Štev.
48---
SPORED OD 24. DO 30. NOVEMBRA 1940
Zedmk m	gasita dmeuskik tadifekik ^aduhicev.
Foto Pelikan, Celje
ROGAŠKA SLATINA
Ml
TSEGil SVETA
........................................................................lunini.........................uumum...........................................................
V angleščini:
Čas	Odkod	Na valovih
0.15	Madžarska
0.30	Anglija
0.45	Združ. države
1.00	Rusija
1.00 1.15 2.00
2.15 2.15 2.55 3.30 3.45 3.50 4.00 4.30 4.30 5.00 5.00 5.35
6.00 6.55 7.00
7.15 7.30 8.00 8.00
8.15 8.55
Združ. države Združ. države Anglija
Finska
Nemčija
Združ. države
Rusija
Anglija
Italija
Združ. države Združ. države Nemčija Anglija Združ. države Anglija
Nemčija Združ. države Anglija
Anglija Italija Anglija Nemčija
Avstralija Finska
9.00 Anglija
10.10 10.30 11.45 12.00 12.00
12.15 12.45 12.45 13.00 13.00
14.00 14.00 14.15 14.35 15.00 15.15 15.45 16.00 16.30 16.40 17.00
17.00 17.00 17.15
17.30 17.45
Rusija
Nemčija
Italija
Anglija
Rusija
Turčija Anglija Združ. države Anglija Nemčija
Anglija
Združ. države
Anglija
Italija
Nemčija
Združ. države
Kina
Združ. države Združ. države Italija Anglija
Rusija Združ države Nemčija
Združ. države Italija
31,17 m 49,59 m
49.50	m
31.51	m, 31,25 m 25,00 m, 19,95 m 25,45 m
25,45 m
31,55 m, 31,32 m 25,53 m, 19,82 m 49,02 m, 31,58 m 31,45 m, 31,25 m
49.50	m
31.51	m, 31,25 m 31,55 m, 25,53 m 31,15 m, 25,40 m 31,02 m, 25,23 m 49,50 m, 25,45 m 31,45 m
31,55 m, 25,53 m 49,50 m, 25,23 m 48,82 m, 31,32 m 25,53 m, 19,82 m 49,45 m, 31,45 m
48.62	m, 31,28 m
48.82	m, 41,49 m 31,55 m
49,59 m, 30,69 m 31,15 m, 19,61 m 31,55 m, 25,53 m 31,38 m, 31,09 m
19.63	m, 16,89 m
31.20	m
49,02 m, 31,58 m
19.75	m
49,59 m, 31,55 m 30,96 m, 25,53 m
19.76	m
31,09 m, 16,89 m 19,61 m, 16,84 m 19,66 m, 16.84 m 21,55 m, 20.38 m 19,09 m, 16.18 m 19.74 m
49,59 m, 25,29 m
16.83	m
48.82	m
31,38 m, 31,09 m 19,63 m, 16,86 m 19,66 m, 16,84 m
16.83	m
49,59 m, 30,96 m 25,40 m, 16,84 m 31,09 m, 16,86 m 16,83 m
25.21	m 16,87 m 16,83 m
25,40 m, 16.86 m 49,59 m, 31,55 m 25,29 m, 19,66 m 20,38 m, 16,81 m 16,87 m
49,83 m, 31,09 m 25,29 m, 19,66 m 16,83 m
31,15 m, 25,51 m 19,70 m
18.00	Anglija	31,32 m, 25,53 m
18.00	Združ. države	19,56 m
19.15	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
19.15	Turčija	31,70 m
19.30	Rusija	49,75 m, 31,51 m
19.45	Združ. države	16.83 m
19.50	Italija	31,15 m, 25,51 m
20.15	Nemčija	49,83 m, 25,49 m
20.15	Vatikan	48,47 m
21.00	Anglija	48,82 m, 31,32 m
		25,53 m
21.00	Rusija	49,75 m, 31,51 m
21.05	Japonska	31,46 m, 25,42 m
21.30	Združ. države	16,83 m
21.30	Italija	41,55 m, 31.15 m
		25,40 m, 19,61 m
21.45	Anglija	31,32 m, 19,82 m
22.00	Nemčija	31,01 m, 19,85 m
22.00	Portugalska	30,08 m
22.25	Jugoslavija	49,18 m
22.30	Finska	24,02 m, 31,58 m
		19,75 m
22.30	Rusija	49,75 m, 39,76 m
		31,51 m, 25,00 m
22.30	Združ. države	25,45 m, 19,67 m
22.35	Anglija	49,59 m, 30,96 m
22.45	Švedska	49,46 m
22.55	Združ. države	31,48 m, 19,56 m
23.00	Kina	25,21 m
23.30	Italija	41,55 m, 31,15 m
		25,40 m, 19,70 m
23.30	Rusija	49,75 m, 39,76 m
		31,51 m, 29,59 m
23.45	Anglija	31,32 m, 25,53 m
		19,82 m, 19,60 m
23.50	Združ. države	19,65 m
24.00	Anglija	48,82 m
24.00	Nemčija	31,45 m
V nemščini:
čas 1.00
2.00
4.15
5.00 5.30 5.30 7.00
8.15 9.10
10.30 10.45 12.00 13.30 14.00
14.30 17.15 17.30 18.45
19.00 19.00
Odkod Finska
Nemčija
Nemčija
Anglija Anglija Rusija Nemčija
Avstralija Finska
Nemčija
Anglija
Rusija
Anglija
Nemčija
Anglija Anglija Rusija Nemčija
Anglija Združ. države
19.30	Finska	49,02 m,	31,58 m
19.45	Vatikan	48,47 m	
20.35	Japonska	31,46 m,	25,42 m
21.00	Anglija	49,59 m,	41,49 m
		31,55 m,	30,96 m
21.00	Rusija	39,76 m	
21.05	Jugoslavija	49,18 m	29,59 m
21.45	Rusija	39,76 m,	
		24,86 m	
22.00	Nemčija	31,01 m,	19,85 m
22.00	Portugalska	30,80 m	
22.00	Norveška	31,10 m	
22.15	Italija	31,15 m,	25,51 m
		19,70 m	
22.15	Anglija	49,59 m,	31,55 m
		30,96 m	
22.45	Finska	49,02 m,	31,58 m
		19,75 m	
22.45	Švedska	49,46 m	
23.00	Kitajska	25,21 m	
23.00	Združ. države	19,65 m	
23.15	Anglija	49,59 m,	41,49 m
		31,55 m,	30,96 m
23.45	Rusija	25,19 m	
Na valovih
49,02 m, 31,58 m 19,75 m
49,83 m, 31,45 m 25,49 m, 19,85 m 49,83 m, 31,45 m 25,49 m, 19,85 m 49,59 m, 30,96 m 49,59 m, 30,96 m
33.30	m
31,38 m, 31,09 m
25.31	m, 19,63 m 31,20 m
49,02 m, 31,85 m 19,75 m
31,38 m, 25,49 m 49,59 m, 30,96 m
25.00	m
49,59 m, 25,29 m 31,38 m, 31,09 m 25,31 m
49,59 m, 25,29 m 49,59 m, 25,29 m 20,38 m
31.01	m, 19,85 m 19,95 m
49,59 m, 30,96 m 16,87 m
V italijanščini:
čas	Odkod	Na valovih
0.40	Rusija	31,25 m, 25,00 m
0.45	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
1.50	Italija	31,15 m, 25,40 m
		19,61 m
2.05	Italija	31,15 m, 25,40 m
		19,61 m
3.00	Rusija	31,51 m, 31,25 m
4.05	Italija	31,15 m, 25,40 m
		19,61 m
7.30	Anglija	49,59 m, 30,96 m
7.55	Rusija	25,36 m, 19,76 m
8.15	Italija	31,15 m, 19,61 m
9.25	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
12.00	Italija	25,51 m, 19,70 m
12.30	Anglija	49,59 m, 25,29 m
12.30	Rusija	25,00 m
13.00	Italija	25,51 m, 19,70 m
		19,61 m, 16,84 m
13.45	Italija	25,51 m, 19,70 m
16.00	Italija	25,40 m, 16,83 m
17.15	Italija	25,40 m, 19,61 m
18.00	Združ. države	16,83 m
19.00	Italija	25,40 m, 19,61 m
19.00	Združ. države	16,87 m
19,03	Rusija	31,51 m, 25,36 m
19.30	Vatikan	48,47 m m
19.30	Anglija	49,59 m, 30,96 m
19.45	Rusija	31,51 m, 25,36 m
20.00	Italija	31,15 m, 25,51 m
20.00	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
21.00	Rusija	25,62 m, 25,19 m
22.10	Italija	41,55 m, 31,15 m
		25,40 m, 19,61 m
22.45	Anglija	49,59 m, 30,96 m
22.45	Švedska	49,46 m
23.00	Rusija	31,51 m, 25,36 m
		25,19 m, 25,00 m
23.00	Združ. države	19,65 m
24.00	Rusija	31,25 m, 25,00 m
	(Nadaljevanje na 24. strani J	
POKAŽITE NAŠO REVIJO SVOJIM ZNANCEM - PORAVNAJTE NAROČNINO!
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 48
■	f
	*Wl
Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally
Naročnina mesečno 12.— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, po ali celo leto priznamo popust 2.— din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30.— din, polletna 60.— din, eloletna pa 120.— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave: Ljubljana 15.228.
Qjbih). prof. Cjprane DLšaorr Jlukniati - 60 Letnik
Dr. FRANC KS. LUKMAN
Dne 24. t. m. bo obhajal vseučiliški profesor in predsednik Prosvetne zveze g. dr. Franc Ksaver Lukman svojo 60 letnico. Njegov jubilej nam je dobrodošla priložnost, da opozorimo javnost še posebej na njegovo delo za našo radiofonijo.
Med redkimi znanstveniki, ki so takoj spočetka ponudili svoje sile na razpolago naši radio oddajni postaji, je bil tudi dr. Franc Lukman, univerzitetni prof. v Ljubljani. Ko se je pri Prosvetni zvezi osnoval radijski programski odsek, je stopil v njegov krog in se udeleževal sej in razprav, pri katerih se je polagal temelj programu naše postaje. Bilo je to v letu 1928. Marsikdo je takrat še dvomil o uspehu prosvetnega dela potom etrskih valov in o kulturnem poslanstvu radia. Gospod univ. prof. dr. Lukman je
stalno spremljal razvoj pri programu, kakor tudi pri radio postaji sami. K oblikovanju programa pa je še posebej pripomoglo njegovo široko znanstveno obzorje, pa tudi velika glasbena nadarjenost in izobrazba, kar se je pokazalo pri programskih sejah. Ko je bila razpuščena Prosvetna zveza, je boleče občutil še posebej izgubo radia. Ko pa je bila vpostavljena zopet Prosvetna zveza, je kmalu po vpostavitvi naš jubilant postal njen predsednik. Takoj je zastavil ves svoj vpliv, da je za novo leto 1936 Prosvetna zveza prevzela zopet postajo in program v svoje roke.
Kmalu je nastopila kritična doba. Prišla je želja iz Beograda, da bi se vse radiofonske postaje v državi centralizirale, in da bi bili postaji Ljubljana in Zagreb le relejni, program pa bi bil skupen in bi ga oddajala beograjska postaja. Malo komu je znano, kakšne težave so se takrat pojavile, da bi se centralistične želje uresničile. Prav čudni poizkusi so bili podvzeti samo za to, da bi zmagala centralizacija. Njegova zasluga v veliki meri je, da so se ti temni oblaki kmalu razpršili, in da je bila Ministrskemu svetu predložena nova pogodba med ministrstvom pošte in Prosvetno zvezo, ki je stopila v veljavo 1. januarja 1940. za daljšo dobo.
Ta pogodba pa je prinesla nove težave in naložila Prosvetni zvezi težko breme, ki ga mora v kratki dobi izvršiti. Na podlagi pogodbe mora Prosvetna zveza postaviti novo zidano postajo v Domžalah in v Mariboru. Obe postaji pa je treba tudi opremiti s potrebno opremo in stroji. Danes lahko rečemo, da obe stavbi že stojita pri-
pravljeni, da sprejmeta nove stroje, katere je pravočasno naročila v inozemstvu Prosvetna zveza. Skrbi in težave so v glavnem premagane in upamo, da ni več daleč čas, ko se bo oglasila naša kukavica iz dveh novih radijskih postaj, v Ljubljani in Mariboru — kar je v veliki meri zasluga g. prof. dr. Lukmana.
Naj še zarišemo na kratko življenjsko pot našega jubilanta:
Dr. Fr. Ksaver Lukman, vseučiliški profesor na bogoslovni fakulteti univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani, je bil rojen 24. novembra 1880. 1. v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo v letih 1891.—1899. v Mariboru. V zadnjih dveh letih gimnazije je obiskoval nauk o harmoniji in kontrapunktu v šoli filharmonične-ga društva v Mariboru. Po maturi je šel v Rim, študiral na Gregorijanski univerzi filozofijo in teologijo in v obeh dosegel doktorski naslov. Leta 1906.—1908. je bil kaplan v Slovenski Bistrici in je obenem študiral klasično filologijo v Gradcu. V letih 1908. do 1919. je bil profesor moralne teologije na bogoslovnem vseučilišču v Mariboru. V januarju 1919. ga je poverjenik Narodne vlade v Ljubljani doktor Verstovšek pozval za referenta v verskih zadevah. L. 1920. je bil imenovan za izrednega, 1921. pa za rednega profesorja na univerzi, kjer predava dogmatiko, dogemsko zgodovino in zgodovino starokrščanskega slovstva.
Kot teolog znanstvenik je napisal več razprav s svojega znanstvenega področja. Za Mohorjevo družbo prevaja spise cerkvenih očetov.
rOtui pomembna Spominska dne na
(Slomškov spominski dan 24. t. m. in Krekov spominski dan 27. t. m.)
V tednu od 24. do 30. novembra se bomo Slovenci spominjali dveh velikih naših moz: Slomška in Kreka. Ta dva jubileja bo proslavila na primeren način tudi naša radijska postaja, prvega v nedeljo 24. t. m. ob 19.30, drugega 27. t. m. ob 20.
Anton Martin Slomšek, škof lavan-tinski, je eden naših največjih mož. Njegov lik stoji pred nami tako popoln, njegovo delo tako široko in mno-gostransko, tako povezano z njegovo osebo in z njegovim življenjem, da ne najdemo pri njem nič osamljenega ne
ločenega, nič ne stoji samo zase. Slomšek je bil velik kot vzgojitelj, velik kot duhovnik, velik kot narodni bu-ditelj. Človek kot je bil Slomšek, tako zakoreninjen v narod, je v resnici mogel s tako silo tudi živeti in delati za narod. Kot duhovnik in versko
K © IL E ID 1 R
Od 24. do 30. novembra 1940
Josip
Stritar
NEDELJA 24 Jan. od križa s		1906 je umrl v Gorici pesnik Simon Gregorčič.
PONEDELJEK 25 Katarina dm		1844 je umrl v Ljubljani slovenski naravoslovec Franc Hladnik. 1914 je umrl v Ljubljani skladatelj Davorin Jenko. 1923 je umrl v Rogaški Slatini pesnik in pisatelj Josip Stritar.
torek 26 Konrad š		1800 se je rodil na Slomu pri Ponikvi vzgojitelj, pisatelj, lavantinski škof Anton Martin Slomšek.
SRED 2" Virgil	A r š	1865 se je rodil pri Sv. Gregoriju nad Sodražico sociolog, politik, pisatelj, časnikar in socialni organizator dr. Janez Evangelist Krek.
Četrtek 28 Sosten s		1896 je umrl na Dunaju slovenski jezikoslovec, narodo- pisec in urednik Ivan Navratil. 1935 je umrl goriški nadškof dr. Fr. Sedej.
PETE1 25 Salurnin	{ ► m	1851 se je rodil v Kandiji pri Novem mestu skladatelj p. Hugolin Sattner.
SOROTA 30 Andrej a		1840 je umrl Andrej Smole. 1892 je umrl slaven matematik dr. Franc Močnik.
nravni vzgojitelj je težil za versko-nravno usovršavanje sebe in poverjenega mu ljudstva. »Da bi Bogu služili, pridno delali, se greha varovali« — ta usmeritev življenja, ki jo začrta Blažetu in Nežici, je osnovna smer tudi njegovega življenja. Neštetokrat poudarja to misel v svojih govorih in spisih, zdaj v tej, zdaj v oni obliki, da bi v resnici postala vodilno načelo njemu in vsem onim, ki jim je bil postavljen za vodnika v življenju.
Njegov odnos do naroda, do slovenstva je tako čist, tako naraven in v njem samem živ, da težko dobimo bolj značilen primer kot je Slomšek. Slomšek je bil narodnostno tako živeč človek, ki je tudi iz svoje narodnostne zakoreninjenosti črpal moč za svoj moški značaj in slovenski ponos, da se je šele ob njem marsikdo zavedel odnosa do slovenskega naroda in začutil vrednost tega naroda, svoje dolžnosti do njega in svoj delež ob njegovem razvoju. Slomškove besede, ki jih je o slovenskem jeziku govoril celovškim bogoslovcem, ki jih je o potrebnosti pouka v slovenskem jeziku govoril preprostim in odločujočim, ki jih je o ljubezni do naroda govoril svojim učencem in faranom, vse te besede so bile polne njegovega narodnostnega duha in zato so padle na rodovitna tla ter tam obrodile sad ljubezni in spoštovanja do slovenskega naroda. Slomšek kot slovenski človek je vzor narodnostnega buditelja, gojitelja našega jezika in borca za njegove pravice v šoli in življenju in vzor narodnega vzgojitelja.
Spored spominske proslave 140 letnice rojstva A. M. Slomška v radiu obsega tele točke: 1. Govor g. profesorja E. Bojca. 2. Recitacije Slomškovih pesmi. 3. Petje Slomškovih pesmi. 4. Prizori iz Slomškove knjige »Blaže
in Nežica v nedeljski šoli«.
*
Dne 27. t. m. pa bo v radiu proslava 75 letnice rojstva drugega velikega Slovenca — dr. Janeza Evangelista Kreka.
Sleherna spominska prilika, ki nam poglede obrne na Janeza Evangelista Kreka, bi nam morala biti vedno nova lekcija v narodni vzgoji in samo-vzgoji. Njegovo življenjsko delo je tako živa in poučna knjiga, da nam posebno danes ni potrebnejše od nje. In on sam, življenjski silak, je tako jasen vzor Slovenca, kakor ga ne najdemo niti pred njim niti za njim. Kadar se spominjamo obletnic svojih mož, radi zapadamo v čezmeren kult oseb, čeprav so bili nekateri bolj nosilci vrednot, kakor njih osebni ure-sničevalci.
Janez Evangelist Krek pa stoji pred nami kot tisti slovenski velikan, ki je svoje življenje izrazito posvetil in žrtvoval javni skrbi za slovenstvo. To je storil na genialen način, ki je bil lasten njegovi izredni nadarjenosti. Toda to so storili tudi drugi veliki Slovenci. Krek pa se loči od njih še tudi po tem, da se je slovenstvu posvetil na nesebičen način, kakor te-(Nadaljev. na 4. str.!)
H Žalost, katera moje srce boli, je slaba navada Slovencev, da se sramujejo svojega rodu in jezika. Nikarte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! Za čast svojega jezika vsak pošten mož bolj skrbi, kakor pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste. Kdor pa svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Kar je oče dobrega prejel od svojih starih, mora zapustiti svojemu sinu, in kar se je mati hvaležnega nauoila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri. Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim, mlajšim. Človeški jezik je talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim barantali in storili veliko dobička. Kdor svoj materni jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje; Bos; bo enkrat terjal in vsi zaničevavci svojega poštenega jezika, bodo potisnjeni v vnanjo temo.
O ljubi, lepi in pošteni slovenski materni jezik, s katerim sem prvikrat klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati ANTON MARTIN SLOMSEK učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega Stvarnika! Tebe
hočem kakor najdražji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za Tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure najrajši hvaliti Boga; v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje brate in sestre Slovence in želim kakor hvaležni sin svoje ljube matere, da, kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moja poslednja!
ANTON MARTIN SLOMŠEK
»Narodi so bistveni del države, <in posamična država je za narode in po narodih, ne pa narodi zanjo in po njej. Narodi imajo svoje pravice in nobena država jih jim ne more šele dati, kakor jim jih more Mvzeti; če jih skuša,
postane krivična«. * * *
»Ljudstvu je treba dopovedovati, da s pričakovanjem kralja Matjaža ni nič Kdor misli, da bo z odprtimi usti in s križem rokami pričakal dobrot od zgoraj, se mati. Želi bomo in na jugu samo to, kar si bomo z zavihanimi
rokami sami pridelali in priborili.« ^
»V evangeliju nam kliče Gospod: ,Pridite k meni vsi, ki Vam je hudo i in ki vas tlačilo bremenaVsak njegov učenec bi moral čutiti samo to in delati v tem smislu. Se vedno ostane neizpodbojno resnična beseda sv. Jakoba, da se kaže prava pobožnost, prava religija v dejanski ljubezni do vdov in sirot. Kadarkoli čitam tisto nriliko o ženitnini, na katero je nazadnje kraljevi gostitelj povabil slepce in hrome, berače s cest, reveže izza plotov, se mi zgane v srcu občutek nekaj velikega, nedo-sežnega, ideal, ki obsega vse človeštvo. Gostija na zemlji mora imeti prostora za vse.«
* * *
»Ne boj se! Stremljenje po svobodi, pravičnosti, po tvojem dobrobitu in dobrobitu človeštva, ni izdajalsko. Suženjstvo je veleizdaja, — ker izdaja
človeka, obitelj, narod in s tem tudi državo.« * * *
»Slišala se je večkrat beseda, da smo mi Slovenci hlapčevski narod. Ločili so narode v gosposke in hlapčevske. Kakor se razvijajo razmere danes, lahko rečem, ko toliko ponosnih mož na celem. Slovenskem ve, kam gredo:
Mi smo gospodje.« * * *
»Razloček med gospodi in tlačani, med gosposkimi in tlačanskimi sloji, ta
razloček izvira iz srednjega veka. Gospodje so se imenovati tisti, ki so	DR. JANEZ EV. KREK
imeli v rokah skrb zato, da se je na vseh straneh ohranil mir in red. Danes moram reči, kakor se je razvilo demokratično načelo ljudstva, v tvojih rokah je sedaj to, kar je svoj čas imela v rokah gospoda, sami o teh rečeh
odločujete, in zato lahko rečem: Gospodje ste.« * * *
»Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združili vse svoje moči, vse svoje zmožnosti vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.«	■	DR. J. EV. KREK.
ALI ZNilMO POSLUŠaTI GLASBO
Pred časom smo že poročali v splošnem o glasbi, o tem, kako jo nekateri pojmujejo, kako drugi. Danes bi radi dali našim naročnikom nekaj smernic, katerih naj se drže, ko poslušajo glasbo v radiu.
Ne smete misliti, da vam bomo enostavno napisali navodila, po katerih bi poslušalec radia, ki ne ve dosti o glasbi, kar takoj razumel vsako skladbo. Le nekaj splošnih nasvetov ali bolje namigov bi povedali, ki naj olajšajo radijskemu naročniku poslušanje glasbe.
Nikar ne mislite, da so vse skladbe
enako dobre, tudi ne smete misliti, da je glasba samo vprašanje okusa. Skladbe imajo svoje vrednote in te so različne. Popevčica, ki jo je s trenutnim uspehom poslal v svet glasbeni tovarnar, se ne more primerjati s pesmijo genialnega umetnika. Med posameznimi skladbami je včasih razlika kakor je razlika med enostavno tovarniško tkanino in med dragoceno, ročno pleteno preprogo, kakor je razlika med skisanim vinom in med več let starim, dobrim vinom.
Dobro glasbo moremo razlikovati od slabe in pravi poznavalci se v tem ne
varajo, četudi so po mišljenju med seboj različni. Vnetost za lepo glasbo kaže srčno kulturo. Lepe in dobre skladbe niso tako pogosto izvajane, kot slabše, imajo pa trajnejšo vrednost. Že dvesto let je prešlo, odkar je Gluck zložil svoje čudovito delo »Orfeja«. Pa je bil gotovo »Orfej« v tem času manjkrat izvajan kakor kaka dvajset let stara opereta. Koliko je danes skladb, ki čez deset, dvajset let ne bodo več znane, četudi jih danes tolikrat slišimo! To so »muhe enodnevnice« v glasbenem življenju.
Druga lastnost dobre in lepe glasbe je tudi v tem, da od človeka nekako terja več napora za razumevanje in dojemanje. Dobra skladba ne razodene ob enkratnem izvajanju vse lepote in umetniške sile. Če vas kakšno težje glasbeno delo pusti hladne, ko ga prvič slišite, mu prisluhnite drugič, tretjič in videli boste, da vam bo všeč. Lepota, ki se razodene vsa naenkrat, ni tako lepa in vabljiva, kakor tista, ki se človeku razodeva počasi.
»Ta skladba je dolgočasna,« včasih kdo pravi. Ne tako! Mogoče ste ne-razpoloženi in vam zato ne ugaja. Mogoče niste zbrani med izvajanjem, se pogovarjate ali kaj drugega moti vašega duha, vaše srce, da ne more prisluhniti popolnoma. Včasih kdo smatra najlepše skladbe, največje umetnine za dolgočasne. In vendar je v
(Nadaljev. z 2. str.!) ga ni zmogel do tedaj noben politik, ki je deloval za »narodov blagor«. Janez Ev. Krek je javno delo za slovenstvo tako spojil s svojim osebnim življenjem, da nas sredi današnjega mračnega in umazanega časa njegova jarka luč skoraj zasleplja. Edino tako je najbrž razumljivo, da Krekov kult v današnjem času konjunkture med Slovenci vedno bolj ponehuje, čeprav njegovih besed in njegovega vzgleda nismo bili nikdar bolj potrebni kakor danes.
Zato bi ne bilo napak, če ob tej priliki zapišemo, da je dolžnost morda ravno naše radijske postaje, da nam čim preje in na primeren način približa Krekovo osebnost in poda izbor iz njegovih govorov, predavanj, člankov, študij in pisem. Saj že dolgo občutimo potrebo, da dobimo slovensko narodno knjigo, tisti svoj narodno-politični tekst, ki naj predstavlja našo življenjsko misel. Na ta način bi se tudi najlepše oddolžili spominu tega velikega Slovenca.
Jean Gabin in Michelle Morgan v filmu »Obala v megli«. —
Kino »Matica«.
teh skladbah toliko življenja, toliko lepote, bolečine, veselja, otožnosti, izlivov trpljenja in dušnega gorja ali radosti ustvarjalcev!
Kadar poslušate kakšne večje skladbe po radiu, je prav, če vsaj malo veste o življenju skladateljev, o njihovem delu, o okoliščinah, v katerih je bilo to in ono delo napisano, mogoče razlago skladbe itd. Zaradi tega skušamo v naši reviji vedno čim bolj tolmačiti posamezne pomembnejše glasbene prireditve v radiu.
Za primer razlage večjega glasbenega dela prinašamo k Čajkovskega IV. simfoniji pojasnilo duhovne vsebine, ki ga je napisal skladatelj sam. Delo je namreč posvetil »Mojemu najboljšemu prijatelju«. S tem nazivom je skladatelj počastil baronico Meck, ki je bila njegova velika podpornica.
Četrta simfonija je bila komponira-na v usodnem letu 1877., čigar dogodki so osenčili skladateljevo nadaljnje življenje. Napisal jo je vzpričo svojega ljubezenskega in zakonskega razočaranja. Prva izvedba je bila leta 1878. (10. februarja) pod vodstvom dirigenta Nikolaja Rubinsteina, uspeh pa je bil zelo zmeren. Večina časopisov je izvedbo vobče prezrla ali pa prešla s konvencionelnimi opazkami. Delo je posvečeno »Mojemu najboljšemu prijatelju«. S tem nazivom je počaščena baronica Meck, velika skladateljeva podpornica, ki ji je v pismu pojasnil tudi duhovno vsebino skladbe.
»Uvod je jedro cele simfonije, v njem je glavni domislek: to je fatum, ona usodna sila, ki ovira stremljenje k sreči in ljubosumno skrbi, da se nebo ne razoblači in ne prevladujeta mir in dobro počutje; sila, ki visi kot Da-moklejev meč nad glavo in neprestano zastruplja dušo. Ne preostaje drugo, kot da se ji podvržeš in brezuspešno tožiš. Tedaj se zablesti žarek radosti, ki nenadoma razsvetli srce. Kakšna lepota! Vse tuge, ves mrak in vsa žalost so namah pozabljeni. Sreča! Sreča!! Sreča!!! Toda ne! saj so le sanje, fatum jih prežene. Tako je celo življenje le menjava! mrakobne resničnosti in bežnih snov sreče — ni pristana; valovi te premetavajo sem ter tja, dokler te ne pogoltnejo. To bi bil program prvega stavka.
Drugi prikazuje bol v drugem stadiju: to je melanholično občutje, ki te obide, ako sediš sam zvečer doma, utrujen od dela. Knjiga ti zdrkne iz rok in v spominu vstaja cela vrsta prispodob iz prejšnjega življenja: Kako žalostno, da je vse to bilo nekoč in izginilo! Vendar se je prijetno spominjati mladosti: toži se ti po nji, a nimaš poguma, niti veselja, pričeti novo življenje. Utrujen si od njega. Hoče se ti spominov — vse je že tako daleč — žalostno, a vendar kako sladko je brskati po spominih.
V tretjem stavku ni določene programske osnove. Kapriciozne arabeske, ki so se vkradle v domišljijo, kot da si izpil nekaj vina.. To ni niti veselo, niti izrecno žalostno. Prav za prav ne misliš na nič -— fantazija se
opoteka poljubno in si dovoljuje razne izlete. Nenadoma se spomniš pijanega mužika in poulične popevke, iz daljave prihaja zvok vojaške koračnice. To so pač domisleki brez prave zveze, ki kar tako nastajajo v možganih in enako preidejo. Z resničnostjo nimajo skupnosti: nerazumljivi so, bizarni, raztrgani.
Četrti stavek. Če ne najdeš v sebi vira veselja, ozri se okrog! Pojdi med ljudstvo! Glej, kako se veselo zabava, kako se predaja svojim radostnim čustvom! Slika kmetskega slavja. Komaj pa si se malo vživel vanj, pozabil nase in se vtopil v poglede na veselje drugih, že te zaloti neumorni fatum in se ti javlja. Drugi se zanj ne brigajo, niti te ne pogledajo in ne vedo, da si samoten in žalosten. O, kako se veselijo, kako so srečni! In ti
še hočeš vztrajati v trditvi, da je svet tegoben? Se obstoja radost, pripro-sta, samobitna radost. Veseli se nad radostjo drugih in — še smeš živeti.
To je vse, kar bi Vam lahko povedal o vsebini moje 4. simfonije, draga prijateljica. Seveda moje besede niso jasne in dovolj izčrpne. Toda v tem je ravno bistvo instrumentalne glasbe, da se ne da analizirati.«
Vsi ti nasveti vam lahko pomagajo pri poslušanju glasbe v radiu. Vedite, da ima glasba v sebi toliko lepot in toliko čarov, ki jih spoznavamo in uživamo tem bolj, čim večkrat to ali ono lepo delo slišimo. Glasba nas dviga nad vsakdanjost, nas dela boljše. A poslušati jo moramo s srcem, predati se moramo, tako, da naša duša odmeva v njej.
Fr. Lipah:
Hioi (ttijoUti Hote Hajteti
(H kramljanjem v radiu.)
	
	BHH
	
	
" JKmgO?^ t 9	
- •' mtk/^- J	
" 'MVa^-l	
igl^ic^	
Franc Lipah, član Nar. gledališča v Ljubljani. Slika ga predstavlja v vlogi cerkovnika v Cankarjevi farsi »Pohujšanje v dolini šent-florjanski«.
Gospod urednik, izrazili ste željo, naj Vam napišem kramljanje o svojih kramljanjih v »radiu«. Takoj moram ugotoviti, da je to že zato težko, ker je mnogo bolj lahko opravljati druge ljudi kot samega sebe. To mi bo vsak rad priznal.
Vendar je bil in bo namen mojih kramljanj, ljudi tistih deset minut pri dobri volji ohraniti ali pa jih v dobro voljo spraviti, če so bili slabe volje. Jaz sam sem bil dostikrat zelo žalosten, ko sem jih pisal, vendar sem žalost zatajil in si mislil — kakor često v gledališču — komu je neki mar tvoja kislica in žalost — ljudje se hočejo zabavati. In to me je podžgalo. Večkrat sem mislil na tiste, ki so priklenjeni na posteljo radi bolezni ali na kak odmaknjen kot v hribih radi službe —- tem sem najrajši govoril. Moji
obiski na Golniku in o počitnicah na deželi, so mi dokazali, da moj trud ni bil zaman. Priznanje teh ljudi me je v resnici ganilo.
Nekoč me v kino nagovori neznan gospod: »Prosim ali mi hočete zaupati, kdo je Nace Kapelj in kje živi ?«
Jaz mu žalostno odgovorim:
»Ljuba duša, zelo rad, če bi le sam vedel!«
Bolj resna pa je bila zadeva o počitnicah na nekem kramarskem sejmu v prijaznem dolenjskem kraju. Ko se razgledujem po sejmarskem blagu, stopi naenkrat predme postaven možak in mi reče, naj stopiva v stran, češ, da ima z menoj govoriti. Ko sva bila izven gneče, postane možak rdeč v lice, me gleda izpod oči in sikne skozi zobe;
»Vi, slišite vi, jaz sem — Nace Kapelj!« Zdelo se mi je, da sem tudi jaz takrat na licu barvo spremenil, vendar sem rekel vedro:
»Me veseli, zdaj vas prvikrat vidim!« (Storija bi se morda popolnoma drugače končala, če bi se nekemu uglednemu trgovcu ne posrečilo dopovedati možaku: da jaz do sedaj sploh nisem vedel, da se kdo tako piše, če pa se, da mu do sedaj nisem še nobene sramote v radiu naredil. (NB! V angleški armadi baje služi kot redov mladenič, ki se piše — Napoleon Bonaparte!) Nato smo Načeta Kaplja pošteno zalili s črnino, o kateri bi sleherni Slovenec lahko potrdil, da je bila dobra...
Napovedal sem v svojih kramljanjih »neskončno mnogo ničesar«, vendar je bilo med tem marsikaj za tistega, ki me je slišal — ko me je poslušal.
Posebno zabavne točke si je po navadi g. cenzor zase obdržal. Nikoli mu nisem tega zameril, ker vem, da je njegov posel težak in večkrat tudi dolgočasen.
Večina dogodkov so resnični, toda tako prenarejeni, da nihče ne more biti prizadet. Moj namen je dejstvo
1. Trdilna oblika (forme affirmative). je ferme = zaprem tu fermes = zapreš il, elle, on ferme = zapre
nous fermons = zapremo vous fermez = zaprete ils, elles ferment = zapro
0. Trdilno vprašalna oblika (forme inter-rogative) fermč-je = ali zapiram (zaprem) fermes-tu
ferme-t-il, ferme-t-elle, ferme-t-on
fermons-nous
fermez-vous
fermet_ils, fermet_elles
ali pa: est-ce que je ferme, itd.
3.	Nikalna oblika (forme negative)
je ne ferme pas, Itd. — ne zapiram (zaprem)
4.	Nikalno vprašalna oblika (forme in-
terrogative - nčgative) ne ferme-jč pas = ali ne zapiram, itd. ali pa: est-ce que je ne fermes pas, itd.
III. Vprašalni pridevnik quel = kateri, kakšen:
quel vetement = katera, kakšna obleka? quel arbre, quel homme, quel*hčros?
quelle couleur = katera, kakšna barva? quelle amie, quelle heure, quelle*hache ?
quels vStements, quels_arbres, quels_hommes, quels*heros ? quelles couleurs, quellesjamies, quel-les_heures, quelles*haches ?
2.
TEXTE
Parlez-vous frangais? Non, mademoi-selle, je ne parle pas frangais. Quelle lan-gue parlez-vous done? Je parle slovene, allemand, italien; dans notre famille on parle toujours slovčne. —• Pourquois par-le-t-elle seulement de la pluie et du beau temps? — Nous portons cette lettre ž, la pošte, mais nous retournons tout de su-ite. — Charles cause-t-il beaucoup? Oh zion, trd s peu. — Vous encombrez la vue
opisati, ne osebe — vse zabavati, žaliti — nikogar.
S tem pozdravljam Vaš list in vse poslušalce našega »Radia«.
VOCABULAIRE
parler = govoriti
mademoiselle = gospodična
la langue = jezik
done = torej, pa
slovčne = slovenski
italien = italijanski
allemand = nemški
la famille. = družina
pourquoi = zakaj
seulement = samo
la pluie = dež
le temps = čas, vreme
la poste = pošta
mais = toda, ampak
retourner = vrniti se
tout de suite = takoj, nemudoma
fatigue = utrujen
causer = kramljati
beaucoup = mnogo
encombrer = zastavljati
la vue = pogled
gros, grosse = debel, -a
Leto 1937 je prineslo nadaljnji razvoj radiofonije. Posebno na kratkovalovnem radijskem področju je bilo nekoliko novega in na področju televizije. Pričela se je doba ljudskih sprejemnikov, naglega razširjenja radijskega omrežja, gradinje novih postaj itd. Leta 1938 do 1940 so prinesla nekatere novosti in izboljšave posameznih delov. Svetovna razstava v Ameriki je v posebnem radijskem oddelku pokazala velik napredek ameriške radiofonije in posebej televizije. Nagel razvoj omogoča tudi hitro razširjenje radia po vseh deželah. V teh letih je radio igral veliko vlogo kot poročevalec vojnih dogodkov. Prav vojska pa je na drugi strani ovirala razvoj in širjenje radia. Posebej je še letošnje leto v znamenju vojne, kar onemogoča redne radijske oddaje v številnih državah. Mogoče nam bo konec letošnjega leta prinesel vsaj upanje, da bo prihodnje leto tudi za ra-diofonijo boljše in da se bodo razmere v radijskem ozračju le spremenile v splošno korist razvoju radiofonije in miru med narodi.
la cloche — zvonec
sonner = zvoniti
deja = že
dčjeuner = kčsiti
& midi — opoldne
diner = večerjati
le train = vlak
arriver = priti, dospeti
1'instant = trenutek
le billet = vozni listek
le porteur = nosač
le sommeil -- spanec
abonnč = naročen
avec = s, z
la valise = kovčeg
monter = stopiti gor, vstopiti
le compartiment = oddelek
la classe = razred
siffler = žvižgati, piskati
ia vitesse = brzina
la voiture = voz, vagon
glisser = drseti
bien = dobro
le rail = tračnica
trouver = najti
personne = nihče
ouvrir = odpreti
remercier = zahvaliti se
travailler — delati
tomber = pasti
la revue = revija
4
EXERCICES
1.	Spregajte v vseh oblikah tele stavke: J'entre dans la maison. Je feime la fenetre. J'ouvre la porte et je ne trouve personne. Je remercie l'ami de la bonne nouvelle. Je travaille jusqu'au soir. Je suis trčs fatigue, je tombe de sommeil.
2.	Izpopolnite sledeče stavke z vpra-šalnim pridevnikom quell: — est votre nom ? De — couleur est la neige ? — est le premier mois de 1'annče? — heure est-il ? A — revues etes-vous abormž ?
Radio poznamo šele nekoliko od leta 1923. v obliki, kakršno ima dandanes. S tem pa nikakor ni rečeno, da so radio iznašli leta 1923. Cim globlje namreč pogledamo v tehnično plat te stvari, tem več zvez najdemo z ostalimi panogami elektrotehnike in fizike, tako, da moramo čedalje bolj priznati gladek nesmisel vprašanj po izumitelju radia. Edino, kar bi mogli reči z vso nespornostjo, bi bilo približno tole: radio je duševna last vseh naravoslovcev in tehnikov, ki jih premore evropski kulturni krog. Taki trditvi bi bilo namreč še najtežje oporekati, kajti težko bi bilo najti takega znanstvenika, ki nima nobene svoje zamisli, zastopane v današnji radijski tehniki. Obenem s to ugotovitvijo pa moramo priznati, da se človeka včasih kar malo dojame kakor nekaka tragika ob misli, kako blizu je bil ta ali oni eksperimentator ideji brezžičnega prenosa znakov, pa je — posegel mimo!
Kar pomislimo na indukcijo. Kdaj je bila ta že znana! Faraday je že leta 1831. opazil, id'a se nekaj inducira
Pouk francoščine v radiu
(Poučuje g. prof. dr. Stanko Leben. — 2. lekcija.)
GRAMMAIRE
I.	Sprege (les conjugaisons).
1,	fermer, ferm-er (prva sprega, premiere conjugaison)
2.	finir, dormir, fin-ir, dorm-ir (druga sprega, deuxieme conjugaison).
3 rompre, romp-re (tretja sprega, troi-sičme conjugaison).
II.	Sedanji čas (le pršsent) glagolov na — er.
avec votre tete grosse! — Est-ce que vous dejeunez a midi ou a une heure ? — A quelle heure dinez-vous ? — Le train arrive-t-il? Oui, il arrive a cet instant. As-tu ton billet? Le porteur est-il avec nous? Oui, il porte les deux valises. Nous montons dans un compartiment de troisieme classe. Deja la locomotive sif-fle. Quelle vitesse! Comme la voiture glisse bien sur les rails!
3.
' O
ziiculoaltie ^{ti&l&nife
iz ene tuljave preko prostora brez žic v drugo tuljavo. Kako blizu je bil ta človek ideji brezžičnega sprejema z okvirno anteno! Zal, njegovi dobi se še ni mudilo, zato mu taka misel ni padla v učeno glavo.
Potem je preteklo mnogo časa. Narodi so si sezidali parlamente, Evrop-ci so si med seboj porazdelili Zemljo in v Nemčiji je nek profesor, Hertz se je pisal, nadomestil Faradayevo časovno spremembo toka z nihanjem. To je bilo leta 1886. Profesor Hertz je ugotovil, Ida gredo njegovi nihaji skozi prostor. Daleč pa niso prišli. Vsekakor, topot je nekdo ujel idejo, da bi se tako dalo telegrafirati brez žic.
Zopet je nastopila vrzel. A ta je že neprimerno manjša, trajala je namreč samo šest let. Leta 1892. je namreč Ličan Tesla izdelal prve stroje za visoko frekvenco, transformatorje in nihajne kroge. S tem je bila podana pot, po kateri se je dala uresničiti Hertzova misel. Obenem moramo zaznamovati še nekaj zanimivega; pobuda se je iz Evrope preselila v Ameriko in tam je odtlej ostala do dandanes. Približno iz te dobe nekje datirajo tudi prstni odtisi slavnega Edisona, ki jih je le-ta zapustil v radijski tehniki. Nekoč je namreč tako več ali manj mimogrede odkril dejstvo, da žareča kovina izmetava svobodne elektrone iz svoje površine, z drugimi besedami, odkril je elektronsko emisijo. Ker pa stvar ni kazala ugodno, se ni
več dalje brigal zanjo. Ko bi bil to storil, bi se bila pod rokami vztrajnega eksperimentatorja Edisona gotovo rodila elektronka že takrat. Tako pa je zopet nekdo s komolcem zadel ob iznajdbo in — je šel mimo!
Medtem se je v Evropi našel Italijan Marconi. S spretno roko se mu je posrečilo združiti to, kar sta povedala in pokazala Hertz in Tesla, v po-rabno celoto in glej, uspeh ni izostal! 5 kilometrov daleč so se dali sprejemati Marconijevi brezžični znaki. Svet se je divil Marconiju, medtem pa je Tesla bil že daleč naprej s svojimi idejami. Leto pozneje ga vidimo namreč že pri prvih praktičnih poizkusih z brezžičnim prenosom električne energije.
Sedaj, ko je Marconi pokazal pe-tičnim ljudem, da brezžična telegra-fija ni samo laboratorijska igrača, temveč, da je na njej mogoče tudi zaslužiti, so se kaj hitro našla denarna sredstva in v takih okoliščinah ni čudno, če se je začela stvar razvijati z naglico.
Dve leti po prvem uspelem Marco-nijevem poizkusu, kjer je stvar »šla« na 5 km, so dosegli že 48 km, torej malone desetkrat večjo razdaljo; spet dve leti pozneje so dosegli že 150 km. Seveda je bila to še vsa telegrafija z iskrami. Sedaj je vsako leto prineslo vsaj eno novo, omembe vredno zmago. Leto 1902. je prineslo dragoceno darilo: vrtljiv kondenzator! Nasled-
nje leto so brezžično telegrafirali 200 km daleč in prihodnje leto so že začele nekatere tovarne s serijsko fabri-kacijo radiotelegrafskih postaj.
Naslednje leto 1906 se je zakasnel tisti zakasneli porod elektronke. Kar je Edison prezrl, je odkril sedaj Fleming in konstruiral diodo, ki jo poznamo pod! nazivom Flemingov detektor. Istega leta pa je našel Dunajčan Lieben, da je taka elektronka porabna tudi za ojačenje nizke frekvence, če dobi že krmilno mrežo. Liebnova tri-oda je bila tako velika, da bi bilo v marsikaterem današnjem sprejemniku premalo prostora zanjo, emisije je imela pa toliko, kakor ikakšna današnja napol gluha audionka. Kristalni detektor je zagledal luč sveta istega leta.
Dve leti kasneje, 1908, se je iskra, ki je dotlej vladala po oddajnikih, morala prvič umakniti svojemu zvez-nejšemu bratu, loku. Poulsen je konstruiral svoj oddajnik z električnim lokom in prvo možnost za brezžično telefonijo je bila dana. Iskre so namreč samo prasketale v sprejemnikih in seveda niso mogle nositi telefonije. Telefonijo z lokom so seveda takoj preizkusili, in sicer kar med Sicilijo in Afriko. In da bo stvar za telefonijo popolna, je Kanadčan De Forest iznašel audion z mrežnim usmerjanjem, ki je mnogo občutljivejši od detektorja ali diode, ki sta bila doslej na razpolago za usmerjanje. (Dalje.)
(HacLLf&JiL reporter por oh t
danes o tem, kako se radio udejstvuje v borbi proti zločincem in kako love »divje« radijske poslušalce s pomočjo posebnih aparatov.
V Evropi in Ameriki se je že zelo pogosto zgodilo, da so Oblastva iskala nevarne zločince tudi po radiu in prav tako po radiu izdala tudi tiralico s podrobnim opisom iskanih nepridipravov in z vsemi drugimi potrebnimi podatki. Ameriške in angleške policijske radijske oddajne postaje pošiljajo dandanes na vse strani sveta celo tudi fotografije in odtiske prstov hudih zločincev. Če upoštevamo, da pridejo te fotografije po brezžični poti v nekaj sekundah v najbolj oddaljene kraje naše premičnice, razumemo prav lahko, kako zelo je radio olajšal delo modernih kriminalistov. Če se zdaj kakšnemu nevarnemu zločincu posreči beg iz Anglije v Ameriko, se verjetno precej neprijetno iznenadi, če mu dan pozneje, ko se je parnik odtisnil od evropske obale, sporoči parniška policija, da je na temelju radijske tiralice — v imenu zakona aretiran. Zločinec poizkuša seveda ugovarjati in dokazovati svojo nedolžnost, toda radijski telegrafist mu kaj hitro postreže s fotografijo, ki jo je hkrati s tiralico prejel po brezžični poti. Če je zločinec še zmeraj trdovraten in si nikakor ne pusti priti do živega, mu parniški policisti pokažejo še tudi prstne odtiske in tako naposled vendarle zlomijo njegov odpor.
Najpopolnejšo policijsko radijsko službo na svetu ima svetovno znana policija Scotland Yarda v Londonu. Ta res popolna in nenavadno močna policijska ustanova razpolaga zdaj z okoli 3.000 policijskih avtomobilov, ki so V3i opremljeni z najmodernejšimi sprejemnimi in oddajnimi radijskimi postajami. Ti avtomobili krožijo neprestano po vsej Angliji in so neprestano v zvezi s svojo londonsko centralo. Po zaslugi teh radijskih policijskih avtomobilov je bilo doslej prijetih o pravem času že nešteto nevarnih in predrznih zločincev, ki bi jih bilo zelo težavno iskati, če bi ne priskočil na pomoč radio.
Zelo mnogo radijskih avtomobilov ima tudi ameriška policija, M si z njimi pomaga zlasti v borbi proti slovitim gangsterjem. V borbi proti »slavnemu« gangsterju Di-lingerju je sodelovalo kar 4.000 policijskih radijskih avtomobilov. Mnoge bo seveda zanimalo vprašanje: Če je tako število takšnih avtomobilov šlo v lov na Dilingerja, zakaj potem niso tega nevarnega zločinca pravočasno prijeli in ga spravili, kamor spada? Odgovor na to vprašanje je zelo preprost; Policija je res opremljena za najmodernejšo borbo proti zločincem, toda z enakimi sredstvi razpolagajo tudi banditi. Ne smemo pozabiti niti tega, da je bil Dilinger bandit velikega stila, ki je imel pajdaše in »sodelavce« po vseh večjih ameriških mestih, mnogi izmed njih pa so imeli svoje tajne radijske oddajne in sprejemne postaje .. . Dilinger je zmeraj potoval s svojim avtomobilom, ki je lahko trikrat dnevno menjal barvo in celo obliko karoserije. In v tem avtomobilu je zmeraj imel tudi najpopolnejšo radijsko sprejemno in oddajno postajo, ki mu je omogočala, da je izvedel vse, kar je želel, in da se
je lahko ognil zasledovalcem.
*
In zdaj še nekaj besed o »divjih« radijskih poslušalcih, ki jim pri nas po domače pravimo »komarji«.
Niso samo pri nas tako zelo strogi pri zbiranju radijske naročnine. Tudi v drugih državah, kjer človek ne more radia poslušati brezplačno, poznajo za »komarje« stroge predpise in jih prav ogorčeno preganjajo. Posebno strogi so v tem pogledu Angleži, kjer so lani priredili na (»komarje« nekaj prav obsežnih racij. Uspeh je bil lep? državna blagajna je prejela od teh ujetih »komarjev« skoraj dvakrat toliko, kolikor bi bila prejela, če bi ti »komarji« svoje sprejemnike v radiu prijavili.
V Angliji so strokovnjaki trdili, da znaša število »radijskih komarjev« v vsej državi nekaj nad 100.000 —
toliko brezplačnih poslušalcev niso doslej ugotovili še v nobeni evropski državi! Ko so Angleži potem priredili radijsko racijo na ljudi, ki poslušajo radijske oddaje, pa ne plačujejo nobenih pristojbin, so ugotovili, da je to število še mnogo večje.
Že pri prvi raciji so v Angliji polovili 300.000 »radijskih komarjev«, državna blagajna pa je na naročnini in kaznih prejela 125.000 funtov šter-lingov.
2e takoj prvi lov se je torej prav dobro obnesel in so ga zato pozneje še večkrat ponovili.
Poštna ravnateljstva so po vsej državi začela »komarje« loviti prav odločno. Neprijavljene sprejemnike so drugega za drugim našli brez posebnih težav in lastnike občutno kaznovali. Pri lovu na »radijske komarje« se je posebno dobro izkazal neki aparat, ki »polovi« celo vsa detektorske sprejemnike, sestavil pa ga je neki angleški inženir. Samo s tem aparatom so našli nad 150.000 neprijavljenih radijskih sprejemnikov.
Ta aparat je skrit v čisto navadnem, povsem vsakdanjem avtomobilu. Ko vozi avto mimo hiše, ki je v njej radijski sprejemnik, začne zelo občutljiva naprava v aparatu takoj delovati. Poseben kazalec na svetlobnem okencu tega aparata takoj pokaže smer in oddaljenost radijskega sprejemnika od avtomobila in potem kontrolorji prav lahko ugotove, ali je za dotični sprejemnik naročnina v redu plačana ali ne. Poštna ravnateljstva so avtomobile s takšnimi napravami razposlala po vsej državi in uspeh je bil, kakor smo že omenili, za državno blagajno res razveseljiv. Nesrečni radijski »komarji« so doslej plačali angleški državi že okoli enega milijona funtov šterlingov, kar najlepše izpričuje, kako zelo so bili razmnoženi po vsej državi in kako prepotrebna je bila izdajalska naprava spretnega angleškega inženirja.
Z zelo strogimi kaznimi so Angleži radijsko »komar-stvo« že skoraj zatrli, prav tako pa bi ga morale zatreti tudi vse druge države. Radijski »komarji« škodijo namreč državi in posameznikom, ker ne plačujejo naročnine in s tem ne doprinašajo svojega deleža k uspešnejšemu in na-glejšemu razvoju radiofonije.
OSNOVE SPREJEMANJA
a) MODULACIJA
IN DEMODULACIJA
Kako zaznavamo električne valove?
Električnih valov, ki jih izžareva oddajna antena, ne moremo neposredno sprejeti. Zaznamo jih lahko šele s pomočjo posebnih sprejemnih naprav (merilni instrumenti, Morsejev pisalni stroj, telefon, zvočnik in podobno). Oddajna postaja izžareva val z enako amplitudo. To je tako zvani »osnovni val«, ki je nedušen. Ker pa je namen vsake brezžične oddaje prenos znakov, poročil ali glasbe, moramo valove na gotov način obdelati. To »obdelovanje« valov imenujemo »modulacija«.
Kako prenašajo električni valovi poročila?
Pri telegrafiji to dosežemo, če valove priklapljamo in odklapljamo v taktu Morsejevih znakov; pri telefoniji (radio) pa vplivamo (moduliramo) z govorom ali glasbo, ki ju hočemo prenašati, na jakost nedušenih valov (osnovni valovi), ki jih izžareva oddajna postaja.
Kako nastane modulacija?
Mikrofon (Mi v sliki 7) vjame glasove, ki jih želimo prenašati, in jih spremeni v zvočno frekvenčne izmenične toke, ki v svoji frekvenci in am-plitudi natanko ustrezajo nihajem govora ali glasbe.

Nemooluit rosa
MocLuifro no. ufioitoL frelivenčeta
Slika 8 b.
Slika 7.
Te toke ojačimo (v ojačevalcu O, slika 7) in jih v splošnem s pomočjo elektronskih naprav (modulacijske elektronke) uporabljamo za izpremi-njanje amplitude osnovnih valov, ki jih izžareva oddajna postaja (glej si. 7!).
Tako torej nastane izžarjeni val, ki ima približno obliko krivulje b v sliki 8 b.
Iz te slike tudi lahko vidimo, kako se osnovni val zadrguje in razširja, kakor to pač ustreza zvočnim valovom, ki jih hočemo nosilnemu valu vtisniti. Radijski valovi so torej le »nosilci« zvokov. Ker se izpreminjajo amplitude po svoji jakosti na obeh straneh izhodiščne črte, zato tudi nastane zvočno-frekvenčna krivulja a prav tako na obeh straneh izhodiščne črte. Radijski val izžareva sedaj skupno z nihaji govora ali glasbe, ki smo mu jih vtisnili, od oddajne antene na vse strani.
Koliko visokofrekvenčnih niha jev odpade na en zvočno frekvenčni nihaj?
To lahko najlažje razložimo s primerom. Ce osnovni val 300 m, ki ima
1,000.000 visokofrekvenčnih nihajev = 1000 kc, moduliramo z znakom, ki ima 500 c, ugotovimo, da odpade na posamezni zvočni nihaj 1,000.000: 500 = 2000 visokofrekvenčnih nihajev. Slika 8 b nam le približno podaja stvarno razmerje; v resnici pa odpade na najvišje slišne zvoke še vedno zelo veliko število visokofrekvenčnih nihajev.
b) SREDSTVA DEMODULACIJE
Kako dobimo pri sprejemanju zvoke zopet nazaj?
Nikakor ne zadostuje, če moduliramo radijske valove, ki jih ulovi sprejemna antena, neposredno odvajamo na telefon; ker je namreč visokofrekvenčni val na obe strani enako moduliran, bi se učinek obeh strani na telefonski opni uničil. Zato moramo torej poskrbeti za to, da eno polovico (pozitivno ali negativno) moduliranega vala odstranimo. Ta postopek v splošnem imenujemo »vsmeritev« in v tem posebnem primeru »demodulaci-ja«, v nasprotju z modulacijo. To drugo polovico vala, ki je pri vsmeritvi še preostala, odvajamo sedaj v telefon. Telefonska opna pa zaradi svoje vztrajnosti ni občutljiva za visokofrekvenčne nihaje, ampak le za takt zvočnofrekvenčnih nihajev. Tako torej zaznamo zvoke, medtem ko se preostala polovica osnovnega vala brez učinkovanja izgubi v zemljo.
S katerimi sredstvi dosežemo de-modulacijo?
V bistvu z vsakim vsmerjevalcem. Vendar praktično uporabljamo le tiste osmerjevalce (detektorje), ki imajo zelo majhno lastno kapaciteto. Sem spadajo: 1. kristalni detektor in 2. elektronke, vezane kot vsmerje-valke.
Kakšne vrste kristalnih detektorjev poznamo?
Imamo dve vrsti kristalnih detektorjev, namreč:
a)	kristal proti kovinski konici,
b)	kristal proti kristalu.
K skupini a prištevamo: pirit proti bronasti konici, molibden proti jekleni ali bronasti konici, prirodni ali umetni svinčeni sijajnik proti srebrni ali bronasti konici, rdeča cinkova ruda proti bronasti konici in karborund proti jekleni konici. Obstaja pa še nekaj drugih umetnih kristalov z najrazličnejšimi imeni.
K skupini b pa v prvi vrsti prištevamo: bakreni kršeč proti rdeči cin-kovi rudi. Tudi tu moramo paziti na to, da ležijo konice kristalov druga drugi nasproti.
Skupina a daje večjo občutljivost (glasovna jakost). Skupina b pa pred-njači v tem, da ni treba detektorjev pogosto izmenjati, zato je posebno primerna za valovna merila.
Kristale detektorjev moramo varo-
vati pred dotikanjem in prahom. Njihova površina mora biti popolnoma snažna; zaradi tega jih devamo v posebno varnostno pripravo.
Kateri so glavni načrti za kristalne detektorje?
V bistvu mora biti pri vseh načrtih slušalo zaporedno zvezano z detektorjem, pri čemer je treba za odvod visoke frekvence slušalo premostiti z bločnim kondenzatorjem ca 1000 cm. V mnogih primerih pa lahko ta kondenzator odpade. Dovodna žica in ovoji v slušalu imajo namreč večkrat že sami zadostno kapaciteto za visoko frekvenco. Za sprejem dovajamo zaporednemu spoju detektorja in sluša-la visokofrekvenčne nihaje, ki jih ulovi antena.
POVSOD PRISLUŠKUJEMO DA VAM POVEMO. KAJ SE GODI DOMA IN NA TUJEM
RADIO IN TELEVIZIJA
RADIO POMAGA TUDI RIBIČEM
Pred leti so ribiči lovili ribe na morju samo na podlagi izkustev in svojega instinkta. Pri delu jim tehnika ni nikoli pomagala in ribiči niso niti pričakovali, da jim bo prej ali slej eden najboljših pomočnikov pri ribolovu postal — radio. Radio so namreč izprva uporabljali samo za parnike, ki so opravljali potniški ali tovorni promet, ribiči pa so bili tudi na neizmernih morjih prepuščeni samim sebi.
Meteorološka služba na morju je kmalu postala prvi pomočnik ribičev. Drugi pomočnik je postala radiofonija. Velike ribolovske družbe pošiljajo zdaj na odprto morje po en večji parnik, ki ima močno radijsko oddajno in sprejemno postajo, spremlja pa ga cela vrsta manjših ladij, ki so opremljene s šibkejšimi radijskimi postajami, toda vendar dovolj močnimi, da so lahko neprestano v zvezi s svojo matično ladjo. Če katera izmed manjših ladij naleti na večje skupine rib, to takoj javi matični ladji, ta pa spet ostalim ladjam, ki takoj pohite tja. Če primerjamo ta način ribolova s prejšnjim, moramo priznati, da prinaša sedanji res velike uspehe, prej pa so bili uspehi marsikdaj zelo jalovi.
Prav tako važen pomočnik ribičev na odprtem morju je aparat za sprejemanje odmeva, ki je pritrjen na kljunu vsake ribiške ladje. Ta aparat namreč točno beleži globino morja, tako da se nikoli ne more zgoditi, da bi parnik nasedel.
Po zaslugi radia torej ribiči zdaj lahko precej brezskrbno plovejo po velikih morjih in s svojim lovom dosegajo velike uspehe.
RADIO VODI PODMORNICE
Ameriški tehniki so sestavili novo tipo podmornic, ki jo po radijskih va-
lovih lahko upravljajo tudi iz velike daljave.
Podmornica plove tako, kakor ji ukazujejo električni valovi, ki jih oddajajo iz matične radijske postaje na kopnem. Ta nova tipa podmornic ne potrebuje nobenega člana posadke in torej v primeru, če se ponesreči, ne zahteva katastrofa nobenih človeških žrtev.
Nova iznajdba je v ameriških in evropskih pomorskih vojnih krogih izzvala ogromno senzacijo.
ZAKAJ SO ZDAJ SPREJEMI SLABŠI
Tudi naši radijski poslušalci so v zadnjem času opazili, da so sprejemi nekaterih postaj — zlasti prekomor-skih — precej slabi. Iz Rima zdaj poročajo, da so italijanski učenjaki ugotovili, da so se sprejemi radijskih postaj tako zelo poslabšali zaradi koz-mičnih žarkov.
Prav lahko je mogoče in verjetno, da solnčne pege, ki so letos posebno velike in jasne, s svojimi magnetični-mi žarki vpijajo radijske valove in jim tako ali sploh onemogočijo prodiranje ali pa jih samo delno oslabe.
TELEVIZIJSKE DOPISNICE IN RAZGLEDNICE
Zadnjo novost ameriške radiofonije in televizije čisto zanesljivo predstavljajo televizijske dopisnice in razglednice.
Prvi so jih začeli uporabljati člani Byrdove polarne odprave, ki so v krajih, kjer so blodili, pisali svojcem dopisnice in razglednice, pa jih oddajali po televiziji. Prav tako po televiziji so seveda oddajali tudi razne grafične dokumente, dočim so znanstvena poročila oddajali po radiu. Zanimivo je,
da je admiral Byrd za člane svoje odprave pripravil posebne fotografije z najlepšimi motivi s polarnega področja, ki so nanje člani njegove odprave napisali pozdrave svojcem in jim jih potem oddajali po televiziji.
RADIJSKA »DRAMATIZACIJA DOGODKOV«
Pod naslovom »dramatizacija poročil« je radijska oddajna postaja v Bombayu uvedla pri oddajanju poročil zanimivo novost, ki z njo želi za ta poročila pri poslušalcih zbuditi čim večje zanimanje.
Nekaj primerov: namestu, da bi s kratkimi besedami sporočila, da je bil ta ali oni parnik potopljen, oddaja poročilo o dogodku eden izmed tistih, ki je katastrofo preživel, — namestu, da svoje poslušalce obvesti s suhoparnimi besedami, da so vojaške čete vkorakale v kakšen predel ali mesto, oddaja spet poročilo o tem dogodku eden izmed očividcev. Na enak način poizkuša svojim poslušalcem predočiti vse važnejše svetovne dogodke. Takšen način obveščanja je sicer počasnejši oziroma dolgotrajnejši in primitivnej-ši, čisto zanesljivo, pa je zelo zanimiv.
EVROPSKA POROČEVALKA ZA AMERIKO
in sicer za znano ameriško radijsko družbo NBC je neka mlada 27-letna študentka. Mlada poročevalka, ki obvešča ameriške radijske poslušalce o vojnih grozotah v Evropi zelo natančno, je na naši celini že od 1914. leta in je najprej v Ženevi absolvirala enoletni tečaj Mednarodne študentske unije. Pozneje je bila kot asistentka za znanstvena raziskovanja dodeljena Društvu narodov, še pozneje pa je študirala v Rimu in med počitnicami prepotovala Italijo, Balkan in Anglijo. Naposled se je posvetila novinarstvu in je bila za državljanske vojne v Španiji poročevalka za ameriške liste.
V zadnjih letih si je mlada poročevalka pridobila posebno velik ugled kot radijska reporterka. Zaradi svoje velike objektivnosti uživa nedeljeno priznanje tako pri evropskih, kakor pri ameriških radijskih poslušalcih.
NEKAJ NOVIC IZ RUMUNIJE
Radijska oddajna postaja v Bukarešti je nedavno uvedla posebne nemške in italijanske oddaje. Vsaka izmed teh oddaj traja enkrat tedensko po eno uro, uvedli pa so jih — tako je izjavil podpredsednik rumunskega radia — zaradi tega, da bi z njimi dokumentirali veliko in iskrenojjrija-teljstvo med Rumunijo, Italijo in Nemčijo.
Nemške in italijanske oddaje rumunskega radia prenašajo tudi največje nemške in italijnske radijske oddajne postaje, tako da se nemška in italijanska propaganda širita zdaj tudi iz Rumunije.
.UlilOF
PREDKAZNI
Sodnik: »Janez Pokora, ali ste že predkaznovani ?«
Obtoženi; »Da. Oženjen sem.«
KITAJSKA VLJUDNOST
Na železniški postaji v Tientsinu se je kitajskemu železniškemu uradniku trikrat globoko priklonil neki Kitajec, nasmehnil se in dejal:
»Veliki gospodar železnih konj, ki na kovinskih vrveh hite po zemlji in puščajo za sabo vrelo paro, oprosti mi, skromnemu in brezpomembnemu popotniku, slabšemu od črva, ki se razvija v prahu, oprosti tvojemu najbolj ponižnemu sužnju, ki se ima za svoje nepotrebno življenje zahvaliti samo komični šali prirode in ki ne zasluži, da'bi poljubil rob tvojega dragocenega oblačila, če se v pretirani nesramnosti predrznem dvigniti svoj obraz proti tebi in te v najglobljem spoštovanju prositi za dovoljenje, da ti, vseznajoči in stokrat modrejši ve-lemož, zastavim skromno vprašanje.«
Železniški uradnik se je prav tako trikrat globoko priklonil, položil roko na srce in odgovoril;
»Plemeniti popotnik, ki se imam le tvoji velikodušnosti zahvaliti za riž, dar tvoje velike milosti, ki mi omogoča, da skupno s svojo brezpomembno in nevredno družino živim čisto nepotrebno življenje, čeravno ne zaslužim niti tega, da bi iz kože na mojem hrbtu napravili preprogo za predstojnike v tvoji prekrasni palači, pleme-
Iz filma Tarzan v Haremu. - Kino Sloga.
niti popotnik, ki si kakor solnčni žarek prišel k meni, da mi izrečeš svoje dobrohotne besede in da me, ogabnega črva, ki ni vreden, da bi ga pohodila tvoja noga, vprašaš, kar želiš — zdaj vidim da moj praded, ded, oče in jaz nismo živeli brez potrebe — in mi dovoliš, da ti kot najponižnejši
OBALA V MEGLI
Jean Gabin in Michele Morganova sta dandanes popularna kot eden najboljših francoskih filmskih parov. V filmu »Obala v megli«, ki bo te dni na sporedu v ljubljanskem Kinu Matici, igra Jean ubeglega vojaka kolonialne armade, ki se je med svojim begom zaljubil v mlado in lepo Nelly, kar je postalo zanj usodno. Padel je kot žrtev nesrečnih Nellynih razmer. Njen stari varuh, ogaben pohotnež, jo je namreč hotel imeti zase, toda Jean je branil svojo izvoljenko in starca v dvoboju ubil. Ko sta mislila oba, da sta rešena, sta Jeana na begu skozi samotno ulico zadela dva strela in je umrl v naročju obupane Nelly.
Po svoji silni tragiki in skreno podanem dejanju zasluži ta lepi film vso pozornost naše javnosti.
DUNAJSKE LJUBAVNE ZGODBE
V kratkem bomo videli v ljubljanskem Kinu Unionu res izvrsten in zabaven film »Dunajske ljubavne zgodbe«, ki imajo v njem glavne vloge popularni Hans Moser, Marta Harellova in Paul Horbiger. »Dunajske ljubavne zgodbe« so film o dražestnih dunajskih dekličih, ki rade ljubijo in se zabavajo, prav lahko izgubljajo svoje srce in težko rečejo lepemu fantiču »ne«.
Pravijo, da se je zmeraj zabavni Hans Moser v tem filmu še posebej izkazal in da je to ena njegovih najbolj komičnih vlog. Skupaj s Horbi-gerjem in lepo Marto, pa še celo vrsto dunajskih lepotic, nam bo pričaral Dunaj takšen, kakršen je v resnici vesel, zabaven, v moralnem pogledu pa marsikdaj tudi precej žalosten.
TARZAN V HAREMU
Tarzan ima rad lepa dekleta, toda ve tudi to, kaj so starši. O tem se je prepričala neka odprava v osrednjo Afriko, kjer je iz nevarnega močvirja rešil Tarzan staršem lepo hčer Elinor, zaročencu pa lepo zaročenko. Še dru-
sluga odgovorim — o, hvala ti, pre-vzvišeni popotnik!«
»Srečen sem, gospodar železnih konj,« se je spet priklonil popotnik, »in ti, čeravno nedostojen in smrdljiv potepuh, postavljam v svoji nesramni predrznosti vprašanje, ki glasi: Kdaj odhaja vlak proti Pekingu?«
»Prekrasni popotnik,« je vzkliknil železniški uradnik, »moje srce si napolnil s srečo, moj obraz si preoblekel z nasmehom — in zdaj mi dovoli, da ti odgovorim na tvoje vprašanje, ki je name delovalo kakor milost iz nebeških vrtov: Vlak v Peking je odpeljal pred eno minuto.«
gič jim je pomagal. Ko je levinja napadla taborišče belcev, ki so ji odpeljali mladiče, je bil spet Tarzan tisti, ki je Elinor rešil pred kremplji pobesnele zverine. In še tretjič. Ko je evropsko lepotico ugrabil neki moha-medanski mogotec, da bi jo zaprl v svoj harem, se je -spet pojavil Tarzan in jo vrnil staršem.
Prečudno zgodbo o teh Tarzanovih pustolovščinah bomo videli te dni v ljubljanskem Kinu Slogi v filmu, ki ga bodo kazali pod naslovom »Tarzan v haremu«.
REŠITEV KRIŽANKE
V prejšnji številki naše revije smo objavili križanko z geslom »RADIO-FONIJA«. Danes objavljamo pravilno rešitev te križanke.
R	j' a	z	0	r	i
č	A	r	d	a	š
V	0	D	n	i	k
P	a	1	1	c	a
L	0	n	d	0	n
b	r	i	t	0	F
P	a	r	d	0	n
V	0	j	N	i	k
k	r	I	t	i	k
a	J	k	u	1	a
A	r	t	i	č	e
Od tu m tam
Svet v s/toki in- Usedi
Evrope v sedanjih nemirnih časih ne zanima samo, kaj se bo zgodilo v njej sami. Tudi za odločitev Amerike se ves svet živahno zanima, enako pa tudi za končni izid japonsko - k i t a j s k e vojne, ki že toliko časa vznemirja Daljni
v z h o d.
K dogodkom na Kitajskem: V raznih kitajskih provincah uvrščajo mlade ljudi trumoma v armado, ki čaka, da priskoči v primeru potrebe na pomoč starejšim in že preizkušenim borcem.
Slika s kitajskega pogreba: Pokojnikovi prijatelji in sorodniki napravijo krsti dozemni poklon, imenovan »kotav«. Oblečeni so v belo, kar je na Kitajskem znak žalovanja.


In tako se je napotil dalje. Vsak dan si je z žepnim nožem podaljšal polkrožni izrezek svojih čevljev, da so njegove premrzle in otekle noge še imele v njih prostora.
Razodel mi je presenetljive podrobnosti:
»Od drugega dne dalje sem ise najbolj mučil s tem, kako bi si zabranil razmišljanje. Preveč sem trpel in moj položaj je bil brezupen. Če sem hotel še naprej ostati pripravljen, da bi nadaljeval pot, nisem smel več razmišljati o njej. Na nesrečo sem le slabo krotil svoje možgane, delali so kakor turbina. Toda vsaj predstave sem jim lahko izbiral. Usmeril sem jih na kak film ali na knjigo. Tedaj sta se film in knjiga odvili v meni z največjo hitrostjo, vendar me je vse okrog mene znova privedlo na moj položaj. Nisem se mu mogel ogniti. In zopet sem usmeril svoje misli v nove spomine ...«
Ko pa mu je nekoč močneje izpodrsnilo, da se je po trebuhu odpeljal po snegu, se mu ni dalo več dvigniti. Bilo mu je kakor boksaču, ki mu je udarec pregnal ves borbeni duh, da le še posluša sekunde, kako padajo v neznani svet druga za drugo, vse do desete, zadnje, nepreklicne.
»Storil sem, kar sem mogel, nobenega upanja nimam več, zakaj naj se še dalje mučim?«
Samo oči je treba zapreti pa okusiš mir vesolja in že izničiš iskale, led in sneg sveta. Komaj zapreš čudežne veke, ni več niti udarcev, -niti padcev, niti razdrapanih mišic, niti jedkega mraza. Človek ni več dolžan prenašati življenjsko breme in lesti topo kakor vol, kadar vleče otovorjen voz. Guillaumet je že čutil strup mraza, kako ga je morfiju podobno napolnjeval z blaženostjo. Vsa življenjska moč se mu je zbrala okrog srca, nekaj milega in dragocenega se je zateklo v sredo njegovega jaza. Zavest je počasi zapuščala oddaljene dele telesa, iz neskončno mučene živali se je počasi spreminjal v neobčutljiv marmor.
Celo vest se je počasi pomirjala. Naši klici je niso več dosegali, prav za prav so se v njej spreminjali v sanjske klice. V sanjskem hodu jim je sledil ves srečen z dolgimi, lahkimi koraki, ki so mu brez napora odpirali blažene ravnine. Kakor v igri je stopal v nov prijazen svet. Guillaumet, hotel si nam že odreči svoj povratek!
Toda iz globine zavesti se je nenadoma oglasilo kesanje. Nejasnim sanjam so se pridružile jasne podobe:
»Pomislil sem na svojo ženo. Življenjska zavarovalnina bi ji prihranila revščino. Toda zavarovalnina ...«
Pogrešanca šele po štirih letih spoznajo za mrtvega! To spoznanje se je pojavilo tako jasno, da je zabrisalo ostale podobe. Hipoma se je zavedel, da leži s trebuhom na strmem snežnem pobočju. Njegovo truplo bi poleti s kopnečim snegom vred izginilo v eni izmed tisočerih andskih razpok. Zavedel se je tudi, da je petdeset metrov pred njim skala molela iz snega.
»Pomislil sem: če se dvignem, pridem znabiti do nje. In če se obesim čez kamen, me bodo v poletju našli.«
Vstal je in hodil dve noči in tri dneve.
In vendar je mislil, da ne bo prišel daleč:
»Po mnogih znakih sem slutil konec. Eden med znaki je bil ta, da sem se približno vsaki dve uri moral ustaviti, si razparati svoje čevlje, is snegom otreti noge ali pa si zgolj odpočiti svoje srce. Zadnje dni sem že tudi spomin izgubljal. Vsakikrat sem precej časa hodil, preden sem
opazil, da sem pri slehernem počitku nekaj pozabil. Prvikrat sem pozabil rokavico, in pri takem mrazu je bil to hud udarec. Položil sem jo pred seboj na tla in odšel sem, ne da bi jo pobral. Potem sem pozabil žepno uro. Nato kompas. Po vsakem počitku sem bil revnejši...
Le eno rešuje: korak — in še en korak. Vedno znova sem storil isti korak ...«
»Rečem ti, nobena žival bi ne storila tega, kar sem storil jaz.« Teh besed sem se moral spomniti. Ali je sploh mogoče veličastneje se izraziti ? Ta stavek postavlja človeka v njegov kraljevski položaj in obnavlja pravo vrednostno lestvico v naravi.
Naposled je Guillaumet zaspal in zavest si je oddahnila. Toda čim se je to razbito, zmečkano in ožgano telo prebudilo, se je razživela in razmahnila tudi ona. Njej je telo v resnici le dobro orodje, neke vrste služabnik. In vendar je znal Guillaumet izraziti tudi ponos takega orodja:
»Nobene hrane nisem imel, zato si lahko misliš, da se tretji dan hoje moje srce ni več bogve kako počutilo. Takrat približno sem plezal vzdolž strme stene nagnjen nad globočino in si dolbel votline, da bi se z rokami laže oprijemal. Naenkrat je srce začutilo slabost. Ustavilo se je, nato spet poskočilo in neredno tolklo. Začutil sem, če bo le za trenutek predolgo molčalo, bom popustil. Obsta-nem ves miren in prisluškujem vase. Nikdar, razumeš, nikdar, odkar letam, se nisem svojega motorja tako oklepal, kakor sem se v teh nekaj minutah oklenil svojega srca. Dejal sem mu: Korajžno! Daj! Še enkrat! .. . Moje srce je bilo prvovrstno srce. Malo se je ustavilo, potem pa je spet začelo biti. Ne moreš si misliti, kako sem bil ponosen nanj.«
m
V tisti sobi mesta Mendoza, kjer sem čul ob njem, se je Guillaumet naposled pogreznil v globoko spanje. Mislil sem: če bi mu človek govoril o junaštvu, bi najbrž skomizgal z rameni. Če pa bi človek poudarjal njegovo skromnost, bi mu bil krivičen, kajti močno vzvišen je nad to povprečno lastnost. Če torej skomizga z rameni, dela to iz modrosti. Dobro namreč ve, da se ljudje sploh več ne bojijo, kadar jih dogodki enkrat zajamejo. Le to, kar je neznano, plaši ljudi. Čim pa se mu upreš, ni več neznano, posebno če ga pregledaš z jasnovidno resnostjo. Guillaumetjeva srčnost obstaja predvsem iz neposrednega in jasnega pogleda.
Toda njegova prava veličina ni v tem; njegova veličina leži v njegovem čutu odgovornosti. Čuti se odgovornega za sebe, za svojo pošto in za tovariše, ki ga čakajo. On je tisti, ki odloča o njihovih skrbeh ali radosti. Soodgovoren je za vse, kar živi in nastaja in kar rabi njegove pomoči pri gradnji. V okviru svojega dela je odgovoren za usodo človeštva.
Guillaumet pripada tistim bitjem, ki jih ni strah na široko se razrasti v svetu. Človek biti, se pravi odgovornost čutiti: sramovati se spričo revščine, čeprav je jasno, da ni njen sokrivec; ponosno se veseliti zmage, ki so jo dobili tovariši; prispevati svoj kamen v zavesti, da pomaga pri gradnji sveta.	(Dalje prihodnjič.)
TEDENS
OD 24. DO 30. XI.
POREDI
LETO 1940
QCe(lelja 24. novembru
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00: Jutranji pozdrav.
8.15: Godalni kvartet (Fr. Ornikova, SI. Marin, A. Ivančič, Č. Šedl-bauer):
Mozart: XVIII godalni kvartet D-dur. Allegretto — Menuetto — Adagio — Allegro.
Haydn: Godalni kvartet op. 64 št. 4. Allegro con brio — Menuetto — Adagio — Presto.
9.00: Napovedi, poročila.
9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve:
Premrl: Mašna.
Premrl: Daritvena.
Vodopivec: Tebe Marija želim proslaviti.
Miiller: Jezus Tebe ljubim.
Sattner: Zabredli smo.
Eckel: Blagoslovna.
9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic).
10.00: Godalni oktet (plošče):
Renard: Pesem o celesti.
Lincke: Amina.
Evans: Spomini, valček.
Fraser Simson: Colette, valček.
Frinoen: Stara cerkvena legenda.
Squire: Irska ljubavna pesem.
10.20: Nedeljski koncert Radijskega orkestra:
Cherubini: Uvertura k op. Ana-kreon.
Schonherr; Slovenska nedelja, potpuri.
Musorgskij: Fantazija iz op. Boris Godunov.
Massenet: Pestri prizori, suita. 1) Koračnica, 2) Baletna arija, 3) Večerno zvonjenje, 4) Slavje umetnikov.
Offenbach: Spomini na Offenba-chovo opto. Lepa Helena.
11.45: Koroške pesmi (Fantovski sekstet »Javornik«),
Nmau čez izaro..
Kmetovski ovčar.
Sem se rajtov ženiti.
Saj či frajda več na sviete.
Sem v Šmajdo v ves hodu.
Cej so tiste stezice.
Al polet je dro vuštno.
Večni Buh vse živi.
12.30: Objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Šramel »Škrjanček«:
Parma: Mladi vojaki, koračnica.
Strauss: Rože z juga, valček.
Dolinar-Bernard: Venček slov. narodnih.
Jessel: Pozdravna koračnica.
Zeller: Ptičar, venček.
Kastrucio: Pizzicatto, tango.
Toselli: Serenada.
13.40: Vsakemu nekaj in nekaj za vse (plošče):
Ehrlich: Koračnica čistilcev (citre in orkester).
Koračnica kopačev (isti).
Grasser: Koroški zvoki (gosli, flavta, harfa).
Štajerski napevi (isti).
Rosas: Po valovih, valček.
Ivanovici: Donavski valovi, valček.
Miickenberger: Metka in dedek (fagot in oboa).
Kling: Slon in komar (fagot in pi-kolo).
Bizet: Koračnica iz op. Carmen (vojaška godba).
Steimel: E. Kotscher igra passo do-ble.
Ritter: Rdeče rože, tango.
Rixner: Vizija, tango.
Helgar: Kairo, fox.
Stillmann: Taboo, fox.
Marceau: Valček virtuozov.
Marceau: Adriana.
Kletsch: Gosli sanjajo, poč fox.
Bund: Nocoj bomo plesali, španska koračnica.
(Do 14.30.)
17.00: Kmetijska ura: Ali se škropljenje sadnega drevja izplača (g. Priol Josip).
17.30: Operna glasba. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar, g. Andrej Jarc in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec:
Thomas: Uvertura k op. Mignon.
Massenet: Man on (arija in dvo-spev Manon in Grieux-a iz I. in
m. dej.)
Puccini: Fantazija iz op. Manon Lescaut.
Verdi: Aida (dvospev Aide in Ra-damesa iz zadnjega dej.).
D'Albert: Fantazija iz opere »Nižava«.
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.30: Slovenska ura: Ob 140 letnici rojstva A. M. Slomška.
1. Govor (g. prof. E. Boje).
2.	Recitacije Slomškovih pesmi.
3.	Petje Slomškovih pesmi (sestre Stritarjeve).
4.	Prizori iz Slomškove knjige »Blaže in Nežica v nedeljski šoli« (radijska igralska družina).
20.30: Koračnice slavnih mož (plošče) :
Jos. Suk: V novo življenje. Mozart: Turška koračnica. Borodin: Polovska koračnica. Meyerbeer: Koračnica ob kronanju. Mendelssohn: Bojna koračnica svečenikov.
Mancinelli: Slavnostna koračnica
Kleopatre. Smetana: Koračnica komedijantov.
21.15: Vijolinski koncert, g. prof. Jan Šlais, pri klavirju ga. Ruža Šlais:
Premrl: Sonatni stavek. G. Krek: Tihi večeri:
a)	Dvospev v mraku;
b)	Blažena zatopijenost. Škerjanc: Nesodobna bagatela. Kogoj: Andante. Bravničar: Tango mouvement. Škerjanc: Intermezzo romantique.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Pesmice iz operet (plošče):
Jara Beneš: Oj, ti sveti moj Anton, slowfox.
Jara Beneš: Ja vam čak, tango. Jara Beneš: Tvoj foto, valček iz
operete »Pod to goro«. Jankovec: Kukavica, valčkova pesem iz opte. »Kukavica«. Jankovec: Rosna čaša, tango. Stelibsky: Mesec nad reko, tango
iz opte. »Nam je hej«. Stelibsky: Gondola moja. Ingriš: Polka iz opte. »Okrog ribnika«.
Konec ob 23. uri.
BEOGKAD 437.3-686 20 kw
6.15 Budnica. 6-19 O- 6.45 •. 7.05 O-7.25 Zdravstveni nasveti. 7-30 Plošče. 7.45 9.45 Prenos bogoslužja. 11 Pesmi ob spremljavi gosli. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12-35 Puccinijeve skladbe (Q)- 14-40 •- 15-55 Športno predavanje. 1615 Narodni koncert. 18-15 Plesna glasba (Q)- 19 10 •. 19-25 Naša zemlja: Sombor Laze Kostiča. 20.40 $ vojaške godbe. 21.40 22 Klavirski 4 g. B. Kunca. 22.40 22-50 Plesna glasba (O)-
BEOGRAD H.
6-45 •- Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-
r
dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 1910 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19 50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20 20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 2050 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •• 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 1669 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 O- •■ O- 1015 Gospodarska ura. 10-30 4 Zagrebškega komornega tria. 11.30 Prenos bogoslužja iz grško-katol. cerkve. 12.30 •• 12 45 Operetni napevi.
13-15	Pregled tedenskih dogodkov. 13-30 Tamburaški koncert. 14 Zabavna ura. 14.15 O- 16-30 O- 17-30 Otroška ura. 18.30 Predavanje o Starem Zagrebu. 19.05 Športna •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 4 lahke glasbe. 20.30 Šalih Alič bere iz svoje lirike. 20-45 Pesmi domačih skladateljev. 21.15 Srem-ske narodne pesmi in plesi. 21.45 Šport. 22 •. Plošče.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.05 4 zabavne glasbe. 7 50 •. 8 Mladinska oddaja. 8.50 Verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Zvočna slika. 11.30 Komorna glasba. 12 •. 12.20 Opoldanski 4. 13 50 Operna glasba (O). 14.20 Predavanje.
14-35	Klavirski 4. 15 Oddaja Hlinkove šole. 16 Moja domovina. 16-30 Zvočna igra. 17 Plesna glasba. 17.45 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. • ■ 19.10 Pregled zunanje politike. 19 25 Večerni 4- 20 Oddaja za izseljence. 21 Pisan 4 slovaške glasbe. 21.40
BRNO 922-325.4 32 kw
5.30 do 7 Praga. 7 50 Verski govor. 8 Prenos bogoslužja. 9 Praga. 10 Pevski in orkestralni £.11 Praga. 1130 M. Ostrava. 12-30 Pevski 4. Zbor praških učiteljev. 13 •• 14-05 Zabavni spored. 16 05 Zvočna slika. 16.35 do 19.15 •.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.30 Oče naš. 5.45 O- 5 50 •. 6 05 4 vojaške godbe. 7 Predavanje. 7.15 Pisan 4• 7-45 Verski govor. 7-50 Prenos bogoslužja. 9 Delavska ura. 9-20 Pisan spored. 10 Brno (4 RO). 11.10 •. 11.30 Moravska Ostrava (pisan 4)- 12.30 Narodne pesmi za soli, zbor in orkester. 13 • v nemščini. 13.15 O- 14-05 Lahka glasba (Brno). 15 R. Wagner: »Leteči Holan-dec«. 16-05 Reportaža. 16.25 4 vojaške godbe. 16 55 Fr. ždimal: »Peter Brandl« (zvočna igra). 17.25 Veseli napevi. 18 •. 18.15 O- 18-30 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6-10 Lahka in narodna gl.
7	Jutranji pozdrav. •. 7-15 4 lahke gl.
8	Prenos bogoslužja. 10-30 Koncert. 11.45 Predavanje. 12 Narodna glasba. 12-30 •-12-50 Lahka glasba RO. 13.25 4 lahke in plesne glasbe. 16 Oddaja za deželo. 17 Otroška ura. 18 O- 18-30 Oddaja za Do-brudžo. 18 45 Lahka glasba. 19-30 •-
19-50 Lahka glasba. 20 4 na violončelu (Izvaja F. Albert). 20.30 Operetna gl. 21 4 lahke in plesne glasbe. 21-45
21-55 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
7 Napovedi. •. 7.10 4. 8 Napovedi. •. 8.10 4- 9-25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični £.11 4- Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi. •. 13.10 4 Predavanje. Pisan drobiž. 14.30 Orkestralni 4- 1615 4 Zvočna igra. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Zvočna igra. Solisti. 18.45 4- 19.30 Solisti. 19.55 Večernice. 20.40 Predavanje in 4-21 Napovedi. •. 21.15 4 Zvočna igra. Variete, oz. prenos. 22.55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi.
LONDON: POROČILA
19.45 (19,82; 31,55;
V	srbohrvaščini:
49,10; 261,1).
V	angleščini: 00.30
261,1; 373). 07.15 (19,66: 30,96- 31,32 -31,35; 49,59) 49,59). 10.45 (19,60 - 19,66 12.00 (13,92 - 13,93 - 13,97; 12.45 (25,i2i9-25,38; 49,59). 13,93- 13,97; 16,84-16,86). 25,38; 49,59). 17.00 (13,92 19,76- 19,82; 25,(29 - 25,53; 49,59). 19.00 (19,66- 19,82; 19,60- 19,66; 25,29- 25.53; 19,66; 2'5,53; 31,25-31,32).
(30,96; 49,59; ; 215,29 - 25,53;
09.00 30,96; -19,82; 31,32). 16,86; 19,60). 14.00 (13,92 -14.15 (25,29 --13,93; 16,84; 30,96 - 31,55; 25,53). 19.30 31,55). 21.45
V	nemščini: 05.00 (49,59; 285- 285). 10.45 (30,96; 49,59). 13.30 (19,66; 25,29-25,38; 49,59). 14.30 (25,29- 25,38; 49,59). 14.45 (26,29; 49,59). 16.15 (25,29; 49,59). 19.00 (30,96 - 31,55; 49,59; 261 - 285). 21.00 (30,96; 41,49; 49.59; 261 - 285). 22.15 19,66; 30,96 - 31,55; 49,59; 261 -085). 22.35 (19,82; 25,53; 31,25 - 31,32).
V	francoščini: 00.45 (30,96 - 31,55; 49,59; 271,1- 285,7 - 373,1). 06.15 (261,1
-	285,7 - 373,1). 11.45 (30,96; 45,59). 12.15 25,29-25,38; 49,59). 16.30 (49,59). 18.15 25,29 - 2,38; 41,49; 49,59; 373,1). 20.00 30,96; 41,49; 49,59; 261,2- 285,7). 22.00 (30,96; 49,59; 261,1- 285,7).
Pripomba: Čas oddaje po našem srednjeevropskem času.
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc
-	41.49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11 30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12-30 4- 13 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18 30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv 6.55 O- 7 7.10 O- 9 Jutranji 4. 9.15 Književne novosti. 10 Prenos bogoslužja. 10.35 Orkestralni 4. 11.25 Je življenje po smrti? (Predavanje). 11.50 4 komorne glasbe. 1220 Predavanje. 12.30 • . 12.40 4 zabavne glasbe. 13-15 Pisan spored. 13.45 Domača glasba. 14 30 Otroška ura. 15-35 Koračnice. 16 Mladinska ura. 16-25 Tessinski zvoki. 17 Oddaja za vojake. 18 Orgelski 4. 19 •. 19.10 šport. 19.15 Komorna glasba. 20 Zgodovinska razmišljevanja. 2025 Ljubezenske pesmi. 21.20 Pisan 4. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv
8 O- 8.40 •• 10 Prenosi bogoslužij. 12.30 Orkestralni 4. 13.45 14 O- 15 Kmetijska ura. 15-30 4 kvinteta. 16 Športni prenos. 16 30 Predavanje. 17 17.15 Oddaja za vojsko. 18 Ciganski orkester. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Violin. 4• 19-45 šport. 19.55 Pevski 4. 20-40 •-
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kvv
11 Pisan 4. 12-05 Mladinska ura. 15.05 Kvintet. 15 30 Prenos iz Opere. 19 30
Predavanje. 20 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 20.20 Predavanje. 20-35 Ciganski orkester.
648 kc 463 m 100 kW 749 kc 400,5 m 100 kW 776 kc 386,6 m 120 kW 895 kc 335,2 m 0,5 kW 1339 kc 224 m 0,6 kW
FRANCIJA I.
Lyon PTT Marseille PTT Toulouse PTT Linioges Montpelier
7 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •• 8 20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za be-gunoe. 9 Koncert. 9.45 O- 10 Prenos bogoslužja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Oddaja za begunce. 12.15 Mladinska oddaja. 12-30 •-12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 •■
HoRBY 265-1131 100 kvv
9.40 Predavanje. 10 Simfonični 4 (Q)-1.) Haydn: Simfonija, op. 104. 2) W. A. Mozart: 4 za flavto in harfo. 11 Prenos bogoslužja. 12,40 •. 15 Prenos. 15-40 Otroška ura. 16.10 Pesmi. 16-30 Angleščina. 17.05 O- 18 Večernice. 19 •. 19-30 Kronika. 20-35 Verdi: »Rigoletto« (II. dejanje). 21.20 Recitacije in pesmi. 21.45 Violinski koncert J. Griinfarba. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140kc 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw
Spored I.
7 O- 7.15 7.30 Orgelski 4. 8.55 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja. 11 Verski govor. 11.25 Orkestralni 4• 12 Napovedi. • . 12.15 Pisan 4. 13 •. 14.45 Orkestralni 4. 15.30 Prenos. 16.15 Športna • . 1630 Oddaja za vojake. 17 30
športna 18.30 šport. 19 Napovedi. •. 19-30 Simfonični koncert. Vodi E. de Veccki. Pevci: Gianna Perea Lalia (sopran), Carlo Merino (tenor), Afro Poli (bariton). 20.30 Politična kronika. 20.40 Orkester Angelini. 21.45
Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kw Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv
7 Napovedi. O- 7.15 8-55 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja. 11.15 Simfonična glasba. 11.30 Trio Chesi-Zanardel-li-Cassone. 12 Napovedi. •. 12-15 Orkestralni 4. 13 •- 13-15 Italijanska mesta. 13.40 Pevski | Eve Bagni. 14.45 4 zabavne glasbe. 15-30 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. 19-30 Orkestralni 4- 20.15 Enodejanka. 20-45 Pisan 4- 21.45 Y
Miinchen Saarbriicken Stuttgart Dunaj
740 kc	405-4 m 100 kvv 1249 kc 240-2 m 17 kvv
574 kc	522-6 m	100 kvv
592 kc	506-8 m 100 kvv
NEMŠKE POSTAJE
Deutschlands.
Berlin
Bohmen
Bremen
Breslau
Danzig
Frankfurt
Hamburg
Koln
Konigsberg Leipzig
191 kc 841 kc 1113 kc
758 kc 950 kc 986 kc 1195 kc 904 kc 658 kc 1031 kc 785 kc
1571.0 m 356-7 m 269-5 m
395.8	m 315-8 m
304-3 m 251-0 m
331.9	m 455-9 m 291-0 m 382.2 m
150 kw 100 kvv 100 kvv 100 kvv 100 kvv
24	kvv
25	kvv 100 kvv 100 kvv 100 kvv 120 kvv
4 Berlin, Bohmen, Breslau, Leipzig, Dunaj: Jutranji koncert. 6 Telovadba, 7 Ženska ura. 7.20 Pisan koncert. 8 •. 9 4 zabavne glasbe. 10 Koncert. 10-30 Koncert zabavne glasbe. 11.30 •. 11-40 Opoldanski koncert. 13 Vojna poročila. 14 4 lahke glasbe. 15 4 operne glasbe. 16 •. 16.30 Pisan 17.40 •. 18.20 4. 18-40 Predavanje. 19 19.20 L 20-15 Orkestralni koncert. 21 •- 21-15 4 zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •• 7.25 Jutranji 8.45 Prenos bogoslužja. 9-55 O- 10-30 Protestantsko bogoslužje. 11.30 4 RO. 12.30 Oddaja za vojake. 12.45 •. 12.55 O P° željah. 14 Kmetijsko predavanje. 14,15 Lahka glasba. 14.30 Klavirski 4- 15.15 Športna reportaža. 16.15 Plesna glasba. 16 45 4. 17.10 Orgelski koncert. 17 30 Našim vojakom. 18.40 Protestantski verski govor. 19 Nadeljski šport. 19.15 •. 19.25 Predavanje. 19.50 Enodejanka. 20.30 4 RO. 20.50 Švicarski kantoni: Untervvald. 2120 R. Schuniann; Trio, op. 2145 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 Plesna' glasba. 16.15 Harmonika. 16.30 Kino orgle. 16.46 Uverture. 17 Valčki. 1715 G. Bi zet: »Carmen« (3. dej.). 17-45 Salonski orkester. 18 Operetni odlomki. 18.15 Zvočna slika. 18-30 Plesna glasba. 18.45 O- 19 19-15 Pisan spored. 19.45 Harmonika.
rpouedet^k 25. novembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 14.00: Poročila.
7.00; Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
2.00; Pisan drobiž (plošče):
Rixner: Bagatela, uvertura.
Joyce: Valček sanj.
Lohr; Valček na vibrafonu.
Mackeben: Boulevards.
Mackeben: Montmartre.
Stelibsky: Bil sem in bom.
Stelibsky: Pesem o domovini.
Kletsch: Tip top.
Lohmann-. Kmečka polka.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Pregelj: Pušelc naredila bom, mazurka.
Leschner: Ob Donu in Dnjestru, ruski intermezzo.
Kalman: Potpuri iz operete »Čar-daška kneginja«
Wetzel: Parada lutk-zamorčkov, karakteristika.
Leopold: Flora, valček.
Gregorc; Iz gozdne tišine, romanca.
Lindemann: Liliputanci prihajajo karakteristika.
18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj).
18.20: V veselem ritmu (plošče): Munsonius: Le brez skrbi, polka. Munsonius: Moj ritem, fox. Gerlach: Prsti plešejo, polka. Zander: Java, valček. Volstedt: Veseli bratci, valček.
18.40: O podnebnih zemljevidih Slo-nije (g. dr. O. Reja).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25; Nacionalna ura.
19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah).
20.00: Vojaške godbe igrajo (plošče):
Lidzki: Venček legionarskih pesmi. Eilenberg: Parada straže. Dostal: Volga, koračnica. Ziehrer: Polkov oče, koračnica. Kolakovski: Koračnica kadrovcev. Kolakovski: Varšava. Grossmith: Poglej, ko plešem polko. Rose; Škotski ples. Siede: Ob tabornem ognju. Lidzki: Venček legionarskih pesmi.
20.30: Garrick-Smole: »Varh«, veseloigra v 2 dej. (člani Narodnega gledališča v Ljubljani).
21.30: Nekaj Dvorakovih Skladb (plošče) :
Scherzo capriccioso (orkester berlinske državne Opere). Slovanska rapsodija (filharmonični
orkester). Legenda (filharm. orkester). Humoreska (godba grenad. garde). 22.00; Napovedi, poročila.
22.15: V oddih igra Radijski orkester:
Zielke: Prelepo življenje, valček. Stilp: Ples v krčmi, valček. Gnecchi: Valček iz opere »Krepost
ljubezni«. Raha: Regiment po cesti gre, iz
suite »Pokljuka«. Mannfred: Kavarna Beduinov, glasbena slika.
Rubinstein: Perzijska suita:
1.	Romanje v Roknabad.
2.	Ples suženj.
3.	Hafisova oda.
4.	Cvetlično slavje v Schirasu. Adamič: Na vrtiljaku, iz »Otroške
suite«. Adamič: Lahko noč.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Lahka glasba. 6.36 Narodni izreki. 6.45 Poročila. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Koncert. 7.45 Poročila. 11.30 Objave. 0 12 Zvonjenje, nato narodne pesmi. 12.35 Zabavni 4 RO. 13.50 4 na flavti (Milan Vladiv). 14.20 Tamburaški RO. 14.40 •. 17.05 ženska ura. 17-35 4 RO. 18.20 Prva pomoč v vojni, predavanje. 18-35 Narodne pesmi. 19.10 • ■ 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Zborov 4. 20 Nikačerič: »Srbija se ne more pomiriti«. (Izvajajo člani Rad. igr. družine). 21.10 Jugoslovenske pesmi poje N. Cve-jič. 21.40 22 Violinski 4 g. Tibora Var-ge (iz Budimpešte). 22-40 •. 22-50 O-
BEOGRAD H.
6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22-25 • v angleščini. 22-40 •- 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19-69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv
16-30 Napovedi. •. Q. 12 Zvonejnje. Plošče. 12.30 Objave. 12.45 Poročila. 13 Pisan koncert. 13.55 Poročila. Borza. 17 •. 17.15 Operetna glasba. 17.45 Srem-ske narodne pesmi in plesi. 18.15 Književno predavanje. 18.30 Glasbeno predavanje. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Tijardovič: »Pirrot Ilo« (odlomki iz operete). 20.30 Pisan 4. 21.30 Pesmi Schuberta in Schumanna poje g. Drago Hržič. 22 Napovedi. •. 22.15 Pevski 4 (vodi J. Gotovac).
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6.40 Zabavna glasba. 7 Poročila. 7.15 Lahka glasba.
9	O- 9.10 šolska oddaja. 9.45 O- 10 Madžarska oddaja. 10.30 O- H 05 Pisan 4. 12.05 Slovaške pesmi, 12.30 O. 13 Opoldanski 4. 15-30 Predavanje. 15.40 Klavirski 4. 16 •. 16.20 Plesna glasba. 17 Pravljica za otroke. 17.10 Predavanje. 17.30 • v madžarščini. 17-45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predav. 1940 Serenade in valčki (O)-20 Zvočna igra. 21.20 Pesmi J. Marksa. 21.45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw
5.10 do 7 •. 8.15 •. 9.45 Ženska ura.
10	•. 11.10 •. 12.45 Operne arije. 13-45 Pisan glasbeni in pevski spored. 14.40 •■ 15 Koncert BO. 15-40 Književne novosti. 15.55 Koncert skladb V. Novaka. 16 25
PRAGA 470.2-852.5 120 kw
5.10 Budn. Tel. 15.30 4- 5.45 •. 6.05 4-7-45 Pesmi za soli, mešani zbor in orkester. 9 •. 9.10 šolska ura. 9.35 O- 9.45 ženska ura. 10 4 lahke glasbe. 10.30 Pisan pevski spored. 11.15 •. 11.30 4 RO. 12 30 Bmo. 12.40 Delavska ura. 13-45 Brno. 14.50 •. 15 Brno. 15 55 Pesmi. 16.25 Veseloigra. 17-10 4 zabavne glasbe. 18 •. 18-20 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 Četrt ure telovadbe. 6-20 •. 6.30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan 4. 12.15 •. 12.35 O- 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 4 zabavne glasbe. 18 Narodna glasba. 18.30 Oddaja za Do-brudžo. 18-45 Predavanje. 19 4 lahke gl. 1930 20 Simfonični koncert. 21-35 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • ■ 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA ffl.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12-30 4. 13 •. 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne
slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6-40 Telovadba. 6-55 Plošče. 7 •. 7.10 Kramljanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Pisan 4 (O)- 13 Plesna glasba. 13 30 Rimski-Korzakov: Capriccio Espa-gnol. 16-30 Domača glasba. 17 Pisan 4.
18	Otroška ura. 18.30 Domača glasba.
19	•• 1910 J. S. Bach: Sonate za flavto. 19-40 Prenos. 20 L. v. Beethoven: Pet zadnjih klavirskih sonat. 20 Predavanje. 20.500ddaja za izseljence. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Balalajke. 12.40 •. 13-30 4 RO. 14-30 •- 15.20 O- 16-15 šolska oddaja. 17 • v slovaščini. 17.15 Ciganski orkester. 18 Predavanje. 18-25 O- 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19-20 Orkestralni pevski 4. 20 40 •.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17.15 Predavanje. 17.40 O (Liszt, Ma-zeppa). 18 •. 18.40 Citraški 4. 19 Ciganski orkester. 20 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 20.25 Orkestralni in pevski 4-
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •. 7-30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 8-20 Comment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16-15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 18 15 Montpellier in Limoges (Q) ■
HČ)RBY 265-1131 100 kw 12.05 Harmonika. 12.30 13 šolska oddaja. 13.30 4 lahke glasbe. 14.30 Gospodarsko predavanje. 1445 Narodne pesmi. 17.05 Violinski koncert. 17.25 Branje. 17.45 W. 18.45 Predavanje. 19 0. 19.30 O- 20.10 Predavanje. 20-40 Simfonični koncert RO. 1. Fr. Schubert: Simfonija št. 7. 2. F. Mendelssohn: 4 za klavir in orkester. 3) C. M. v. Weber: Uver-
tura k »Uurianthe«. 21.40 Predavanje. 22 Poročila.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. Spored I.
6.30 7 Napovedi. O- 7-15 •- 9-10
Šolska ura. 11 Q." 11.25 Predavanje. 12 Napovedi. •. 12.15 Simfonični koncert. Vodi Armando La Rosa Parodi. 13.45 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko: • z bojišč, pisan spored in domače novice. 17.30 18-30 Predavanje. 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. • . 19-30 Zvočna igra (»La leg-genda di Roccalba«), 20-30 Orkestralni 4. 21.10 4 tria Puliti-Pelliccia-Amfithea-trof (Beethoven, Panizza, Rachmani-nov). 21.45
Spored II. 6.30 do 10-15 isti spored kot Italija I. 11 4 orkestra Zeme. 12 Napovedi. •. 12.15 4 zabavne glasbe. 13 13.15 4 orkestra Angelini. 13.45 •. 14 Orkester Angelini. 14.20 4 zabavne glasbe. 15-40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. • . 19.30 4 sodobne glasbe. 20-15 4 orkestra Arlandi. 21.10 Pisan 4. 21-30 Koncert zabavne glasbe. 21.45 •-
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 4 Berlin, Bohmen, Breslau, Leipzig, Dunaj: Jutranji koncert. 6 Telovadba. 7 ženska ura. 7.20 Pisan koncert. 8 •. 9 4 zabavne glasbe. 10 Koncert. 10-30 Koncert zabavne glasbe. 10-30 •- 11.40 Opoldanski koncert. 13 Vojna poročila. 14 4 lahke glaseb. 15 4 operne glasbe. 16 •• 16.30 Pisan 4. 17.40 •. 18 20 4- 18-40 Predavanje. 19 19-20 4. 20 15 Orkestralni koncert. 21 •. 21.15 4 zabavne glasbe.
ci..
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Lahka glasba. 12-45 •- 12-55 4- 17 Prenos 4. 18.05 Predavanje. 18-15 O- 18-30 Umetnost fotografiranja. Predavanje. 18.40 P. Hindernith: Sonata za rog in klavir. 19.15 •. 19.25 Pisan drobiž. 20 Francoski napevi. 2015 Jules Romains: »La Scintillante« - enodejanka. 21 Oddaja za izseljence. 21.45
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 4 lahke glasbe. 16.15 Simfonični orkester. 16-50 Plesna glasba. 16.45 Valčki. 17 Napevi. 17.15 Domača glasba. 17.30 Operni orkester. 17-45 O- 18 Kino orgle. 18.15 Zvočna slika, 18-30 Pisan 4-18-45 Operni orkester. 19 •. 19.15 4 zabavne glasbe. 19.45 Operetni odlomki.
Tjorek 26. nemmhza
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00; Jutranji pozdrav. 7.05; Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00; Veselje na deželi (plošče): Vaški umetniki, koračnica. Umetnost in narava, koračnica.
Dietrich: Bo že enkrat spet drugače.
Slovo od gora. Treplan za ples. Valček Ančka. Vacek: Vdova, polka. Mareš: V omami, polka. Sem hodil za Savo, pesem.
Naš humor, koračnica. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02; Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Suppe: Uvertura k opti. »Lepa Ga-lathea«.
Scheibe: Zvončki, koncertni valček, arr. Urbach : Pomenek z Delibesom,
fantazija. Weninger: Lipa, parafr. na Schu-
bertovo pesem. Ketelbey: V kraljestvu vil, suita:
1.	Jasa v luninem svitu.
2.	Ples kraljice vil.
3.	Koračnica škratov.
Jaki: Ljubavno kramljanje, polka-mazurka.
14.00: Poročila.
14.15: šolska ura: Ko listje pada — kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) do 15.
18.00: Solistični koncert: g. Čenda Šedlbauer, violoncello, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek; Rachmaninov: Sonata g- mol, op. 19 Lento, Allegro moderato. Allegro scherzando. Andante. Allegro mosso. Glazunov, op. 71: Chant du Me-nestrel.
18.40; Naslonitev Rusije na Carigrad (g. Fr. Terseglav).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.50; Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik).
20.00: Večer klasične glasbe. Sodelujejo: gg. Ali Dermelj (violina), Filip Matheis (viola), člana zagrebške opere in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec: Handel: Passacaglia za gosli in violo.
Mozart: Menuet (R. o.). Mozart,- Koncertantna simfonija za
gosli, violo in orkester. Mozart: Nočna serenada (R. o.) : Allegro. Romanca. Menuet. Rondo.
Beethoven; Larghetto iz II. simfonije.
21.30: "VValdteuflovi valčki ( plošče): Vedno ali nikoli. Estudiantina. Espana. Jasmin. Barkarola. Drsalci. Pomona.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Tamburaški orkester: K. Kolb: Radovan, koračnica. Ratkajski: Prvo cvetje, romanca. Hruza: Ob gozdnem izviru, valček. Volarič: Biseri.
Volarič: Oj rožmarin (poje ga. Jančar ob spremljevanju tambura-škega orkestra). Dunajevski: Pesem o Volgi.
Miranov: Zdravica Slovencem. Volarič: Dekliška tožba. Volarič: Zvonček (poje ga. Jančar ob spremljevanju tamburaškega orkestra). Vodopivec: Veseli športniki, koračnica.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 Lahka glasba. 6-36 Narodni izreki. 6.45 Poročila. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Koncert. 7.45 Poročila. 11.30 Objave. Q. 12 Zvonjenje, nato 4 ruske sovjetske gl. (Q). 13 Narodne pesmi. 13.50 O- 14-40 •. 17.05 Po Beogradu: Narodna knjižnica. Reportaža. 17.25 4 vojaške godbe. 18.30 Pevski koncert. 19.10 •• 19 25 Nacionalna ura. 19.40 4 havajskega kvarteta. 20.10 Predavanje. 20-25 Narodne pesmi. 20-55 4 Radio kvarteta: 1) Nastasijevič: Kvartet. 2) Boccherini: Kvartet v D-duru. 21.40 Napovedi. • . 22 Simfonični koncert (O1)-22-40 22.50 Plesna gl. (Q)-
BEOGRAD H.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •- 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22-10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 • - 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
16.30 Napovedi. •. Q- 12 Zvonejnje. Plošče. 12.30 Objave. 12.45 Poročila. 13 Pisan koncert. 1355 Poročila. Borza. 16-30 Poglavja iz novejše hrvaške književnosti. 17 •. 17-15 Dalmatinske narodne pesmi. 17-30 Plesni RO. 18 4 Olge Kocijančič. 1815 Dr. Ivo Hergešič: Mladost Emila Zolaja (Ob 100 letnici rojstva). 1835 športno predavanje. 19.05 • ■ 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Rezervirano za prenos. V odmorih • .
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6 40 Zabavna glasba. 7 Poročila. 7-15 Lahka glasba. 10 Koračnice. 10 Nemška šolska oddaja. 10 40 R. Schumann: Sonata v g- molu, op. 22. 11.05 4. 12.05 Operna glasba (O)-12.30 •- 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 15.30 4 zabavne glasbe. 16 •. 16-20 Lahka glasba. 16-30 Madžarska oddaja. 17.30 • v madž. 17.45 Nemška oddaja.-18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.40 Operetna glasba. 20 Predavanje. 20-15 4 komorne glasbe. 20-45 Razgovor. 21 Simfonični koncert. 21-45 •-
BRNO 922-325.4 32 kw 5-10 do 7 •- 8-15 •- 9.45 ženska ura. 11.30 Zabavni 4 RO. 1245 •. 14-50 •-16-15 Predavanje. 16-30 •- 17-10
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budn. Tel. 15.30 4. 5.45 • - 6.05 4-7.45 4 vojaške godbe. 8-10 Brno (šolska ura). 9 •. 9.10 W. 9.45 ženska ura. 10 M. Ostrava. 11.15 11.30 Brno. 12.45 O- 13-45 Reportaža. 14 Pisan 4. 14.50 •• 15 Trije koncertni valčki. 15 30 Otroška ura. 15.45 Koncert orkestra FOK. 1615 Predavanje. 16.30 J. Suk: Godalni kvartet št. i, op .U. 17 Delavska ura. 17.10 4 lahke glasbe. 18 •. 18-20 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 četrt ure telovadbe. 6-20 •. 6.30 Pisan t. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 | lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan 4. 12.15 12.35 O- 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Družinska ura. 18-05 Plesna glasba. 18-30 Oddaja za Dobru-džo. 18-45 Predavanje. 19 4 lahke gl. 19.30 Poročila. 19.50 4 lahke glasbe. 20 Violinski koncert g. L. Vladigerova. 20.30 Pevski koncert gdč. Lj. Maksimove. 21 Klavirski 4 gdč. E. Vlahove. 21.30 Lahka
glasba. 21.45 •• 22-05 Plesna glasba. *
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni i ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predaivanje ali solisti 18.30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21-15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA IH.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12-15 • v franc. 12 30 4- 13 •- 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 2115 Pisan večer z g' asbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 6-55 Plošče. 7 7.10 Kramljanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29 Napovedi. 12 40 Bern. 13.10 4- 16-30 O 16-40 Predavanje. 17 4 RO. 18 Predavanje o rastlinah. 18-20 Mandolinski 4. 19 •- 19-10 Zvonjenje. 19.13 O- 19-25 Zurich. 19.50 Zborov 4. 20-35 Srednjeveška kulturna središča. 21-15 4■ 21-45 •-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Ciganski orkester. 12.40 • - 13-30 4 RO. 14 30 15 20 Lahka glasba. 1610 Otroška ura. 17 • v slovaščini. 17.15 $ RO. 18.10 Predavanje. 18.30 Zborov 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Valčki (RO). 19.40 Predavanje. 19.50 Glasbena igra. 20-40 •-
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17-45 O- 18 18.10 Oddaja za Ukrajince. 19 Ciganski orkester. 19.15 O- 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20-20 Predavanje. 20-45 Klavirski 4-
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 športno predavanje. 8 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd, za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 •• 18.15 Montpel-lier in Limoges (Q)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 4 lahke glasbe. 12.30 •. 13 šolska oddaja. 14 Ženska ura. 14-15 4 na violončelu. 14-40 salonska oddaja. 17-05 Otroška ura. 17.30 O- 19 •■ 19-30 Pesmi. 19.45 Pro et contra: Prizor. 20.30 Zborov 4- 21 Književna kronika. 21-30 Plesna glasba. 22 •-
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. Spored I.
6.30 •. 7 Napov. Q. 7-15 •- 9-10 šolska ura. 11 O- 11-25 Pred. 12 Napov. •. 12.15 Orkestralni 4. 13 •. 13.15 4 zabavne glasbe. 13.45 •. 15 40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko:
•	z bojišč, pisan spored in domače novice. 17.30 1830 Predavanje. 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. •. 19.30 Forzano - Jachino: »Giocondo in njegov kralj«, glasbena komedija. 21.10 4 lahke glasbe. 21.45
Spored II. 6.30 do 10.15 isti spored kot Italija I. 11 Klavirski | Lelia Roberta. 11.20 Orkester Angelini. 12 Napovedi. •. 12-15 4 operne glasbe. 13 •. 13-15 Predavanje. 13.25 | lahke glasbe. 13-45 •- 14 Orkestralni 4. 14.30 Operetna glasba. 15-40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi.
•	. 19-30 M. Tiranti: »Nicolino in Nico-letta« - enodejanka. 20 Orkestralni & 21 Pisan £.-21.45 •-
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznani postaj na strani 14. 4 Breme, Berlin, Bohmen, Breslau, Leipzig, Dunaj: Jutranji 4. 5 Telovadba. 5.20 Pisan koncert. 7 ženska ura. 7.20 4-lahke glasbe. 8 •. 8.10 4 zabavne glasbe. 10 Koncert. 11.30 •. 11.40 Opoldanski 4.
13 Vojna •. 14 4 lahke glasbe. 15 Pisan 4- 16 7.30 Vojna •. 18-20 Večerni 19 •• 19.20 Pisan večerni glasbeni spored. 21 21.15 4 zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lahka glasba. 12.45 •■ 12.55 4- 17 Prenos 18.05 Mladinska ura. 18-25 O- 18-35 Predavanje. 18-50 Predavanje. 19 Mando-
iinski 4. 19.15 •• 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Veseloigra. 21-45 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 Harmonika. 1616 Operetne arije. 16 30 Lahka glasba. 16.45 Instrumentalni 4- 17 Simfonični orkester. 17-15 4 lahke glasbe. 17.30 O- 17.46 Domača- gl.
18	4 lahke glasbe. 18.15 Offenbachov festival. 18.30 Kino orgle. 18.46 Simfonični orkester. 19 •. 19.15 Zvočna slika.
19	45 Operetna glasba.
&wdcL 27. nmmnbm
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05; Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Iz znanih oper (plošče); Gounod: Faust. Verdi: Aida. Bizet: Carmen. Massenet: Manon.
12.30; Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02: Okrogli napevi (plošče);
Madjak: Lozengrajski junaki, koračnica.
Atanasov: 46. pešpolk, koračnica. Beneš: Praška dekleta, koračnica. Beneš: Iz naših krajev, valček. Jedan mali brčidič, pesem. Adio Mare, pesem. Izovski; Sledim tvojim stopinjam, tango.
Leview: O stanbulsko cvetje, orientalski fox.	' Knajzl: Slov. koračnica. Schonherr; Slavija, koračnica. Papandopov: Na tebe mislim, tango. Nemirov: Sreča, romanca. Traisler; Halo, swing. Behounek: Swing telegrafskih žic. Smetana: Našim dekletom, polka. Krička: Kukavica, polka. Kovarik: Praga poje, venček. Dimitrov: Ne na lov v maju, rumba. Radoev: Samotna hišica, tango. Nyolt: Kapitan Rimek, koračnica. Vackar; Riviera, koračnica.
14.00: Poročila.
18.00: Mladinska ura a) Prešeren in mi — ob 140 letnici rojstva (gospod Fr. Vodnik), b) Oddaja za dijake. 18.40; Boj za petrolej (g. dr. Alojzij Kuhar).
19.00: Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura.
19.40; Čajkovskij: Uvertura 1812 (plošče — Veliki simfonični orkester, dirig. E. Moricke). 20.00: Ob 75 letnici rojstva dr. J. Ev. Kreka:
1.	Govor, g. dr. Vinko Brumen.
2.	Petje, Radijski komorni zbor.
3.	Recitacije.
4.	Dva prizora iz igre »Ob vojski«, spisal J. Ev. Krek (člani Radij-
ske igralske družine).
21.20:Kvartet pihal;
Sousa: Amerikanška koračnica. Krausse: Venček napevov. Ažman; Kmečki valčki za 2 trobenti.
Abt: Molitev v gozdu, pesem. Jenko: Strunam. Kocjančič: Slovo. Foerster: Povejte, ve planine. Ipavec: Planinska roža. Juvanc: Slovenska zemlja. Hajdrih: Jadransko morje. Vogrič: Lahko noč. 22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Citraški trio »Vesna«; Nikl: Vedno veseli, koračnica. Siiss: Prvi ples, valček. Brossmann: Miki-miška, interm. Tonhofer: Veseli Štajerci, lendler. Orleth: Prijetni dom. Strauss: Ti in ti, valček. Strasser: Marjetica, mazurka. Kosi: Hajd naprej, koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Lahka glasba. 6 36 Narodni izreki. 6-45 Poročila. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Koncert. 7-45 Poročila. 11.30 Objave. Q. 12 Zvonjenje, nato 4 baročne glasbe (O). 12.30 Narodne pesmi. 13 $ na saksofonu. 13 50 Romance. 14.20 Narodni RO. 14.40 •. 17-05 Naš šport. 17.25 Violinski 4 g. G. Ni-količa. 18 Citraški koncert. 18.20 Predavanje. 18 35 Narodne pesmi. 19.10 19-25 Nacionalna ura. 19-55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 21.40 Napovedi. •. 22.40 Poročila.
BEOGRAD D.	f
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14-40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja, v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc).
03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15240 kc).
ZAGREB 270.2-1086 0.7 kw
16.30 Napovedi. •. O- 12 Zvonejnje. Plošče. 12.30 Objave. 12.45 Poročila. 13 Pisan koncert. 13-55 Poročila. Borza. 17 •. 17-15 4 RO. 18.15 Predavanje o starem Zagrebu. 18-30 Nove knjige in revije. 19.05 Nacionalna ura. 19-40 Nemščina. 20 O- 20-30 Komorni 4. 21 4 domače glasbe. 22 •. Napovedi. Plesna gl.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kvv
6.30 Duhovna pesem. 6 40 Zabavna glasba. 7 Poročila. 7-15 Lahka glasba. 10.30 šolska oddaja. 11.05 O- 12-05 O-12-30 •- 13 Prešov (& vojaške godbe).
15-30	4 zabavne glasbe. 16.20 O- 17-15 Predavanje. 17.30 • v madžarščini. 17 45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19 30 Predavanje. 19.40 Večerni 21 Predavanje. 21.25 Pevski 4. 21.45 •
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 •- 8-15 9-45 ženska ura. 10 1130 O- H 40 •. 12 30 O- 14-50
•	. 16.15 Predavanje. 16.25 Intimna glasba. 7 05 do 19.05 •.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budn. Tel. 15-30 4■ 5.45 •. 6 05 4-7-45 Pisan spored. 9 •. 9.10 šolska oddaja. 9-35 O- 9-45 ženska ura. 10 M. Ostrava. 10-15 4 vojaške godbe. 10.35 W. 11.15
•	. 11.30 Salonski orkester 12-30 O- 13 Prenos. 13.45 Dno harmonik. 14 ženska ura. 14.25 4 lahke glasbe. 14.40 •. 15 Pisan spored. 15-30 Mladinska ura. 15.50 Nadaljevanje 4. 16-15 Brno (predavanje).
16-25	J. Zdenšk Bartoš: Sonata za violončelo in klavir, op. 17_. 16 45 Predavanje. 17.05 Zborov 4. 18 •. 18.25 Večerni
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 Četrt ure telovadbe. 6 20 •- 6-30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 £ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan 4. 12.15 12.35 O- 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Otroška ura. 18 30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 Predavanje. 19 4 lahke glasbe. 19.30 •- 19-50 Lahka glasba. 20 Koncert Mozartovih skladb. 21 Pevski koncert ge. Popov Girginove. 21.30 4 lahke glasbe. 21-45 •- 22 Narodna glasba.
ANGLIJA I.
10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10 30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18,Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA HI.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12 30 4. 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6-40 Telovadba. 6.55 Plošče. 7 •. 7.10 Kramljanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 16 30 ženska ura. 17 Domača glasba. 17.45 Zborov 4. 18 Otroška ura. 18.30 Vojna na nebu. 18 45 Vojaška godba. 19 •. 19.15 »Kralj Premog«. 20 A. Dvorak: Trio, op. 2j[. 20-30 »Ljudski glas« - zvočna slika. 2120 B.Martinu: Dvojni koncert za godalni orkester, klavir in tolkala. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 4 na dveh klavirjih (Schubert, Mozart, Schumann). 12.40 •. 12.55 Mladinski zbori. 13 Prenos. 14.30 •. 15.20 Reportaža. 16-10 Mladinska ura. 17 • v Slovaščini. 17-05 Madžarske pesmi. 17-55 Predavanje. 18.20 Pisan 4. 19 • v Madžarščini. 19-20 Rossini: Uvertura k operi Viljem Teli (Q)- 19-35 Zvočna igra. 20.40
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw
17.15 Predavanje. 17.40 4 na harfi. 18 • . 18.10 O'. 19 4 RO. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20-30 Cig. orkester.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14.
7.30 •- 7-30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7-55 športno predavanje. 8 • - 8.20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12-30 •-12.50 »Mčmorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert., 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.35 Družinska ura. 17.45 1815 Montpellier in Limoges (O1)-
HoRBY 265-1131 100 kw
12-05 O- 12-30 •. 13-30 4 RO. 14 Predavanje. 14.20 4 RO. 17-05 Glasbeno predavanje. 17-45 O- 18-40 Vojaška oddaja. 19 •. 19-30 Branje. 19.50 4 RO in zbor. 20-20 Predavanje. 20-50 J. Brahms: Simfonija št. Jj op. 68. 21.35 Prenos. 22
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. Spored I.
6.30 •. 7 Napov. O- 7.15 9-10 šolska ura. 11 O- 11-25 Pred. 12 Napov. •. 12.15 Simfonični 4. 13 •. 13.15 4 sodobne glasbe. 13 45 15 40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 1615 Oddaja za vojsko: • z bojišč, pisan spored in domače novice. 17.30 •. 18.30 Predavanje. 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. •. 19.30 Goethe: »Faust« - drama. 21-10 Violinski koncert Arriga Serata. 21.45 •• Spored II. 6.30 do 1015 isti spored kot Italija I. 11 4 zabavne glasbe. 12 •. 12.15 | orkestra Angelini. 13 •- 13-15 Predavanje. 13.25 Klavirski 4 Pina Pitini. 13.45 •-14 Orkestralni 4. 14-40 Simfonična glasba. 15.40 do 19 isti spored kot Italija I. 19.30 Orkestralni 4. 20.15 4 orkestra Ar-landi. 21.10 Pisan 4. 21.45 •.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 4 Breme, Berlin, Bohmen, Breslau, Leipzig, Dunaj: Jutranji 4■ 5 Telovadba. 5.20 Pisan koncert. 7 ženska ura. 7-20 4-lahke glasbe. 8 8-10 4 zabavne glasbe. 10 Koncert. 11.30 •. 1140 Opoldanski 4. 13 Vojna •. 14 4 lahke glasbe. 15 Pisan 4. 16 7.30 Vojna •. 18-20 Večerni 4. 19 •■ 19.20 Pisan večerni glasbeni spored. 21 •- 21-15 4 zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7-10 O- 7-15 •. 7.25 O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Lahka glasba. 12-45 •- 12-55 4■ 17 Prenos 4. 18.05 Mladinska ura. 18-55 4■ 19-15 •-19-25 Pisan drobiž. 20 Pevski in orkestralni koncert. 20 20 Zvočna slika. 20 40 Italijanska simfonična glasba 18. stoletja. 21.05 ženska tribun®. 21.30 Zborov 4. 21.45 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 Harmonike. 16.15 Operni odlomki. 16.30 Havajska glasba. 16.46 Napevi. 17 4 lahke glasbe. 17-15 Operetni odlomki. 17.30 Simfonični orkester. 17-46 Harmonika. 18 Kino orgle. 18.15 Glasbena slika. 18-30 4 zabavne glasbe. 18-46 Operni orkester. 19 •- 19-15 Melodija življenja. 19-45 Pisan 4.
fit>
PH6PHOG6
unoLej
umbetfne
LJUBLJANA, Mesini irg 10
'70V!
(keMtk 28. nonemhra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Solistične drobtine (plošče); Wiedoeft: Sax-o-phum (saksofon). Wiedoeft: La cinquantaine (saksofon).
Borovski; Mazur (mandolina). Steele: Kaplje dežja (banjo). Lohmann; Polka (pozavna). Kletsch; Tip-top (harmonika in orkester).
Kunz: Venček šlagerjev (klavir). Gomez: Tu recuerdo (kitara). Gomez; Conchilla (kitara).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Kmečki trio: Fučik: Olimpijada, koračnica Ziehrer: Otroci pusta, valček. Pištola; Mestna polka. Broffoni; Tina, mazurka. Gregorc: Rimske toplice, koračnica.
Volarič; Slovenskim mladenkam, valček.
Štolc: Lepa dekleta, polka. Visintin: Ljubavna mazurka. Gregorc; Za dobro voljo, koračnica. 14.00; Poročila.
18.00: Vsakemu nekaj (Radijski orkester) ;
Rossini: Uvertura k op. »Seviljski brivec«.
Thomas: Spomini na op. »Mignon«,
fantazija. Ketelbey; Privid. Roland; Zlati čas, lirični interm. Jaki: V cvetočem gaju, valček. 18.40; Slovenščina za Slovence (gospod dr. Rudolf Kolarič). 19.00; Napovedi, poročila, objave. 19.25: Nacionalna ura.
19.40; Iz slovenskih krajev (plošče):
Schonherr: Iz slovenskih krajev. 19.50: Deset minut zabave.
20.00: Pevski zbor »Krakovo - Trnovo«: Aljaž: Na dan! Marolt: Vigred približa se. Jobst; Kam pa fantje drev' v vas
pojdemo ? Juvanc; Bolne rože. Venturini; Pojdem na prejo. Juvanec: Spomin na zimski večer. Mirk; Kolo. Venturini; Scherzando. Vrečer: Kak' se koscu streže. Schwab; Oj, dekle, kaj s'tak žalostno?
kor, nar.: Moja lubca mi je pošto
posvava. Marolt: Soldaški boben.
20.45; Reproduciran koncert simfonične glasbe: Beethoven: Simfonija št. 6 (pasto-
ralna) op. 68 (orhester berlinske drž. Opere, dir. Schillings). Čajkovski; Koncert za gosli in orkester (Bronislav Huberman in vel. simf. orkester).
22.00: Napovedi, poročila.
22.15; V oddih igra Radijski orkester:
Jaki: Brez vojaštva ni življenja,
koračnica. Zajc-Bernard; Fantazija iz opere
»Zrinjski«. Krome: Mlin v dolini, idila. Ziehrer: Baržun in svila, valček iz
opte. »Vodnik«. Bučar; Glasba spevoigre »Študentje smo«.
Caludi: Nepozabne sanje, melodija. Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 Lahka glasba. 6 36 Narodni izreki. 6-45 Poročila. 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Koncert. 7.45 Poročila. 11.30 Objave. 0. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.40 Koncert tria Viher. 1) Boccherini: Trio c C-duru. 2) Logar: Trio za dve violini in čelo. 13.10 Tamburaški RO. 13-50 4 vojaške godbe. 14.40 •- 17-05 Otroška ura. 17.50 Slovenske narodne pesmi pojo sestre Kre-gar. Na harmoniki spremlja g. Fakin.
18-20	Lisinski in njegova dela. Predavanje. 18.35 4 RO. 19.10 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Narodne na harmoniki. 20 Zabavna oddaja. 21.10 4 zbora »Stan-kovič«. 21.40 •. 22 Zabavni RO. 22 40 • ■ 22 50 0.
BEOGRAD D.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio--dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •. 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG
19-69	m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
16.30 Napovedi. •. O- 12 Zvonejnje. Plošče. 12.30 Objave. 12.45 Poročila. 13 Pisan koncert. 13-55 Poročila. Borza. 17 17-15 4 Zagrebškega kvarteta. 18.15 Kako nastane časopis. 19.05
19	25 Nacionalna ura. 19-40 Francoščina.
20	| plesnega RO. 20.30 Aktovka. Zvočna igra. 21 4 na violončelu. Izvaja A. Janigro. 21-30 Pevski 4 »Kola«. 22 Napovedi. • . 22.15 Tamburaški 4.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6.40 Zabavna glasba. 7 Poročila. 7.15 Lahka glasba.
11.15 Predavanje. 11.30 Klavirski 4. 12.05 0 12.30 •. 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4- 15.30 Slovaške narodne pesmi. 16 16-20 Lahka glasba. 17 4 zabavne glsabe. 17-30 • v madž. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Predavanje. 19.40 Plesna gl. 20 Zvočna igra. 21 Večerni 4. 21.45 •.
BRNO 922-325.4 32 kw
510 do 7 •. 8.15 9.45 ženska ura. 10.15 M. Ostrava. 12 40 0. 12.50 •. 13.45 Pisan 4 RO. 14.40 •. 15 30 Zvočna igra o baronu Trenku. 16 25 •. 17.10 do 19.15
Poročila.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budn. Tel. 15.30 4. 5.45 •. 605 4. 7.45 Salonski orkester. 9 9-10 šolska oddaja. 10.45 Ženska ura. 10-15 M. Ostrava (4). 11.15 11.30 Zabavni 4. 12 50 Delavska ura. 13 Prenos. 13-45 Brno (Pisan koncert). 14.40 15 Pevski in orkestralni koncert. 15.30 Iz književnega sveta (Predavanje o literarni kritiki). 1555 KI. SIavicky: Symfonietta. 16.25 J. Suk: Serenada v Es-duru, op. 6-16 55 Predavanje. 17.10 Pevski koncert. 18 •. 1820 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Četrt ure telovadbe. 6-20 •. 6.30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan 4. 12.15 12.35 0- 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 4 lahke in plesne gl. 18.30 Oddaja za Dobrudžo. 18.45 Predavanje. 19 4 lahke glasbe. 19.30 •. 19 45 Koncert Narodne filharmonije in opernega zbora. Vodi g. V. Bobčevski. 21.35 4
lahke glasbe. 21.45 22 Plesna glasba. *
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 1310 4- Predavanje. Pisan, spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •. 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18-30 4- 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • - 21-15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •.
Londonska poročila glej nedelj o!
ANGLIJA m.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv.
(Prejšnji postaji Wels in London Be-gional.)
listi spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw.
6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12-30 4. 13 •- 13-15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v
nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6-55 Plošče. 7 ®. 7-10 Kramljanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. 12.40 £ zabavne glasbe (Q)- 13-20 U. A. Mozart: Koncert v Es- duru, 449, za klavir in orkester. 16-30 Za bolnike. 17 La-usanne. 18 Ženska ura. 18-15 O- 18-30 Obraz naše domačije. 19 •. 19.10 Pisan 19 25 Klasična glasba. 19.40 $ RO. 20-50 Kaleidoskop. 21.45 •.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Lahka glasba (O1)- 12-40 13-30 # vojaške godbe. 14.30 15 20 Ciganski orkester. 16-10 Mladinska ura. 17
•	v slovaščini. 17.15 Plesna glasba. 18 Predavanje. 18.30 Komorni konc. (Hay-dn, Lehota). 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19-20 Jazz. 19.40 Predavanje. 19-55 O- 20-10 Predavanje. 20.25 Ciganski orkester. 20.40 •.
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw
17.15 Prenos | duhone glasbe. 18 •• 18.40 Pisan #. 19-20 Predavanje. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20.25 Predavanje. 20.45 Ciganski orkester.
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 •. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 •• 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 Šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 1735 Družinska ura. 17.45 ®. 18-15 Montpel-lier in Limoges (O)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 4 lahke glasbe. 12.30 •. 13.10
Narodni $ RO. 14 Branje. 14.25 j> na harfi. 14.40 Predavanje. 17-05 Večernice. 17.30 Otroška ura. 18 Kabaret. 18.45 Razgovor. 19 19-30 Predavanje. 20 Glasbeno predavanje in &. 20.40 Veseloigra. 22 •.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. Spored I.
6-30 7 Napov. O- 7-15 9.10 Šolska ura. 11 O1- 11-25 Pred. 12 Napov. •. 12.15 4 lahke glasbe. 13 13.25 Orkestralni 4. 13.45 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16-15 Oddaja za vojsko: • z bojišč, pisan spored in domače novice. 17.30 Poročila. 18.30 Predavanje. 18.40 # zabavne glasbe. 19 Napovedi. •. 19.25 Prenos. 19.55 Simfonično-vokalni koncert Spored II. 6.30 do 10.15 isti spored kot Italija I. 12.15 Operetna glasba. 13 •. 1315 Predavanje. 13-25 Simfonična glasba. 13-45
•	. 14 Orkestralni 14.30 Klavirski | Avgusta D' Ottavi. 15.40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.25
Reportaža. 19.35 Enodejanka. 20 O- 20-30 Pisan />?. 21.20 | zabavne glasbe. 21.45 •■
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 4 Breme, Berlin, Bohmen, Breslau, Leipzig, Dunaj: Jutranji <i. 5 Telovadba. 5.20 Pisan koncert. 7 Ženska ura. 7-20 lahke glasbe. 8 •. 8.10 i zabavne glasbe. 10 Koncert. 11.30 • - 11.40 Opoldanski &. 13 Vojna •. 14 | lahke glasbe. 15 Pisan i. 16 •■ 7.30 Vojna •. 18-20 Večerni 19 19-20 Pisan večerni glasbeni spored. 21 21.15 & zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 •. 7.25 O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lah-
ka glasba. 12.45 12.55 f 17 Prenos 18.05 Oddaja za dame. 18-25 Angleški in ameriški napevi. 18.45 O- 18-55 Predavanje. 19.05 O- 1915 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Predavanje. 20.25 švicarski obrazi. Predavanje o J. Gotthelfu. 20.40 Reportaža. 21 Koncert skladb J. S. Bacha. 21.45 •
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 | lahke glasbe. 16.15 O- 16-30 Operne arije. 16.46 Lahka glasba. 17 Operetni napevi. 17.15 Lahka glasba. 17-30 Napevi. 17-46 Operetni orkester. 18 Slavni valčki. 18.15 Otroška ura. 18-30 Pisan i. 18.46 Salonski orkester. 19 • 19-15 Klasična glasba. 19-35 | zabavne glasbe. 19.30 Simfonični orkester.
r()etek 29. novembra
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
11.00; Šolska ura: 1. december. — Razgovor dveh učencev Bežigrajske poskusne šole.
12.00: Naša pesem (plošče):
Preljubo veselje (Rom. Petrovčič).
Slovensko dekle (R. Petrovčič).
Zepič: Narod, zdravice (zbor Lira). Oglar (Lj. Polajnarjeva). Kukavica (Lj. Polajnarjeva).
Prelovec: O j nageljni rdeči (»Grafika«),
narodne (Franja Golobova).
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra:
Muhvič: Sporazum, koračnica.
Jaki: Jugoslovanske cvetke, potpuri.
Soula: Vesela družba, venček jugoslovanskih pesmi.
Gotovac: Kolo-poskočnica iz opere »Morana«.
Čerin: Lepa Mara, venček pesmi in plesov.
Šedlbauer: Pisana majolka, venček dolenjskih napitnic.
14.00: Poročila.
14.10: Tedenski pregled Tujskopro-metne zveze: Smuk v Bohinju.
18.00: Ženska ura: Mati pripravlja igrače (ga. Emi Oražen).
18.20; Obisk pri J. Straussu (plošče):
Perpetuum mobile (harmonisti).
Veselite se življenja, valček.
Tisoč in ena noč.
Netopir, venček.
Umetniško življenje, valček.
18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben).
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Udovičeva in Lovšetova (plošče) :
V Šmihelu jaz hišico imam.
Moji tovariši.
Kadar boš ti vandrat šel.
Uspavanka.
Men vseeno je.
Jaz, pa ti, pa židana marela.
20.00; Klavirski koncert: ga. Jadviga Štrukelj-Poženelova:
Tome: Sostenuto.
Kogoj: Andantino sostenuto.
Piu mosso. Škerjanc: 3 nokturni št. 1, 3, 2. Tajčevič: Iz balkanskih iger:
a)	Con motto.
b)	Sostenuto e cantabile.
c)	Allegro quasi pesante. Chopin: Preludij fis- mol.
Nocturno Fis- dur.
20.45: Koncert Radijskega orkestra:
Verdi: Nabucodonosor, uvertura. Ailbout: V znamenju rokokoja, suita:
1) Arija, 2) Menuet, 3) Pasto-rale, 4) Rigadon (provensalski ples). Schmitt: Večeri. Lipovšek: Nočna pesem. Glinka: Fantazija iz op. »Življenje
za carja«. Ipolitov-Ivanov: Kavkaški prizori: Iveria Leginka — Gruzinska bojna koračnica. Englemann: Igrače, suita:
1) Lutka v zibeli, 2) Gugalni konj, 3) Piereta na gugalnici, 4) Parada punčk. Šedlbauer: Ob trgatvi, venček slovenskih narodnih.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za oddih (plošče):
Kletsch: Harlekin, polka. Kletsch: Zmešani prsti, fox. Peguri; Vrtinci, valček. Vacher Peyronim: Muhavost, fox. Melichar: Napevi iz filma »Poslovilni valček«. Lincke: Idila kresničic (wurliške orgle).
Fall: Valček iz opte. »Ločenka«. Fall: Dolarski valček. Olivieri: Sončni žarek, fox. Jonasson: Valček kukavice.
Mussonius: Zamorček, fox. Mussonius: Floha, fox.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6-04 Lahka glasba. 6-36 Narodni izreki. 6-45 Poročila. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Koncert. 7.45 Poročila. 11.30 Objave. Q. 12 Zvonjenje, nato O- 13 Violinski koncert ge Nade Jevdže-nijevič Brandl. 1350 Narodne pesmi. 14.40 •• 17.05 Jugoslavija na delu. 17.25 Vokalni 4 g. Krste Svila. 18 Donski ko-zaki pojo. 18.20 Kako nas drugi gledajo. 18.30 Klavirski 4 ge: I. Petrovič. 19-10 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Predavanje. 2010 Simfonični koncert. 2140 Napovedi. •. 22 £ sodobne glasbe (0). 22.40 •. 22.50 Plesna glasba (0).
BEOGRAD n.
6.45 ®. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio eBograd). 14.40 O. 19 £ jugoslovanske glasbe. 19.10 Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 23.55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
16.30 Napovedi. •. O- 12 Zvonejnje. Plošče. 12.30 Objave. 12.45 Poročila. 13 Pisan koncert. 13.55 Poročila. Borza. 16.30 Književno predavanje. 17 •. 17.15 Pevski 17.30 Domače pesmi poje 6-letna Lela Šestak. 17.45 Kitarski 18 Ruske romance. 18.40 Šport. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina 20 Tenorske arije iz oper Jakova Go-tovca. Poje Josip Gostič ob spremljavi RO. 21 Spominski večer dr. Vinka žgan-ca. 22 •. 22.15 Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 Duhovna pesem. 6-40 Zabavna glasba. 7 Poročila. 7.15 Lahka glasba. 10.30 šolska oddaja. 12.05 Pisan 6. 12-30
•	. 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 15.30 Slovaške narodne pesmi. 16 16.20 O- 16 30 Madžarska oddaja. 17.30
•	v madž. 17.45 Nemška oddaja. 18.45
•	v nemščini. 19 Napovedi. 0. 19.30 Predavanje. 19.40 Pesmi. 20-10 Predavanje. 20.30 Slovaški plesi. 21 Zvočna igra. 21.30 M. Ravel: »Bolero«. 21.45
BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 8.15 9-45 ženska ura. 10 11.30 £ lahke glasbe. 12 30 •. 13-45 M. Ostrava. 14.40 •. 15 Simfonični koncert: 1) Fr. Schubert: Simfonija štev. 1. 2) C. Loewe: Vodnik. 3) J. Wizina: Variacije za vokalni orkester. 15.55 Književna kronika. 16-05 Violinski 16.35 Morava poje. 17.10 ••
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budn. Tel. 15 30 f 5.45 6.05 4-7.45 4 lahke glasbe. 9 •. 9-10 M. Ostra-
va. 9.35 O- 9-45 ženska ura. 10 Narodni 4- 11.15 11.30 Brno. 12.40 O- 13 Prenos. 13.45 M. Ostrava (4 lahke glasbe). 14.40 •• 15 Q. 1515 H. Rehberg: »Fašo-da«, zvočna igra, 1615 Predavanje. 16 25 K. B. Jirak: III. godalni kvartet, op. 41.
17	Delavska ura. 17.10 Pisan spored. 18
•	■ 18 20 Večerni 4.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Četrt ure telovadbe. 6-20 6-30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan 12.15 ® 12.35 O- 12-50 Lahka in plesna glasba. 17.30 Družinska ura. 18 Narodna glasba. 18-30 Oddaja za Do-bruižo. 18-45 Predavanje. 19 4 lahke gl. 1930 Poreč. 1950 R. Wagner: »Tristan
in Izolda«. 21-55 •. 22 Plesna glasba.
*
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 #. Zvočna igra. 17 17.20 Otroška ura.
18	Napovedi. •. 18-15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi.
•	■ 21.15 Pisan 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. ®.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA in.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.)
Isti spored1 na kratkih valovih: 7230 kc - 41.49 m - 100 kw.
6-30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12 30 4- 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19-30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 Telovadba. 6.55 Plošče. 7 •. 7.10 Kramljanje. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 16 30 ženska ura. 17 Luga-no. 18 Otroška ura. 18.20 O- 18-30 Predavanje. 19 •. 19.10 Zgodovinske osebnosti in njihovi liki v dramskih delih. 19.30 Klavirski 4. 19.50 Glasbeno predavanje. 20 G. Donizetti: »Lucia di Lara-mermoor«. Tragična drama v 3 dej. 21.45
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 4 lahke glasbe. 12.40 •. 13 30 Ciganski orkester. 14 30 15 20 •. 15.20 0. 16-15 šolska oddaja. 17 • v slovaščini. 17.15 4 BO. 17.45 šport. 18-15 Pre-
davanje. 18.35 Ciganski orkester. 19 • v madžarščini, nemščini in rumunščini. 19.20 Orkestralni 4. 20.40 •.
BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw 17.45 Plesna glasba (O). 18 18.10 Ciganska godba. 18.30 Predavanje za planince. 19 Plesna glasba. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20.20 4 lahke glasbe (O)-
FRANCIJA 1.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 ®. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert. 7.55 Športno predavanje. 8 ®. 8-20 Com-ment retrouver les votres. Oddaja za begunce. 8.30 šolska oddaja. 10.45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 •• 12.50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12.55 Zanimivosti. 13.15 Koncert. 14.15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17 35 Družinska ura. 17.45 ®. 18.15 Montpel-lier in Limoges (O) ■
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 ®. 13 Pesmi. 13.30 Kabaret. 14 Predavanje. 14-30 Koncert komorne glasbe. 17.05 Harmonika. 17.30 Branje. 18 O- 19 •■ 19 30 Pravna kronika. 19.50 Orkestralni 4-20.30 Zanimivosti. 21 Simfonični koncert. 1) G. Fredrici: Simfonija. 2) J. Kraus: Simfonija. 22 ®.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. Spored I.
6.30 ®. 7 Napov. O- 7.15 ®. 9.10 šolska ura. 11 O- 11-25 Pred. 12 Napov. ®. 12.15 4 orkestra Angelini. 13 •. 13.25 4 zabavne glasbe. 13.45 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. ®. 16-15 Oddaja za vojsko: • z bojišč, pisan spored in domače novice. 17.30 ®. 18-30 Predavanje. 18-40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. ®. 19 50 Simfonični koncert: 1) Cherubini: Anakreont (uvod v opero). 2) Franck: Variacije za klavir in orkester. 3) Brahms: Simfonija št. 2, op. 73. 21.45 ®. Spored H. 6-30 do 10.15 isti spored kot Italija I. 11 Pisan 4. 12 Napovedi. ®. 12-15 Instrumentalni 4. 13 •- 13-15 Predavanje. 13.25 Pisan 4. 13.45 ®. 14 Orkestralni 4. 14.30 Operna glasba. 15-40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 4 sodobne glasbe. 20.15 4 orkestra Arlandi. 21.10 4 lahke glasbe. 21-45 ®.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 4 Breme, Berlin, Bohmen, Breslau, Leipzig, Dunaj: Jutranji 4■ 5 Telovadba. 5.20 Pisan koncert. 7 ženska ura. 7-20 4-lahke glasbe. 8 •■ 8.10 4 zabavne glasbe. 10 Koncert. 11.30 ®. 11-40 Opoldanski 4. 13 Vojna ®. 14 4 lahke glasbe. 15 Pisan 4. 16 7.30 Vojna ®. 18-20 Večerni 4. 19 ®. 19-20 Pisan večerni glasbeni spored. 21 ®. 21.15 4 zabavne glasbe.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 ®. 7.25 O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lah-
ka glasba. 12.45 12.55 17 Prenos 18.05 Predavanje. 18.15 Jazz. 18.35 šport. 19 4 lahke glasbe. 19.15 •. 20 Shakespeare: »Vesele žene windsorske« - drama, 2130 0 21.45
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 Harmonika. 16.15 Zbori. 16-30 Plesna glasba. 16-46 Operetne arije. 17 Do-
mača glasba. 17.45 4 lahke glasbe. 17-30 Filmska glasba. 17.46 Orkester harmonik. 18 Lahka glasba. 18-15 Zvočna slika. 18.30 Operetna glasba. 18.46 Baleti. 19 ®. 19 15 Simfonični orkester. 19-45 Plesna glasba.
Soh o t (i 30. novembru
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05; Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Pisan venček — za veselje, v njem pa mnoge vaše želje. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Pisan venček — za veselje, v njem pa mnoge vaše želje.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: Z otroci kramlja gdč. Manica Romanova.
17.30: Igrače na izbiro (plošče):
Engleman: V prodajalni igrač,
suita. Poldini: Lutka pleše. Ljadov: Škatljica z godbo. Povvell: Kodrolašček. 17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester:
Cerin: Naša vojska, koračnica. Williams: V somraku, barkarola. Parma: Bela Ljubljana, valček. Lehr: Bajka o sreči, pesem iz operete »Dežela smehljaja«. Jalowicz: Potovanje po Sredozemskem morju, suita:
1)	Malaga: Ples s tančico.
2)	Alžir: V arabski četrti.
3)	Napulj: Serenada.
4)	Niča: Cvetlično slavje. Staffeli: Moja serenada.
18.40: Pogovori s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila, objave.
19.25: Nacionalna ura.
19.40: Citraši igrajo (plošče):
Freundorfer: Prešerna koračnica. Freundorfer: Po višinah, kmečki valček.
Freundorfer: Čez gore in doline,
koračnica. Freundorfer: Veselje v gorah,
kmečki valček. Loffelmeyer: Monakovski otroci. .Damberger: Pozdravi iz Štajerske. 20.00: Zunanjepolitični pregled (gospod dr. Alojzij Kuhar).
20.30: »Od Rajhenburga do Podsre-de«. Rokopis: Davorin Petančič. Izvajajo domačini. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester: Rossovv: Ljubezen in življenje,
valček.
Rust: Življenje polno sonca, tango. Krome: Huzarska objestnost, intermezzo.
arr. Hruby: Melodije mojsterskih operet.
Heykens: Ljubavna pesem. Joost: V dolini Donave, koncertni valček.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. 6.04 Lahka glasba. 6-36 Narodni izreki. 6-45 Poročila. 6-50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Koncert. 7.45 Poročila. 11.30 Objave. ,Q. 12 Zvonjenje, nato 4 španske glasbe (0). 13 Narodne pesmi. 13.30 13.40 4 vojaške godbe. 14-40 • - 17.05 Mladinska ura. 17.35 Koncert BO: l)Boiekdien: Bela dama, uvertura. 2) Verdi: Trubadur, fantazija. 3) Ru-binstein: Perzijska suita. 18.20 Zanimivosti. 18.30 O Po željah. 19.10 •. 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Pesmi, s katerimi je Srbija šla v vojno. 20 Prenos $ pevskih zborov. 2140 • 22-40 •- 22.50 Plesna glasba (0).
BEOGRAD n.
6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 8. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 2050 Oddaja v ■madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 2155 • v francoščini. 22-10 • v italijanščini. 22.25 8 v angleščini. 22-40 •- 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03-00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15 240 kc).
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv
16.30 Napovedi. •. 0 12 Zvonejnje. Plošče. 12.30 Objave. 1245 Poročila. 13 Pisan koncert. 13-55 Poročila. Borza. 17 •. 17-15 4 RO. 18-15 A. Nizetev: Oskar Wilde. Predavanje. 19.05 8. 19-25 Nacionalna ura. 19-40 Nemščina. 20 Plesni RO. 20.30 Klavirske skladbe domačih skladateljev. Igra g. B. Kune. 21 4 lahke glasbe. 22 Napovedi. 8. 22-15 Narodne pesmi in plesi.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 Duhovna pesem. 6-40 Zabavna glasba. 7 Poročila. 7.15 Lahka glasba. 11.15 ženska ura. 11.30 Pisan 4. 12-05 0
12.30 •- 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 15 Mladinska ura. 16 •. 16.20 Slovaške plesne pesmi. 17-30 • v madž. 17.45 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Slovaške narodne pesmi. 20 Moja domovina. 20.30 O- 21-45 •-
BRNO 922-325.4 32 kw 5-10 do 7 •- 8-15 •- 9-45 ženska ura. 10 M. Ostrava. 10-55 ©. 14 16 Leto na vasi. Pisan spored. 16-30 •- 17 Predavanje. 17.15 do 19.15 •.
PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.10 Budn. Tel. 15.30 4- 5.45 •. 6-05 4-
7 4 zabavne glasbe. 9 •. 9-10 Šolska oddaja. 9.35 O- 9-45 ženska ura. 10 M. Ostrava. 11.15 11-30 Vesele pesmi. 12.10 4 vojaške godbe. 12.40 Gospodarska ura. 13 Prenos. 13.45 Brno. 14 Mladinska ura. 14 40 6- 15 Fr. Suppč: »Penzio-nat« - opereta. 16 Prenos 16 30 4 vojaške godbe. 17 Delavska ura. 17 Pisan narodni spored. 18 18-30 Večerni <?,.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6-05 Četrt ure telovadbe. 6-20 •. 6.30 Pisan 4. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 $ lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Pisan 4. 12.15 8- 12-35 0. 12-50 Lahka in plesna glasba. 17 4 lahke in plesne glasbe. 18 Narodna glasba. 18-30 Oddaja za Dobrudžo. 18-45 Predavanje. 19 4 lahke glasbe. 19.30 8. 19.50 Lahka glasba. 20 Zborov 4- 20-30 Pevski 4 jugoslovenske pevke ge. Bojice čajkovec. 21 Lahka in
plesna glasba. 21.45 8. 22.05 Narodna gl. *
ANGLIJA I.
10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. 8. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 ®. 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. 8. 18-15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. 8. 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. 8.
Londonska poročila glej nedeljo!
ANGLIJA III.
Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw.
Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw.
(Prejšnji postaji Wels in London Regional. )
Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv.
6.30 Pisan spored. 7 8 v angl. 7.15 Zabavna gl. 10-30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4■ 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 8 v franc. 12-30 4. 13 8. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba, 18.15 8 v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 8 v franc. 20-30 Francoski spored. 21 8 v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.!
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadbe:. 6.55 O- 7 9 Pesmi. 9 15 Kaj uči mati otroke v božičnem letu (kramljanje). 9.30 Pesmi M. Regerja. 9.40 Kramljanje. 10.05 Pisan <i. 10.35 O-10.45 Predavanje. 11 Bern. 12.20 Valčki. 12.30 ®. 12.40 4 zabavne glasbe. 1315 Politična kronika. 13-30 Komorna glasba. 13.50 Nove knjige. 14-10 čelo-sonate. 14-45 Pravno predavanje. 14.55 Harmonika. 15.15 Predavanje. 15-35 »Študent prosjak«. 16-10 Pri kamnoseku. 16-30 O-16-4 Predavanje. 17 Prenos. 18 Pasivna obramba pred zračnimi napadi. 18-30 Cerkveni obzornik. 19 19.10 Zvonjenje. 19.15 Domača glasba. 19.35 Kramljanje. 19.50 Jodlerji. 20 30 Predavanje. 20.40 Koncert zabavne glasbe. 2105 Brrn. 21.45 ®.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 4 lahke glasbe. 12.40 ®. 13.30 O-14-30 ®- 15-20 Ciganski orkester. 16-10 Oddaja za Ukrajino. 17 • v slovaščini. 17.15 O- 17-30 Reportaža. 18 Slavnostni večer ob proslavi 15 letnice madžarskega radia. (Prenos iz gledališča). 20-40 •-
BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kw 17-15 Harmonika. 18 18.10 Ciganski orkester. 19.10 Predavanje. 19 30 Klavirski 4- 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20.20 Predavanje. 20-30 L. v. Beethoven: Simfonija št. 8 (O1)-
FRANCIJA I.
Glej seznam postaj na strani 14. 7.30 ®. 7.30 Kramljanje. 7.40 Koncert 7.55 Športno predavanje. 8 ®. 8.20 Com-ment retrouver les včtres. Oddaja za begunce. 8-30 Šolska oddaja. 10-45 Koncertni spored. Vmes književno predavanje. 12 Comment retrouver les votres. Odd. za begunce. 12.15 Mlad. u. 12.30 •■ 12-50 »Memorial de France«. Oddaja v spomin v vojni padlim Francozom. 12-55 Zanimivosti. 13-15 Koncert. 14-15 Zvočna igra, ali koncert. 15 Komorna ali simfonična glasba. 16.15 Zvočna igra ali solisti. 17 Koncert zabavne glasbe. 17-35 Družinska ura. 17.45 ®. 1815 Montpel-lier in Limoges (O1)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12-30 •- 15 Narodni koncert RO. 16 Predavanje. 16-20 Otroška ura. 16.50 Prenos. 17-05 Švedske pesmi. 17-30 Branje. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19 •• 19 30 Razgovor. 19.45 Plesna glasba. 20.15 Zanimivosti. 21.15 Koračnica. 22 ®.
ITALIJANSKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. Spored I.
6.30 ®. 7 Napov. O- 7.15 ®. 9.10 Šolska ura. 11 O- 11-25 Pred. 12 Napov. ®. 12.15 4 lahke glasbe. 13 ®. 13.15 Orkester Arlandi. 13.45 ®. 15-40 Otroška ura. 16 Napovedi. ®. 16-15 Oddaja za vojsko: • z bojišč, pisan spored in domače novice. 17.30 ®. 18.30 Predavanje. 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. ®. 19.30 Pisan večerni spored z zborom in orkestrom. 20.30 Orkestralni 4. 21.45 ®. Spored II. 6.30 do 10.15 isti spored kot Italija I. 11 4 lahke glasbe. 12 ®. 12.15 Operna
glasba. 13 ®. 13.15 Mandolinski 4. 13.45 ®. 14 Orkester Angelini. 14-40 4 zabavne glasbe. 15-40 do 19 isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. ®. 19.30 O- 20 Instrumentalni 4- 20.30 4 lahke glasbe. 21-25 4 zabavne glasbe. 21.45 ®.
NEMŠKE POSTAJE
Glej seznam postaj na strani 14. 4 Breme, Berlin, Bohmen, Breslau, Leipzig, Dunaj: Jutranji $. 5 Telovadba. 5-20 Pisan koncert. 7 ženska ura. 7-20 4. lahke glasbe. 8 ®. 8.10 4 zabavne glasbe. 10 Koncert. 11.30 ®. 11.40 Opoldanski 4. 13 Vojna ®. 14 4 lahke glasbe. 15 Pisan 4- 16 ®. 7.30 Vojna ®. 18-20 Večerni 4. 19 •■ 19-20 Pisan večerni glasbeni spored. 21 ®. 21.15 4 zabavne glasbe.
SOTTENS 440.1-677 100 kw 7.10 O- 7.15 ®. 7-25 O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.30 Lah-ha gl. 12.45 ®. 12.55 Pisan 4- 14.15 O 14.25 Predavanje. 14.55 Violinski 4. 15.15 Glasbeno predavanje. 15.35 športno predavanje. 15.45 Plesna glasba (O1)- 16 Predavanje. 16.10 4 domače glasbe. 16.30 H. Berlioz. Glasbeno predavanje. 16-50 O- 17 4 lahke glasbe. 18.05 Zvonjenje. 18.10 Otroška ura. 18.40 Predavanje. 19.05 O- 19-15 ®- 19-25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Pisan večer. 20.45 »Vice Ver-sa« - veseloigra. 21.45 ®.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
16 Ciganski orkester. 16.15 Operetni odlomki. 16.30 Harmonika. 16.46 Napevi. 17 Domača glasba. 17.15 Pisan 4. 17.30 Kino orgle. 18 Havajska glasba. 18.15 Zvočne slike. 18.30 Plesna glasba. 18.46 Simfonični orkester. 19 19.15 Glasbeni spored. 19.45 4 domače glasbe.
(Nadaljevanje z 2. str. ovitka.)
Poročila iz vsega sveta
V francoščini:
Čas	Odkod	Na valovih
0.30	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
0.45	Anglija	49,59 m, 41,49 m
		30,96 m
2.00	Rusija	31,25 m, 25,00 m
		19,95 m, 19,76 m
6.15	Anglija	49,59 m, 30,96 m
7.00	Rusija	25,19 m, 16,18 m
8.30	Italija	41,55 m, 25,40 m
8.40	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
8.55	Avstralija	31,20 m
9.30	Rusija	19,76 m
10.37	Rusija	26,09 m
12.00	Turčija	19,74 m
12.15	Anglija	49,59 m, 41,49 m
		25,29 m, 19,76 m
12.25	Rusija	21.55 m
12.45	Švica	25,28 m
13.50	Jugoslavija	49,18 m
15.30	Italija	41,55 m, 25,40 m
		16,84 m
17.15	Rusija	20,38 m
17.35	Italija	31,15 m, 25,51 m
		19,70 m
18.05	Združ. drž.	16,83 m
18.15	Anglija	49,59 m, 41,49 m
		30,96 m
19.00	Turčija	31,70 m
19.07	Rusija	25,62 m, 24,85 m
19.15	Švica	48,66 m
19.45	Finska	49,02 m, 31,58 m
		19,75 m
20.00	Vatikan	48,47 m
20.00	Rusija	49,75 m, 31,51 m
Tarzan v Haremu. — Predvajal ga bo kino »Sloga«.
Iz filma »Dunajske ljubavne zgodbe«. — Kino »Union«.
20.15 Anglija 21.00 Združ. drž.
21.35 Japonska
21.55	Jugoslavija 22.00 Anglija 22.00 Italija
22.00	Rusija
22.20	Švica
22.45	Finska
23.10	Združ. drž.
23.10	Kina
23.30	Rusija
23.45	Italija
49,59 m, 30,96 m
25.45	m, 19,67 m 16,87 m
31.46	m, 25,42 m 49,18 m
49,59 m, 31,55 m 41,55 m, 31,15 m 25,40 m, 19.70 m 19,61 m
49,75 m, 39,76 m 31,51 m, 25,62 m
48.66	m
49,02 m, 31,58 m 19,75 m
19.67	m 25,21 m
31,25 m, 25,62 m 25,00 m
41,55 m, 31,15 m 25,40 m, 19,70 m
Sarah Bernhardt, znana tragedki-nja se je veliko trudila za pretirano »suhost«. Eden izmed kritikov pariškega lista »Figaro« je to njeno suhost ob priliki takole opisal:
»Včeraj sem stal pred gledališčem.
Bilo je še prezgodaj, da bi šel notri. Nenadoma pa se pripelje pred gledališče prazna kočija. In kaj mislite, kdo je stopil iz kočije? Sarah Bernhardt!«
*
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). — Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. — Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma m na tujena;* skrbi za pouk, zabavo ln razvedrilo; nudi najcenejSi umetniški užitek.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike
pri
radiofon§ki oddajni postaji v Ljubljani
Bleiweisova 54
Radio
TELEFUNKEN
MODELI ZA 1941
D 707 WKK
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
»Malo glasbeno čudo z velikim kratkovalovnim obsegom«.
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami, z izravnavo fadinga in regulatorjem za glasovni obseg. Ima povratno vezo, ki poudarja base, in kratke valove že od 13.7 m dalje. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti. Opremljen je s temile elektronkami: UCH 11, UBF 11, UCL 11 in UY 11.
Telefunken-ov specijalni super 065 WK/GWK
»Ves v znaku zvoka«.
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Zvočnik ima posebej konstruirano membrano. Glasovni obseg in selektivnost moremo nastavljati v 4 stopnjah. Povratna veza poudarja base in visoke glasove. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine. Elektronke: Tipa 065 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11, ECL 11, EM 11 in AZ 11. Tipa 065 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UCL 11, UM 11 in UY 11.
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
»Virtuoz v sprejemanju vsega sveta«
Velesuper z ogromno rezervo energijie, ki podaja zvok kar najbolj naravno. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, od teh enega vhodnega, dvojni regulator za valovne širine, izravnavo fadinga na 3 stopnje, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI - membrano. Elektronke: Tipa 076 WK za izmenični tok: ECH 11, EBF 11, EF 11, EL 11, EM 11 in AZ 11. Tipa 076 GWK za oba toka: UCH 11, UBF 11, UF 11, UL 12, UM 11 in UY 11.
Telefunken-ov največji super D707 WKK
»Obsega vse glasove in vse postaje«.
Razkošni super s 7 jeklenimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Predstopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13.7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami in deluje povsem avtomatično. Izhodna energija 8 watov. Nedosegljiv zvočnik premera 25 cm. Elektronke: EF 13, ECH 11, EBF 11, EF 11, EL 12, EM 11 in AZ 12.
Glavna zastopnika: RADIO", (ln^ba Z O. Z. V Ljubljani
„RADIO STARKEL«, Maribor, Trg Svobode 6