Posatnezna številka 10 vinarjev*
ŠIEV. 19.	V UODljflHi, V SODOlO,24. iHDlfll 1914.	LElO M.
Eoostolpna peutmta (72 mm): za enkrat . ... po 15 f za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ ta večkrat primeren popust.
Porotna oznanil utiiiii. gsarintct iti:
•nos olpna pe ttvrsta po 18 Tih
• Poslano: f ■ 'a enostolpoa petltvrsta po 30 «ta.
Izhaja vsak dan, Izviemll ao-
delje in praznike, ob S orl pop.
Bedna letna prtlo|a Vonl ra<.
W Orednfitvo |e v Kopitarjev) alloi štev 6 111 Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se oe s=s sprejemajo - Uredniškega telefona štev 74 —
Političen list za slovenski narol
Upravalštvo |e * Kopitarjevi ollol št. 8. — Račno poštne hranilnice avstrijska št. 24 797, ogrska 28 5U, bosn bero. št 7563 - Upravnlškega telefona it. 188.
Velja po poSUt —
Za celo lelo naprej . ,	K 26' — za en meseo „ . . » 2 20
zs Ntimčijo oeloletoo	,, 29'—
za ostalo inozemstvo	„ 35' —
V	L|abl|aol oa dom:
Za celo len oaprej . . & 24' — za en mese .....2 —
V	upravi prelema mesetno „ 1*70
= Soboto, izdaja	—:
za celo let ........7'—
za Nemčijo oeloletoo „	9_
za ostalo inozemstvo „	12 —
DarDanošnja številka obsega 12 strani
Finančni ul\\ in leralci.
Finančni načrt je, hvala Bogu, pod streho. Dežele se bodo oddahnile pod neznosnim bremenom, ki jih je tlačilo. Vsaka dobi nekaj milijonov več, kar se bo zelo poznalo v deželnem gospodarstvu.
Kranjska dežela sama bo dobila na leto v deželno blagajno od državnega davka na žganje 2,020.710 kron. Lepa vsota, ki so nam jo priborili poslanci S. L. S. na Dunaju. Poslanci S. L. S., pravimo. Zakaj noben liberalec ni niti z mezincem ganil za ta prispevek in če bi bilo po njihovem, bi ne imela danes Kranjska niti groša od tega denarja v blagajni. Ves čas niso liberalni listi drugega delali, kakor zabavljali in kritizirali, kakor da bi se kranjsko ljudstvo od tega redilo!
Da, ko bi bili liberalci gospodarji dežele, bi imela danes kranjska dežela izg.-be na tem davku nič manj kakor 1,009.650 K. To je za naše razmere naravnost velikanska vsota. Liberalni dež. odbornik Gras-selli se je namreč leta 1908 potegoval na Dunaju za to, naj se cdkaže kranjski deželi prispevek na davek od žganja po kon-sumu na Kranjskem. Ko bi Grassellijeva obveljala, bi dobili na lelo komaj 1,011.050 kron. Poleg tega bi se morali naši ljudje naravnost nolivati z žganjem. Liberalci, ki vpijete in vagate vsak groš kranjske deželne uprave, tukaj vtaknite svoi nos v to velikansko vsoto, ki bi jo izgubila kranjska dežela, ako Imate še soleh kak čut poštenosti in pravičnosti v sebi!
Druga stvar, ki je jalco značilna pri finančnem načrtu, je davek na osebno dohodnino.
Ministrski predsednik grof Stiirgkh je odločno izjavil, da mora bili davek na osebno dohodnino sore:et tak, kakor ga je vlada predložila. Zvišanje finančnega mi-rima od 1200 K da pomeni smrt finančnega načrta, odkazila deželam in službene prag-matike. Zvišanja ne bo potrdila niti gosposka zbornica, niti krona. Kaj je hotela reči nato večina poslanske zbornice. A-men! če je hotela rešiti finančni načrt.
Prišlo je pa drugače. Gosooska zbnr-nica. se je premislila. Gospodje gosposke zbornice so zvišali osebno dohodnino cd 1600 do 10.000 kron. Skupno s poslansko zbornico so pa zvišali eksistenčni minimum na 1600 kron. To so tudi poslanci S. L. S. z največjim veseljem sprejeli. Zraven pa so s krščanskimi socialci predlagali, naj ta
Nora starko.
(Poljsko spisal And. Niemojewski.
Divji, strašen obraz. Vedno namršene obrvi, temen pogled. Barva čela je medena, zagorelo je, pokrito z nesnago, polno brazd. Postava napol naga, odeta v uma-zar-obarvno kri'o. Na pisih je raztrgana srajca, nepreeblečena že šest let. Kdorkoli ta 'ženski strah sreča, ie boječ umakne s poti. To je znana nora starka!
Zakaj stara? — Ha, tu časi hitro beže! Šest let večkrat človeka spremeni v starca.
Vsak dan oko'u poldne gre starka v tisto stran, kjer je Radoha. Čudno nemirna je tedaj. Diha hitro, nikogar okolu sebe ne vidi, žalostno gleda v daljo in začenja, teči. Leti mimo stare Zigmvntove jame, izgine v Mrtvem gozdu in hiti potem ob Pšemši k nekdanjemu rudokopu »Božjega blagoslova«, ki je podoben danes kakemu g^bokemu kraterskemu žre'u, ki ga je zalila voda. Ko se bliža temu kraterju, začenja glulio 'ečati, strašni njen obraz izraža veMk strah, usta se krčevito pregibajo. Pade na kolena, pokrije obraz z rokami, kot bi se hote'a tako oprostiti kake prikazni, njen krik se razlega daleč, nazadnje se ihte sk'oni k zemlii, vedno tišje plače, vedno slpbeite; zasci. Še e po so^nčrem zahodu vstane, gre dalje, obkroži polja, bi-
izpadek davka od 1200 do 1600 kron plačajo tisti, ki vlečejo dohodke od 4800 K oziroma od 10.000 kron na leto dalje. Ali ni bilo to prav? Ali ni bilo to pošteno? Ako bi s svojimi zahtevami zmagali, bi 1. obveljal eksistenčni minimum 1600K, 2. davek na osebno dohodnino od 1600 K do 4800 K oziroma do 10.000 K bi se nič ne povišal. Namesto njih bi plačevali povišanje listi, ki imajo dohodke od 4800 oziroma od 10.000 K dalje! Ali ni to naravnost škandal, da se liberalni listi sedaj še predrzno zadira v slovensko delegacijo na Dunaju? Kmetje, obrtniki, uradniki, ki boste sedaj plačevali od 1800 K do 4890 K povišano dohodnino, zračunajte sedaj, koliko več davka boste plačevali in potem si oglejte enkrat pošteno te libpralne čveka-rije. Potem boste kmalu na jasnem, kdo se je blamiral in kdo bo trpel škodo od te blamaže.
Da bo slika liberalne politike še bolj popolna, prevzamemo vanjo še Pavšlerjevo tožbo. Pavšler je tožil kranjsko deželo za 1,600.000 K, češ da je kupila njegove vodne projekte. To kupčijo si je seveda Pavšler naravnost izmislil, četudi je imel tako drzno čelo, da je celo pod prisego to izpovedal. Zadnja obravnava je pokazala jasno kakor beli dan, da je ta kupčija zrastla samo v njegovih fantazijah.
Amoak nekaj drugega je, kar hočemo tukaj pribiti, to je liberalna hinavščina! Liberalci stoje vsi od prvega do zadnjega na Pavšlerjevi strani, mu pridno sekundir&jo in ž njim vlečsjo! Češ, dežela plačaj! Pav-šlerjeva kupčija je pravr.oveljavna! En milijon 600.000 kron, sem ž njimi! O obravnavi so prinesli tako zavita in zlagana poročila, da mora biti vsak liberalec prepričan, da ima Pavšler prav!
Ali jih vidite hinavce? Po shodih hodijo in zabavljajo, letalce tiskajo in širijo in preštevajo vsak žebslj, ki se je zabi! v deželno hišo! Po deželi letajo in pripovedujejo s strašno ogorčenostjo, da je kaka krava na Rcbežu poginila! V tistem trenotku oa se pridušajo, da naj deiela vrže en milijon 603.000 kron enemu Pavšlerju v žep!
Nobene besede več!
Dunaj, 23. jan. 1914.
Današnja seja je slabo obiskana. Poslanci so že večinoma Dunaj zapustili. Bolj kot za stvari, ki so na dnevnem redu, se zanima zbornica za spravna pogajanja med Čehi in Nemci, ki so se zopet pričela. Ko
se odobri učiteljska službena pragmatika, se prične razpravljati predloga
o obrtno pravnih predavanjih na pravnih in na državnopravnih fakultetah. Po kratki razpravi (poročni je za obrtni odsek Einspinner) se predlog sprejme.
Živinoreja in vnovčenje živine.
Poslanec Povše poroča na to v imenu poljedelskega odseka o uporabi zakladov za pospeSevanje živinoreje in za vnovčenje živine leta 1910 in 1911. Poročevalec obžaluje, ker se niti polovica v te namene razpoložljive vsote ni izdala. Umevno, ker je rr.c1r'''"cija izpraznila drž. blagajne.
Poslanec Brenčič
je graj.'I, '.ako mačehovsko ravnajo Nemci s Slovenci na Spod. Štajerskem in Koroškem s tem fondom in ga večinoma Nemci porab'jc za Zgornjo in Srednjo Štajersko, Spodjne Štajerci pa ne dobro nič, kvečjemu kakšno oglodano kost ali pa kakšnega slabega bika plemenjaka. Nasprotno si pa Nemci iz virov tega fonda svojo živinorejo izdatno zboljšujejo. Poljedelsko ministrstvo je nastavilo posebne živinorejske nadzornike, kateri morajo po vseh kronovinah naše države nadzirati in polj. ministrstvu o tem poročati. Tudi za južne dežele naše monarhije je nastavljen en živinorejski nadzornik in sicer za Kranjsko, Goriško in Gradiško, kakor tudi za Istro in Dalmacijo, samo Spodnje Štajerci in Spodnje Korošci nimajo nobenega nadzornika. AH ti deželi niste južno naše monarhije in ali se je od višjega mesta pozabilo na gmotno stanje in njih eksistence? Naše zahteve so; 1. V Mariboru samostojna kmetijska družba za Spod. Štajersko; podobno za Koroško. 2. V Mariboru osrednja zadruga za živinorejce, katera bo skrbela, da se po živinorejskih krajih ustanovijo živinorejske organizacije. 3. Za Spodnje Štajersko in Spodnje Koroško slovenski živinorejski nadzorrik, kateri bi skupno z mariborsko kmet. družbo in živinor. zvezo izvrševal živinore'ski program. Roko v roki bi se podpiralo bdi vnovčenje živine in v ta namen že v Mariboru deluje Osrednja zadruga za vnovčenje živine. Ob koncu govora je stavil Brenčič resolucijo, v kateri vlado poziva, naj nastavi lastnega živinorejskega nadzornika, kateri mora živinorejski program sestaviti, s katerim se bo živinoreja na Spodnje Štajerskem in slovenskem Ko- , roškem sistematično pametno pospeševala.
Zastopnik poljedelskega ministrstva sekčni načelnik dr. pl. Ertl se zahvali v imenu zadržanega poljedelskega ministra
za kritiko in izjavi, da bo ministrstvo vpo-števalo izražene želje in navodila. Ministrstvo bo nadaljevalo sporazumno s prizadetimi interesenti v posameznih deželah zapričeto akcijo in upa, da doseže uspehe, ki bodo zadovoljili in dvignili poljedelstvo. Vlada se svoje odgovornosti zaveda tako nasproti poljedelcem kakor tudi nasproti konsumentom.
Poročilo poljedelskega odseka se je vzelo ni znanje.
Zbornica nato v drugem in v tretjem branju odobri postavo, po kateri se prd-Jj-ša sodstvo konzulatnih sodiič.
Vojaška uprava o samoumorih v armadi.
Minister za deželno brambo pl. Geor-gi odgovarja na interpelacije, ki so se stavile radi samoumorov v armadi. V zadnjih desetih letih se je število samoumorov od 0'51 pomnožilo na 1'1 na tisoč mož v armadi, v deželni brambi pa od 0'28 na 1'8 na tisoč mož. Pri deželni brambi je zato več samoumorov, ker se je povišalo pre-zenčno stanje aktivnega moštva. Povzročali so samouniore nesrečne ljubezni, zmo-tenost duha ali duševne bolezni, dolgovi, nezadovoljnost, rodbinske razmere ali pa bolezni. Tu ni mogoče ničesar ukreniti. Drugače pa je, če so samoumore povzročili nezadovoljstvo s službo, strah pred kaznijo in protipostavno obnašenje z možem, na kar je vojna uprava najostr. pazila. Zelo redki so samoumori, ki bi jih povzročilo nepostavno postopanje z možem od strani višjih in po tovariših.
Seja se je zaključila ob 9. uri zvečer. Prihodnja seja se pismeno skliče. Predsedstvo sodi, da se skliče prihodnja seja dne 29. t. m., če bo proračunski odsek v torek ali sredo rešil začasni proračun.
Socialno zavarovanje.
Socialno zavarovalni odsek se je zopet enkrat sešel danes dopoldne za pol ure a ta čas je bil dosti dolg, da se je pokazalo vse polno novih nevarnosti za vzprejem pododsekovih sklepov. Do tega da bi prišla predloga v državno zbornico, je še dolga pot. Sploh ne more nihče reči, ali bo sploh prišla v sedanji obliki.
Poročali smo že, da je pododsek sprejel izjemna določila za Galicijo in Buko-vino, ki smo jih že opisali. Danes so proti njim nastopili Čehi, Češki agrarci so izjavili da jih ne sprejmejo, če se ne napravi meja k večjemu petih let, po katerih ima stopiti zakon tudi tam v popolno veljavo. Kratohvil je v imenu Mladočehov povedal,
vališča, vedna poootnica, nora starka.
Pred šesMrri 1 e;i nekega lepega popoldne je š'a ona tod kot mlada, krasna soproga. Njen obraz :e bil lep, oči jasne, nabrane v smeh. Teden do ooroki 'e šla <nd nesoč možu obed. Mož je de'al v jami. Tega kraterja pa takrat še ni bfo. On je takrat nastal pred n:eri~ni očmi.
Tu je vre'o življenje. Iz mogočnega dimnika se i? valil dim, ko'esa nad jamo niso stala. Na ramni so roi'!e množice. Sto in sto ma'ih vozičkov je drčalo semintja. Vse to je izgiri'o kakor sen.
Na dnu jarre je nekaj stotin rudarjev v hodnikih, pri navzdol vodečih potili, tvo-rfo drug svet, svet podzemeljski. Jama Bož'ega b'agolrova«, ena manjših v nižini je dajala velikansk dobiček, radi lahkote, s kakršno se je tu dobivalo oglje.
Toda na južrozahodnM strani, !';er ie bil najdragocenejši sklad, je stala meja rudarskega prepovedanega sadu. Kolikorkrat so se tam lotili, tolikokrat se je pokazal najhu'ši sovražnik rudnika plin, imenovan pcka'ni, ker če se enkrat z ve'iko silo razlije po hodnikih rudrika, povzroči prepih zraka in vzdigne prah.
Več let je bil mir, plin se ni pokazal, pozabi'o se je na mejo, ki bi se jo ne smelo prestopiti. Nekega dne pa je zmankalo lesa v jami. Sklenilo se e de! stare jame oropati, to se pravi, vzeti od tam !es. 'podpirajoči skale. Pribižali so se tudi onemu usodremu nasipu
Toda komaj so prcineknili prve pod-
' pore, se je razlegel strašen tresk, skala je poči'a, začela se va'iti, a skozi odprtine se je razlil plin s tako silo, da je bil po nekaj minutah izhod iz jame že zaprt. P'in je žalil glavni hodnik in orišel po navzgor vodečih ! potih tudi na nadstropra. Nato se je začela si'no va'iti zemlia, ki e bila na kakih dvesto metrov razrita, udiranje zemlje je doseglo površ'e, odnrlo se ie veliko žrelo, iz nevidnih virov ie vdarila vanj voda in ga napo'ni'a prav do roba.
Jama »Božjega blagos'ova-< z nekaj stotinami delavcev zaprtih v njenih .globinah je nehala biti.
Kdor je to videl, je lahko znorel.
Dan e bil zelo lep, solnce je priš o na poVne, okolu so šumela drevesa Radohe, ko se jc naenkrat ob nogah mlade žene odprla zem'ja, pokazal se črn, strašen prepad, v g'ohmo so ropotale ramoe, vozič' i množice delavcev, a čez kratek čas je vse to izginilo kot kaka strašna prikazen, zalito od vseh strani z v prepad vdarjajočo vodo.
Na dnu tega.pekla pa je ostala sreča mlade žene, njen mož, njena cela bodočnost, nien razum.
Od takrat b'odi v nočeh po okolici, 1 prehitro postarana, raztrgana, temna, divja. Toda vsaki dan okolu poldne se vzbudi preteklost v njenem spominu, nemirna hiti skozi Mrtvi gozd, ob Pšemši, teče k oni strani jame, kjer men mož čaka obeda. Vsak dan prepada pred njenimi nogami zemlja, odpira se stračno ¿re'o, padajo rampe, 1 množice, na kar udarja voda. Strašen krik
se raz'ega okolu. Z bolestnim krikom pada nora starka na zemljo, valja se, joka, joka vedno tišje, tišje dokler naposled ne zaspi , , .
Kolikorkrat jo vidim na tem mestu,
tolikokrat se hoče tudi meni -	misel
v glavi,
CCCCCi)
Poljska Kri.
(K piemijeri dne 27. t. m.)
Prvo dejanje. Grof Boleslav Baran* ski (g. Strmac) je razsipen lehkoživec, ki se ne briga za propadanje posestva ter živi daleč od svojega gradu Krasnovola v Varšavi le zabavi in igri. Zadolžen je na vse strani. Njegov stari prijatelj Jan Zarembra (g. Gruna) mu ponuja svojo hčer Jeleno (ga. Polakova), ki bi mogla s svojo visoko doto in dobrim gospodarstvom še rešiti posestvo grozeče propalosti. Toda oholi grof Boleslav, zvan Belo, odbije ponosno to ponudbo in izjavlja Zarembi, da vzame rajši za ženo gospodinjo, ki mu jo odstopi prijatelj Popiel (g. Binički), da mu vodi gospodarstvo ali pa kakšno kmečko dekle; prodati se noče za Jeleno, katere ne pozna in ne ljubi. Na plesu se seznani z Vando Kra* sinsko (gdč. Žličarjeva), plesalko varšavske opere, zaročenko Popielovo. Tudi Jelena je na plesu, a nje niti pogleda. Popiel kot dober prijatelj mirno g!eda, kako se zabava Bolo z njegovo Vando, Jelena zve, c!a je Popiel obljubil Bolu, odstopiti mu svojo gospodinjo Marinyo, ki ga naj reši
<la nc more dopustili daljne razprave, dokler se vlada ne dogovori s češk. stranka-vprašanje pri uradih, ki sc bodo v zvršitcv socialnega zavarovanja ustanovili, in dokler se na vse obrtnike tudi na take, kateri imajo nad 2400 K izkazanih dohodkov, ne raztegne zavarovanje, seveda z državnim prispevkom. Bušival je pa v imenu ra-dikajfcev zahteval posebna določila za Čc-5ko namreč ustanovitev posebnega zavarovalnega urada za Češko.
Glede na ■ jezikovno vprašanje je že pododsek, § 30 a), sklenil, da morajo biti uradniki, v okrajnih uradih jezikovno vspo-sobljeni; obenem je za to, ker so sc Nemci bali, da bi ne bili preglasovani, prepustil odseku v rešitev dr. Winterjev predlog, ki zahteva, da morajo biti deželni jeziki tistih dežel, na katere se zakon razsleza, razpravni in uradni jeziki vseh zavarovalnih uradov in sodišč.
Naskok češke delegacije napoveduje obstrukcijo socialnemu zavarovanju. Po naši sodbi je to razumeti tako, da Čehi nc dopuste predloge, preden ne bo ta predloga del programa tiste vlade, med katero bodo tudi njihovi parlamentarni zaupniki. Sam na sebi bi torej ta naskok še ne bil tako nevaren, toda vsled njega pridejo na dan še drugi nasprotniki, zlasti zastopniki kapitalistov in veleindustrije.
Nc verjamemo, da bi to novo dejanje češke polilike pomnožilo veljavo češke delegacije, ki je vedno bolj razbita, in vedno bolj neumljiva, čimbolj postaja »samo-*eška«.
Tiskarsko gibanje.
Štrajkujoče stavce je sklicalo 20. jan, ljubljansko vodstvo del. organizacije na shod v Mestni dom. Za potrebno so spoznali, da jih skličejo, kajti štrajk trpi dalje časa nego so tiskarski delavci mislili. Dru-gekrati so le malo poropotali, pa so se lastniki tiskarn takoj zbali in jim dovolil vse njih tarifne zahteve. Sedaj je drugače. Dve dobri tretjini tiskarn stoji trdno in se ne udajo neopravičenim in pretiranim zahtevam tisk. delavcev. Mi se ne upiramo povišanju tedenske plače, dasi za avstrijske tiskarnarje časi niso ugodni. To po-vdarjamo zato, ker so narn na svojem shodu očitali, da nismo principali pošteni, da smo delavstvu neprijazni. Mi smo delavstvu dali vse kar je od nas zahteval tarif in še iz svoje proste volje marsikaj dodali delavcem, ki so bili v potrebi, zlasti v bolezni ali v slučaju smrti vdovam in sirotam. Tega bi ne omenjali, ko bi se nam na javnem shodu ne očitalo nepoštenje in nenri-jaznost do delavcev. Kako prijazna je bila pa delavska organizacija do lastnikov tiskarn, dokazal je drastičen slučaj v naši tiskarni. Pred nekaj leti so snovali franjev-ci v Dalmaciji tiskarno. Poslali so zato enega svojih zastopnikov franjevca v Ljubljano, da si pridobi nekoliko vpogleda v tiskarsko obrt, da potem ložje vodi novo tiskarno. Prišel je v našo tiskarno ter je proučeval knjigovodstvo, poslovanje v pisarni, prišel je tudi v tiskarno, kjer se mu je tudi kazalo črke, omare, okraske, želel jc tudi praktično poskusiti, kako se stavi, seveda ne zato, da bi se naučil, ker je hotel le nekaj dni se muditi v Ljubljani. Komaj pa je to opazil zaupnik organizacije, bil je v tiskarni takoj ogenj v strehi, češ, tega ne trpimo, to je nov vajenec (!!) in tiskarna rima pravice vsprejeti novega vajenca pri tem številu stavcev. Naš gost se je moral umaknili iz prostorov naše tiskarne, ker so nam stavci zagrozili, da sicer
propasti; v nagli odločilvi sklene, da se Boli osveti in da preoblečena kot kmetica pod imenom Marinye stopi v Bolovo službo.
Drugo dejanje. Bolo in njegovi prijatelji se zabavajo v Krasnovoli in kartajo. Za-remba, ki je pokupil Bolove menice, prihaja s sodnimi uradniki, da zarubi vse pohištvo. Malo nato pride Popiel, ki vodi preoblečeno Jeleno ter pravi, da je obečana gospodinja. Jelena prevzame gospodinstvo in kmalu ima vso oblast v Bolovi hiši. Prenehale so veselice, več se ne pijančuje in karta, vse dela svojo dolžnost, a Bolo se polagoma vname za Jeleno. Ko pride k Bolu plesalka Vanda, da ga zopet pridobi, jo Bolo odbije, ker brez Jelene mu ni ži-veti.
Tretje dejanje. Jelena je čudodelka, Bolovo imetje se je znatno dvignilo, dolgovi so plačni, povsod vlada red in mir. Izprevod žanjic in koscev prihaja, na čelu mu Jelena, da z vencem klasja ovenča go-spodrrja grofa. Bolo odkloni venec in ga izroči Jeleni, češ le ona si ga je zaslužila. Zdaj pričakuje Bolo gosle; Zaremba in njegova hči sta naznanjena. A pride le Zaremba, ki pove, da se jc Jelena vnela za drugega moža in da zato ne pride. Bolo je tega le vesel. Tedaj pride gospodinja Jelena - Marinya in odpove službo, ker je svojo nalogo dovršila, in hoče oditi. Bolo pa jo prosi, naj ostane za vselej kot njegova žena. Jelena pove vso istino, in intriga se zaključi s poroko.
6C6CCC
takoj stopijo v štrajk. Povabili smo ga v pi-" sarno, da se seznani s pisarniškim poslovanjem. Toda ljudje božji, ali mislite, da so bili sedaj stavci mirni? Ne! Tudi sedaj so grozili s šlrajkom, ako lakoj naš gost ne zapusti tisknrniških prostorov. To je pač največji škandal, kakršnega so zmožni le samodržci, nasilniki. — A mi smo morali vse to tiho prenesti, ako nismo hoteli ostati brez delavcev. Takih razmer več ne bomo trpeli, takega nasilja, takih krivic je enkrat za vselej konec. Socialni demokrat nc bo gospodaril v naši tiskarni!
In v tem boju se gre za nadvlado, ki si jo hoče soc. dem, vodstvo pridobiti nad tiskarstvom. Za zboljšanje plač se soc. demokratom nc gre, ker zboljšanju plač se lastniki tiskarn niso ustavljali pri pogajanjih. Vso akcijo so soc. demokr. voditelji speljali na strankarsko-politično pot in tirajo seboj vse tiskarske delavce, tudi take, ki so krščanskega mišljenja in ki med štirimi stenami obsojajo to gonjo, a nimajo poguma tega povedati. Vse drugače so postopali kršč. soc. slavci v Brnu pred petimi leti. Osrednja delavska organizacija tiskarjev jih je vrgla iz društva, ker niso hoteli izstopili iz kršč. socialne zveze na Moravskem. Bilo jih jc 33, a so imeli pogum izstopiti iz soc. dem. del. organizacije, ter so napravili svojo organizacijo. Sedaj jih jc že čez 80 in zaposleni so v šestero tiskarnah na Moravskem. To so junaki, ki se niso hoteli vkloniti katekizmu soc. demokratov, ki so ostali tudi javno zvesti svojemu kršč. soc. prepričanju, a so ohranili povsod iste plače in isto oskrbo za bolezen, invalidnost, za vzgojnino, kakor pri osrednji soc. demokr. organizaciji, poleg tega imajo pa častno zavest, da so prebili zid soc. demokr. tiskarske organizacije, da so s trudom in žrtvami zastavili delo za osnovo kršč. socialnih tiskarskih delavcev. Pri nas dosedaj naši somišljeniki pri tiskarnah niso imeli tega poguma. Morda se pa osokolijo sedaj, ko vidijo, kako vodstvo soc. demokr. organizacije z nepotrebnim štrajkom zapravlja milijone delavskega denarja, ki bi se veliko boljše porabil za oskrbovanje za starost, za vdove in sirote tiskarskih delavcev.
Gremij tiskarn v Pragi je razpisal po listih ponrdbe za vajence po tiskarnah vzlasti se je obrnil na dijake obrtnih šol. In češki listi so poročali, da se je oglasilo nad 3000 vajencev za stavljenje, za strojnike 144 dijakov, za stavljenje na strojih med drugimi nad 100 ponudnikov z akade-mično izobrazbo. In češki listi dostavljajo: V takih razmerah pa si upa dunajsko vodstvo del. tisk. organizacije tirati svoje ljudi v štrajk! — Ali se ne pravi to brezvestno se igrati s srečo tisočev družinskih očetov. Ako bodo tiskarnarji prisiljeni po samoobrambi vzgojiti si v drugi organizaciji svojih, novih delavcev, koliko bo dosedanjih ostalo na cesti. Na vesti pa jih ne bodo imeli tiskarnarji, ki jim ne kratijo poštene plače, ampak soc. demokratični kolovodje, ki se v tem boju bore le za pclitično-strankarsko premoč, kateri se bomo ustavljali z vsemi silami.
Tomaž Psvlneva niiiijonska pravdo pri MiM kranjski.
Kakor smo že poročali, sc je pred tukajšnjim deželnim sodiščem dne 21. t. m. vršila razprava na tožbo Tomaža Pavšlarja proti deželi kranjski na plačilo zneska 1 milijon 600.000 K. Senatu je predsednik sodni nadsvetnik dr. Travner, votanta sta bila sodna svetnika dr. Toplak in Boschek. Kot postranski intervenijent pridružil se jc tožbi dr. Oblak kot upravnik konkurz-ne mase »Glavne posojilnice«. Dr. Oblak predlaga poravnavo, da plača dežela Pavšlarju 600.000 K in pravdne stroške. Zastopnik dežele dr. Dermastija takoj izjavi, cla je vsaka poravnava izključena, kev bi javnost potem mislila, da je bila tožena dežela prisiljena skleniti poravnavo, češ, na Pavšlarjevih trditvah je vendar le nekaj resnice.
Nato začne Pavšlarjev zastopnik dr. Vallentschagg izvajati tožbo. Pav-šlar jc prodal deželi Kranjski svoje vodne projekte na Savi za 1 milijon 600.000 K. Med Pavšlarjem in deželo Kranjsko se je sklenila pravoveljavna kupna pogodba. Pavšlar trdi, da se jc pravoveljavno pogodil glede svojih projektov z bivšim glavarjem pl. Šu-kljetom za deželo kranjsko. To se je zgodilo 11. junija 1909. Pavšlar je bil takrat pri glavarju pl. Šukljetu. Pogajala sta sc glede projektov na Savi. Koncem razgovora je segel deželni glavar pl. Šuklje Pavšlarju v roko z besedami: »Tako naj bo, 1,600.000 K in mesto ravnalelja! En milijon se izplača takoj, glede plačila ostalih 600.000 K pa bo treba najti še pol. To bo že šlo, ker bo imel deželni odbor v kratkem sejo.«
Tako popisuje ta dogodek Pavšlar sam in sedaj trdi, cla je bila kupčija sklenjena za 1 600.000 K.
Toda dežela — tako nadaljuje | Pavšlar — je pozneje tudi to kupčijo 1 molče potrdila s tem. da je kupila dne
23. junljn 1909. nekatere mline, glede katerih jo imel Pavšlar opcijske pogodbe, in s tem prevzela tudi njegove vodne projekte.
Da se je glede njegove kupčije v dfežolnem zboru napravil izrecno kak sklep, ali da se je v deželnem odboru o zatrjevani kupčiji sklepalo, tega Pavšlar niti ne trdi.
Vse druge tožbene navedbe so prazne in vsebujejo deloma napade na deželo in deželni odbor.
Tožena dežela Kranjska po svojem zastopniku dr. Dermastiji odgovarja, da je Pavšlurjevo razburjenje le umetno, kajti Pavšlar nikdar ni mogel niti za trenotek misliti, da je tožena dežela od njega kupila njegove vodne projekte. On se je vedno zavedal, da sc z deželo samo pogaja, in to izhaju neglede na vse druge okolnosti iz njegovih lastnih spisov in dopisov na deželni odbor in druge urade.
Pavšlar trdi v tožbi, da se je dne 11. junija 1909. sklenila med njim in bivšim glavarjem pl. Šukijetom za. deželo kranjsko kupna pogodba glede njegovih projektov za. 1,600 000 K. Tak dogovor s Pavšlarjem bivši glavar pl. Šuklje odločno zanikuje; v resnici se takrat ni sklenila nikaka pogodba, in je Pavšlarjeva trditev naravnost izmišljena.
Ako bi bil Pavšlar o tem prepričan, da jc dne 11. junija 1909. po bivšem deželnem glavarju pl. Šukljetu z deželo kranjsko sklenil kupno pogodbo glede vodnih projektov, potem ne bi stavil pozneje dne 3. julija 1909. doželnemu odboru pismeno ponudbo, ki se glasi:
Veleslavni deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani.
Izvedel sem 28. junija t. 1. na Dunaju osebno od ekscelence e. kr. poljedelskega ministra, da se mi definitiv-no podeljena koncesija za vodno napravo na Jami pod Kranjem v najkrajšem času intimira.
Na podlagi toga sem se dno 30. junija dogovorno z visokim c. kr. finančnim ministe^vom, pogodil z visokim c. kr. železniškim minislerstvom glede oddaje električne eneržije 2000 IIP slednjemu.
Z ozirom na to in z ozirom na zadnji svoj dogovor z velerodnim gospodom deželnim glavarjem pl. Šukljetom in deželnim odbornikom gospodom dr. Lampetom dne 11. junija t. 1., v katerem sem se obvezal, veleslavne-mu deželnemu odboru prepustiti oba svoja vodna projekta na Otočah in na Jami pod Kranjem — proti temu, da se mi takoj izplača en milijon kron; 600.000 K pa v letnih obrokih po eden-stotisoč kron, počenši s prvim letom, ko bo naprava na Jami dodelana in v obratu, — za katerih šest stotisoč pa se mi plačujejo 5% obresti od tistega dne, ko se mi izplača eden milijon kron v gotovini — in da se mi prepusti mesto obratnega ravnatelja; z ozirom na vse zgoraj navedeno si usojam veleslavni deželni odbor najnujneje prosili, da se do 12. julija 1909. blagovoli deii-nitivno in obvezno izreči, ali mi odkupi oba navedena projekta pod 11. junija dogovorjenimi, zgoraj naštetimi pogoji,
Ako ne dobim do 12. julija t. 1. zaprošenega odgovora, smatram vse naše dogovore za ugasle ter izvedem ta podjetja s posebno finančno družbo.
Pri tem blagovoli veleslavni deželni odbor upoštevati to, da pri svojih razmerah nikakor ne morem odstopiti od zahteve, da se mi izplača do 1. septembra 1909. en milijon kron v gotovini ter blagovoli z ozirom na to uravnati svoje nadaljno postopanje v tej zadevi (mislim tu pred vsem na sklicanje deželnega zbora).
Z odličnim spoštovanjem vdani Tomaž Pavšlar /'•;>
XXX
Dne 12. julija 1909, se je vršila seja deželnega odbora, v katero je prišla tudi Pavšlareva pismena ponudba z dne 3. julija 1909 glede prodaje vodnih projektov. Sklenilo sc je in pisalo Pavšlarju nastopno pismo:
Prejmi blagorodni gospod Tomaž Pavšlar, posestnik v Kranju.
Z ozirom na Vašo vlogo de praes. 3/VII. 1909 št. 10817 glede odkupa koncesij za električne naprave na Otočah in Jami pod Kranjem Vam deželni odbor javlja, da je Vašo deželi stavljeno ponudbo vzel na znanje, da pa ni kom-petenten sklepati o njej.
Izvolite se v tej zadevi obrniti do deželnega zbora, ki bo najbrže sklican v zgodnji jeseni, kolikor se more do sedaj. domnevati. Sklicanje deželnega zbora ni v oblasti deželnega odbora, zato tudi ne moro sprejeti in ne določiti kakega roka.
Ljubljana. 13. julija 1909. ■V-
Pavšlar po preteku 12. julija 1909.
ni šel — kakor je pretil v svoji pismeni ponndbi z dne 3. julija 1909. — k posebni finančni družbi, temveč je slej ko prej nadlegoval deželne odbornike in poslance ter jim ponujal svoje vodno projekte v nakup za deželo.
Da deželni odbor pokaže Pavšlarju protiranost njegovih nepopolnih in radi tega celo neizvedljivih projektov, jo sklenil in pisal dne 20. septembra 1909. Pavšlarju pismo-sledeče vsebine:
Štev. 11826 1909. — V Ljubljani, dne 23. oktobra 1909. — Poročevalec deželni odbornik dr. l.ainpe.
Sklepi deželnega odbora seje dno 20. 9. 1909. glede električne centrale.
1.	Od Pavšarju je zahtevati vse načrte in pripomočke, iz katerih bodo jasno razvidno vso pravice, ki si jih je pridobil glede vodnih sil v Otočah, Jami in Sviljah, in pogoje, pod katerimi so inn bile to pravico podeljene;
2.	Pojasni naj natančno razmere 7. mlinarji iti drugimi posestniki zemljišč in vodnih pravic, s katerimi jc pri izvršitvi onega ali drugega projekta vodnih sil računati, ter naj predloži deželnemu odboru vso z navedenimi udeleženci sklonjeno kupne in druge pogodbe;
3.	Naznani naj deželnemu odboru vse one posestnike zemljišč in vodnih pravic, s katerimi je sicer še pri izvršitvi vodnih naprav v Otočah, Jami in Sviljah računati, s katerimi pa še ni dosegel potrebnega sporazumljenja, ali glede katerih so sklenjene pogodbe zastarele.
Pavšlar je na to dne 8. oktobra 1909 predložil deželnemu odboru zahtovane listine in projekte, toda brez projekta »Jama«.
V	tej vlogi pravi Pavšlar na koncu dobesedno:
»Stavljeno prodajno ponudbo z dne 3. julija 1909. vzdržujem v polnem obsegu.
Od mene predlagana kupnina poravnati se ima tem načinom, da se mi izplača I milijon kron pri sklepu pogodbe, ostanek 600.000 K pa v letnih obrokih po 100.000 K.«
V	ravno navedeni vlogi je Pavšlar predložil deželnemu odboru svoje projekte, toda brez projekta ».Tarna«. Z ozirom na poziv deželnega odbora, da naj predloži tudi projekt »Jama«, se jc obrnil Pavšlar dne 13. novembra 1909. na poljedelsko ministerstvo, kjer je takrat ta projekt ležal, s prošnjo, da ga naj da deželnemu odboru na razpolago.
V	dotični prošnji na poljedelsko ministerstvo pravi Pavšlar:
»Jaz sem radi realiziranja te svojo koncesije z deželnim odborom kranjskim v pogajanjih in sem od te strani naprošen dotične načrte za kratek čas predložiti.«
Dne 13. novembra 1909. pa govori Pavšlar samo o pogajanjih z deželnim odborom glecle prodaje svojih projektov; o kaki sklenjeni kupni pogodbi mu še ničesar ni znanega. *
Iz Pavšlarjevih obeh vlog z dne 8. oktobra 1909. na deželni odbor in z dne 13. novembra 1909. na poljedelsko ministerstvo pa tudi sledi, da si je Pavšlar kratkomalo izmislil trditev v tožbi, cla je* bila njegova ponudba z dne 3. julija 1909. z nujnim predlogom dr. Lampeta v deželnem zboru dne 23. septembra sprejeta in stem kupčija z deželo glede njegovih vodnih projektov sklenjena. Kajti, če bi bil Pavšlar prepričan o tem, da se je dne 23. septem-bra 1909. v deželnem zboru njegova ponudba sprejela in je nastala obvezna pagodba z deželo, potem rte bi stavil glede svojih projektov deželi novih ponudb in nc bi pisaril mirtisterstvu, da se pogaja s kranjskim deželnim odborom.
Dne 22. decembra 1909. ie deželni odbor Pavšlarju vrnil njegove projekte.
S tem je bila stvar za deželni odbor končana. Pavšlar le še ni miroval in jo 12. marca 1910. deželnemu odboru zopet predložil svoje projekte. Projekti so ležali pri deželnem odboru do novembra meseca.
Dne 22. novembra 1910. je Pavšlar napravil na deželni odbor vlogo nastopne vsebine:
Visoki deželni odbor vojvodine kranjske v Ljubljani.
Z ozirom na svojo vlogo od 3. julija 1909, v zadevi vodnih projektov na Savi na Gorenjskem si usojam visokemu dežel, odboru vojvodine Kranjske vljudno javljati, da moja tozadevna ponudba z dne 3. julija 1909. nepreklicno ugasne dne 25. novembra 1910. o polnoči, ako se visoki dež. odbor glede nakupa imenovanih projektov do tega stavljenega roka neproklicno obvezno z menoj ne pogodi.
V tem poslednjem slučaju blagovoli visoki isti odrediti, da 39 mi vii
vloženi projekti do 26. novembra dopoldne zanesljivo vrnejo v Kranj.
V Kranju, 22. novembra 1910.
Tomaž Pavšlar m. p.
XXX
Dne 25. novembra 1910. jo deželni odbor vrnil Pavšlar ju vse načrte in spise.
Še 22. novembra 1910. je Pavšlar ponujal s pismeno vlogo deželnemu odboru svoje projekte v nakup. Iz tega sledi, kako neresnična je. Pavšlarjeva trditev v tožbi, da jo dežela Kranjska z nakupom mlinov, ki se je izvršil dne 23. junija 1910. prevzela tudi njegove projekte in s tem sklenila žnjim kupno pogodbo.
Ako bi bil Pavšlar prepričan, da je dežela z nakupom mlinov dne 23. junija 1910. res kupila od njega tudi njegove vodne projekte, potem jih dne 22. novembra 1910. ne bi bil s pismeno vlogo deželi zopet ponujal v nakup.
Do dne 25. novembra 1910, ko mu je deželni odbor vrnil vse njegove projekte in listine, Pavšlar ni vedel še ničesar o kaki sklonjeni kupčiji, temveč je deželi stavljal le ponudbe. Ko je pa Pavšlar po vrnitvi projektov dne 25. novembra 1910. prišel do prepričanja, da dežela njegovih projektov noče kupiti, je začel trditi očividno neresnico in izrekel prvikrat trditev, da je dežela žnjim itak že sklenila kupno pogodbo glede njegovih vodnih projektov. O neresničnosti te trditve je Pavšlar moral biti in mora biti še danes prepričan z ozirom na vsebino njegovih lastnih vlog na deželni odbor in druge urade, in je vsaka pomota pri njem izklju-
geno
To povsem neresnično trditev glede. vže sklenjene kupčije z deželo je izrekel Pavšlar prvikrat v svoji vlogi na deželni odbor z dne 1. decembra 1910.
Vkljub temu. da trdi Pavšlar v svoji vlogi z dne 1. decembra 1910., da je dežela kupila njegove projekte za 1,600.000 K, vendar je šel železniškemu ministerstvu na prodaj ponujat svoje po njegovi trditvi vže deželi prodane projekte. To se je zgodilo dne 25. februarja 1911. In 3. marca 1911. Ponudil jih je železniškemu ministerstru za 1 milijon 200.000 K.
Iz tega sledi, da je bil Pavšlar v avesti si svoje neresnične trditve o sklenjeni kupčiji z deželo, kajti drugače bi svojih projektov ne šel ponujat železniškemu ministerstvu za iOO.OOO K manj, kakor jih je po njegovi neresnični trditvi prodal deželi.
Zato tudi ni čudno, da je bil vsakdo, kdor je stvar malo od bližje poznal, naravnost, osupnjen nad zpovedbo, ki jo je podal Pavšlar zaslišan kot priča na glavni razpravi proti glavnim krivcem pri. polomu »Glavne i>osojilnice«. Tu je Pavšlar pod prisego izpovedal, da je dne 11. junija 1909. sklenil kupno pogodbo glede svojih vodnih projektov z glavarjem pl. Šukljetom za deželo Kranjsko. To njegovo pričevanje je naravnost v nasprotju z vsebino njegovih lastnih popreje omenjenih vlog na deželni odbor in drugo urade, v katerih vlogah Pavšlar do 1. decembra 1910. o sklenjeni kupčiji še ničesar ne ve, in te vloge vsebujejo samo ponudbe. Da bi pa Pavšlar vsebino svojih lastnih vlog pozabil, tega mu nihče ne bo verjel.
Kot odgovor na tožbo so se navajale še druge okolnosti in so se predlagali še drugi dokazi, po katerih se bo dognalo, da je Pavšlarjeva trditev o sklenjeni kupčiji z deželo glede vodnih projektov sama izmišljotina, in da je torej tožba, s katero zahteva Pavšlar na podlagi te pogodbe plačilo kupnine v znesku 1 milijon 600.000 K, povsem neutemeljena.
Nato so Še sledila pravna izvajanja, da v smislu določb deželnega volilnega reda pravoveljavna kupna pogodba za deželo nastati ni mogla, če tudi bi bile vse Pavšlarjeve navedbe resnične.
Sodni dvor je odklonil vse predlagane dokaze in izrekel, da se dostavi razsodba pismeno.
Brezdvomno je, da bo zavrnil Pav-Slarjevo tožbo, ker drngače bi sodni dvor ne odklonil vseh dokazov.
idrijske novice.
t Ivan Mrak. Dne 19, jan. smo izročili v Sp. Idriji zemlji 30letnega župnega upravitelja Ivana Mraka. Udeležile so se pogreba velike množice. Tudi c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji je poslalo zastopnika, g. rudniškega svetnika Sojka. Duhovnikov je bilo 18, med njimi 6 pokojnikovih sošolcev. Farani pa so vkljub siabim potom prišli iz najdaljnih hiš obširne župnije, kakor nikdar v letu. Saj je pa tudi tako splošno žalovanje pet rajnem, ¿.. upravitelju, kakpr |e mogoče le po duhovniku, ki je žrtvoval
svoje moči in vse, kar je imel, za srečo ljudstva. Delaven pa je tudi bil rajni Mrak vsestransko za svoje farane, med katerimi je bival ves čas svojega duhovskega delo-vania, šest let in pol. Goreč duhovnik se je trudil zlasti, da se je namnožila in v dobrem utrdila Marijina družba za dekleta. Prav tako pa mu je bila na srcu poštena, krščanska izobrazba. Ustanovil je torej slov, katol. izobr, društvo, ki se je lepo razvijalo pod njegovim vodstvom. Vnet za debre mladeniče je pridružil izobraževalnemu društvu tudi »Orla«. Ker je pokazal toliko zanimanja za ljudsko izobrazbo, izvoljen je bil za načelnika dekanijskemu odboru izobraževalnih društev. Vedoč, kakšen pomen imajo časniki, je delal mnogo, da so se krščanski listi širili med farani. Uspeh se je kazal posebno ob volitvah, ob občinskih, deželnih in državno-zborskih je bila ves čas njegovega bivanja Spodnja Idrija po večini v taboru S. L. S., kar mu je bilo prijetno plačilo za njegov trud. Mnogo je delal, da dobe dobri njegovi župljani v Kanomlji vendar enkrat po cesti stik z vnanjim svetom. Zato so ga kaj radi imeli in radi prihajali na njegove priredbe v društvu ali v korist »Slov. Straže«, katere podružnici je bil tudi načelnik, Bil je goreč mladinoljub in odkrit prijatelj krščanskega učitehstva ter je zato z veseljem sprejel izvolitev za podpredsednika idrijske podružnice Slomškove zveze. Mnogovrstno organizacijsko delovanje pokojnika ni stalo le mnogo napora, ampak tudi velikih žrtev, ki jih je pri skromnih dohodkih kot kaplan in tudi kot upravitelj težko zmagoval. V plačilo mu je spoštovanje, ki ga je vžival rajni upravitelj pri svojih župljanih brez razlike. Zato se nismo čudili velikim množicam, ki so ga spremile na poti v grob, pa tudi ne solzam, ki so se lesketale v očeh mladine in odrastlih — vsem od kraja, v znak splošnega žalovanja po pokojnem gosp. upravitelju. Ne boš pozabljen kmalu, dragi Ivan! Tvoji župljani in znanci se Te bodo hvaležno spominjali v molitvi,
—	Idrijsko učiteljstvo in dr. Ravnihar. »Slov. Narod« z dne 22. t. m. je prinesel debelo tiskano poročilo, kako je dr. Ravnihar zagotovil idrijskemu učiteljstvu dobrote nove službene pragmatike. Z bombastično samohval pripoveduje »Narod«, da je spre'el poročevalec uvrščenje idrijskih u-čiteljev v kategoriio b, tako, da bodo deležni pre'emkov XL, X, in IX. činovnega razreda. Dalje je vložil tudi neko resolucijo v prilog pokojnin in službenih let. Kaj je res? Sedaj se je razpravljala v zbornici službena oragmatika za srednješolko učiteljstvo. Dr. Ravnihar je res vložil neko resolucijo, v kateri se vlada poživlja glede pokojnin vpoštevati tudi službeno dobo, ki jo je učitelj napravil na kaki privatni javni ljudski šoli. Da bi bil pa sprejel poro-čeva1ec določbo v poročilo, da se uvrsti u-čiteljstvo v Idriji (ljudskošolsko učiteljstvo) v kategori'o b. je pa bosa. Referent tega niti ne sme. Referent Kemet.ter je glede tega vprašanja poslal Ravniharja k ministru za javna dela. S k-terim portirjem ali drugim človekom je Ravnih?r pri ministrstvu prišel v stik, ni znano. Res pa je, da ie »Narod« zopet po stari navadi farbal. Želeti ie, da se učitelii v Idrri, ki nosijo naslov uradnikov, uvrste popolnoma v službeno pragmatiko državnih uradnikov. Toda zato je prišel Ravnihar prepozno. Drugi so pre'e vstali. Pripomniti je tudi, da dr. Ravniharja pri g^sovanju o učiteliski službeni pragmatiki niti v zbornici ni bilo in da tako niti za lastno resolucijo ni g'asoval.
—	Iz Idrije. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. cesarja Fr. Jožefa I. stoječe veteransko društvo v Idriji ie imelo v nede'jo, 18. januarja t. 1,, svoj občni zbor. Društvo ima okrog 10,000 K premoženja v denarju, 244 deianskih in 3 častne člane; med temi ie 140 uniformiranih c'anov. Občni zbor, ki 'e bil zelo številno obiskan, je imenoval častnim članom veteranskega društva svoiega poveljnika g. Fr, Kosa, posestnika in hra-nilničnega uradnika v Idriji, z ozirom na njegovo 30 letno nesebično in marljivo na-čelovanje društvu. Patriotičnemu in hu-mannemu delovanju idrijskega veteranskega društva želimo tudi v prihodnje najlepših uspehov.
Amerika - pisana mali!
Iz »Glasa Naroda« posnemamo naslednje podrobnosti o »dobrotah«, ki jih izseljenci uživajo od nove matere Amerike, pod katere okrilje mnogi tako brezumno hite. Če le mogoče, jih koj ob prihodu na »otok solza — Ellis Island — neusmiljeno poženo nazaj, odkoder so prišli, ne meneč se za škodo in nesrečo, ki jo revežem s tem povzroče. Tako so pred Božičem kratkomalo zavrnili deset Hrvatov in štiri Bošnjake, ki so se na parniku »Argentina« pripeljali v New York, češ, da ne bodo dobili dela. Vsi ti izseljenci so bili zdravi, močni ljudje in vsak je imel pri sebi nad 25 dolarjev in natančen naslov, kam potuje. Zastopnik avstr, parob. družbe se je takoj brzojavno obrnil na neko tvrdko v Miamisburgu O,, če bi hotela sprejeti te izseljence na delo, in ivrdka je tudi takoj brzojavno odgovorila, da dotičmki lahko
pri njej nemudoma stopijo v delo. Toda zaman; izseljeniška komisija je ostala pri svojem odloku rekoč, da je v Ameriki delav-cev že mnogo preveč. — Neka Ana Mueller se je s svojimi otroci pripeljala na parniku »President Grant«; namenjena je bila k svojemu bratu Johnn Reiss v New Yorku. Ko so jo vprašali po možu, je povedala, da pride v kratkem za njo, ker ima odslužiti še par mesecev vojaške službe. Komisija jo je z otroci poslala nazaj in bo morala cela družina v očetovem spremstvu še enkrat napraviti dolgo in drago vožnjo v Ameriko. — 171etnega Rubena Gerber so zavrnili, češ, da je preslabotnih kosti, v resnici je pa fant popolnoma normalne rasti. — Radi kratkovidnosti so deporti-rali 17letno Ethel Fried, ki je doslej vedno dobro videla in vidi tudi še sedaj. — Kako se godi izseljencem, ki so bili tako srečni, da so jih spustili v deželo, nam povedo tele vesti: V Michiganu še vedno divja rudarska stavka; sam vladni komisar Dens-more je izjavil, da je pravica na strani delavstva in da lastniki rovov niso modro postopali, ko so odklonili pogajanja z delavci. Voditelji rudarjev se posvetujejo, če bi ne kazalo proglasiti generalne rudarske stavke po celih Združenih državah. — V Black Diamond premogovnikih so varnostne naprave tako pomanjkljive, da se je nedavno v nekem rovu utrgal strop, o čemer je bilo več rudarjev mrtvih in težko poškodovanih. Zato je 840 rudarjev stopilo v štrajk, — V Indianopolisu štrajkajo mostni delavci. — Uprava Erie-železnice je odpustila 6000 delavcev, ker so mnoge tovarne ob železnici ustavile delo in zato na železnici ni tovornega prometa. Iz istega vzroka so tudi mnoge druge železnice odpustile na tisoče delavcev. Brez dela jc nešteto tovarniških in železniških delavcev — sedaj v najhujši zimi. Pennsylvan-ska železnica je tudi ostalim delavcem v delavnicah znižala delavni čas od 50 na 40 tedenskih ur. Tudi rudniki so odpustili brez števila delavcev. — Ogrski notranji minister je že pred Božičem razposlal okrožnico na vse občine, v kateri svari prebivalstvo pred izseljevanjem v Ameriko. Naši ljudje pa naj bodo posvarjeni po ravnokar navedenih dejstvih, da si vsak preje stokrat premisli, predno se napravi po srečo v Ameriko. Kako nemila je ondi človeku celo mrtva narava, nam z nova pričajo silni viharji, ki so minule dni divjali ob newyorški obali; hitrica je znašala 96 milj na uro. Škoda je velikanska; mnogi hoteli ob obrežju so se podrli, ostali so vsi poškodovani. Po kleteh stoji voda. Ribiške koče je vihar odnesel. Ljudje so v smrtnem strahu bežali po ulicah in glasno prosili Boga, da bi prizanesel mestu. Železniške, brzojavne in telefonske zveze so mnogo-kod pretrgane; del New Jersey Central železnice je pod vodo. Prizadeta je vsa vzhodna obal, škoda znaša mnogo milijonov .— V mehikanski državi Sinaloa je zavladala taka beda, da stariši more svoje lastne otroke in jih jedo. Ljudje v strašni lakoti kar blazne; nekatere matere žrtvujejo same sebe, da otroci ne pomrjo gladu. Inžener Otto Hallmer, ki je te strašne razmere videl na lastne oči, je komaj ušel iz nesrečne dežele. S svojim spremstvom se je moral boriti z banditi na življenje in smrt. Nato so 23 dni potovali skozi puščave in se hranili z mesom mul, kač in prerijskih psov.
Glosta.
lj G'asbena Matica v Ljubljani javlja svojim članom in glasbenim krogom, da so članom namenjene muzikalije za dr. leto 1913/14 ravnokar dotiskane. Člani »Gl. Matice«, ki plačujejo letno članarino 6 K, dobro letos 3 zvezke muzikalij drrgccene vsebine in sicer: 1. Dr. Ant, Schwab: »Zlata kang'ica«, za sopranski samospev, ireš. zbor in veliki orkester. Izdaja s sorerr>l:e-van'em klavirja in harmonija, 2. Ant. La-jovic: »Gozdna samota«. Troglasen ženski zbor, s sprem'jevanjem orkestra. Izdaja s spremljevanjem klavirja. 3. 12 slovenskih in hrvaških mešanih zborov. Ured'1 M. Hu-bad, ki obsegi: 1. Dr. A. Schwab: Koncertno polo »Še ena«, 2. E. Adamič: Tri večerne pesmi: a) Solnce zašlo je za gore; bi Solnce se ie skri'o; c) Že iz da'jave mrak prihaja. 3. Dr, G. Ipavic: »Milada«. 4, Slov. nar. pesem »Slovo«, harm. Jos. Pnvčič. 5, 6 za koncertno izvajan'e pnreicnih hrv. narodnih pesmi, ki sta jih priredila Ant. Andel in Iv.pl. Zaje: O jesenske d"ge noči. — Igra kolo. — Češi me, češi! — Dragi je da-leko. — Prevarani zet in Oi. Korano! Te skladbe se dobivajo pri Gl, Matici v Ljubljani. Vsako pomnoženie je po zakonu prepovedano. Hrv. narodne, za koncert prirejene pesmi A"delove se smejo javno izvajati le, če si je izvajaioče društvo kuoi'o pesmi pri skladatelju Ant. Andelu v Z?rfre-bu, ki je te pesmi izdal pod nas'ovom Narodne ojesme iz hrvatskih krajeva, I. sve-zak« ali na prei omen'eni zvezek G!. Matice v Ljubljani. Tržna cena za nečlane znaša za vsak zvezek 3 K.
i:
ČEŠKONEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Dunaj, Pri včerajšnjem sprejemu zastopnikov čeških in nemških strank je predložil ministrski predsednik predloge glede ureditve jezikovnega vprašanja pri deželnih uradih, reforme češkega deželno-zborskega volilnega reda, spremembe dr-žavnozborskega poslovnika. Jutri predloži nove predloge. Opozicijonalci so sprejeli predloge ad referendum za svoje klube. Prvi vtisek je bil malo povoljen. Poslanci so se jako pesimistično izražali.
ŠKANDALI V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU.
Dne 23. t. m. so bili v seji dunajskega občinskega sveta velikanski škandali. Socialni demokratje so več minut žvižgali in razbijali. Iz štirih sej so izključili socialne demokrate Moisla, Skarcta, Winarskega in Reumanna.
IZPREMEMBE V GENERALITETI.
Poveljnik graškega armadnega zbora po« stal armadni nadzornik.
Vpokojen je na lastno prošnjo armad« ni nadzornik general pehote Schoedler; za armadnega nadzornika jc pa imenovan poveljnik 3. (graškega) armadnega zbora hrnest baron Leithner, za poveljnika graškega armadnega zbora je imenovan dosedanji poveljnik 6. pehotne divizije v Gradcu Emil Colerus pl. Geldern. Poveljnik 10. armadnega zbora v Przemyslu general pehote Henrik vitez pl. Falkenfehd je pride-Ijen poveljstvu deželne brambe. Za povelj, nika 10. armadnega zbora je imenovan pedmaršal Hugo Meixner pl. Zweien, stamm, brat poveljnika armadnega zbora v Temešvaru.
PREPREČEN NAPAD NA NEMŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Zaprli so leta 1887 rojenega krojača Leopolda Salomona, ki je letel za presto-lonaslednikovim avtomobilom. Sodijo, da je Salomon blazen.
BALKAN.
Sloga velesil glede na otoke in na južno Albanijo.
Velesile so se sporazumele glede na južno Albanijo in glede na vprašanje otokov. Velesile trojnega sporazuma izdelujejo noto, ki se pošlje Turčiji in Grčiji. Princ Wied pospeši svoje potovanje v Albanijo, ker so se tudi glede na posojilo sporazumeli. Dne 28. t. m. odpotuje princ Wied na Dunaj, kjer se predstavi cesarju in konferira z grofom Berchtoldom. Z Dunaja odpotuje v Rim, od tu pa v Albanijo,
Spor v bulgarskem častniškem zbora. —• Diktatura v Bulgariji.
Bulgarski častniški zbor se je razcepil v dva tabora, ki se ljuto prepirata, kdo da je vojno nesrečo Bulgarije povzročil. Prva žrtev tega razkola je načelnik generalnega štaba general Fičev, ki je odstavljen vsled spletk Savova, ki vodi eno stranko častnikov. — »Agence telegr, bulgare« demen-tira v inozemstvu razširjena poročila, da nameravajo v Bulgariji proglasiti diktaturo.
SRBIJA IN BULGARIJA.
Sofijska vlada dementira poročilo, da je Bulgarija skušala s Srbijo skleniti novo zvezo. Tudi v Belgradu pravijo, da na to ni še zlepa misliti. (Nekaj se je v tem ozi-ru kuhalo, pa se ni skuhalo.)
Dnevne novice.
— Na adreso hrvaških pravašev. »Hrvatska« je napadla škofa dr. Antona Mah-niča, češ, da stoji na »rusko-češkem stališču« in brani »srbstvo« na Hrvatskem. Mi pravimo na to samo to: To je tako idiotski napad, da bi glasilo stranke prava vendar moralo paziti, da se s takimi napadi ne smeši. Škof dr. Anton Mahnič je pravičen skozi in skozi. To je vse njegovo stališče. To kar trdi Hrvatska« o škofu dr. Mahniču je vrhunec gluposti. In s takimi glupostmi se zelo škodi pravaštvu, pa tudi list ob takih napadih izgubiva ugled in resno upoštevanje. Treba je storiti v korist pravaštva vse, da se v bodoče kaj takega več ne zgodi. Slabi so pravaši tisti, ki menijo, da bodo pravaštvu služili s takimi neumnimi naoadi.
4- Koliko je Pavšlar izdal za svoje projekte? Pavšlar se je pri Glavni posojilnici zadolžil za skoro en milijon kron pod pretvezo, da rabi ta denar za svoje projekte. Ker je sodišče prizna'o Pavšlarju pravico ubožnih, da lahko zda; brez stroškov tožbe vlaga, se moramo pač vprašati: Koliko so pa Pavšlarja stali njegovi projekti? Tehnično so njegovi takozvani projekti« le splošni načrti, ki niso prizadejali Pavšlarju e-fektiranih stroškov. Tvrdke, ki so Pavšlarju naredi'e te projekte, niso ne zahtevale, ne pre'e'ie plači a, ker so si pridržaie le prednost pri oddaji zgradbe. To je sp'ošno običa;no. Pavšlar bi bil plačal ^projekt.» šele v sluča;u zgradbe, ko bi delo dobila druga tvrdka. Za n?kup vodnih pravic Pavšlar ni mogel izdati niti 50,000 K. Ljudski
glas ¡c Pavšlarjevo vododamost v tem o-zlru zeo pretiraval. Samo za eno vodno pravico je Pavšlar plačal večjo vsoto, za eno drugo čez tisoč kron, navadno je pa opravil z nekaj desetaki pri opcijah. Največ ga je stalo pravdanje. Koliko je plačal zastopniku in koliko mu je ostal dolžan, bosta najbrž le ona dva vedela. Ampak če je zapravdal Pavš'ar 100.000 K, ostane še vedno vprašanje: kje je pa tri četrt milijona kron? Tudi če rečemo, da je Pavšlar kar kavalirsko denar vun metal in izdal brez potrebe en četrt milijona kron, ostane še vedno vprašanje: kje je pa pol mili,ona kron od tistega denarja, ki ga je Pavšlar vzel iz Glavne noso:ilnice?
+ Zmaga S. L. S. v Komnu. Pri občinskih volitvah v Komnu je zmagala S. L. S. v 3. in 2 razredu z vsemi kandidati 16 starešini. V prvem so zmagali liberalci z dvema glasovoma večine.
-(- Apostolstvo sv. Cirila in Metoda prosi gg. poverjenike, naj v kratkem dopo-šljejo nabrane prispevke in naznanijo število udov.
4- Le še nekaj številk prejmo cenj. naročniki našega lista, ki še niso obnovili naročnine za napre:! Naj se torej vsak požuri, da nemudoma dop.,š!je primeren del naročnine.
—	Ponesrečil r,e je mariborski stolni in mestni vikar č. g. Franc Simontč. Šel je na sprehod na bližnjo Kalvarijo. Ker so stop-njicc zelo ledene in po'zke, je padel tako nesrečno, da ši je zlomil desno roko v rami. Revež si ni mogel pomagati. Ko so ga našli, so ga preoeliali v mariborsko bolnišnico, kjer mu je primarij dr. Thalman pre-vezal ro'--o. Kosti v rami so bi'e močno zlo-m!'ene. Sedai leži č. g. vikar, ki je že tolikim pomagal s svojim svetom do zdravja, doma. Zdravniki imajo, da bo bolnik moral d^lj časa čuvati postelj, predno bo ozdravil.
—	Lega Nazionale v Trstu ima svoj redni občni zbor dne 25. t. m., to ie v nedeljo v gleda'! šču »Fenice«.
—	Za kratek čas. Iz Tomaja na Krasu. Pri nas životari neko liberalno društvo. Seveda leži na mizah tudi - Dan«. Možje okoli tega društva so pa prišli na krasno mise1. Prinesli so neki dan g. monsignoru Matiji Sila neko diplomo, češ da ga je društvo izvo'ilo za svojega častnega člana. Seveda se jim je g. monsignor zahvalil v primernih besedah za čast, sedeti v družbi »Dana«.
—	Zapuščina domoljuba. Tc dni
umrli dalmatinski rodoljub grof Man-fred Borclli je zapustil »Hrvatskemu dobrodelnemu drušvu« v Zadru hišo, vredno 100 000 K.
—	Istrski deželni poslanec Pangerc, ki je tudi župan v Do'ini pri Trstu, je kakor poroča »Novi Čas«, kot župan odstopil. Dne 22. t. m. si bo obč. zastop izvolil novega župana. Kakor nam poročajo, se gre v blagajni za 60.090 K.
—	Smrtna kosa. Iz Veliovca poročajo: Komendator na Reberci je 22. t. j m. umrl. Pogreb bo v nedeljo. — V Go- i riei je umrla gospa Frančiška ud. Zot- i tig roj. Princivalli, tašča višjega sodnega svetnika g. M. Rutarja.
—	Radi avtomobilne nezgode, ki se ¡e pripeti'a 26. oktobra I. 1. v Dobravljah na Vipavskem, se je vršila včerai na licu mesta kazenska obravnava proti dr. Brec'ju. Po izjavah ponesrečenca in drugih prič je bi! dr Brecel; oproščen, ker se je dognalo, da je bil nesreče kriv ponesrečenec sam.
—	Iz Tržiča. V 1. 1913. je bilo pred mirovnim sodiščem, ki v občinski pisarni posluje ob petkih 59 razprav. Za poravnavo se jih je zglasilo pri tem uradu 19, od sodi-
* Sča je došlo 40 tožba. Poravnanih je bilo 24, 35 pa ne.
—	Otvoritev podčastniškega doma v
- Pulju. V soboto dne 24. t. m. se bo v pu'iski mornarični vojašnici ob navzočnosti adla-fusa povel nika vojne bike kontreadmirala Meyerna slovesno otvoril podčast. dom. Prostori podčastniškega, doma so isti, v katerih so imeli za časa zidanja častniške kazine častniki svoje prostore. Vstop v novi podčastniški dom imajo samo podčastniki, kateri ima'o že štiriletno službo za seboj in ti šele od »mata« nanrej.
—	Blaž Potočnikova Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano priredi jutri 25. januarja 1914 v društveni dvorani pri »Cebavu« predstavo Zaklad«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Začetek po litanijah. Konec ob šestih. — Otrokom vstop ni dovoljen.
—	EJektr.čni tok z Dunaja v Modling.
Mestna občina Modling je sklenila z dunajsko občino pogodbo, po kateri dobi električni tok za razsvetljavo in za cestno železnico iz dunajske mestne elektrarne v Zi'lingdoriu. Tako se vedno bo'j širi skupna preskrbo z električnim tokom iz enega centra na viš e daljave. Ve'iki projekt na Moravskem smo že popisali. Ta moravski projekt je narejen po vzorcu projekta kranjskega deželnega odbora. Tako se vedno bolj kaže, kako pravo je zadel kranjski dež. odbor s svo'im dobro premišljenim, široko zasnovanim projektom!
—	Nova I e«?«nR šola. V bližini hrvaške s^le š, sester sv. Križa v Pulju mislijo Lahi odpreti Legino šolo. Legine šole seveda
tam ni prav nič potreba, ker bivajo v Or nem okolišu izključno le Hrvati.
—	Mornarični ataše v Parizu. Kakor
se iz zanesljivega vira ču;e, misli uprava vojne mornarice ustanoviti pri avstro-ogr-skem poslaništvu v Parizu mesto mornaričr nega atašeja. Radi raznih aspiracij v Sredozemskem morju zna to novo atašejsko mesto postati jako važno. Imenujejo se že tudi osebe za to mesto, vendar se pa zanesljivega še nič ne ve.
—	Slovensko gledališče v Mariboru. Prihodnjo nedeljo 25. januarja se uprizori Govekarjeva narodna igra »Legijonarji«. Začetek ob pol 8. uri.
—	Tržaško smetišče zgorelo. V četrtek 22. t. m. zjutraj ob 5. uri je nenadoma nastal ogenj v 25 m dolgi in 15 m široki jami pri Skednju ob morju, kamor se izvaža tržaško smetje. Čeprav je prišla požarna bram-ba v najkrajšem času na lice mesta, se ji je vendar posrečilo udušiti ogenj šele po dveh urah. Zgorela sla clva magarina; v erem je bilo vse polno oblek, čevljev, orodja in drugega blaga spravljenega. Nevarnost je bila velika zaradi burje in blizu ležečih hiš. Zgorelo ie do 100 ton smeti.
—	Ogenj v Trstu. Vsled burje števfo ognjev zadnje dni narašča. V četrtek je zgorel v prosti luki en vagon oglja, ki so ga vžgale iskre lokomotive. — Isti dan ob 6. uri zvečer je gorelo pri fotografu Penco na Corsu št. 6. Ogenj so pogasili, predno je prišla požarna bramba. Ob 10, uri zvečer pa Se je vnela na trgu Sv. Ivana št. 3 Jože!ine Taussigove trgovino cvetlic, k'er ie ogenj napravil do 4000 K škode. Policija ie zaprla nienega moža Marcela in sorodnika Petra Verdiza, ker sumijo, da se ie ogenj nalašč od njih zanetil.
—	II. Slovenska planinska veselica na Dunaju. Dunajska podružnica slov. olanin-skega društva priredi pod pokroviteljstvom eksc. Lavriča pl. Zap^iskena, c. i. kr. pod-maršala v soboto dne 7. februarja 1914 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Češkega doma (hotel »Pošta« I. Drachengasse 3) svojo II. planinsko vese'ico. Vstopnina: za društvene člane in dijake 1 K 20 vin., za ne-č'ane 2 K. Toaleta: turistovska, narodna ali promenadna. Planinske dekoracije, kraniske klobase, cviček, srečolov itd. — Pričakuje se mnogobroj, obisk, ker ie čisti dobiček namenien zakladu za zgradbo planinske l'oče v domovini.
—	Vojaško smuško tekmo prirede v torek 27. t. m. udeleženci vojaškega skikursa tukajšmega 27. gorskega polka v Bnhiniski Bistrici pod vodstvom poročnika Werlein. Pri tekmi svira oddelek domobranske vojaške godbe.
—	Z Bleda, se brzoinvlja: Vreme jasno, jezero zamrznieno in izborno za drsanje. Sankališče v Straži je tudi prirejeno. Šlita-ža izborna.
—	Ve*'ka zimskošrirtna tekm* v Bohinju. Dne 8. svečana t. 1. se vrši v Bohiniu ve'ika sankaška tekma na sankališču Bel-vedere. Isti dan se tudi oriredi smuška tekma, ki bode letos vsled izbornih snežnih razmer ve^zanimiva. Kakor čuiemo bode na vsporedu tudi vn-'aški patrulni tek, in tekma za častnike. Tudi ljubl!anski športnici se nameravajo te tekme v častnem številu udeležiti.
Prva zdravnica na Zgornjem Avstrijskem, gospica dr. Berla Hackl, je imenovana za sekundarko v litiški splošni bolnišnici.
Dva policista ustreljena. V Katovicu sta dva Rusa ustrelila dva policista, da nista bila aretirana. Morilca sta pobegnila
čez mejo.
Srbska kraljeva akadetnija znanosti
razpisuje zgradbo palače, ki bo veljala dva milijona frankov.
Minske novice.
lj Dvorneqa svetnika in finančnega ravnatelja g. Alojzija Klimenta je
cesar odlikoval z Leopoldovim redont.
Ij Socialno poitični tečaj sc je pretekli teden otvoril ob zadovoljni udeležbi. Predaval je g. Krhne o temi: Zgodovina in pomen kulturnega boja na Slovenskem. — Tečaj se vrši vsak ponedeljek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« I. nadstr.
lj Javno skioptično predavanje v Rokodelskem domu. Jutri v nedeljo, 25. t. m. bo imel prof. Vinko Šarabon zanimivo skioptično predavanje. Opisal bo najznamenitejša naravna čuda v vseh delih sveta in najnovejša izredna dela tehnike in umetnosti. Začetek ob 5. uri popoldne.
lj V šentjakobskem prosvetnem društvu predava v nedeljo 25. januarja g. dr. .los. Valjavcc. Vabimo.
Ij Nepotrebna jeza v — predpustnem
času. »Slovenski Narod« se je zaletel v meščansko predpuslno zabavo, ki sc vrši v soboto dne 31. jan. v »Unionu« na način, kakor se zaletava v vsako priredbo, ki obeta biii dostojna. Večkratne blamaže ga ne odvadijo, da bi semterlja še vedno ne poizkušal komandirati ccle Ljubljane. Sicer pa mirno povedano: Mi nobene dostojne predpustne priredbe v Ljubljani še ni-
smo napadli, da, priobčili smo celo naznanila o priredbi, ki prav rada kot nestrankarska slovi, dasi ima vedno Protektorat gospa dr. Tavčarjeva in se vrši vedno v ^Narodnem domu«. Mi se pa nismo v to nič zaleteli in tudi nismo prav nič vprašali, če bo na tisti priredbi skakal okolu dr. Tavčarja njegov okrogli »dvorni norec« ali kak drugi. Zato je pa navadna prosta-ščina, da je »SI. Narod« napadel meščansko predpustnico v »Unionu« in izrablja to celo za napad na soprogo deželnega glavarja! Če se bo kaj takega še ponavljalo, bomo mi primerno vrnili, samo potem naj nihče zopet ne kriči, da smo mi pričeli. Ljudje božji, na jezite se vendar vedno in bodite veseli vsaj v predpustnem času. — Meščanski pripravljalni odbor nam danes piše: Vse, ki so dobre volje, vabi meščanski pripravljalni odbor, da pohite v soboto dne 31. jan. ob 8. uri zvečer na prvo veliko meščansko predpustno zabavo v »Union«. Tam bodo svojo dobro voljo še pomnožili.
lj Srebrni križec s krono je podeljen stražinojstroma tukajšnjega orožniškega poveljstva Juriju Valentu in Ant. Strum-
blu.
lj Ožje volitve za c. kr. obrtno sodišče so razpisane na petek 30. jan. 1914. Pri ožji volitvi v velikem obratu prideta v ožjo volitev: a) za volitev prisednikov c. kr. obrtnega sodišča: Leon Runa, poslovodja, Babna gorica, vsled žrebanja, ki se je vršilo dne 14. jan. 1914 in Ivan Schrey, pekovski mojster, Ljubljana; b) za volitev c. kr. obrtnega sodišča: Pavel Seemann, tovarnar na Viču, vsled žrebanja in Ignacij Verbajs, tiskarniški upravitelj v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — V trgovskem obratu prideta v ožjo volitev vsled žrebanja: Anton Kralj, tajnik »Zadružne zveze« v Ljubljani in Vinko Zabukovec, uslužbenec »Zadružne zveze« v Ljubljani. Pri ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamovana.
lj Umrl je včeraj zvečer znani posestnik in gostilničar na Tržaški cesti g. Anton Novak.
lj Namesto venca na krsto dr. Galatia so njegovi ožji prijatelji darovali 50 K za Elizabetno otroško bolnico.
lj Prvo tekmovalno sanjkanje v Ljubljani. Z ozirom na veliko število prijav, se je odločil za nedeljsko tekmo sledeči def. spored: 1. prvenstvo Ljubljane, I. vožnja, 2. damska tekma, 3. prvenstvo Ljubljane, II. vožnja, 4. tekma junijorjev, 5. dvosedež-ne sanjke, 6. tekma za prvenstvo Ljubljanskega športnega kluba. Prireditelji so z velikimi stroški uredili progo, vzlic dobri pripravi pa seveda vs'ed neprevidnosti slu-slučaja, oziroma nepravi'ne vožnje ni izključena nezgoda, za katero pa je vsak tekmovalec tudi napram občinstvu — kakor povsod v športnih tekmah — sam odgovoren. Klub odklanja vsled tega vsako jamstvo za nezgode in s tem združeno škodo na premoženju ter se mora vsak tekmovalec temu pogoju podvreči. Občinstvo se nujno opozarja, da je hoja po progi in prehod po križiščih vsakemu policiisko strogo prepovedana. V lastnem interesu občinstva prosimo, da se brezpogojno podvrže vsem tozadevnim naročilom rediteljev (ru-deči pas na levi rokij in redarjev in ne moti. sanjkačev z zastavljanjem proge. Z1asti pa prosimo lastnike psov, da jih puste doma, oziroma med tekmo priveže'o na vrvice. Vsi tekmovalci naj se zbero najkasneje ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela Tivoli, k'er dobe startne številke in natančna navodila. — Razdelitev daril se vrši po te^mi ob 6. uri zvečer v dvorani hotela »Tivoli«. Prijatelii športa se vabijo, da se tega nepri-si'jenega sestanka polnoštevilno z rodbinami udeleže.
lj Društvo jugoslovanskih uradn'kov denarnih zavodov, krajevna skup. v I jub-liani opozarja svoje člane na I. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v rožni dvorani hotela »Union«.
lj Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani vabi k predpust-nici, katera se vrši dne 1. febr. 1914 v hotelu »Lloyd«. Vhod s sv. Petra ceste št. 7.
lj Slovensko gledališče. V nedeljo dne 25. jan. se vprizori prvič v tej sezoni vele-zabavno vojaško burko »Tretji eskadron«.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Resnik, žena mestnega delavca, 72 let. — Anton Novak, gostilničar in hišni posestnik, 48 let.
lj Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivolijem bo sviralä jutri dne 25. t. m. od 3. do 5. ure popoldne godba »Ljubljanskega društvenega orkestra«.
lj Slovensko planinsko društvo vabi na svojo VII, planinsko predpustnico, ki jo priredi v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K.
lj Posledice padca. Pred božičem je pred svojo stojnico na Vodnikovem trgu, ko je prodajala jaslice, padla 87letna vdova Antonija Škerjančeva ter si pri padcu zlomila roko, vsled česar je morala ostati v postelji. Te bolečine so pa na staro ženico tako uplivale, da jim je pred par dnevi podlegla.
Telefonska in brzojavna porodila.
SANKCIJONIRANI IN OBJAVLJENI ZAKONI.
Duuaj. »Wiener Zeitung« objavlja da« nes novelo k davku na žganje, naredbo c nadodatku na davek na žganje in novo u-redbo odkazov iz državne blagajne deželnim fondom.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, češki listi niso nič kaj navdušeni nad vladnimi predlogami, katere je vlada predložila za češko nemške spravne konference. Ali češki agrarci proračunskega provizorija ne bodo obstruirali, še ni nič gotovo. Ako proračunski odsek, ki se snide prihodnji torek, z delom ne bo gotov, bo zbornica odgodena in proračunski provizo-rij bo uveljaven s § 14. V tem slučaju se snide drž. zbor šele okolu 12. marca. »Wiener Zeitung« priobčuje včeraj sankcionirani mali finančni načrt. Tudi službeno pragmatiko je cesar že sanke ijoniral.
VENEZIELLOS NA POTOVANJU.
Pariz. Veneziellos je došel iz Londona sem z 12umo zamudo, ker se je na poti ekspresnemu vlaku Pariz — Calaix zgodila nesreča. Pri Šalonu je ekspresni vlak trčil ob tovorni vlak ter je bil ubit vodja lokomotive. Iz Pariza gre Veneziellos v Berolin in na Dunaj, v Peterbui'gu se pa snide s Pasičem.
TURŠKE IN GRŠKE PRIPRAVE.
Atene. Tu sc vznemirjajo radi koncentracij turških čet v Mali Aziji. Turki zbirajo v Mali Aziji vsak dan večje čete. Nasproti Miti/eni stojo trije pomnoženi bataljoni, v Aivaliju stoji 3000 mož, v Dikali 3000, v Pergamu pa 5000 mož.
Belgrad. Potniki iz Geogelija pripovedujejo, da Grki v Solunu izvršujejo velike vojaške priprave, pomnožujejo čete in zbirajo skladišča municije in hrane.
Betežnosi in g'avobol, omotica in šumenje po ušesih so prikazni, katere mnogokrat nastanejo vsled slabega žclodca.
Pol kozarca naravne Franc Jožef-ove gren-čice odvaja brez bolečin ta pogostni vzrok motenja v prebavi in učini s tem, da preneha pritisk krvi v glavo. „Franc Jožef-ova grenčica", piše profesor pl Buhl v Mona-kovem, „učinkuje naglo in jo splošno hvalijo kot lahko zavžitno." — Dabi se povsod v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnicc Franc Jožcf-ovih zdravilnih vrelcev v Bu dimpešti.
¡a ii*'>jjs <i<
ribjega olja je snlošiio znana, pa tudi resnica, da more ie malokdo to neprijetno in težko prebavljivo olje zavživati. Kdor torej seže po Scot-tovi enuilz.ji ribjega olja, ta si ne bo nikdar več želel navadnega ribjega olja, saj je ta izdelek res tako okusen in lahko prebavljiv, da | ga z veseljem zavživajo veliki in mali. Poleg E tega pa še Scottova emulzija ribjega olja po | svojih primesi navadno ribje olje na redilni | vrednosti prekaša iirjž torej pri odraslih in otrocih povsod tam na mestu, kjer je potrebno telo krepiti, kakor: po prehladu, pri osla belosti, pri otežkočenem pridobivanju zob, pri prenežni tvorbi kosti pri otrocih, po bolezni, pri shujšanju itd. Ampak samo Scottova emulzija, in nikaka dniga! 7
Cena originalni teklenid t K »o v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje in v v znamkah na Scott & Bowne. O. m. b II., Dunaj VII, in se sklicu ie na u časopis, s* mu pošlje za pnskušnio l steklenica polom lekarne.
B88is©sa me« kavlnlml pSfataml !e tiafihr&ftsrlava Knelppova sladna kava.
Kaifcmtnarlava m napravila '
Is najtolliaga slaaa In Ima •prKo lerr* vallho radllno mo< ob popolni nalkodljl-voslt. S »lovnim Kamrama», lavi BI naCInom dobi Kalh-ralnarlava oKui In vonlavo imata kav«.
Pristna s® dobiva «sovsod v saprtiti ixvlmih zavoji Si s sSšfco župnika Knešpipa.
ALBANSKE SKRBI.
Tariz. V diplomatičnih krogih po-vzroča položaj v Albaniji velike skrbi. Najnovejše vesti poročajo, da je ondi položaj vedno resnejši. Tu se boje, da Turčija direktno poseže v abanske dogodke. Mnenja so, da igra Essad paša s svojimi pogajanji z mednarodno komisijo neodkritosrčno igro.
INTERNATIONA* NA DEMONSTRACIJA?
Dunaj. Pariški listi trdijo, da odpošlje Rusija na inicijativo Francije v albanske vode križarko »Oleg«, dočim tukajšnji krogi pravijo, da je internaHonalna brodovnn nk-cija v Adriii nepotrebna.
BOSANSKE ŽELEZNICE. Budimpešta. Uradni list objavi a od cesarja sankcijonirano postavo o gradbi bosanskih železnic.
KUIIAR UMORIL GENERALNEGA KONZULA.
Tenger. Tukajšnjega francoskega gen. konzula Chevandiera je njegov kuhar umoril.
DRUGA MONA LISA NAJDENA. Praga. Pri starinarju Aegre so našli t,o Mono Liso, ki je baje delo Leonarda /mci.
Rožne stvori.
Pri sankanju ponesrečeni aristokrati, njimi en princ in princezinja. Pri St.
itzu so 22. t. m. sankali visoki plemiči, kanje sta vodila grof Adalbert Stern-; in grof Davembures; za njima so se-princ Antoine Orleanski, Erika prin-i^.nja Hohenlohe in grof Ghazelles. Sani -» se pa na nekem ovinku prekucnile, »f Sternberg je hitro odskočil in se mu lič zgodilo, ostali so pa postali neza-ni in so močno poškodovani. Grof Da-juresu se je zlomila kost v rami, princ anski ima zlomljeno nosno kost, prin-lja Hohenlohjeva si je zlomila nogo, Ghezellos je ranjen na glavi. Ogrski ministrski predsednik pozvan roboj. Poslanec Zoltan Desy je pozval 'oboj ogrskega ministrskega predsed-grofa Tiszo.
SM
naravna
alkalična kislina
iSboljša daietična in osvežujoča pijača
¡kušena pri želodčnih in črevesnih Hali. obistnih in mehurn h boleznih, katero
Dročajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredsfoo
arlovovarijskem in drugih kopelišKh zdrav-Jih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 8	in trajno porabo.	I (VI.)
rek: Giessniibl Sanerbrnnii,
železniška postala, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinanii in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass* niku in Andrei Šaiabonu. Llubiiana. 11
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest o smrti našega iskreno l'ul>ljcuoga soproga, očeta, gospoda
Aniona Novaka
posestnik» in gostilničarja
ki je včerij ob S. uri zvečer, providen s svetimi zakramenti, v siarosti 48 let mirno in vdano v arospodu zaspal.
Truplo preblasrega pokojnika se bod'- v nedeljo, dne 25 januarja ob 3. uri popoldne slovesno blagoslovilo ter iz hiše žalosti, Rimska cesta it. 19 prepeljalo k Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše zaduSnice so bodo služile v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 23. jan. 1914.
Frančiška Novak, soproga. Tončka Novak, hči. Pavel Novak, sin.
1, slov. pogrebni zavod Josip Turk.
Zahvala.
Za vse blage izkaze sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, iskrenp ljubljenega 'soproga, očeta in brata, Gospoda
Vilibald Zupančiča.
Sol. svetnika, c. kr. profesorja v pok. in okrajnega Sol. nadzornika
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo blagega pokojnik« izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem svojo na. pri. rčnejSo zahvalo.
Ljubljana, dne 24. januarja 1911. Žalujoča rodbina.
Izjava.
Jaz Mariia Blatnik roj. Štor, po-sestnica v Motniku št. 5, obžaluiem s tem, da sem obdolžila Ivana Blatnik, posestnika na Ločiti pri Vranskem, kaznjivega deiania, izjavljam, da je do-tična trditev hudobno izmišljena, se mu zahvaljujem, da ie odstopil od kazenske obtožbe napram meni in plačam v smislu sodne poravnave tudi vse zastopniške stroške.
260	Marija Blatnik.
Preklic.
Podpisani prekliče vse šaljive besede, katere je očital g. Ivanu Ravnikarju, in se zahvaljuje, ker je odstopil od tožbe.
Moste pri Ljubljani. 266	/. R.
Izjava.
Dne 20. t. m. je bilo objavljeno v „Danu", češ da g. Oražem ne plačuje pošteno svojega dolga. Ker bi se utegnilo misliti, da sem jaz povzročil to vest, izjavljam, da to ni resnično ter da je g. Oražem skozi in skozi pošten plačnik.
248
Andrej Žužek, pekarija Novi Vodmat
Na izbiio pošilja tudi na deželo krasne
plašče, kožuhovino,> Krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Zel0ssr M. Kristilic-Bniar
Ljubljana, Stari rg štev. 9. — Lastna h.sa.
N"oprekosl|iva v	37.10
otroških oblekcah in krstni opravi.
2 svetli, prijazno mcblovani
z 2 posteljama in posebnim vhodom, se takoj od-dasta le skupno za mesečnih 40 kron mirni stranki. Ljubljana, Turjaški trg št. 5, II. nadstr.
Lepo posestvo
obstoječe iz hiše, vrta, hleva in travnikov, je naprodaj. Proda se skupaj ali pa tudi posamezno. Več pove Marija Merkužič, Brdo 29, pošia Vič pri Ljubljani.	231
Mimo In suho
219
stanovanje
iSčeta dve ženski: eno večjo sobo, kuhinjo in pa pritikline, ali dve manjši sobi, v pritličju ali prvem nadstropju in sicer v mestu za majev termin. Ponudbe sprejema uprava lista pod »Stanovanje« št. 192,
Mesarski pomočnik
priden in pošten, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 197.
Duhovnika
vpokojenca ali bolehnega žele imeti v neki večji župniji na Goriškem, da bi imelo ljudstvo ob nedeljah iii praznikih po dve svpti maši. Na razpolago je iepo stanovanje v kaplani ji tik cerkve in primeren dohodek zagotovljen. Naslov občine pove uprava lista pod št. 160.
265
Ker ]e ponehala kužna bolezen v sežanskem okraju,
Krepkega dečka -
iz poštene hše s primerno šolsko izobrazbo in pridno
trgovsko pomočnico
sprejme tvrdka los. Errath v Mokronogu.
Poročni prstani
^ lastnega izdelka, kakor kompletne kasete namiznega orod-
ja po najnižjih cenah.
Lud. Cerne
juvclir in trgovec Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Ob priliki 25 letnega obstoja tvrdke so določeni za cenjene odjemalce brezplačni krasni predmeti, ki se razdelo 15. junija t. 1. Pri nakupu blaga zahtevajto plačilne
listke.
53
(9©©0©(9©[g]©@0©©ex
tpcimerna darila za ženine in neveste
Načelnik Gospodarskega sveta: Ä. Rebec.
vojaščine prost, izobražen, trezen in pošten, išče primerne službe. Zmožen je nemškega in slovenskega jezika. Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Trezen 185".
katere se natančno in solidno izdelujejo po primerni ceni. Priporočam tudi vse vrste najmodernejših slik, ki se pa tudi lahko na mesečne obroke plačujejo. Pošljite svoj naslov na razpoši-Ijalnico slik
Franc Pušnik 220
Rožna dolina pri Ljubljani 182.
Odda se v mestu zaradi, opustitve trgovine, moderna oprava, lep Jokal in skladišča, event. tudi s koncesijo. Najemnina nizka. — Eventuelno se tudi
proda
s 7 stanovanji. Hiša je v najboljšem stanju, polovica kupnine se lahko plača v več letnih obrokih. Ravno tu se
Proda se hiša z dobro idočo staro gostilno v
mestu na Gorenjskem. Kventuelno se gostilna tudi odda v najem ali na račun. — Vprašanja pod »Gosl.lna 227« na upravništvo tega lista»
proda
restriña Hiti i.
National
Cash" za 1000 kron, eno leto rabljena v najboljšem stanju, in ena manjša za kakega obrtnika. Cena 70 kron. Pojasnila daje Fran Goldman, Ljubljana.
Občinski tajnik
dobi službo s 1. marcem 1.1. Zahteva se razun tajništva zmožnost voditi pevske zbore s spremljevanjem harmonija ali klavirja.
Oženjeni imajo prednost. Dobra plača in lepo stanovanje. Oglasi na upravništvo .,Slovenca".
star 15 let, vajen kmečkega dela, ki pa ima
posebno veselje do živine, išče službe pri kakšnem poštenem posestniku. Naslov povo upravništvo „Slovenca" pod št. 255.
z mešanim blagom se da v najem event. tudi proda. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 254.
v cvcfočem zdravilišču na Kranjskem se odda v najem za sezono 1914. Ugodni pogoji. — Ponudbe pod „Günstige Gelegenheit 5007" na Rudolfa Mosse,
Dunaj I. Seilerstatte 2.
283
HJS i zdravnik
ki jc vešč tudi zdravljenja z vodo,
262
za vodno zdravilišče v cvetočem zdravilišču na Kranjskem od maja 1914. Ponudbe pod Kurarzt 5007 na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2.
skoraj nove, 8 registrov v ma-nualu, 2 registra v pedalu so na prodaj po ugodni ceni pri tovarni pijaninov Anton Pečar, Trst, Via Farneto 42.
25 0
Šeniibenct ponudba
Samec, star 32 let, lepega obnašanja, z 9.000 K, denarja, se želi v svrho poroke seznaniti z dekletom ali vdovo brez olrok, katera ima prilično premoženje. ponudbe s sliko, če je mogoče, na upravnišivo pod ži/ro „Srečna bodočnost 256".	256
SP^JI
m SANATORIA • EMONA /J
ZA■ NOTRANJE -IN-KIRURGICNE 'BOLEZNI. Zl •PORODNIŠNICA, i/ LJUBLJANA • KOMENSKEGA-UUCA-4 M J SEF-zD^w.PRiiwsj■ DR- FR. DERGANC 1
iz Goriške okolice, pristno, vp6 hektolitrov, dve leti staro (iz I. 1911) se proda po primerni ceni. Naslov pove upravništvo lista pod št. 241.
Kraft-Nahrung
PRIMUN
Vsi irHelki eo ždrav,
nlško «»znamo-vani.
' edini ISlIlIll! l^dCi Sk redilne sestavine v najobiinejši meri in lahko prebavni obliki.
Učinkuje čudovito pri anemiji in klorosl (počiUS0M1 manjkanju krvi), novrusteniji — najboljši uspehi pri
mm phthisi (tuberkulozi). šS^SSBfl^^/ffiM Krepi slabotno ženske in otroke ter jaCi sla-botne in nervozne osebe.
N.:gIo nadomestilo moči -«31
po hudem obolenju in v rekonvalescenci. Cvetoča lica in duševna čil os t po kratki uporabi.
Nad 1000 priznani od zdravnikov in lajikov. ■0p*8ts«iw inta »zborott ou.us in ifOlHiliS jo lahko prebaven. Zastonj in iranko male poskušnje proti 'JO vin. v znamkah. Zavoj za poskus po 50 g proti vposlatvi 1 K v znamkah.
Cena: ti00 g K 4--, 400 g K 8*-, 1000 g K 14-. Primun-boaboni in kake vsebujejo vse redilne sestavine v najvišji obliki in so na iahko prevlečeni s čokoladnim prevlečkom.
bonbonov t K,	Naslavljajte:
Cena 100 g ¡—---s.\ ■ : -'
b kakejev oO vin.
3721
„Pi'iminwerke", Fiesting št 7,
Nižje Avstr.
ga—H——
r.MHwinte- m
5*ozor
Zaradi opustitve trgovine prodam skupno visoko pod fakturno ceno večjo zalogo izgotovljenih oblek, srajc, klobukov, čevljev, kovčekov, galanterijskega in drugega blaga. Zanesljivim osebam tudi na ugodne obroke, Istotam je na prodaj tudi
reglsfrim
nova K 1200'—» sedaj K E00-—.
Oddati je tudi še j eden mali
Na cenen nakup vljudno vabi
nasi jVCarije Jlovšek
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
Semenska frgtsnina Korsika v LJ
Bleiveiso^a cesta — Vitača 3.
Naznanjam častitemu občinstvu, da je izšel moj
noui cenik m 1. ill
in se dobi brezplačno in poštnine prosto. — Z odličnim spoštovanjem
Al. Korzika.
Jarmeniki za žage in stroji za obdelovanje lesa vseli vrst, posebno pa-tentovani brzo-jarmenik farmesijk-cepSIiftik, uene-cijan. jarmen.k, enostavni in dvojni.
Stroji za mizarfe, ko= larie, stru garje, sodarje, tesane iid.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje paSiisfua i? upojnjjensga lesa.
Stroji za lupljenj lesa. Stroji za izdelovanje Ses» ne oolne.
Tovarna m sirre S.
Vsdne turbine najve č vporabnih stopinj.
IPrecizigski regulatorji. Patent priglašen.
Siroji za izdelouanje cemeisf.ssifa». Hloderne tdnsinisiie.
Prevzema popolno O-presno tovarn za celokupno lesno industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratovvtu-ininozemlju.
Tačasno v delu: turbinska naprava za pruo kranj. dež. elektrarno. 2
turbini po 1600 konj. sil.
Pisarna m ttrejjeuaiKje sp!»3nSii gospodarskih
j. pozmnn »
Posl. stroka: Tehnične zadeve.
Proizvodi najsolirlnejših tovarn.
Motorji na bencin, bencol. surovo olje itd. Dieselmotorji, loko-mobili za industrijo iti poljedelstvo itd.
Poljedelski stroji, mlatilnice, stiskalnice za slamo in seno, vitelji plugi, brane, kosilni stroji, posnemalniki itd.
£lektrotehnični motorji In aparati, zlasti elektrpmotorji, dinomo-stroji, svetilke vseh vrst, ventilatorji, zdravniški aparati itd. Stroji za obdelavo tesa zlasti za mizarje, kolarje, strugarje, sodnrje, kot: trakaste in kro/ne žage, skobelnt, stružni in vrtalni stroji, unlv. mizarski stroji itd. Stroji za kovmarstvo, stružntki, vrtalniki, Shaping-stroji itd.
Siroj za opekars vo, za izdelov. cementne in glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. Stroji za inline, kompl razbitalni. čistilni in valjčni stroji, sita, elevatorji itd. Stroji za pivovarne, usnjarne, milarno, mlekarne, tiskarne, knjigoveznice, karlonažno in tekstilno industrijo itd.
Armature za električne, parne in vodovodno naprave, sesalke, transnilslje itd. Tovarniške cene. — Proračuni in nasveti brezplačno. — Stroijo stvarno poslovanje. — 2(54	Na zahtevo se dovolijo plač.la v obrokih.
234
Draibeni oklic.
Dne 25. 26. in 27. februarja 1914
E 487/13 25
prcdpoldne ob 9. uri bo na licu mesta na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih
nepremičnin:
II. dne 26. februarja 1914.
311
312 155 5 152 6 309,4
37/2
517
518 519/1
519	2
520
249 256 316
508 £09
510
511
Gotna vas
Hrušica
Deželna deska
■"KV-T'ViM
124
51
444
1041
gozd gozd njiva njiva gozd
stavbišče, poslopje . . .
pašnik .........
travnik in poslopja . . .
vinograd........
pašnik .........
travnik s sadnim drevjem
pašnik . vinograd vinograd
pašnik........
travnik ........
vinograd.......
vinograd, malo pašnika
22900 20000 60 620 3700
70J 44 830 11960 20 230
20 880 480
310 1430 6500 5S0
III. dne 27. februarja 191.4.
Solastninska pravica.
101/1 257,2
Kandija
66 67
poljska pot poljska pot
70 12
Parcelna številka	zemljlška knjiga	vložna štev.	označba nepremičnin	cenilna vrednost	najmanjši ponudek
I. dne 25. februarja 1914.					
232/2 246 2 249 2 338 335	Kandija	675	j gozd in skladišče........... stavišče, tovarna, pritlklina....... delavska hiša.........	18140 147730 8120	12094 98488 5414
219 1		703	gozd, stavbišče s kantino, cesto in sušilnico	18630	12420
4093/227	Dob ndol	719	gčžd v Dobindolu............	400	268
4093,44 asasiT","-	Dežel, deska kranjska * ¡TCttSBBUmB	1011 dež. tleska	gozd v Doblndolti ...........	6472	4315
15267
13334 40 414 2467
467 30 554 9974 14 154
14
587 320
207 954 4334
387
I 2176 1		Smoiina vas	543		19554	13036	
j 2177					5871	3914	
j 249,5				gozd (parifikat. pot)...........	90	60	
356					80	54	
282				travnik (ni v posesti)..........	160	107	
i 279/2				travnik (ni v posesti)..........	40	27	
322					110	74	
290 2					165	110	
250					6240	4160	
246-1					810	540	
238					12980	8654	
j 234					380	254	
1 232/1					17770	11847	
1 231					4990	3327	
230					1820	1214	
228				travnik preje pašnik ..........	1210	807	
| 226					2140	1427	
i 223					6550	4.374	
221'3					120	80	
! 223/2 | 221 1		Deželna			2020 11^00	1347 7467	
| 220/3		deska	1041	vrt, de! njiva s šupo za slroie ......	11816	7878	
i 220/2 1 220 3		kranjska			610 4666	407 3111	
1 219					210	140	
1 217,2					710	474	
217/1				njiva in sadovnik...........	38722	25815	
216					864	576	
214 3				travnik.................	228	152	
215					872	582	
214/2					72	48	
214/1					626	418	
233					1775	1184	
212					1366	1578	
211					1126	756	
263				stavbišče s svinjsko kuhinjo, voznica . .'			
262				stavišče (goveji hlev)..........			
91/3				staviiče s svinjakom..........	39886		27458
89,2				stavišče, gospodarsko poslopje in kozolec			
85,2				grad in park s poslopji........			
85/1					1300		
47 8
K nepremičninam a) vi. št. 675 d. o. Kandija spadajo v cenilnem zapisniku r. št. 16 pod 1. št. 42 a sledeče vpisane pritikline.
b) vi. št. 1041 deželna deska kranjska pa v cenilnem zapisniku r. št. 18 na 1. št 59/11. in 60 popisane pritikline in v istem cenilnem zapisniku na 1. št. 59/11. popisane pravice v cenilni vrednosti ad a) 60.259 K 40 v in ad b) po 13G6 K. Pravica ribištva je cenjena na 1300 K.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Dražbene pogoje iti listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpiske iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledali pri spodaj oznamenjenem sodnem oddelku med opravilnim urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri ,<iražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine same.
C kr. okrajna sodnija v Hudolfovem,
oddelek II.. dne 29. novembra 1913.
Otvoritev
vinske trgovine na debele
Naznanjam gospodom gostilničarjem, da sem otvorii vinsko trgovino na debelo na Laverci, prej Lenče. Zagotavljam, da imam in bodem imel sama pristna in naravna vina ker kupim sam naravnost od pri-delovalcev-vinogradnikov. Vljudno se priporočam za obila naročila. Vzorci se pošljejo franko. Laverca pri Ljubljani.
3943
Ivan Ogrin.
q,iimi^inummimimuuuiiiuiiiiiiiiiMiuMHiiiiiumiiimimmmmiiiii
Absolutno zajamčeno, pristno
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškotijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 56 do GO K in letnika 1913 od 40—50 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano vino
rizling
je po 60 K, bel burgundec po 70 in zelen po 80 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje ponudbe. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K za liter. Večje množine po dogovoru ceneje.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
........................................................................................
• n. a. dež. šivli. in renine, ne29. in ianrsiv. zavarovalnice
■prejema zavarovanja na doživetja in umrt, otroskib dot. runina m ljudska, nozK"'1"» in tamstvenn zavarovanja. Zavod temelji nu vzaiemnosti Absolutna var-nont. (.'ene ¡>remiie Sposobni ZASTOPNIKI nai javijo bvoi naslov 1'rospekti zasloni in poštnine prosto. I7BII
Vsakemu siovensta krojaču
najtopleje priporočamo, da si novo poletno kolekcijo od največ ponujajoče tvrdke sukna
Rudolf fmM ¥ Krmil
naroči.
Ravno tako naj vsak Slovenec pri svojem krojaču to kolekcijo zahteva.
3831	Mnogo krojačev.
Friznalna odiika za izvoz vin. Odlikovana zaloga italijanskih vin.
Prodata na debelo in na drelmo n Milanska, Istrska. dalmatinska in bosanska vina. 3324
c? ommaso c? odisco
Dunaj XV. Funihausg. št. 10 in Berolin N. W. Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov
Vse vrste
DST
kuriva
UMI
mehka in trda bukova drva, cela in razsekana i—.i.............. v kolobarjih. ■ ■ ' ■ ' ........
K 2 90 do 3-28 za 101) kg
TrbouellsH! KosovnlK Trboveljski KockovnlR ¡st
kurjavo v štedilnikih K 2-76 do 3-40 za tOO kg.
- Velenjski - VIN«!«' edino najboljšo ku-salonskl briketl flUUIM rjvo za pejtj k 1-40 do 1-80 za 100 kosov prosto, postav, v hišo.
Trgovina z lesom	3579
St. & E. Tattzlier,
'ffc.efon 152.	Dunajska c. 47.
z mešanim blagom in žganjem, na prometnem kraju v Ljubljani, se proda z opremljeno trgovino vred, pod zelo ugodnim pogojem. Kupcu se prepusti tudi pravica, da sme prodajati še na sedanjo koncesijo, ako bi jo sam ne imel. Denarja se rabi 6 do 8000 K, za drugo se počaka. Kje, izve se v upravi tega lista pod štev. 152. Za pismeni odgovor naj se priloži znamka.
Ljubljana,
Sodna ulica.
Podplraite domačo
Industrio i Star* noSovice se ceno podpletuelol
Specialna mehanična pletllna industrija ln trgovina za po-vrSne ln spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro~ kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno ln na debelo.
Pletilni stroj patent „\Viedermann14 je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplaCen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118
St. 23475/13.
Razpis,
Za zgradbo
železnobetonskega mostu čez potok Reko pri Kočevski Reki okr. Kočevje
na okroglo 8000 Iv proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 9. februarja t, 1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe železnobetonskega mostu pri Kočevski Reki".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pav pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. januarja 1914.
Prodam moje
116
posestvo v m Črnomelj
obstoječe iz gostilne znane pod imonom »Kožarjeva gostilna«, ledenice, mesnice, gospodarskih poslopij, zasebne hiše z velikim vrtom in dvoriščem ter s celim inventarom, koncesijo itd. Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30.000 kron. Po-bližje informacije dajejo moje pisarne v Ljubljani, Streliška ul. 29, in v Črnomlju.
Jas« lonfarič, podjetnik.
cfr avión i
kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati, Ne zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila.
Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih, v
criare i @a mernik S ©o.
S scijalna trgovina s kolesi, motorji, automobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža.
JSjuSljana, © unajs Ra cosía 9—12,
Mo, moderno podobo, Ispota linij, otónosí dalo samo
STEZ
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranile vloge. ikžS" Za vsak kos se jamči.
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina podkrijisk
Ljubljana, Čevljarska uiica šf. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higiienicnega parila, Jagrovega in Tefra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Naročite pa pošti se izvrfniejo točno.
Orežte in kolesa
na obroke. Posamni doli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Duiek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3317
Vermutfa-
vino najboljše kakovosti pro-	180
daia no najnižji ceni tvrdka:
Br. Novakovič, vinska trgovina v Ljubljani.
Razpisuje se mesto
občinskega tajnika
za občino Moste.
Prošnji je priložiti dokazila o šolski izobrazbi. Prednost imajo že sedaj poslujoči, vsestransko sposobni občinski tajniki.
Prošnje je vlagati do 15. februarja 1914. Plača po dogovoru.
Županstvo občine Moste pri MIlani.
I. Oražem, župan.
Kdo rabi dobre ln prlstnobarvne
lamente, mm in za srnice in
po modi, zimsko blago za damo in gospodo, 1»« nene m borabažaste kanalase, ceflre. platno, In-let, brisače, rjuhe, žepne robce, kotenine in drugo tkanino, naj se obrne na znano kršč. tvrdko
Jaroslao ftlareb, ročna tkalnica št. 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko)
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega burhenta, fianele, kana lasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 10 K, finejše vrsto za 20 K, najfinejšo vrste za 25 K franko po povzetju. Od ostankov so vzorci ne pošiljajo. Sra|ce iz fianele ali celirja 1 komad K 2 do K 4.
Pri naročilih zadošča navedba širino vratu, na ramenih in dolgost rokavov. Dopisiijo se slovensko. Vsaki pošiljatvi se zastonj doda stenski koledar.
lino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolskl sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2587
sredi ljutomerskih goric, v najboljši legi, po zmerni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Več pove uprav-ništvo „Slovenca" pod št. 55.
Naprodaj je
majhno posestvo
z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, s sadnim vrtom in 7 do 8 mernikov posetve. V hiši dobro vpeljana trgovina v veliki vasi in jako prometnem kraju na Gorenjskem. Naslov se i*ve pri upravništvu „Slovenca" pod štev. 150.
100.000 bukovih pragov
na leto odda se za izdelovanje za več let zanesljivemu akordantu, na lepih prostorih v Bosni; stanovanja (barake) za dclavce na razpolago. Pismena pojasnila daje FRAN TOMZ, lesni trgovec v Ljubljani. 182
Ivan Gržinid, Hnm p. Roč, Istra, pošilja pristno
(®l l! •"» ■•!.
tili
\ T. \*:2» XV
po K 32-— za 100 litrov. Trgovci in gostilničarji znižane cene.	3892
J1B ■ • a h ■ $ -J .1 ■
■
n a c a i
i ■
y
m n
n
p
■ ■
i; ■
G
R
e.
■
¿I
r. «
G ti ti K Ti
Konfekcija	j
:a moške, ženske in otroke	S
v veliki izbiri po zanesljivih	J
•talnih cenah v podružnici	■ tvrdke n. Mik i a uc
m
n
Mana, Pred Sfoliio štev. 3,
(Medena nlfca).
Poseben oddelek i. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštmue prosto. 2622
¿¡Zanesljivo dobro
blago 2a moške in ženske obiske najdete	3428
„Pri Škofu"
Ljubljana 3raven škofije. (Pa3ite na podobo škofa pri vhodu.)
V prvem nadstropju je veliko skladišče Ugotovljenih oblek.
3. A3ACZEWSKI - LVOV
C.in KR. DVORNI ZAlAQArÉXJ	i"t
m
\ jC P
_ ^aczemsteL-1
^¿JAerji
odčičnot vrste;
cse öJDöivajo powod
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajjene odvajalne
krogljice
(Neastelnove Ellzabetne krogljice)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo r» «»Fft^fiO izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo otroci. Škatljica s 15 krogljicami stane 30 vin. ovoj po 8 škatljic, torej 120 krogljic, stane le 2 K. Ce se pošlje naprej 2-45 K, se pošlje franko 1 ovoj.
" £ Cvnriln! Nujno se svari pred ponarc-»varilo I ^	fm£ Utu.
stelna „odvajalne krotjljice." Pristne le, če nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdečc-črnent tisku „Sveti Leopold" in podpis ,.Filip Neustein, Apotheke". Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže Hl]|	morajo imeti našo tvrdko
Filipa Neusleina lekarna
„pri sv. Leopoldu"
—— Dunaj, Plankengasse 6. ——
Zaloge v Ljubljani: Bihard Sušnik, lekarnar,
3336 in v več drugih lekarnah.
Zdravniki mnaûaitio Kot nalUiiljSe sredstvo zoper
se
v konkurzno maso Mijo Dolinar iz Vel.Doline spadajoče ostalo štacunsko blago obsegajoč nekaj
špecerijskega, galanterijskega in manufakturnega blaga
in nekaj drugih premičnin razun štacunske oprave.
Inventurna cena blaga v prodajalni v Vel. Dolini znaša 944 K 05 h in v prodajalni-filijalki na Obrežju pri Bregani 2934 K 78.
Kdor si hoče blago ogledati, se mora zglasiti pri g. Franc Dolinarju v
Vel. Dolini.	.
Vse blago se proda brez vsakega jamstva za kolikost m kakovost proti takojšnjem plačilu v gotovini. Kupljeno blago se mora v enem tednu odstraniti. Ponudbe se morajo poslati podpisanemu upravitelju do 31. jan. 1914. Ponudniki so vezani na ponudbo do 10. februarja 1014.
hripavost
Saisi' in zaslizenje. iS» kri ni in
.¿k DiaHovshi mlin pa vaijčhe d. ti. v Olaüovn. im
jjy -i^j	Zastopstvo za Kranjsko:	\ijr ^
V J
znamka:
Kostanjevica, dne 14.januarja 1914.
174
Josip Rohrmann
c. kr. notar
kot upravitelj konkurzno mase.

Specialitela K 20'—
F. L. Popper
e za gospoda in gospe oo
S nogam najbolj priležni, BI lični in najboljše kakovosti
O	Naprodaj ssmo pri
\ JULIJI ŠTOr7 Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke.
Cena: 12-50	2938 (52) Cena;16-5Ö
3751 (16)

Dober, cen premog vseh vrst
prodaja
Franc Uher, špediter Ljubljana
Selenburgova ulica št. 3 Telef. 266

oslovski kaSalj. milijoni rabijo slastne
j™.«*!, s „tremi iiami"
a /\ notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in za-UlUU sebnikov zajatnčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Dvojček 60 vinarjev.
Prodajajo lili v Ljubljani lekarne: U. pl. Trnkoczy, R. Sušnik, Dr G. 1'iccoli, Deželna lekarna, Mr Pn. Bohinc. Mr. Ih J. Cižmar, Ant. Kane, drogerija; drogerija „Adrija". — Na deželi : D Pire, Idriia 1. Uergulann, Novomcsto. C. Andrijančič, -s'ovo mesto lur Hus, Vipava. M. Wacha, Metlika. A. koblek, Radovljica H. Brilli, Litija. K. SavniK, Kranj. I r. Baccarcich, Postojna, los. Močnik. Kamnik. E. Burdych, bkofja Loka. Ph. Mr. F.. Koželj Jesenice. Ph. M. B. Lavicka, Tržič. J. Ančlk, Ribnica. Hočevar, Vrhnika in mestna lekarna v Ormožu ter trgovine : V. Arko, Senožeče, |os. Ru.loif, Litija. J. Kandu.ar, Mengeš, z^l
nal&ollše prelznušens sestave z enojno ali llnojoo ! prava, z Milim m
icilMoffllziIeliii)
ilustravani GßaiK 259 zastonj in jI H Iranïo.
m
îausiraa poiiedsijsJsSIi in obilnih sSra'Rö
it 71 MmM se \m
A. Švara, Ljubljana. "'^A
pšenično moko
Zahtevajte v lastnem interesuedi-	^nC ""glgji no specialno pristno
slfp*'
o o o o no .O „o	^
\V ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^	v/
/fA\r J? J? ^ ^ J? J3	v/i m
|| ^D ^ ^ ^ ^	ll
ker le ista ne SiUn0 najboljša, am-	^
44
É>___
Hndtmpehta 1B11 zlata državna kolajna. Bruselj. Buono«-Aire3 1910, Koubals, Turlr.. Drazdc.ne 1011: 8 Grand *'rii.

Magdeburg - ^Buckau
Poiltužnica na Dunaju:
Dunaj, III., Ain Heumarkt štev 21.

z nasičeno in pregreto paro.
Orlginaiisa konstrukcija Wolf 10 — 800 HP, Najizdatnejša poraba sile za vse obrti.
IP"""
IJ»t»novHe"o IS4.i.

Parno barvarsfyo
ter kemično čiščenie in :: snaženie oblek. ::
589
Apretura sukna.
„—i
Pollanskl nasln = Ozka alica št. 4. Sprejemanšče MÈmm ulica ši. 3. :; postrežba točna. Solidne cene. r.
ifieiie
na obraau m na roi;»»> od»tranjujo v por.ili mmumb
dr. H. Fxi'xa
15
i!ec Kosili
zajame. noš'--D'lliii. estov uspeli. £,>t«.'J'H i» K 4'— za-dostn.o Juisi-oailia na vso «'ram
R:s.Sr.fi.Rix, Ladoratari! Dnnai «S. sarsaasse 17 H.
Zalogo v Ljubliar.i: '.«sania rpn zlatom .lolenu". par-* lumeriin A Kaunii in droiSoriift „Adnia-.
Najboljši češki naV.iipni vir!
!
Dsiio posieijni) ocrie.
1 k« sivosa, dniirojia. pu- | ljonena lt: bolišena 2 K 4Uv.; prima polbtiluffa 2 K 8(i v. Iiule^i» I K; belega pubastu(iP 5 K to v; i k« volotmeRa Hiiežn"'bolot!ii, puljenoKii « iv 4U v. S K; puha šivoma tj K. T K. belega. tinega 10; najtinojši sprni puh 11 K.
2352
Naro^Ja od 5 kg naprej iranko.
ZgotovSiene postelje ^rS^:
loga ah rumenega nanfcin^a ona pernioa IS" cm uolga I2U C in širila, - dvema zjrlavnioanja, HU cm dolft 00 tm široki, nolnicna z novim, sivim, prav stanovitnim unlia.-Hm perjem 16 K; napol puh O K; puh
■J4 It; liosamozne pernice t« K. 12 14 1*., iu h : Z"-lH.vuic- ' K.K v, 4 K. I-cruica 200 cm ilolga. 140 cm šir. ta K, II lt 70v 17 K 8« v. 21 K; zglavnloa «» cm dolga, idem šir. 4 K 60 v. 5 K 20 v, 5 K 70 v, spodnja pernica iz močnega č.rtaateK". gradla, 1811 cm dolga. 116 cm šir -.'It so v, 14 lt 8» v. iiazpošilia so po povzetju, i od I K na«v."Si Iranko. Lablt- so Iranko zamonia 2-a no-ugajajoeo sa vrno denar. Natančni cen gratis in Iranko. S. BErnSCH, DIISENICB št. 818 (Oeško).
üoiai
vt
Ljubljana, Seleabnrgova ulica št. 6.
| Priporoča svojo največjo zalogo pušk in § samokresov ter lovskih priprav. Avtoma-| tičue pištole: „Browmng", „Steyer" itd.
Najboljši topič „Salut".
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljev) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prouto.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz,"¿im
na/bol/. C S/71. zobo-tlstil sred- ^^• j stvo
tzdelovfltel)
G dt Ljutiüana, Stritarjeva ulica 1
Svojo kuhinjo m svojo
opremite lahko s koristnimi in lo-pirai predmeti
a ko kupite Stumpfovo dobro žitno kavo. Zavoi .'i kg v lepi platneni vrečici z a darili le 4 K Iranko. Josip Stumpt, tovarna za žitno kavo ;31otov na t., Oechv. r>0.000 za-dovol.nth odicmulcov. Poskusno posiljatvo in prospekti zast.oni in tranko. — Prosim naročite naravnost od gornjo tvrdko. ker 10 po obrtnem zakonit zastojmiko n pro-povedano prodajati žitno kavo po zasebnih hišah.	3120
DoBCdaj Izdelanih nad l milijon HP.