Leto VI.	V L|nbl|ani, <l»e 7. avgusta 1U30.	3«. štev.
Slovenski gfa-sils/ei Kongres v &fub1fani
iSlika levo:
Dr. Mavrici] Rus
mestni fizik v Ljubljani in neumoren delavec za izpopolnitev gasilstva.
ni govor staroste JGZ g. Josipa Turka; okrog njega zastopnik Nj. Vel. kralja in drugi častni gostje ter delegacije inozemskih gasilskih organizacij-
Slika levo;
Spomenik prvemu organizatorju našega gasilstva Franju Barletu. Spomenik je bil slovesno odkrit na ljubljan. pokopališču pri Sv. Križu.
Slika desno:
Na grobu gasilskega voditelja Barleta
Slika desno:
Z otvoritve gasilske razstave v prostorih ljubljanskega velesejma: pozdrav-
Dr. Mihael Opeka,
stolni kanonik in gasilski kurat •• v Ljubljani.
Josef Machaček,
podstarosta slovanske gas. zveze in voditelj češkosl. deleg. za 1 j ubij. kongres
Slovenski gasilci so postavili svojemu umrlemu voditelju Franu Barletu lep spomenik na njegovem grobu na ljubljanskem pokopališču. Jugoslovenski in slovanski gasilci so pokrili grob s svežim cvetjem.
Razvitje prapora ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega ln reševalnega društva
Gornja slika: češkoslovaški gasilci pripenjajo na ■ novi prapor trak češkoslovaške gasilske zveze. Spodnja slika: zastopnica poljskih gasilskih sa-maritank pozdravlja . novo zastavo.
Slika desno;
Slika levo:
Vzoren nastop slovenskih gasilskih telovadcev k vajam
s sekiricami. V ospredju gasilski naraščaj 2 Barja in ia Trbovelj.
Zgoraj: Pogled na gozd praporov in na množico narodnih noš na Kongresnem trgu. Spodaj: češkoslovaški prapori v slavnostnem sprevodu.
Slika levoj ^Največji in najmanjši gasilec na ljubljanskih svečanostih.
Zbor gasilcev na Kongresnem trgu
Gasilske čet pričakujejo nagovora dostojanstvenikov z balkona univerze. — Pred univerzo so razvrščene v trojnih vrstah
Prihod in sprejem češkoslovaških gasilcev v Ljubljani	rastave. - v ospredju
Prišlo jih je okrog 400, zadnji v petek zvečer z brzovlakom preko Jesenic. st°j1j°	ki 3ih
V Ljubljani so bili od gasilcev, predstavnikov oblasti, občine in društev Je bilo 20. Na sliki ni ter mnogoštevilnega občinstva navdušeno sprejeti; spodaj: sprevod v mesto videti celega trga.
Na lepem sobotnem ognjemetu je poleg drugih posrečenih slik posebno ugajala tudi z raketami pričarana silhueta našega kralja na nočnem nebu.
Poklonitveno darilo češkoslovaških gasilcev Nj. Vel. kralja. Bronasti kip predstavlja skupino gasilcev.
Desno: Slovaška gasilka enota v sprevodu. Spodaj: Samaritanke iz Djakova.
z javnega gasilskega nastopa
Osi. samarltanci lz Moravske Ostrave defilirajo po končanih vajah pred častnimi gosti na tribuni. — Spodaj: Odstop ljubljanske sa-maritanske čete.
f Avgust Drukar
Povsod, kjer je g. notar živel, je postal duša vsega narodnega in društvenega življenja. Kakor v Gornjem gradu se je živahno udejstvoval tudi v Laškem, kjer je bil starosta Sokola in gerent okrajnega zastopa, v Celju pa je zadnji čas bil predsednik Rdečega križa in Splošne gradbene družbe, odbornik moške podružnice CMD in Jugo-slovenske Matice, ustanovni član in odbornik društva »Celjski dom«, član Sokola in vobče vseh narodnih, kulturnih in dobrodelnih društev.
Jubilej brežiškega župana
Na zagrebški kirurški kliniki je umrl v torek 29. julija obče znani in priljubljeni narodnjak, celjski notar gospod Avgust Drukar. Veliko delo narodu v čast in korist, ki ga je izvršil v svojem požrtvovalnem življenju pokojni g. notar, osvetljuje njegov spomin.
Rodil se je 3. septembra 1864 v Kranju. Pravne študije je absolviral na Dunaju. Svojo prvo službo je nastopil kot notarski kandidat pri dr. Globočniku v Kranju do leta 1898., ko se je preselil v Ljubljano in služboval pri notarju in državnemu poslancu Plantaru do leta 1905. To leto je zapustil Ljubljano in bil imenovan za notarja v Gornjem gradu, kjer je bil dolga leta tudi župan. Leta 1920. se je preselil v Laško, kjer je imel notarsko pisarno do leta 1925. Od tedaj pa je prebival stalno v ('elju.
Brežiški župan g. Ignacij Supan je praznoval svojo 70-letnico. I'o rodu je iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani 1882 je služil kot učitelj v Št. Lovrencu pod Prozinom in na Teliarjih. Na kraju leta 1892. je prišel v Brežice, kjer je služil 33 let na osnovni soli. V tedaj nemških Brežicah je deloval kot odločen narodnjak v vseh narodnih društvih.
Čutil je vedno pravo jugosiovensko zavest. Bil je 1. 1904. pri kronanju Nj. Vel. kralja Petra v Beogradu, kar mu je naprtilo novo sovraštvo brežiških nemškutar-jev. Pred petimi leti je stopil kot šolnik v pokoj, javno pa se je udejstvoval nadalje in so ga 1928 občinski odborniki izvolili soglasno za župana.
Nace Čadež — 70-letntk
Dobre četrt ure od Poljan proti Zirem v Srednji vasi je ob cesti velika domačija. Na dan sv. Ignaca je praznoval sedanji gospodar te hiše, Nace Čadež, svojo 70-letui-co. V visoki starosti vedno čil in duhovit se prikupi vsakemu gostu in težko je slovo od* njegove hiše. Od očeta, ki je bil tudi Nace, je prevzel pred dobrimi 40 leti gospodarstvo ter je bil ravnotako kakor oče več let poljanski župan, cestni odl>ornik in zaupnik v raznih uradnih funkcijah. Svoje napredno mišljenje je vedno potrjeval z dejanji in vsa koristna društva je požrtvovalno podpiral.
Kočevje in Kočevarji
K proslavi njihove 600-Jetnice
Pogled na Kočevje Drnžba naših rojakov - izseljencev v Luksemburgu
Moški od leve na desno; Jožef Avsenak iz Rajbenburga z ženo in 2 otrokoma, Ivan Vnuk iz Ptuj-Budina z ženo in 2 otrokoma, harmonikar .Jurij Da-car iz šmarij, Jožef Lenko iz Podgorja. Ivan Mešiček in Franc Plahuta, oba iz Rajhenburga. Frane Trifait iz Sevnice, Jožef Južna iz Dragoinle vasi pri Metliki. Franc Dežinan iz Ljubnega v Savinjski dolini, Florijan Robnik iz Črne pri Prevaljah z ženo in 5 otroci, Franc Vrhovnik iz Trbovelj, .Jakob Gradišnik z ženo in 3 otroci in Ivan Florjančič, oba iz Črne pri Prevaljah, ler Viktor Prvoršek iz St. Pavla v Savinjski dolini.
Kočevske žene v domači obleki