Uto LXXIL, št. 251 a
Ljubljana, sobota 4. novembra 1939
Cena Din
SLOVIM
Utajo vsak dan popoldno tzvzemfi aodn^O bi praznik*, fl kum ati do 00 do 1% vrst 6 Din 2-50, od 100 do 300 vrd 6 Din X vočU »nseroa . popust po dogovoru. insorarni davek posebej   fj   „Slovenski Narod" . v Jugoslaviji Din 12.—» ra  inozemstvo Dbi 25u—    f     Bokopai to
^iDmZ URH>Nl*TVO N UPRAVNUTVO
UUBUANA, Kiwn*ova riko fteu. J
Pod r u žale • • «.35 I
podružnico epeovot SOVBSU GfeAOEC
et 2, telefon It 190 •
ft.!   f   NOVO MESTO, UubJlansbo
ra effoo I, ttMon sr. m
IICEs Ob kolodvoru 101 // v l*vb4kuu it UUSU
Največji dogodek od začetka vojne:
In beseda le dejanje postala
Amerika dovoljuje izvoz orožja in municije
V kratkih petih tednih je ameriški kongres uresničil iniciativo *r*zidenta Roosevelta za spremembo nevtralnostnega zakona
Washing^on, 4. nov. s. Predlog za izpre-membo nevtralnostnega zakona je bil sedaj že sprejet v vseh instancah ter čaka samo še podpisa predsednika Roosevelta, da dobi zakonsko moc. Predsednik Roose-velt bo zakon podpisal danes ob 12. lokalnega časa (18. srednjeevropskega časa). Ob tej priliki bo Roosevelt izdal proklamacijo. S tem trenutkom bo avtomatično dovoljen zopet izvoz orožja in municije iz Zedinjenih držav.
Mešani komite zastopnikov senata in reprezentančne zbornice je imel včeraj popoldne triurno sejo, na kateri je redigi-ral dokončno besedilo nevtralnostnega zakona. Besedilo, ki ga je sprejel, je bistveno popolnoma isto, kakor ono vladnega predloga. Samo v nekaterih tehničnih podrobnostih so bile napravljene spremembe. Zvečer je bilo to besedilo nato predloženo najpreje senatu v odobritev Senat Je v prav kratki seji s 55 proti 24 glasovom zakon dokončno odobril. Takoj nato se je sestala še reprezentančna zbornica in isto-tako dokončno odobrila zakon z 243 proti 172 glasovi.
Po glasovanju je bilo izredno zasedanje obeh zbornic zaključeno.
Washinjrton, 4. nov. s. Predsednik Roosevelt je poslal ob zaključku izrednega zasedanja kongresa predsedniku senata pismo, v katerem izraža upanje, da svetovni dogodki ne bodo zahtevali več sklicanja novega izrednega zasedanja.
Washington. 4. nov. s. Proklamacija, ki Jo bo predsjednik Roosevelt danes izdal, bo preglasila  ukinitev  dosedanjega nevtralnostnega zakona in stopanje v veljavo no-
vega. Roosevelt bo objavil s proklamaci-jami še več novih zakonov na podlagi novega zakona o nevtralnosti. Med drugim pričakujejo, da bo Roosevelt v najkrajšem času proglasil meje nevarnostnih con v Evropi, v katere bo prepovedano pluti ameriškim ladjam in potovati ameriškim potnikom.
VVashington, 4. nov. AA. (Ha vas) V uvodnem delu zakona o nevtralnosti, ki sta ga odobrila oba doma, se omejujejo gotove svobode ameriških državljanov, vendar pa se ne omejuje pravice vlade, ki jih ima po mednarodnem pravu. Kongresu se daje možnost spremeniti zakon o nevtralnosti v primeru, če smatra to za potrebno. Sprejem zakona o nevtralnosti je povzročil reakcijo na borzi, kjer so važnejši papirji zaznamovali hoso do 2 točk. Včeraj je bilo prodanih 1,750.000 delnic. Posebno so skočile delnice tovarn letal. »Newyork Post« piše: Kongres je delal uspešno in modro Sedaj je samo še vprašanje ur. da se utrdi naša nevtralnost Smešna prepoved izvoza orožja bo prenehala veljati, naše trgovinske ladje pa se bodo umaknile iz nevarnih vojnih con. Kongres je popolnoma izločil možnost, da bi bile Zedinjene države zapletene v vojni metež.
Zavezniška naročila
Pariz, 4. nov. s. Z ukinitvijo prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav bosta Anglija in Francija že v najkrajšem času lahko dobili v Zedin j enih državah večje množine vojnega materiala-
I
Ze pred izbruhom vojne sta Anglija in Francija naročili v Zedin j enih državah 1490 borbenih letal v skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev. Od teh je bilo 610 letal odposlanih v Anglijo in Francijo Se pred izbruhom vojne. Ostalih 880 pa na podlagi starega nevtralnostnega zakona ni moglo biti več odposlanih. Ta letala bodo sedaj že prihodnji teden prosta za prevoz. 300 letal je že popolnoma gotovih, nadaljnjih 580 bo izgotovUenih vsak čas. Pričakujejo, da bosta Anglija m Francija sedaj takoj plasirali v Zedinjenih državah nova naročua 5500 do 8000 letal. Ameriške tovarne, ki izdelujejo letala za zaveznike, lahko izgotove na mesec približno 600 letal v dosedanjem obsegu produkcije. Od tega izdela tovarna Douglas 200 na mesec. 2e v prvi pošiljki bo poslanih v Francijo 100 borbenih letal tipa Douglas, ki razvijajo hitrost 480 km na uro.
Za poSiljatev v Anglijo Je določeno, da bodo šle iz Zedinjenih držav najpreje v Kanado, kier jih bodo prevzele angleške ladje. V Francijo pa ho material pošiljan oreko New Yorka in Baltimora.
Pričakujejo, da bosta Anglija in Francija pole« letal naročili v Zedinjenih državah Se zlasti tovorne avtomobile, municijo, živila Itd. Skupno pričakujejo, da bodo zaenkrat naroČila zaveznikov v Zedinjenih državah dosegla vrednost 1 milijarde dolarjev.
Zadovoljstvo v Franciji
Pariz, 4. nov. e. Glasovanje ameriške skupščine je bilo sprejeto v Parizu z velikim zadovoljstvom. Poudarjajo, da je bi-
la dosežena večina preko vsega pričakovanja in celo pričakovanj največjih optimistov. Iz teh razlogov pripisujejo veliko važnost temu političnemu dogodku in poudarjajo, da ni značilen samo zaradi svojih neposrednih posledic temveč tudi zaradi tega, ker je odkril globoke simpatije ame- ! riškega naroda do zaveznikov. To glasovanje smatrajo za zmago Roosevelta in njegove politike, navdahnjene po velikih načelih človečanstva in demokracije. Zato mislijo, da ima ta dogodek globok pomen ne samo kot odprava embarga in naglasa j o med drugim: Rooseveltu se je posrečilo, da ie zbral zase tudi glasove mnogih članov opozicije.
Mučen vtis v Berlinu
Berlin, 4. nov. e. Glasovanje o ukinitvi prepovedi izvoza orožja v ameriškem parlamentu je napravilo v nemški javnosti zelo mučen vtis, dasi ni izzvalo nobenega presenečenja. Da bo Rooseveltov predlog sprejet v parlamentu se je smatralo za gotovo že po zadnjem govoru predsednika ameriške vlade po radiu, ki se je razumel kot spreten manever za ustvaritev primernega razpoloženja
Vsi nemški listi objavljajo vest o seji v parlamentu, a se vzdržujejo vsakega komentarja. Opažati pa je, da listi objavljajo v izčrpnih izvlečkih govor ameriškega poslanca Swilleya, ki je smatral, da je bil tak sklep ameriške vlade napravljen že ob priliki obiska angleške kraljevske dvojice.
i
Za ustanovitev nevtralnega bloka na Balkanu
Ugoden odmev italijansko-grske pogodbe v Parizu, kjer računajo z miroljubnostjo
PARIZ, 4. nov. z. »Tempe« opozarja v Svojem današnjem komentarju o razvoju dogodkov na Balkanu, da sta znani noti italijanske in grške vlade velikega pomena za nadaljnjo borbo balkanskih narodov. Mussolini, pravi list, hoče očitno izpolniti vse svoje obveznosti na osnovi sporazuma z Anglijo ter prijateljskih ne-napadalnih pogodb 2 Madžarsko in Jugoslavijo, Sedaj se je pričela spreminjati tudi italijansko stališče do Turčije. Predvčerajšnji govor p rezidenta Ismeta Ineni-ja so italijanski poKtični krogi sprejeli z Velikim zadovoljstvom.
PARIZ, 4. nov. AA. (Ha vas): In transi-
rint piše o italijansko-grškem sporazumu pravi: Po našem mnenju je to dogodek velikega pomena, ker jasno dokazuje miroljubno voljo rimske vlade Grčija, ki je sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, ima že garancijo Francije in Anglije za svoje meje. Na drugi strani vzdržuje Grčija prijateljske odnošaje s Turčijo, ki je nedavno sklenila pogodbo o medsebojni pomoči s Francijo in Anglijo. Tako se miroljubna volja Italije druži v Atenah z miroljubno politiko demokratskih savezni kov Turčije. Ze dalje časa se je predvidevalo, da bo Italija stopila na čelo pokreta za pomiritev Sredozemlja. Ta pokret bi lahko dobil izraza v ustanovitvi bloka nevtralnih držav Balkana. Na koncu svojega članka prav: pisec, da Italija odklanja v Sredozemlju agitacijo, ki naj bi teretila Kčmč:Ji.
LONDON, 4. nov. s. Rumunski poslanik v Ankari Stolca, ki se je mudil v Bukarešti, kjer je imel več važnih razgovorov s kraljem Karolom in člani rumunske vlade, je danes na povratku v Ankaro dospel v Carigrad.
ANKARA, 4. nov. s. Rumunski poslanik Stoica, ki je včeraj na poti v Ankaro dospel v Carigrad, je imel od tam telefonski razgovor z zunanjim ministrom Saradzo-glom, s katerim je za danes dopoldne dogovoril sestanek.
BERN, 4. nov. L Po vesteh iz francoskih virov sj rumunska vlada prizadeva, da bi se balkanski pakt razširil rud: na Madžarsko in Bolgarijo in je v ta namen že sondirala teren
BUKAREŠTA, 3. nov. AA. (Stemni): »Semnalul« komentira izmenjavo not med Italijo in Grčijo in pravi, da to dokazuje, da sta ti dve državi krenili po poti, ki vodi k popuščanju napetosti in ki bo omogočila v bodoče plodno sodelovanje. Ta akcija pomeni lahko tudi uvod v najobsež-
nejšo akcijo za zavarovanje vsega Bal kan -sk ega polotoka, ki se drži stroge nevtralnosti, miru in sodelovanja vseh narodov.
Kaj pravijo v Berlinu
BERLIN, 4. nov. e. Izmenjavi not med Italijo in Grško pripisujejo v tukajšnjih odločilnih krogih razumljivo pozornost. Dočim listi objavljajo vest brez komentarje-", menijo politični krogi, da je s tem prijateljskim aktom odbita ost angleške propagande, ki je prizadevala, da bi situacijo v Sredozemskem morju predstavljala za nevarno in ki je hotela na ta način vznemirjati narode na tem zainteresiranim področju. Angleška politika je hotela zastraševati Grške, ko je Italija okupirala Albanijo in s tem prišla na grško mejo.
Pred novimi tursko-ruskimi razgovori
LONDON, 4. nov. o. Po informacijah iz Ankare se bodo v kratkem zopet pričela turško-ruska pogajanja. Po še nepotrjenih vesteh bo pri teh razgovorih zastopana tudi Rumunija. Turško-ruski diplomatski razgovori se bodo takoj pričeli, čim bo rešen finsko-ruski spor.
Kulturno zbližan je z Madžarsko
Beograd, 4. nov. e. Baron Baltazar Lang. predsednik mednarodne sekcije interparlamentarne unije je priredil kot predsednik uredniškega odbora časopisa »Le nouvelle revue Hongroi« kosilo v hotelu »Srpski kralj«, ki so mu prisostvovali jugoslovenski književniki publicisti in javni delavci. V zdravici je baron Lang izjavil, da je cilj njegovega obiska ojačenje kulturnih in prosvetnih zvez med Jugoslavijo in Madžarsko.
Bivši minister Vasilije Jovanovič je v svojem odgovoru izjavil, da je napredovala ideja kulturnega zbližan j a med obema narodoma. Bivši predsednik beograjske občine Vlada Ilič je priredil gostu na čast kosilo, bivši predsednik Narodne skupščine dr. Cirič pa večerjo.
Finska vztraja
pri svoji zadnji besedi
Snočnja pogajanja prekinjena za nedoločen čas Minister Erkko izjavlja, da Finska želi v miru urediti svoj spor z Rusijo
Ii notranje politike
NALOGE JUGOSLOVKNSKIH NACIONALISTOV NA HRVATSKEM V uvodniku prve številke »Narodnega lista«, ki Je začel izhajati v  Splitu, beremo naslednje načelne misli:
»Prav tako* kakor bomo posvečali pozornost vprašanjem hrvatske banovine, bomo posvečali pozornost življenjskim vprašanjem države kot celote, vprašanjem, od katerih je v prvi vrsti odvisna izgradnja m obstoj te banovine: naše v nanje politike, naše narodne obrambe, naše osrednje finančne, gospodarske in prometne politike, kar vse ostane in mora ostati v
1~ rokah državne zajednice,  od  cesar sla odvisna naše življenje in prosperiteta. Kar Je glavno, skušali bomo ostati v kontinuiteti misli velikih slovin*kin, ilirskih  in  dalmatinskih  preporoditi I je \, ki sov prvi vrsti v usodni povezanosti II rva -I tov s Srbi in Slovenci videli osiguranje S naše skupne bodočnosti.
Prepričani smo, da bodo te misli končno zmagale v tej ali oni obliki, ker so edini solidni temelj naše skupne bodočnosti ...
Borili se bomo zoper vsako totalitarno idejo in ideologijo v kakršnikoli obliki. Stali bomo na braniku vseh nacionalističnih institucij in ljudi, pri čemer bomo računali z dejstvi in s spremenjenimi razmerami, sodili na bomo vedno objektivno in mirno.
PRED SVOBODNIMI OBČINSKIMI VOLITVAMI
Včeraj dopoldne Je bila v kabinetu predsednika vlade Dragiše Cvetkovioa važna konferenca, na kateri so razpravljali o novih občinskih volitvah in o zakonu o občinah. Po dobljenih obvestilih se bo ob priliki občinskih volitev volil -eem z zakonom zajamčila polna svoboda opredelitve in neoviranega izraza volje v tajnem glasovanju, tako da bodo nove občinske volitve izvedene popolnoma v duhu demokratskih načel.
MUSLIMANI ZA JUGOSLOVANSKO NACIONALNO MISEL
Minister za šume in rudnike dr. Džafer Knlenović je imel v Tuzli govor o nacionalni orientaciji muslimanov v Bosni in Hercegovini. V svojem govoru Je rekel: J    »Mi muslimani smo bili od nekdaj jm-■ goslovensk© orientirani ter smo v svoj pro-
Jgram ie v začetku postavili jugoslovenski ideologijo, ne da bi čakali na Srbe in Hrvate. Muslimani nikoli nismo bili separe-~ tisti in
Helsinki, 4. nov. e. Finska delegacija je imela snoči sestanek z Molotovtm in njegovim namestnikom Potemkinom. Sestanek je trajal eno uro. S finske in ruske strani odklanjajo vsako obvestilo o stanju pogajanj. Drugi sestanek za sedaj še ni določen.
London, 4. nov. s. Po včerajšnjem sestanku finskih delegatov z ruskimi državniki v Kremlju ni bilo izdano nobeno uradno poročilo in tudi še ni znano, če se bodo pogajanja nadaljevala ali ne. Značilno je, da pri včerajšnjem sestanku Stalin ni bil navzoč.
London, 4. nov. s. Snoči je sprejel finski zunanji minister Erkko novinarje iz Skandinavskih držav ter jim podal izjavo o stanju pogajanj z Rusijo. Dejal je, da je Finska dejansko sprejela dve tretjini ruskih zahtev, sicer v modificirani obliki. Glede na včerajšnji uvodnik moskovske »Pravde.: je rekel Erko, da je Finska pod-vzela samo potrebne obrambne ukrepe in da to ne pomeni, da bi se bila pripravljala na vojno. Finska je vedno pokazala željo, da bi živela v miru. Po Erkkovem mnenju kaže uvodnik »Pravde«, da gre za nesporazum pri tolmačenju njegovega govora, ki ga je imel preteklo sredo.
Erkko je dalje izjavil, da finski odgovor na ruske predloge pomeni zadnjo finsko besedo glede ruskih teritorialnih zahtev. Finska je pripravljena sprejeti vse legitimne zahteve Rusije, ki se tičejo obrambe Rusije, glede utrditve Aalaodskili
otokov pa hoče ostati na podlagi ženevskega sporazuma.
Atmosfera sinoćnjih razgovorov v Moskvi je bila ravno tako prijateljska kakor preje, ker pa Stalin ni bil navzoč, ni bilo mogoče določiti časa prihodnjega sestanka. Tako ni jasno v kakšni obliki se bodo pogajanja nadaljevala. Finska želi korektnih in prijateljskih odnošajev z Rusijo, toda položaj je delikaten. Finska je ie podala s svoje strani vse dokaze svoje dobre volje napram Rusiji.
Švedske skrbi
Bern, 4. novembra. AA. (Havas) Stock-holmski dopisnik lista »Baseler National Zeitung« poroča, da je švedska precej vznemirjena zaradi hitrega preokreta zunanje politike Rusije. Smatra se, da Rusija zaradi svojega prestiža ne bo več popuščala Finski. Isto tako se smatra, da bo verjetno švedska najbolj ogrožena po novih pomorskih oporiščih Rusije, ki ho mogoče zasedla tudi Finski zaliv. Oporišče v Hongkeakocu ne bo ogrožalo samo Baltiško morje in Finski zaliv, temveč tudi vhod v Botniški zaliv. Aalandska otočja izgubijo v primeru, da Hongke postane sovjetsko pomorsko oporišče, vso svojo vojaško vrednost, švedski listi smatrajo, da zasedba omenjenega otoka škoduje vsestransko švedskim interesom ter zaradi tega javno mnenje podpira finsko stališče, švedsko javno mnenje smatra, da Finska ne bi smela več popuščati Rusiji.
»HRVATSKI SOKOLI« PROTI »HRVATSKIM JUNAKOM«
Narodni poalinor dr. Cividini Je imel v Vinkovci h predavanje o organizaciji > Hrvatskega Junaka« in se Je Izjavil proti obnovitvi »Hrvatskega Sokola«. Po njegovem predavanja Je prečita! SU Butkovft* v imenu bivših hrvatskih Sokolov sledečo lajava:
»V imenu bivših hrvatskih Molov izjavljam, da ne moremo stopiti v organizacijo »Hrvatski Junak«, ker ne vidimo v njej bivših starešin »Hrvatskega Sokola« in ker smo proti akciji, ki razločuje med meščansko m kmečko šolsko deoo. Zato zahtevamo, da se sliši mišljenje vodstva bivšega »Hrvatskega Sokola«, preden nadaljnje delo sa organizacijo « ga Jonska «
VPRAŠANJK BOSNE
Pod tem naslovom Je objavil »Jugoslavenski list« izjavo prvaka Samo-« stojne demokratske stranke v Bosni inš, Mihajla BlagoJevioa, ki v polemiki med adBMoni srbskimi politiki o problemu avtonomije Bosne In Hercegovine odgo-
> Hrvatske-
Halifu bo govoril v torek
London, 4. nov. s. Zunanji minister lord Halifax bo v torek govoril v radiu danji in bodoči angleški politiki.
o se-
Churchill v Parizu
London, 4. nov. s. Mornariški minister Winston Churchill je dospel včeraj v Pariz, ter je imel daljšo konferenco s francoskim mornariškim ministrom Cam-pinchyjem. Razpravljala sta o skupnih an-gleško-francoskih načrtih za udejstvova-nje zavezniške vojne mornarice. Churchill je nadalje posetil včeraj ministrskega predsednika Daladiera ter je bil na kosilu pri poveljniku n.jrnarice Darlanu.
Demonstracije v Bratislavi
Bratislava, 4. nov. e. Včeraj na dan tako zvane dunajske arbitraže, ki je pod vodstvom nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in italijanskega zunanjega
ministra grofa Ciana prisodila Madžarski skoraj večino krajev, pripadajočih ji že leta 1918., so bile v Bratislavi veMke demonstracije proti Madžarski. Več sto demonstrantov je korakalo po »Hr^h. zahtevajoč, da se odstopljeni kraji zopet vrnejo Slovaški. Naposled so navalili na Madžarski dom in ga demolirali- Policija je le s težavo vzpostavila red.
London, 4. novembra A. (Reuter) Predsednik angleške vlade Oiamberlatn Je izvoljen za člana odbora, ki bo podpiral poljske begunce. Odbor bo zbiral fond za poljske begunce v raznih državah Evrope. Predsednik odbora je lord Moy, člani odbora pa so med drugimi lord lord Halifax, cnnterburvjaki toliški nadškof »»lotiiiliinhukl L
varja Dob rosa vu Jevdieviću glede na govo trditev, da so Srbi v Bosni zoper avtonomijo:
»Po dveh ah treh letih, morda tudi pozneje, ko bo šlo sa dokončno ureditev države, bo postalo aktualno tudi vprašanje Bosne. Prepričan sem. da se bo to vpra-
1™ sanje uredilo tako, kakor to zahtevajo interesi državne skupnosti in da bo rešitev v skladu z interesi Srbov in Hrvatov. MoJe I osebno mišljenje je, da današnji trializem ali razdelitev države na tri narodnostne oblasti ne odgovarja interesom države hi da bo slednjič zmagala ideja o obnovitvi Bosne in Hercegovine v zgodovinskih mejah«.
Ml Ust prinaša tudi izjavo M. Bezir-begoviča, muslimana s srbsko orientacijo, ki pravi, da Je avtonomija Bosne potrebna in da Jo zahtevajo tako pravoslavni Srbi. kakor katoliški in muslimanski Hrvati.
KAKO JE BIL ARETIRAN STEVO VEĆERIN AC Poročali smo ie o aretaciji St. Venerinem v zvezi z umorom hrvatskega učenjaka dr. Milana Sufflava, zdaj pa so se zvedele zanimive podrobnosti o njegovi aretaciji.
Ko Je zagrebška polici is izdala nalog sa njegovo aretacijo, so JI sporočili is jeva, da Je pobegnil, kar pa nI bilo Večerina* as ni skrival v Sarajevu, več Je bil uradnik uunktga načelstva, pa ga kljub temu niso mogli najti, ker ni na-znanil svojega bivališča sarajevski policiji. Sicer pa svojca* niti bivši podban
lo Krečkovič ni v Sarajevu, m ko so
atvL Je pettetja
Je v
Stron 3
»SLOVENSKI NAROD«,
4. novembra 1999.
2*1
Zadnji prazniki spominu mrtvih
na starem pokopališču
— v
«cfttm tf» Motelfa
Maribor, 31 novembra »Grobovi in grobnice ter krasni marmornati spomeniki na starem in novem delu pokopališča spominjajo na marsikatero odlično osebo duhovnega m svetnega stanu, ki je po mnogoeaalužuem delovanju v življenju našla tukaj svoj počitek do sodnega dne«. Te besede so doslovno posnete (le zadnje od nas podčrtane) Is knjige »Pokopa-ftšca pri cerkvah lavantlnske Škofije*, izdane L 1916 kot rešitev pastoralnega vprašanja za leto 1912: Svetim krajem prištevamo tudi pokopališča. Kje in kakšno je sedanje pokopališče pri posameznih župnij-kih os.  podružničnih  cerkvah dekanije? Čigava je last? Imenitne osebe, ki tamkaj počivajo, se naj imenujejo ter opišejo zanimivi nagrobni spomeniki in napisi. Kje je bilo prejšnje pokopališče? Kaj spominja Se nanj? Knjiga je izšla kot razširjen ponatis iz Cerkvenega zaukaznika za la-vantinsko škofijo z dne 15. septembra 1913 st IX—XI odst. 25. 112, 127..
Za vprašanje dokončne določitve usode tako zvanega starega mestnega pokopališča, ki pa je prav za prav cerkvena božja njiva, je ta knjiga kot nalašč dobro dosta, za naše stališče kot dragoceno orožje is nsjroerodajnejšega vira
Ze prvi stavek v prvem poglavju: »Cerkvena določbe zastran pokopališč« govori izrecno: »Pokopališče (mirodvor, britof) je svet kraj«. In sicer je ta kraj zate svet, ker »na njem počivajo telesa katoliških kri-stijanov. ki so tempelj svetega Duha ter po prejemu svetih zakramentov in po raznih cerkvenih blagosiovilih   posvečena in
bodo vstala poslednji dan k nsfnsinsi irv-
Ijenjum (podčrtali ud). Pa naj za naš današnji namen sadostaje-
jo ri izvlečki. Postali so nam, kot mesno, selo dobrodošli. Komaj namreč j« minil tudi sadaji praznik v spomin mrtvih, ie se je pričela demontasa grobov* odpravljajo se železne ograje okol grobnic in grobov in ie romajo kot staro železo k starinar jem in predelovalcem starih kovin. Nestrpno se pričakujejo tudi naročile sa iskopavanje m prenos zemeljskih ostankov na Pobrežje in razna pokopališča Največjo skrb vsem pa povzroča vprašanje, kaj bo s spomeniki in nagrobniki. Kam zlasti z onimi, ki so ostali brez pravega gospodarja? In kam z onimi kulturno-historCne vrednosti? Da za te slednje še ni prav nič poskrbljeno, so imeli obiskovalci priliko prepričati se te dni na onih spomenikih, ki to bili vzidani ob stenah Slomškove kapele, ki pa so se samolastno odstranili ob priliki prenovitve te kapele in od tedaj ležijo smetani na kup tam na vogalu pokopališča, kjer so napisi večinoma ie strohneli In vendar bi bilo med njimi kaj zanimivega tudi za našo slovensko zgodovino. Tako na primer spomenik z napisom: C op i osa redemp-tio. Frommen Gebeten wird empfohlen der Hochwurdige Herr Rupert Eschka„ Prie-ster der Versammlung des beiligsten Erl5-sers. Geboren zu Obertham in Bohmen den 26. April 1808, gestorben den 27 Juni 1841 zu Marburg an der windischen Pfarre... (podčrtali mi).
Torej imamo tu zopet en poverjeni do- j kaz več za obstoj Slovencev v Mariboru \ tudi ie v začetku 19. stoletja, ko jih je *
iupftlja ie v za*
moralo biti Še toliko, ds so imeli že svojo župnijo (na mostu sedanje žup. oo. frančiškanov). Ali ni Škoda, da tak tako rekoč monument tako nepoznan propada? Da, še tem važnejši bi nam moral biti ravno tak spomenik in ravno na tem pokopališču. Čim manj jih je! Dajmo si vsi. kolikor nas je Slovencev ▼ Mariboru, brez razlike političnega in verskega prepričanja vendar ie enkrat kot zgodovinsko dejstvo dopovedati, da ves ostali Maribor nima več niti ene tako javno pregledne prilike za zgodovinsko sožitje obeh narodnosti v tem podravskem mestecu od njegovega postanka pa do prevrata, kakor je baš to staro cerkveno pokopališče. To je matica naše skupne zgodovine; pokopališča na Pobrež ju in na Teznem so ie njena nadaljevanja izza novejše dobe.
Zato pa prodno besedičimo o likvidaciji tega pokopališča, češ da ne smemo več prenašati sramote tujerodnih spomenikov, ugotovimo rajši, koliko jt prav za prav tudi nas na tem pokopališču, odnosno, koliko šele oi nas bilo, če bi bili vsa imena pravilno pisana. Tud? tu nam bo ta knjiga dragocen vir.
Sicer pa so ti zadnji Vsi sveti pretežni večini zanimancev odprli globoko občutje, kakor je izraženo v zadnjem stavku uvoda navedenega odstavka, v smislu katerega so tukaj na tem pokopališču pokopani tudi tu našli svoj počitek do sodnega dne ,.
Sokolski planinski dot
na Pohorju
bo slovesno otvorjen prihoda]*? nedeljo ob 11«
Maribor. 3. novembra.
Po štirih letih dela, da ustvarimo sokol-stvu lastno planinsko postojanko, otvar-jamo Sokolski planinski dom na Pohorju in vabimo Sokole, Sokoliće in vso sokol-stvu naklonjeno javnost, da z nami slavi ta sokolski praznik.
Sokolski planinski dom bo pripomogel k razvoju sokolskega smućarstva, pritegnil bo številno sokolsko članstvo h gojitvi planinarstva, ki krepi telo in duh, In bo a tem služil Tvrševi sokolski misli. Združeval bo pod streho Sokole iz vseh naših krajev in krepi vezi med jugoslovansko sokolsko družino.
Nismo se ustrašili dela in žrtev, da ustvarimo sokol s t vu udoben in dostojen
dom. Trinadstropna zgradba s 87 posteljami, lastnim vodovodom In elektrarno dela čast jugoslovanskemu sokolstvu in je dokaz zavednosti in naprednosti obmejnega sokolstva. Mnogo smo ie zbrali na stroških, a mnogo Še morama
Ali ste Že prispevali po svojih močeh? Ce odobravate to delo. če cenite sokolski pogum in požrtvovalnost darujte ob priliki otvoritve, kolikor morete, da boste tudi sami med graditelji planinskega doma na Pohorju.
V proslavo otvoritve priredi mariborsko sokolstvo prijateljski večer v sredo, 8. t m. ob 20. uri v Sokolskem domu v Mariboru,
pokopališče v Strnišču pri Ptuju je bilo lepo urejeno in na vseh grobeh so gorele sveče, šolska mladina pa je s pomočjo humanih društev okrasila grobove še s cvetjem. Vod vojaštva pa je oddal častno salvo.
— Z Hvflskega trga. Zadnji petek 1e bil naš trg bolj slabo založen, ker je bilo slabo vreme. Slaninarjev le bilo zelo malo in Je bila vsa slanina hitro razpr./dc.ns Tudi mlečnih izdelkov je bilo zelo m^lo Veliko povpraševanje je bilo tudi dc :aj-cih, ki Jih sedal prodajalo po din 1 25
— Svinjski sejem Na zadnji svn^ski sejem 1e bilo pripeljan:h 345 svinj, Dr^danih pa ie bilo samo 55 Prolenke stare od 6 do 12 tednov, so prodajali po 50 do 120 d'n za komad Debele svinje so se -»rodaiale po 6.50. do 8. plemene svinje pa po 5.75 do 6.25 din za kg žive teže.
Iz Prekmurja
— Delavci Is Nemčije ao as zadeli čati. Nekaterim poteče kontrakt te s oktobrom, večina pa se bo vrnila v tem mesecu. Na kolodvoru v Murski Soboti bo spet živahno vrvenje, ko bodo prihajale stotine iwmnshih aelavcev in delavk is Nemčije. Zvena poljedelak-h delavcev v Murski Soboti poziva delavce, naj pošljejo ves svoj denar po pošti m naj na jem-le jo s seboj več ko deset mark v srebru. Za denar, ki jim bo ostal, naj nakupijo prak-Učn-h predmetov, ki jih bodo lahko uporabili v domačem gospodarstvu, rasno orodje, kolesa, male šivalne stroje in podobno, kar morejo spraviti v paket. Denar, ki ga kdo pritihotapi čez mejo, je zgubljen, ker ni v prometu registr-ran.
— X°v vozni red poštnega avtobusa je stopil v veljavo 2. novembra. Na progi Murska Sobota—Rogasevci izostane ob nedeljah,  ponedeljkih,   torkih  hi četrtkih
druga zveza, ob sredah, petkih ki sobotah pa bo odhajal avtobus namesto ob 17.30 že ob 16. S tem je ustreženo želj: občinstva, ki bo tako v zimskih mesecih še pred nočjo doma. Na progi Murska Sobota—Gornja Lendava bo vozil avtobus ze ob 12.15 namesto ob 15.50. Tudi ta sprememba se je izvršila na željo potujočega občinstva. Na progah Murska Sobota«— Dobrovnik—Dolnja Lendava in Murska Sobota— Beltinc —Crensovci—Dolnja Len dava ni nobenih sprememb v voznem redu.
— polovično voznbio na poštn'h avtobusih je odobrio ministrstvo za poŠte in telegraf z odlokom št 63005 od 20. septembra 1939 vsem sezonskim delavcem, ki se vračajo iz Francije in Nemčije. Ta popust velja do 15. decembra Popust se nanaša samo na vozno karto, ne pa tudi na prtljago. Sezonski delavci, ki se bodo hoteli poslužit- te ugodnosti, bodo morali s potnim listom ali pa s pol cijskim potrdilom dokazati, da so res prispeli Iz inozemstva. Poštno m nistrstvo je dovolilo to ugodnost delavcem na prošnjo Zveze poljedelskih delavcev.
— Smrt pod avtomobilskim kolesom je
doletela krojaškega pomočnika V ki cen ca Kuk o j ca iz Murske Sobote. V nedeljo zgodaj zjutraj se je peljal s trgovcem Štefanom Majerjem iz Murske Sobote na sejem v Petrovce. V zgodnji jutrnji uri v gozdu pred Petrove i se šofer ni znal orientirati na križišču. Pot je tod zelo ozka in nepregledna. Vincenc Kukojca je skočil po cesti naprej, da jo razgleda, pri tem pa je po nesreč: prišel pod avtomobil, ki mu je zdrobil obe nogi In glavo. Vsaka pomoč Je biLi zaman, ker je bil mladi pomočnik na mestu mrtev. Po ogledu sodne komisije so ga prepeljali v Mursko Soboto, kjer je bil pokopan. Tragična nesreča je globoko pretresla vse. ki so poznal vestnega mladeniča. Za njim žaluje žena in mladoletno dete.
— Z lestve je padel, ko je bral zadnje
grozdje na brajdi lOletni Janko Mauko lz Krapja in si zlomil levo roko.
Mariborske in okoliške novice
Maribor v borbi proti jetiki
Za azil j etičnih je zbranih pol milijona dinar]er
V borbi proti jetiki je treba združiti zdrave narodne sile. Pri tem morajo sodelovati vsa dobra srca, ki so pripravljena prispevati z delom in denarjem. Brez denarja si namreč ne moremo misliti v Uvijen ju ničesar, najmanj pa uspešno borbo proti jetiki, ki terja vedno znova svoje žrtve. V tej neizprosni borbi proti najnevarnejši morilki našega ljudstva pa kaže naš Maribor lepe uspehe, s kakršnimi se more ponašati le malokatero mesto v državi.
Predvsem je treba pri tej borbi Maribora proti jetiki podčrtati potrebo povečanja pljučnega oddelka pri mariborski splošni bolnici, kjer je stalno v zdravljenju 44 do 50 bolnikov. Oddelek razpolaga z vsemd zdravstvenimi sredstvi, potrebno je le razširjenje, ker so potrebe zmerom večje. Pravimo moramo vrednotiti tudi delo mariborske P roti tuberkulozne lige, ki je med drugim sprožila akcijo pro-tituberku lozn ega d nar ja. ki je namenjen gradnji proti tuberkuloznega azila v Mariboru. Ta zbirka je dosegla v preteklem mesecu že 532.699 dinarjev. S tem izkazuje znesek, ob katerem smemo upati, da se bo nadaljnja akcija uspešno nadaljevala m da fce lahko mislimo na gradnjo pre-potrebnega jetonega aaala.
Oe si ogledamo stanje, v katerem se nahaja Maribor s vojlm zaledjem v odnosu do jetike, nas presenečajo nekatere konkretne številke. Značilno je. da je je-tika najbolj razširjena predvsem v mariborskem in ptujskem, deloma tudi v dol-njelendavskem srezu. v času od leta 1927 do 1936 je umrlo v Mariboru na jetiki 887 oseb. Med temi je bilo 306 pripadnikov delavskega stanu. 144 pripadnikov obrtniškega stanu 141 železničarjev, 96 uradnikov 24 učiteljev, 23 dijakov. Leta 1937 je umrlo na jet ki 66 oseb, leta 1938 76. med temi 47 delavcev, 3 obrtniki. 7 sel ezn:carjev. 5 zasebnikov, 9 uradnikov in 4 dijaki. Te številke kažejo, da zahteva Jetlka naj-
več žrtev v vrstah delavstva m mjaitva. M ar bor je pač ndustrijako mesto, kjer je razvita zlasti tekstilna industrija, Id zelo vpliva na zdravstveno stanje delavstva prvenstveno glede širjenja jetike. K sreči je ie odstranjeno glavno leglo jetike v Mariboru, to je nekdanje barakarske in vagonske kolonije v Danjkovi ulici.
Izredna skrb in požrtvovalnost prinašata lepše perspektive aa bodočnost. Gradnja protituberkulosnega azila v Mariboru pa bo ta prizadevanja primerno poglobila in dopolnila. Protituberkulozna Uga ▼ Mariboru, ki se peča s mislijo čimprejšnjega uresničenja tega načrta, nam ne bo zagotovila s tem samo nove, pomembne zdravstvene ustanove kot valne postojanke za uspešno pobijanje najnevarnejše bolezni ki uničuje mlada življenja, ampak bo v svoji sistematični borbi proti jetiki dala Mariboru tudi veliko pridobitev, katere pomen se bo raztezal na vso mariborsko okolico in zaledje, kjer je še leta 1935 padlo 750 ljudi kot žrtev zavratne jetike. S postavitvijo pretituberkuknega azila v Mariboru at bo pridobila tukajšnja Protituberkulozna Uga nevsnljlve zasluge na torišču reševanja človeških al vi jenj m lajšanja velikanskega gorja, ki ga prinaša leto sa letom najhujša morUsm šega naroda.
Iz Ptuja
— Avto ga je podrt. Ko se je posestnik
Štefan Ponračič vračal na svojem kolesu domov, ga je v bližini Za vrča srečal neki tovorni avtomobil, kateremu na se ni zadostno ognil. Avtomobil ga je od strani oplazil, tako da je padel v jarek In zado-bii težje poškodbe. Prepeljan je bil v bolnico.
— Na groben. Ze Vse svate so obiskale
ogromne množice obe pokopališči v mestu in v Rogoznid. Grobovi so bili okusno okrašeni, posebno leno so bil* urejeni tudi vojaški grobovi. Tudi veliko vojaško
ta crtane obrtne pravio*. Se-v mesecu oktobru 1939 izdanih in crtanih pravic vsebuje: Izdanih: Zmazek Ivana, bran jari ja, Rotovžki trg 4, Creš-ner Ana, trg. z Mesenim blagom na drobno, Meljska c 9, Kvitko Andrej, a v to iz-voaček s 1 avtomobilom, Jerovškova ui. 34. V račko Friderik, trg. z mešanim blagom n& drobno, Aleksandrova c. 1. Zupani« Ludvik, krojač moških oblek, Bar, varaka ul. 3, Fifolt Karol, trg. z radijskimi aparati m sestavnrni deli na drobno, Slovenska ul. 6, SchoU Josip, izdelovanje zaponk na zadrgo, Cvetlična ul. 18 Tvrd-ka »Lama«, modna in konfekcijska trgovina, d. z o. z., trg. z modnim, konfekcijskim, tekstiln m in galanterijskim blagom na drobno in debelo, Jurčičeva ul. 4, Kubi* Anton, branjerija v smislu § 19/3 ob. a, Kneza Koclja ul. 7, Oreški Josip, avto-hrvoeček s 1 avtomobilom. Gosposka ul. 10, Vrečko Adela, modistlnja, Slomškov trg 6, Tsehel gt Franc, gostilna, Koroška c. 4, Dermastja Ivanka, gostilna Aleksandrova c. 18, KapitanovLč Ivan, gostilna, Meljska c 18, Murka Herman, gostilna, Koroška c. 79. Crtanih: JanČer Maks, restavracija, Gosposka ulica 30, Erbus Franc, trg. z mešanim blagom na drobno, Betnavska e. 31, K&pitanovič Jakov, gostilna, Meljska c. 18, Fuchs Franc, av-toizvošček s 1 avtom ob lom, Loška ul. 2, Antonije vlč Bogo je hlebar, Vojašniška ul. 10, AntoniJevič Bogoje, pek in kruhar, Vojašniška ul. 10, Csaszar Marija, šivilja. Ob železnici 4.
— Obsojen. V včerajšnji številki smo poročali o groznem krvoprelitju v noči na 7. avgusta t L v Smonikovi gostilni na FaH, kjer je obležal mrtev delavec Jernej Lempret Storilec, 231etni Franc Zaje iz Ogulina, se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in je bil obsojen na 4 leta m 2 meseca strogega zapora ter na Izgubo cestnih državljanskih pravic za dobo 8 let Razen tega je bU Zaje obsojen na plačilo pogrebnih stroškov ter na plačilo mesečno 150 din vdovi pokojnega Lamprehta za maloletnega otroka Senatu Je predsedoval s. o. s. dr. Oemer, prtsedni-ka sta bila s. o. s. Juhart hi Lečnik, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Ko-fretfna.
— Ne puščajte mladoletnih otrok samih doma. V Zgornjem Radvanju je morala Romana Grajhoner v mesto po opravkih. Doma je pustila svoje tri mladoletne otroke. Ko je Grajhonerjeva odšla, pa so pričeli otroci brskati po omarah, kjer so naša steklenico z oetovo kislino. Mali, komaj 61etni Dušan pa se je s stekle;400 tako dolgo igral, dokler ni steklenice odprl in napravil požirek. V naslednjem trenutku se je ubogi otrok onesvestil. Prepeljali so ga v bolnico kjer so mu zdravniki izpraz-nfil želodec m mu tako rešili življenje. Mater so sedat orožniki ovadba državnemu tožilstvu zaradi malomarnega nadziranja
je poeta1! 271etni ključavničar Pavle Semenič te Betnavske ulice. Bil je zaposlen v tukajšnjih delavnicah državnih železnic, pa mu je pri delu priletel kos železa a tako silo v prsi. da je Semenič obležal g težkimi poškodbami. Reševale! so ga odpremfll v tukajšnjo bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je zelo
Taseuskl orožniki so prijaven državnemu tožilstvu nekega 39letnega Franca R. ki se je v Dobravi spozabil nad neko 701etno žensko, ki je morala poiskati zdravniško pomoč v tukajšnji bolnici.
— Divji lovci so v zadnjem času spet drznejši. Po raznih lovskih revirjih, zlasti na Dravskem polju, se iz dneva v dan množijo lovske tatvine. Pa tudi v Slovenskih goricah so divji lovci precej agilni. Orožniki si na vso moč pri. leva jo, da bi izsledili tatove, ki povzročajo v posameznih lovskih revirjih precejšnjo škodo. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici so orožniki zalotili tri domače fante, ki so lovili fazane. Puške so jim zaplenili, prav tako tudi ustreljene fazane. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki.
— Incident na Glavnem trgu. Pri avtobusni postaji na Glavnem trgu je vzbujal pozornost občinstva neki moški, ki je bil popolnoma vinjen. Skušal je na vsak način v avtobus, kar se mu pa ni posrečilo. Večkrat je padel pod avtobus. Pristopil je stražnik in ga hotel lepo odstraniti. Toda pri tem svojem prizadevanju je slabo naletel. Možakar je pričel stražnika žaliti. Moral je v bližnje policijske zapore, kjer se je preko noči streznil. Gre za 51letnega Ivana K. iz Studencev, ki bo imel sedaj še sitnosti s sodiščem.
— Nočni pohod blazneža po mestnih ulicah. Službujoči stražnik je opazil okoli 3. ure zjutraj na Jugoslovanskem trgu nekega moškega, ki je tekel po ulicah bos, v sam'h spodnjih hlačah. Možakar je v divjem tempu tekel proti Vrazovi ulici, kjer ga 1e stražnik dohitel. Spravil ga je na stražnico, kjer sta se med tem že oglasili neka ženska v spremstvu hčerke, ki sta prinesli obleko tako da so možakarja oblekli In ga spet spravili domov. Žena je povedala, da je njen mož ves teden popival in da je sedaj zaradi alkohola tako zmešan, da ne ve, kaj dela.
— Vse kradejo. Posestniku Janezu Pi-javcu lz Sv. Jurija v Slovenskih goricah so doslej še neznani m nelzsledenl zlikovci ukradli lz hleva konjsko opremo, vredno okoli 3000 din. — Tesarju Maksu Gregori-ču iz Kočevja je izginil v neki gostilni v Vetrinjski ulici nahrbtnik, v katerem je bilo razno perilo. Gre goric je oškodovan za preko 500 din. — Kovaču državnih železnic Srečku Vogrinu je izpred neke gostilne na Pobrežju izginilo kolo znamke »Super« z evidenčno številko 2—23350.
— 1206 tujcev obiskalo Maribor v mesecu oktobru. Vsi tujci so imeli 3862 noč-nin Med tujci je bilo največ Nemcev, in sicer 256. ki so imeU 641 nočnin. Nadalje je bilo pretekli mesec v Mariboru 27 Cehov (63 nočnin). 6 Bolgarov (15), 18 Italijanov (40). 2 Grka (5). S Švicarji (7), 2 Poljaka (5). 1 Rumun (4), 1 Anglež (3), ostali pa so bili naši državljani.
— poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Albert Eger, sobo tehnik, in Edeltrula Novak; Franc Potočnik posestnik, in Štefanija Novak; Adolf Ka1 ser, klepar, in Vilma Horvat, frizerka, Kejžar-jeva ulica 4; Josip Korenčki, dipl filozof, in Marija Hasnar, učiteljica, od Sv. Boi-fenka na Kogu: Ludvik Hlevnjak, polj. delavec Pobrežje. in Jožefa Koren, tov. delavka, Pregljeva 14; Franc Tro jar, strugar državnih železnic, Ra d van jaka 28 in Terezija Skrabl. predi ca, Jezdarska ulica 8, Janez Mlakar, tov. strugar, in Marija Hoj -nik pos. hči, Pobrežje; Adolf Smodiš, ključavničar državnih železnic, in Štefanija Kučer, bivša natakarica. Studenci; Josip Vidmar, predilec, in Ana Slepec, sukarica, Pobrežje. Obilo sreče!
— Nočno lekarniško službo Imata od danes naprel Vldmarjeva lekarna uri sv. Arehu na Glavnem trgu 20. tel. 20 05, ter Savostova mag*?»lanska leVArua na Kralja Petra trgu 8 tel. 22 70.
— Sejmake novic*. Na petkov svinjaki sejem dne 3. L m. so okoliški kmetje pripeljali 289 prašičev in svinj, prodan pa so
129 komadov. Cene so bile naslednje: 6 do 6 tednov stari prašiči po 65 do 80 din,
7 do 9 tednov 85 do 120. 3 do 4 mesece
130 do 210 din, 5 do 7 mesecev 270 do 390 din, 8 do 10 mesecev 885 do 490 din, isto dni stari 680 do 870 din. Kilogram šive teše so prodajali po 6 do 8.50. kg mrtve teže pa no 8 do 11 din.
— g Pobrat ja. Na Pobrežju je preminil pekovski mojster Ivan Glas. star 51 let. — Zadnje dni krožijo govorice o neki anketi, ki bo sklicana te dni v zvezi z določitvijo kraja kjer naj l. bil zgrajen novi eravski most ki bi spajal Pobrežje in Melje, Upamo, da se bo zadeva po številnih obljubah vendarle premaknila z mesta
_ V počastitev spomina Minke dr. Boril je ve daruje prof. Škofova rodbina 100 din akcijakemu odboru sa pomoč primorskim emigrantom.
— Pobreake novice. Poročali smo Se o ustanovitvi odbora za obrambo Pobrežja pred zračnimi napadi. Sedaj so se v okviru tega odbora formirali trije pododbori Po-breškemu pododboru načeluje župan S trli na, terenskemu pododboru A. Kovaclč, pododboru za Dogoie. Zrkovee In Brezje posestnik Jurij Maher, šolski upravitelj Simon Petrovič. Maks Skerbič, mizarski mojater Franc Ribič, Maks Gašparič, Fran Auer ln Silvester TkalčiČ.
— Starokatoliška cerkev. V nedeljo dne 5. t. m., kot prvo po prazniku Vseh svetnikov se spominjamo vseh naroinih žrtev. Služba božja v ta namen ob 9. uri. Poje moški zbor »Jadran-Nanos«.
— Slavnostna otvoritev Sokol*kega planinskega doma na Pohorju bo v nedeljo, dne 12. novembra 1939 ob 11. uri. V proslavo otvoritve priredi mariborsko sokolstvo prijateljski večer v sredo, dne 8 novembra 1939 ob 20 v veliki dvorani Sokolskega doma v Mariboru. 83. M.
— Zvočni kino Pobrežje. 4. in 5. novembra »Sirota mala milijonarka«. Najlepši film Shirley Temple. 82. M
— Poljaki so šU *kozl Pragere*o. Te dni se je peljalo 20 poljskih beguncev preko Pragerskega v Francijo. Med njimi so tudi nekateri, ki ao bili ualužbeni pri raznih mlnistrat Jh v Varšavi.
_ Modernizacija ceste Maribor—Frana.
V gradbenem ministrstvu v Beogradu bo 13. novembra druga licitacija za modernizacijo državne ceste Maribor -FTam. Proračun i-zkazuje 17.353 458 din.
— Tezenske novic«, železniški uslužbenec Blago je Medenica je bil premeščen s tezenskega postajališča v Beograd k prometno  komercialnemu oddelku.
— Kaj je s pekrsko trsnioo? Viničarsko šolo v P ekran ao sedaj zaprli S tem je usoda znane banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah zapečatena. Obmejno gospodarstvo in vinogradništvo sta zaradi tega zelo prizadeta.
— Zdravniško dežurno »Hifcho za nujno pomoč Članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima jutri v ne'eljo 5. t. m. zdravnik dr. Stanko Pogrujc, Maribor. Tvrševa ulica 14.
— Zaklonišča Tukajšnja »Delavska politika« poroča v številki 126: »Zadnjič smo omenili, da mestna občina še ni zgradila nobenega javnega zaklonišča, pač pa. da ao dobili vsi hišni posestniki in podjetniki pozive da zgrade zaklonišča, odroma pripravijo v to svrho kleti. Ako bi občina hotela graditi zaklonišča za šole, bi to stalo po računu strokovnjakov najmanj 6 milijonov din. Za zgradbo vseh potrebnih javnih zaklonišč bi morala občina izdati več desetin milijonov dinarjev.
— V počastitev spomina gospe Olge Ba-lonove je daroval ravnatelj g. A Krajci 300 din za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju.
— Otreoi ln stanovanja. V zadnjem času prejema socialno politični oddelek mestnega poglavarstva vedno pogosteje pritožbe
8 strani stanovanjskih najemnikov, ki imajo večje število otrok Pri iskanju stanovanj naletijo zaradi otrok na velike težko-če, ker se otrok povsod branijo. Izvršene so bile tudi prisilne Izpraznitve stanovanj, ker niso mogli najemniki, ki jim je bilo stanovanje odpovedano, v vsem mestu dobiti stanovanja, d očim mestna občina sama ne razpolaga s tolikimi stanovanji, da bi mogla vzeti pod svoj krov vse take družine. Tako ravnanje je v sedanjih izrednih ln težkih časih vse obsodbe vredno. Mestno poglavarstvo apelira na stanodajalce, da ne odklanjajo najemnikov z otroki, vsaj brez tehtnega razloga ne. Pri tem se sklicuje na svoječasni razpis g bana dravske banovine in bo vsak primer neopravičene odklonitve najemnikov z otroki, ki bo zaznalo zanj. prijavilo nadrejeni oblasti.
— Huda mrcina. Pri Sv Urbanu se je zakadil popadljiv pes v 371etnega viničar-ja Josipa Zorčiča in ga nevarno obgrizel po nogah. Zorčiča so prepeljali v bolnico.
— Nagrobne ograje za staro železo. Na starem mestnem pokopališču so že pričeli odstranjevati s posameznih grobov železne ograje. Ograje bodo prodali za staro železo. Kakor znano bodo s 1. januarjem 1940 staro mestno pokopališče zaprli. Potrebno bi bilo, da se z demontažo počaka do 1. januarja, do katerega roka se morajo svojci pokojnikov odločiti glede ekshumacije.
— Nepoboljšljiv tat je Jožef Fegeš lz Nedellšča pri Čakovcu. Večkrat je bil že obsojen zaradi tatvin, vendar pa ga same van je v zaporu ob ričetu še ni spametovalo. Ko se je klatil po Murski Soboti !n oprezoval. k j* bi se dalo kaj odnesti, je bil zasačen pri tatvini dveh rjuh. Pred malim senatom je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora.
Mariborsko gledališče
Sobota, 4. novembra, ob 20.: Navihanka, Red B.
Nedelja, 5. novembra, ob 15.: Veriga. Znižane cene. Ob 20.: Navihanka.
¥
Konec tedna v mariborskem gledališča.
V soboto, 4. t. m. bo prva ponovitev prt premieri zelo prisrčno sprejete Beneše-ve operete »Navihanka«. Na vrsto pride red B. — V nedeljo bo druga letošnja popoldanska predstava. FlnŽgarjeva priljubljena ljudska igra »Veriga< (ob znižanih cenah), zvečer pa se ponovi glasbeno zelo melodiozna, vsebinsko pa vseskozi zabavna ln napeta opereta »Navihanka«.
ČUDNA JEZA
— Zakaj je pa tvoja žena tako slabe volje?
—Sa1 veš, najprej se 1e jezila raradi služkinje, ootem se 1e jezila name, k-r se jaz nisem iezil. notem se ie 1els lenti nase, ker se jezi name, da se jas nisem JeziL