St. 140 Poitana platim i Htn'ui (Cenil turate m li peti) V Trstu, v sredo 14. JunUa 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik KLViS izhaja, lztzemfl pondeljck, vsak dan jfutra). Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aaificega jtL 20, L nadstropje. Dopisi yT - ure-JuiSvu. Nefriakirana plama se ce sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Iz. ' Ja odgovorni urednik Ste fan God 1 n t. — Lastnik tisfatoa Edinost **** uskarna E**4*" ' m snaia za mesec L 7-—,Jtoesece I&950, pol leta L32. — LiCO^ska Zm loozemstvo mesečno 4 lire vat — Telefon uredništva ->. j ^A - 1NOST Posamezne številke v Trstu in oklici po 20 stotink. — Oglasi se raCmah v' HrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osm talce, ln zahvale, poslanico- in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 st beseda, oajnanj pa L 2 — Ogla«! naročnina in reklamacije se pošiljajo Izkltično upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.4 Frančiški Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.- Senator RuffinI o narodnih manjšinah o Italiji Senator Ruffini, predsednik lige za Zvezo narodov, je podal poročevalcu praškega nemškega lista «Bohemia» sledeče izjave: Tudi mi smo hoteli, da bi preiskovalna komisija premotrila položaj naših manjšin, četudi mirovne pogodbe ne nalagajo Italiji nikakih posebnih obvez. Kljub temu smo bili za to, da pridejo zastopniki južnega Tirola v Monakovo, da bodo tam zaslišani o njih položaju. Njihove pritožbe so se trkale večinoma šolskih vprašanj in pri tem se je izkazalo, da so pritožbe glede visokih šol izhajale iz nepravega tolmačenja naših naredb. Tu se postavljamo na liberalno stališče, da more vsak dijak, ki je začel svoje nauke v Avstriji (ko je izbruhnila vojna), tam tudi dovršiti študije do gotovega roka, mislim do leta 1923. Tudi poslej je našim Nemcem dano na svobodo, da študirajo izven dežele, samo da je presoja diplomov popolnoma prepuščena našim vseučiliščem. Juristična diploma se bo pač mogla pripoznati le z omejitvami, dunajska diploma iz medicine na pr. pa se bo presojala kot povsem enakovredna. Na vsak način pa gre v vseh slučajih le za izpopolnitve, ki nimajo nikakor nobene politične osti, marveč so zahtevane le cd praktične potrebe. Pri vseh drugih šolah se vlada postavlja na stališče svobodne izbere šele. («Der Trroler® pripominja tu, da so na tem stališču južni Tirolci, ne pa italijanska vlada, ki je na podlagi, zakona Corbino enostransko odpravila za Italijane svobodno izb ero šole.) Jezikovno vprašanje — je nadaljeval Ruffini — ne povzroča pri nas nobenih težav, ker mi obcutmo odkrito potrebo, da kolikor le možno ustrežemo manjšinam! Seveda ne gre to od danes do jutri in je treba tu pa tam priporočati potrpljenje. So tudi žalibog pretirani nacionalisti, ki za-grešajo neumnosti; ali, večina našega naroda hoče. da se s tistimi Nemci, ki se priznavajo k naši državi, postopa enakopravno in pravično. M. ne pobijamo manjšin, ampak ščitimo le Italijane, kjer je to potrebno, Tudi jezik ni pri nas nikak pcliti-kum: uradni napisi so dvojezični in tudi sicer vlada, kolikor le možno, jezikovna svoboda. Ali sami smo preveč trpeli, da bi nezakonita akcija sodnikov — kakršna bi morala biti izključena v pravni državi z zakonito urejenim in discipliniranim sodstvom — za popolno, oziroma skoro p općino izključenje našega jezika iz sodnih dvoran: vse to so dejstva, ki kričijo, da je pri nas jezik v resnici in v prvi vrsti — politi-kum, da je vse postopanje narekovano od narodno-polftičnih ozirov. Vse to so dokazi o mržnji proti našemu narodu in njegovemu jeziku, dokazi, da je jezikovno vpraša-nje zgojj poiitikum. Senator Ruffini je izgovoril tudi besedo o « praktični potrebi«. Mi pa ugotavljamo neizpodbitno resnico, da je gonja proti rabi in veljavi našega jezika na državnih oblastvih v dijamentral-nem navzkrižju z resnično praktično potrebo prizadetega ljudstva, ker bi stavljala — če bi dosegla svoj cilj — v nevarnost tudi neizmerne materialne koristi ljudstva. Tudi trditev Ruffinija, da so uradni napisi dvojezični in da sploh vlada jezikovna svoboda, je v navzkržju z resnico. Ne le v jezikovno mešanih krajih, ampak tudi v krajih na čisto slovenski zemlji so uradi,' ki imajo le italijanske napise. Sicer mora priznati tudi g. senator sam, da so «pretirani nacionalisti®, ki zagrešajo «neumnosti». Pa še kake! Samo je treba pripomniti, da je takih «pretiranih» neumne ž ev vse polno med vladnimi organi, ki jim je na< njihovem postopanju z našim ljudstvom prav vsaka sivar — poiitikum! Posebno kričeča pa je trditev, da velja vladi — in dosledno temu tudi njenim organom — načelo «svobcdne izbere šole®. Ce bi bilo to res, bi s preganjanjem in nasilnim umirovljenjem učiteljev, s zapiranjem šol in s pritiskom s stranis vladnih organov na ljudstvo ne zagrajali le-temu poti do šele, ki jo ljudstvo res žeE in hoče! Ruffini je sam podal naravnost dragoceno priznanje. Izjave, ki naj bi pričale o njegovi pravičnosti napram narodnim manjšinam, so sicer — kakor smo videli — kaj skrčene m opremljene s previdnimi klavzulami. Vendar je v svojem zaključnem govoru na kongresu lige za Zvezo narodov v Pragi naglašal in klical svo-je sople-menjake za priče, da je on v Italiji na glasu «slavofila» rn da- ga zato napadajo! ne razumeli teh stvari in se istotako malo Kakšni so potem še-le — vsi drugi?!! brigamo za primere, kako da mislimo na represalije. Na teh predpestavah nam je razmerje do nabili Nemcev stvar srca in čustva in bi hoteli lo razmerje postopno izpopolniti do popolne upravne avtonomije. * * * Seveda je govoril g. Ruffini v glavnem o južnotirolskr nemški" manjšini in ni omenjal naše Julijske Krajine. Mi pa menimo, da smo, ali bi morali biti pred državnim zakonom in pod božjim solncem vsi enaki! Sladke cbljube trolskim Nemcem morajo veljati tudi za nas v Julijski Krajini! Če Tako je govoril gospod senator Ruffini < g. Ruffini morda sodi drugače, potem; ni v — Pragi. Modro je bile to, kajti Praga j pravičnik in je govoril tako le za to, da i„ 1__. JJ.I:_____J '__-__T";__11- • _ j l_" J_1_l 1__________j 1< j_• 1 •____ razšli Prišlo je pri tem do resnih spopa-1 plaćanja vojnih dolgov, bi eventuelno pri-dov. Policija pat je nastopila zelo odločno, stala tudi na omejitev vojnih dolgov, zahte-ker je bilo zbrano v «Kolu», kjer se je vr- vala pa bo, da sov. vlada, prizna pravice šil banket, veliko število ljudi, med temi j nositeljev vrednostnic ruskih predvojnih mnogo žensk ki otrok in bi v slučaju ka- dolgov. Krediti, ki se bodo dovolili kega spopada med nasprotnima si stran- Rusiji, so podrejeni jamstvom, ki jih bo kama nastala silna panika. Demonstranti Rusija dala upnikom. so bili kmalu razgnani. Pri tem jih je bilo Končno francoska vlada odklanja očitek, je tako oddaljena od južne Tirolske in od naše Julijske Krajine, da od tam ne morejo videti naše resnice in ne morejo presojati: ali so njegove trditve v skladu z resničnim stanjem stvari. Dopustimo, da se je dogodilo v dobri veri, ali dejstvo je, da se je senator Ruffini s svojimi trditvami precej oddaljil od resnice. Njegovi trditvi, da pri nas jezikovno vprašanje ne povzroča nikakih težav in da za italijansko vlado jezik sploh ni nikak poiitikum, sta enostavno neresnični. Zapiranje slovanskih šol v Istri, nasilno umirovljenje najboljših in še čilih slovanskih učiteljev, pritisk od strani podrejenih vladnih organov na naše ljudstvo, naj pošilja svoje otroke v italijanske šole, in slednjič bi delal lepo figuro pred ljudmi, ki ne morejo poznati resnice. Naglašanje, da je trc<-ba potrpi jenja, ker da ne more iti vse cd danes do jutri, je le pripoznanje, da se delajo ~reumnceti», ali resničneje rečeno: da se delajo vnebovpijoče krivice manjšinam, ki jih g. Ruffini «noče pobijati«. Je bila le fraza v zadregi, kajti cd zasedbe gremo že v četrto leto. Italijanska vlada je imela torej časa dovolj, da bi se »orijentirala®, da bi prav iz poznala voljo in razmere svojih novih državljanov in pa — resnične «praktične potrebe® manjšin! Pa tudi g. Ruffini se ni še izčistil v svojem razumevanju res modre, pravične in za državo koristne manjšinske* politike. Naj kiti, dsr dohiti zamujeno, ker ura je res že nekoliko pozna! Italija Interpelacije v parlamentu radi vojaške službe v novih pokrajinah in izmenjave denarja stir Ferrari premestiti Občinske svet je podal ostavko in škof v Maaitovi je podpisal odlok o premestitvi duhovnika. Kmalu potem, ko so fašisti zasedli va^, D:M t t- i • • i- je bil poslan na lice mesta 49. pešpolk iz , RIM- 13< Trentmski socialistični po- 'Manfn^ Pri- ^ ^jjTf«;^; »lanci so vložili sled'eco interpelacijo: Vojnemu mnistru, da se izve, iz katerih razlogov se je o priliki prvih vojaških naborov v novih pokrajinah potrdilo za voja-lužbo več nego 90 odstotkov, ne da ri tem upoštevale težke gospodar- h. Mantove. Pri odhodu so prirejali fašisti vojaštvu in orožnikom burne ovacije. Jugosiavija Ki'a! j Aleksander daroval 1 miljon dinarjev v prosvetne namene . zmere, v katerih se nahaja ljudstvo BELGRAD, 12. Ob priliki svoje poroke 1 " • j ••« t • • je poslal kralj Aleksander ministrskemu teh pokrajin prizadetih od vojne in to v nasprotju z opetovanim i izjavami, ki jih je podal bivši vojni minister. Poslanci Piemonte, Zaniboni, Ellero, Vsattrni, Musatti in Basso so nadalje vlo-% \ sledečo interpelacijo: Ministrom zaklada in za obnovitev osvobojenih pokrajin, da se izve kedaj in kako nameravata ukreniti, da se primerno in definitivno uredi izmenjava denarja v beneških pokrajinah. Prefekt Mori bo vendar odpoklican RIM, 13. Ministrski srvet je včeraj sklenil premestitev raznih prefektov, med katerimi pa ni bil vštet bolonjski prefekt Mori. Vendar kaže biti njegov odpoklic že gotova stvar. Kom. Mori je imel včeraj pogovore z raznimi političnimi faktorji in bo te dni sprejet tudi cd ministrskega predsednika. Nastale so težkoče glede imenovanja norvega prefekta v Bolonji in name-ščenja Morija na kakšno drugo primerno mesto. Mori se povrne v kratkem v Bolo-njo, kjer pa bo ostal le malo dni, nakar bo definitivno zapustil svoje dosedanje mesto. Država v državi, — Fašisti izprarmiii Volta Mantcvana MANTOVA, 13. Fašisti, ki so bili pred kratkim zasedli občino Volta Mantovano, predsedniku Pašiću pismo, v katerem pravi da se hoče oddolžiti za splošne izkaze vdanosti ob priliki svoje poroke z direktno akcijo za pospeševanje vsega, kar je v zvezi z moralo, splošno izobrazbo in kulturno vzgojo ljudstva. V ta namen naznanja kralj, da daja na razpolago 1 miljon di-npjev in da bo vsako leto dajal 300.000 dinarjev. Pited parlamentarnimi počitnicami? BELGRAD, 12. V parlamentarnih in političnih krogih razmotri v a jo vprašanje parlamentarnih počitnic. Kakor zatrjujejo, ima narodna s&upščna plenarne seje še do 15. julija-. Seje bodo trajale dopoldne in popoldne. V teh sejah ima narodna skupščina več aretiranih. V spopadu s policijo je bilo več oseb lahko ranjenih. Oblasti so ukrenile potrebno, da se izgredi ne ponove. foioslovaika Masarykovo potovanje na otok Capri PRAGA, 13. Predsednik republike Ma-saryk je odpotoval na otok Capri Rusija čičer'n o konferenca ▼ Haagu BERLIN, 12. Čičerin je v pogovoru z ameriškimi novinarji v Berlinu na vprašanje, kaj stori Rusija napram konferenci v Haagu, izjavil, da se Rusija ne umakne niti za korak od svoje spomenice z dne 11. maja, izročene konferenci v Genovi. Rusija ne dovoli, da bi predlagana komisija za preiskuševanje ruskih razmer prišla v resnici v Rusijo, ako hoče vtakniti svoj nos v privatne zadeve notranje ruske uprave. Ako bi se konferenca v Haagu trudila, da bi dosegla nadaljna jamstva, bo njeno prizadevanje zaman. Naša poslednja spomenica v Genovi obsega naee nazore in mi ne moremo iti preko teh pa tudi ničesar ne popustimo. Nećemo dati nzkake druge koncesije; sovjetski sistem je definitivno postavljen. Novinar ji so vprašali, kaj pravzaprav je ta sistem? Čičerin je odgovoril: Sovjetski sistem obstoji na sploh v vladni lastnini vseh velikih industrij, železnic in zemljišč. Svobodna ostane notranja trgovina, mala industrija m mala privatna lastnina. Pri tem programu ostajamo in drugih koncesij ne privoljujemo. Glede ameriške politike je izrekel, da bi se Amerika morala. udeleževati rekonstrukcije sveta, ker ima v to svrho potrebna- sredstva. Njena politika, da se ne približuje Rusiji, je po-grešena. Jaz vem, da Američani po velikem številu mislijo, da se vlada v Rusiji lahko spremeni, ali oni, ki Rusijo v resnici poznajo vedo, da- je sovjetski sistem že utrjen in da so znatne politične izpremem-be nemogoče. Nekateri možje, kakor bivši ameriški minister na Kitajskem hrane in drugi, ki so sodelovali z ruskimi protire-volucforaarnimi ele«iK>nti v raznih središčih Evrope, upajo na i^remembo ruskega sistema, ali oni podajajo Ameriki informacije, ki so temeljno pogrešene. Bivši guverner indijanske države Goodrkh, člain komisije za podporo, ki je prifšel v Rusijo brez predsodkov, je pa naklonjen sodelovanju med Ameriko in Rusijo. Čičerin noče priti na konferenco v H^agu. V Berlinu ostane tri tedne. Francija Pred odločitvijo glede udeležbe na ha&ška konferenci PARIZ, 12. Agencija cHavas® pravi, da bo ministrski svet na jutrišnji -seji odločil o udeležbi Francije na konferenci v Haagu. V slučaju, da se Francija odloči, da se bo dala zastopati na konferenci v Haagu, se bo določilo, ali naj njeni delegati nastopajo kot izvedenci ali pa samo kot opazovalci po zgledu Zedinjenih držarv. Na vsak način pa je minister vnanjih stvari dal izročiti nocoj angleškemu poslaniku odgovor na angleško noto, ki jo je dobil včeraj. V tej noti je priznala angleška vlada, da se bodo morali udeležiti haaške konference samo izvedenci. Glede udeležbe Rusov pri razpravah naj veljajo kaneški sklepi. Ruski izvedenci pa se morajo na vsak način udeleževati dela v Haagu. Angleška nota pripominja, da se mora upoštevati načelo ruske suverenosti, in da se je treba izogibati vsakemu političnemu vprašanju. Angleška vlada smatra tudi, da se mora ruski vojni dolg deloma skrčiti Zasebnikom, ki bodo dedi posojila Rusiji, se bodo eventuelno dala jamstva, toda proti kompenzaciji in vrnitvi privatne lastnine. Angleška vlada smatra, ida tako postopanje nasproti Rusiji ne pomeni kapitulacije. Francoski minister vnanjih stvari je vzel v svojem odgovoru na znanje izjave angleške vlade, ki so v skladu s francoskim stališčem, da mora imeti konferenca v Haagu bistven značaj konference izvedencev. Francoski minister vnanjih stvari ugo- da hoče vsiliti Rusiji svoj načrt za njeno obnovitev. Francija želi povzdigo Rusije in zahteva vsleđ tega, naj se dela resno na podlagi preiskave na licu mesta. Če ne pride do sporazuma v teh vodilnih mislih, je konferenca v Haagu obsojena na neuspeh. Sicer pa ne sledi iz tega zadnjega slučaja — zaključuje poročilo agencije «Ha-vas» — da bi bila> Rusija, če ne pride do sporazuma prepuščena lovcem na koncesije, to je ropanju, ki ga inozemske države ne bi mogle preprečiti. Če angleška vlada smatra, da bi moglo priti do razlastitve starih lastnikov in zakupnikov in do- njihove nadomestitve z drugimi, se opozarja, da se je govorilo o tem slučaju že v francoski spomenici z dne 6, junija. Kaj takega bi soglasno obsodile vse kulturne države, to bi onemogočilo vzpostavitev odnešajev z Rusijo in privedlo do repre-salij proti državam, ki bi kaj takega dovolile svojim državljanom. Vsled tega je ja~ sno, da se mora doseči že pred konferenco v Haagu sporazum v nekaterih temeljnih načelih. so se umeknili, potem ko so dosegli svoj davno odcepili cd jugoslovenske sokolske cilj. Zahtevali so, da mora odstopiti občin- j zveze. Ko so se Radičevci vračali zvečer v ski svet in da se mora tamkajšnji dušni pa- • sprevodu, jih je policija prisilila, da so se de z dne 4. maja. Francija je že v svoji prvi noti poudarjala, da bi bHo zelo neprimerno, če bi se sestali zavezniški in nevtralni delegati že rešiti zakon o budgetu, zakon o profilu 26' Junia,s sovjetskimi zastopniki, ne da bi ie volilni zakon. Dne 15. julija zaključi na- F*^"**1* že Pr€» poravnati medsebojna - navzkrižja in se sporazumeti v temeljnih vprašanjih še pred sestankom z ruskimi zastopniki Rusldm delegatom se ne sme pokazati, da lahko izkoristijo eventuelna navzkrižja med delegacijami. Francoska vlada stoji nadalje na stališču, da mora sovjetska vlada vrniti tujcem njihovo privatno premoženje; le izjemoma bi se lahko sovjetska vlada pooblastila, da izplača namesto vrnitve premoženja gotovo svoto denarja. Če bi se ti pogoji predložili sovjetskim delegatom kot soglasni sklep, bi jih gotovo sprejeli Francija, ki je sicer pri- tavlja tudi z zadoščenjem stališče angleške vlade, da nova konferenca ne sme upo- P|HPI ____________ števati finančne spomenice sovjetske vla- J"1* da se še ne ve, ali se bo Francija udeležila Zadn$ govcf Deschsnel-ov PARIZ, 13. Znano je, da je Deschanel umrl, pred no je zamogel držati v senatu svoj napovedani govor o zunanji politiki. Med Deschanelovimi spisi se je našel ta govor in «Petit Journal® objavlja njegovo vsebino. Deschanel hudo kritizira postopanje diplomatov v letu 1919 in pred vsem ustanovo Vrhovnega sveta, ki je izobčil cd pogajanj države, ki so bile manj prizadete in ki si je nadel nalogo, da uredi usodo Francije, Evrope in vsega sveta brez kake posebne kontrole in ne da bi upošteval opomine in nasvete mož, kt so izvoje-vali zmago. Deschanel obsoja ta način postopanja, ki je v nasprotstvu z načeli demokracije; in med tem ko je bil Briand navdušen za to postopanje, ga je Grey ostro obsodil, ko je Lloyd George-ju odgovoril, da je moral odtegniti levi breg Rena francoskim aneksijonističnim načrtom. Predsednik republike zatrjuje, da je šlo le za nekatere ukrepe za sigurnost, ki so bili, po mnenju odličnih mož neobhodno potrebni. Deschanel nato obžaluje, da se pri določenju reparacij ni skrbelo za kontrolo nemških financ. Istotako zahteva za Rusijo, katera dolguje Franciji 25 miljarc frankov v zlatu, mednarodno kontrolo financ. Deschanel prihaja do zaključka Treba je razširiti oblast predsednika in določiti stalno parlamentarno kontrolno komisijo. Italijansko - ruska pogodba; repafacijska komisija PARIZ, 13. V Quay d'Orsay-u se opaža da so nekatere točke italijansko - ruske pogodbe identične s zahtevami, ki jih "je postavila Francija v Genovi, kakor na or, priznanje privatne lastnine v industrijskih podjetjih. Razveseljivo je. da so sovjeti priznali to Italiji, kar soi odklanjali na konferenci in upati je, da bodo s časom tudi druge države deležne sovjetskih koncesij Kar se tiče konference odbora bankirjev, prevladuje mnenje, da je preuranjena in da se ne bi smelA vršiti prej nego je reparacijska komisija določila kontrolo nad nemškim uvozom in izvozom. Samo tedaj bi mogli bankirji izvršiti koristno delo, ker bi isto slonelo na crganični podlagi. Zato je želeti, da bi odgoditev kon ference omogočila, reparacijski komisiji, da določi kontrolo, nakar se bo lahko izrabila moč bankirjev. Opozarja pa se že se daj, da Francija ne namerava popustiti od svojih pravic in da bi dovolila, da se znižajo njene terjatve napram Nemčiji le tedaj, ako bi se v isti meri brisali njeni dolgovi napram inozemstvu. V tem oziru je položaj Francije in Italije enak, ker sta obe državi dolžni istim upnikom. Za sedaj se Francija omejuje na to, da plačuje obresti, ter bo, da pride do pozitivnih dogovorov, čim prej poslala v Ameriko gosp. Par-mentier iz finančnega ministrstva. V Quay d*Orsay-u so mnenja, da. Zedinjene države zavzemajo različno stališče napram francosko - italijanskemu dolgu na eni in angleškemu na drugi strani «Temps» o angleškem odgovoru na spomenico francoske vlade. PARIZ, 13. «Temps» pravi v uvodnem član rodna skupščina svoje seje in odide na dvomesečne počitnice. Izgredi v Zagreba ZAGREB, 12. Tukaj ■se je vršilo v nedeljo veliko slavlje jugosJovenskih SokokSv, katerega se je udeležilo nad 30.000 oseb. V Šestinah je istočasno zbral Radić srvoje pristaše, s katerima je šel na grob Starčevi ća, kjer je imel govor. Z njim je bilo tudi nekoliko zagrebških Sokolov, ki so se ne- kcnferencc v Haagu ali ne. Ako se je udeleži, se ne ve še, ali bodo francoski zastopniki šli na konferenco kol izvedenci ali samo kot gledalci po zgledu Amerike. Razpravljajoč v nadaljevanju o angleškem odgovoru na francosko spomenico, pravi list sledeče: 1. Angleška trditev, da mora biti haaska konferenca sestanek izvedencev odgovarja popolnoma eni temeljnih zahtev francoske vlade; 2. Upati je, da se bodo angleški izvedenci izogibali vsake politične primesi, prav tako kakor je rečeno v odgovoru angleške vlade. 3. Angleška vlada je šla. s svojo izjavo, da ne upošteva ruske spomenice od 6. maja, še dlje, nego je Francija zahtevala. 4. Glede predvojnih dolgov pravi «Temps» da Francijo veseli, ker je angleška vlada mnenja, da je naravno, da se h .konferenc« povabijo tudi zastopniki upnikov. 5. Glede vojnih dolgov je Francija ponovno izjavila, da tvorijo posebno nerazdružno vprašanje, ki se mora obravnavati na enoten nač?n. Angleška vlada, ki je izjavila, da je priprav. pravljena dovoliti nekatere olajšave glede,ljena brisati en del ruskih dolgov, je torej pri- skega ozendja. pravljena brisati tudi en del francoskega italijanskega dolga itd. 6. Kar se tiče povrnitve zasebne lastnine, pravi angleški odgovor, da ima vsaka vlada pravico da razlastitve proti odškodnini. Glede odškodnine pa mora biti država sposobna, da jo plača, a sedanja ruska vlada ni sposobna. Angleška vlada računa glede obnovitve Rusije na podjetnost zasebnikov, toda pri tem je treba — pravi «Temps» — računati z raznimi ovirami, med drugimi tudi z odporom ruskega narodnega Čuta. Nemčija Krvavi izgredi na Pruskem ob priliki obiska feldmaršala Hindenburga BERLIN, 13. Ob priliki Hindenburgove-ga obiska v vzhodni Prusiji so priredile nacionalistične stranke velikanske racnar-histične demonstracije. Socialistiške stranke so priredile protidemonstracije. Prišlo je do hudih izgredov med komunisti in vojaštvom. Vojaštvo je rabilo orožje. Na strani komunistov je bila ena oseba ubita, štiri pa težko ranjene. Zveza narodov Finančna kom'sija Zveze narodov in albansko vprašanje ŽENEVA, 12. Finančna komisija Zveze narodov je seslišala poročila članov komisije, ki jo je svet Zveze narodov poslal v Albanijo v minulem marcu. Seslišan je bil tudi albanski zastopnik dr. Blinisty, ki je zastopal stališče, da bi se morali izvedenci za Albanijo izbrati med nevtralnimi drža-vami, ker Albanija se želi izogniti vsemu, kar bi moglo dati povod spopadom s sosednimi državami. Komisija je v glavnem sprejela to stališče, upoštevajoč politično primernost, da poveri reorganizacijo Albanije osebam, ki ne pripadajo direktno prizadetim državam. Smatrala je tudi, da je še prezgodaj določiti finančnega svetovalca, ker se morajo ugotoviti še nekatera dejstva. Italijanski delegat je obljubil, da bo podal nekoliko podatkov o gospodarskih virih Albanije in o že pripravljenih načrtih za javna dela. Gospodarski odsek je poveril posebni kon isiji proučevanje gospodarskih in carinskih vprašanj, ki jih je odstopila Zvezi narodov konferenca v Genovi. Avstrsis Avstrija pred polomom DUNAJ, 13. Položaj; ki je nastal v zadnjem času v Avstriji, je naravnost neznosen. Avstrijska krona, ki itak nt veljala dosti, je izgubila sploh vsako veljavo. Za eno italijansko liro se dobi že nad 1000 avstrijskih kron, dočim je francoska, angleška in amerikanska valuta sploh ne-plačljiva v avstrijskem denarju. Kakšne posledice ima to vratolomno padanje krone na vsakdanje življenje ljudstva, si je lahko misliti. Vsled teh neznosnih razmer nahaja propaganda za združitev z Nemčijo vedno večje simpatije v vseh slojih prebivalstva, Socialistiško časopisje poudarja, da je-združitev potrebna cdino-le iz gospodarskih vzrokov, dočim nacionalistiško časopisje ne taji svojih želja po združitvi z Nemčijo tudi iz političnih vzrokov. Velikanski vtisek je naredila vest o skle. nitvi dogovora med Francijo in Čehoslo-vaško, po katerem bi v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo Čehoslovaška zasedla Dunaj, Line Ln Salzburg, dočim bi Francija zasedla Gradec in Celovec. Tozadevno vest posnemajo dunajski listi po listih iz Inns-brucka. _ Ogrska Ustanovitev Reške zveze BUDIMPEŠTA, 12. Tukaj se je vršil sestanek, na katerem se je ustanovila Reška zveza. Sestanka se je udeležilo več bivših reških meščanov, ki se nahajajo na Madžarskem. Podpredsednik Marsik je razlagal namene zveze, ki obstojajo v delu za ustvaritvijo čim prisrčnejćjh odnošajev med Italijo in Madžarsko potom zaščite skupnih interesov na Reki in širjenja italijanskega jezika, literature in kulture. Zveza namerava začeti živahno akcijo potom predavanj. Za predsednika Zveze je bil izvoljen grof Batthonik, bivši reški gubernator, ki je izjavil, da ga vežejo na Reko globoke družinske tradicije, keT je posvetil skoraj vse svoje življenje delu za pospeševanje prijateljstva med Reko in Madžarsko, Amerika Silna nevihta v New - Yorku 73 človeških žrtev PARIZ, 13. Iz New - Yorka javljajo, da je tam nenadoma izbruhnil silen vihar, ki je povzročil velikansko škodo in zahteval tudi nekoliko človeških žrtev. Po kopališčih je več oseb utonilo. Nekatere ladje so bile vržene ob skalovje. Ponekod je vi-lar izruval cela drevesa m jih vrgel z vso silo cb poslopja. Po dosedanjih poizvedbah je tekom viharja izgubilo -»»vlienje kakih 73 oseb, DaUni Vzhod Premirje v državljanski vojn' na Kitajskem PEKING, 12. Po neki brzojavni vesti iz Tientsina je mandžurski gubernator Čang-co-lin sprejel pogoje za premirje, ki mu ^ je predložil general Wu-pej-fu. Neka druga brzojavka pravi, da so čilske čete zase« dle Čin-wan-tao ter da so mukdenski oddelki zapustili šangaj-kuan ob meji čili- Glavni štab generala Wu-pet-fu<* poro-] faro ml is oslov fe 4o7oQoa. Le »osle, ki ta, da bo moral general Čang-co-lin v smi-eJn premirja, ki ga je sprejel, irniekniti vae svoje čete v Mulcden v razdobju treh dni In povrniti ves železniški material, ki ga je irpleniL Sin generala Čang-co-lina je že odpotoval v Cin-wan-tao, kjer se bo pogajal z vrhovnim poveljmštvom čiliskih čet o podrobnostih premirja. Dnevna vesti Sovražniki naših pokrajin na delti. Največ strupa, ki je namenjen za pokončanje vseh pridobljenih pravic novih pokrajin, se zbira (poleg Trsta in Benetk) v Vidmu. Glasilo predstavnik tega strupenega centralističnega patriotizma se imrnuje «11 Giornale d'Udine*. V eni svojih zadnjih številk se hudo zaganja proti osrednji svetovalni komisiji na nove pokrajine, ki je naročila senatorju Salati, naj do jeseni sestavi stvarne predloge o vprašanju naših avtonomij (kot poročamo na drugem mestu današnje številke). Istočasno se zaganja 4udi proti socialistom, ki so predložili pred kratkim parlamentu resolucijo za vzpostavitev deželne avtonomije v novih pokrajinah. List pravi dalje, da je avtonomistični separatizem (!) zopern italijanski domovini, ki je ena in enotna. Na splošno je obžalovati, da se politiki in listi ne brigajo za to važno vprašanje z zadostno resnostjo. Ker pa bo moral izpre-govosrti svojo besedo tudi parlament — zaključuje videmsiki list — je verjetno, da se bo začela akcija, s katero se bodo obrezusprešili vsi poskusi za vzpostavitev Avstrije! Tako bruha omenjeno glasilo videmskih •o namenjeni za pasmo, je potrebno posebno dovoljenje ministrstva. Društven« vesti MDP Magd. Redni sestanek za danes odpade. Vrše se pa mandolinistične vaje ob 20H. __Odbor. Iz triaSkega življenja Jama v Piščancih pri Opčinah: skrivelišče sumljivih potepuhov. Bilo je pred par dnevi proti večeru: neki kmet se je vračal, z motiko na rami, s svojega polja proti domu v Piščance pri Opčinah. Ubral jo je, kakor po navadi, po bližnjici čez gmajno. Ko je šel mimo tamkajšnje jame, je zaslišal šepetanje. Šepetanje je prihajalo iz votline. Kmeta je gnala radovednost, da se je približal k skrivnostni votlini in pogledal s strahom vanjo. Pri tej priliki je zagledal štiri kosmate zanemarjene možakarje. Stali so na nekakih kamnatih stopnicah in se tiščali k steni v položaju, kot da bi se skrivail pred kmetom. Kmet si je natančno ogledal sumljive možakarje; nato je Šel po svoji poti. Kmalu je bil v Piščancih, in začel praviti znancem, kaj je videl med potjo proti domu. Novica se je seveda kmalu raznesla po hišah, in vsakega so obšle črne slutnje. O tem dogodku je izvedela tudi tukajšnja policaja. Včeraj, ko se je začelo svitati, so obkolili policijski agenti goriomenjeno jamo. Eni policijski agenti so se podali po kamnatih stopnicah v votlino, drugi so pa ostali zunaj. Kmalu so preskočili policijski organi v votlini nekatere rove in prišli v prostorno duplino. Tam so zagledali ob svetlobi električnih žepnih svetilk osem možakar IJalelfa na $90? dom in au dal prenočišče (Vit. tagliano je namreč brez stalnega bivališča). Včeraj zjutraj okoli 7. ur« je hottt Derche zbuditi prijatelja. Toda m se SMtlo začudil, ko je zagledal postelje, katero mu jm bil odkazal, prazno. Pri tej priliki so ga obšle črne slutnje: pogledal je v svojo jopo ... Ustnice nI bilo več! Par ur pozneje so spravili Constantina pod ključ. Agencija za službovanje. Neki Vincenc Sche-rilio je odprl pred nedolgim Časom na svojo roko, brez dovoljenja policijskega oblastva, v ulici Torre bcanca št. 21 agencijo «za uslužbo-vanje brezposelnih dejklet». Mož je prišel & to < stacuno> na zelo lahek način do zaslužka. Ker pa je bil ta zaslužek v nekakem navkriž-ju s policijo, so ukrenili gotovi organi, da se je s*Ae okoliščine. Kraj in dnevni red našega dbčnega zbora se bosta pra^ vočasno naznanila. Vodstvo. Borzns porodila. Tuja valute ca tržaškem trgaš Trsi, dne 13. junija 1922. ogrske krone........... —-.J-80 .J05 avstrijsko-nemtk« krone......io ^ čežkoslovaika krone.......S 2?"?? dinarji.............f ?7.73 leji..............13.50 marke ..........................t. dolarji . . ........... francoski ...............J^50 švicarski franki ..........3HO.-- angleški funti papirnati...... S9-20— S9.50 angleški funti, ..........™« napoleooi.................../*».— 'b/I> Ttbfb Trst, dne 13. junija 1922. 129 300 265 170) 477 1260 705 150 185 370 230 5S9 310 209 rv, kz M $ii &i Ofeftlnsfto Slgpgrctgo u Mutnijima iGMilnsko glrmfss u mmm zdravu telesnu ustrojstvu, ćudorednosti i dobru vla- Jadranska banka Coaulicb • • • • Dalmatia . • • • GeroHmich • • Libera Trieatina . Lloyd . . • • • Lussino . . • • Martinolids. « . Oceania . - • - Premuda . . • • Tripcovich • • • Ampelea . • . • Cement Dalmatia Cement Spaiato . • • • • • ••••• Narobite In »rite .EDINOST" ff1 PODLISTEK L S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivaa Vouk.) (16, Natalija je stala poleg klavirja prav nasproti Rudinu. Pri prvrh zvokih je zadobilo njegovo obličje prijeten izraz. Njegove femnoplave oči so počasi begale okoli in Me včasih ustavile na Nataliji. Pandalevski je končal. Rudin ni izpregovoril besedice in je stopil k odprtemu oknu. Dišeča megla je leža^ la kakor tanka tkanina nad vrtom; dre-motna svežost je vela od bližnjega drevja. Zvezde so tiho zagorevale na nebu. Poletna noč se je božajoče razlila po zemlji. Rudin je pogledal v temni vrt in se obrnil. — Ta glasba in ta noč, — je izpregovoril, sta me spomnili nat moja dijaška leta ,v Nemčiji: naši sestanki, nača pod» ofcnVe.., — Vi te bili v Nemčiji? — je vprašala Darja Miha jI ovna. — Preživel sem leto v Heidelbergu in skoraj eno v Berlinu. — In ste se oblačili kot dijak? Pravijo, da nosijo tam dijaki posebno obleko. — V Heidelbergu sem noatl visoke čižrae z ostrogami in surko s šmirami, a lase sem si pustil rasli do ramen,., V Berlinu se dijaki oblačijo kakor vsi ostaJi ljudi®* — Pripovedujte nam kaj iz svojega dijaškega življenja, — je izpregovorila Aleksandra Pavlovna. Rudin je začel pripovedovati. Njegovo pripovedovanje ni bilo posebno zanimivo. V svojih opisih je bil premalo Živahen, zato ni mogel vzbuditi smeha. Sicer pa je kmalu prešel od svojih osebnih doživljajev v inozemstvu k splošnemu razpravljanju o pomenu presvete in znanosti, o vseučiliščih in vseučilišču eni življenju vobče. V širokih in smelih potezah je podal ogromno sliko ... Vsi ao ga poslušali z globokim za- nimanjem ... Govoril je mojstrski, zanimivo, nekoliko nejasno... »oda ravno ta nejasnost je dajala njegovemu govoru posebno privlačnost. Obilica misH je ovirala Rodina, da se m mogel točno m jasno Izražati Slika se je menjala za s&ko; istoiako primerjave, ki so bile včasih nepričakovano drzne, včasih silno naravne. Njegova improvizacija m razodevala toliko zbranega in izkušenega govornika, ampak je izražala tre notno navdihnjen^. On ni izbiral besed: same in prosio so mu prihajale v usta, a vsaka beseda kakor da se mu je ulila iz duše, toliko prepričevalnega ognja je bilo v njih. Rodin je razumel, rekli H glasbo govora. Znal je tako udariti po posameznih srčnih strunah, da so vae ostale same od sebe zadrhteie. Marsikateri poslušalec ni morda niti točno razumel, o 6em je govoril; toda njegove prsi so se burno dvigale, neka? zavesa se je razgrnila pred njegovimi očmi, nekaj bleitečega je zagorelo pred njim. 0&M. Broj 1917-22. Matulji, dne 31. maja 1922. OBjtitifi fiHtiČGjO no mesto oDšiinsHo§ MiKs. Do 30. o. m. juna otvoren je kod ovog opštinskoga glavarstva natečaj na mesto lečnika-kiri:ria sa ovim honorarima. a) Plata za lečenje siromaka lira 6000.—; b) Skuparinski dodatak u iznosu od lira 2400.—, dok isti bude na snazi; c) paušal za konja u iznosu od lira 3600. Opština ima do 10.000 stanovnika, od kojih jedan deo ima pravo na besplatno lečenje. To pučanstvo, izuzevši malini broj osoba, govori isključivo hrvatskim jez;kom. Nate čajne molbe, koje treba da su propisno belegovane, imaju biti obložene kako sUdi: 1) Svedodžbom rodjenja, koja dokazuje dob te ne premašuje god. 45. 2) Uverenjem o talijanskome državljanstvu (opcija). 3) Uverenjem o nekažnjenosti (certificato penale. 4) Uverenjem o 5) Uverenjem o danju. 6) Uverenjem o upisu kao član reda leč-niku u Poli (Ordine dei medici in Pola. 7) Iskazom obiteljskog stanja. 8) Lečničkom diplomom u originalu Hi u overovljeno«« prepisu. 9) Svakim prilogom, koji motitelj drži zgodnim da ga prikaže u svom vlastitom interesu. Isprave treba da su belegovane, n prilozi navedeni pod brojevima 2, 3, 4, 5 i 7 ne smeju biti stariji od tri meseca dana. Natecatelj če sem toga morati da ili sve-dodžbama ili praktički dokaže, da pozna u govoru i pismu hrvatski i talijanski jezik. Dobitnik natečaja bit će primljen u službu provizornim imenovanjem, koje če trajati 18 meseci, a nakon što prodje ovo vreme kušnje moči će da bude stalno potvrdjen u službi, dok će definitivnomu steći takodjer pravo na opskrbu u slučaju invalidnosti, starosti i smrti. Imenovanje opštinskog iečnika sledi na podlozi i u posletke zemaljskog zdravstvenog zakona od 12. augusta 1907 L. Z. Z. br. 39 i namesništvene naredbe iz 16 marta 1909 br. II a-155-22-08 L. Z. N. 1909, komad XIV, te napokon na osnovi i u posletke punktacija rešenik u porečkoj konferenci od 15 novembra 1919 i reformovamh u onoj od 15 septembra 1920. (409) Načelnik: V. SINČIĆ. Br. 1916-22. Matulji, dne 31. maja 192: na ova lrrai lira Do 30. o. m. otvoren je pri ovome op-stinskome glavarstvu natečaj mesta: 1) Tajnika s platom od lira 7200. skuparinskom dodatkom od lira 2400.-stanarinom od lira 600.— godišnjih; 2) Dvaju kancelista s platom od 3600.—, skuparinskim dodatkom od 2400.— i stanarinom od lira 600.— dišnjih ; 3) Strcjopisara ili strojopisarice s pLa>tc*n od lira 3000.— i skuparinskini dodatkcFii od lira 1800.— godišnjih; 4) Zemljomera (geometra) s platom od lira 7.200.—( skuparinskim dodatkom od lira 2400.— i još k tomu dnevnicama po-lag cenika odredjenog za sudske činovnike; 5) Dvaju opstinskih Fcdara s platom od lira 3600.—, skupartnskšm dodatkom od lira 1200.— i paušalom za obuću i odelo u iznosu lira 450.— godišnjih. Natecatelji imaju dokazati talijansko državljanstvo, stanje obiteljsko, dob, zdrav telesni ustroj, neporečno ćudoredno vladanje i dobar glas, svršene nauka, službe dosad vršene, te poznavanje hrvatskog i talijanskog jezika u goveru i pismu. (408) Načelnik: V. SINČIĆ. Trakovi, moške la Ženske nogavice, robci, čistilo za Cev!}« Bril!, Eda, Lift. različni glavniki, Špaga, diieča mila, krtače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71 fiUCOMO LEVI, Trst. Via S. Hicolo 19 Inserirajte u „Edinosti" Urarna In zlatarna Trst, VEa Scallnata šf. 1 sprej :ma vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 18 Kupuje srebrne krone. Pozor na naslov! Pozor na naslov! iii \m\mi\\ reg. zadruga z o. z. Trst Ula deir Glma štev. 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 20 Via Friuli St tt!4 Zaloga In delavnica mnjoličniH peči In štedilniKou. 65 Izbera majoličnih piošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se delo v ckoliri Srebra KUOh »latui« po viijlh cenah kakor vsi drugI kupci ALBERT POVH - Trst, Via H