OBISKALI SMO NOVINARSKI KROŽEK NA OŠ MAJDE VRHOVNIK
Obveščanje na osnovni šoli je potrebno
Na osnovni šoli Majde Vrhovnik je v šolskem letu 1980/81 prvič začel z delovanjem novinarski krožek. Osnovni namen krožka naj bi bil izoblikovati šolsko glasilo kot osrednjo obliko obveščanja v šoli.
Na ta način bi namreč pre-mostili osnovne težave in po-manjkljivosti, ki izhajajo predvsem iz dejstva, da so glasila na šolah pretežno lite-rarne narave, torej brez kon-kretne informativne vsebine. Tudi na naši šoli izhaja pod skrbnim mentorskim vod-stvom tov. Maje Stepančičeve literarno glasilo Prve stopi-nje. Poudariti moram, da je glasilo zelo pestro in kvalitet-no pripravljeno
Vendar pa poskušamo mi v novinarskem krožku (na dru-gi strani) z razliko od literarne usmeritve Prvih stopinj, v na-šem glasilu N. E., kar pomeni Naša edicija, dati poudarek informativnim elementom, ustvarjalni kritiki dogajanj na šoli in izven nje. Vsebina gla-sila naj bi bila čimbolj pestra in najraznovrstnejša, primer-na predvsem tistim, ki jim je namenjena. Pravtako pa naj bi bila pestra in domiselna tu-di njegova oblika. Taka vse-binskooblikovna zasnova za-hteva seveda številčno močno^ uredništvo, ki ga mi v tem tre-" nutku ne »premoremo«, in pa primerne materialnotehnične zmogljivosti. Od tu torej prvi del naših težav, ki so »kadrov-ske« narave, saj je resnično delavnih le nekaj učencev-no-vinarjev. Nadaljnja težava je v tem, da glasilo izhaja v ciklo-stilni tehniki, ki seveda ne
omogoča pretirane oblikovne domiselnosti. Poleg tega ti-skajo časopis učenci sami.
Največja in najresnejša te-žava pa je v tem, da je v tako kratkem času težko vnesti v zavest učencev pomen infor-miranja, torej dejstvo, da je mogoče neinformirane ljudi ali ljudi, ki vedo zelo malo, mnogo lažje voditi, usmerjati, prepričevati, skratka, mani-pulirati z njimi. Iz tega izhaja, da je informiranost nujen po-goj za samoupravljanje, oziro-ma, da neinformirani delavci in učenci ne morejo biti tudi dobri samoupravljalci.
Težko je torej usklajevati preveč osebna pričakovanja in želje učencev, ki si želijo bolj lahkotnega, zabavnega in neangažiranega branja, s smo-tri, ki jih pred nas postavlja zahteva po organiziranem in-formiranju na šoli. Zato je tež-ko najti najboljše razmerje pr-vega do drugega.
Pot, ki smo si jo izbrali, je pot postopnega prehajanja od lahkotnejšega k boj angažira-nemu, saj le tako lahko priča-kujemo uspeh. Uspeh pa je za nas to, da bodo učenci časo-pis, ki jim je namenjen, z ve-seljem, zanimanjem in zavze-tostjo prebirali, postopOma pa v čimvečji meri tudi sami tvomo sodelovali pri njego-vem oblikovanju.
Viljana Lukas