor. "Po naši oceni je to sedaj edina realna možnost, da v razumno kratkem času pride do rešitve ali do predloga rešitve vprašanja meje," je poudaril. Po sredinem telefonskem pogovoru s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem in dogovoru, da se srečata v dveh do treh tednih, po Pa-horjevih besedah "obstoji neko upanje, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke". Pahor ni želel komentirati stališča hrvaške vlade, ki naj bi imela glede mediacije več zadržkov. Je pa izpostavil enega od problemov za Slovenijo, ki se pojavlja v dogovarjanju o mediaciji. "Media-cija prinaša rešitev, ki ni zavezujoča za obe državi. To je za nas problem, ker moramo na neki točki odločiti, kdaj bomo sprostili pogajanja Hrvaške z EU," je pojasnil. Slovenija bi namreč lahko po njegovih besedah v dobri veri, da mediacija dobro opravlja svojo nalogo in jo utegne tudi uspešno končati, odločila, da bo odprla pogajanja Hrvaške z Evropsko komisijo, Hrvaška pa morda na koncu ne bi dala soglasja za rešitev, kot se je to zgodilo v primeru sporazuma Drnovšek-Račan. Toda tudi če proces mediacije steče in Slovenija da zeleno luč za odprtje poglavij, je po njegovih besedah varovalka v tem, da da Slovenija znova rdečo luč za zaprtje poglavij, če bi ocenila, da se verjetno mediacija ne bo posrečila, tako kot pričakujeta obe strani in Evropska komisija. (STA) Danes v Divači predstavitev Miklavčeve monografije DIVAČA - V knjižnici v Divači bodo danes počastili slovenski dan kulture s predstavitvijo monografije sežanskega slikarja akvarelista Marjana Miklavca. Prireditev se bo pričela ob 18. uri. O slikarju in njegovem delu s poudarkom na monografiji, kjer je v sliki in besedi predstavljena predvsem Miklavče-va umetniška pot, bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Anama-rija Stibilj Šajn. S kitaro bo večer popestril sežanski kitarist Tomaž Ban. V divaški knjižnici bodo ob tej priložnosti odprli tudi razstavo Mi-klavčevih akvarelov. (O.K.) Jutri v Štanjelu odprtje razstave del Jožice in Stojana Zafreda ŠTANJEL - Jutri ob 17. uri bodo v Razstavišču Stolp na vratih v Štanjelu počastili slovenski kulturni praznik z odprtjem razstave z naslovom Zapustil bom sled. Z razstavo bodo obeležili spomin na življenje in bogato likovno delo Sto-jana Zafreda, ki je umrl pred šestimi leti. Kot dragocen poudarek njegovim oljnim delom se bo tokrat predstavila tudi njegova soproga Jožica, ki je ustvarila vrsto njegovih fotografskih portretov, ki bodo predstavljeni na tej razstavi. Jožica je sodelovala na številnih razstavah in natečajih doma in v tujini ter bila večkrat nagrajena. O avtorjih in njunih delih bo spregovorila umetnostna kritičarka Polona Škodič iz Postojne. Dogodek bo obogatil trio flavt, ki ga sestavljajo Ana Uršič, Irena Birsa in Urša Vodopivec iz ko-menske podružnice sežanske glasbene šole pod mentorstvom prof. Tamare Tretjak. Razstava bo na ogled do konca marca. (O.K.) V nedeljo v Temnici predstavitev kraških pripovedk TEMNICA - Kosovelova knjižnica Sežana prireja v nedeljo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Kulturnim društvom Simon Jenko iz Temnice predstavitev knjige Moja nona pripoveduje: kraške pripovedke. Predstavitev bo ob 16. uri v stari šoli v Temnici. Knjigo pripovedk je zbral in zapisal Miroslav Pahor, izšla pa je pri založbi Lepa be-seda,Za glasbeno kuliso bo poskrbel Ivo Trampuž s harmoniko. Miroslav Pahor se je rodil v Nove-lu 1922. leta. Bil je doktor zgodovinskih znanosti, ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj Pomorskega muzeja v Piranu. (O.K.) ljubljana - Razstava v NUK ob 70-letnici Svetlana Makarovič: Rehabilitirala bom pravljico LJUBLJANA - V NUK so ob kulturnem prazniku in 70-letnici vsestranske literarne ustvarjalke Svetlane Makarovič pripravili razstavo z naslovom Svet... svet Svet-lana. Makarovičeva je dejala, da jo je razstava kar malce preplašila, a v "70 letih že mora kaj nastati". Avtor razstave in vodja Rokopisne zbirke NUK Marijan Rupert je Makarovi-čevi čestital ob "70-letnici mladosti" ter se ji hkrati zahvalil, da se je odpovedala "vsem svojim materialnim spominom". Umetnica je namreč NUK darovala gradivo iz osebnega arhiva, ki je na ogled tudi na razstavi. In kakšna bo ustvarjalna prihodnost Makarovičeve? Potem ko je prebrala novo, zdaj prvič javno predstavljeno pravljico Ka-talena, je napovedala, da vstopa v novo obdobje. Rada bi namreč "rehabilitirala pravljico" kot enakovreden literarni žanr. Naslanjala se bo na staro ljudsko balado, konec pa bo, tako kot pri Kataleni, odprt. O delu Makarovičeve, ki obsega kar 438 enot, je spregovoril v.d. ravnatelja NUK Lenart Šetinc. Dejal je, da se njenega ustvar- janja verjetno najbolj iskreno razveselijo otroci, medtem ko je literarna znanstvenica Irena Novak Popov opozorila, da so o pesničinem opusu najbolje spregovorile ženske. Toda Makarovičeva ne želi biti del ženskih ali kakšnih drugih antologij, strinjala se ni niti z izborom pesmi, ki naj bi bile objavljene v gimnazijskih berilih. Makarovičeva namreč zagovarja mnenje, da njene pesmi niso namenjene širokim množicam, še manj je primerno, da o krutem svetu, v katerem je plen vsak, ki je drugačen, berejo srednješolci. Literatura socialnega upora, kot jo je označila Milena Blažič s Pedagoške fakultete, je Ma-karovičevo umestila v sodobno klasiko in tega statusa ji ne odreka nihče. Na slavnostnem odprtju razstave sta šansone Makarovičeve interpretirala igralka Janja Majzelj in pianist Jože Šalej, pesem Katalena pa je zapela vokalistka istoimenske glasbene zasedbe Vesne Zornik. Ljubitelji literarnega in glasbenega dela Svetlane Makarovič si bodo razstavo, ki nudi vpogled v njeno bogato ustvarjalnost, lahko ogledali do 5. marca. (STA) bocen - Dežela podpira gorata območja, toda prispevki so prenizki Dnevnik Dolomiten o nujnosti pomoči kmetijam na gorskih območjih BOCEN - Ob sprejemanju proračuna v bocenskem pokrajinskem svetu so veliko pozornosti namenili razpravi o pomoči gorskim kmetijam, ki jih je v deželi okrog osem tisoč. V volilni kampanji ob lanskih volitvah je bilo to vprašanje v programih večine strank, ki so se potegovale za mesto v pokrajinskem svetu. Dežela namenja za pomoč kmetom na gorskih območjih, ki gospodarijo v bistveno težjih razmerah, kakor kmetje v nižinskih predelih, okrog 12 milijonov evrov, vendar je to, po ocenah političnih predstavnikov, premalo. Vzrok je v pomanjkanju finančnih sredstev in v zelo togih in omejevalnih predpisih, piše dnevnik Dolomiten v številki z dne 24. in 25. januarja ter napoveduje pobudo, da bi v okviru smernic nove kmetijske politike Evropske unije, ki bodo začele veljati leta 2013, dosegli večjo pomoč kmetijstvu na gorskih območjih, kjer so pogoji in stroški pridelovanja zagotovo višji kakor v nižinskih predelih. Konec marca bo v Bruslju posvetovanje o kmetijstvu na goratih območjih, ki ga prirejajo, poleg Južne Tirolske in Tri-dentinske še dežele Tirolska in Bavarska. Strokovnjakom, ki pripravljajo načrt kmetijske politike za srednjeročno obdobje bodo predstavili nujnost izdatnejših ukrepov za ohranitev kmetijske dejavnosti v gorskih predelih. Zelo verjetno se bodo pobudi pridružili tudi predstavniki drugih dežel EU, kjer se ukvarjajo z enakimi ali podobnimi težavami. V prehodnem obdobju bo glavno breme za dodeljevanje subvencij kmetom še zmeraj nosila dežela, piše časopis Dolomiten, ki navaja tudi možnost, da bi v okviru proračuna prerazporedili finančna sredstva. Tako se omenja tudi možnost, da bi del sredstev, ki se danes namenjajo sadjarstvu, preusmerili za subvencioniranje kmetijske pridelave (mesa in mleka) na goratih območjih. Časopis navaja tudi podatke o višini subvencij, ki jih prejemajo kmetje v bo-censki pokrajini. Upravičencev je okrog osem tisoč. V poprečju znaša subvencija iz deželnih skladov okrog 1.500 evrov, in dodatnih 1.200 do 1.400 evrov iz drugih virov, predvsem EU. Na prvi pogled kar čedna vsota, ki pa ne nadomesti znatno višjih stroškov pridelave. Prilagoditi bo treba tudi danes neustrezne in toge predpise glede subvencioniranja investicij, piše Dolomiten. Prispevki, ki se dodeljujejo za investicije na področju živinoreje in pridelave mleka (gradnja novih hlevov in senikov in drugih objektov), se računajo na neustrezni osnovi. Postavitev novega hleva in senika za pet do šest glav govedi velja od 150 do 200 tisoč evrov, tudi če del gradbenega materiala, les, poskrbijo kmetje sami. Deželni prispevki pa se računajo na osnovi 80 tisoč evrov. Kmetom priznajo le 40 do 45 tisoč evrov. Posledice takega odnosa so seveda na dlani: težko je prepričati kmete k vztrajanju in životarjenju. Brez izdatnejše družbene solidarnosti ne bo šlo. Vprašanje, ki je še posebej aktualno in torej dodatno zapleteno v času gospodarske recesije. Vlado Klemše / ALPE-JADRAN Petek, 6. februarja 2009 3 dežela - Odbornik Molinaro o dodatnem milijonu evrov za manjšino azzano decimo • v »Tveganje se je na koncu izplačalo, Bigatš Bortolotti minister Frattini se je zelo izkazal« v boj proti burkam »Verjamem, da je večjezičnost še vedno konstitutivni element naše upravne avtonomije« TRST - »Dobra novica, ki pa ni prišla kar sama od sebe«. Deželni odbornik Roberto Molinaro, ki v vladi Renza Tonda odgovarja tudi za jezikovne manjšine, je upravičeno zadovoljen zaradi prispevka v višini milijon evrov, ki ga je Berlusconijeva vlada namenila slovenski manjšini. Ta sredstva bo, kot je znano, iz Rima dobila Dežela, ki jih bo skupaj s preostalimi državnimi prispevki v tem letu razdelila manjšini. Gre za 5,13 milijona evrov državnih podpor, katerim je treba prišteti še 400 tisoč evrov iz deželne blagajne. »Vem, da se je za ta prispevek Slovencem zavzemal marsikdo na deželni, državni in tudi meddržavni ravni. Kar zadeva upravo FJK si je v to smer prizadeval predsednik Renzo Tondo, za konkretne korake pa je skrbelo moje odborništvo,« poudarja Molinaro. Upa, da bodo senatorji in poslanci vladni ukrep sprejeli čim prej in to brez popravkov. Odborniku, ki pripada Sredinski zvezi-UDC, je treba priznati doslednost, saj je vedno trdil, da javni (državni in deželni) prispevki za slovensko manjšino ne bodo deležni krčenj. To ni povedal samo na sestankih s slovenskimi predstavniki, temveč tudi med decembrsko proračunsko razpravo v deželnem svetu, kar je bilo precej obvezujoče. »Ko sem to izjavil, sem po svoje tudi tvegal, saj bi za manjkajoči denar morala poskrbeti Dežela iz lastne blagajne. Tveganje se je očitno izplačalo,« dodaja Molinaro. »Če moram pri tej zadevi koga izrecno omeniti, je to zunanji minister Franco Frattini, ki se je osebno zavzel za ohranitev enakih prispevkov za slovensko manjšino in potem vseskozi spremljal ves postopek. Da zunanji minister misli resno, je dokazal med lanskim obiskom v Trstu in tudi na puljskem srečanju s predstavniki tamkajšnje italijanske manjšine. Na obeh priložnostih je omenil italijansko in slovensko manjšino kot bistvena elementa tega narodno in jezikovno pisanega okolja,« pravi deželni odbornik. Ob tem dodaja, da je Tondova uprava za leto 2009 za okoli deset odstotkov povišala prispevke Italijanom v Sloveniji in Hrvaški, ki jih manjšini deli tržaška Ljudska univerza. Molinaro ne soglaša s tistimi (na desnici in na levici), ki menijo, da več-jezičnost ni več razlog za upravno av- tonomijo Furlanije-Julijske krajine. Prepričan je, da je prisotnost jezikovnih manjšin še vedno konstitutivni element deželne posebnosti, »čeprav se nekaterim to zdi zastarelo ali preživelo«. To ni stvar detajlov ali posameznih epizod, temveč to je sklep ustavodajne skupščine. Deželni odbornik napoveduje, da bo v kratkem sklical prvo sejo deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino, ki bo imela pomembno vlogo ne samo pri izvajanju deželnega zakona za Slovence, temveč pri vseh ukrepih, ki zadevajo našo manjšino. »Želim, da bi komisija imela na voljo vse pogoje za učinkovito delovanje. Zato jo bom sklical takoj zatem, ko bo deželni odbor odobril ukrep v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona v gorskih skupnostih. To naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh,« nam je včeraj še povedal odbornik FJK za kulturo, šolstvo, jezikovne identitete in izseljence. S.T. Deželni odbornik Roberto Molinaro je zadovoljen s sklepom Berlusconijeve vlade o prispevku za slovensko manjšino AZZANO DECIMO - Župan Azzana Decima iz vrst Severne lige En-zo Bortolotti je včeraj podpisal odlok »proti uporabi predmetov, ki onemogočajo identifikacijo oseb«. Med tem je omenjena tudi muslimanska burka. Gre za prvega od ukrepov, ki jih je Bor-tolotti že napovedal in zadevajo islamske molitve, naseljevanje ali ustavljanje Romov, gradnjo mošej in tudi obvezo, ki jo morajo upoštevati v raznih etničnih gostinskih lokalih, v katerih morajo obvezno pripravljati tudi tipične furlanske jedi. Kar zadeva na primer nošenje burke, je predvidena globa v višini od 25 do 500 evrov. Kopijo odloka je župan že posredoval tudi pordenonske-mu prefektu. Prepoved ligaški župan utemeljuje z naraščanjem kriminala med priseljenci. Bortolotti je podoben odlok že izdal pred štirimi leti, vendar ga je pre-fekt zavrnil in dokončno razveljavil tudi Državni svet. odmevi - Predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka: Rezultat skupnega dela trbiž - Zaradi obilice snega in toplega vetra Plaz zasul del smučarske proge Priesnig A na Trbižu Na srečo pa takrat na tistem delu proge ni bilo smučarjev TRST - Povratek odščipnje-nega milijona evrov v proračun sta komentirala tudi predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka. Ob ugotovitvi, da bi okleščeni proračun spravil dejavnosti manjšine v velike težave, predsednika poudarjata, da je sklep rimske vlade rezultat široko zastavljenih prizadevanj. Ključno vlogo ima pri tem Slovenija, ki se je za rešitev problema zavzela na najvišji državni ravni, kar je bilo gotovo odločilnega pomena. Zaupanje v rešitev kočljivega vprašanja pa je pokazala tudi deželna uprava, ki je ob sprejemanju proračuna pustila postavko za manjšino na enaki ravni kot lansko leto. Predsednik SSO poudarja pomen številnih skupnih nastopov, ki jih je imel s kolegom Pavšičem, bistvenega pomena pa so bili posegi predsednika slovenske vlade Boru- ta Pahorja in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša. »Sedaj smo nekoliko pomirjeni«, ugotavlja Drago Štoka, »a se ne smemo ustaviti pri pozitivni novici, temveč se moramo dalje konstruktivno zavzemati za celosten obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji«. Rudi Pavšič ob tem ugotavlja, da je postopek sprejemanja vladnega predloga o reintegraciji finančne postavke za manjšino še na začetku, zato je umestna previdnost. Predsednik SKGZ pa si težko predstavlja, da vladni predlog ne bi prišel do uspešnega zaključka. Pav-šič ocenjuje, da bi bilo za odnose med sosednjima državama, ki želijo biti na najboljši ravni pravi absurd, če bi nastradali obe manjšini. Predsednik SKGZ je v tem smislu izrazil željo, da bi se rešili tudi odprti problemi italijanske skupnosti v Istri. TRBIŽ - Da je letos zima izredno darežljiva s snegom, ni treba posebej poudarjati. Če to po eni strani veseli ži-čničarje, pa po drugi strani prinaša tudi povečano nevarnost plazov. Običajno plazovi smučarskih prog ne dosežejo, toda izredne snežne padavine so letos vse teorije postavile na glavo. Na Trbižu je v zadnjih dneh - na že debelo podlago - zapadlo veliko novega snega, posledica tega pa je bil včerajšnji plaz, ki se je ob 11. uri utrgal nad tako imenovano diagonalo proge Priesnig A in jo zasul na nadmorski višini približno 1050 metrov. Plaz je bil širok približno sto metrov, progo pa je v dolžini 12 metrov zasula približno meter in pol debela snežna plast. Kot nam je povedal odgovorni za gorske reševalce na Predilu Renato Pal-mieri, je bila proga takrat odprta, na njej pa ni bilo veliko smučarjev. Plaz na srečo ni pokopal nikogar, kar pa so seveda lahko ugotovili šele po posegu reševalnih ekip. Na pomoč so namreč ob gorskih reševalcih s Predila prišli še re- ševalna služba 118, reševalna ekipa finančne straže s postaje Na Žlebeh, policija, karabinjerji in seveda uslužbenci Promoturja, ki so zadolženi za proge na Trbižu. V pripravljenosti je bil tudi helikopter civilne zaščite, uporabili pa so tudi vse tehnične pripomočke, ki pridejo v poštev v teh primerih za iskanje morebitnih ponesrečencev. Po nekajurni iskalni akciji so ugotovili, da ponesrečenih ni, tako da so lahko delavci Promoturja s teptalci začeli odstranjevati sneg s proge. Vse skupaj se je končalo ob 16. uri, ko so lahko že začeli pripravljati progo za današnji dan. Kot so ugotovili, se je plaz sprožil spontano, k temu pa je po obilnih snežnih padavinah v preteklih dneh nedvomno prispeval topel južni veter. Morda ob tem ne bo odveč, da vse, ki se v teh dneh podajajo na smučanje, ponovno opozorimo, naj bodo skrajno previdni. Izven prog naj se ne podajajo, saj lahko s tem sprožijo plaz velikih razsežnosti in spravijo v nevarnost sebe in druge. špeter - Prvo zasedanje občinskega sveta otrok Za županjo izvolili Martino Trusgnach Občinski svet sestavlja 24 svetnikov iz zadnjih dveh razredov osnovne šole in nižje srednje šole - S problemi šolarjev seznanjajo »pravi« občinski svet ŠPETER - V Špetru je v sredo prvič zasedal občinski svet otrok. Sestavlja ga 24 izvoljenih predstavnikov, ki obiskujejo 4. ali 5. razred osnovne šole ali nižjo srednjo šolo v Dvojezičnem šolskem centru oziroma na italijanskem večstopenjskem zavodu. Med temi jih devet obiskuje dvojezično šolo, drugi pa italijanski večstopenjski zavod (nekateri dijaki nižje srednje šole pa so dokončali dvojezično OŠ). Na prvem srečanju so mali špetrski občinski svetniki izbirali med tremi kandidati za župansko mesto, ki so pred glasovanjem zbranim predstavili svoj dveletni program in štiri občinske odbornike. Pri tem je bila najbolj prepričljiva dijakinja 2. razreda dvojezične nižje srednje šole Martina Trusgnach, ki je s trinajstimi preferencami zmagala v balotaži in tako postala prva špetr-ska županja otrok. V drugi krog volitev se je uvrstila še dijakinja 3. razreda italijanske nižje srednje šole Sara Iuretig, tretji županski kandidat pa je bil dijak 1. razreda dvojezične nižje srednje šole Matteo Ferluga. Novi županji Martini Trusgnach bodo pri njenem delu pomagali odbornik za šport Jan Boscutti (4. razred dvojezične OŠ), odbornica za šolstvo Federica Namor (1. razred italijanske NSŠ), odbornica za okolje Dora Ciccone (3. razred italijanske NSŠ) ter odbornica za otroke Dana Cencig (2. razred dvojezične NSŠ). Županja je med svojim govorom obljubila, da bo prisluhnila nasvetom celotnega občinskega sveta in da namerava v naslednjih dveh letih zelo resno opravljati svojo funkcijo. Ob tem pa je poudarila, bo pobuda Občine Špeter pripomogla tudi k bolj- šemu spoznavanju, sodelovanju in izmenjavanju idej med mladimi, izkušnja pa bo gotovo tudi zabavna. Trusgnachova je že predstavila tudi nekaj konkretnih predlogov. Boljše bi bilo treba po njenem opremiti šolsko telovadnico, treba bi bilo organizirati športni dan, na katerem bi se pomerili učenci in dijaki obeh zavodov, vsi bi lahko imeli na šoli svojo omarico, namestiti bi morali avtomat s pijačami ter organizirati več izletov in zaključni ples. Tudi ljudski vrt bi bilo treba urediti in poskrbeti za prostor, kjer bi se lahko otroci igrali. Potrebovali bi tudi dvorano, kjer bi se lahko zbirali ali prirejali zabave. Sredstva za uresničitev projektov pa bi lahko dobili tudi tako, da bi večkrat prirejali predstave ali prodajali na raznih sejmih ročna dela in sladice, kot to počnejo za božič. Umestitvene seje so se ob špetrskih občinskih svetnikih in predstavnikih občinskega odbora z županom Tizianom Manzi-nijem na čelu udeležili tudi videmski prefekt Ivo Salemme, predsednik videmskega pokrajinskega sveta Marco Quai ter bivši župan otrok iz Remanzacca Gianluca Lamari. Občinski svet otrok je v naših krajih skoraj neznana pobuda, v Italiji pa je na splošno precej razširjena. Nastala je na podlagi zakona št. 285 iz leta 1997 o razširitvi političnega udejstvo-vanja na otroke. Otrokom daje možnost, da tudi sami povejo, kaj je zanje pomembno in kaj potrebujejo. Omogoča jim soočanje in sodelovanje z odraslimi, mali občinski svetniki pa se posvečajo predvsem problemom šole in svojega mesta. Na razpolago imajo tudi določeno vsoto denarja, ki jo določi občinska uprava. (T.G.) Martina Trusgnach, z županom TizianomManzinijem in odbornico Tereso Denetto 4 Petek, 6. februarja 2009 GOSPODARSTVO gibanja - Po predhodnih podatkih statističnega zavoda Istat Pocenitev energentov močno ohladila inflacijo Januarja je padla na 1,6%, v Trstu na 1,2% - Inflacijska košarica bolj tehnološka RIM, TRST - Hitro padanje energetskih cen povzroča močno ohlajevanje inflacije, ki se je po predhodnih Istatovih podatkih z decembrske 2,2-odstotne ravni januarja spustila na 1,6 odstotka in se v mesečni primerjavi dvignila le za skoraj nezaznavno desetinko odstotka. Predhodne inflacijske podatke je statistični zavod izračunal na osnovi nove inflacijske košarice in obnovljene teže posameznih kazalnikov. Italijani namreč vse več porabijo za nakup tehnoloških izdelkov, zato je v novi košarici našel mesto tudi zunanji pomnilnik za računalnik (ključ USB), prenosni računalnik (netbook), filmi na DVD ploščah, storitve prenosa podatkov na mobilne telefone in tarife za širokopasovne telekomunikacije (DSL). Med novimi sestavinami inflacijske košarice je še nekaj živilskih proizvodov, ki jih družine vse bolj pogosto uporabljajo zaradi pomanjkanja časa za kuhanje: konzerve kuhane koruze in testo za pripravo pic, slanega in sladkega peciva. V zameno za nove sestavine ni bila izločena nobena od dosedanjih, spremen jena pa so bila razmerja med težo, ki jo imajo posamezne sestavine, saj se mora inflacijska košarica prilagajati spreminjanju tržnih navad odjemalcev. Če se vrnemo k začasnim inflacijskim podatkom za januar, ugotovimo, da so se kazalniki, ki merijo cene energen-tov, skupaj znižali za 2,5 odstotka v mesečni in za 5,4 odstotka v letni primerja- V inflacijsko košarico je prišel tudi zunanji pomnilnik ali ključ USB ansa vi, medtem ko se je decembra slednja ustavila pri 1,3-odstotnem znižanju. Posebno videno je bilo znižanje cen dizelskega goriva, ki se je glede na december pocenilo za 5,8 odstotka, glede na lanski januar pa za 17,7 odstotka. Bencin se je pocenil za 1,9 oziroma 18,1 odstotka, električna energija za 3,3 odstotka v mesečni primerjavi (v letni se je podražila za 4,1%) in plin za 0,5 odstotka v mesečni primerjavi (v letni se je podražil za 12,4%). Cene živil so se januarja še nekoliko zvišale, čeprav neprimerno manj kot v preteklih mesecih: v mesečni primerjavi za 0,1 in v letni za 3,8 odstotka. V tržaški občini so se življenjski stroški januarja glede na lanski december znižali za 0,2 odstotka, v letni primerjavi pa so zrasli le za 1,2 odstotka. Najbolj so se zvišali stroški za zdravstvene službe in za zdravje (+0,5% v mesečni in +1,7% v letni primerjavi), na drugem mestu so živila in nealkoholne pijače (+0,3% oz. +2,9%), sledijo obleka in obutev (+0,2% oz. 0,0%). Znižali so se stroški prevoza (-0,8% oz. -0,9%), hotelskih in gostinskih storitev (-0,8% oz. +2,2%) in stanovanja, vode, energije in kuriv (-0,6% oz. -0,8%). ladijske zveze Bruselj podprl projekt linije Koper-Barcelona KOPER - Iz Luke Koper so sporočili, da bo Evropska komisija iz sredstev evropskega programa Marco Polo 2 za leto 2008 sofinancirala projekt ladijske povezave Koper-Barcelona (KOBALINK). Program Marco Polo je namenjen projektom, ki spodbujajo preusmerjanje tovornega prometa s cest na okolju prijaznejše oblike transporta, kot so železnice, morje in reke. Projekt KO-BALINK so pripravili Luka Koper, Autoterminal Barcelona in grški ladjar Neptune Lines, predvideva pa vzpostavitev redne dvosmerne ladijske povezave za prevoz avtomobilov med Koprom in Barcelono. Za sredstva iz programa Marco Polo 2 se je potegovalo kar 80 projektov. Evropska komisija jih je izbrala 28, med katerimi je bil KOBALINK ocenjen kot drugi najboljši. Komisija je odobrila triletno sofinanciranje projekta v višini 2.041.251 evrov. Linija bo vzpostavljena najpozneje julija letos. sdgz - V Nabrežini zadnje dejanje Okusov Krasa s sodelovanjem društva Igo Gruden Srečanje o zdravi prehrani Strokovnjaki zagotavljajo, da so kraški pridelki in proizvodi zelo zdravi - Kotički tipičnih proizvodov vztrajajo NABREŽINA - Zdravje in zdrava prehrana nista v nasprotju ali protislovju z užitkom, estetskim in vsestranskim, ob pokušnji slastnih krajevnih proizvodov. Nobena jed ni prepovedana, glavno je, da ne pretiravamo, da ohranimo čut za mero in uravnovešenost, tudi tako, da si pomagamo s telesno aktivnostjo. To je bilo sporočilo zdravnika Paola da Cola, vodje okraja št.1 tržaškega zdravstvenega podjetja za Trst in Kras, ki je sodeloval na ponedeljkovem srečanju o zdravi prehrani z Okusi Krasa v Nabrežini. Druga poanta njegovega nastopa - srečanje je bilo namenjeno družinam in mladim - je bila ugotovitev, da so lokalni proizvodi (torej tudi kraški) zdravi in primerni za mlajše ter da je veliko bolj zdrav sendvič s pršutom ali drugim domačim narezkom in sadje, kot pa t.im. »merendi-ne«, sokovi in gotove jedi iz šolskih avtomatov. Številni udeleženci so najprej prisluhnili domačinki Kristini Semi, ki je doštudirala živilsko tehnologijo v Ljubljani in je sintetično opisala sestavine in hranilne značilnosti (pozitivne in negativne) kruha, sira, klobas in pršuta, medu, oljčnega olja in vina. Tretji je na svojevrstni lekciji-degustaciji Okusov Krasa govoril podpredsednik tržaških čebelarjev Livio Dorigo, ki je s podobo medu iz vrta japonskega cesarja pričaral nedvomne družbene razsežnosti avtohtonih proizvodov v povezavi z ozemljem, z njihovim uživanjem in vplivom, kar ne sodi le v enogastronomijo, ampak sega na različne načine sprejemanja glede na spol, starost, antropološke in druge danosti. Izobraževalno srečanje, ki je simbolično sklenilo Okuse Krasa, so sooblikovali trgovci in proizvajalci iz vse občine, ki sodelujejo pri pobudi. Kot je poudaril tajnik gostinske sekcije SDGZ Davorin Devetak, zasledujejo Okusi Krasa s svojim »kotičkom tipičnih proizvodov« po obratih, da se ob kulinariki uveljavijo še tipični proizvodi, se pravi zavest, da teh ne najdemo le na gostinskih jedilnikih oz. na kmetijah, ampak zmeraj več tudi v trgovinah. S tem in podobnimi decembrskimi srečanji v Repnu in Dolini, Udeležence večera Okusov Krasa v Grudnovi dvorani je pozdravil tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret kroma prirejenimi v sodelovanju s Pokrajino Trst, pa so želeli pritegniti še nove odjemalce, tudi starejše, družine in mlade. Združenju je tokrat kot soorganizator večera pomagalo krajevno društvo Igo Gruden, ki ga je zastopala predsednica Mariza Škerk, in proizvajalci, ki so nastopili s svojimi proizvodi. Nevo Radovič je pričal o usmeritvi svoje kmetije v biokmetijstvo, s posebno pozornostjo za oljčno olje, ki ga proizvajajo od leta 2000. Mladi Gabrijel Pertot je govoril o teranu, ki ga prideluje po dedovi izkušnji v vinogradih nad morjem, Martin Ušaj o svoji vitovski in klobasah, ki jih je prinesel z bližnje turistične kmetije, ki je odprta v tem času. Darja Renčelj je orisala sirarsko dejavnost, osmico in tudi konjerejo v Vižovljah, za katero skrbita z možem Ivanom Per-narcichem. Njihov znani sir je v prodaji tudi v desparju Pavla Kukanje, ki ima tudi po Okusih Krasa skozi vse leto lepo založen »kotiček tipičnih proizvodov«. Kukanja, kot odbornik trgovske sekcije SDGZ eden od pobudnikov večera, je v dvorani Igo Gruden rezal odličen kraški pršut in panceto. David Peric in mlajši Aleš Pernarčič sta predstavila novo kmetijo s starim tradicionalnim ledinskim imenom Farma Jakna, ki v Šti-vanu po sodobni metodi proizvaja oljčno olje in med ter pripravlja proizvodnjo vina in sira. Na koncu je nastopila še Bruna Leghissa, ki ima pekarno v Sesljanu in prodajalni kruha v Naselju S. Mauro in Križu, lani pa je prav ob pekarni odprla še nov hotel restavracijo Eden Va-nilija. Njen kruh in kraške paštekreme, kot vsi ostali proizvodi, ki jih je s pomočjo proizvajalcev dal v pokušnjo Catering Martin Petelin, so bili res na nivoju. To so ugotovili vsi udeleženci in tudi župan Giorgio Ret, ki je nagovoril občinstvo in priznal, da bi bil krajevni turizem brez izvirnosti in kakovosti teh proizvodov - v pokušnji je bil tudi teran Benjamina Zidaricha - oropan za eno svojih glavnih prvin. Devinsko-nabre-žinskega župana sta spremljala podžupan in odbornik za turizem Massimo Romita in odbornica za šolstvo Tjaša Švara, ki je tudi pohvalila dobroto proizvodov in njihove hranilne značilnosti ter obljubila, da jih bo Občina upoštevala pri oblikovanju jedilnika šolskih in drugih menz, ki jih upravlja. EVRO 1,2829 $ +0,09 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 05.02. 04.02. ameriški dolar japonski jen 1,2829 115,04 8 7708 1,2818 114,28 8,7598 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 46,6010 62 4260 46,5270 62,2570 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int 7,4511 0,87800 7,4514 0 89010 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,6265 8,7790 i j 10,6693 8,8920 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 28,248 1 4919 28,380 1 4896 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i tArint 15,6466 294,99 15,6466 298,50 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,6485 1 5807 4,6740 1,5928 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9772 1,9558 2,0006 1 9558 ICV romunski lev II1Y*\\/CKI litac 4,2790 34528 4,3050 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7032 2,9559 0,7020 2 9618 UICILMIJIVI itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1032 290,00 2 1074 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3952 7,3872 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,4475 1,24125 1,77375 2,08875 LIBOR (EUR) 1,69 2,03875 2,13188 2,22938 LIBOR (CHF) 0,31833 0,51667 0,65333 0,96 EURIBOR (EUR) 1,698 2,039 2,127 2,223 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 22.977,12 € +218,57 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 5. februarja 2009 Ob drugih proizvajalcih, ki so prišli s Tržaškega in tudi iz Slovenije, so se večera udeležili še predsednik SDGZ in sekcije gostincev Niko Tenze ter tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Ob zgibankah in materialu o proizvajalcih so delili tudi februarsko številko revije Konrad, ki ima pomenljiv podnaslov »mesečnik za naravno življenje« in se ga dobi brezplačno v Trstu in okolici: v tej številki je tudi članek o Okusih Krasa in zdravi prehrani. Kot rečeno, je pristne proizvode Okusov Krasa še mogoče najti v sodelujočih trgovinah in gostilnah v tržaški in goriški pokrajini, naslovi obratov in proizvajalcev pa so na spletni strani HYPERLINK "http://www.triesteturi-smo.net" www.triesteturismo.net pod geslom Okusi Krasa. Lansko izdajo pobude je poleg Pokrajine Trst financirala še tržaška Trgovinska zbornica in Dežela FJK. SDGZ je že vložilo prošnjo na Deželo za novo jesensko izdajo in upa v ponovno podporo omenjenih ustanov, Okuse Krasa 2009 pa bo v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina predstavilo že na mednarodni turistični borzi BIT v Milanu, ki se bo začela 21. februarja. (dd) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,59 IMTCDCI IDr»DA O/IA +0,87 +118 KRKA 1 UKA KOPER 56,05 24,25 +2,86 +0 62 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 165,03 259,73 +1,97 -0,09 TELEKOM SLOVENIJE 125,94 +0,09 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,03 DELO PRODAJA - ctni +0,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 ")") /iq .1 7C NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imdtcct 9,24 -0,32 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA 48,63 12,49 +0,43 -2,80 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 239,50 -2,80 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,00 16,09 -1,37 +0,56 MILANSKI BORZNI TRG i 5. februarja 2009 MIB 30: +0,23 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,41 5,22 1171 +1,44 -1,42 +1,91 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,24 1,029 +0,65 -2,92 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,98 0,98 +1,01 +1,13 EDISON ENEL ENI 4,70 1733 +0,32 +0,93 FIAT FINMECCANICA 4,31 12 25 -1,60 -0,57 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,14 1,91 -0,37 -1 65 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,31 1456 -1,07 +0,34 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 11,13 3,84 +1,55 +1 59 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,12 1 38 +0,78 +4,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,23 9,75 -0,35 +1,19 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,80 410 +1,83 +0 18 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,13 1 03 +0,92 -1 25 TENARIS TERNA 8,30 2,49 +3,36 +2,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,36 9,07 -3,35 -1 20 UNICREDIT 1,31 -1,51 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 40,97 $ -0,49 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.855,19 907,69 +0,40 +0,95 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.664,96 955,38 +0,48 -0,93 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.534,17 528,09 -0,15 +1 39 dcica 1 j, dcuuidu SRX, Beograd BIFX Sarajevo 242,89 1.957,66 +1,64 -0,33 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.521,79 2.196,50 -0,42 +0,01 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.063,41 1.546,24 +1,34 +2,06 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 845,85 847,959 4.510,49 4.228,93 +1,64 +0,50 +0,39 +0,01 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.066,29 1.691,38 -0,09 +2,68 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 729,1 2.293,23 -2,71 -0,20 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.949,65 1.704,60 13.178,90 2.098,02 9.090,88 -1,11 -0,16 +0,88 -0,46 -1,21 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 6. februarja 2009 5 ŽARIŠČE Estroverso Evelina Umek S to besedo v italijanščini označujemo nekoga, ki je obrnjen navzven, in to popolnoma ustreza natečaju, ki se je letos že drugo leto odvijal v Tavagnaccu, občini v bližini Vidma. Namenjen je prevajalcem, ki prevajajo mladinsko literaturo iz jezikov vzhodnih dežel, mednje spada tudi Slovenija, če si to želimo ali ne. Sodimo v veliko družino slovanskih narodov, ki jih naši someščani ne ločujejo prav dobro med seboj. Bolj poučeni in predvsem bolj odprti so Furlani, drugače ne bi organizirali takega natečaja. Predvsem pa se morajo tudi sami boriti za uveljavitev lastnega jezika. Občina Tavagnacco v sodelovanju z Videmsko pokrajino, videm-sko univerzo, Regionalno agencijo za furlanski jezik, Furlanskim filološkim društvom ter ob podpori Pokrajine Furlanije Julijske krajine podeljuje nagrade za prevode v italijanski in furlanski jezik. Lani so nagrade in priznanja prejeli prevajalci iz slovenščine, če-ščine in madžarščine, letos pa iz slo-vaščine, hrvaščine in albanščine. Žirija izbere od pet do šest del različnih mladinskih avtorjev, prevajalci lahko prevedejo tudi več besedil. Strokovni sodelavec je prof. Livio Sossi, docent na videmski univerzi in odličen poznavalec mladinske literature, pobudnik različnih natečajev in razstav. Pred letošnjo podelitvijo nagrad so organizirali okroglo mizo, na kateri so udeleženci spregovorili o težavah prevajanja in publiciranja prevodov. Poleg prof. Sossija, ki je vodil razpravo, so za mizo sedeli Mi- roslava Vallova', direktorica Regionalnega centra za slovaško literaturo iz Bratislave, C(irim Muc, a, albanski pesnik in pisatelj, Danijel Na-činovic, hrvaški pesnik in pisatelj, Silvana Schiavi Fachin, strokovnjakinja za didaktiko modernih jezikov, Božidar Stanišic, bosanski pesnik, pisatelj in prevajalec in na koncu moja malenkost. Vsi udeleženci smo bili enotni v tem, da so mladinska dela zapostavljena, da imajo pri italijanskih založnikih prednost tista, ki prihajajo iz Amerike, Anglije, Francije, Nemčije in Španije. Od vseh prevedenih in objavljenih del najdemo na tržišču komaj 0,02 odstotka prevodov iz slovanskih jezikov. Prof. Sossi je poudaril, da gre pri založnikih in tudi pri docentih, ki na univerzi predavajo mladinsko književnost, za neznanje in nepoznavanje. Česar pa ne poznaš, ne moreš ponuditi drugim. Velike založbe iščejo najcenejši način tiskanja knjig ter obenem na-jučinkovitešega za njihovo prodajo. Marketinški stroj je pognal prodajo Harryja Potterja v naslutene višave, mnogi odlični mladinski pesniki in pisatelji pa ostajajo nepoznani. Pri nas so slovenske založbe objavile in objavljajo marsikateri prevod slovenskega avtorja v italijanščini v pobožni želji, da bi z njim seznanili pripadnike večine, toda le redko katera knjiga je pristane v italijanski knjigarni. Med poplavo kiča, namenjenega otrokom, lahko samo poznavalec najde kvalitetno knjigo za otroke. Kar je uspelo Borisu Pahorju, je izjema, potrebno je bilo, da se pojavi v odmevni oddaji na italijanski televiziji, o čemer drugi avtorji, posebno mladinski, lahko le sanjajo. Bo kateri od nagrajenih letošnjih prevodov objavljen? Nekateri najdejo pot do založb s sedežem v Kalabriji, Apuliji, kot da se morajo sramežljivo ogniti območju, kjer živijo Slovenci in Italijani v stiku drug z drugim. Žal tudi velike založbe v Sloveniji ne poskrbijo, da bi bili slovenski avtorji bolj znani, nekoliko negujejo že uveljavljene avtorje, ki so si sami utrli pot v svet. Ob poplavi prevodov iz angleščine - in za marsikatero knjigo si upam trditi, da ne bi bili v ničemer prikrajšani, ko je ne bi prevedli- bi lahko potrošili nekaj evrov tudi za promocijo svojih avtorjev v tujini. Neutrudna prevajalka Jolka Mi-lič je tudi zato objavila svoje prevode različnih pesnikov in mladinskih pisateljev na spletu, v reviji Fili d'ac-quilone. Tako imajo vsaj možnost priti do bralcev v elektronski obliki, ki še zdaleč ni tako mikavna kot v knjižni. Ob prijetnem šuštenju listov lahko zaspiš in sanjaš. O čem? Mogoče o večji prepoznavnosti naših pesnikov in pisateljev v svetu. Žal, ne premoremo ne znanja ne strategije, kako bi postali bolj razpoznavni. Knjiga, ki pristane na polici v knjigarni in tam pozabljena obleži, postane breme in ne dosežek. Mogoče bi se česa naučili od Futlanov, ki z različnimi natečaji in povezavami krepijo svojo razpoznavnost in vpetost v ta konec sveta. KULINARIČNI KOTIČEK Prešernovi krofi Le še nekaj tednov manjka do pusta, tradicionalno najbolj norega časa v letu. Povsod bodo pustni plesi, sprevodi z maskami si bodo kar sledili, iz Slovenije bodo prihajali posnetki cerkniških laufarjev in ptujskih kurentov, iz italijanskih krajev se bodo oglasili razni harlekini, pa pulcinelle in podobni. Pust pa ima tudi svojo kulinarično tradicijo, pri nas poznamo štrau-be, krofe, fancle, pa še bi lahko našteval. Kako pa je bilo nekoč, denimo v Sloveniji? Spet sem po daljšem času segel po moji najstarejši kuharski knjigi »Novih kuharskih bukvah«, ki jo je leta 1850 natisnil in založil znameniti Jožef Blaznik, ki je izdal tudi Prešernove poezije. Poiskal sem, kaj pravijo starodavne bukve o pustu in našel originalni recept pustnih krofov, ki vam ga posredujem tako, kot so ga zapisali pred 159 leti. "En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetane in štiri žlice dobrih volovih droži razžvrkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico takoj raztepi, de me-hurčike dobi in se sam od žlice odter-ga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izre-zicam, ki ima velikost otročje roke, na okrogle blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih maelc ali ma-linc daj; potem jih z ravno takšnim ble-kicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane spet skupaj vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam po-gerni, pertpa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, da shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavico postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na en- krat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovom pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih obrni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamenje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Koliko bolji so droži in kolikor večji krofi se izrežejo, toliko raji toliko raje dobe v sredi lepi paščik." Kot vidimo so krofi izpred 159 let, mimo nekaterih podrobnosti, kot so mere (funt, maselc) ali nekatere sestavine (kaj so na primer volovi droži, ne vem, morda kvas, ki ga recept ne omenja), še kar podobni tistim, ki jih delamo še danes. Seveda jih ne pečemo na žerjavici, temveč na plinu, ali, zakaj ne, tudi na štedilniku na drva. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Hvala Luigia, »grazie« Franco Dogodek v Špetru na večeru Beneških kulturnih dnevov konec letošnjega januarja je usmeril pozornost na Luigio Negro, na eno najbolj prosvetljenih, demokratičnih in zrelih kulturnih delavk slovenske narodne skupnosti v Italiji, predsednico Kulturnega društva »Roza-janski dum« in članico vodstva Slovensko kulturne gospodarske zveze. Za to je poskrbel Franco Di Le-nardo s svojo skupino in verjetno nehote povzročil ne le mobilizacijo podpor in solidarnosti za Luigio, temveč še dodatno poskrbel za pu-bliciteto njenega vsestranskega dela in osebnosti. Luigia je človek, ki si zaradi svojega dela ne obeta nagrade, bleščečih sprejemov ali medijske pozornosti. Pripadnost Reziji, rezijanščini in slovenski identiteti v tistih krajih je vsa leta izkazovala z doslednim in predanim kulturnim delom, s pokončnim dostojanstvom in vztrajnostjo, ki je niso omajale nobene grožnje, izsiljevanja in osebni napadi. Osebnostna zrelost Luigie Negro se odraža v njenem mirnem, preudarnem in strpnem odzivanju na provokacije in žalitve, kar jo krepi v odločnosti, da nadaljuje zastavljeno delo, za katero se je zavestno odločila in ji daje moč za vse prihodnje RE-AKCIJE. V tem je veličina Luigie Negro in vseh njenih rojakov, ki v odmaknjenosti prelepe rezijanske doline ohranjajo slovenstvo, materin jezik in trdoživost ljudi. V nasprotju z njo predstavlja Franco tisti del italijanske stvarnosti, ki poskuša pritegniti pozornost z grožnjo, izključevanjem, žalje-njem in agresivnim vedenjem. S svojimi somišljeniki, ki mestno življenje po potrebi zamenjajo s podeželjem, kaže predvsem stisko in nemoč pri iskanju svoje lastne identitete in pripadnosti skupini, ki naj bi odražala »značaj« njegove subkulture.To so ljudje, ki jim primanjkuje samospoštovanja, so negotovi vase in imajo težave s samopodobo. V iskanju »krivic«, ki naj bi se jim godile, se napadalno odzivajo na okolje in posameznike, ki imajo vizijo, jasne cilje, odločnost in voljo. Dogodek v Špetru je odraz ra-dikalizacije nekaj posameznikov, ki jih je del politike instrumentaliziral za delovanje proti slovenski narodni skupnosti in izključitvi rezijan-skega jezika iz zaščitnega zakona. Gotovo se je ob sprejetju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic leta 1950 v Rimu pričakovalo, da bo prav Italija dajala pozitiven zgled pri zaščiti teh pravic, še posebej manjšinskih. Kot se pričakuje danes, da bo povezovalnost narodov Evropske unije tisti element sobi-vanja in sodelovanja, ki bo vplival na dvigovanje demokratične in kulturne ravni vseh ljudi, neglede na to, kašne narodnosti so in kakšen jezik govorijo. Zato »zahvala« vsem Fran-com, ki skozi generator konflikta in na provokativen način, čeprav z grenkim priokusom, opozarjajo na tisto drugačnost, ki bi jim morala biti za vzgled osebnostne rasti. Ker so človekove pravice in svoboščine pomemben del našega življenje in se moramo zanje boriti ves čas, izražam Luigii Negro občudovanje za njeno dolgoletno in požrtvovalno delo, za pogum in načelnost ter solidarnost in podporo za njene odločitve in prizadevanja. Jadranka Šturm Kocjan Dogovor med DS in SSk V zadnjem Ogledalu se je Ace Mermolja obregnil nad volilnim dogovorom med SSk in Demokratsko stranko, ki naj bi prinesel več tekmovanja kot sodelovanja, več razhajanj kot skupnih potez. To je na dlani, ampak če se v to malce zamislim, se mi zdi normalno, kajti naša politična stran se zavzema za enotnost v različnosti, kar je, med drugim, tudi uradno geslo Evropske Unije. Enotnost med koalicijskimi partnerji, kar neizbežno vodi v sodelovaje in nedvomno stranki sodelujeta na raznih nivojih, četudi včasih zagovarjata različna stališča in interese. Različnost pa vodi tudi v zdravo konkurenčnost in v iskanje najboljše možne sinteze. Poleg tega pa jamči kakovost ter, v našem primeru, širšo zastopanost Slovencev v raznih izvoljenih telesih. Enotnost brez različnosti, na političnem polju, bi vodila v enoum-je ali kulturno plitvino, kjer bi pred-njačili povprečneži. Brez različnosti pa ni demokracije in kdor je proti njej, naj vrže prvi kamen. Demokracija pa priznava konflikte interesov in njena naloga je prav ta, da jih urejuje. To velja na splošno: v finančnem svetu, v odnosih med državami, v gospodarstvu, itd. Podpisani dogovor med dvema strankama lahko tudi tako uokvirimo. Kot poizkus urejanja delno različnih interesov. Zgolj etničnih na eni strani, splošnih na drugi. Izbira SSk, ki se zavzema za zbirno stranko je legitimna. Mi pa prepričano trdimo, da je vsaka primerjava politične uspešnosti naše manjšine z drugimi, nemogoča. Namreč, če vzamemo kot primer Južno Tirolsko, ne moremo mimo dejstva, da je status te regije urejen z mednarodnim dogovorom med Avstrijo in Italijo, ki ga poznamo z imenom podpisnikov: De Gasperi-Gru-ber. Seveda ta dogovor v naši deželi ne more veljati in je torej vsaka primerjava nesmiselna in celo zava-jujoča. Vsaka stvarnost je pač primer zase, ne odklanjamo pa javne debate o stranskih učinkih južno-tirolske ureditve. Na straneh našega dnevnika, v zadnjih časih, z velikim začudenjem, sledimo polemiki med SSO in SKGZ, ki le širi, že itak velik, razkorak med realno in uradno manjšino. Verjetno nas ta ostra dialektika še bolj preseneča, kajti po osem-najstmesečni programski konferenci (tudi mirovna konferenca po drugi svetovni vojni je trajala prav toliko), sta nam krovni razlagali, da zelo dobro sodelujeta. Zdaj pa nam razkrivata precej drugačno stvarnost in eden od dveh predsednikov je v nekem intervjuju priznal, da marsikdo upravičeno sprašuje po rezultatih tega sodelovanja. Soglašam torej s prvim stavkom, ki ga je Ace zapisal v omenjenem Ogledalu. »Slovenska organizirana manjšina v Italiji prihaja k svoji resnici«, kajti ljudje resnico cenijo. Stefano Ukmar, občinski svetnik DS v Trstu Odnos do balinarske komisije ZSŠDI Rad bi na tem setu seznanil bralce o zadržanju, ki ga imajo nekateri do delovanja balinarske komisije pri ZSŠDI. Ker sem problem na kratko predočil že v zadnjih dveh člankih, a tekst v zvezi s tem je bil črtan, mi ne preostaja drugega, kot da se obrnem na vašo rubriko in se že v naprej zahvaljujem za posluh. Ker se zadeva, o kateri nameravam govoriti, več ali manj stalno ponavlja, čutim potrebo, da dodatno podprem delovanje balinarske komisije. Kot v balinarskih krogih že vsi dobro vedo, se balinarji Gaje zadnja leta v zelo skopem številu udeležujejo njihovih tekmovanj. Na zadnje izmed teh sploh ni bil prijavljen nihče, sicer to ni goli slučaj, postala je skoraj že ustaljena praksa. Predstavniki balinarske komisije si s predsednikom Kantejem na čelu ne znajo tolmačiti, zakaj je do tega prišlo. Ali jim sistem tekmovanja, ki se je zadnje čase izkazal za najbolj posrečenega, ni po godu, ker ti žreb lahko dodeli tudi takega soigralca, s katerim ne boš imel nikakršnih možnosti za uspeh. Da so naši turnirji kolikor toliko dobro obiskovani, gre zasluga ostalim našim zvestim članom, ki se raje opredelijo za Decoubertinov rek, ki pravi, da je važnejše sodelovati, kot pa zmagati. Če bi se vsi obnašali kot Gajevci, bi naša dejavnost že zdavnaj izumrla. Selektor Calci je izjavil, da so jim treningi vzeli preveč časa, da bi nastopali tudi na drugih tekmovanjih in kljub temu so se na zadnjem turnirju v Bazovici predstavili v res lepem številu (tudi sam je nastopil). Tudi jaz nastopam v višje kotiranem prvenstvu, a sem vedno prisoten na naših tekmovanjih. Mislim, da je dovolj malo dobre volje, razsodnosti in narodnostnega čuta, saj je žalostno, da se s takim zadržanjem otežkoča delo balinarski komisiji, ki si srčno prizadeva, da bi se naša dejavnost, kljub drugim težavam razvila in še bolj okrepila, saj se ji v nasprotnem primeru obetajo res hudi časi. Lep pozdrav Zdravko Skupek 6 Petek, 6. februarja 2009 ITALIJA / rim - Po napovedi, da vlada namerava ukrepati Predsednik Napolitano nasprotuje vladnemu dekretu za Eluano Oče: Odlok bi predstavljal neverjetno nasilje - Dvomi predsednika poslanske zbornice Finija RIM - Ministrski svet danes najbrž ne bo odobril dekreta, s katerim bi vlada prepovedala prekinitev prehranjevanja nesrečne Eluane Englaro. Vsa stvar je sicer še zelo nejasna, predsednik republike Giorgio Napolitano je vsekakor izrazil velik dvom nad umestnostjo tega koraka, kar je zelo odkrito naredil tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Eluanin oče Bep-pino Englaro je morebitni vladni odlok označil kot neverjetno nasilje, politične stranke in civilna družba pa imajo o tem zelo različna mnenja. Da je dekret, ki ga - kot rečeno -menda ne bo, dejansko že pripravljen napoveduje minister Maurizio Sacco-ni, nekdanji socialist, ki velja za največjega nasprotnika sodnih razsodb o dekletu, ki se že 17 let nahaja v nepovratni komi. »Italija si ne more privoščiti zakonsko dovoljene evtanazije,« stalno ponavlja Sacconi, ki ima pri svojih stališčih močnega zaveznika v predsedniku vlade Silviu Berlusconiju. Proti vladnemu dekretu se je odkrito opredelila okoljska ministrica Stefania Pre-stigiacomo iz vrst stranke Forza Italia. Kvirinal seveda ne more predhodno presoditi o odloku, ki ga formalno še ni, dal pa je vedeti, da predsednik Napolitano nasprotuje temu koraku. Za vodjo Demokratske stranke Walterja Veltronija bi bil odlok nesprejemljiva poteza pravne države, medtem ko možnost odloka podpira Pier Ferdinanco Casini, vodja Sredinske zveze UDC. Z žalostnim primerom Eluane se medtem znova ukvarja sodstvo in sicer videmsko, ki je ozemeljsko pristojno za to zadevo. Tožilec je včeraj neformalno povabil na sestanek odvetnika družine Englaro in zastopnike zasebne klinike La Quiete, kjer naj bi danes začeli postopoma zmanjševati prehranjevanje Eluane. Tudi to je pod vprašajem, saj ne gre izključiti formalni korak videmskega sodišča proti videmski kliniki in s tem posledično proti prekinitvi prehranjevanja Elua-ne. Na to možnost je sinoči opozoril odvetnik Giuseppe Campeis, ki ščiti interese družine Englaro. Proti videmski kliniki je v sredo nastopil deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic. Odbornik se očitno ne drži dosedanjega načela, da se deželna uprava ne bo vpletala v to žalostno zgodbo, kot je večkrat izjavil predsednik Furlanije-Julijske krajine Ren-zo Tondo. neapelj - Demonstranti zahtevali jamstva za delovna mesta Med protestom hudi med delavci Fiata in spopadi policijo NEAPELJ - Okrog tisoč delavcev tovarne Fiat Avio, ki so zaskrbljeni nad usodo približno 5.000 zaposlenih, je včeraj dopoldne demonstriralo ob vhodu na avtocesto A1, pri tem pa je prišlo do hudih spopadov s policijo. Pozno popoldne se je protest izjalovil, sedem oseb pa je policija prijavila. Do spopadov je prišlo na državni cesti Nola-Villa Literno, policija pa je posegla, ko so se skušali demonstranti premakniti na bližnjo avtocesto. Po mnenju policije je prišlo do prerivanja, medtem ko so delavci izjavili, da so policisti uporabljali pen-dreke. Kaže, da je bila v spopade vpletena tudi televizijska ekipa. Do demonstracije je prišlo po skupščini, ki je bila pred vhodom v tovarno Fiata v kraju Pomigliano D'Arco. Delavci tovarne, ki so več mesecev v dopolnilni blagajni, so obtožili družbo, da ni še pripravila nobenega produktivnega načrta in so v tem smislu zahtevali jamstva za prihodnost. vreme - Neugodne razmere za srednjo in severno Italijo Civilna zaščita napoveduje poslabšanje z močnimi nevihtami RIM - Nova fronta slabega vremena atlantskega izvora se zgrinja nad severno in srednjo Italijo. Napovedi govorijo o intenzivnih deževnih padavinah in močnih nevihtah, ki bodo večinoma zajele dežele srednje in severne Italije. Sneženje je napovedano po vsem alpskem loku iznad višine 800 do 1000 metrov. Civilna zaščita je včeraj poleg tega opozorila na možnost izredno močnih vetrov v severnih deželah države, v Benetkah pa se ponovno soočajo z izredno plimo. Danes bo morska gladina narasla za preko meter, tako da se v centru Benetk ne bo mogoče normalno premikati, visoka plima pa je napovedana za ves konec tedna. volitve »Ta zakon je proti vsem manjšinam« Poslanec SVP Karl Zeller RIM - Nova zakonodaja za evropske volitve ni naravnana samo proti političnim, temveč tudi proti narodnim in jezikovnim manjšinam. Iz tega razloga so njihovi predstavniki v poslanski zbornici volili proti zakonu, ki za Strasbourg uvaja 4-odstotni vstopni prag. Zakon mora potrditi še senatna skupščina. Poslanci niso spremenili člena, ki omogoča strankam narodnih manjšin volilno povezavo z vsedržavnimi strankami. To možnost je doslej izkoristila Južnoti-rolska ljudska stranka (SVP), ki je na vseh dosedanjih volitvah dobila več kot 50 tisoč glasov in tako izvolila svojega evropskega poslanca. V tej zakonodajni dobi je bil Michl Ebner, ki skoraj gotovo junija ne bo več kandidiral. Južnotirolski poslanec Karl Zeller je med glasovalno izjavo v poslanski skupščini dejal, da uvedba 4-odstotnega volilnega praga dejansko oškoduje tudi njegovo stranko. Volilni prag namreč omejuje možnost volilnih povezav za SVP, po tej poti pa ostale jezikovne manjšine, vključno s slovensko, ne bodo nikoli dobile svojega predstavnika v Stras-bourgu. Zeller je s tem v zvezi predložil dopolnilo k novemu zakonu, ki pa ga je zbornica zavrnila z veliko večino glasov. Proti uvedbi praga za evropske volitve je glasoval tudi edini poslanec Union Valdotaine. Zakonodajalec ni spremenil volilnih okrožjih, ki ostajajo še naprej zemljepisno zelo obširna. Furlanija-Julijska krajina sodi v severovzhodno okrožje, v katerem so še Veneto-Tridentinska-Južna Tirolska in Emilia - Roma-gna. Volilci in volilke bodo še naprej imeli možnost za oddajanje preferenc, kar bo - kot doslej - koristilo kandidatom iz velikih dežel, kot sta Emilia in Veneto. Naša dežela ima zaradi tega zelo malo možnosti za izvolitev svojega evropskega poslanca. rim - V Vittorianu so pred dnevi odprli »objektivno« razstavo z naslovom »Fojbe, od tragedije do eksodusa« Kako se razstava, ki naj bi omogočala boljše poznavanje zgodovine, sprevrže v golo izkrivljanje V eni najbolj prestižnih lokacij italijanske prestolnice, v kompleksu Vittoriano na Trgu Venezia, so pred nekaj dnevi odprli razstavo z naslovom Fojbe, od tragedije do eksodusa. Prireditelj razstave je ezulsko združenje ANVGD, ki seveda - in razumljivo - ni in ne more biti nepristranski pričevalec tragedije fojb. Toda razstavo, ki ima celo sponzorstvo obrambnega ministrstva (minister Ignazio La Russa), so predstavili kot »objektivni prikaz« tedanjih dogodkov, namenjen predvsem mladim, ki ničesar ne vedo o tragičnih dogodkih izpred 60 in več let. Prav zato nas ob vhodu v »dvorano zastav« velik napis opozarja, da je pri oblikovanju razstave sodeloval zajeten »znanstveni odbor« (»comi-tato scientifico«), kar bi seveda moralo biti zadostno jamstvo o resnosti in objektivnosti razstave. Toda kdo so ti »znanstveniki«? Beremo: Codarin, Menia, De Vido- vich, Sardos Albertini, Papo, Toth. Imena, ki so pri nas dobro znana, v Rimu pa jih očitno nihče ali malokdo pozna, tako da jih lahko predstavijo kot »znanstvenike«. Edino ime, ki verjetno Rimljanom nekaj pove, je Ot-tavio Missoni, simpatični modni krea-tor, ki seveda ni nič manj »znanstvenik« kot njegovi kolegi v odboru. Ob branju teh imen bi se človek, ki količkaj pozna polpreteklo zgodovino, lahko mirne duše obrnil in se posvetil ogledu kake druge razstave, ki jih v Rimu ne manjka. Kdor pa kljub temu vztraja in vstopi v dvorano (z razliko od drugih razstav v Vittorianu je tu vstop prost), se znajde pred prvim od serije velikih panojev. Gre za zemljevid Istre z vrisano lokacijo raznih fojb in brezen (vseh skupaj je 25), pri vsaki pa navedba števila žrtev. Kakšnih žrtev pa? »Ugotovljenih« (»vittime accertate«), piše z velikimi črkami v naslovu panoja. Malo bolj spodaj, z manjšimi črkami, je naveden vir - »zgodovinar« Luigi Papo, bivši častnik fašistične mi-licije v Istri, danes 90-letnik - pa tudi, da je bilo število »ugotovljenih« žrtev izračunano tako, da so sešteli »izkopana trupla, ugotovljene in domnevne žrtve« (»salme esumate, vittime accertate e presunte«). V istem zemljevidu fojbe v okolici Trsta niso poimensko navedene, ob napisu Trieste pa samo ena številka: 4059 (ali gre za ugotovljene ali domnevne žrtve ni dano vedeti, moramo se pač zanesti pa Papovo besedo). Po dveh panojih posvečenih foj-bam kot kraškemu geološkemu pojavu, se začenja zgodovinski prikaz dogodkov. Prvi pano je posvečen letu 1797, pogodbi v Campoformiu in propadu Beneške republike, drugi Dunajskemu kongresu iz leta 1815, tretju obdobju nacionalnih preporodov 1848-1866, četrti prvi svetovni vojni 1914-1918, peti pa... drugi svetovni vojni! Tu očitno nekaj ne gre. Med prvo in drugo svetovno vojno se je zgodilo marsikaj pomembnega, celo prelomnega za obravnavano zemljepisno območje, o tem pa na razstavi niti besedice. Toda tudi pri petem panoju nekaj ne gre: druga svetovna vojna se je začela leta 1940 (oziroma leta 1939), za nase ozemlje pa je bilo usodno leto 1941 z italijansko-nemskim napadom na Jugoslavijo. Toda zgodovinski opis na panoju se začne z 8. septembrom 1943, ko so po razsulu italijanske vojske »slovanske partizanske tolpe« (»le bande parti-giane slave«) začele razsajati po Istri. Torej zamolčevanje, kar je isto kot laz. Razstava se potem nadaljuje, obiskovalec pa je že razumel, kaj si lahko čaka. Polno fotografij iznaka-zenih trupel izkopanih, pričevanja o žrtvah, katerih edina krivda je seveda bila ta, da so bili Italiani. Nobene poglobitve, nobenega dvoma, nobenega drugačnega pogleda, predvsem pa, kot smo videli, nobenega poštenega zgodovinskega okvira: samo stare, dobro znane nacionalistične in protislovanske teze, pretiravanja, nepošteno poigravanje z dejstvi in z občutljivostjo ljudi. Razstava, ki naj bi bila sredstvo za boljše poznavanje zgodovine, se tako sprevrže, kljub sicer obširnemu prikazu dokumentov in pričevanj, v poskus izkrivljanja zgodovinskih dejstev. Človek se vpraša, kakšno predstavo si bo šolska mladina, ki v teh dneh kar množično obiskuje razstavo, ustvarila o tedanjih dogodkih, kaj bo lahko razumela o vzrokih tedanje tragedije, kaj o zgodovinskih odgovornostih, kakšen nauk bo lahko potegnila. Odgovor je jasen, namen organizatorjev pa tudi: vsega je krivo slovansko barbarstvo, ki se je krvoločno in brez vsakršnega razloga zneslo nad italijansko dvatisočletno civilizacijo. In če to pravi »znanstveni odbor«. Tom Marc Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 123 Petek, 6. februarja 2009 ITALIJA / APrimorski ~ dnevnik fernetiči - Zgradili naj bi jo že pred koncem leta 2009 Železniška povezava med Opčinami in terminalom Odbornik Riccardi: Dežela FJK bo v ta namen nakazala 800 tisoč evrov Tovorni terminal na Fernetičih bo kmalu povezan z opensko železniško postajo. Ustrezno železniško povezavo naj bi zgradili še pred koncem leta, deželna uprava pa bo v ta projekt vložila 800 tisoč evrov. To je povedal pristojni deželni odbornik Riccardo Riccardi, ki se je včeraj srečal s predsednikom in pooblaščenim upraviteljem terminala Giorgiom Maranzano in Claudio Gri-mom ter predstavnikoma državne železniške mreže RFI Danielom Zornom in Claudiom Barbino. Riccardi je na-glasil, da bo deželni odbor sprejel ukrep pred koncem februarja in bo nova povezava začela delovati že letos. Terminal bodo v bistvu povezali z železniško progo, ki povezuje opensko železniško postajo s Sežano. Dela bo na osnovi projekta družbe RFI konkretno izvajala družba, ki upravlja terminal. Izvedenci obeh družb so že na delu in proučujejo stanje, še zlasti kar zadeva urbanistično ureditev območja in lastnino zemljišč. Terminal danes ni dovolj konkurenčen, je ocenil Riccardi, po končanem delu pa bodo Fernetiči neposredno povezani z državno železniško mrežo in s tržaškim pristaniščem. To bo omogočilo, da bodo peljali z vlakom mnogo blaga, za katerega se danes poslužujejo tovornjakov. Po oceni izvedencev bodo v prihodnosti naložili vsako leto na vlake 1.200 ton blaga in s tem razbremenili lokalne ceste oz. avtoceste. Na terminalu, ki obsega skupno 154 tisoč kvadratnih metrov (od teh je 24 tisoč skladišč in 27 tisoč domena Pristaniške oblasti) so namreč lani zabeležili prihod 160 tisoč tovornjakov. Od teh je bilo 25 tisoč namenjenih oz. je prihajalo iz pristanišča. Tovorni terminal na Fernetičih kroma Občinska in pokrajinska uprava morata sodelovati pri pobudi Millumino di meno - Osvetlim se manj Občina Trst in Pokrajina Trst morata sodelovati pri pobudi mednarodnega dneva varčevanja z energijo M'illumino di meno - Osvetlim se manj, ki bo 13. februarja. Še zlasti občinska uprava pa mora sprožiti konkretne ukrepe na gradbenem področju in zmanjšati davke in pristojbine za projekte, ki so okolju prijazni oz. predvidevajo varčevanje z energijo. To predvidevata dve resoluciji, ki ju je vložila Demokratska stranka v občinskem in pokrajinskem svetu. Resoluciji so predstavili včeraj na tiskovni konferenci Mladi demokrati in Demokratska stranka, o njuni vsebini pa so govorili pokrajinski tajnik Mladih demokratov Matej Iscra, pokrajinski tajnik Demokratske stranke Fabio Omero in načelnica skupine DS v pokrajinskem svetu Maria Monteleone. Na srečanju je prišla še zlasti do izraza zahteva, naj občinska uprava udejanji postavke oz. olajšave, ki jih predvideva že odobreni gradbeni pravilnik glede izdajanja gradbenih dovoljenj za okolju prijazne gradbene projekte. Problem je v tem, so povedali, da še niso izdelali izvršilnega pravilnika in je zato skrajni čas, da se to stori. Poleg tega se ni občinska uprava nikdar konkretno posvetila problematiki, kot je to že predlagala leva sredina. Med predlogi je bila npr. ustanovitev lika managerja za energijo, ki bi moral izdelati načrt za varčevanje z energijo. Občinska uprava bi v tem smislu konkretno prispevala k manjši porabi energije, t.i. energy manager pa bi bil zadolžen tudi za usklajevanje pobud z drugimi javnimi ustanovami. Karabinjerji aretirali Nigerijca, drugega prijavili Karabinjerji s postaje na Škorklji so včeraj aretirali 23-letnega Nigerijca N. E. J., ki je obtožen goljufije. Tega so namreč zasačili, ko je na tržaški univerzi skušal prepričevati študente, da mu izročijo nekaj denarja v prid nekemu sicer neobstoječemu združenju afriških študentov. Nigerijca, ki biva v Vicenzi in je brez stalnega dela, so pospremili v koronejski zapor. Zaradi istega kaznivega dejanja so karabinjerji prijavili na prostosti 22-letnega Ni-gerijca O. J. U. Ta živi v Ferrari in je prav tako brezposeln, karabinjerji pa mu zasegli nekaj stotin evrov. Družba Costa Crociere vložila 22 milijonov evrov v vzdrževanje svojih ladij Družba Costa Crociere je vložila 22 milijonov evrov v vzdrževalna dela nekaterih ladij, na podlagi katerih bodo povečali kakovost in prispevali k spoštovanju okolja. V ta namen se je v zadnjih treh mesecih zasidralo v Genovi, Palermu in v Trstu pet ladij, in sicer Costa Serena, Costa Europa, Costa Atlantica, Costa Romantica in Costa Concordia. Na štirih ladjah bodo izvajali vzdrževalna dela za prilagoditev državnim in mednarodnim varnostnim predpisom. Na ladji Costa Serena, ki je zasidrana v Palermu, pa bodo poleg tega poskrbeli za ukrepe, ki bodo omogočili varčevanje z energijo in manjšo porabo goriva. trije svetniki Granbassi: pismo tržaškemu prefektu Tržaški občinski svetniki Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Roberto Decarli (Občani) in Alfredo Racovelli (Zeleni) so pisali pismo tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu v zvezi s predlogom o poimenovanju ene od mestnih ulic pa Mariu Granbassi-ju, fašističnemu prostovoljcu v španski vojni. Uvodoma so zapisali, da se zadeva vleče že poldrugo leto in da velik del občanov nasprotuje temu predlogu. Spomnili pa so ga tudi na drug podoben predlog. Leta 2000 je takratna miljska občinska uprava, ki jo je vodil župan Roberto Dipiazza, predlagala poimenovanje ene od miljskih ulic po Nicoloju Gianiju, fašistu, ki se je »izkazal« predvsem s protiži-dovskim pisanjem in je bil eden od ideologov rasnih zakonov. Takrat je prav poseg tržaške prefekture »prepričal« Dipiazzo, da je poimenovanje opustil. Trst se še vedno nahaja v zelo delikatnem položaju, ko mora razbirati in tolmačiti epizode in zgodovinske dogodke, ki so globoko ranili krajevne skupnosti in so pustile neizbrisno sled v spominu številnih generacij, so nadalje zapisali. Prav zato so se trije predstavniki levosredinske opozicije v tržaškem občinskem svetu odločili za pismo prefektu in ga dejansko pozvali, naj poseže. Po njihovem mnenju se mora poimenovanje mestne ulice nanašati na osebe, ki so se v preteklosti borile za vrednote miru in demokracije. Te predstavljajo zgled, v katerem se lahko prepoznavajo bivajoči. Furlanič, Racovelli in Decar-li so dopis tržaškemu prefektu Balsamu zaključili z besedami tridesetih španskih uglednih osebnosti v odprtem pismu tržaškim prebivalcem: »Kdor je sodeloval pri zmagi vojaške hunte proti zakoniti demokratični španski republiki, je lahko predmet študija in zgodovinske presoje, ne more pa biti priznan kot etično pozitivna figura.« znanost - Nov dosežek tržaškega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko Antarktika podobna Sredozemlju Geodinamični procesi na južnem tečaju podobni tistim v Sredozemlju - Tržaški raziskovalci so zato bazo Belgrano opremili z najsodobnejšim seizmografom • •• Tržaška znanstvenika sta v bazo Belgrano -pravljično hišico sredi ledene pokrajine - prinesla nov seizmograf V argentinsko antarktično bazo Belgrano, ki se nahaja tisoč dvesto kilometrov od južnega tečaja, je pripotoval italijanski seizmograf najnovejše generacije. Pred dnevi sta ga namestila Milton Plasencia in Claudio Cravos, raziskovalca tržaškega centra za seizmološke raziskave, ki deluje v okviru inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS. Namestitev je del mednarodnega projekta PNRA, pri katerem sodelujejo OGS, seizmološka ekipa prof. Giu-liana Panze z Univerze v Trstu in skupina argentinskih kolegov. Doslej so namestili že pet najsodobnejših seiz-mografov, ki nadzirajo devetsto kvadratnih kilometrov obširno območje tamkajšnjega morja (Scotia Sea). Zakaj pa tržaške seizmologe zanimajo potresni sunki sredi Antarktike? Ker so tamkajšnji geodinamični fenomeni in struktura litosfere, precej podobni tistim v Sredozemskem in Karibskem morju. Analiza tamkajšnjih podatkov bo razisko- valcem ponudila komparativne modele, ki bodo koristili tudi razumevanju sredozemskih seizmoloških fenomenov. Tržaški raziskovalci z inštituta OGS in njihovi tržaški kolegi bodo posebno pozornost posvetili preučevanju mehanizmov, ki sprožajo in povzročajo potresne sunke: razumeti namreč želijo, kako se seizmološka energija sprošča v prvih sekundah potresa. Podatki, ki jih registrira seiz-mograf v bazi Belgrano, potujejo po sto dvajset metrov dolgem kablu do bližnjega nadzornega centra. Od tu jih satelit pošlje v nizozemski Utrecht, kjer ima sedež evropski seizmološki center Orfeus, ki jih nato da na voljo celotni znanstveni skupnosti. Najsodobnejši podatki iz baze Belgrano bi znanstvenikom lahko koristili tudi pri preučevanju tako imenovanih »icequakes«, seizmoloških valov, ki zaradi premikanja ogromnih ledenih blokov nastajajo v njihovi notranjosti. 8 Petek, 6. februarja 2009 ITALIJA / šolstvo - Marijan Kravos vodi šentjakobsko didaktično ravnateljstvo in NSŠ Ivana Cankarja »Za nas bo problem znižanje števila ur soprisotnosti učiteljev« Uvedba celodnevnega pouka je odvisna od števila osebja - Veliko je nejasnosti - Nova pravila zahtevajo drugačen pristop do šole Tudi na Didaktičnem ravnateljstvu Sv. Jakob in na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja poteka vpisovanje za prihodnje šolsko leto. S tem v zvezi sta informativni srečanji potekali včeraj popoldne, pri čemer je treba poudariti, da tudi tu še vedno vlada velika nejasnost zaradi vladnih sprememb na področju šolstva. To nam je potrdil tudi ravnatelj Marijan Kravos, ki vodi obe šoli, čeprav meni, da bodo nekatere stvari nujno ostale, problem pa predstavlja napovedana odprava soprisotnosti učiteljev. Tudi Kravos je zagovornik uvajanja večstopenjskih šol, saj po njegovem omogoča boljšo razporeditev dela in didaktično povezavo. Kako se pripravljate na prihodnje šolsko leto? Katero različico urnika boste izbrali upoštevajoč spremembe na področju osnovnega šolstva? Že lani so starši v Škednju zaprosili za celodnevno šolo, letos se k temu nagibamo - pri tem čakamo tudi na rezultate vpisovanja - tudi pri Sv. Jakobu, če bo podobno zanimanje, ker je potreba po celodnevnem pouku zelo velika. Eno najpogostejših vprašanj, ki ga postavijo starši, je, do katere ure so otroci v šoli. Predvsem tu, kjer imamo veliko otrok, ki izhajajo iz neslovenskih družin, je prav potreba, da bi čim več šolskih obveznosti opravili v šolskem času, visoka, ker so na ta način starši razbremenjeni domačega dela. NSŠ Cankar: sodelovanje z OŠ Kosovel iz Sežane V okviru vzgojno-izobraževalne ponudbe Nižje srednje šole Ivana Cankarja od Sv. Jakoba je treba omeniti tudi sodelovanje z Osnovno šolo Srečka Kosovela iz Sežane (ta sodeluje tudi z istoimensko nižjo srednjo šolo z Op-čin) v okviru projekta Vezi med ljudmi. Sodelovanje med šentjakobsko in sežansko šolo se je začelo lani, v tem šolskem letu pa je postalo še posebej intenzivno. Tako so priredili že skupne izlete, sodelovanje pri šolskem časopisu in skupno božično dobrodelno nabirko. Eno od srečanj bo potekalo prav danes, ko bodo šentjakobski učenci obiskali sežanske vrstnike in se udeležili njihove proslave ob dnevu slovenske kulture, medtem ko bodo 19. marca sodelovali na Šolskem dnevu v Sežanii. Ravnatelj Marijan Kravos zelo pozitivno ocenjuje to sodelovanje predvsem zato, ker so se po njegovih besedah začele spletati tudi osebne vezi. Vi se nagibate k temu, da boste staršem svetovali to izbiro? Tukaj gre za svobodno izbiro: staršem bomo dali tudi to možnost. Seveda je to podrejeno temu, ali bo v kadrovskem seznamu zadostno število osebja. In seveda ne veste še, kolikšno bo Tega seveda mi ne vemo. Tudi je še zelo nejasna razlika med prvim in ostalimi razredi v osnovni šoli, nejasno je, kako se bo tak pouk lahko strukturiral. Skratka, veliko je nejasnosti. Se boste pri predstavitvah staršem osredotočili na dejavnosti, ki jih imate v tekočem šolskem letu? Recimo da, ampak po mojem mnenju bodo nekatere stvari nujno ostale, glede na to, da mislim, da bo vsaj od drugega do petega razreda ostala sedanja struktura pouka, ki predvideva 30 ur in nekaj ur za kosilo, s čimer pridemo približno na 37 ur tedensko na obeh šolah. Za nas pa bo problem znižanje števila ur soprisotnosti učiteljev, saj so te bile zelo dobro izkoriščene. Soprisotnosti smo izkoriščali v dveh slučajih: prvič, ko sta si dva učitelja prav na področju učenja jezika delila razred, zato da sta lahko ločeno obravnavala določeno snov za tiste, ki ne poznajo jezika in za tiste, ki jezik bolje obvladajo. Druga korist pa je bila v enorazrednicah oz. kombiniranih oddelkih: tam smo skušali soprisotnosti malo okrepiti, tako da kjer je bilo več razredov za eno samo skupino otrok, so imeli veliko ur ločenih, medtem ko si jih lahko združeval pri drugih predmetih, kjer ta potreba ni bila tako velika, npr. pri raznih vzgojah. Šentjakobsko ravnateljstvo ima za tuje oz. neslovenske otroke poseben program uvajanja. Bodo spremembe vplivale na ta program ali ne? Tu je treba ločiti: eno so tuji državljani, drugo pa otroci iz italijanskih družin. Kar se tiče tujih državljanov, lahko mirno zagotovim, da je dobro poskrbljeno. Tu sta dva vira financiranja, ki krijeta možnost opravljanja nadur učiteljem, ki s tem lahko opravijo določene dodatne ure za učence, ki prihajajo iz tujine. En vir je državnega značaja in izvira prav iz delovne pogodbe, drugi pa je deželnega značaja in izvira iz projektov za medkulturno vzgojo. Ena stvar pa bo izginila: mi smo v letošnjem letu v naš program vključili »pol učitelja« (učitelja z dvanajstimi urami pouka), ki je imel to nalogo, da se v primeru potrebe (npr. ob prihodu novega otroka med letom) prav na jezikovnem področju prvenstveno posveti temu. Namen je bil intenzivno pomagati otrokom, da se čim bolj vključijo v življenje na slovenski šoli. Tega ne bo več. Druga plat medalje pa je prisotnost otrok, ki izhajajo iz italijanskih družin. To so otroci, ki ravno tako ne poznajo jezika. Ne samo: verjetno je njihova prisotnost v slovenski šoli veliko bolj kritična kakor pa Marijan Kravos: Velika šola lahko razne funkcije enakomerno porazdeli med osebje kroma prisotnost otroka, ki prihaja iz neke druge npr. slovansko govoreče države. Čas uvajanja in prilagajanja na novo situacijo je daljši. Za te otroke pa v tem trenutku šola nima specifičnih fondov. V prihodnje naj bi se to rešilo z deželnim zaščitnim zakonom za Slovence, v katerem naj bi bila tudi postavka, namenjena šolam. Samo ta sredstva zaenkrat še niso prišla in zato bi bila zelo koristna prav v tem specifičnem primeru. Pri vrtcih ne bo večjih težav zaradi sprememb? Kar se vrtcev tiče, pa bi z organizacijskega vidika poudaril, da je za nas še vedno velik problem število vpisanih otrok. Kaže, da je povpraševanje veliko, tako pri Sv. Jakobu kot v Škednju, pri nas pa obstaja še vedno velik problem, da v Škednju in v vrtcu Jakoba Ukmarja zaradi varnostnih in drugih zdravstvenih predpisov ne moremo zagotoviti visokega števila vpisov, niti tistega, ki ga predvideva norma (od 25 do 29 otrok). Tako moramo ohraniti zmogljivost vrtcev na približno petdesetih odstotkih. Odpira se torej veliko vprašanje, če nam bo uspelo in če bo povpraševanje dovolj veliko, da tako kot letos odpremo še en oddelek pri Sv. Jakobu, a tudi tu naj bi ne presegali skupnega števila 36 otrok. Glede nižje srednje šole, če sem dobro razumel, velikih sprememb ne bo. Kako bo tukaj potekalo, imate tudi tukaj stalnega profesorja nemščine? Glede tega imamo na pokrajinski ravni ravno toliko profesorjev nemščine na kadrovskem seznamu, da lahko krijejo vsa mesta. Tako naj bi veljalo, da v Trstu morajo vsi učenci prvega letnika obvezno imeti tudi nemški jezik, za drugi in tretji razred pa ostaja to fakultativno. Kar se pa tiče na splošno drugih urnikov, okrožnica uvaja nekaj novosti za slovenske šole, ker že v vpisno polo vključuje tri opcije, saj daje na razpolago varianto 32 ur (v primeru slovenskih šol 34), potem tudi varianto 36 ur kot podaljšan pouk in še 40 ur kot celodnevni pouk. Profesorski zbor na šoli Cankar je odločil, da ponudimo vse tri opcije. Bodo odprava soprisotnosti na osnovnih šolah in določene spremembe na nižji srednji šoli vplivale na številčnost osebja? Mislite, da boste izgubili kako delovno mesto? O tem ni nobenega dvoma, bi pa rad tukaj glede na vse polemike, ki so bile okoli racionalizacije šol, zelo jasno podčrtal, da izguba delovnih mest v kadrovskem seznamu učnega osebja ni posledica uvedbe večstopenjske šole, ampak drugih določil. Tudi v našem primeru bo šlo za suplente, mi računamo, da bi na našem ravnateljstvu glede učnega osebja lahko izgubili eno ali dve delovni mesti, na nižji srednji šoli pa -vendar zaradi drugačne razporeditve pred- metnika - vsaj pol delovnega mesta. Kar se tiče neučnega osebja, pa v tem trenutku tudi ne moremo vedeti, vendar je gotovo, da neka sprememba bo, ampak to bo verjetno posledica uvedbe večstopenjske šole. Prav glede tega, kako gledate na uvajanje večstopenjskih šol? Kot profesor slovenščine sem prišel v stalež leta 1986 na šoli Cankar. Takrat smo imeli tri paralelke, poleg tega je na tej šoli deloval tudi večerni srednješolski tečaj za delavce. Takrat je bilo število vpisov neprimerno večje, bilo je nad sto vpisanih. Potem pa so se stvari tako spremenile, da se je prvič število otrok izredno znižalo, drugič pa so se spremenila pravila igre z uvajanjem avtonomije, drugačne vloge ravnateljev itd. Ta nova pravila zahtevajo od nas drugačen pristop do šole, ki mora tako biti avtonomna v vsem: v organizacijskem, didaktičnem, raziskovalnem in ekonomskem smislu. Če hočemo ostati resnično avtonomni, moramo imeti znotraj nekega ravnateljstva osebe, ki se za vse te različne aspekte zavzamejo, se vanje poglabljajo in se strokovno primerno izobrazijo tako na upravnem kot na didaktično-organizacij-skem področju. Velika šola lahko te razne funkcije enakomerno razporedi med svoje osebje, kjer pa imaš v kadrovskem seznamu le štiri stalne osebe, morajo slednje biti ravnateljevi sodelavci in referenti za vsa mogoča področja, kar postane po mojem mnenju prav človeško nemogoče in se mi tudi zdi, da je za samo zdravje našega osebja škodljivo, ker ljudje ne zmorejo več tega pritiska. Zato jaz mislim, da večja je količina osebja, boljša je možnost razporeditve in tudi vzdušje se po mojem mnenju izboljša, ker dejansko s tem mi pomagamo, da se nekdo lahko za nekaj specializira. Isto velja tudi za upravno osebje. Drugi aspekt je organizacijski in didaktični. Šole, ki so med sabo povezane in ki sklepajo v istem zboru učnega osebja, bodo sklepale skupno o vsem: o šolskem koledarju, urnikih... Danes kot danes je bilo težko določiti celo skupen šolski koledar, ker sta dva različna suverena zborna organa. V trenutku, ko se ta dva organa združita, bosta skupaj odločala, da tudi staršem ne povzročamo določenih težav. Z didaktičnega vidika pa še toliko bolj, ker dejansko povezava med vrtcem in osnovno šolo obstaja in to ni problem, ampak med osnovno in nižjo srednjo šolo je izredno pomembna, ker je ta preskok za otroka zelo težek. Zato jaz resnično verjamem v korist tega, predvsem v to enotnost, ki gre od 3. do 14. leta. To je namreč tisto obdobje, ko otrok dozori tudi s šolskega vidika. Ivan Žerjal Staršem ponujajo tudi izbiro celodnevnega pouka, a je ta odvisna od števila učnega osebja kroma šolstvo - Tržaški odbor proti Gelminijevi Vpisi in protest Obrazci z zahtevo po soprisotnosti -17. februarja protest na Borznem trgu S potekom vpisovanja v otroške vrtce in šole vseh stopenj, ki bo potekalo do 28. februarja, sovpada tudi obnovljeno delovanje tržaškega odbora proti enemu samemu učitelju oz. proti ukrepom ministrice za šolstvo Mariestelle Gelmini. Predstavniki odbora imajo v teh dneh obilo dela z razmnoževanjem in raznašanjem obrazcev, s katerimi starši lahko zahtevajo od ravnateljev ohranitev modela celodnevnega pouka in nasprotujejo ukinitvi soprisotnosti učiteljev pri pouku na osnovnih šolah. Pri tem aktivisti proti vladnim ukrepom na področju šolstva ne želijo doseči le staršev tistih otrok, ki jih bodo vpisali v prvi razred, ampak tudi tiste, katerih otroci obiskujejo ostale razrede, ki bodo zaradi odprave soprisotnosti ravno tako oškodovani. Odbor proti enemu samemu učitelju pa načrtuje še eno pobudo, ki bo temu obdobju primerno tudi pustno obarvana. Na že zgodovinskem kraju svojih protestnih zborovanj, se pravi na Borznem trgu v Trstu, bo 17. februarja z začetkom ob 16.45 pustni protest, na katerega bodo učitelji, starši in otroci prišli ošemljeni, obiskal pa jih bo tudi znani neustrašni junak iz televizijskih nanizank in filmov Zorro, pravi simbol boja proti nadutim in tiranskim oblastnikom. Organizatorji manifestacije, kjer bo na sporedu tudi malica s kruhom in čokolado, vabijo tudi dijake višjih srednjih šol in univerzitetne študente, naj se jim pridružijo. V okviru pobude bodo starši lahko izpolnjevali in podpisovali omenjene obrazce z zahtevo po ohranitvi celodnevnega pouka in sopri-sotnosti. Pred manifestacijo pa bo v torek, 10. februarja, na sedežu tržaškega odbora proti enemu samemu učitelju v Ul. Rittmeyer 6 ob 17.30 pripravljalni sestanek, na katerega so vabljeni vsi, ki želijo prispevati k uresničitvi pobude. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. februarja 2009 9 istrska ulica - »Mevlana«, prva turška pekarna in slaščičarna v Italiji Pristni turški okusi odslej tudi na naših mizah Baklava, kadayif, tulumbe, burek, pide, simit ali somun so specialitete, ki jih ponujata Hasan in Ahmed Kako majhen je svet ... Z Ahmedom smo se spoznali pred nekaj leti, ko smo PriMorski psi ugriznili v njegov odličen kebab, tokrat pa smo ga spet srečali v vlogi peka, no, pravzaprav pekovega sodelavca. Mnogi najbrž še ne vedo, da je v Trstu (v Istrski ulici 77) pred mesecem dni odprla vrata prva turška pekarna in slaščičarna v Italiji Mevlana, ki jo upravljata turški pek Hasan Bulut in njegov kolega Ahmed. Za pultom jima pomaga Tržačanka Aura, ob peči, v zakulisju, pa še mlajša fanta. Da ni turška kuhinja samo popularni kebab, se lahko vsakdo prepriča že ob vhodu v pekarno. Oči se ne morejo nagledati turških dobrot v vitrini. Med temi daleč prednjačijo baklava, sladica s plastmi listnatega testa z orehovim in medenim nadevom, kadayif oziroma tanki rezanci, preliti s sladkornim sirupom in še tulumbe, se pravi testo podolgovate oblike prav tako prelito s sirupom. Seveda pa lastnika pekarne vsakodnevno poskrbita tudi za ljubitelje slanih jedi, tako da najdemo v izložbi turške mesne ali sir-nepide oz. pice, burek, kolač simit, pa tudi razvlečeni in mehki turški kruh ter somun. Ob vsem tem pa so na policah razstavljene še raznovrstne škatle turškega lo-kuma, to je tistih želatinastih sladkih kock, ki se jih grize navadno ob srebanju čaja ali kave, in pa tipičnega turškega višnjevega soka. Po več kot dvajsetletni izkušnji v rojstni vzhodni Turčiji, je Hasan pred leti vzel pot pod noge in se z družino odpravil v Nemčijo, kjer se je preizkusil kot pek, Ahmed pa je začel kot številni rojaki v eni izmed tržaških »kebabarn«. Po nekaj letih se jima je ponudil ta pomemben, pravzaprav življenjski korak. »Nemčija je tako rekoč posejana s turškimi pekarnami, ki res dobro delajo, v Italiji pa ni bilo doslej nobene. Znašla sva se pred izredno velikim izzivom, na katerega sva se s kolego brez premisleka odzvala,« pravi Hasan. In, kaže, da sta zadela v polno. Kot nam zaupata sogovornika, sta reklamo doslej precej zanemarila, vseeno pa je od odprtja obisk kupcev iz dneva v dan večji. »Daleč najštevilnejši so tisti, ki živijo v tem rajonu. Glas pa se je hitro razširil in k nam prihajajo tudi z drugih koncev mesta. Kdor pa nas obišče, se k nam tudi vrne.« Kaj pa sestavine? Kje jih nabavljata? Direktno tu, nam odgovorita, kar je po njunem mnenju nadvse potrebno, »saj se povezujeva z lokalnimi grosisti in hkrati približujeva turško tradicijo tržaški. Uvažanje iz Turčije pa danes sploh ne bi bilo rentabilno, saj ne proizvajamo ta- Hasan in Aura v pekarni Mevlana na Istrski ulici, spodaj pa njihove slastn baklave kroma ko velikih količin.« Pek Hasan nam zagotovi, da je rezultat povsem enak turškemu. »Naš kruh je stoodstotno naraven in mesimo ga striktno na roke. Nobene masti ali kakršnihkoli dodatkov ni v njem, samo voda, kvas in sol. Tak je pravi, pristen turški kruh in takega ponujamo svojim strankam tudi mi.« Njihova kruh in bu-rek romata tudi v dve turški trgovini je-stvin v Ul. Foscolo in Santi Martiri, v mestne lokale, kjer nudijo kebab, pa za enkrat še ne. »Oni si kruh namrečpečejo sami, res pa je tudi to, da mi ne razpolagamo z ustreznimi aparati, da bi oskrbovali vse kebab obrate v mestu.« Med našim obiskom je v trgovino vstopilo veliko strank; nekateri so že stalni gostje, saj so brez obotavljanja naročili kos somuna ali pide, drugi pa so radovedno spraševali po tej ali oni specialite-ti, po sestavinah, prosili za nasvet in se nato zadovoljno poslovili od res prijaznih upraviteljev. Če bi tudi vi radi okusili delček pristne Turčije, pa obiščite pekarno Mevlana, ki je odprta vsak dan od 8. do 14. ure in od 16. do 20. ure, kjer vam bo Hasan postregel s svežimi turškimi dobrotami. Sara Sternad Na obisku egipčanski koreograf Konec tedna bo v Trstu gostoval Wael Mansour, eden najbolj cenjenih učiteljev trebušnega plesa v Italiji. Wael Mansour je koreograf in solo plesalec egipčanskih folklornih plesov ter modernih in sodobnih plesov. Rodil se je v Kairu, kjer se je od malih nog posvetil študiju plesov in ljudske kulture svoje domovine. Z nabiranjem različnih profesionalnih izkušenj, ki gredo od sodelovanja na festivalih in pri odrskih postavitvah na mednarodni sceni do televizije in kinematografije, se je z leti postopno razvil v mednarodno priznanega učitelja in koreografa. Kot profesionalec prešernega nasmeha in izzivalnega pogleda stalno poučuje v Italiji, Švici, Nemčiji, Franciji in Španiji. V Trst prihaja prav zaradi vodenja seminarja »raqs sharqi«, znanega klasičnega egipčanskega plesa. To bo enkratna priložnost, ki bo združila plesalke iz vse dežele in iz Slovenije. Poleg tehnike bo Mansour predstavil eno svojih koreografij, ki so vedno zelo teatralne in razčlenjene, izrisane na glasbi s tolikšno ekspresiv-nostjo, da trebušni ples povzdignejo do najvišjih nivojev. »To je plesalec, ki zna telo oblikovati v popolno sredstvo, zapisano glasbi, kot popoln interpret slehernega zvoka in tišine,« pojasnjuje Yasmin Anuby, plesalka in organizatorka seminarja. »Vprašanje, ki mi ga najpogosteje zastavljajo, je prav to: kako lahko moški uči žensko trebušnega plesa. Navadno ženske povabim, naj pridejo in se same prepričajo, kajti učiteljeva občutljivost in umetniški občutek sta naravnost očarljiva.« Več pojasnil v zvezi s tem dogodkom dobite na spletnem naslovu www.yasmin.anuby.it ali na tel. št. 333 5663612. Na strani deklic V gledališču Miela bodo danes odprli razstavo Chiare Perini, ki nosi naslov Dressing up. Razstava bo odprta do 14. februarja (vsak dan od 18. do 20. ure). Ob današnjem odprtju prireja žensko kulturno društvo La Settima Onda tudi debato Na strani deklic, ki želi osvetliti vedno prisotne stereotipe na račun spolov. A tudi predstaviti podatke ankete, ki je bila izvedena med višješol-kami in višješolci. Iz nje izhaja nič kaj razveseljiva slika o razširjenosti nasilja. Sedež Emergency Tržaški Emergency obvešča, da bo njegov sedež od jutri redno odprt javnosti in sicer vsako soboto, od 10.30 do 12.30. Tu se bo mogoče včlaniti, na voljo bo propagandni material in informacije o humanitarnih pobudah organizacije. opčine - V gostilni Veto so v sredo odprli razstavo Schengenska meja - Zgodovinski december 2007 Vedno aktualna fotografska razstava Avtorja Bogdan Macarol iz Dutovelj in Boris Prinčič s Proseka prikazujeta padec schengenske meje pred dobrim letom dni - Razstava na ogled do 18. februarja Z leve: Marko Milkovič, Bogdan Macarol, Nada Debenjak, Boris Prinčič in Jadran Čeh foto o.k. V gostilni in piceriji Veto na Opčinah so v sredo v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli še vedno aktualno razstavo fotografij z naslovom Schengenska meja - Zgodovinski december 2007. Z razstavo, ki je bila že predstavljena v lanskem letu ob prazniku vina v Občini Zgonik, nato pa še v gostilni Ruj v Dolu pri Vogljah, se predstavljata uspešna fotografska mojstra Bogdan Macarol iz Dutovelj in Boris Prinčič s Proseka. Razstava bo odprta do 18. februarja. O razstavi sta spregovorila avtorja, pa tudi podpredsednik sežanskega Foto kluba Žarek Jordan Guštin, iskrene čestitke pa je podal tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, ki je poudaril, da o meji sedaj sploh ne bi smeli več govoriti in se definirati za zamejce. Avtorja s skupinsko razstavo o zgodovinskem decembru 2007, ko je padla schengenska meja, potrjujeta idejo trajnega medkulturnega dialoga in sožitja ob slovensko-italijanski meji v skupni zvezi evropskih držav. Boris Prinčič se je osredotočil na reportažo bivših mejnih prehodov od Benečije do Goriške (Mišček v dolini Idrije v Benečiji, Sabotin) in dveh pohodov (iz Zgonika v Jarovce in s Peči na mirenski grad). Bogdan Ma- carol pa predstavlja sam dogodek padca meje, ko predstavlja dogodke v času dogajanja na območju med Trstom in Novo Gorico v času odprave schengenske meje konec leta 2007 (Klariči, Fer-netiči, Lipica, Goriška..). Na odprtju je Macarol pojasnil, da je tematika še vedno aktualna in zakaj so se odločili postaviti razstavo prav na Op-činah. Razstava je posvečena evropskemu letu kulturnega dialoga, ki je potekal v lanskem letu, ko sta se s to razstavo predstavila na dveh loka-cijah.«Evropski medkulturni dialog je treba razumeti in udejanjati kot proces, ki spodbuja odprtost narodov za ustvarjalnost in sobivanje v skupnem 21. stoletju. Mi, naseljeni ob italijansko-slovenski meji, ki ni več uradno meja, pa kulturni dialog živimo v praksi vsakodnevno,« pravita avtorja. Gotovo je razstava zanimiva predvsem za domačine, ki se prepoznajo, kot tudi za druge ljubitelje fotografije, ki izpričuje dogajanja ob prostem pretoku ljudi in odpravo meja. Na razstavi, ki bo do 18. februarja postavljena na Opčinah v gostilni Veto, katere lastnica Nada Debenjak je po končanem odprtju pogostila udeležence s prigrizkom in kapljico ruj-nega, si je mogoče tako ogledati 16 fotografij. Olga Knez v nabrežini - Jutri predstavitev zanimive knjige Adi Danev: Belcanto Ob predstavitvi knjige uveljavljenega glasbenika tudi koncert treh pevskih zborov Končno je izšla pričakovana knjiga pevovodje, skladatelja, večplastnega glasbenika Adija Daneva. Njegov Bel-kanto nam ponuja živahno in pestro pričevanje o več kot pol stoletja dolgi glasbeni karieri, bogat pregled godovi-ne petja in, kar je posebno dragoceno, do potankosti izdelano teorijo o vokalni tehniki. Adi Danev se je že kot otrok približal glasbi, bil je »tisti bubec s Proseka, ki igra harmoniko na ohcetih«. Kot gimnazijec je sodeloval pri Radijskem odru in nekega dne, ko je med odmorom igral na klavir, ga je nagovoril profesor Giulio Viozzi, znani skladatelj in profesor na kon-servatoriju v Trstu ter ga povabil k sebi v šolo. Takrat se je začelo. Danev je delal kot korepetitor v tržaškem gledališču Verdi, na kar je začel sodelovati z gledališčem La Fenice v Benetkah, pa še s San Francisco War Memorial Opera House, gledališčem Colon v Buenos Airesu, ve-ronsko Areno. Delal je z vsemi pomembnimi opernimi pevci dvajsetega stoletja in si nabral toliko izkušenj, da se pevci še danes obračajo nanj za pomoč ali nasvet. Po upokojitvi se je vrnil na domači Prosek in spletel različne vezi in sodelovanja tudi s pevci in pevskimi zbori iz naših krajev. Še naprej rad ustvarja, uči in pomaga tudi domačim pevskim zborom. Knjiga Belkanto bo zadovoljila različne okuse, je pripoved našega človeka, ki se je uveljavil na svetovni glasbeni sceni, je priložnost, da poglobimo svoje poznavanje glasbe, gotovo pa bo doživela velik uspeh med pevci, ki bi radi izpopolnili svoje znanje in razvili svoje pevske sposobnosti. V uvodni besedi je Tatjana Rojc zapisala: »Maestro Adi Danev je povsem svojevrstna osebnost - koz-mopolit po eni strani, po drugi trdno zavezan svojemu svetu, svojemu izvoru, svojim ljudem. Razpet med ma-krokozmosom širokega sveta, ki mu pripada, ker si ga je osvojil, in mikrokozmosom okolja, v katerem je rojen in h kateremu je ostal močno priraščen. Veselega značaja, ki očara s svojo na videz preprosto naravo, v resnici glasbenik svetovnega slovesa, z nenavadnim smislom za fabulo, z nenavadnim talentom za posredovanje svojega znanja, svojih izkušenj. Njegova pripoved je knjiga ljubezni in modrosti, knjiga znanja in zavesti, obenem knjiga, kjer Maestro posreduje vsem nam, tako poklicnim kakor ljubiteljskim glasbenikom, pevcem, dirigentom, svoje ogromno znanje.« Knjigi bo priložen tudi DVD s kantato Razpršeno cvetje, ki jo je Adi Danev napisal na besedila pesnika Alek-sija Pregarca. Kantato so izvedli mešani pevski zbor Igo Gruden, dekliški pevski zbor Kraški slavček in Mladinski pevski zbor iz Trsta, ob spremljavi orkestra Glasbene matice, Beatrice Zonta na klavirju in Tamare Tretjak na flavti. Koncert je posnel Slovenski program deželnega sedeža RAI v Trstu ob dnevu slovenske kulture leta 2005. Predstavitev knjige bo jutri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini ob 20.30. Ob prisotnosti avtorja bo nastopilo več pevskih zborov, ki bodo izvajali tudi skladbe Adija Daneva: zbor Igo Gruden, pod vodstvom Mikele Šimac, Kraški slavček, pod vodstvom Mirka Ferlana, in Mladinski pevski zbor Trst, pod vodstvom Aleksandre Pertot. Prireditelji večera so Založništvo tržaškega tiska, SKD Igo Gruden in ZSKD. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. februarja 2009 Včeraj danes Danes, PETEK, 6. februarja 2009 PAVEL Sonce vzide ob 7.20 zatone ob 17.19 -Dolžina dneva 9.59 - Luna vzide ob 13.20 in zatone ob 5.02 Jutri, SOBOTA, 7. februarja 2009 RIHARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,1 stopinje C, zračni tlak 1006,7 mb raste, veter 4 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 2009 Trg Obedan 2 (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Obedan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Pol-danovec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Frost/Nixon il duello«; 16.00 »Space Chimps«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Operazione Valchiria«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 20.00, 22.00 »Il Dubbio«; 17.40, 20.00, 22.15 »Italians«; 16.30 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«. FELLINI - 16.00 »Australia«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'in-glese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 20.20, 22.30 »Sirotišnica«; 16.00, 18.10 »Bolt 3D«; 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Podzemlje: Upor likanov«; 16.10, 18.50, 21.30 »Gomora«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.45 »Beverly Hills Chi-huahua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ita-lians«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 16.45 »Space Chimps - Missione spaziale«; 18.30, 20.20, 22.15 »The horsemen«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 22.00 »EX«; Dvorana 2: 17.40, 126 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Re-volutionary Road«; Dvorana 4: 20.00, 22.10 »Il dubbio«; 17.45 »Space Chimps«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Italians«; 18.00 »Viaggio al centro della terra«. 13 Prireditve ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja danes, 6. februarja, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) konferenco na temo »Geometrija templarjev - Osnutki konstruktorjev«, predaval bo dr. Michele Codo-gno. Vstop je prost. SKP KROŽEK OBČINE DOLINA prireja danes, 6. februarja, ob 20.30 v prostorih gledališča v Boljuncu predavanje o emigraciji s profesorjema A. R. Becce in F. Sossi. KD KRAŠKI DOM vabi ob Dnevu slovenske kulture v soboto, 7. februarja, ob 19.30, v Kulturni dom na Co-lu, na ogled dokumentarnega filma »Edi Šelhaus - Bil sem zraven« v režiji Jurija Grudna. SKD IGO GRUDEN, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN ZSKD vabijo, ob Dnevu slovenske kulture, na predstavitev knjige Adija Daneva »Belkanto« v soboto, 7. februarja, ob 20.30 v kulturnem domu Nabrežini; knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček in Mešani mladinski pevski zbor Trst. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Hrpelje -Dom Kulture v soboto, 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občin-sko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ri-cmanje. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo 2009 »Kulturni utrinki iz Brkinov«. Nastopila bosta Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelj-Kozine in pesnica ter zbirateljica brkinskega ljudskega ustnega izročila Slavka Cetin-Čufar. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. Vljudno vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 9. februarja, na Prešernovo proslavo v Peterli-novi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30. Na večeru bo podelitev nagrad 37. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2008. Slavnostni govornik: Mitja Ozbič. Poje Moška skupina Sv. Jernej z Opčin, ki jo vodi Mirko Ferlan. Sodelujejo recitatorji Radijskega odra. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramber-ger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. KD SKALA GROPADA IN KD SLOVAN PA DRI ČE vabita v četrtek, 12.februarja, ob 20. uri, v dom Skala v Gropado, ob Dnevu slovenske kulture, na gostovanje dramske skupine SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, na veseloigro »Ku je prišla Alma...«. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodno-kraških kulturnih društev. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Busechian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo 12. februarja ob 18. uri. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila - akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Ka-tinari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal do danes, 6. februarja, v šolskih prostorih. Program dejavnosti: danes, 6. februarja, od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira 21. in 22. februarja dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s KURENTI - vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer bi se z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in informacije do danes, 6. februarja, na 320-2717508 Tanja ali franmilcinski@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 9. in ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure in v soboto, 7. ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA STANKA GRUDNA iz Šempolaja vabi starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo -/ v ponedeljek, 9. februarja, ob 17. uri v šolskih prostorih. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in v Lonjerju. Dan odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) je danes, 6. februarja, od 10. do 12. ure. UČITELJICE OŠ F.S.FINŽGARJA v Barkovljah, vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih. UČITELJICE CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE Lojzeta Kokoravca - Go-razda iz Saleža-Zgonika vabimo starše bodočih prvošolcev na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 10. februarja, od 15. do 16. ure na šoli v Zgoniku. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari -navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Ka-tinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše petošolcev, da se srečanj udeležijo. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA v De-vinu sporočamo, da bo informativno srečanje in dan odprtih vrat za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred v sredo, 11. februarja, ob 15.30 na sedežu šole. DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževalnem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Mavrica Milje - 9. februarja, ob 16.30; OV Mi-školin Boršt - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec Boljunec - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička Dolina - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica Ricmanje - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Dom-jo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturini« Boljunec -10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Vo-ranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ Ka-juh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OV A. Čok (Opči-ne) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. februarja 2009 127 abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniti njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Porte, Lara Komar in Miranda Caharija. Matevčeva je segla bistveno dlje od dosedanjih literarnih obdelav uboja zakoncev Vuk »mladoporočencev iz ulice Bossetti« Februar MALA DVORANASSG: DANES,6.februar - 20.30 (zitalijanskiminadnapisi) SOBOTA, 7.februar-20.30 (z italijanskimi nadnapisi) NEDELJA, 8. februar-16.00 ČETRTEK, 12.februar-19.30 (z italijanskimi nadnapisi) OSTALE PONOVITVE: četrtek,26.marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ■ II 11 II III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 L0VENSK0 STALNO GLEDALIŠKE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it 1 Čestitke Po dolgem času dobrodošel mali Vse lepo in polno pisanih balončkov želimo pridnemu ERIKU za rojstni dan, vsi iz Trebč, ki ga imamo radi. Hip hip hura'! Danes v Trebčah naš ERIK 5. rojstni dan ima! Zdravja, sreče in mnogo veselih dni mu želijo domači vsi! Dragi ERIK! Spet danes je tvoj rojstni dan, ves s soncem sreče obsijan. Prvi zvončki že cingljajo, ti po-doknico igrajo. Da zdrav užival bi pomlad, da bi imel življenje rad, tvoj rojstni dan naj poskrbi in naj tako bo še vse dni! Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti želi Katrin! Pri Kraljevih v Bazovici se vsi veselijo rojstva malega ANDREJA. Čestitamo mamici Maribel, očku Marjanu ter bratcu Giovanniju, novorojenčku pa želimo mnogo zdravja in sreče. Zora, Dina in Fabio. □ Obvestila POZOR, še ena novost pri ASD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. CCYJ- Kulturni krožek Yoga Jnanakan-da: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom danes, 6. februarja, ob 20. uri na ulici Mazzini št. 30, 5. nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329-2233309. DOLINSKI KROŽEK Demokratske stranke prireja danes, 6. februarja, ob 18. uri v domu Mira Ukmarja pri Dom-ju javno srečanje o šolski reformi z na- Loterij a 5. februerja 2009 Bari 27 12 15 48 68 Cagliari 28 3 78 42 9 Firence 33 55 19 57 76 Genova 5 40 75 45 11 Milan 18 52 42 12 34 Neapelj 27 7 6 36 23 Palermo 43 79 84 87 2 Rim 35 5 22 45 28 Turin 82 16 32 35 38 Benetke 28 64 36 26 38 Nazionale 56 24 76 77 4 St. 16 7 18 27 33 35 43 jolly 28 Nagradni sklad 3.799.820,69 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 12.011.807,28 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 43.844,09 € 2.018 dobitnikov s 4 točkami 282,44 € 72.847 dobitnikov s 3 točkami 15,64 € Superstar 56 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 12 dobitnikov s 4 točkami 28.244,00 € 315 dobitnikov s 3 točkami 1.564,00 € 4.883 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 30.509 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 64.313 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Andrej Mamici Maribel, očku Marjanu in bratcu Yosvaniju čestitamo nona, stric, teta in Katja z možem slovom »Kateri so ukrepi, posledice in novosti reforme italijanskega šolskega sistema«. Vabljeni! OBČINA DOLINA v imenu Odborništva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.co-mune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do danes, 6. februarja, do 12. ure. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse člane in podporne člane na redni občni zbor, ki se bo odvijal danes, 6. februarja, v sejni dvorani občine Dolina z naslednjim urnikom: ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vsi vabljeni! KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. Za ples bo igral »Duo Melo-dy«. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 7. februarja, v Ljudskem domu v Trebčah ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040635627. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE- Krožek 1. maj vabi v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju na praznik včlanjevanja 2009. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »Kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER sporoča, da bo v nedeljo, 8. februarja, odprt od 10. do 15. ure. Vstop prost. Kdor želi bo lahko ob tej priložnosti brezplačno dobil novo publikacijo »Camminaboschi.fvg«. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-3778677. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA, ki ga organizira društvo Noe', bo potekal v soboto 7. in v nedeljo, 8. februarja, v Šem-polaju. Za informacije pokličite na tel. št. 349-8419497. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da ima »občinski odpad« v Boljuncu sledeči urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 3287235479. IZVOLJENI PREDSTAVNIKI leve sredine za Občino Devin-Nabrežina vabijo v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 na srečanje z občani, ki bo v gostilni v Medjevasi. KOORDINACIJA IZVOLJENIH LEVE SREDINE DEVIN-NABREŽINA vabi občane v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 v gostilno »Da Pino» v Medjevasi na javno srečanje. Prisoten bo pokrajinski odbornik Mauro Tommasini. Pričakujemo vas! KROŽEK SKP OBČINE DOLINA vabi člane in simpatizerje stranke na sestanek z Igorjem Kocijančičem, ki bo v ponedeljek, 9 februarja, ob 19.30 v prostorih bivšega sedeža KPI. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Kultura je: ljubezen do kraškega kamna«. TPPZ P.TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in videos-nemanja na večer posvečen fotosne-malcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja, v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 13. februarja, v Peterlinovo dvorano na otvoritev letošnje razstave Umetnikov za Karitas, ki so se udeležili kolonije na Sinjem vrhu. Govorila bosta Jožica Ličen, ki je odgovorna za koprski Karitas, in kulturni urednik Radia Ognjišče Jože Bartol. Začetek ob 19. uri. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA, v sodelovanju z občino Dolina, sporoča, da bo v petek, 13. februarja, ob 17.30 v sejni dvorani občine Dolina uradna predstavitev 42. Kraškega pusta. PROMEMORIA - društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma, krožek SKP Jure Canciani - Škedenj, KD Ivan Grbec - Škedenj, Dom Jakob Ukmar, Škedenjski ljudski krožek Fa-lisca, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, sv. Ane in Kolonkovca in Slovenska Skupnost-Škedenjska sekcija vabijo na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe -revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizio-nizem in amnezije Republike). Pobuda bo v petek, 13. februarja ob 18.30 v Ljudskem domu »Zora Perello« v Škednju (Trst), uvedla jo bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Zapel bo ZPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Marjetke Po-povski. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 13. februarja, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Sladkorna za volanom: sigurnost in varna vožnja«. Sodelovali bodo naš predsednik Marino Vocci, predsednik ACI-ja Giorgio Cappel, zavarovalec Fa-bio Radetti, avtošola Bizjak, diabetolog dok. Riccardo Candido in dok. Paolo Goliani, predsednik zdravniške komisije. Vabljeni so vsi. SKD Igo Gruden \ Založništvo tržaškega tiska Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo ob Dnevu slovenske kulture na predstavitev knjige Adi Danev BELKANTO ALI SLA PO PETJU I JUTRI, 7. februarja, ob 20.30 KULTURNI DOM IGO GRUDEN V NABREŽINI Knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo: Mešani PZ Igo Gruden, vodi Nlikelo Šimac Dekliški PZ Kraški slavček, vodi Nliifco Ferlon Mešani mladinski PZ Trst, vodi Aleksandro Fertot VEČER SE BO ZAKLJUČIL Z VČLANJEVANJEM IN DRUŽABNOSTJO SKD BARKJOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 20.30. SLOMEDIA.IT vabi na gala Valentinov večer, ki bo v sugestivnem kraškem hramu v soboto, 14. februarja, z večerjo in slovensko ljudsko plesno glasbo. Rezervacije in info: 345-6161806 - do 12. februarja. Prijetno presenečenje! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 3470410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Fojbe - državni revizioni-zem in amnezije Republike). Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega klu- ba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 0 Mali oglasi IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv.m. v Alpinski ulici 87, primerno za trgovio ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 338-1966768 ali 3403338082. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casorzo z vsemi priključki. Tel. 040-231984. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xe-di, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servovolan, abs, alu platišča, strešne sani, tonira-na stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 347-6853813. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. ZANESLJIVA GOSPA nudi delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje, ter nego starejšim osebam 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040-228594. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 3401461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. S Poslovni oglasi OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 je odprt od petka do vključno ponedeljka. 339-4193779 Prispevki V spomin na Ladija Gabriellija in Aleksandra Calza daruje Mara Milič 30,00 evrov za AŠK Kras. Namesto cvetja na grob Sandra Kalca daruje družina Kante 25,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma. V spomin na dragega Mariota Danieli-ja darujeta Lorenza in Henrik 25,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na drago Marjeto Širca daruje Fani Rebula 20,00 evrov za SKD Vi-gred. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. februarja 2009 KULTURA 12 osrednja proslava ob osmem februarju - Pogovor s prof. Tatjano Rojc, avtorico scenarija »Želela bi, da bi se publika vrnila domov z vtisom, da smo kot skupnost trdni« Letos je prireditev osredotočena na stoletnico ustanovitve Glasbena matice - Prvič bo na sporedu v nedeljo v Čedadu Univerzitetna docentka, literarna kriti-čarka, radijska in televizijska scenaristka Tatjana Rojc je avtorica scenarija letošnje osrednje prireditve ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, s ponovitvama v torek v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek v Kulturnem domu v Gorici. Poznavalka tržaške zgodovine in literature, obenem pevka in ljubiteljica glasbe se prvič sooča z veliko odrsko postavitvijo in je sprejela izziv z iskrenim navdušenjem, saj so ji organizatorji zaupalipoklon Glasbeni matici, na katero je tudi osebno navezana. Tekst je nastal na osnovi raznovrstnih, zgodovinskih in pesniških virov, ki morajo ustvariti koherentno celoto v dialogu z glasbo. Kako ste dosegli ravnovesje besednega in glasbenega elementa v znamenju enotnega sporočila? Proslava je bila mišljena kot neka večplastna predstava, ki se seveda osredotoča na stoletnico ustanovitve Glasbene matice, a dejansko povzema neko določeno dogajanje, atmosfero, reminiscence. Ta večplastnost je prisotna v zgodovini ustanove, zato nisem hotela pisati kot avtorica, ampak kot posrednica besed in misli protagonistov, ki so zgodbo doživljali in soustvarjali v prvi osebi. Ubald Vrabec pripoveduje, kakšna je bila šola Glasbene matice znotraj Narodnega doma v Trstu v trenutku, ki je predstavljal gospodarski in kulturni razcvet slovenske prisotnosti v Trstu in se je bliskoma prekinil leta 1920 s škvadrističnim napadom in to dve leti preden je Mussolini prevzel oblast. Ta požig bi lahko obravnavali na več načinov; osredotočili bi se lahko na spomin Borisa Pahorja ali Stuparicha, meni pa se je zdela v tem kontekstu zelo pomenljiva pripoved Ubalda Vrabca, ki je bil z violino namenjen na lekcijo v Narodni dom in se je spuščal po Ulici Commerciale ter uvidel, kar se je dogajalo. Spominjam se skladatelja, kako je govoril o tem dogodku na nekem javnem srečanju; presenetil me je njegov smisel za opazovanje in pripovedovanje, ki je bil tako neposreden, srčen in obenem odmaknjen, saj je govoril kot starejši gospod. Ko sem ta spomin prebrala v zborniku, ki je izšel ob 75-letnici Glasbene matice, sem ga shranila kot enega lepših in obenem tragičnih dokumentov o tej zgodbi. Po požigu Narodnega doma se začenja nov iter Glasbene matice, najprej z zgledom krasnih ljudi, profesorjev in glasbenikov, ki so navkljub težkemu obdobju poučevali na svojih domovih in so s tem veliko tvegali. To me je povsem prevzelo in je del te pripovedi. Čas osvoboditve Trsta in povojne obnovitve dejavnosti Glasbene matice je že bolj poznan, bližji vsem nam, ker smo nekako to doživljali tudi sami. Z režiserjem Gregorjem Gečem sva razmišljala, kako bi to dolgo, presenetljivo zgodbo posredovala tako, da bi iz vsega na Tatjana Rojc je želela povzeti besede in zgodbe ljudi, ki so soustvarjali zgodovino GM in slovenske skupnosti odru nastala zgodba upanja navkljub trenutku, ki ga doživljamo, ko prihajajo na dan tudi težnje po reviziji ali pozabi zgodovine. Želela sem, da se spomnimo ljudi, kakor je maestro Oskar Kjuder, ki je ob številnih drugih postavil na novo na noge našo ustanovo in ji postavil tiste temelje profesionalnosti, ki so bili nujni in potrebni za to, da je šola Glasbene matice vključena v zaščitni zakon kot bistveni element pri uradnem šolskem sistemu Slovencev v Italiji. Zgodovinski podatki niso bili dovolj, da bi udejanjili pravo gledališko predstavo. Glavni protagonist je seveda glasba: letos so se organizatorji odločili, da bo prva, osrednja prireditev v Čedadu, zato se nam je zdelo prav, da nosijo glavno vlogo prav beneški gojenci in glasbeniki. Eden bistvenih elementov, ki nas zaznamuje kot skupnost, je tudi zborovsko petje, saj je prisotnost zbora prava stalnica v stoletnem prehajanju Glasbene matice iz obdobja v obdobje. Scenarij je osnovan na prepričanju, da nam besedna ustvarjalnost ponuja največjo individualno imaginacijo, da pa je glasba tista oblika umetnosti, ki ima največjo moč evoka-cije. V poeziji Srečka Kosovela imamo stalno prisotnost klavirja, ki je evokacija nečesa. Ker je Kosovel bil rojen v letu 1904, ko je bil zgra- jen Narodni dom v Trstu in ker vemo, da je v Narodni dom zahajal skupaj z družino na predstave, koncerte, v kavarno, in je tudi sam študiral violino, se mi je zdelo samo po sebi umevno, da moramo njega vplesti v to zgodbo. Kosovel je pojem Trsta in Primorske, je vezni element s tradicijo in obenem predstavlja pravo prelomnico v dojemanju tradicije kot edinega možnega umetnostnega izraza. Kosovelova misel je videnje in vedenje obenem: zato je tesno vezan na naše nastajanje. Tretji element branja predstave je vizualne narave, s slikami in posnetki, ki se bodo odvijali na platnu. Celota proslave je ponudba neke zamisli, afektivne navezanosti in tudi, čeprav zveni morda anahronistično, nekega ponosa, da smo uspeli v vseh teh letih ohraniti kulturno ustanovo, ki nas s Slovenskim stalnim gledališčem najbolj predstavlja v svetu. Kaj Vam pomeni poklon Glasbeni matici tudi v luči osebnega odnosa do glasbene umetnosti? Moji prvi spomini so vezani na profesorja Erminija Ambrozeta, ki je bil profesor klavirja mojemu bratu in je bil zelo markantna osebnost. Ko je prihajal k nam na obisk, se ga še danes spominjam s svojim gromkim glasom, z živim, skoraj demonskim pogledom, kot sem ga doživljala kot komaj zavesten otrok. Moji najlepši spomini so vezani na zbor Kraškega slavčka, na profesorja Sergija Radoviča, na vse produkcije Glasbene matice v Nabrežini. Posledica te moje glasbene vzgoje je bila, da sem nato petnajst let kot profesionalna pevka sodelovala s stolnim zborom Cappella civica iz Trsta. Z glasbo sem se skratka veliko ukvarjala in mislim, da je res neobhodno potreben element v človekovem življenju. Menite, da je »obred« Prešernovih proslav še zmeraj občuten in potreben? Smo nujno vezani na ustaljene in skoraj obvezne formule za prirejanje tovrstnih dogodkov? Pred mnogimi leti mi je Bogomil Gerlanc povedal, kako je prišlo do zamisli o Prešernovih proslavah. To je bilo na osvobojenem ozemlju, v Kočevju, med vojno, ko so odločili, naj bo 8. februar, dan Prešernove smrti tisti dan, ko se povsod, kjer živimo Slovenci, spomnimo Prešernovega genija. To je seveda vodilo v razmišljanje o slovenski kulturi sploh. Živimo v trenutku, ko čas golta tradicije in, predvsem, vrednote: zato je prav, da nekateri obredi ostanejo stalnica v našem zasebnem in v družbenem življenju. Kako razmišljamo ob dnevu slovenske kulture je seveda drugo vprašanje. Govorica, ki jo vsaka skupnost pozna znotraj sebe, se odraža tudi v izzivih, ki jih iščemo ali iz katerih izhajamo. Osebno sem na ta praznik zelo navezana in sem počaščena, če me kdo povabi, da pri teh pobudah sodelujem, ker sem tako primorana, da vsakič odkrito razmislim, če ima vse to še kakšen pomen. Vrednote niso prazne besede, temveč nekaj, kar posredujemo drugim. Kulturna dediščina ne more biti nekaj zastarelega, ker se stalno obnavlja in nam rabi za osnovo, da gradimo in nadgrajujemo. Mogoče smo nekoliko zastareli v oblikah. Do tega smo lahko tudi kritični, a je prav, da ohranimo ta praznik in pravzaprav ga mora vsaka skupnost zase ohranjati takega, kakršnega si pričakuje. Katero je sporočilo, ki bi ga želeli posredovati z letošnjo proslavo? Prvič bi želela, da bi se publika vrnila domov z vtisom, da smo kot skupnost trdni in da je naš pogled uprt naprej, ker smo kljub zgodovinskim udarcem znali 'stati inu obstati', kot je napisal Trubar. Lepo bi bilo, ko bi ljudje odhajali iz naših dvoran s Kosovelovo zavestjo: »Moje življenje je moje, slovensko, evropsko in večno«. Smo v tem trenutku in torej razmišljamo sodobno, a tudi slovensko, ker vemo, kam spadamo in komu pripadamo, obenem pa ne smemo razmišljati samo o svoji individualni koristi, ampak s pogledom uzrtim v večnost. Če bomo imeli vedno pred seboj to zavest, da »smo« v tem trenutku, ker prihajamo od nekod in imamo za seboj stoletja zgodovine in odgovornost do tega kot skupnost in posamezniki, bomo znali obstati tudi v bodoče. Rossana Paliaga REVIJE ZA MLADINO IN OTROKE - Januarska številka Galeba S športno-zimskim elanom v leto 2009 Dobra tretjina revije je tudi tokrat namenjena besedilom mladinske in otroške književnosti, predvsem sodobnih slovenskih književnih ustvarjalcev Mladinska revija Galeb bo tudi v letu 2009 mesec za mesecem razveseljevala naše mlade bralce, ki bodo po prebiranju Galeba bogatejši za marsikatero izkušnjo. Prva letošnja številka prinaša različne zgodbice, pesmice in družabne igre, naslovnica mladega Jana Kalca iz katinarske osnovne šole Frana Milčinskega pa odlično ponazarja duh letošnje zime, ki skorajda vsak teden zaviha rokave in nam postreže z obilno pošiljko snega. Dobra tretjina revije je tudi tokrat namenjena besedilom mladinske in otroške književnosti, predvsem sodobnih slovenskih književnih ustvarjalcev. Izbor nekaterih besedil se navezuje na letnemu času primerne teme, druge književne teme pa že po tradiciji ubesedujejo bralčev domišljijski svet. Nova številka Galeba se tako začne s pesmico Zvezdane Majhen Potke in poti, ki govori o tem, kam nas peljejo potke. V nadaljevanju lahko bralci preberejo še prisrčno pesmico Martine Legiša z naslovom Mravljica Frida. Prvo pesmico je ilustrirala Mojca Cerjak, drugo pa Štefan Turk. Zbrane zgodbe obravnavajo različne teme, še posebej zanimiva pa je zgodba Marta in Janez gresta na žabji festival. Dogodivščine črva Janeza in žabe Marte je opisala Alenka Juvan, Andreja Peklar pa je prispevala čudovito ilustracijo. Prisrčna je tudi zgodbica z naslovom Šolska miška, ki je nastala pod peresom Tatjane Kokalj, Žiga Gombač pa nas v tej številki zabava z novimi dogodivščinami Tja-še in Tijana, ki v veliki trgovini za babico kupujeta najslastnejše piškote. Marko Kravos je v tej številki prispeval nadaljevanje zgodbice Križem kra-žem med prsti. Tokrat lahko mladi bralci berejo o srditi vojni med Desniči in Leviči. Nepogrešljivi del revije Galeb ostaja zgodbica Punčka Robin in Zizijon, ki jo je napisala Štefka Kac Marn, Z zgodbo Tinko in Tonko - Besedoslovca pa nas Berta Golob še naprej spretno uvaja v svet bogatega slovenskega besedoslovja. V tokratni zgodbi lahko mladi bralci spoznajo ženske in moške različice različnih poklicev. V nadaljevanju je mogoče prebrati še Pravljice za Varjo - Shramba za pravljice, ki so nastale izpod peresa Slavka Pregla, in zgodbico Eveline Umek Mama, koliko je ura. V tokratni zgodbici bodo mladi bralci izvedeli, kako morajo starši v poletnih mesecih skrbno načrtovati počitnice svojih otrok. Literarno usmerjenemu delu revije sledijo neumetnostna besedila, opremljena z barvnimi ilustracijami in fotografijami. Klarisa M. Jovano-vič nam v rubriki Prispodobe o živalih opisuje gos in pomen te besede. V potopisni rubriki lahko Ga-lebovi bralci odpotujejo v Velike Lašče, v kraj, kjer se je rodil slovenski pesnik, dramatik in kritik Fran Levstik. Jasna Merku je v Galebovi delavnici predstavila, kako lahko mladi uporabniki izdelajo neobičajne slike, ki jih je ustvarjal italijanski renesančni slikar Giuseppe Arcimboldi, psihologinja Suzana Pertot pa v tokratni rubriki za starše in šolnike deli osnovne nasvete, kako obvarovati otroke pred škodljivimi učinki nepravilne uporabe svetovnega spleta oz. interneta. Poskrbljeno je tudi za mlade kuharje, saj jih Škrobek v tej številki Galeba uči pripravljati polarne medvede iz sladkorja v prahu in olupljenih mandeljnev. Za pestrost revije skrbijo še dopolnjevanke, križanke in uganke, nepogrešljivi del Galeba pa ostajajo pisma in risbe šolarjev različnih šol. Učenci barkovljanske šole F. S. Finžgar nam pišejo o tem, kaj se jim je pripetilo v letu 2008, učenci kriške osnovne šole Alberta Sirka pa so postregli z zgodbicami iz Galebovega kvi-za in pomešanimi pravljicami. Vse skupaj bogatijo še risbe učencev že omenjenih šol ter risbe učencev nabrežinske osnovne šole Virgila Ščeka. (sč) / SVET Petek, 6. februarja 2009 13 BEJRUT - Včeraj ob obali Gaze vojaki vdrli na krov in pretepli posadko Izraelski napad na ladjo s človekoljubno pomočjo Na ladji je 50 ton zdravniškega materiala, hrane, oblačil in igrač za otroke BEJRUT - Izraelski vojaki so včeraj ob obali Gaze napadli libanonsko ladjo, ki je prevažala človekoljubno pomoč za palestinsko območje ob Sredozemskem morju. Vojaki so vdrli na krov in pretepli posadko, na ladjo pa naj bi tudi streljali. Izraelska ofenziva je medtem okrepila podporo gibanju Hamas med Palestinci. Ladja prevaža okoli 50 ton zdravniškega materiala, hrane, oblačil in otroških igrač. Iz pristanišča Tripoli na severu Libanona je izplula v torek, na krovu pa so med drugim nekdanji jeruzalemski nadškof grškokatoliške cerkve Hilarion Capucci in novinarji iz Libanona ter s televizijskih mrež Al Džazira in Al Džadid. To človekoljubno potovanje sta organizirala Palestinski narodni odbor proti okupaciji ter gibanje Osvobodite Gazo iz ZDA. Predstavnik organizatorjev Man Bašur je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da so stik z ladjo izgubili, ko so nanjo vdrli izraelski vojaki. »Izraelci nosijo odgovornost za varnost ljudi na ladji,« je zatrdil. Novinarji Al Džazire in Al Dža-dida, ki so bili na ladji, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedali, da so izraelski vojaki na ladjo najprej streljali, nato pa so nanjo še vdrli in pretepli posadko. Posnetkov izraelskega napada niso uspeli objaviti, ker so jim vojaki uničili opremo. Izraelski obrambni minister Ehud Barak je potrdil, da so izraelske sile ladjo prestregle in da jo bodo odvlekle v izraelsko pristanišče Ašdod. Obenem so v izraelski vojski zavrnili poročila, da so na ladjo streljali. Po poročanju dpa pa je izraelska vojska na ladjo streljala že v sredo, ko je ta vstopila v palestinske ozemeljske vode, a se je posadka kljub grožnjam odločila nadaljevati pot proti Gazi. Palestinsko gibanje Hamas, ki si je poleti 2007 v nasilnem obračunu s pripadniki gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa izborilo nadzor nad območjem Gaze, pa je sodeč po zadnjih raziskavah v priljubljenosti med vsemi Palestinci prehitelo Fatah. Raziskava jeruzalemskega raziskovalnega instituta JMCC je tako pokazala, da bi Hamas, če bi bile volitve v Gazi in na Zahodnem bregu danes, dobil 28,6 odstotka glasov, Fatah pa 27,9 odstotka. Na zadnjih parlamentarnih volitvah na palestinskih ozemljih januarja 2006 je sicer prepričljivo slavil Hamas, čeprav mu tega ankete niso napovedovale. (STA) BEOGRAD Obsodili Natašo Kandic BEOGRAD - Sodišče v Beogradu je ustanoviteljico centra za humanitarno pravo v Beogradu Natašo Kandič zaradi obrekovanja včeraj obsodilo na denarno kazen v višini 2519 evrov. Kandičeva je po mnenju sodišča v oddaji na radiu leta 2006 izjavila »neresnične trditve« o takratnem namestniku predsednika Srbske radikalne stranke (SRS) Tomislavu Ni-količu. Srbska borka za človekove pravice Kandičeva je leta 2006 govorila o indicih, da naj bi srbske četniške enote, med katerimi so bili tudi pripadniki vodje srbskih radikalcev Vo-jisla Šešlja, v hrvaškem kraju Antin pri Vinkovcih jeseni leta 1991 umorile okoli 50 civilistov. Nekateri med preživelimi naj bi z omenjenim dogodkom povezovali tudi Nikoliča, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Nikolič, sedaj predsednik nove Srbske stranke napredka (SNS), je očitke zavrnil in proti Kandičevi vložil tožbo zaradi obrekovanja. Aktivisti za pomoč Palestincem natovarjajo ladjo v libanonskem Tripolisu ansa LONDON Angleški delavci končali stavko LONDON - Delavci v naftni rafineriji na vzhodu Velike Britanije so včeraj končali stavko, s katero so nasprotovali, da bi v novem projektu rafinerije sodelovali tuji delavci. Sprejeli so namreč ponudbo delodajalca, da bodo dobili okoli polovico od približno 200 delovnih mest v novem projektu. Več sto delavcev v rafineriji Lindsey, ki je v lasti družbe Total, je prejšnji teden začelo stavkati, ker so nasprotovali dejstvu, da se niso mogli prijaviti za delo na projektu, ki ga bo izvajala neka italijanska družba. Ta je delo načrtovala z italijanskimi in portugalskimi delavci. Glede na včerajšnji dogovor bodo britanski delavci dobili 102 od 198 delovnih mest v projektu. Britanski premier Gordon Brown je pozval delavce, naj sprejmejo dogovor in tako končajo spor, ki je prejšnji teden sprožil divje stavke v več kot 20 naftnih in plinskih obratih ter jedrski elektrarni Sellafield. STRASBOURG - Resolucija evropskega parlamenta Evropska unija bo še naprej zagotavljala stabilnost in mirno sožitje na Kosovu STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj sprejel skupno resolucijo o Kosovu, s katero poudarja zavezo Evropske unije za zagotavljanje stabilnosti v tej državi in pripravljenost, da pomaga pri njenem razvoju, z jasnimi obeti za članstvo v EU. Dokument tudi poziva tiste države članice EU, ki še niso priznale neodvisnosti Kosova, naj to storijo. Parlament je skupno resolucijo izglasoval slaba dva tedna pred prvo obletnico razglasitve kosovske neodvisnosti. Za resolucijo je glasovalo 424 evropskih poslancev, proti 133, 24 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Parlament, ki je tokrat zasedal v Strasbourgu, v sprejeti resoluciji pozdravlja dejstvo, da je srbska vlada pristala na namestitev in izrazila pripravljenost za sodelovanje z misijo Eulex, ki je doslej najpomembnejša misija evropske varnostne in obrambne politike. Ob tem spodbuja Srbijo, naj še naprej goji konstruktivno stališče, ki je v skladu z njenimi željami po članstvu v EU. Srbski zunanji minister Vuk Jeremič Glede delovanja misije so evropski poslanci Eulex pozvali, naj se za krepitev pravne države takoj loti vprašanja sodnih zaostankov pri primerih, ki so pod mednarodnim nadzorom. Pri tem bi po njihovem mnenju morali imeti prednost primeri medetničnega nasilja, Evropski poslanec Lojze Peterle vojnih zločinov in korupcije na visoki ravni. Za učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj na visokih položajih, zlasti v zvezi z vojnimi zločini, je po mnenju evropskih poslancev bistvenega pomena tudi ustanovitev delujočega programa za zaščito prič. STOKHOLM - Preklicana prepoved Švedska se vrača k rabi jedrske energije STOKHOLM - Švedska vlada se je včeraj odločila preklicati tri desetletja staro odločitev za postopno odpravo rabe jedrske energije, ki je bila potrjena tudi na referendumu. S tem je v luči prizadevanj za čim manjšo proizvodnjo toplogrednih plinov odprla pot gradnji novih jedrskih reaktorjev, ki bodo nadomestili stare. Švedski poslanci so se po referendumu leta 1980, do katerega je prišlo v času vse večje zaskrbljenosti glede jedrske varnosti, odločili postopoma odpraviti rabo jedrske energije. V skladu s takrat sprejeto odločitvijo švedske vlade sta bila doslej zaprta le dva od 12 jedrskih reaktorjev, premier Fredrik Reinfeld pa je tudi dejal, da se ne čuti zavezanega referendumski odločitvi, ker ta ni navedla načinov za nadomestitev jedrske energije. Včerajšnji predlog desnosredin-ske vladne koalicije, ki ga mora potrditi še parlament, tako poziva h gradnji novih reaktorjev, ki bi v že obsto- ječih jedrskih elektrarnah nadomestili 10 reaktorjev, ko bodo ustavili njihovo delovanje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Če bo parlament potrdil predlog vlade, se bo Švedska pridružila vse daljšemu seznamu držav, ki v luči zaskrbljenosti glede globalnega segrevanja in zanesljivosti dobaviteljev energetskih virov, kot je Rusija, ponovno razmišljajo o jedrski energiji. Nove reaktorje že načrtujejo v Veliki Britaniji, Franciji in na Poljskem, medtem ko Finska trenutno že gradi prvo jedrsko elektrarno po več kot deset letih. Vse večjo podporo jedrski energiji - predvsem zaradi pomanjkanja alternativ - na Švedskem kažejo tudi javnomnenjske raziskave. Vladni načrti sicer pozivajo tudi k obnovljivim energetskim virom, ki naj bi leta 2020 zagotavljali 50 odstotkov energije v državi, medtem ko danes predstavljajo 40-odstotni delež, ki je, predvsem zaradi vodne energije, eden največjih v Evropi. (STA) KIJEV Osvobodili ugrabljeno ukrajinsko ladjo KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je včeraj sporočil, da so iz rok somalijskih piratov osvobodili ukrajinsko trgovsko ladjo, ki je prevažala večjo količino orožja in tankov. Za ladjo, ki so jo somalijski pirati zadrževali vse od septembra lani, naj bi lastnik plačal 3,2 milijona dolarjev odkupnine, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Da so ladjo osvobodili po plačilu odkupnine, je potrdil tudi tiskovni predstavnik lastnika ladje Mihail Voitenko. Medtem Juščenko v svoji izjavi odkupnine ni omenil, dejal je le, da je bila osvoboditev ladje rezultat širše operacije, v kateri naj bi posredovali tudi posebni ukrajinski agenti. Kljub temu je ruska tiskovna agencija Itar-tass poročala, da naj bi ukrajinska stran za ladjo plačala 3,2 milijona ameriških dolarjev odkupnine, pirati pa naj bi sprva za ladjo zahtevali 20 milijonov dolarjev. Voitenko tega ni želel komentirati. Dejal je le, da pirati na krovu ladje še vedno preštevajo denar in izrazil upanje, da bo ladja v čim krajšem času lahko od-plula iz Somalije. Poslanci, ki so sicer pozdravili napredek, so kosovsko vlado ob tej priložnosti tudi pozvali, naj spodbuja sobivanje in dialog med albansko in srbsko skupnostjo na tem območju. Dokument poleg tega poziva tudi članice sedemindvajseterice, ki kosovske neodvisnosti doslej še niso priznale, naj to čim prej storijo. Skoraj leto dni po razglasitvi Kosova kot neodvisne države Španija, Ciper, Grčija, Slovaška in Romunija tega namreč še vedno niso storile. Prav zadnje je najbolj zmotilo srbske oblasti. Kot je v odzivu za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal srbski zunanji minister Vuk Je-remič, je taka resolucija za Srbijo nesprejemljiva, saj je zaradi pozivov državam, naj priznajo kosovsko neodvisnost, v nasprotju z ustavo in mednarodnim pravom. »Evropski parlament ni institucija, ki bi se namesto unije ukvarjala z zunanjo politiko. Za zunanjo politiko je namreč zadolžen svet ministrov, znotraj tega sveta pa so tako tiste države, ki kosovsko neodvisnost priznavajo, kot tudi tiste, ki Kosova kot neodvisne države ne želijo priznati,« je poudaril Jeremič. Vodja srbske diplomacije je med drugim dejal tudi, da je že samo glasovanje o resoluciji pokazalo, da »je vprašanje prihodnjega statusa Kosova tema, o kateri znotraj EU ni enotnega stališča«. Jeremič je ob tej priložnosti še dejal, da približevanje Srbije EU še vedno ostaja osrednja prednostna naloga za srbsko vlado, se bo pa ta kljub temu z vsemi pravnimi, političnimi in diplomatskimi sredstvi borila za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Srbije. Evropska komisarka za zaščito potrošnikov Meglena Kuneva je v sredini razpravi o Kosovu poudarila, da so eno leto po razglasitvi neodvisnosti Kosova razmere v regiji stabilne, in napovedala, da bo misija EU Eulex polno operativna konec marca. Evropski poslanec iz Slovenije Lojze Peterle je dejal, da uspehi v zadnjem letu krepijo upanje, da je na Kosovu mogoče multietnično in multi-kulturno sožitje. »Samo pod tem pogojem je uresničljiva evropska perspektiva Kosova kot tudi celotnega Zahodnega Balkana,« je dejal. Posebej je Peterle pozdravil dejstvo, da se stanje na Kosovu normalizira tudi po zaslugi misije EU na Kosovu Eulex. (STA) 1 4 Petek, 6. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Prvič zasedala komisija za razvoj treh občinskih uprav Čezmejni prostor bo povezala železnica S korektivi želijo odpraviti sive cone - Računajo na bruseljsko soglasje in denar Na goriškem županstvu se je včeraj prvič sestala komisija za razvoj, turizem in kmetijstvo, ki so jo ustanovile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba za uresničevanje skupnih strateških projektov. »Uresničiti želimo integrirano železniško povezavo s središčem na območju Gorice in Šempetra-Vrtojbe, ki bo omogočala hitre prevoze v celotnem čezmejnem prostoru. To bi bila neke vrste "lahka" železnica za čim bolj učinkovit transport potnikov in blaga,« je vsebino pogovorov strnil goriški odbornik Guido G. Pettarin, ki je obenem predsednik komisije. Ob njem in goriških funkcionarjih Giorgiu Della Vedovi, Lucii Vendrame in Tanji Curti so na srečanju sodelovali Novo-goričani Matej Jakin, svetovalec za turizem, Zdenka Kompare, svetovalka za kmetijstvo, in Matejka Ambrož, svetovalka za turizem in čezmejne stike, medtem ko sta šempetr-sko občino zastopali Anita Manfreda, sodelavka za evropske sklade, in občinska svetnica Marija Osvald. Pridružili so se jim Da-rijan Krpan iz Regionalne razvojne agencije za Severno Primorsko in goriški izvedenec s področja železnic Alessandro Puhali. Pettarin je pojasnil, da načrt agilne železniške povezave sodi v projekt Adria_A, ki naj bi ponovno oživil železniške povezave v prostoru med Ljubljano in Benetkami s poudarkom na vmesnih območjih, kjer infrastruktura večinoma že obstaja, sistem pa ne funkcionira zaradi manjših še ne pokritih sivih con. S korektivi na že obstoječih progah bi povezali Gorico, Šempeter, Ajdovščino, Sežano, Trst, Tržič in Zagraj. »V ta namen je potrebno uresničiti povezavo na progi, ki prečka mejo na italijanski strani iz smeri Za-graja, na slovenski strani pa iz Sežane. Tovorni vlaki, ki iz italijanske smeri prečkajo mejo, se morajo danes pripeljati do Gorice, kjer jih obrnejo v nasprotno smer, zato da lahko uberejo vezni tir. Isto se dogaja na slovenski strani, kjer morajo vlake pripeljati do Nove Gorice. S korektivi bi prihranili na razdaljah in na času. Dela pa so razmeroma enostavna,« je prepričan Pettarin. Občinski tehniki že pripravljajo dokumentacijo, ki jo bodo s projektom vred poslali v Bruselj. V Gorici računajo, da se bo EU v doglednem času o njem izrekla, morda še v februarju, in izrazila pripravljenost, da ga financira s tremi milijoni in pol evrov, kar je vredna nalo- gorica - Župan o proračunu in davkih Brez poviška Romoli: »Davčni pritisk nespremenjen in najnižji v deželi« »V letošnjem proračunu že drugo leto zapored nismo povišali občinskih pristojbin, davkov in tarif. Davčni pritisk zato ostaja nespremenjen in sploh je v goriški občini najnižji v deželi.« Tako je včeraj z zadovoljstvom poudaril goriški župan Ettore Romoli, ki je spregovoril o glavnih značilnostih letošnjega občinskega proračuna, vendar njegove vsebine ni predstavil do potankosti, saj občinski odbor dokumenta še ni uradno potrdil. V sredo zvečer so se namreč sestali župan in občinski odborniki ter izglasovali nekaj sprememb proračunu. Včeraj dopoldne so morali dokument na novo pre-tipkati, posledično je župan lahko spregovoril le o njegovih glavnih smernicah, saj naj bi do dokončne potrditve proračuna s strani občinskega odbora prišlo v čim krajšem času, po vsej verjetnosti že danes. »Racionalizirali smo stroške in kljub temu zagotovili isto vsoto denarja za občinske storitve in usluge,« je razložil Romoli in poudaril, da je bil povišek občinskih tarif in davkov nižji od inflacije. »Poviški v nobenem primeru ne presegajo 2 odstotkov,« je pojasnil Romoli. Po njegovih besedah so socialnim službam zagotovili ista sredstva, kar je potrdila tudi občinska odbornica Silvana Romano in izpostavila, da so po vsej deželi povišali tarife občinskih vrtcev in šolskih menz za 5 odstotkov, medtem ko je bil v Gorici povišek teh storitev nižji od 2 odstotkov. Zupan je ob tem povedal, da bo dodatek na davek Irpef še naprej 1-odstoten, medtem ko ga je tržaški župan Roberto Dipiazza zvišal na kar 8 odstotkov. Zupan Romoli je nazadnje napovedal, da bo v prihodnjih dneh še enkrat javno predstavil proračun, sicer pa je za jutrišnji dan na goriškem županstvu napovedana predstavitev triletnega načrta javnih del. (dr) Člani komisije za razvoj in sodelavci na goriškem županstvu bumbaca pokrajina Mnogi stavijo na Bolzana Izbira odbornika, ki bo na goriški pokrajini nadomestil Marina Vi-sintina, bo dozorela v Demokratski stranki, zagotavlja Enrico Gherghetta in dodaja, da politična konfrontacija intenzivno poteka. Predsednik pokrajine odklanja katero koli ime novega odbornika, ki se pojavlja v javnosti, hkrati pa zavrača tudi ugibanja nekaterih, da bi lahko prišlo do dodatnih zamenjav v odboru ali do prerazporeditve resorjev. Kljub vsemu temu dobro obveščeni vztrajajo pri imenu Miria Bolzana, ki bi najbolje - pravijo - nadomestil Visintina, saj je bil v upravi Ric-carda Illyja predsednik deželne svetniške komisije za produktivne dejavnosti. Manj oprijemljiva je možnost, da bi novi odbornik izhajal iz Gradeža. Gherghetta je povedal, da je evidentiranih še nekaj imen, da pa »si jemlje čas za izbiro ter da bo izbral samostojno in med kandidati najboljšega«. Izbira naj bi padla pred koncem prihodnjega tedna. gorica - Zdravstvo Baccarinova odhaja, zamenjal jo bo Ferri V vrhu goriškega zdravstvenega podjetja se obeta zamenjava. Mesto direktorice zapušča Manuela Baccarin, ki naj bi prevzela vodenje deželnega središča za zdravstvene storitve. Namesto Baccarino-ve prihaja na čelo goriškega zdravstvenega podjetja Roberto Ferri, ki je doslej isto funkcijo opravljal v Palmanovi. Izbira je padla v dogovoru med med deželnim predsednikom Renzom Tondom, deželnim odbornikom Vladimirom Kosicem in goriškim županom Ettorejem Romolijem, vendar mora zamenjavo potrditi konferenca županov. Ferri se je rodil v Trstu pred 62 leti, v svoji dolgi karieri pa je vodil razna zdravstvena podjetja v deželi FJK. Na napovedano zamenjavo se je odzval tajnik Demokratske stranke iz Gorice Giuseppe Cingolani, ki je opozoril na številne napake Manuele Baccarin. Po njegovih besedah je slednja slabo vodila zdravstveno podjetje, vendar sama ni kriva za vse težave, ki so prišle na dan z odprtjem nove bolnišnice. Velik del odgovornosti nosijo namreč upravitelji, ki so se leta 1999 odločili za prenovo bolnišnice Janeza od Boga, to se pravi Renzo Tondo in Ettore Romoli, ki sta bila takrat odbornika za finance oz. zdravstvo, ter bivši župan Gaetano Valenti. Cin-golani vsekakor opozarja Romolija, da se mora o zamenjavi direktorja zdravstvenega podjetja izreči konferenca županov, ki jo zato mora goriški prvi občan čim prej sklicati. Tajnik DS nazadnje pravi, da naj bi bil nov direktor imenovan za obdobje enega leta. »O tem se šušlja, vendar bi bilo zelo negativno, če bi do tega prišlo, saj zdravstveno podjetje potrebuje večletni plan in ne životarje-nja iz leta v leto,« zaključuje Cingolani. Odbor za goriško zdravstvo medtem prireja danes ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani svoje zadnje javno srečanje. Na njem bosta spregovorila Nicolo Fornasir in Giannino Busato, ki bosta pozvala krajevne upravitelje, da naj skrbijo za razvoj in delovanje nove goriške bolnišnice. Po njunih besedah ima namreč nova bolnišnica manj postelj od tistih, ki so jih napovedovali pred desetimi leti, v veliki meri je še nedokončana, za njeno izgradnjo pa je bilo potrebnega dvakrat več denarja od predvidenega. Ob zaključku srečanja bodo pripravili dokument, ki ga bodo izročili predsedniku dežele Renzu Tondu, pokrajinskemu predsedniku Enricu Gherghetti in goriškemu županu Ettoreju Romoliju. žba. Če bo Bruselj izdal soglasje, bodo imeli 45 dni za pripravo dokončnega načrta. Ne gre za velik denar, projekt pa ima za Goriško izreden strateški pomen, meni Pettarin. Slovenski predstavniki pa so včeraj opozorili, da je treba v projekt vključiti upravo Slovenskih železnic, ki edina razpolaga z železniško infrastrukturo. Beseda je tekla tudi o tovornih postajališčih v Štandrežu in Vrtojbi. Izdelan je načrt za širitev čezmejne intermodalne ploščadi, manjka le še nekaj povezav na obeh straneh, zato da bi lahko govorili o goriškem terminalu. Tudi v tem primeru naj bi v roku 30 dni pripravili načrt in dokumentacijo ter ju poslali v Bruselj. S prošnjo na denar, seveda. (ide) MALA PREŠERNOVA PROSLAVA'09 IdjgM KONCERT NOVOMEŠKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA Dirigent: Sandi Franko Danes, 6. februarja 2009, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20). \JMj*hi\ gorica - Ob vhodu na železniško postajo iz ulice Carso Globe na kolesih Obvestilo o kazni navaja, da so parkirana izven za to določenih mest in nimajo ustreznega dovoljenja Tudi kolesarji so na muhi redarjev in policistov. Sicer redko, a dogaja se, da jim ni pri-zaneseno, če prekršijo predpise, pa čeprav so pri sebi prepričani, da je kolesarjenje okolju prijazno, zaradi česar jim bo okolje prestopke odpustilo. Da takšno prepričanje nekaj stane, vedo sedaj povedati Goričani, ki so na parkiranih kolesih našli obvestilo o kazni. Gre za skupino koles v ulici Carso, od koder vodi stranska pot na železniško postajo. Z verigo so privezana k cestnim znamenjem ali ograji, na vsa so agenti železniške policije z lepilnim trakom pritrdili obvestilo, da so parkirana izven za to določenih mest in da nimajo ustreznega dovoljenja. Navedena sta tudi člena predsedniškega odloka 753/80, na podlagi katerih bodo morali lastniki plačati od 15 do 45 tisoč lir za prekršitev 17. člena in dodatno kazen, od 7 do 21 tisoč lir (ki jih bodo izračunali v evrih), za neupoštevanje 20. člena. Globe so datirane 26. januarja, pet ali šest kaznovanih koles pa je bilo tam parkiranih tudi včeraj; po njihovem videzu lahko sklepamo, da so jih lastniki zapustili, saj njihova vrednost ne dosega zneska globe. V Gorici se je hkrati vnela razprava o krivičnem preganjanju kolesarjev. mš f \ \ II li? «iS- Kaznovana kolesa so z verigo privezana k cestnim znamenjem ali ograji, na vsa so agenti železniške policije z lepilnim trakom pritrdili obvestilo o globi bumbaca / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. februarja 2009 131 gorica - Na zasedanju slovenske konzulte predstavili preliminarni načrt Jasli nared jeseni 2010, konzulta dala zeleno luč V prenovljenem poslopju v ulici Rocca bodo sprejemali 22 malčkov »Slovenske otroške jasli bodo dograjene med prihodnjim poletjem, tako da bodo začele delovati v šolskem letu 2010-2011. Pred začetkom letošnjega poletja bomo izdelali dokončni in izvršni načrt, v čim krajšem času bo nato z javno dražbo določeno podjetje, ki se bo takoj lotilo prenovitvenih del poslopja v ulici Rocca.« Tako zagotavlja inženir goriškega tehničnega urada Mauro Ussai, ki je v sredo skupaj z občinsko odbor-nico Silvano Romano predstavil preliminarni načrt za slovenske otroške jasli članom konzulte za vprašanja slovenske manjšine pri goriški občini. Zasedanje posvetovalnega telesa je ob odsotnosti predsednika Iva Cotiča in podpredsednika Franca Miccolija vodil Damjan Paulin. Po predstavitvi načrta in krajši razpravi je konzulta soglasno dala zeleno luč za načrt, njeni člani pa so hkrati izrazili željo, da bi bile jasli urejene v napovedanem roku. Med torkovim zasedanjem kon-zulte je po krajšem pozdravu Romanove imel glavno besedo inženir Ussai. Podrobno je predstavil načrt, ki ga je pripravilo podjetje Giampaola Cesarinija, Tecnoprogetti, in zatem odgovarjal na vprašanja članov konzulte. »Obnovi poslopja v ulici Rocca je dežela FJK namenila 260.000 evrov, dodatnih 100.000 evrov pa je zagotovila občinska uprava. Ta vsota denarja je dovolj za korenito obnovo stavbe, tako da bomo med drugim zgradili novo streho, namestili termično izolacijo na zunanjih zidovih, poskrbeli za novo električno omrežje in seveda prepleskali vse notranje prostore,« je pojasnil Ussai in poudaril, da bodo pri obnovi stavbe upoštevali tudi protipotresne norme, kar pomeni, da bodo jasli iz tega vidika povsem varne. »V jaslih bo lahko 22 otrok, starih od enega do treh let. Vzgojiteljice bodo imele na voljo ločena prostora za igro in počitek, v jaslih bo tudi kuhinja, ki bo primerna za segrevanje hrane, ne pa za njeno pripravo,« je povedal Ussai, medtem ko je Romanova pristavila, da bodo hrano pripravljali v eni izmed občinskih kuhinj za vrtce. »V kateri, bomo naknadno določili,« je pripomnila odbornica. Nove jasli bodo razpolagale s talnim ogrevanjem, ki je po besedah Us-saia najbolj primerno za majhne otroke. Pod bo lesen, vhod bo dostopen tudi prizadetim otrokom na vozičku, medtem ko bodo v kletnih prostorih uredili pralnico in shrambo. Ussai je poudaril, da bo poslopje prenovljeno pred koncem prihodnjega poletja; jasli bodo torej lahko začele delovati s šolskim letom 2010/2011, še pred začetkom dejavnosti pa bo občina morala poskrbeti za notranjo opremo. Dosedanji deželni prispevki so namreč namenjeni izključno obnovi poslopja, denar za igrala, potrebščine, omare, stolice in drugo notranjo opremo pa bo morala zagotoviti občina. Po besedah Romanove bodo potrebni znesek vključili v proračun prihodnjega leta, sicer pa je odbornica povedala, da se je svojčas o nakupu notranje opreme pogovarjala z bivšo ravnateljico didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo, Mirko Braini. »Ravnateljica mi je takrat dejala, da bi se denar lahko našel tudi v drugih manjšinskih skladih,« je povedala odbornica. Po predstavitvi načrta so člani kon-zulte postavili nekaj vprašanj; Kristina Knez je med drugim izpostavila, da bodo morale biti jasne res dograjene do konca prihodnjega poletja, saj drugače januarja prihodnjega leta vpisovanja ne bodo mogla potekati. Romanova je zagotovila, da bo rok spoštovan, spregovorila pa je tudi o upravljanju strukture. Povedala je, da sta v igri dve možnosti. »Podpisali bi lahko konvencijo z zasebnim podjetjem, kot smo storili za vrtec v ulici Pasubio, ali pa pripravili javno dražbo, kot se je zgodilo za vrtec v Stražcah,« je napovedala odbornica. Ob ugotovitvah članov konzulte, da bo v jaslih samo 22 mest, je Ussai nazadnje pojasnil, da strukture niso mogli dodatno širiti; denarja za tovrsten poseg ni dovolj, sploh pa bi z dozidavami krepko zmanjšali površino že itak ne ravno velikega dvorišča. Po razpravi je konzulta soglasno Zasedanje konzulte v občinski sejni dvorani (zgoraj), tloris prenovljenih jasli (desno) in pročelje (spodaj) bumbaca dala zeleno luč za nadaljevanje postopka. Paulin je nato prebral pismo, v katerem je prefektinja Maria Augusta Marrosu zagotovila, da bodo v kratkem slovenska imena in priimki pravilno zapisani - s šumniki vred - na zdravstvenih izkaznicah, na izkaznicah z davčno kodo in na nadomestnih papirnatih iz- kaznicah. Pred zaključkom zasedanja je Silvia Paoletti pozvala ostale člane kon-zulte, da naj po svojih močeh pomagajo Stefanii Pallavicini iz Moša. Desetletna deklica boleha za epileptogeno en-cefalopatijo, hudo in redko boleznijo možganov, ki jo je mogoče učinkovito zdraviti samo na Floridi. (dr) gorica - SKP Bianchini in Sosol zapuščata stranko Livio Bianchini bumbaca Livio Bianchini in Marjan Sosol zapuščata Stranko komunistične prenove in si bosta odslej prizadevala za poenotenje levice skupaj z Nichijem Vendolo in njegovimi somišljeniki. »V občinski svet sva bila prvič izvoljena leta 2002 kot neodvisna kandidata na listi Stranke komunistične prenove. V obdobju med letoma 2002 in 2007 sva pogosto zahajala v krožek SKP in se zatem vpisala v stranko. Takrat sva ugotovila, da je bila Komunistična prenova na državni ravni sposobna pogumnih izbir za prenovo levice, medtem ko je bil občinski krožek pod vodstvom tedanjega tajnika Gian-luca Pinta živ in odprt; diskusije so bile dolge, iskrene in konkretne. Prenovitev stranke na krajevni ravni se je nadaljevala s podporo županskemu kandidatu Andrei Bellaviteju, vendar so se razmere v Komunistični prenovi po zadnjem državnem kongresu krepko spremenile,« ugotavljata Bianchini in Sosol. Po njunih besedah stranka na državni ravni nima prave razvojne vizije, v Gorici pa je krožek izgubil svojo življenjskost in se napojil birokratske sivine. »Načrt za poenotenje levice okrog svojih tradicionalnih vrednot, za kar si prizadeva Vendola, navezujoč se na zamisli Bertinottija in Giordana, nas vsekakor spodbuja, da bova tudi v nadalje vlagala svoje energije v politiko,« poudarjata Bianchini in Sosol. Po njunih besedah levica mora stopiti na pot poenotenja in prenove, medtem ko se je sedanje vodstvo SKP odločilo za obrambo svoje identitete, kar ne vodi nikamor. »Ker sva kandidirala na listah Komunistične prenove, bova seveda stranko še naprej predstavljala v svojih svetovih. Ne glede na to je jasno, da so najina stališča v popolnem nasprotju z direktivami zadnjega strankinega kongresa, na katerem je vodstvo SKP izbralo povsem drugačno pot glede na prejšnja leta,« poudarjata Bianchini, ki sedi v goriškem občinskem svetu, in Sosol, ki je rajonski svetnik v Pevmi, Štmavru in na Oslavju. (dr) štarancan - Pisatelj Boris Pahor v nabito polnem avditoriju tehničnega zavoda Einaudi-Marconi Nova postaja na poti spomina »Danes ni spoštovanja za nikogar, po svetu se še dogajajo genocidi« - Med prireditelji je bil tudi tržiški kulturni konzorcij, ki je prvi izdal italijanski prevod Nekropole Tržaški pisatelj Boris Pahor nadaljuje svoje »romanje po poti spomina«, ki ga je v zadnjem letu popeljalo v številna italijanska mesta. V sredo zvečer je nastopil v nabito polnem avditoriju tehničnega zavoda Einaudi-Mar-coni v Štarancanu, kjer so ga udeleženci srečanja pozdravili stoje in z dolgim, toplim aplavzom. Med srečanjem, ki je trajalo dobri dve uri, je Pahor obnovil svojo življenjsko zgodbo, predvsem pa usodo svojih sotrpinov-političnih de-portirancev v nacistična taborišča. Svoje in njihove trpljenje je kot znano opisal v romanu Nekropola, ki ga je lani ponatisnila založba Fazi in Pahorju končno prinesla tudi vsedržavni uspeh. Prvi italijanski prevod Nekropole pa je pred nekaj več kot desetimi leti izdal ravno tržiški kulturni konzorcij, ki je bil med soprireditelji sredinega večera. Tega je bil tržaški pisatelj še posebno vesel. Pahor je v Štarancanu odgovarjal na vprašanja Tiziane Virgolin in občinstva, ki je z velikim zanimanjem pri- sluhnilo njegovim besedam. Med drugim je pisatelj poudaril, da se je treba spominjati tako šoaha kot tudi 600 tisoč Romov, dalje Armencev in političnih deportirancev, ki so umrli v nacističnih taboriščih. »Danes ni spoštovanja za nikogar. V Nigerju in Senegalu se dogajajo genocidi in ljudje bežijo pred smrtjo,« je med drugim poudaril slovenski pisatelj in zbrane v dvorani Boris Pahor v Štarancanu (levo), udeleženci srečanja so ga pozdravili stoje in z dolgim aplavzom (desno) altran opozoril, da bi se dogodki izpred šestdesetih in več let lahko ponovili, saj družba ni še razvila primerne morale. Po pisateljevih besedah mlade generacije verjamejo svojim voditeljem, kar je zaskrbljujoče za prihodnost človeštva. Večer v Štarancanu je oplemenitilo tudi prebiranje odlomkov iz Pahorjevih knjig Grmada v pristanu in Nekropo-la. 16 1 6 Sobota, 7. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Protest črpalkarjev pred županstvom Varianta v pričakovanju na izenačitev cen goriva Sprememba regulacijskega načrta bo omogočila prodajo tudi drugega blaga Črpalkarji so na italijansko zastavo zapisali »Compra italiano, aiuta l'economia nazionale« (Kupuj italijansko, pomagaj italijanskemu gospodarstvu); župan Romoli med protestniki (spodaj) bumbaca »Da bi omogočili goriškim črpalkarjem prodajo tudi drugega blaga, bodo poskrbeli za varianto k regulacijskemu načrtu.« Tako je včeraj napovedal goriški župan Ettore Romoli, potem ko je pred županstvom nagovoril upravitelje bencinskih servisov, ki so manifestirali, da bi opozorili na težave zaradi upada prodaje goriva. »Na podlagi sedanjega regulacijskega načrta samo nekateri črpalkarji lahko prodajajo drugo blago. To je na primer možno v Tržaški ulici in v ulici Brass, medtem ko ni dovoljeno v ulici Aquileia,« je v imenu črpalkarjev povedala Giorgia Drufuca. Po njenih besedah bo sprememba regulacijskega načrta nekoliko pomagala črpalkarjem, vendar ne bo rešila njihovih težav. Črpalkarji so se za včerajšnji protest odločili, da bi na svojo stisko še enkrat opozorili javnost in še predvsem krajevne upravitelje. Pred županstvom so se zbrali ob 8.30; na gredico sredi trga so razobesili transparent z napisom »Ridateci la nostra economia« (Vrnite nam naše gospodarstvo), zatem pa preprečili prehod avtomobilov pred županstvom. Z zvočnikom so pozvali Romolija, naj se jim pridruži; prvi občan je zatem stopil med protestnike, kjer je za dvig pritiska poskrbel predsednik zveze trgovcev Ascom Pio Trai-ni; vehementno je poudaril, da so črpalkarji naveličani obljub in da pričakujejo konkretna dejanja. Z manifestacijo so črpalkarji nadaljevali do popoldanskih ur, ko so prejeli pismo, s katerim jih je predsednik dežele Renzo Tondo povabil na srečanje v Videm. Potekalo bo prihodnji torek, 10. februarja, udeležil pa se ga bo tudi Romoli. »Črpalkarjem sem dejal, da naj pripravijo seznam svojih zahtev in naj jih nato predstavijo Tondu,« je včeraj pojasnil Romoli, medtem ko je Drufuca razložila glavne zahteve črpalkarjev. »Cena goriva naj se izenači s slovensko. Izenačitev bi morala namreč biti avtomatična, vendar ob vsaki podražitvi in pocenitvi v Sloveniji čakamo po nekaj dni, da spremenijo ceno našega goriva,« je pojasnila Drufu-ca in poudarila, da črpalkarji zahtevajo tudi ustanovitev proste cone za Gorico. To je po drugi strani po mnenju Romolija težko uresničljivo, zato pa si morajo deželni upravitelji maksimalno prizadevati za ohranitev deželnega goriva, ki je ravno tako v nevarnosti. (dr) marina julia - ARPA predstavila študijo Trije vzroki za onesnaženost Začenja se obnova tržiških greznic Da bo kopanje na priljubljeni tržiški plaži Marina Julia spet dovoljeno, bo treba uresničiti tri posege. Greznice iz ulice Cavana bo treba priključiti na greznično omrežje, vodo iz kanala San Giusto bo treba preusmeriti v čistilno napravo, nazadnje bo treba poseči na kanalu De Dottori, ki v tržiški zaliv prinaša onesnaženo vodo iz Soče. Omenjeni trije posegi so potrebni po mnenju inženirja Franca Sturzija, uslužbenca deželne agencije za okolje ARPA, ki je na zahtevo tržiške občine izdelala študijo o onesnaževanju morja pred Tržičem. Raziskavo je Sturzi predstavil v sredo občinski komisiji za zdravstvo, ki ji predseduje Barbara Zilli. Po besedah Sturzija so tehniki agencije ARPA analizirali morsko vodo v raznih globinah in prišli do zanimivih ugotovitev. »Vzrok visoke stopnje onesnaženosti so površinske sladke vode, ki se izlivajo v tržiški zaliv,« je pojasnil Stur-zi in povedal, da onesnažena voda iz Soče prihaja v morje po kanalu De Dottori, hkrati pa se v kanal Valentinis izlivajo nekatere tržiške greznice, ki še niso povezane na greznično omrežje. »Najvišjo stopnjo onesnaženosti beležimo, ko je vodostaj Soče srednje visok. Ko je vode zelo veliko, se onesnaženost razredči, ko je vodostaj nizek, pa se fekalije prečistijo v pesku in ne dospejo do morja,« je razložil Sturzi. Po njegovih besedah je lani tržiška občina pred stanovanjskim blokom Venus in turističnim naseljem Albatros v Marini Julii odkrila greznico, ki je spuščala fekalije v podtalnico le nekaj metrov pred plažo; s takojšnjim posegom so zamenjali poškodovano cev in rešili težavo. Na predstavitvi študije je bil prisoten tudi direktor družbe IRISAcqua Augusto Burtolo in pojasnil, da so z evropsko banko že podpisali posojilo 110 milijonov evrov za obnovo grezničnega sistema na območju Tržiča, Štarancana, Gradišča in Ronk. »V prihodnjih dneh naj bi se v Tržiču začela gradbena dela, ki bodo morda povzročila kako nevšečnost v cestnem prometu,« je med drugim napovedal Burtolo. Po mnenju tržiškega občinskega odbornika Paola Frittitta bo morska voda pred Marino Julijo kmalu čistejša; občina je namreč že obnovila greznice pred stanovanjskim blokom Venus in turističnim naseljem Albatros, zdaj se bodo začel prenovitveni poseg trži-škega grezničnega sistema, do leta 2012 bo dograjena čistilna naprava v Vrtojbi, v kateri bodo prečiščevali novogoriške odpadne vode. Analize morske vode se bodo po besedah Frittitte nadaljevali, v primeru, da bo voda čista, pa odbornik poziva deželo, da naj v Marini Julii spet omogoči kopanje. gorica - Danes Razprava o levici Sodelujejo člani SIK, SKP in CGIL Globoka družbena in gospodarska kriza s poskusi ločevanja sindikalnih organizacij in diskriminacijo CGIL ter politične kupčije v parlamentu na koži levice, narekujejo razmišljanje o vlogi komunistov in drugih naprednih sil. Danes, 6. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v ulici Brass v Gorici bo na to temo javna razprava, na kateri bodo sodelovali Giovanni Russo Spena, Fosco Giannini, Pio De Angelis (SKP), Ja-copo Venier (SIK) in Elena Ferro (CGIL). Razprava je odprta vsem, ki jim je pri srcu usoda levice. Delovna pogodba Komunistična prenova prireja danes ob 18. uri v tržiški občinski sejni dvorani javno srečanje o delovni pogodbi in stavki, ki sta jo sindikata FIOM in FP-CGIL oklicala za 13. februar. Spregovorili bodo Orietta Olivo in Luca Mama iz vrst sindikata FP-CGIL ter Ugo Boghetta iz državnega tajništva SKP. Tržiški karabinjerji so prijavili 45-letno goljufinjo iz Ligurije. Ženska je v Tržiču odprla bančni račun s par evri rekoč, da je podedovala nekaj stanovanj. Goljufinja je zatem dvignila z računa 8 tisoč evrov, čeprav vsega tega denarja ni imela. Zahtevajo podatke Podjetja IRIS, Isogas in IRISAc-qua bodo na podlagi finančnih zakonov iz let 2005 in 2007 poslala vsem gospodinjstvom, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo, zahtevo po katastrskih podatkih. Potem ko bodo prejeli zahtevane podatke, jih bodo posredovali agenciji za prihodke. Kdor ne bo poslal svojih katastrskih podatkov do 10. marca, bo kaznovan z globo od 103 do 2.056 evrov. Za informacije sta na voljo zeleni številki agencije za prihodke 848-800444 in treh podjetij 800-647-454. peč - V svojem 61. letu starosti Stanko Kovic se je za vedno poslovil Svoje družino in širši krog ljudi, ki so ga poznali in cenili, je zapustil Stanislav Kovic, Stanko. Umrl je v sredo zvečer v goriški bolnišnici zaradi bolezni, ki mu je več let odžirala moči. Rojen je bil 6. marca 1947 na Peči očetu Francu, ladjedelniškemu delavcu, in materi Kristini Cijan. Bil je najmlajši med šestimi brati; brat Ludvik je pri 16 letih umrl pri partizanih, ostali bratje so Silvester, Ivo, Franc in Andrej. Osnovno šolo je Stanko obiskoval na vasi, slovensko nižjo srednjo šolo v ulici Randaccio v Gorici; v mestu je opravil tudi poklicno šolo. Bil je navdušen košarkar, dokler ga ni pri 16 letih, med vračanjem s tekme v Gorici - bil je na kolesu v bližini Rupe -, zbil avtomobil. Zaradi padca je bil 43 dni v komi; k sreči si je opomogel, vendar je nesreča na njem pustila trajne posledice. Po opravljeni šoli je bil nekaj let zaposlen v trgovini Olivetti na goriškem korzu, leta 1970 pa je vstopil v organik goriške občine, najprej kot poljski čuvaj, nato - ko so poljske čuvaje ukinili - kot mestni redar, ki je še posebej skrbel za red na me- Stanko Kovic stni tržnici. Upokojil se je pred dvema letoma; kolegi-redarji se ga tudi danes hvaležno spominjajo. Vse svoje življenje je prebival na Peči, točneje na Malnišču, kjer si je z ženo Ksenijo Miklus, po rodu iz Pevme, uredil dom. Poleg žene zapušča 27-letnega sina Bojana in 33-letno hčer Martino. Na poslednjo pot ga bodo pospremili v soboto. Žalni sprevod bo krenil iz mrtvaške kapele nove goriške bolnišnice ob 10.45, pogrebni obred bo ob 11. uri v sovodenj ski cerkvi, sledil bo pokop na sovodenjskem pokopališču. dolenje - Po odstopu župana Giovannija Crosata Razpuščen občinski svet Na mesto komisarja je med včerajšnjim zasedanjem deželni odbor imenoval Giovannija Esposita Na predlog odbornice za krajevne avtonomije Federice Seganti je včeraj deželni odbor razpustil občinski svet iz Dolenjega. Občino bo do prihodnjih občinskih volitev vodil komisar Giovanni Esposito, ki je sicer funkcijo prevzel že 23. januarja, to se pravi po odstopu župana Giovannija Crosata. Občino Dolenje je politična kriza zajela novembra; do spora v vrstah večine je prišlo, ker naj bi župan Crosa-to izrekel kritične besede na račun svojih odbornikov. Njegove besede so tako razburile podžupana, odbornika in svetnike večine, da so mu v bistvu izglasovali nezaupnico, vendar je Crosa-to vztrajal na svojem mestu. Odbornika in podžupana je decembra odstavil in ju zamenjal s Stefanom Bernardisom in Michelejem Grudino. Župan je nameraval nadaljevati mandat s pomočjo opozicije, vendar po novem letu opozicijski svetniki ga niso podprli. Med zadnjim občinskim svetom je zato Crosato odstopil in odprl vrata komisarski upravi. ajdovščina-nova gorica - Razstavi Bratuš v Pilonovi galeriji, Bizjak pa v Mestni galeriji Prvi je akademski slikar in grafik, drugi pa fotograf Kulturno dogajanje na Ajdovskem in Goriškem bosta danes popestrili razstavi akademskega slikarja in grafika Lu-cijana Bratuša ter fotografa Rajka Bizjaka. Prvi bo svoja dela predstavil v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, drugi pa v Mestni galeriji Nova Gorica. Obe razstavi bodo odprli ob 19. uri. Bratuš s Pilonovo galerijo sodeluje že od svojih ustvarjalnih začetkov, saj je avtor prvega logotipa galerije, s svojim kaligrafskim napisom pa je opremil tudi njeno fasado. Tokrat se predstavlja z listi iz skicirk, akvareli in kaligrafijo. Ajdovska postavitev Bratuševih stvaritev, ki jo spremlja katalog z besediloma Gorazda Kocjančiča in Jožefa Muhoviča in bo na ogled do 27. februarja, je prva v nizu preglednih razstav ob avtorjevi 60-letnici. Do konca februarja jih bodo odprli še v ljubljanski Galeriji Lek, Galeriji Velenje, Kosovelovem domu v Sežani in Galeriji Tir v Solkanu. Prav tako do konca februarja, le da v novogoriški Mestni galeriji, se bo predstavljal eden bolj prepoznavnih in profi-liranih avtorjev v slovenskem fotografskem prostoru. Postavitev Bizjakovih fotografij z naslovom Zvezdni prah - in-karnacija je zanimiva že zaradi neobičajnih formatov barvnih fotografij, kakršne je mogoče le redko srečati v razstaviščih. / GORIŠKI PROSTOR štmaver - Z današnjim dnem in do nedelje v počastitev zavetnika Šotor ob bivši šoli bo le še dodatno ogrel tridnevno vaško praznovanje Po uvodnem večeru, posvečenem kulturnim stikom s Solkanci, ki je bil prejšnjo soboto na sedežu društva Sabo-tin, bo z današnjim dnem in do nedelje potekal v Štmavru vaški praznik v počastitev domačega zavetnika, sv. Valentina. Z razliko prejšnjih let, ko so Štmaverci prirejali valentinovo na dvorišču ob štmavrskem domu, se bo letošnja »šagra« odvijala v ogrevanem šotoru. Predvčerajšnjim so ga montirali na dvorišču bivše šole in nedvomno predstavlja veliko pridobitev za prirejanje tovrstnih praznikov, ki so bili v minulih letih odvisni od vremenskih razmer. Kot so nam včeraj povedali prizadevni Štmaverci, so pri namestitvi šotora naleteli na birokratski zaplet, ki pa so ga k sreči, s pomočjo občinskih uradov, rešili. Drevi bo v Štmavru veselo. V goste prihajata dve rock skupini: tamkajšnji ogrevani šotor bosta namreč še dodatno ogrela benda The MAFF in Simplex, ki sta mladim kar dobro znana in bosta - po pričakovanjih - v vas pod Sa- botinom priklicala kar lepo število oboževalcev. Začetek koncerta s plesom bo ob 20.30 uri. Ravno tako ob 20.30 uri se bo začel tudi jutrišnji plesni večer. Štma-verci so poskrbeli za prisotnost ene najbolj znanih skupin, ki oživljajo tovrstne večere: pravi ton »šagri« bodo zagotovili člani ansambla Happy Day, ki izvaja glasbo za vsak okus. V nedeljo bodo kioske s pijačo in jedmi na žaru odprli že ob 10. uri; na voljo bodo tudi domači štruklji. Ob 14.30 bo v vaški cerkvi slovesna maša, po maši ob 15.30 pa bo od cerkve do prireditvenega prostora prikorakala godba na pihala Goriška Brda, ki je že večkrat sodelovala na štmavrskih praznikih; pihalni orkester, ki bo krajši program izvedel tudi na kraju praznovanja, vodi Boštjan Ven-dramin. Od 18. ure dalje in do poznih večernih ur pa bo goste vabil k plesu ansambel Mega Mix. Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski s krajevnimi dobrotami in seveda z domačo kapljico, ki je v teh krajih res ne manjka. (vip) Štmavrski ogrevani šotor ob poslopju bivše šole [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes in soboto, 6. in 7. februarja, ob 20.45 gledališka predstava Cesareja Lievija »La badante«; v torek, 10. februarja, ob 20.45 bo koncert vio-lončelista Stevena Isserlisa in pinista Ollija Mustonena; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 6. februarja, ob 20.45 bo glasbena predstava »The Sisters«; nastopila bo Theresa Thomason; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. GLEDALIŠKA SKUPINA QUEI DE SCA-LA SANTA bo v nedeljo, 8. februarja, ob 16. uri v gledališču San Nicolo v ul. I Maggio v Tržiču nastopila s komedijo »L'ultima casa de Scala santa«. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici: v petek, 13. februarja, bo ob 20.30 gledališka predstava Kaj bodo rekli ljudje Bransilava Nušica v režiji Jožeta Hrovata v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 7. februarja, ob 16.30 bo predstava »La leg-genda di coniglio Volante« skupine De Bastiani/Puche; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 na tel. 0481537280. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 17.30 »Space Chimps«; 20.30 »Defiance«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »L kot ljubezen«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Ex«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Re- volutionary Road«. Dvorana 4: 17.45 »Space Chimps«; 20.00 - 22.10 »II dubbio«. Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.00 - 22.10 »Italians«. ~M Koncerti MLADINSKO GLASBENO ZDRUŽENJE AGIMUS prireja koncert klarinetista Alberta Gravine in pianistke Hanne Nazarenka v nedeljo, 8. februarja, ob 17.30 v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza Across the Border 2009 koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apu-lje; informacije na tel. 0481-33288. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: danes, 6. februarja, ob 20.45 bo nastopil The Te-rem Quartet iz St. Peterburga; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvo- dajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v nedeljo, 8. marca, izlet v Vicenzo za ogled pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov ter romarske poti Berico. Vpisujejo Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Dragica V. (0481-882183), Ana K. (0481-78061), Ema B. (0481-21361). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila GLASBENA MATICA sporoča, da so za goriško ponovitev osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture In čujem te, klavir igra... (v četrtek, 12. februarja v Kulturnem domu v Gorici) potrebna vabila, ki jih zainteresirani lahko dvignejo od petka, 6. februarja, dalje v Kulturnem domu v Gorici od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov info_karnival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 8. februarja nadaljevali Spored Prešernovih proslav kulturnih društev včlanjenih v ZSKD na Goriškem 6.2.2009 ob 20.30 uri v v Domu na Bukovju - Steverjan organizirata »Skupina 75« in KD «Briški gnš« 8.2.2009 ob 18. uri v Kulturnem športnem centru Danica-Vrh orpam^tra KD «Danica« 12.2.2009 ob 20.45 uri v Kinemam v Gorici organizira Kinoatelje 13.2.2009 ob 2030 uri v Kulturnem športnem centru v Jamljah organizira SKRD »Kremertjak« 28.2.2009 ob 20. uri v Občinskem gledališču v Tržiču organizirajo SKRD »Jadrv«, društvo »Tr^£«, Združenje staršev in ZSKD 13.2009 ob 17. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu organizira SKRD »Jezero« 6.3.2009 ob 20.30 uri na sedežu društva Skala v Gabrjah organizira KD »Skala« 153. 2009 ob 18. uri v Kulturnem domu A Budala v Štandrežu orgamzjmta KD »O. Županač« m vokalna skupina »Sraka« smučarski tečaji na Zlebeh (Nevejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA -ŠTANDREŽ vabi k vsakoletni Marijanski procesiji v župnijski cerkvi v Štandrežu v nedeljo, 8. februarja, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj bo zasedala v torek, 10. februarja, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Rupa-Peč pod cerkvijo v Rupi. 0 Prireditve O VLOGI KOMUNISTOV IN LEVICE bo danes, 6. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v ul. Brass v Gorici javna razprava, na kateri bodo sodelovali Giovanni Russo Spena, Fosco Gianni-ni, Pio De Angelis (SKP), Jacopo Ve-nier (SIK) in Elena Ferro (CGIL). Razprava je odprta vsem, ki jim je pri srcu usoda levice. Petek, 6. februarja 2009 V KULTURNEM DOMU V GORICI bo danes, 6. februarja, ob 19. uri v okviru Male Prešernove proslave koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto; vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo danes, 6. februarja, ob 18. uri predstavitev eseja civilizacij in literatur v angleškem jeziku z naslovom »Scorci improvvisi di orizzonti«. Publikacijo bo predstavil urednik Mario Faraone z nekaterimi avtorji, povezovala bo Renata Kodilja. FOTOKLUB SKUPINA 75 IN KD BRIŠKI GRIČ vabita ob dnevu slovenske kulture na odprtje Galerije 75 v Kulturnem domu na Bukovju v Števerja-nu danes, 6. februarja, ob 20.30. Na programu bo slavnostni govor predsednika ZSKD Marina Marsiča, nastop gojenke Glasbene Matice Silvie Lepore in vokalne skupine Sraka ter recital poezij Jasmin Kovic in Jurija Klanjščka. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 6. februarja, ob 10.30 predstavitev publikacije »L'ecosistema fluviale nel Collio Goriziano - ambiente, territorio, paesaggio«, ki jo je uredila Sonia Kucler. KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. Program bodo oblikovali dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek, dekliška pevska skupina Bodeča neža in otroci animacijske skupine Danica z recitalom in baletom. KD DANICA vabi vse otroke na Veseli pustni popoldan, ki bo v soboto, 14. februarja, v prostorih kulturnega centra Danica na Vrhu od 15.30 dalje. Poskrbljene bodo zabava, animacija, glasba in še marsikaj. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini prireja ob slovenskem kulturnem prazniku v nedeljo, 8. februarja, med 15. in 18. uro ogled pregledne razstave umetniških del Lucijana Bratuša in voden obisk stalne zbirke Vena Pilona; vstop prost. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini prireja v torek, 10. februarja, ob 19. uri predstavitev dveh publikacij: Zoran Mušič na Goriškem (ob stoletnici sli-karjevega rojstva) in Zbirka del Pilo-novih prijateljev. Ob izidu publikacije Mušič na Goriškem bodo v galeriji postavili intimno razstavo o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 10. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige o svilogojstvu na Goriškem. L. Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 10.30, Onorina Culot vd. Culot iz bolnišnice Sv. Justa v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Giuseppi-na Valdemarin vd. Lesizza (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Antonio Catano v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 13.00, Annamaria Visini por. Candusso iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. februarja 2009 ob dnevu slovenske kulture Dan odprtih vrat Društvo slovenskih pisateljev predstavilo svojo dejavnost Društvo slovenskih pisateljev (DSP) je dan odprtih vrat, s katerim je včeraj obeležilo bližajoči se slovenski kulturni praznik, izkoristilo za predstavitev glavnih dejavnosti. Kljub temu, da so bili lani zaradi obnove hiše začasno preseljeni, svoj program nadaljujejo z nezmanjšano hitrostjo: obetajo se Slovenski dnevi knjige, Vilenica, nove izdaje. V zbirki Litterae Slovenicae je izšel angleški prevod romana Muriša Fe-rija Lainščka, prevedla ga je Erica Johnson Debeljak. S pomočjo Trubarjevega sklada, skupne akcije DSP, Slovenskega centra PEN in Centra za slovensko književnost, ki podpira izdajanje slovenske literature v prevodih, pa je izšel Alamut Vladimirja Bartola za finsko bralstvo; prevod je opravil Kari Klemela. Nastali so filmi o treh jubilantih: Jožetu Šifrerju, Janezu Gradišniku in Ra-pi Šuklje, zadnjega so tekom včerajšnjega dneva odprtih vrat predvajali ob še treh filmih, eden izmed njih govori o društvu samem. Slovenski dnevi knjige bodo potekali od 20. do 24. aprila pod motom Knjiga v areni življenja? in bodo kot vedno z njimi zajeli tudi svetovni dan knjige, 23. april. Programska vodja mednarodnega literarnega festivala Vilenica Miljana Cunta je razkrila le, da bo potekal od 2. do 6. septembra na nekaterih starih in nekaterih novih lokacijah, da je žirija že opravila svoje delo in da bo javnost v kratkem izvedela, kdo bo dobil istoimensko nagrado, prav tako, kakšne bodo programske smernice tokratnega festivala. To seveda niso vse dejavnosti, ki jih opravlja društvo. Njegova naloga je tudi skrbeti za položaj pisateljev. Kot je povedal predsednik Slavko Pregl, so lani temu vprašanju namenili veliko pozornosti, s svojimi predlogi, med njimi sta umetniška davčna izjema in povečanje sredstev za knjižnično nadomestilo, pa naleteli na »pomembna odprta ušesa«. Toda razprava še ni končana. Kot pomembno pisateljsko zaslugo pa je izpostavil ustanovitev agencije za knjigo. In čeprav je postal njen direktor, bo društvo vodil še do jeseni, do izteka mandata. Poslovni sekretar društva Saša Jo-vanovič je ocenil, da je pisateljska hiša po končani sanaciji, s katero so odpravili razpoke, nastale zaradi prenove in širitve sosednje SNG Opera in balet Ljubljana, v procesu, da na novo zaživi. Porodila pa se jim je tudi ideja, da bi iz nje po vzoru drugih prestolnic nastala Hiša literature, ki bi lahko bila središče prireditev leta 2010, ko bo Ljubljana svetovna prestolnica knjige. A ob tem se bodo še brusile ideje in denar, je prepričan Pregl. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ DAN SLOVENSKE KULTURE »...in čujem te; klavir igra...«, / Posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Scenarij - Tatjana Rojc, izvirna glasba - Aleksander Ipavec, režiser -Gregor Geč. V nedeljo, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. TRST Slovensko stalno gledališče MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: danes, 6. in jutri, 7. februarja ob 20.30 (z italijanskimi nad-napisi), v nedeljo, 8. ob 16.00, v četrtek, 12. ob 19.30 (z italijanskimi nad-napisi),v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nad-napisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Joseph Conrad: »L'Agente segreto« / Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Alice Arcuri, Gianluca Gobbi. Urnik: danes, 6. in jutri, 7. ob 20.30 ter v nedeljo, 8. februarja ob 16.00. Henrik Ibsen: »Casa di bambola« / Režija: Leo Muscato. Nastopata: Lunetta Savino in Paolo Besegato. Urnik: v torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.30. DVORANA BARTOLI Riccardo Maranzana in Massimo So-maglino: »Cercivento«. / Režija: Massimo Somaglino. Urnik: od srede, 11. do sobote, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. februarja ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. ob 16.30, v torek, 17. ob 16.30, v sredo, 18., v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 13. februarja ob 20.30 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušica: »Kaj bodo rekli ljudje...?« v režiji Jožeta Hrovata. TRŽIČ Občinska dvorana Danes, 6. in jutri, 7. februarja ob 20.45 / »La badante«, CTB Teatro Stabile di Brescia, tekst in režija Cesare Lievi. Nastopajo: Ludovica Modugno, Emanue-le Carucci Viterbi, Leonardo De Colle, Paola Di Meglio in Giuseppina Turra. V petek, 13. februarja ob 20.45 / Valeria Raimondi in Enrico Castellani: »Made in Italy«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 6. februarja ob 20.00 / Špas teater Mengeš: »Hrup za odrom«. OTLICA NAD AJDOVŠČINO Kulturni dom V nedeljo, 8. februarja ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. Jutri, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 9. februarja ob 19.30 / Terry Johnson: »Diplomiranec«. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 18.00, v četrtek, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oreste-ja«. Mala drama Danes, 6. in jutri, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 10. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 7. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Mala scena Danes, 6. februarja ob 19.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. 18 Jutri, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče Danes, 6. in jutri, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Ja-ša Jamnik. V ponedeljek, 9. in v torek, 10. februarja ob 17.00 / J. Austin - J.Jory: »Prevzetnost in pristranost«.Romanti-čna komedija v režiji Z. Šedelbauerja. V sredo, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: od danes, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana de Banfield - Tripcovich »Tetraktys« / Baletna predstava na Haendlejevo glasbo. Urnik: danes, 6. februarja ob 10.30 in 21.00. GORICA Kulturni dom Danes, 6. februarja ob 19.00 / »Mala Prešernova proslava 2009«, koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Vstop prost. V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »Antidotum Tarantualae« iz Apulije -poklon kantavtorju Matteju Salvato-reju. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. februarja ob 20.45 / Steven Isserlis - violončelo in Olli Mustonen - klavir. ZONCOLAN Apres-ski Jutri, 7. in v nedeljo, 8. februarja od 12.00 do 15.00 / Koncert skupine »3 prašički«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. V sredo, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. V četrtek, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kava-mura - klavir. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do ne- delje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). Državna knjižnica, (Ul. Mameli): v ponedeljek, 9. februarja, ob 12. uri odprtje fotografske razstave udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; na ogled bo do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpo-tju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. HRPELJE Kulturni dom: do 9. februarja je razstava slik likovnega krožka Hrpelje - Kozina, ki deluje v okviru Društva likovnih pedagogov Primorja. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled -/ razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: od danes, 6. februarja bo na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: danes, 6. februarja, ob 19. uri bo odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarna-cija. Umetnika bo predstavi Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. Sobota, 7. februarja 2009 135 Št. 41 (94) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it sprehod po pesnikovi zapuščini Prešeren malo drugače »Vsaka dobra pesem ima svojo travestijo, ki živi med ljudmi. Ta prvi drži narobno zrcalo - ko jo osmeši, ji hkrati prizna, kako jo ceni.« Jani Kovačič V začetku februarja so vse slovenske družbene moči vpete v pripravljanje svečanih, spominskih in kulturnih prireditev, ki bi počastile spomin na največjega, najimenitnejšega in najbolj blestečega slovenskega pesnika vseh časov: Franceta Prešerna. Klop seveda ni hotel zamuditi priložnosti in se je na svoj ne-konvenkcionalen način hotel oddolžiti najsvetlejši zvezdi slovenske poezije, number one vseh časov, očetu slovenskega pesniškega jezika, omogočil slovenski visoki poeziji, da zagleda dan, oče slovenske narodne zavesti v književnosti. Klop je med knjigami in članki odkril marsika- teri zanimivi aspekt romantičnega pesnika... Kot prvo velja omeniti, da se opus gorenjskega pisatelja ni omejeval na visoko poezijo, ampak je segal vse do zabavnih napisov in priložnostnih verzov. Med temi je kar nekaj takih, ki niso prišli v našo zavest direktno preko zbranih in izbranih del oz. preko Poezij. Ti verzi so tudi priložnostne narave in segajo od ljubezenskih do pivskih tematik, vsi pa niso prešli v šolske učbenike in v antologije, ker so jih literarni zgodovinarji skrivali zaradi njihove po-hujšljive narave. Opolzke rime so namreč burile duhove vseh tistih, ki so jih dobili v roke. Prešernova sestra Katra, ki mu je nudila pomoč v zadnjih letih življenja je bila zelo dolgočasna, neporočena in izredno verna ženica. Sama je sežgala izjemno količino teh spisov, ker so ji drugi tako naročili. Tem verzom pravimo apokrifni, kar pomeni, da so dvoumne narave, saj v nekaterih primerih ne vemo, ali jih je Prešeren zares napisal. Klop na tem mestu upa, da je v bralcih vzbudil vsaj nekaj radovednosti in jih pripeljal do tega, da komaj čakajo, da se seznanijo s tem »malo drugačnim« Prešernom... Pa začnimo! Prešerna je ženski spol privlačil vedno v izjemni količini, po poročanju sodobnikov je imel rad še zlasti dekleta v rosno mladih letih, natakaricam gostiln, v katerih je zelo rade volje popival. Naslednji verzi kažejo na namišljeni dialog med damo, ki je poročila Italijana in ljubosumnim Prešernom: »Na maram za Kranjca, je hladne krvi! Imam rajši Taljana, ker bolj mu stoji.« »Le pojd tja v Italjo, v mesto Torin! Prinesla boš mucko nazaj brez kocin.« Prešeren naj bi napisal tudi naslednje verze ... Oj, fantje mladi, kaj nič ne diši vam breskvica medna? Vsaj nekaj še vredna! Jo dober kup dam! ... ali ... Če tudi je fest Pa le Ti ni zvest Če je tudi kavalir Pa je največji kurbir. Pa vendar ne pozabimo, da je znal biti pesnik tudi romantičen. Te verze je namenil natakarici Minci Ulik, ki so jo imenovali »bohinjska roža«: Dekle na obrazu ti rožce cveto; skrbi me, boli me, kdo trgal jih bo. Navihani France je slovel po tem, da je bil freigeist, svobodni duh in si je marsikatero privoščil tudi na račun duhovnikov in nun, ki jih ni maral kaj preveč: Mi smo še cele, nismo držale, smo jih imele, da smo iz njih scale. V zvezi z vero pa naj navedemo tudi avtoironijo, ki jo je pokazal po neuspelem poskusu samomora v neki gostilni: »Prešeren neveren se je obesil za cviren.« Nekanonizirani napisi so torej pomembni, ker izvira iz njih podoba pesnika, ki ne ustreza popolnoma ideji, ki se je preko desetletij prenesla na bralce njegovih poezij. Literarni zgodovinarji so jih pred bralci skrivali, ker se jim je zdelo, da bi lahko stopili v kontrast s Prešernovimi kanoniziranimi in slavnimi poezijami. To pa zaradi tega, ker so si želeli ohranjati podobo pesnika Franceta Prešerna, ki bi bolj ustrezala slovenski zgodovini in slovenskemu narodu. Posredujejo nam ga kot nekakšnega slovenskega Kristusa, očeta domovine, ki je lahko vzor slovenskemu narodu ne le zaradi poezij, ki jih je napisal, ampak tudi kot osebnost. V očeh imamo strastnega rodoljuba, ki je pisal o navezanosti na narod, o čisti in neuslišani ljubezni do nedosegljive hčerke bogatih meščanov. Zaradi namišljeno-realne ljubezni pa naj bi bil Prešeren, v podobah, ki so nam jih ponujali literarni zgodovinarji, večno nesrečen in zamorjen. To pa ne drži v celoti ... Prešeren je bil zelo radožive narave, s pravimi prijatelji se je rade volje družil in ob tem marsikdaj spil več kot kak kozarec žlahtne tekočine. Nekoč je med druženjem s prijatelji (in po obilni količini žlahtnih kapljic) napisal na steno kleti, v kateri so se nahajali, kar nekaj kosmatih verzov. Njegovo veselje v družbi je bilo torej vedno prisotno, ob vsaki priložnosti. Sam ni bil pretirano klepetav, a je rade volje izustil kako rezko in sarkastično izjavo. Obenem je bil zelo navihane narave. Na zabavah je na listkih marsikdaj napisal kak verz, ki je razkrival neprijetne resnice posameznih ljubljanskih meščanov in ga anonimno pustil med prisotnimi, ki so se ob odkritju teh napisov zgražali. Prav zaradi svojega svobodnega duha je postal za svoje okolje neprijetna oseba. Tudi o pojmovanju ljubezni, ki jo je doživljal pesnik, imamo danes nekoliko skrivljeno predstavo. Ženske je ljubil Prešeren nadvse, erotični naboj je bil pri njem vedno prisoten, ljubil je še zlasti natakarice, s katerimi se je spuščal tudi v zgolj fizična razmerja. Odnos do matere svojih otrok pa ni bil vedno korekten, saj se Prešeren do zadnjega ni hotel poročiti z Ano Jelovškovo. Literarni zgodovinarji so v zvezi s tem povedali, da ga ni bila vredna . Vsi ti aspekti Prešernovega življenja torej odpirajo razpoke ne le med pesnikom samim in njegovo osebnostjo, ampak tudi med današnjim svetom in takratnim življenjem v 19. stoletju. Nazadnje pa naj omenimo še Prešernov odnos do slovenske besede, ki ni bil vedno vzoren. Slovenščina, ki si jo je izbral, je temeljila na kranjskem narečju, s tem da ni dopuščal štajerskih posebnosti, ki jih je uporabljal Stanko Vraz, ki je zaradi tega postal hrvaški pesnik. Ob tem pa mogoče redki bralci vedo, da je Prešeren skoraj vsa pisma pisal v nemščini, v družbi pa se je pogovarjal prej v nemščini kot v slovenščini. Izbira slovenščine pri pisanju poezij predpostavlja nenavadno tveganost in hkrati pomemben korak naprej v slovenski književnosti, saj se je preko slovenskega jezika po Prešernovi smrti razvil slovenski narodni duh. Ločevati moramo torej realno podobo Franceta Prešerna od pesniške. Literarna zgodovina je bila marsikdaj kriva, da sta se ta dva pojma prekrivala. Prešeren je bil velik kot pesnik in zato ne smemo vleči enačaja med njegovo pesniško podobo in podobo osebe, ki jo pušča za sabo prešernoslovje. Leto je krivo, da je prilagajalo osebo Franceta Prešerna potrebam sodobnosti. Klop svetuje M. Dolgan in M. Hladnik: »Fuk je Kranjcem v kratek čas. Antologija slovenske pornografske poezije s pripovednim pri-stavkom.« Založba Mihelač 1993. Znotraj te antologije se nahaja tudi nekaj Prešernovih Film »Oda Prešernu. Slovenska komedija. « Komedija, ki jo je režiral Martin Sre-botnjak leta 2001, postavlja tematiko Prešerna v sodobno slovensko okolje. Igrajo: Martin Srebotnjak, Barbara Cerar, Gregor Čušin, Brane Grubar, Branko Durič - Duro in drugi. »www.preseren.net« Poleg velike količine poezij je na tej spletno strani mogoče najti celo kopico zanimivosti o Prešernu. Ob kulturnem prazniku prirejajo marsikatere slovenske kulturne ustanove, zlasti muzeji in galerije dan odprtih vrat, ko bo možno si ogledati zbirke brezplačno ali po znižani ceni. • •• srečanje Furlanič, Švab in Ukmar so nam povedali Že dolgo je tega, odkar je potekala "odmevna" otvoritev šolske menze v Barkovljah. Afera se je polegla, rubriko PD polnijo nova polemična, kritična in manj kritična pisma jeznih bralcev. Na dnevnem redu so trenutno drugačni problemi, drugačne tematike. Klopovci smo takrat v svoji rubriki Zaklopka misli kritično nastopili proti odnosu, ki ga je imela manjšina, predvsem pa njeni predstavniki ob aferi, ki je sledila dogodku v Barko-vljah. V ostrih tonih smo izrazili predvsem svoje nesoglasje in razočaranje v zvezi s podpisom, po našem mnenju, v zgrešenih tonih napisane resolucije, s strani dveh slovenskih občinskih svetnikov, Stefana Ukmarja in Igorja Švaba. Ton, s katerim smo nastopili, je tiste, katerim je bila naša kritika namenjena, zbodel. Že nekaj dni zatem smo prejeli pismo, v katerem sta nas svetnika, ki sta podpisala resolucijo, katerima se je pridružil še svetnik Iztok Furlanič, vabila na javno debato. In Klop je na vabilo pristal. Sprašujete se, če je do srečanja naposled prišlo. Če si mislite, da je šla obljuba v pozabo, se pošteno motite. Svetniki in Klop so se pred tednom dni res srečali. Prišlo je torej do skupnega trenutka, ob katerem smo si izmenjali svoja mnenja in poglede. Oblika srečanja sicer ni bila javna, kot je bilo prvotno rečeno in temu je potrebno primerno pojasnilo. Sprva smo bili pri Klopu mnenja, da mora biti srečanje javno, ker je bilo tako pač obljubljeno in s tem so se strinjali tudi naši sogovorniki. Po premisleku pa smo tako eni kot drugi prišli do zaključka, da do srečanja sicer mora priti, zdelo pa se nam je hkrati neumestno, da bi se po tolikem času, potem ko je bilo epizode praktično konec, o njej še naprej javno pogovarjali in javno debatirali. Tematika ni več aktualna in oboji smo si bili edini, da mora biti s srečanjem definitivno konec afere, ki je bila, tudi po zaslugi in ob nedvomnem zadovoljstvu nekaterih, Slovencem ne prav naklonjenih krogov, pretirana in pre-napihnjena. Srečanje, ki je potekalo prejšnji četrtek v prostorih sejne dvorane PD-ja , je bilo umirjeno in uglajeno. Klop se je predstavil v (skoraj) polni zasedbi, prisotni pa so bili seveda vsi trije občinski svetniki. Svoj poseg je imel tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika, Dušan Udovič. V umirjenih tonih je pogovor seveda najprej tekel okoli dogodka v Barkovljah, srečanje pa je bilo tudi priložnost, da se Klop seznani s širšim delovanjem in težavami, s katerimi se srečujejo občinski svetniki. Klop si je predvsem želel pojasnil kar se tiče resolucije, ki sta jo podpisala Ukmar in Švab. Svetnika sta bila mnenja, da je bil Klop v svoji Zaklopki žaljiv in preoster v tonih. Z njima se je strinjal tudi Furlanič, ki pa je tudi poudaril, da sam resolucije ni podpisal in obrazložil zakaj. Hkrati je skušal orisati razloge, ki so Ukmarja in Švaba pripeljali do tega, da sta se odločila, da podpišeta. Ukmar in Švab sta nato tudi sama izpostavila vzroke, ki so ju privedli do odločitve. Predvsem sta poudarila, da je treba pri vsej stvari upoštevati celotni splet dogodkov. V situaciji, ki je nastala, je bilo treba čim hitreje postopati in pri tem poiskati način, da se ublažijo negativne posledice, ki bi jih lahko ravnateljica in celotna skupnost utrpela. Podpis resolucije, ki se je pravzaprav predstavila kot kontroresolucija tisti, ki jo je predstavila desna koalicija, in ki je zahtevala visoke sankcije zoper ravnateljico, se je v trenutku predstavila kot najboljša rešitev. S podpisom resolucije sta si svetnika prevzela odgovornost, ki si jo mora vsak politik prevzeti, da ni slovenska manjšina izpadla izolirana pred italijansko javnostjo. Klop je bil zadovoljen, da je dobil pojasnilo in se seznanil z okoliščinami, ki so svetnika privedli do tega, da sta podpisala dokument, ki priznava, da je šlo v primeru v Barkovljah za hudo napako ravnateljice Benčič. Hkrati je Klop svetnika opozoril, da je končni dokument tako napisan, da je za vsakogar, ki ne pozna okoliščin, v katerih je do sestave in podpisa le-te-ga prišlo, nesprejemljiv, in da je zato razočaranje, ki ga je Klop izrazil v Zaklopki, povsem upravičeno. Toni so bili mogoče res nekoliko ostri, so pa bili izraz jeze, ki jo je vsebina resolucije izzvala pri Klopu. Klop je stran, ki odraža misli mladih in mlad človek je pač tak, da ga vse, kar daje vtis, da odstopa od pre-močrtnosti in doslednosti, jezi. Srečanje s tremi občinskimi svetniki ocenjujemo Klopi kot uspešno in koristno, saj smo dobili vpogled in celovito informacijo, kako so včasih kompleksna ozadja politike, izvoljeni predstavniki pa so pri svojem delu nosilci velike odgovornosti. Svetniki pa so imeli priložnost ugotoviti, da smo mladi idealisti in težko sprejemamo kompromise, še posebno take, ki po našem mnenju presegajo mejo upravičenosti, tudi če razumemo, da so ti v dobrobit skupnosti včasih potrebni. 1 4 Petek, 6. februarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it alpsko smučanje - Svetovno prvenstvo v Val d'Iseru Smukaški progi zbujata strah in trepet Strmina, led, slaba vidljivost, veter: nevarnih padcev je še in še Ženska smukaška proga ima maksimalni naklon 53%, moška pa do 70% VAL D'ISERE - Med smukači na svetovnem prvenstvu je završalo. Neustrašni Peter Fill, novo pečeni svetovni podprvak v superveleslalomu, je prepričan, da včerajšnjega treninga pred jutrišnjo tekmo, ne bi bili smeli izvesti. Smukači so vešči hitrosti, vedo, kaj tvegajo, vendar sta progi Bellevarde za moške z višinsko razliko 959 metrov in največjim naklonom 70% in Soalise za ženske (691 metrov, 53%), s katerih tekmovalci z nasprotnih hribov planijo v dolino, zelo zahtevni. Organizatorji svetovnega prvenstva so s postavljanjem vratc skušali prisiliti smučarje v zaviranje, toda vse postane težje, ko je proga, kot v teh dneh, ledena, vidljivost pa je slaba. Če k temu dodamo še, da je včeraj pihal veter, ima Fill popolnoma prav. Eden od krajevnih dnevnikov je včeraj celo pisal o preživelih. Ni pretiraval. Švedska smučarka Jessica Lindell-Vikarby, ki je pred dnevi zmagala na superveleslalomu v Cortini, si je pri padcu na prvem treningu pretrgala kolenske vezi, tako da je sezona zanjo že končana. Trening se je slabo končal tudi za nemško zvezdnico Mario Riesch, ki se je pri padcu sicer pošteno potolkla in si nategnila vezi v kolenu ter dobila udarec v hrbtenico, vendar je rentgenski pregled pokazal, da nima nobenega zloma ali hujše poškodbe. Riescheva tako ne bo izpustila današnje superkombinacije. Prireditelji SP in direktor tekmovanj Atle Skaardal so v sredo, po sestanku z vodji ekip, odločili za spremenjeno žensko smukaško progo. Prestavili so vratca, kjer so imele tekmovalke na treningu največ težav, ter nekoliko ublažili dva skoka, kar pa ni preprečilo, da bi se včeraj težave ponovile. Med žrtvami padca je bila ta- ansa ko včeraj tudi Nadia Fanchini, ki je pristala v zaščitni ograji, odnesla pa naj bi jo le z nekaj odrgninami. Med moškimi je veliko tvegal Američan ted Ligety, ki je izgubil smučko in drsel celih 300 metrov, Andreas Strobl pa se je zaradi močnega udarca v koleno že pred njim vrnil v Nemčijo. Na progi Bellevarde je bil najhitrejši Avstrijec Christoph Gruber. Najboljši slo- venski smukač Andrej Jerman je imel 22. čas. DANES ŽENSKA SUPERKOMBINA-CIJA - Alpske smučarke čaka danes ob 10. uri start superkombinacijskega smuka, ob 14. uri pa bo sledil še superkombinacijski slalom. Italijani: Merighetti, Schnarf, Stuffer, Fanchini; Slovenci: Tina Maze, Maruša Ferk in Mateja Robnik. Favoriti: Paerson (Šve), Riesch (Nem) in Vonn (ZDA). po nesreči Albrechta bodo prebudili iz umetne kome INNSBRUCK - Dva tedna po grdem padcu na smuka-škem treningu v Kitzbuhlu se zdravstveno stanje hudo poškodovanega švicarskega alpskega smučarja Daniela Albrechta vidno izboljšuje. Zdravniki v univerzitetni bolnišnici v Innsbrucku tako že razmišljajo o možnosti začetka prebujanja smučarja iz umetne kome, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh.Al-brecht se je poškodoval na treningu pred smukaško preizkušnjo v avstrijskem Kitzbuhlu 22. januarja. Takoj po prihodu v bolnišnico so se zdravniki odločili za umetno komo, s katero so v celoti preprečili zatekanje možganov kot posledico hudega udarca v glavo. Pri zdravljenju pretresa možganov ni bilo zaznati zapletov, v upadanju pa je tudi infekcija pljuč, smučar tako več nima povišane temperature, ki je spremljala pljučnico, so zapisali zdravniki v poročilu o napredku pri zdravljenju mladega 25-letnega smučarja. ZAGREBAČKI ŽIVOT 82 milijonov sredi bidonvilla Dimitrij Križman Organizacija katerekoli športne prireditve je drag špas in finančna izguba je takorekoč zagotovljena. Dobiček naj bi prinašali le nogometno svetovno in evropsko prvenstvo ter letne Olimpijske igre, pa še tu bi se veljalo vprašati, če niso ne bolje opredeljeni viri posrednega dobička (zaposlitve, reklama,...) precenjeni. Minuli vikend se je na Hrvaškem zaključilo svetovno rokometno prvenstvo, ki je imelo odlično gledanost v živo. Razumljivo, Hrvaška je lahko dosegljiva in poceni država, kakor nalašč, da nekaj stotnij Dancev, Švedov, Nemcev pride poleg poletnega morsko obarvanega obiska še pozimi polniti rezervoarje s Karlovačkim pivom. Manjkali so sicer Slovenci, ki bi v primeru igranja svoje reprezentance trumoma hiteli izpostavljati avtomobile in avtobuse milosti in predvsem nemilosti hrvaške prenapetosti. Ampak kljub temu so Hrvati ekstazo s končno napako imeli zagotovljeno, saj je glavni favorit bila ravno njihova izbrana vrsta. Kljub njim značilno prepotentnim pozivom »Dajte nam odmah zlatnu medalju da ne sramotimo više druge reprezentancije« (prevod najbrž ni potreben), se je vendarle izteklo drugače in naposled je Francija utišala domače šahovnice. Po prebolelem šoku pa gremo k zapuščini tekmovanja in se vrnimo k uvodu tega sestavka. Za potrebe prvenstva so zgradili novi dvorani za 12 tisoč gledalcev v Splitu in za 15 tisoč gledalcev v Zagrebu. Ob dejstvu, da je rokometno igrišče precej večje od košarkarskega, si predstavljam, da lahko za košarkarske potrebe dvorani sprejmeta še par tisoč gledalcev več. Mar si v Zagrebu in Splitu delajo utvare, da bo iz pepela oživela Jugoplastika formata Kukoča, Radje & Co. ter da bo celo od mrtvih vstal veliki Dražen Petrovič, ki bodo ti dve dvorani redno polnili? Zagrebška je stala reci piši 82 milijonov evrov, kar je v posmeh mestu, ki se med drugim lahko »pohvali« tudi s pravo »bidonville« južnoameriškega sloga. Večni optimisti bodo dejali, da lahko tako veliko mesto kot Zagreb tudi tako veliko dvorano redno uporablja za različne namene. Močno dvomim, še posebno potem, ko hude čase doživlja beograjska še bolj megalomanska (seveda, kdo je pa večji megaloman kot Srbi?) Arena, zgrajena za potrebe (pa so bile res?) evropskega košarkarskega prvenstva izpred nekaj let. Crvena Zvezda in Partizan, le-ta kljub odličnim predstavam v Evroligi, še naprej domujeta v stari dvorani, ki sprejme manj kot polovico gledalcev kot Arena. In tako se celo v predelih sveta, kjer je življenski standard zelo nizek, kopičijo stvaritve, ki odjedajo kruh ljudstvu, ne da bi vsaj nudile igre. Sledi pa nadaljevanje iz slovenskih logov. (dimkrizman@gmail.com) na koroškem - Po veliki zmagi na Dunaju Slovenski ŠK Posojilnica Dob številka 2 v avstrijski odbojki DUNAJ - Odbojkarji ŠK Posojilnica Dob so dosegli največji uspeh v zgodovini kluba: z vnovično zmago nad aktualnim avstrijskim prvakom aon hotVolleys, tokrat v gosteh na Dunaju, so si zagotovili drugo mesto na avstrijski lestvici klubov, ki tekmujejo v Srednjeevropski ligi. Varovanci trenerja Miroslava Palgu-ta so Dunajčane po dramatični tekmi premagali s 3:2 (22,-24,21,-15,8). Zmaga proti Dunajčanom je šele druga v zgodovini kluba, saj so Dobljani aktualnega prvaka prvič premagali novembra lani v »domači» dvorani na Prevaljah s 3:1, sedaj pa prvič še v gosteh. Junak tekme je bil češki legio-nar Milan Benz z 28 točkami, k senzaciji pa so prispevali vsi, je dejal ponosen me-nedžer kluba Martin Micheu. Uvrstitev na vsaj drugo mesto na lestvici avstrijskih klubov MEVZE - prvi bo predvidoma Hypo Tirol - pomeni, da bodo Dobljani v končnici avstrijskega prvenstva 2008/2009 igrali tekmo več na domačih tleh: v četrtfinalu predvidoma proti Amstettnu, v polfinalu pa spet proti aon hotVolleys Dunaj. V Srednjeevropski odbojkarski ligi so Dobljani sedaj na drugem mestu še pred Hypo Tirol in Dunajem, prepričljivo pa vodi slovenski prvak in lanskoletni zmagovalec lige ACH Bled. (I.L.) Kombinatorec T. Druml slavil največji uspeh CHAUX-NEUV/CELOVEC - Član slovenskega športnega društva Zahomc Tomaž Druml je na tekmovanju za svetovni pokal v Chaux-Neuvu v Franciji dosegel svoj doslej največji uspeh v karieri. Svetovnemu juniorskemu prvaku v nordijski kombinaciji iz Zakopanah 2008 je z devetim mestom uspela prva uvrstitev med deseterico svetovne elite. Po skokih je bil Druml odlični deseti, v teku na smučeh pa je uvrstitev izboljšal še za mesto. Za zmagovalcem Moanom je 20-letni koroški Slovenec zaostal le slabo minuto! Naslednja preizkušnja čaka Tomaža Drumla že ta konec tedna, ko se bo svetovna elita pomerila v avstrijskem nordijskem centru Seefels na avstrijskem Tirolskem. (I.L.) Košarkarska evroliga: Zmaga milanskega Armani Jeans Milanski Armani Jeans je v 2. krogu drugega dela košarkarske evrolige v gosteh za dve točki (60:62) premagal poljski Prokom. Pri Milančanih je bil najboljši strelec Hollis Price, ki je zbral 19 točk. 16 pa jih je dosegel David Hawkins. V skupini E je Olympiacos premagal Tau Ceramico. Tudi v skupini F ni bilo večjih presenečenj. Zmagala sta oba velikana s Pirenejskega polotoka, Barcelona in madridski Real. Izidi 2. kroga drugega dela evrolige, skupina E: Olympiacos - Tau Ceramica 73:70, Prokom - Armani Jeans Milano 60:62; skupina F: Barcelona - Mac-cabi 85:65 (Jaka Lakovič zaradi poškodbe ni igral za Barcelono); Alba Berlin - Real Madrid 84:87. SLOVENIJA - Izid košarkarske lige UPC: Geoplin Slovan - Luka Koper 110:88 (Delic 26; Bubnic 23). 21. trojni dvojček za Lebrona Jamesa NEW YORK - Dva dneva po rekordu asa Jezernikov Kobeja Bryan-ta, ki se je vpisal v zgodovino z 61 točkami, je bil na prizorišču »zločina« pod koši legendarne dvorane Madison Square Garden izjemen njegov izzivalec LeBron James. Ob 52 točkah je vpisal še 10 skokov in 11 podaj za zmago Clevelanda nad moštvom Knicks in izenačil rekord Kareema Abduala Jabbarja. Slednji je bil doslej edini, ki je več kot 50 točkam dodal še dvomestno število skokov in asistenc. Čeprav je Bryant v dvorani Madison Square Garden v New Yorku po številu točk prekašal Jamesa, pa je košarkarski as Konjenikov vpisal svoj že 21. trojni dvojček v karieri. Mogoče na prvi pogled nič posebnega, a je tak dosežek - torej ob 50 točkah na tekmi, kar je njegov najvišji izkupiček v tej sezoni, biti še tako dober v skoku in pri podajah doslej v ligi NBA uspelo le legendarnemu centru Jezernikov Jabbarju daljnega leta 1975. Knicksi so proti Konjenikom klonili s 102:107. »Na parket ne grem zaradi številk, želim le odigrati svojo igro, je vsekakor zatrdil 24-letni James. Spet skrivnostna smrt kolesarja DOHA - Kolesarji na dirki po Katarju so zaviti v črno. Pred peto etapo so namreč v hotelski sobi našli mrtvega belgijskega tekmovalca Frederie-ka Nolfa. Kolesar moštva Topsport Vlaanderen je umrl med spanjem, razlog za smrt naj bi bila po neuradnih podatkih odpoved srca. Nolf bi 10. februarja dopolnil 22 let, profesionalni kolesar pa je postal lani.Nesre-čneža so v sobi hotela Ritz našli mo-štveni kolegi. Takoj so poklicali mo-štvenega zdravnika, ki je poskusil z oživljanjem, a neuspešno. Zadnja podobna smrt med kolesarsko karavano se je zgodila leta 2003, ko je na dirki po Nemčiji med spanjem umrl Francoz Fabrice Salanson. Peto etapo so vseeno izvedli, a je šlo za 30 km dolgo počasno vožnjo. Valentino nima sreče KUALA LUMPUR - Nesreča, v kateri si je porezal roko in nogo, mo-tociklističnemu superšampionu Valentinu Rossiju ni preprečila prvih testiranj z novo yamaho. Da pa v zadnjih dnevih res nima sreče, so pokazale same vožnje. V eni izmed njih je padel, vendar se ni poškodoval in se je hitro vrnil na motor. Šestkratni prvak v kraljevskem razredu je s testiranji nove yamahe izredno zadovoljen. »Prvi vtisi so izjemni. Nov motor je že izredno hiter, tako da imam dobre občutke,« je dejal Rossi ki je na nesrečno poškodbo že skoraj pozabil: »Na njo me še spominja bolečina, toda pri vožnji me to ne ovira preveč.« Motociklistično SP e bo začelo 4. aprila v Katarju. Neverjeten poraz slovenskih hokejistov HANNOVER - Slovenska hokejska reprezentanca je v tekmi prvega kroga olimpijskega kvalifikacijskega turnirja (skupina E) v skoraj povsem prazni dvorani TUI Arena v Hanno-vru po podaljšku izgubila z Avstrijo s 3:4 (0:0, 3:2, 0:1; 0:1) in je tako že skoraj brez možnosti za uvrstitve na igre v Vancouvru. Še 4. minute pred koncem je Slovenija vodila s 3:2, v podaljšku pa je bil zanjo usoden »zlati gol« po štirih minutah igre. Za slovensko reprezentanco je dva gola dosegel Marcel Rodman, enega pa Andrej Hebar. Za Avstrijo je igral tudi koroški Slovenec Martin Oraže. Slovenija bo jutri ob 12. uri v drugem krogu igrala proti Japonski, v nedeljo pa ob 17. še proti domači reprezentanci Nemčije. / ŠPORT Petek, 6. februarja 2009 21 kolesarstvo - Mednarodna dirka lonjerske Adrie bo 1. marca Na Trofeji ZSŠDI bo kar nekaj novosti Radivoj Pečar: Nastopilo bo 26 ekip - Predstavitev dirke bo 23. februarja V Lonjerju se je začelo vzvratno štetje. Do 33. izvedbe mednarodne kolesarske Trofeje ZSŠDI (Združenja slovenskih športnih društev v Italiji), ki jo organizira lonjerski kolesarski klub Adria, manjka le še 23 dni. Dirka bo namreč na sporedu, kot običajno, prvo nedeljo marca. Letos ta datum sovpada prav s prvim dnem marca. Organizatorji so se na letošnjo dirko začeli pripravljati že pred nekaj meseci. »Bolj natančno proti koncu oktobra, ko smo poslali raznorazne prošnje lokalnim upravam in ustanovam. Iz organizacijskega vidika je celotna zadeva kar zahtevna. Tudi letos pa smo se dobro pripravili in smo skoraj vse že uredili,« je povedal direktor lonjerske kolesarske dirke Radivoj Pečar. Lonjerska dirka, ki je na sporedu tudi na mednarodnem koledarju, velja za uvod kolesarske sezone v Furla-niji Julijski krajini. Tudi v letošnji sezoni bo na dirki nekaj novosti, ki pa nam jih organizatorji niso hoteli še razkriti. Vemo le, da bo proga nekoliko spremenjena. Sklenili pa so tudi sodelovanje s tržaškim podjetjem Kronos Electric, ki se ukvarja z lokalizacijo. »Več o tem pa bomo razkrili na predstavitveni tiskovni konferenci, ki bo na pustni ponedeljek, 23. februarja, ob 18. uri, v šport-no-kulturnem centru v Lonjerju. Letos bo na Trofeji ZSŠDI nastopilo 26 ekip, prijavljenih pa je 200 kolesarjev. »Na žalost so tudi letos odpadla številna moštva, ki so se prijavila prepozno. Na dirki namreč lahko kolesari največ 200 tekmovalcev. Prve ekipe so se prijavile že septembra. Vsaj mesec pred uradnim razpisom za nastop na dirki in pred izdajo koledarja mednarodnih dirk. Nekaj moštev še ni nastopalo v Lo-njerji, tako da bomo letos imeli tudi novince. Ostali pa so se prijavili do konca decembra,« je še povedal Pečar in dodal, da bo težavnost proge, kljub spremembam, podobna lanski. Kot kaže v Lonjerju letos (še) niso okusili finančne krize. »Mogoče le delno,« meni Pečar. »V glavnem smo obdržali vse lanske pokrovitelje, ki nas sicer podpirajo že več let. Mi imamo večje število manjših sponzorje. Če nekdo odpove, ga zamenjamo z večjo lahkoto. Če bi imeli enega ali dva velika pokrovitelja in bi se eden od dveh umaknil, potem bi dirko z veliko težavo organizirali. (jng) Na lanski, 32. izvedbi Trofeje ZSŠDI je prvi čez ciljno črto na cesti za Bazovico nad Lonjerjem prikolesaril Manuele Boaro, član italijanske ekipe Zaif desiree Fior kroma hokej - Polet ZKB Priprave pred tekmo kroji vreme Hokejisti Poleta ZKB Kwins bodo jutri že začeli z nastopi drugega dela prvenstva. Na domači ploščadi na Pikelcu (ob 21.00) bodo gostili Milano 24. Gostitelji imajo pet točk več, na lestvici pa so le mesto više (Polet je šesti, Milano pa peti). Priprave na tekmo pa je krojilo slabo vreme. Dva treninga sta namreč odpadla zaradi deževja, vprašljiva pa je tudi jutrišnja tekma. Openska ploščad je bila namreč v tem tednu neuporabna; če se vremenske razmere ne bodo izboljšale, bi lahko Polet izgubil tekmo kar brez boja. Ka-petan Samo Kokorovec je zato zaskrbljen: »Skrbi zaradi premočene ploščadi in vremskih razmer so pred tekmo dodatni problem. Nasprotnikom smo enakovredni, tako da je zmaga dosegljiva. Upam, da bomo tekmo res odigrali.« PRVENSTVO U15 Mladinska ekipa Poleta Kwins Slo je brez težav premagala skromnega nasprotnika Bujo. Varovanci trenerja Aleša Fajdige (igralec članske ekipe) so slavili zmago s 15:0. V drugem polčasu so priložnost dobili tudi mlajši igralci in si tako nabrali prve tekmovalne izkušnje. namizni tenis - Dvoboj ženske A1 -lige v Zgoniku med Krasom ZKB in Sandonatesejem Težko tudi za Yuanovo Milansko moštvo razpolaga s samimi vrhunskimi igralkami evropskega formata - Crismancicheva redno trenira, Eva Carli pa študira V tekmi 2. kroga povratnega dela A1-lige se bodo Krasove namiz-noteniške igralke na domačih tleh v Zgoniku (pričetek ob 18. uri) pomerile s Sandonatesejem, enim od dveh edinih kandidatov za naslov prvaka. Prejšnjo soboto je moštvo z Milanskega dobesedno dotolko tretjo »silo« prvenstva Inottico Molfetto, s katero se bo najbrž spet pomerilo tudi v polfinalu končnice. Številka 1 med Kitajkami v Italiji Qi Rong, Romunka Daniela Dodean in dolgoletna re-prezentantka Laura Negrisoli so popolnoma nadigrale Molfettino kitajsko trojko Han Yan, Wang Yu in Tian Jing, saj so jim v štirih dvobojih prepustile le en set. Sandonatese je ekipa evropskega formata, kljub temu pa je vprašljivo, ali mu bo uspelo končno osvojiti naslov prvaka, če vemo, da je v prvem delu domače lige doživel proti prvaku Castelgoffredu pravo blamažo, poraz s 4:0. »Milančanke niso v našem dometu. Proti njim smo v prvem delu izgubile vse dvoboje in nismo osvojile niti seta, vendar za nas takrat ni igrala Kitajka Yuanova (pri Sando-nateseju pa je Dodeanovo zamenjala njena nič bistveno slabša rojakinja Samara, op. ur.). Tokrat bi posebno zanimiva utegnila biti prav njena dvoboja, nikjer pa ni rečeno, da ju bo osvojila, saj so vse nasprotnice močne,« je povedala tehnično vodja ŠK Kras Sonja Milič. Poleg Yuanove bosta Krasove barve jutri v Zgoniku, tako kot že v prejšnjem krogu proti Ri-postu, branili Martina Milič in Mateja Crismancich. Slednja zdaj trenira precej več kot pred novim letom, ko je iz študijskih razlogov izostaja-la s treningov, povečan obseg vadbe pa se ji že obrestuje, saj je prejšnji teden na pomembnem srečanju za obstanek osvojila za Kras ključno točko protu Sulfarovi. Matejino mesto na »klopi« pa je zdaj prevzela Eva Carli, ki se pripravlja na pomemben natečaj in zaradi tega še nekaj časa ne bo trenirala. nogomet - Zaostala tekma 3. amaterske lige Mladost ni prepričala Doberdobci so povedli z Gaglianom - V drugem delu pa so popustili na celotni črti A. Čok kaznovan do 3. aprila! R. Zuppin: Sodnika spotaknil nehote CGS - Mladost 2:1 (1:1) STRELCI: Gagliano v 12., Brezza (C) v 42. in v 59. min. MLADOST: J. Devetak, Kobal (Batistič), Radetič (Con-tin), Marusič, E. Zorzin, C. Zorzin, Gobbo, Bressan, Gaglia-no, Vitturelli, Bensa (D'Onorio). TRENER: F. Sambo. Po slabi predstavi je doberdobska Mladost, v zaostalem srečanju 3. amaterske lige, zasluženo izgubila proti tržaški ekipi CGS, ki po pravici rečeno ni bil boljši nasprotnik. Gostje iz Doberdoba so začeli zelo dobro in takoj povedli v 12. minuti z Gaglianom, ki je z glavo preusmeril v gol Bressanovo visoko podajo s kota. V nadaljevanju je Mladost imela še vsaj tri zelo dobre priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristiti. Zgrešila sta najprej Bensa in nato še enkrat Gagliano. Kdor zgreši, ga dobi, pravi nenapisano nogometno pravilo. In tako je bilo tudi tokrat. Gostitelji so izenačili tri minute pred koncem polčasa. Gol je sicer videl na nitki že prej, a še dobro, da je odlično posredoval vratar Jurij Devetak. V drugem polčasu je CGS igral boljše in prevzel pobudo v svoje roke. Nogometaši Mladosti so popustili na celotni črti. Po 14. minutah so Sartorijevi varovanci povedli. Le minuto kasneje je kapetan Simone Bressan poskusil presenetiti s polovice igrišča. Njegov strel pa se je odbil od vra-tnice. Zadnji del tekme je bil vse prej kot dopadljiv. Obe ekipi sta naredili veliko napak in svoje je prispeval tudi neizkušeni sodnik. Po tekmi je bil trener Mladosti Fabio Sambo zelo razočaran. (jng) Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je bila tokrat še posebno ostra do zveznega igralca Primorja Aljoše Čoka, ki mu je namenila kar dolgo kazen. Prisilno bo moral mirovati do 3. aprila. Kaj pa je storil Aljoša tako hudega? V zapisniku piše, da je nogometaš Primorja nalašč med igro udaril sodnika v mečno kost na levi nogi. Sodnik sicer ni padel na tla. V zapisniku še piše, da je disciplinski sodnik, zaradi mladosti nogometaša, celo omilil kazen. Kaj pa pravijo v taboru Primorja? »Aljoša je med igro nehote spotaknil sodnika. Niti zdaleč ga ni nalašč. Aljoša nekaj takega ne bi nikoli storil. To smo sodniku tudi povedali, a očitno zaman,« je dogodek orisal predsednik Primorja Roberto Zuppin, ki je tudi napovedal priziv proti odločitvi disciplinske komisije deželne nogometne zveze. »Aljoši morajo absolutno zmanjšati kazen,« je še dodal Zuppin. Disciplinski sodnik je za en krog kaznoval še Giulia Cer-rana (Kras), Pierpaola Gargiuola (Breg) ter Igorja Ghezza (Zarja Gaja). V prvenstvu deželnih mladincev bo za en krog miroval Krasov nogometaš Jacopo Latin. V pokrajinskem prvenstvu najmlajših pa je bil za en krog kaznovan nogometaš Pomladi Andrea Bonetta. TRŽAŠKA SELEKCIJA - Nogometaša Primorja (2. AL) Aljoša in Jan Čok sta bila povabljena na četrtkov trening mladinske pokrajinske selekcije, ki ga bo v Žavljah (ob 19. uri) vodil selektor Antonio Podgornik. zanimivost - Državne lestvice Miličeva in Simoneta številki 1 pri ŠK Kras, brata Rotella najbolj napredovala Povzpeti se na vrh je v športu težko, še težje se je v njem obdržati. To »sveto« pravilo velja tudi za naše namiznoteniške igralce in igralke. Na najnovejših računalniških lestvicah državne zveze FITET, ki jo sicer zdaj obnavljajo zelo pogostokrat, se mnogi izmed njih (predvsem dekleta) nahajajo zelo blizu vrha, vendar svojih rezultatov niso izboljšali, kvečjemu so nazadovali, čeprav rahlo. Med moškimi zavzema od Slovencev najvišji položaj 26-letni član ŠK Kras Bojan Simoneta, ki je zdaj na 157. mestu, vendar je bil lani ob enakem času 142., njegova doslej najboljša uvrstitev pa je 85. mesto iz oktobra leta 2005. Velja omeniti, da je na državni lestvici kar 1.677 igralcev. Velik napredek, največjega med vsemi tekmovalci in tekmovalkami ŠK Kras, sta zabeležila brata Michele in Stefano Rotella, ki presenečata tudi v državni ekipni B2-ligi. 17-letni Michele, ki je septembra lani prestopil iz 4. v 3. kategorijo, je ta čas 275. To mesto je zavzemal tudi oktobra lani in predstavlja njegov najboljši rezultat, saj je bil še pred enim letom 460. Še večji napredek je dosegel mlajši, 15-letni Stefano, ki se je v enem letu z 855. povzpel na sedanje 455. mesto. Med ženskami je zdaj najboljša 20-letna Lisa Ridolfi (Sandona-tese), ki pa je v zadnjem letu s 13. padla na 15. mesto, pred dobrim poldrugim letom pa je bila celo enajsta. Sledi ji 32-letna Ana Bržan (Siena), ki zaseda 18. mesto (nekaj časa je bila poškodovana), pred 12 meseci je bila 14., pred osmimi leti pa je bila celo deseta. Od krasovk zaseda 24-letna Martina Milič 21. mesto (pred enim letom je bila 15.), najvišje pa se je povzpela aprila lani, ko je bila štirinajsta. 20-letna Mateja Crisman-cich ji sledi na 22. (lani 21.), februarja lani pa je bil njen »career high« sedemnajsto mesto. Od članic Kraso-ve paradne ekipe je Eva Carli 40., la- Martina MiliC kroma Bojan Simoneta kroma Lisa Ridolfi kroma ni ob tem času pa je bila 49., med lanskim letom pa se je povzpela do 35. mesta, kar je njen najboljši dosežek. Zanimivo je, da 36. mesto še vedno drži Katja Milič, ki je že precej časa neaktivna. Na ženski državni lestvici je v primerjavi z moško samo 354 imen, vendar pa je treba povedati, da je na prvih 12 mestih kar pet igralk kitajskega porekla in še nekaj igralk tuje narodnosti, a z italijanskim državljanstvom. Da lestvice vsekakor niso vedno najbolj verodostojen pokazatelj razmerja moči, kaže tudi lestvica tujk, na kateri je Krasova Kitajka Yuan Yuan (po letu premore zaradi nosečnosti) šele na 9. mestu, njeni nastopi v A1-ligi pa dokazujejo, da je med boljšimi. Tujk je v Italiji kar 47. Med njimi zaseda Jana Tomazi-ni iz Izole 22. mesto. 22 Petek, 6. februarja 2009 ŠPORT / smučanje - Jutri v Forniju v organizaciji SK Brdina in ZSŠDI Druga preizkušnja Primorskega pokala: odbojka - Pokrajinski finale mladink Za naslov prvakinj tudi Kontovel Pokal ZKB za podjetja Prvič četveroboj Forni di Sopra bo jutri gostil 2. preizkušnjo 4. Primorskega pokala in 5. pokala Alternativa sport. Na vrsti bo Pokal ZKB za podjetja v organizaciji Smučarskega kluba Brdina s sodelovanjem ZSŠDI. Na veleslalomski preizkušnji bodo tekmovalci nastopali za podjetja iz Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Tudi na jutrišnji tekmi bodo ob članih naših društev nastopili tudi tekmovalci iz Slovenije, točneje iz primorsko-no-tranjske regije. Veleslalom bo postavljen na progi Cimacuta. Tekmovalci si bodo postavitev lahko ogledali od 9.00 do 9.30, start pa bo ob 9.45. Startne številke bodo predstavniki podjetij dvignili na startnem mestu od 8.45 do 9.15. Tekmovalci se bodo najprej pomerili v veleslalomu, najboljših 16 moških in najboljših 8 žensk pa se bo uvrstilo v veliki finale v paralelnem slalomu. Vpisovanje se zaključi danes, ob 12.00. Vremenske napovedi sicer niso najboljše: napovedujejo oblačno vreme in padavine, vendar so organizatorji trdno odločeni, da tekmo izvedejo v vsakem primeru. Na tekmovanju, ki velja tudi za 9. Pokal Zadružne kraške banke, bodo smučarji razdeljeni v 14 starostnih kategorij, od najmlajših super babyjev (2002 in mlajši) do super veteranov »B« (1944 in starejši). Uvrstitev bo štela tudi za skupno lestvico 4. Primorskega pokala in 5. pokala Alternativa sport. Prve točke za skupno razvrstitev so tekmovalci nabirali že 25. januarja na Trbižu na Zimskih športnih igrah. Tretja tekma bo na vrsti v soboto 28. februarja na Starem vrhu, četrta pa 14. marca v kraju Forni di sopra. smučanje - Tekma SK Devin V nedeljo Trofeja Alternativa sport SK Devin bo v nedeljo, 8. februarja v kraju Forni di Sopra organiziral deželno tekmo FISI za 5. Trofejo Alternativa sport. Na veleslalomski preizkušnji se bodo pomerili dečki in deklice ter naraščajniki in naraš-čajnike. Proga bo postavljena na progi Varmost 2. Tekmovalci so bodo postavitev lahko ogledali od 8.30 do 9.15, start pa bo ob 9.30. Ker gre za deželno tekmo, se bodo tekmovanja udeležili vsi deželni klubi. Število vpisanih bo znano šele jutri zvečer. Lani se je tekmovanja udeležilo kar 180 smučarjev, med najbolj uspešnimi pa je bila Lara Pu-rič (Mladina), ki je bila med naraščajnicami tretja. PIANCAVALLO - Zaradi obilnega sneženja sta odpadli tekmi FIS na Piancavallu, ki sta bili na sporedu v soboto in nedeljo. Tekme bi se morali udeležiti tudi mladinci združene ekipe Ski pool Gadi. Kontovel, Virtus, Libertas in Altura se bodo v nedeljo, 8. februarja pomerile za naslov odbojkarskih pokrajinskih prvakinj za dekleta pod 18. letom. Letošnja formula finalnih dvobojev je čisto nova: tržaška odbojkarska zveza se je namreč odločila za enodnevni četveroboj. V jutranjih urah bodo mladinke igrale polfinalne tekme, v popoldanskih urah pa tekmo za 3. mesto in finale. Formula, ki predvideva jutranje in popoldanske tekme, je nadvse pozitivna. Gre za lepo promocijo športa, ki bo privabila bržkone veliko odbojkarskih navdušencev. V finale se je uvrstil tudi Kontovel, ki je bil po rednem delu prvenstva prvi v svoji skupini. Varovanke trenerke Ta-nie Cerne se bodo v polfinalu pomerile z Virtusom (ob 9.30 na Alturi). Tržaška ekipa je premagljiva. V drugi polfinalni tekmi se bosta pomerila Libertas in Altura. Favorit za uvrstitev v finale in tudi končno zmago je Libertas. Spored: zujtraj (telovadnica na Al-turi, ul. Alpi Giulie): ob 9.30 Kontovel -Virtus; sledi Libertas - Altura; popoldne košarka - Jutri ob 20.30 slovenski derbi moške D-lige V Dolini glava in rep Vodilni Brežani favoriti proti Domovi pepelki - Med Kontovelom in Villessami se obeta izenačem boj za zmago __________V četrtem krogu povratnega dela D-liga- UNDER 17 ŽENSKE »naša napoved« Mattia Bronzato sledi promocijski ligi, Boru in tržiškemu Falconstarju Mladi borovec Mattia Bronzato se je po opravljeni maturi odločil za zahtevno pot, saj se je ob delu posvečal tudi univerzitetnemu študiju. Po mladinskih ligah v Borovem dresu bi moral letos igrati v promocijski ligi. Treninge je sicer redno začel obiskovati, oktobra pa si je pretrgal gleženjske vezi, zaradi katerih že tri mesece miruje. Svoji ekipi je sicer redno sledil in seveda upa, da se ji bo lahko čim prej pridružil, tako na treningih kot na uradnih nastopih. Presenetil ga je tudi trener Sancin, ki ga prej sicer ni poznal »na tekmah je zmeraj navdušen. Na treningih pa občasno celo sleče trenerko in igra z nami, če nas je premalo.« Že drevi bodo Mattijevi soigralci igrali s Ferroviariom-Scogliettom: »bo trda, ker igrajo dobro. So izkušena ekipa, ki nas lahko spravi v škripce. S hitro igro, agresivno obrambo in ščepcem sreče pa bi lahko tudi zmagali. V promocijski ligi je namreč pomembna tudi sreča, saj pogosto zmanjkajo tudi pomembni igralci.« Nasploh pa se v tem prvenstvu preizkuša veliko mladih, ki niso dobili mesta v višjih ligah. Poleg promocijskemu prvenstvu pa je Mattia sledil tudi Borovi članski ekipi v državni C ligi. Prejšnjo sezono je tudi sodeloval pri obveznem pošiljanju statistik košarkarski zvezi s programom Full Court. Na krajšo »krizo« Štoklja in soigralcev je verjetno vplival tudi poraz na derbiju z Jadranom. »Sami so si v prvem polčasu izborili prednost, v drugem pa jo zapravili. Poraz pa so za tem gotovo občutili, saj je izgubljene derbije težko metabo-lizirati.« Mattia je letos občasno sledil tudi tržiškemu B ligašu Falconstarju, s katerim sta prvo polovico sezone igrala tudi njegova bivša soigralca Batich in Sosič. »Daniel Batich je dober igralec, žal pa ga v ekipi »zapira« Laezza, ki je gotovo med najboljšimi playmakerji v ligi. Daniel se je dosti izboljšal: ima veliko volje in navdušenja, v ekipi pa se dobro znajde.« Peter Sosič pa je bil gotovo pomemben za Jadranov »preporod«: »Že na derbiju je bil njegov doprinos zelo pomemben, na splošno pa sedaj igra dobro. Škoda, da ni imel možnosti v Tržiču, ker bi mu lahko tudi tam dokazal, kaj zmore. Po izkušnji z Jadranom pa se lahko uveljavi tudi v B ligi.« MATTIJEVE NAPOVEDI Virtus Videm (18) - Bor Radenska (16) zmaga Bora +7 (prva tekma +5) Jadran Mark (14) - Vicenza Basket (10) zmaga Jadrana +14 (+12) Breg (30) - Dom (4) zmaga Brega +38 (+55) Kontovel (14) - Villesse (16) zmaga Villesse +8 (+13) AIBI Fogliano (6) - Polet (4) zmaga Poleta +10 (+7) (M.O.) škega prvenstva je na sporedu tudi drugi slovenski derbi med Bregom in Domom. V Dolini se bo tekma med prvo in zadnjeuvrščeno ekipo začel jutri ob 20.30 s sodniškim metom dvojice Romano - Postir. Kot na prvi tekmi so tudi tokrat predstavniki dolinske občine nesporni favoriti, kljub predvideni odsotnosti ka-petana Boruta Klabjana. Na nasprotni strani je zaradi delovnih obveznosti v dvomu Tassilo Kristančič, tako da bi moral biti boj pod košema precej izenačen. Doslej skoraj neustavljivemu Klarici bo Ambrosi skušal zoperstaviti Gorjupa, s Cejem in Covijem pa bo moral zaustaviti Zerialija. Krašovec pa bo gotovo izkoristil premoč v zunanjih pozicijah, saj ima tu na razpolago več enakovrednih menjav - vse na za D ligo zelo visoki ravni. Predvsem s protinapadi in prodori lahko Brežani dobesedno uničijo domovce. Če jih Goričani v teh elementih utegnejo zaustaviti, je lahko tekma bolj izenačena kot prva. Tudi Kontovelci bodo pred domačim občinstvom igrali jutri s pričetkom ob 20.00. Tekmo, ki verjetno ne bo odločala o ničemer, saj sta obe ekipi dejansko že rešeni, v končnico pa se verjetno ne bosta uvrstili, so na košarkarski zvezi zaupali Tržačanoma Viginiju in Giustu. Med Brumnovi varovanci se bo po tednu počitka predvidoma vrnil Peter Lisjak, nastop mladega playmakerja Gantarja pa je še vedno v dvomu. Na papirju sta si ekipi precej enakovredni, prednost domačega igrišča pa bi lahko jeziček na tehtnici prevesila v korist Kon-tovela. (M.O.) PROMOCIJSKO PRVENSTVO Poraz proti selekciji Vidma Polet - Libertas SC Videm 48:96 (14:19; 12:14; 14:33; 8:30) POLET: Croselli 10, Grisoni 2, Tavčar, Bogatec 4, Pertot, Di Lenardo 11, Budin 11, Kraus 10, Bonan-no. TRENER: Vremec. 3T: Croselli 1 PON: Tavčar V nadaljevanju serije izredno težkih tekem, ki jih nalaga razpored v tem delu prvenstva so poletovke naletele na zanje najbolj neugodne nasprotnice, ekipo, ki predstavlja selekcijo najboljšega, kar lahko nudi mesto kot Videm, in ki predvaja izredno borbeno, da ne rečemo »umazano«, in predvsem neizprosno igro od začetka do konca tekme. Proti tej ekipi so poletovke tudi utrpele na prvi tekmi v Vidmu najhujši poraz doslej v prvenstvu. Dobra vest je ta, da so tokrat z zbrano in požrtvovalno igro kljubovale močnejšemu nasprotniku cel prvi polčas in to kljub temu, da nista obe nosilki igre Di Lenardova in Krausova imeli svojega najboljšega dne. Zato sta v prvem polčasu igrali zelo dobro Crosellijeva in Budinova, ki sta tudi bili najbolj zaslužni za povsem dostojen izid ob koncu prvega dela tekme. Slaba vest je seveda ta, da je takoj ob začetku drugega polčasa nastopil v vrstah Poleta popolen mrk, ki ne zasluži komentarja, a le čim prejšnjo pozabo. Igra je popolnoma razpadla in je zato končni izid žal tak, kot je.(ST) košarka - Prvenstvo U21 (Suvich, ul. Giulia): ob 16.30 tekma za 3. mesto, ob 19.00 tekma za 1. mesto. 1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga - Volley Club 0:3 (8:25, 14:25, 23:25) SLOGA: Calzi 0, Guštin 2, Kosmi-na 11, D. Košuta 0, M. Košuta 2, Lupinc 2, Slavec 7, Žerjal 0. Trener Ivan Peter-lin Slogaši so doživeli gladek poraz, vendar gre takoj poudariti, da nastopajo za Volley Club sami prekaljeni igralci (n.pr. Unterweger, Clabotti in drugi) ki so še pred kratkim uspešno nastopali v C-ligi. V prvem setu so gostje našo ekipo povsem nadigrali, v nadaljevanju pa so se naši odbojkarji sprostili in nudili boljši odpor. Dokaj povprečna sta bila sicer tako sprejem kot obramba, vendar so kljub temu znali izvesti vrsto učinkovitih napadov, kjer se je odlikoval predvsem Kosmina. Dober nastop je opravil Sandy Slavec, pohvalo za prikazano igro pa zaslužijo zlasti najmlajši. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Prevenire - Sloga Dvigala Barich 0:3 (11:25, 9:25, 9:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri (libero), Cernich 8, Goruppi 4, Kralj 11, Malalan 6, Milkovič 6, Pertot 2, Slavec 6, Spangaro 10. TRENER: Maver. Slogašice so odigrale svojo drugo tekmo in spet zmagale. Prevenire je mešana ekipa starejših in mlajših igralk, ki pa našim niso bile dorasle. Veliko točk so naše igralke dosegle že s servisom, pa tudi na mreži so bile absolutno boljše. Pohvalo pa zaslužijo, ker se niso prilagodile igri nasprotnic in so ostale zbrane skozi vse srečanje. (Inka) Killjoy - Kontovel Sokol 3:1 (25:19, 25:20, 16:25, 28:26) KONTOVEL: Bembi, Briščik, Ci-bic, Collovati, Ghezzo, Gregori, Raubar, Škerlavaj, Starc, Turco (L), Zavadlal. TRENER: Cerne. Kontovelke so v tretjem krogu doživele prvi poraz. V prvem nizu so varovanke trenerke Cerne začele dobro, nato pa se je razmerje sil na igrišču spremenilo, tako da je Killjoy prvi dosegel 25. točko.V drugem setu je pri Kontovelu odpovedal sprejem in servis, v tretjem nizu pa so zaigrale dobro in zmagale. Četrti niz je bil izenačen: domače igralke so že povedle na 22:17, nato pa je Konto-vel z delnim izidom 7:0 povedel na 24:22. Zadnji napad je bil za las predolg, tako da so gostije izgubile prvo match žogo. V končnici niso uspele zbrati moči in tako prepustile zmago nasprotnicam. Vrstni red: Kontovel Sokol, S. Andrea in Sloga 6, Killjoy 3, Poggi Oma 2, Oma 1, Sistem Volley in Prevenire 0. Kontovelci vknjižili zmago, S. Ferfoglia 34 točk Oboji že drevi V tretjem krogu povratnega dela promocijskega prvenstva bosta obe slovenski ekipi stopili na igrišče že drevi. Sokolovci čaka sorazmerno lahka naloga, saj bodo ob 21.00 v na-brežinski telovadnici gostili ekipo 69ers, ki je doslej zmagala samo proti Santosu, prejšnjemu nasprotniku Sokola. Doljak in soigralci bi morali tudi tokrat brez večjih težav nadigrati nasprotnike, kot po navadi pa jih ne smejo podcenjevati. Tekmo bosta predvidoma sodila Tržačana Minca in Vatta. Precej težja bo naloga mladega Bora Artgroup, ki bo ob 21.15 igral v telovadnici Addobbati na Greti proti prvouvršče-nemu Ferroviariu Scogliettu. Nosilci te ekipe so bivši Borovi in Cicibonini igralci Hrovatin, Smi-lovich, Kemperle in Floridan, ki so že v prvem delu zanesljivo premagali manj izkušene nasprotnike. Povratno srečanje bi lahko bilo bolj izenačeno od prvega, še predvsem če bodo Widmann in soigralci bolje izkoristili svoje vrline -hitrost ter agresivno igro. Pravico bosta delila sodnica Divo in sodnik Bullo. (M.O.) Dinamo - Kontovel 70:97 (15:21, 34:46, 49:71) KONTOVEL: Guštin 6, Lisjak 12, Malalan 17, Ferfoglia 34, Sossi 12, Gag-gi Slokar 5, Zaccaria 9, Bergagna 0. TRENER: Brumen. Kontovelci so na gostovanju suvereno nastopili, čeprav niso bili v optimalni formi. Na klopi je zaradi odsotnosti trenerja starca mladince vodil trener Peter Brumen. Zmaga Kontovelcev ni bila nikoli vprašljiva: zelo dobro so napadali, malo je bilo izgubljenih žog, tako da so goriški košarkarji le s težavo obdržali tak ritem. Med posamezniki si pohvalo zasluži Saša Ferfoglia, ki je bil s 34 točkami najboljši strelec. V prostih metih je bil zelo precizen (10:10), zbral je še 8 skokov in 5 asistenc. Ostali izidi: Virtus - Alba 68:56, CBU - Don Bosco 85:73, Intermuggia -Roraigrande 87:74. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran ZKB - Venezia Giulia 73:61 (22:20, 40:38, 51:46) JADRAN: Ban 21, Škerl 7, Dellisanti 25, Sacher 12, Daneu 3, Bernetič 4, n.v. Pegan, Moscati, Starec. TRENER: Gerjevič. Jadranovci so v tretjem krogu povratenga dela vknjižili pomembno zmago. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Nasprotniki so namreč zelo dobro postavili obrambo, tako da sta imela predvsem Ban in Bernetič težko pot do koša. Tako postavitev pa je zelo dobro izkoristil Luka Dellisanti, ki je bil naposled s 25 točkami najboljši strelec v Jadranovem taboru. Čeprav so jadranovci vse četrtine zaključili v vodstvu, so jim bili nasprotniki stalno za petami in večkrat tudi povedli. Predvsem organizator igre miljske ekipe je Banu in ostalim povzročal največ težav s številnimi prodori. Pod pričakovanji je tokrat nastopil Ivan Ber-netič. Odlično pa ga je nadomestil Niko Daneu (letnik 1994), ki je dosegel odločilno trojko in zbral še dva pomembna skoka v napadu. Ostali izidi: CBU - Pallacanestro Trieste 98:47, Codroipese - Santos 107:49. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 -Mladinska pevska skupina Bodeča Neža 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Ciak...si canta! (v. E. Daniele) 23.15 Dnevnik, sledi Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 19.00, 1.35 Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 10.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, superkombinacija, smuk (Ž) 13.00 Dnevnik in rubrike 13.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, superkombinacija, slalom (Ž) 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. . Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.35 Aktualno: Punto di vista 23.45 Aktualno: Malpensa Italia 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 0.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 11.40 12.40 13.30 14.05 15.55 16.45 18.35 18.55 20.20 21.10 23.55 1.40 16.40 Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Film: Tempo di vivere (dram., ZDA, '58, r. D. sirk, i. J. Gavin, L. Pulver) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Decisione critica (akc., ZDA '96, r. S. Baird, i. K. Russel, D. Suchet) Film: Hard Cash (akc., ZDA, '02, r. P. Antonijevic, i. D. Hannah, R. Rowland) Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 8.00 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 O Italia 1 23.10 Nan.: Gossip Girl 0.10 Variete: Saturday Night Live ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 8.50 14.40 Klasična glasba 10.35 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Kratke vesti 12.30 Hard Trek 13.05 Il direttore incontra 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Olimpionici, famosi presenti e passati 15.05 Aktualno: Volley time 17.00 Risanke K2 17.45 Si racconta ... Una sera d'inverno un narratore 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.55 Nan.: Centennal La 7 LA ^ 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque 14.05, 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad: Beautiful Nan.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: I Cesaroni (It., '08, r. S. Vicario, f. Pavolini, i. C. Amendola, E.S. Ricci, A. Fassari) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene Show (vodijo Ilary Blasy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) 7.00 10.10 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.20 17.20 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 0.55 1.20 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Le avventure del capitano Hornblower, il temerario (pust., ZDA, '51, r. R. Walsh, i. G. Peck, V. Mayo) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide Nan.: Cold Squad Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Dok.: I giorni che sconvolsero il mondo Nočni dnevnik Aktualno: La 25.a ora Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Ris. nan.: Hotel Obmorček (pon.) 9.45 Kratki dok. film: DJ Bram 10.00 Enajsta šola 10.35 Dolgcajt (pon.) 11.20 To bo mo poklic: metalurg (pon.) 11.50 Osmi dan (pon.) 12.20 Alpe - Donava - Jadran, podobe iz srednje evrope(pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Biograf. nad.: Prešeren (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.05 18.10 Risanke 16.25 Nan.: Linus in prijatelji - V pričakovanju Božiča 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.55 0.10 Duhovni utrip 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. druž. nan.: Peta hiša na levi 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, vremenska napoved, šport 22.55 Polnočni klub 0.25 Dok. serija: Družina (pon.) 0.55 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 05.02.1991 1.20 Dnevnik (pon.), sledi Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 9.30, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 8.35 Glasnik 10.00 Črno beli časi (pon.) 10.15 Magazin v alpskem smučanju 10.45 Val d'Isere: SP v alpskih disciplinah, superkombinacija, smuk (Ž) 12.25 Evropski magazin (pon.) 12.55 Opus (pon.) 13.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 06.02.1991 13.45 Val d'Isere: SP v alpskih disciplinah, superkombinacija, slalom (Ž) 15.15 Glasnik (pon.) 15.40 Šport špas (pon.) 16.10 Primorski mozaik 16.40 Študentska 17.00 Migaj raje z nami! 17.25 Val d'Isere: SP v alpskih disciplinah, superkombinacija (Ž) 18.55 Zlata šestdeseta (pon.) 20.00 Arhitekturna potepanja 20.50 Nad.: Fraiser 21.15 Film: Nepremagljiva 22.55 Film. Zimski poljub 0.10 Nad.: Lepa za umret (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Vesolje je... 15.00 Športna oddaja 15.30 Film: Objestneži (kom., i. A. Fa- brizi, N. Taranto, A. Ninchi) 17.00 Val d'Isere: SP, super VSL (Ž) 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja: Skrčenje ledenikov 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Košarka NLB - magazin 0.10 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.40 Videostrani 11.30 20.00, 23.10 Dnevnik Tv Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Spomini borcev (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.00 23.05 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.00 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 14.45 Nagrada za gospodarske dosežke GZS; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program iz studia RK. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 13.50 Kulturne drobtinice; 14.00 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, superkombinacija, slalom (Ž); 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.10 Evro-trip; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 6. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno č—y oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika grAdec 0/9 M. SOBOTA yCj O 4/14 . MARIBOR /p PORDENON 7/11 ^NAPOVED ZA DANES Oblačno bo. Ob morju se bodo pojavljale zmerne padavine. Po nižavju bo močno do obilno deževalo še zlasti v predgor-skem svetu. V hribovitem svetu bo v dolinah močno deževalo. V Predalpah bodo padavine obilne. Nad 1200-1400 m nadmorske višine bo snežilo. V Karniji in na Trbiškem bo močno snežilo nad 800-1000 m. Ob morju bo pihal kar močan jugo. Danes bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do , v zatišnih legah do -1, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji tudi do okoli 15 stopinj C. V naslednjih dneh bo nad Italijo vztrajal atlantski ciklon. V višjih plasteh ozračja bodo dotekali jugozahodni tokovi, v prizemlju pa jugovzhodni. Nad zahodno Evrope in deloma Skandinavijo je obsežno ciklonsko območje z oslabljeno fronto. Z jugozahodnimi višinskimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen in razmeroma topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.19 Dolžina dneva 9.59 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 13.20 in zatone „ ob 5.02 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.46 najnižje -2 cm, ob 7.15 najvišje 39 cm ob 14.22 najnižje -61 cm, ob 21.16 najvišje 34 cm. Jutri: ob 2.37 najnižje -10 cm, ob 8.09 najvišje 46 cm ob 14.58 najnižje -69 cm, ob 21.47 najvišje 41 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................800 Vogel.................320 Kranjska Gora........165 Krvavec..............300 Cerkno...............200 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . 190 Civetta...............300 Piancavallo..........400 Forni di Sopra........300 Zoncolan ............320 Trbiž..................250 Na Žlebeh ...........500 Mokrine..............350 Podklošter...........225 Bad Kleinkirchheim .180 ^C grAdec 2/10 CELOVEC O 1/6 TOLMEČ O 5/11 VIDEM O 6/12 OO PORDENON 7/11 TRBIŽ O -1/3 O 0/4 KRANJSKA G. /VSujjfjlo ČEDAD O 7/11 /V GORICA^C>° N. GORICA 8/12 ^ 9/13 O TRŽIČ " 3/8 O KRANJ o 2/8 S. GRADEC CELJE 2/12 \o MARIBOR O 4/11 PTUJ O M. SOBOTA O 4/12 TRST C ^^10/14 PORTOROŽ O