1927 G O S P O © M Sf.14. ^»SaoinS nalogi zopet upehani. Novi finančni delegat dr. Rupnik je takoj oh nastopu svojega mesta pokazal svojo uvidevnost s tem, da je zopet upeljal plačilne naloge za vse vrste direktnih davkov, ki jih odmerjajo davčna okr. oblastva. Plačilni nalogi se prično zopet pošiljati strankam za davke, ki bodo od zdaj naprej odmerjeni. Zato odpade razgrnitev odrner-nili izkazov pri županstvih in pri davčnih uradih, ker bo vsak davkoplačevalec dobil za vsako vrsto davka na svoj naslov v roke plačilni nalog. Plačilni nalogi obsegajo svoto odmerne podlage, to je skupni znesek, ki se od njega davek odmeri, dalje svoto in stopnjo temeljnega davka, vse vrste pribitkov in doklad in skupno svoto davka. Vsak plačilni nalog ima pravni pouk o prizivu in je v njem rečeno. da moro davkoplačevalec vložiti pri-ziv v 15 dneh, štetih od dneva, ki sledi dnevu prejema plačilnega naloga dalje. Iz prejšnje prakse s plačilnimi nalogi je znano, da je vsakokratna dostava leteh davkoplačevalcav napravila med zadnjimi vedno hudo kri. Prav mnogokrat je vladalo med njimi mnenje, da imajo poleg že redno plačanih davkov, ki so zanje dobili položnice od davčnega urada, plačati še celo vsoto, označeno v plačilnih nalogih. To zmotno mnenje je redno ob vsaki odmeri razburjalo davkoplačevalce. Da to odpravimo, si moramo biti na jasnem v sledečem: Davki zapadejo redno in jih je treba plačati, ter jih mora davčni urad tirjati normalno sredi vsakega četrletja. Tako tudi v prvem in drugem četrtletju vsakega leta. Davčna okrajna glavarstva pa navadno šele sredi leta enkrat končajo z odmero davkov. Zato morajo davčni uradi pred izvršeno odmero pobirati davke v isti višini kot so bili prejšnje leto predpisani. Vzemimo, da je davčni zavezanec imel prejšnje leto predpisanega davka, 2000 Din. Za novo leto dobi plačilni nalog recimo meseca julija. Davek mu je odmerjen v isti višini ko prejšnje leto. Tedaj je od davka odmerjenega za to novo leto že davčni urad od njega iz-tirjal za dve četrtletji, tedaj 1000 Din, in ima davkoplačevalec tako od v juliju mu odmerjenega in v plačilnem nalogu izkazanega davka plačanega že polovico, drugo polovico ima pa plačati v avgustu in novembru po eno četrtino. Recimo pa zopet, da je imel davkoplačevalec za 1. 1926 plačati n. pr. dohodnine 2000 Din. V letu 1926, ki je merodajno za odmero dohodnine leta 1927, so se njegove razmere tako poslabšale da dobi z novim plačilnim nalogom v juliju 1927 odmerjene dohodnine za leto 1927 samo 1000 Din. Davčni urad je v prvih dveh četrtletjih tirjal dohodnino v višini predpisa 1. 1926 in je do konca junija plačal davkoplačevalec že 1000 Din, polovico dohodnine za 1926 tedaj. Tako ima že plačano vso s plačilnim nalogom v juliju predpisano mu dohodnino za leto 1927. Ako pa je primer obraten, da je novi predpis višji od onega prejšnjega leta, mora davkoplačevalec seveda v drugi polovici leta plačati tudi ta zvišek. Zato ne napačno tolmačiti plačilnih nalogov, ampak primerjati svote na njih z od-rezki položnic, ki ste že z njimi nakazali davkariji denar, pa bo manj nejevolje in manj pritožb! Splošno dobre sadne letine ni bilo že več let. Letos spomladi je pa kazalo, da bodo imeli sadjarji zopet enkrat obilo žetev. Toda »ledeni možje« so naredili velik križ čez naše račune. Huda vsesplošna slana 12,—15. maja je ponekod uničila vse, skoro povsod pa poškodovala pridelek, ki je bil baš v cvetju ali pa je komaj ocvetel. Kakor posnemamo iz mnogobrojnih poročil, je posebno hudo prizadeta vsa mariborska oblast. To je hudo, ker je baš na Štajerskem sadje glavni pridelek, za katerega se dobi denar. Nekoliko boljše je v ljubljanski oblasti, vendar tudi tukaj je lo malo takih leg, ki bi jim bila slana popolnoma prizanesla. Najbolj so seveda prizadete mrzlejše pokrajine in nizke lege. Največjo škodo so utrpeli orehi, ki so marsikje pozebli do starega lesa, tako, da ni uničen samo letošnji pridelek, ampak je močno oškodovano tudi drevo, ki več let ne bo moglo roditi. Silno je trpel tudi pridelek na jablanah, ki dajejo pri nas glavni sadni pridelek. Razen slane je pritiskal na jablane tudi ovetoder, ki je ponekod uničil več nego polovico cvetja. Skoro še slabejši je s hruškami, ki so bile sicer večinoma že ocvele, pa je le prehuda slana (ponekod do 4° pod ničlo) zamorila nežni zarodek. Tudi češplje v splošnem ne obetajo kaj prida letine, ker so jim razen slane škodili južni vetrovi ob času cvetja. Jabolka obetajo vobče jako pičel pridelek. Še najbolje kažejo po nekaterih od slane manj prizadetih krajih brežiškega, krškega, novomeškega, črnomaljskega in radovljiškega okraja. V mariborski oblasti bo nekaj v ptujskem in ljutomerskem okraju. Hrušek bo v splošnem še manj nego jabolk. Nekaj kažejo po Dolenjskem in po nekaterih krajih ptujskega, ljutomerskega in celjskega okraja. Češplje obetajo nekaj po Dolenjskem. Slabejše stanje v mariborski oblasti, razen nekaterih izjem v celjskem, ptujskem in mariborskem okraju. Breskve in marelice, kolikor je sploh tega sadja, so ostale večinoma nepoškodovane, ker je bil zarodek že precej odrastel in ker rastete ti dve plemeni le v zavetnih legah in ob zidu, kamor moč slane ni dosegla. Pridelek orehov je uničen skoro povsod. Slana mu je prizanesla le izjemoma po nekaterih posebno ugodnih legah krškega, brežiškega in litijskega okraja. Posebno prizadeti so orehi v mariborski oblasti razen v posebno zavarovanih legah. Južni kraji naše države niso toliko trpeli od slane, vendar brez občutne škode tudi tam ni bilo. Hujše so pa prizadete Avstrija in Čehoslovaška in Nemčija. Iz vsega tega sledi, da bo letošnja sadna letina pičla in da bo zaradi tega sadje drago. ■ w s repa. Kakor jo za prehrano podeželskega prebivalstva med krušnimi rastlinami važna strniščna ajda, tako je med okopavina-mi velikega pomena tudi strniščna repa, ki služi v veliki meri kot hrana pa tudi kot priljubljena krma za krave. Prednost repe obstoji v tem, da jo sejemo kot drugi pridelek po žitu in nam torej zemlja v enem letu da dva pridelka. To je za kmetijske razmere v Sloveniji, kjer imamo malo obdelanega sveta, izrednega pomena. Repo sejemo po zgodnjem žitu in celo še po zgodnjem ovsu, ker nam raste in se debeli do pozne jeseni. Prezgodaj je pa ne smemo sejati, ker nam jo tedaj rade bolhe napadejo. Prerano posejana repa postane tudi rada trda, lesena in grenka ali pa puhla. Če naj bo torej prvovrstna, mora rasti hitro in krajšo dobo. Za to pa potrebuje močno gnojno zemljo. Pri nas ji gnojijo samo z dobro uležanim, razkrojenim mastnim hlevskim gnojem. Svež gnoj učinkuje večkrat kot strup in uniči setev. Če nimamo takega hlevskega gnoja na razpolago, je boljše gnojiti strniščni repi z umetnimi gnojili. Repa rabi predvsem mnogo dušika in kalija, v drugi vrsti fosforove kisline. Zato gnojimo repi najrajši a hitro raztopljivim čilskim solitrom, ki ga potrosimo polovico tedaj, ko je repa dobila vsaj štiri peresa, drugo polovico pa tri tedne pozneje pr.' okopavanju oziroma pletju. Na hektar vzamemo do 250 kg (na oral 150 kg) tega gnojila. Ravnotoliko kalijeve soli potrosimo pa pred oranjem ali vsaj pred brana-njem, da se pomeša z zemljo. Če hočemo doseči bogat pridelek repe, ji moramo močno gnojiti, ker rabi mnogo hrane. Strniščna ajda in umetna gnojila. Naši kmetje predobro poznajo staro pravilo, da brez superfosfata ni ajde, saj so to gnojilo rabili že pred vojno v velikih množinah! Ko ga je pa med vojno in po prevratu zmanjkalo, izgleda, kakor da se ga sedaj še ne morejo znova privaditi. Ia vendar je superfosfat dandanes še najcenejše gnojilo, /javen tega pa še za ajdo najučinkovitejše. Setev ajde pomeni pri nas nujno potrebo, kajti ona tvori za podeželsko prebivalstvo izdatno hrano in nadomestilo za pšenico in rž, ki se jih ne pridela v zadostni množini. Ajda je za našega kmeta tudi zaradi tega tako važna, ker jo pridela po žitu tako, da izkoristi isto zemljo dvakrat v enem letu, ker mu zemlje splošno prt- 71 manjkuje. Zato mora biti tudi priden, če se na živi teži je znašal pri vsaki živali nad hoče preživljati, in izkoristiti vsako ped 90 dkg. - zemlje po možnosti dvakrat na leto. j K temu poročilu še pripominjam: Iz iz- Pridelek ajde je pa pri nas negotov, vanjanj dr. inž. Liebscherja^ sledi, da je an- ker ga pogosto uničijo jesenske slane ali | siliranj? v betonskih in železnih stolpih deževno vreme ob cvetju. Oplodi se pa s pomočjo čebel, ki nabirajo po njem sladki med. Tudi zaradi ajde je čebelarstvo pri nas tako močno razvito in ajdov med je znan. Ajda je rastlina, ki raste le kratko dobo. zato mora hitro rasti, cveteti in nastaviti plod. V ta namen pa potrebuje mnogo lahko raztopnih hranil, ki jih more dobiti le potom umetnih gnojil. Med temi pa du-šičuata gnojila niso prikladna ,ker silijo preveč k rašči. Pač pa izvrstno učinkujejo fosforova in kalijeva gnojila, ki vplivajo na razvoj cvetja, napravijo dobro kleno zrnje in zelo pospešujejo zorenje. Med njimi se je najbolj obnesel sujjerfosfat, ki da obilo debelega zrnja, in kalijeva sol, ki po-sjpešuje cvetenje in zoritev semena. Te lastnosti navedenih umetnih gnojil so že davno znane vsem naprednejšim poljedelcem, ki se jih tudi v veliki meri poslužujejo. Stroški za ta gnojila se brez dvoma bogato povrnejo. Superfosfat in kalijevo sol potrosimo po izorani njivi, kj jo na to z brananjem pripravimo za setev. Pri tem se gnojila dobro zmešajo z zemljo. Nato šele posejemo ajdo in jo zabranamo. Na en oral posetve vzamemo 170 kg superfosfata in 60 kg kalijeve soli; na mernik posetve pa približno 30 k;j superfosfata in 10 kg kalijeve soli. — Pandanes je lahko dobiti ta gnojila bodisi pri zadrugah, bodisi pri kmetijskih podružnicah. Naročiti jih je pa v naprej, ne pa čakati na čas setve ajde. pri pravilnem polnjenju in stiskanju krme povsem sigurno, dočim so bila dosedanja lesena sila vsled nepopolne konstrukcije nezanesljiva. Radi tega poselili o poudarjam, da je leseni silo, ki ga je konstruiral g. Korošec in sem ga opisal v >Kmetovalcu' teoretično dober in sicer boljši kakor že preizkušeni — KoHer-jev — sistem, vendar pa Korošcev silo š e ni preizkušen v praksi ter bo letos napravil ev. ansiliranje v njem v.-akJo še na svoj r i z i k o. Kdor se hoče temeljiteje poučiti o okisanju zelene krme, naj preštudira tozadevne številke letošnjega in lanskega 5Kmetovalca . F. Wernig, La.:':o. F. Wernig kmet. ref.: Kmefousfd laškega okraja na Geranlsksm. (Poučno-potepisna črtica.) Nobena beseda ne deluje na kmetovalca t; ko prepričevalno kakor zgled. In nikjer ni r k :be- samo strmeli In gledali. Prava čuda mcdern nike! In naši kmetovalci so imeli nrililm 6 i '»KO spoZna|i in učiti se, kako se izvršuje čisto in >niotrno de|" ije in konservira vilno meso in razni mesni izdelki. Razkr klavnici in kako se oskrbuje in konsenz sede mičejo. zgledi vlečejo« tako upravič n. kot ! ,:n|e'ko kre pke pos ave, kre jim je tudi tajna umetnega klajenja in iz,!e"l0v 10 umetnega ledu. ki igra tako veliko vlego prj J"!' n.evarju raznih, kvarjenju podvrženih gospcii^" škili izdelkov. Prav iskrena hvala ravnatelju'^'' niče za prijazna in utrudljiva razkazovanja ter vsa tozadevna pojasnila! Ogledali smo si potem v Ljubljani še naJ, najboljšo kmet. ge.-palin.sko šolo, v kater; na; 1 posebno zanimala vzorna kokošjereja in vzorno vrtnarstvo. Popoldne smo se odpeljali na Notranjsko, na Vrhniko, kjer obstoja najboljša mlekarna in s|nr. na v Sloveniji. Pit v počasi nas je peljala lokalna žcleznica p.ro'i našemu cilju in imc-li smo priliko proučevati gos cdarske in krajevne razmere Xo. tran;.->ke. Našo pozornost je vzbudilo vsepovsod ž« pričeto kultiviranje ljubljanskega barja: prostrana, »lena ravnina levo in (te-no od Ura in ,b obr n-kili temnih smiekcvih goltov prijazna kmečka stli-"ca, beli domovi in vzcir.e, moderne cespo-dorske stavbe. Prav ugcino nas je pre-c-neila Vrhnika sama. ki je n.tp: avila na nas vtis pristne rrijivne s!cven--ke vasi oz. trga. P., v rod re-1, ;otm i« lo menitega zna- in »mot ,ue--t; tr;<:, e hiše, prsp. 'ar-!;, f c< -j; in celo Čebelnjaki okrašeni z rudei-lmi najel Risanje zelene krme. Udeležil sem se lansko leto tečaja za novodobne zboljšave kmetijstva v Admontu na Zgornjem štajerskem ter sem pri tej priliki s posebnim zanimanjem zasledoval prve poizkuse avstrijskega kmetij-sko-preizkusnega zavoda z ansiliranjem zelene krme v betonskem in v železnem stilu. Z ozirom na moje izpovedbe, kako je to ansiliranje uspelo, sem prejel pravkar od dr. inž. Kurt Liebscherja, direktorja kmet. kemične preizkusne postaje na Dunaju naslednje poročilo: Naši poizkusi z okisanjem zelene kr-mesovsipravdobrouspeli. Ugodne uspehe beležimo pri konserviranju zelene detelje, ajde, krmske mešanioe in posebno pri sveži travi. Trava je izredno prikladna za ansiliranje. Novi poizkusi se bodo letos napravili z dodatkom mlečno-kislinskih elivie. da se ze v naprej zagotovi čisto mlečno kislinsko kipenje. Leseni silo se v splošnem ne obnesejo pri nas — razen pri okisanju koruze — ker jih je jako težko napraviti popolnoma pri kmet. pospeševalnem delu. Raditega smo pri živinorejskemu odboru sklenili, da popeljemo n.ij-dovzetnejše kmetovalce v okraju na Gorenjsko, da vidijo na licu mesta, kako gos|cicerone- pri ogledovanju | gospodarskh znamenitosti niesta. Ped njegovim vod-j stvom smo si ogledali najprej prostore in zal-o j raznih gospodarskih potrebščin Kmet. družbe. Po-i ,em 5mo si oglasili pri Gospodarski zvezi, ki nam • ;e radevolje dovolila vstop v svojo stalno razstavo nznih kmetijskih strojev, predvsem plugov o'edanje ureditvene investicije nad 40 nrJjonov D:n. Nepopisno je bilo presenečene) naših kmetovalcev, ki so spričo velikanskih prostorov h, dvoran ter modernosmotrenili naprav klavnico čaja, markan'rih p' 'ez in b. Irega tir rleTavno-1 kazajočega izraž.n a." Nas je v pivi vrsti zanimala notranjska živinoreja in poslovanje vrhn mlekarne. Pn priči ti smo se na lastne oči, da so v gospodarskem oziru jegoji za mlekarno v \rlv-niškein okraju slnb-e kakor v Laškem Prid luje se pretežno le slaba ki la krma. v običaju ' . -ključna hlevska reja brez vsake paše in v> n 'ar je -arfi-r.emu sirarju uspelo izdelovati na Vrnb.ki sioviti ementalski sir. ki je boljši kakor bohinjsko blago, kljub vsej sočni iu žlahtni planinski krn;i ter |-o-letni paši v Bohinju. Mlekarna ru Vrhniki je visoko aktivna in je glavni vir dohodkov tajanjih kmetovalcev. Denarni promet leta l". i ie zni.t-.il nad ti milijonov dinarjev. Mleko se >.!..*.,/.• stalno in v vsaki količini po 2 Din s po\r. i m rr.:.nih odpadkov, ki so izborni za rejo prašiče-,. Mlekarna je na panii pcfion in sc nehaja v krasni legi ter je od zunaj bolj podobna ličnemn gradiču, kakor kaki gospodarski stavbi. Obisk Vrhnike je bil za nas v splošnem r>rav |>oučen. Na povratku pa smo dali duška naši dobri volji v veseli narodni pesmi ter nas je kranjsko kmečko ljudstvo vsepovsod prisrčno pozdravljalo. Prišedši v Ljubljano smo si hitro ogledali >0 centralno vinarno, ki nam je nudila izre-lno mnoW poučnega glede oskrbovanja vina in kle rstva.fi' ravnatelj nam je razložil prav poljudno in prepri' čevalno cilj in stremljenje ogromnimi kletarske?® iv>djetja ter je povdarjal. da si je slavila vinarna za svojo glavno sveto in takorekoč življensko nalogo. s svojim naravnim in samo prvovrstnim bla-gem zadovoljiti in obvladati naš konzum ter na način pripomoči našemu vinogradniku do bolita vnovčenia svojega naravnega, dobrega vina. Vide'1 smo tudi vse tehnične pripomočke modernega kle-tarst-va, uponabo inrteresantnih eliptičnih sodeft največji leseni sod v Jugoslaviji, ki vsebuje litrov ali 4 vagone vina: pravi kolos in orjak, mojstrsko delo med lesenimi sodi. Stremljenje vinarne jo kupovati povsod le grozdje in tega V* Sati v lastni režiji. Na ta način je tudi podjetju ni^ Roče proizvajali prvovrstno blago, ki ga "" posestnik navadno veled pomanjkanja pripomočka in znanja nikdar ne more nuditi. Prepričali pa smo go ludi sami o tehnični dovršenosti umnega kletarstva: saj smo preiskusild jeruzaiemčana, kakor ga j0 ležko najti na Štajerskem in smo preiskusili tudi pristno dalmatinsko vino iz edine še sedaj v obsegu na otoku Vis rodeče pristne evropejske trto (Vugava trla). Le-lo so morali lansko leto Škropili '25krat, da so jo obvarovali pred boleznijo. Centralna vinarna je tudi to vino napravila na licu iiicsla v Dalmaciji. G. ravnatelju vinarne izrekamo leni potom za prijazni sprejem in za vsa pojasnila nnjiskrenejšo zalivalo 1 (Dalje.) Dassar. g Uradni tečaji za julij 1927. Finančni minister je za mesec julij izdal sledeče tečaje, ki se plačujejo za inozemski denar: 1 angleški funt vel ja 276 Din, 1 turška lira 247 Din, 1 napoleondor 218.50 Din, 1 ameriški dolar 56.80 Din, 1 kanadski dolar 50.40 Din, 1 nizozemski goldinar 22.75 Din, 1 švedska krona 15.21 Din, 1 danska krona 15.18 Din, 1 norveška krona 14.68 Din, 1 nemška marka 13.46 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din. 1 madžarski pengo 9.90 dinarja, 1 španska pezeta 9.67 Din, 1 av-strijski šiling 8 Din, 1 belgijski belg 7.90 dinarja, 1 poljski zJatnik 6.35 Din, 1 italijanska lira 3.16 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češkoslovaška krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.75 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.34 Din. g Padec italijanske lire. Kar se je že dol ;o pričakovalo, se je zgodilo: italijanska lira je začela padati. Italijanski finančniki so gnali liro kvišku, češ, čim višje bo njeno stanje, toni boljše državne finance. Nastopilo pa je ravno nasprotno: narodno gospodarstvo je začelo propadati, konkurz je sledil konkurzu, banke so ustavile svoja plačila, tovarne so se zapirale, izvoz je prenehal, draginja pa se ni zmanjšala. Lira pa je rastla in dosegla v naši valuti 3.30 dinarja. Naenkrat je prišel preobrat in lira je padla nazaj do 3.07 Din. Tu jo hoče Mussoiini zaustaviti in jo na tej točki ustalili. Če se mu to posreči, bo pokazala bodočnost. Dandanes pa je nje stanje negotovo, zato se je vsak reši čimprej. g Otvoritev denarnega poslovanja na ljubljanski borzi. S 1. julijem je na ljubljanski borzi začel poslovati tudi devizni in denarni promet, s čim je ta borza postala popolna. S tem se je uresničila želja slovenskih kupčijskih krogov, ki so si že dolgo želeli postati neodvisni od zagrebških krogov, ki so jih pri nabavi valut precej izkoriščali. Že prve dni se je opazilo, da je bila ta borza potrebna, kajti v Zagrebu je denarni promet znatno nazadoval. To seveda ni prav zagrebškim, večinoma židovskim borzijancem, ki so začeli o ljubljanski borzi razširjati razne lažnive vesti. Seveda jih je naše borzno vodstvo kmalu za- ifsrno naložite svoj denar v feafemni posojilnici V Mubljani, poleg hotela,Union4. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. vrnilo. Iz dosedanjega borznega prometa na ljubljanski borzi je predvideti, da bo ta zavod imel lepo prihodnjost v korist gospodarstva v Sloveniji. Že v prvem tednu poslovanja je bilo nad 14 milijonov dinarjev prometa. Cerss. g Ljubljanska blagovna borza. Na tej blagovni borzi je v zadnji dobi promet bolj mlačen, ker se splošno pričakuje padec cen, ki redno nastopi po vsaki žetvi. Kupuje se samo za sproti. Cene za vagonske dobave žita za 10 kg postavljenih v vagon na določeno postajo, so bile te-le: Pšenica stara bačka, 75—76 kg težka, na slovenski postaji 330 Din, nova bačka za julij in avgust 320 Din, koruza bačka 220 Din, rž stara 290 Din, činkvantin v Ljubljano postavljen 230 Din, moka bačka štev. »0« 510 dinarjev. — Žetev pšenice je v Bački že začela in je pridelek v Vojvodini in Sremu za 20 odstotkov manjši od lanskega, v Hrvatski in Slavoniji je dober, v Srbiji srednji. Kakovost pšenice bo pa dobra. Danes se giblje cena za novo pšenico v Bački dobavno takoj po žetvi in mlačvi 2.65—2.70 Din za kilogram. — Na svetovnem tržišču so postale cene bolj trdne. g Tržišče z lesom. Na ljubljanski blagovni borzi se je v zadnji dobi prodajal les v vagonskih dobavah za kubičen meter po teh-le cenah: Trami merkantilni na nakladalni postaji po 240—250 Din; smrekove in jelkovo deske, 28 mm, lahko konične, monte, na mejo postavljene 495—500 Din; hrastovi obrobljeni plohi 43 in 53 mm na nakladalni postaji 1200—1250 Din. — V splošnem je z o irorn na bolj mrtvo sedanjo dobo lesi'a kupčija precej živahna. Na to vpliva pesebno dviganje romunskega leja, ki omogoča naš izvoz v Levanto. Toda tudi od dri god je mnogo povpraševanja po stavbnem in dragom losu. Iščejo se bukovi in hrastovi pragi za Francijo, Švico, Anglijo in Madjarsko. Brzojavne drogove išče Francija, jamski les pa severna Afrika. Avstrija nam zelo konkurira radi boljše obde'ave lesa ter radi gospodarskega tarifa, ki ga ima sklenjenega z Italijo. Celo češki les je v Trstu cenejši nego naš, kar jo odvisno od obdelave. Naši producenti so prišli na to, da se morajo ravnati po želji konzumentov, kajti časi, ko se je kupovalo blago vsake vrste, so že minuli. Nujno je torej potrebno, da se obdelava še bolj izboljša, kajti le tako bomo omogočili naši lesni industriji in trgovini uspeh. — Položaj lesne industrije v Avstriji je izredno težak. Tri četrtine lesne industrije stoji. Temu vprašanju je bilo pred kratkim posvečeno zborovanje lesnih industrijalcev, ki so predlagali viadi med drugim sledeče ukrepe: priključitev Avstrije k Nemčiji, znižanje carin za izvoz v Italijo in Švico, znižanje carin za izvoz okroglega lesa, izvozne premije ter znižanje socijalnih d>a- Ne samo najcenejše, ampak tudi najboljše barve laki, lirnež, steklarski klej, čopiči ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje in drugi v to stroko spadajoči predmeti se dobe v staroznani trgovini na Miktoiičevt cesti, nasproti frančiškanski cerkvi IVAN JANČAR. g Ljubljanski živinski sejem 6. t. m. Prignanih je bilo 373 konj, 60 volov, 73 krav, 18 telet, 163 prašičev za rejo. Proda nih je bilo 64 konj, 45 volov, 50 krav, 14 telet in vseh 163 prašičkov. Kupčia je bila zelo živahna. Cene so ostale v glavnem ne-izpremenjene. Za kg žive teže se je plačevalo: voli I. po 10 Din, II. po 9 Din, III. po 8 Din, krave debele 5—7 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 13—15 Din. Prašički za rejo po velikosti 175—300 Din komad. — Kupčija je bila pri prašičkih in goveji živini precej živahna, pri konjih pa mrtva. ona. g Naša žitna letina se letos ne more oceniti kot bogata. Pšenica je pozimi precej trpela, mnogo so pa škodovale tudi spomladanske poplave. Žitni usevi so postali redki, zato je tudi pridelek mnogo manjši nego se je pričakovalo. Medtem ko se v Bački v srednjedobrih letinah ceni pridelek na oral na 12 stotov, znaša letos ie 6—8, v slabejših legah celo samo pet stotov. Pač pa je kvaliteta letošnje pšenice taka, kot je že davno nismo imeli. Že par let smo dobivali iz Bačke pšenico 74 do 76 kg težko, letošnji vzorci kažejo pa na 79—80 kg, pa tudi na 82 kg. Zato je gotovo, da se bo letos inozemstvo zelo zanimalo za našo pšenico. Četudi so izgledi letošnje žetve manj povoljni, je vendar upanje, da bo letina ne le zadostovala za lastno prehrano, temveč bo preostal še del za izvoz. — Stanje koruznih setev kaže zelo lepo; v Bački pa tožijo, da je zemlja pre-suha in je za dobro letino koruze potreben dež. Če pade vsaj do konca tega meseca nekaj dežja, da se zemlja temeljito premoči, smemo pri koruzi upati ne le na kvantitativno, temveč tudi na kakovostno dobro letino, kar je največje važnosti nele za našo prehrano, temveč tudi za našo trgovsko bilanco. g Letina na Dolenjskem. V splošno se obeta na Dolenjskem prav dobra letina. Seno je že dobro spravljeno, ga je mnogo in je dobre kakovosti. Ječmen je že pod streho, pšenica in oves kažeta tudi lepo. Tudi hmelj dobro uspeva, s katerim so se začeli nekateri pečati. — Veliko upanja pa stavimo na dobro vinsko letino, posebno v krškem okraju. Že tri leta ni bilo pri nas dobre vinske letine, kajti škodovala je trtam zimska ali spemladna pozeba, slabo vreme ob času cvetja ali ob zoritvi. Večkrat je še toča vzela, kar je ostalo. Letos pa je trta dobro prezimila. pomladne pozebe so izostale, trta je v lepih, toplih solnčnih dneh večinoma že prvo polovico junija ocvela. Lep in krasen je sedaj izpre-hod med našimi zelenimi vinogradi. g Stanje vinogradov v ljutomerskih goricah. Grozdje v ljutomerskih goricah se je vsled toplega vremena v juniju zelo ugodno razvilo. Trta je ocvetela razmeroma v kratkem času in mladike so krepko pognale. Grozdni molj ali suhač se je zgodaj pojavil, toda dosedaj ni napravil še preveč škode. Bodemo videli, kako bo nastopil v drugi generaciji v avgustu, ko postane njegovo delo lahko usodepolno. Pe- 8J ronospcre in plesnobe (oidija) ni še opaziti in je lahko zatirati te bolezni. Letošnja vročina bo pa povzročila nastop plesnobe šele v tem mesecu in avgustu, zato bi bilo umestno, da si vsak vinogradnik takoj preskrbi potrebno količino žvepla. Toče ni bilo veliko, le tupatam je nastopila v manjšem obsegu. Ker so trte močno obraščene. obstoji nevarnost, da bodo vinogradniki prezgodaj vršičkali poganjke. Posledica tega bi bila, da bi do jeseni pognala očesa tudi na spodnjem delu rozge, kar bi bilo v škodo nastavka za prihodnje leto. Zato je boljše počakati z vršičkanjem do avgusta. g Plačevanje davkov z 20 odstotnimi boni. Kakor poročajo iz Belgrada, je finančni minister končno izdal navodila za plačevanje davkov z 20 odstotnimi boni. Te bone bodo v svrho davčnih plačil sprejemal© vse državne blagajne, toda le od oseb na katerih ime glasi bon, odnosno od njihovih naslednikov. Sprejemali se bodo le boni v iznosu čez 1000 Din. Davkoplačevalci, ki se poslužujejo te ugodnosti, izgubijo pravico na plačevanje davčnih zaostankov v obrokih. g Dolžnosti davkoplafevacev v III. četrtletju. Za odmero hišne n a j m a r i -rine za leto 1927. so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi v donosu hišne na-jemščine pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta. Zaradi občne pridobnine je vložiti pridobninsko izjavo za dvoletje 1928—1929. Zadnji rok za vložitev napovedi za posebno p r i -dobnino je potekel 1. julija. Odpremitl je za II. četrtletje davek na poslovni promet. Dne 1. avgusta ccspejo v plačilo vsi neposredni d a v k i aa III. četrtletje. Davek na zaslužek telesnih delavcev je plač 'i do 14. vsakega meseca. Stanje našega kmetijstva. (Konec.) (tz poročila oblastnega odbornika dr. Milavca v oblastni skupščini.) Sadjarstvo. V proračunu imamo vsoto 230.000 Din za pospeševanje sadjarstva. Treba nam je dobro urejenih drevesnic in sicer večjih drevesnic in z ozirom na različno l:go in podnebje posebne drevesnice za Gorenjsko in Dolenjsko, med drugim tudi za Belokrajino. Delo oblastnega odbora bo, da zainteresira prebivalstvo za umno sadjarstvo, da pospešuje sadno trgovino in da deluje za izboljšanje in razširjenje sadjarstva. Tudi vrtnarstva ne smemo zanemariti, posebno v industrijskih krajih. Mlekarstvo. V proračun smo vstavili za pospeševanje mlekarskega zadružništva znesek 470.000 Din, za podpore ostalemu kmetijskemu zadružništvu 260.000 Din, skupno 930.000 Din. Mlekarstvo se da pri nas še zelo dvigniti. Naša dežela ima za razvoj mlekarstva ugodne pogoje. Pridelamo precej dobre sladke krme, imamo pa tudi jako obsežne pašnike, ki se od leta do leta izboljšujejo. Za nas ie izvoz mle-7« ka važen faktor, letno se ceni 500 vagonov po 6000 litrov, kar predstavlja izvozno vrednost 9 milijonov dinarjev. Izvoz masla jo ocenjen na 24 vagonov v vrednosti 12 mil. Din. Treba bo urediti način zbiranja in transporta mleka, pri tem pa pustiti gospodarstvo zadružni inicijativi. Za mlečne izdelke, predvsem sir, imamo odjemalce doma v državi. Pouk ljudstva o mlekarstvu in krmljenju je glavni pogoj za napredek, ker ima po mnogih krajih naš poljedelec in živinorejec premalo zanimanja za to važno panogo. Kmetijske strojne zadruge. Kmetijski odbor bo podpiral poleg mlekarskih zadrug tudi ostalo kmetijsko zadružništvo. V krajih, kjer so večja polja, so poljedelski stroji nujno potrebni. Ob praktični in pravilni uporabi strojev se v takih krajih produkcija močno pomnoži. Ce pa je zemljišče posameznega posestnika premajlmo — in pri nas je v pretežni večini mali posestnik, se stroji v zasebni lasti ne obrestujejo, pač pa dobro služijo kot zadružna last večjega števila posestnikov. In take zadruge — kmc-tijsko-strojne zadruge — je treba v interesu dviga produkcije podpreti pri nabavi strojev, pri zgradbi strojnega poslopja itd. Pomagati bo treba živinorejskim zadrugam. Podpirati moramo kmetijsko zadružništvo sploh, širiti moramo zadružno propagando, dopovedati moramo kmetu, da je v interesu prospelia kmetijstva, da je vsak poljedelec, vsak živinorejec član kake zadruge. (Živahno pritrjevanje vse zbornice.) Agrarne operacijo. Na oblastni odbor preidejo tudi kompe-tence komisije za agrarne operacije. To institucijo so imele dežele, ki so spadale pod Dunaj. Drugod v naši državi te institucije ni bilo in za to pri nas tudi ni bilo pravega razumevanja zanje. Ta institucija je dobra in koristna in nikakor ji ne moremo odrekati zaslug v našem planšarstvu in pri zložbi (komasaciji) zemljišč. Kmetiška posestva so pri nas vobče še jako razkosana in razmetana, kar zelo zamuja in podražil je obdelovanje. Imamo tako zvane jermenaste parcele, dobijo se n. pr. parcele 4 m široke in 2 km dolgo. Na tem polju se je že delalo, je pa še mnogo posla. Naj navedem primer. Najštevilnejše zložbe (komasacije) so se izvršile na ozemlju Češkoslovaške. Dobiček zložbe znaša 20—30 odtot. dosedanjega čistega prinosa. Ljudje so bili nadvse zadovoljni z izvršeno operacijo. Uspehi razdelb pa so dokaj različni. Ža razdelbo govori to, da se prej skupna zemljišča zboljšajo v višjo kulturno vrsto (travnike, njive, vrtove, gozdove) zemljišč, ki se je prej le izkoriščalo, se začne skrbno obdelovati. To vprašanje pa bi se dalo morebiti rešiti tudi na zadružni podlagi brez razdel-be zemljišč. Melioracije. Agrarne operacije imajo uspehe le v zvezi z melioracijami in dajo priliko za izvedbo izboljševalnih naprav, za osuševanje in namakanje zemljišč. Potom agrarnih operacij so se zboljšali pri nas planinski pašniki, zgradila so se pota, postavilo se je več planinskih hlevov, planinskih koč, napajališč itd. Delo agrarnih operacij je bilo osredotočeno predvsem na planinske pašnike.Troba bo pa iti tudi na Dolenjsko in Notranjsko. To delo bo treba nadaljevati. Storimo za kmeta, kar je v naših močeh To 90 glavne smernico za delo obla t nega odbora za povzdigo kmetijstva. Poudarjam, da to ni program stranke ka teri imam čast pripadati, ker program SLS • kar se tiče kmetijskega vprašanja ninj! večji, širši in se seveda v prvih mesecih živ ljenja oblastne skupščine ne da izvesti. Poudarjam, da ta proračun še ne'vsebu je rešitve kmetskega vprašanja in kar se i« leta inleta zanemarilo in zamudilo, tega Ji| v dveh mesecih pa tudi v dveh letih ne po. pravimo. Uverjen sem pa, da bo pomenila izvršitev toga programa napredek za naše kmetijstvo in sicer prvi razveseljiv korak naprej od leta 1914, ko je svetovna vojska ustavila delo dež, odbora. (Viharno odobravanje cele zbornico, Poslanci čestitajo govorniku.) n Orlovski odsek v Horjulu priredi na Mar. jetno nedeljo t. j. 17. julija svojo odsekovo prireditev združeno 8 srečolovoin in drugo zabavo. Vsi prijatelji orlovstva vljudno vabljeni. n Kat. proso. društvo Groblje priredi v nedeljo 31. julija ljudsko igro > Verigo r na prostoru pred cerkvijo. Petje in bogat srečolov. Nato opo< zarjamo okoliška društva. g Srednja vinarska in sadjarska šola t Mariboru prične novo šolsko leto 1927-28 dne 1. ok'o. bra t. 1. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, v ne več kot 19 let. Prosilec mora dokazali, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popolno meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili vsaj dvoletno kmetijsko šolo, se sprejmejo šele po celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuj« povoljnem sprejemnem izpitu. Lastnoročno, na prosilcev točni naslov, je poslati direkciji šole koncem julija ali najkasneje do 15. septembra. Prošnja mora biti pravilno kolkovana (Din 5 in 20) in jI jo treba priložiti: 1. krstni papir, 2. domovnico, 8. zadnje šolsko izpričevalo, 4. zdravniško spričevalo, 5. nravstveno spričevalo pri onih prosilcih, ki no prestopajo neposredno iz kake druge šole. Sprejem so naznani vsakemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi. Ubožni in pridni učenci dobijo podpore. Diroktor Andrej Žmavc. g Enoletna vinarska in sadjarska šola t Mariboru prične novojflolsko leto 1927-8 dne 1 okt. I. S šolo je v zvozi zavod za gojence. Zavod ima namen, da izobrazujo kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma n« posestvu. Na zavod se sprejme 30 gojencev, in sicer 20 na prosta mesta kol državni gojenci in 10 na plačujoča mesta kot P£ vatni gojenci. 10 državnih gojencev je iz 'J"®" IJanake, 10 pa da mariborske oblasti. M«*®* oskrbnina za plačujoče kmečke sinove je 1») Plačujoči naj pošljejo svoje prošnje do 15; ^ tembra direkciji srednje vinarske ln sadjar!«« šole v Mariboru, oni pa, ki hočejo dobiti drtavno mesto pristojnemu sreskemu poglavarju do 1. »P tembra. Lastnoročno, na celo polo pisane piw morajo biti kolkovane (Din 5 in 20). Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, ^ pustnico aH zadnje šolsko spričevalo, -t. i:'r"l\jlM nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo neposrea^ iz kake druge šole, 5. obveza staršev, da sin doma, 6. zdravniško spričevalo, 7. preino®-'M ski izkaz pri onih ki prosijo za prosto njes«- \ sprejem je potrebna starost najmanj 16 t.®1; ^ končnim sprejemom morajo napraviti prosilci K jemni izpit iz slovenščine in računstva. Tega "H so oproščeni absolventi najmanj dveh »m* meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu prei«? učence zdravnik zavoda. O sprejemu se o» pismeno. Direktor Andrej Zinavc.