Slev. 99. v LjoHiiani, v pondeljek. 3. mala 1915. Leto XL1 Velja po pošti: Za oelo leto iiaprej . , za en meseo „ . . „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo K 26'-2-20 • n 29"— ■ ,, 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2~— V upravi projnman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: ~ za colo leto........ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 8'— n ostalo Inozemstvo . „ 12'— Enoitolpna peUtvrsta (72 oa); sa enkrat «... po 18 v za dvakrat . . . . „ iS „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popsnt. Porsčaa orala. utMusvtiiti Iti.: enostolpna petltvrsta po 23 vin. , Poslano: gar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen lis! za slovenski narod. enostolpna petltvrsta po 40 vin. izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 9. nrl pop, Hedna letna priloga Vozni red, Upravništvo ]e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrska 26,511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188. Danes 3. .maja praznujejo Poljaki obletnico poljske konstitucije, sklenjene 3. maja 1791. To ustavo so sklenili poljski domoljubi z namenom, da bi odpravili vse poljske politično napako in rešili svojo domovino; odpravili so na primer »liberum veto« ter upeljali dedno kraljestvo. V tej ustavi se razodeva. zares velika ljubezen do domovine in zrela politična modrost. A bilo ije že prepozno. Letos praznujejo Poljaki svoj narodni praznik sredi največje bede, ko je njih domovina poteptana od milijonskih armad in oblita s krvjo. A vendar jim letos bolj kakor kdaj prej vstaja upanje, da se bodo ravno letos približali svojim narodnim težnjam ter dosegli svobodo svoje nekdaj tako slav-rne domovine, katero tako žareče ljubijo in za katero so toliko trpeli in žrtvovali. Povsod, kjer prebivajo Poljaki, sc bodo letos vršile velike slavnosti. Na Dunaju se boslavnost začela s službo božjo in s slavnostnim govorom škofa andurskega v cerkvi sv. Mihaela; kademiki bodo priredili slavnostni bhod; slavnost se bo zaključila s slav-nosno akademijo v gledališki dvorani. [Tudi mi Slovenci se danes pridružujemo Poljakom v globokem prepričanju, Ida bi svobodna Poljska dala podlago fea evropsko ravnotežje ter bi nadarjenemu slovanskemu narodu popolni kulturni in narodni razvoj, zagotovila ss- terilo i korist siniti slovenstii Hrokim. m valitain Innakovi AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ruski napadi med dolinama Orav/a in Opor. Dunaj, 1. maja. Uradno poročajo: Na Rusko-Poljskem živahen topovski boj, ki je na raznih točkah trajal tudi ponoči, Ruske varnostne čete smo iz več postojank pregnali. Na fronti v zahodni Galiciji in v Karpatih ni nobene izpremembe. Na višine, ki smo jih osvojili med dolinama Oravva in Opor, je sovražnik tudi včeraj naperd ponovne napade, ki smo jih vnovič z zelo velikimi izgubami za Ruse odbili. Pri tem smo ujeli 500 Rusov. V jugovzhodni Galiciji in v Bukovini sc vrši od časa do časa artiljerijski boj, Južno od Zaleszczykov je neka naša baterija vžgala rusko municijsko zalogo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Uspeh naših čet med dolinama Orawa in Opor. Dunaj, 2. maja. Uradno razglašajo: Na Rusko Poljskem smo v nekaterih odsekih vrgli sovražnika iz prednjih postojank. Našo čete so pri tem došle na nekaterih točkah do črte žičnih ovir glavne sovražne postojanke. Na fronti v zahodni Galiciji in v Karpatih živahen topovski boj. Na višinah med dolinama Orawa in Opor so naše čete odbile nove silovito ruske napade, ujele 200 Rusov, prešle končno k napadu in osvojile po trdem boju močno rusko opirališče vzhodno od višine Ostry. Več sto Rusov so pri tem ujele in zaplenile strojne puške. . V jugovzhodni Galiciji in v Bukovini ni nobene izpremembe. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemško prodiranje v severozahodni Rusiji. Berlin, 1, maja. Veliki glavni stan; Boj pri Szavvle je za nas ugodno potekel. Po težkih izgubah so Rusi, potem ko so Szavvle na vseh štirih straneh zažgali, bežali v smeri proti Milavi. Zasledovanje se nadaljuje, Dosedaj smo ujeli približno 1000 Rusov, poleg tega je padlo v naše roke 10 strojnih pušk, velika množina vojne prtljage, municiiskih voz in posebno veliko mitnici je. Sovražne napade pri Kalvariji in južno smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika, pri čemur je bilo zopet ujetih 350 Rusov. Nasprotno se je pa Rusom posrečilo jugozahodno od Avgustova ponoči napasti nemško predstražno stotnijo in ji zadati težko škodo, Vzhodno od Plozka in na južnem bregu Pilicc smo odbili slabotne ruske napadv. Najvišje vojno vodstvo. Nemci prodirajo proti Mitavi. Berlin, 2. maja. Veliki glavni stan: Naše operacije v severozahodni Rusiji so dobro napredovale. Pri Kza\vle smo ujeli nadaljnih -100 Rusov. Med zasledovanjem beže-čih Rusov so dosegle nemške prednje čete ozemlje jugozahodno od Mitave. Ruske napade j>ri Kalvariji smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. 300 Rusov-je ostalo v naših rokah. Najvišje vojno vodstvo, M i t a w a leži severno od Szawli in .je komaj 40 km oddaljena od Ri-ge, ki je po velikosti tretje rusko obmorsko mesto. Mitava šteje okoli iO.OOO prebivalcev (okoli 10.000 Nemcev, 6500 judov itd.), Riga pa £00.000. RUSKA POROČILA, Rotterdam, 2. maja. Petrograjska poročila pravijo, da se jc pričel splošen napad zaveznikov na. rusko desno krilo. Pristavlja se, da stoje zavezniki v trdni, nepredorni fronti od Pjotrko-va do južno od Krakova in da sc v zahodni Galiciji lahko vname pomembna bitka, preden bi mogli dobiti Rusi potrebnih ojačenj iz Karpatov. Nadalje se poroča, da, kakor sc zdaj kaže, Ilindenburg ni zmanjšal svojih čet ob Njcmenu. To se najbolj sklepa iz tega, ker se pripravlja za nov sunek med Narewo ,Bobrom in Njeme-liora, katerega bi brez zadostnih čet nc upal. XXX S SAROŠKE FRONTE. Eperjes, 1. maja. Ob reki Ondavi sta zadnji dan in prošlo noč potekla razmeroma mirno. Samo gromenje topov se je čulo. Z nekega ruskega aeroplana, ki je letal nad Bartfo, so vrgli tri pisma. V enem prosijo ruski letalci vodstvo armade, da naj z njihovimi ujetimi tovariši lepo postopa. Ostali pismi sta naslovljeni na dva ruska ujeta letalca — častnika; poslali sta jima jih njuni družini. BITKA PRI STRYJU SE NADALJUJE. Petrograd, 2. maja. Listi poročajo o izredni silovitosti napadov Avstrijcev in Nemcev v Karpatih. Izjavljajo, da sc dne 24. aprila pričeta bitka krepko nadaljuje. AVSTRIJSKO PRODARINJE V KARPATIH PO ANGLEŠKI SODBI. London, 2. maja. Petrograjski poročevalci londonskih listov poročajo: Novo avstrijsko prodiranje v Karpatih sc vedno bolj osredotočujc v ozemlju Užoškega prelaza. Times« pričakujejo na tem mestu odločilni napad na ruske postojanke. Ruski generalni štab namerava »ožiti bojno črto. ZAKAJ RUSI V KARPATIH VEČ NE PRODIRAJO. Petrograjski dopisnih lista »Manche« ster Guardiaiv poroča: Po avtentičnih informacijah, s katerimi jc mogoče razpolagati, so Rusi povsod prekinili svoje prodiranje toliko časa, dokler ne odtečejo pomladanske vode in ne postanejo razmere za operacije ugodnejše. ŽELEZNA BRIGADA. Budimpešta, 2. maja. Vojni poročevalec »A Napa« se je zgovarjal z brigadirjem generalnim majorjem Za-hradničekom, ki z našim 27. domobranskim pešpolkom straži ogrsko mejo. Rekel je: Zahodna ruska ofenziva je bila skrajno težka in je stavila na naše vojake težke zahteve. Mojo brigado naziva.jo navadno železno, na kar sem s svojimi vojaki zelo ponosen. Brez povelja ni še šel noben mož moje brigade nazaj. Tudi zadnjič smo se umaknili po velikih zmagah le, ker se jc ukazalo in smo se razvrstili na ugodnejši črti Zborov, kjer smo pričen-Ši s 26. marcem svoje postojanke tako utrdili, da so liki hrošči ostali obešeni ruski vojaki v naših žičnih ograjah. Bataljonski poveljnik je ukazal, naj se ogenj ustavi, ker so naše krogle pre-luknjevale ruske vojake kakor sito. Ruske premoči zdaj ni več, kakor ob začetku vojske. Med padlimi vojaki jih je veliko starih in zelo mladih, ki še niso dovolj izurjeni. XXX ČESTITKA UJETIH PRZEMYSLSKIH ČASTNIKOV PRESTOLONASLEDNICI CITI. Dunaj, 1. maja. (Kor. ur.) Izredno gan' ljivo in nepričakovano čestitko je prejela nadvojvodinja Cita povodom svojega godu dne 27. aprila. Večje število avstro-ogrskih častnikov, ki so bili ujeti v Przemyslu, je poslalo nadvojvodinji naslednjo brzojavko: »Vojnoujeti častniki iz Przemysla v Sara-tovu prosijo, da smejo predložiti svoje naj-spoštljivejše čestitke k godu Vaše cesarsko Visokosti.« Nadvojvodinja Cita je bila nad tem udanostnim činom zelo vzrado-ščena in ganjena ter je na udanostno brzojavko odgovorila na najmilostljivečjši način. Cesar, ki so mu brzojavko predložili, je bil zelo razveseljen, da je dobil vest o vojnoujetih častnikih ter je izrazil svoje veselje nad tem dokazom udanosti. Sl*vfl piseid. Že enkrat smo priobčili nekaj dopisnic gosp. Stanka Velkavrha, prej praporščaka, sedaj poročnika pri 27. pešpolku, ki je bil po zadnjih vesteh ujet, oziroma sc pogreša, V naslednjem priobčujemo še nekaj njegovih dopisov z bojišča, ki so istotako polni mladostne svežosti, odkritosrčnosti in šegavosti, kakor so bili prvi ter jih bodo čitatelji gotovo z veseljem brali, R„ 12. januarja 19.15. Predragi starši! Dobil sem, hvala Bogu, nekje nekaj papirja, da Vam morem kaj več pisati. Smo v neki zakotni gališki vasi v zasneženih Karpatih. Ravnokar sem bral graške liste od 6. januarja. Pisana, oziroma tiskana je resnica. Predvsem naši počutki: jaz bolan na želodcu in močno Prehlajen. Pa bom že šc zdržal en čas; saj so tudi drugi. Vsi si pa želimo enega: ljudi! Pa bi res že enkrat prišli nazaj med ljudi. Tu je grozno. Rusi so še večji reveži, čeravno so v splošnem mladi in močni, lepi fantje. Vendar, kakor vsi pripovedujejo, nimajo prav nič jesti, Z veseljem sc nam dajo ujeti, ker jih zapeljuje k temu lakota in pa napoti. — Sedai počivamo in sc menjavamo v stražah na utrjenih hribih. Vsak dan sneži in gori bomo v kratkem imeli dva metra snega. Preskrba naših jc izborna. Jesti imajo po mojem mnenju preveč. Meni sc meso že upira in plačal bi za jabolko tudi pet kron, ako bi jc lc bilo možno dobiti. Umazan sem kakor kravji pastir, obleka povaljana, raztrgana in ob-žgana, eni čevlji skoro sežgani. Brada obeta postati dolga in kuštrava. Upadel nisem skoro nič, samo v obraz nekoliko. Noben človek, ki ne izkusi tega tu gori, si nc more niti predstavljati, kaj jc vse mo^-no. Ako bi se taki, kakršni smo, naenkrat pokazali v Gradcu ali v Ljubljani, bi mislili, da so se zbrale skupaj v bratovščino največje barabe lega sveta, ne pa 27lovci, ki sc izborno drže. Zastave imamo polovico. Ruske stotnije štejejo šc manj nego naše — do 100 mož. Ognjeni krst sem že prejel. Neki cucek me jc bil vzel na piko in me hotel na vsak način zadeti. Oddal jc name 15—20 strelov, a vse previsoko. Gledal sem, kje bi bil skrit (mi smo bili v dolini, Rusi v gozdu na griču), pa ga nisem izlaktiil, sicer bi ga bil na malo razdalje 500—600 korakov učil streljati, lo sc pravi: Kocka bi mu dokazal, da ni zastonj nosil žnor-ce . Dan preje bi me bili pa vragi kmalu ujeli z mojimi dvajsetimi možmi vred, čc bi sc Kocek ne bii ravnal po svojem predniku: Mene pa že na boja,« Naenkrat so bili na vseh straneh okoli mene, ker sem moral marširati v dolini. Neumnost! Umaknil sem se čez potok, pri tem pa padel v vsej svoji mogočnosti in z vsem, kar sem imel na sebi v vodo, ker se mi je zdrsnilo na skali. Torej tudi krst, seveda precej mrzel in moker, moker! Hotel sem na hrib in od tam dalje v ruske pozicije. No, pa cucki niso neumni, kar sem si že sam mislil, in so jo tudi ubrali v hrib. Pocedil sem jo tedaj nazaj čez drug visok hrib, s katerega sem videl nekaj ruskih pozicij. Hitro skica, par besedi in dragonec jc v diru nesel k polku list važne vsebine. Rusi so šli za menoj, to sc pravi: jaz sem šel, oziroma hitel pred njimi. Streljati sc radi velike razdalje ni izplačalo, obenem jc pa nastopila gosta megla. Šel sem počasi nazaj in pazil, da mi ni kdo zaostal, ker ljudje so bili izmučeni. Imel sem same stare črnovojnike, s katerimi sem imel cel dan in celo noč naporno stražo vrh hriba v mrzlem, snežnem viharju. Potem smo dobili pa takoj težko nalogo poizvedovanja, za kar jc treba samo spočitih in močnih, utrjenih ljudi. Poleg tega sem jih pa šc jaz podil, kakor hitro sem začutil pod sabo — j hrib. Kljub vsemu smo dobro in srečno i i opravili. Sedaj presedevamo in prečujemo celc j ' noči v mrazu in snegu, ludi v dežju. Naj- j i huje je pa blato čez kolena, ki polni naše i I jarke po hribih. Ni priietno. Včasih se ! oglasi na naši strani kak top, Rusi nimajo menda za enkrat tod še ničesar. To pasje življenje zna trajati tudi 14 dni, ampak potem sc bomo pa enkrat zbunkali, da bo dosti cunj. Upam, da sta prejela mojo zadnjo karto od tu. Želel bi tudi od Vas kratkega pisemca in če mogoče malo sadja (pomaranč, jabolk) in par kislih bonbonov. Vsi si želimo takih stvari. Čc bi bilo pa poleg šc kaj slivovke, tem bolje. Za abstinente jc tu slabo. Alkohol v pravi meri je vreden zlata. Darila domovine (>Liebes-gaben«) dobimo večkrat, posebno cigarete. Kdor ni kadivcc, tu kadi, Bog daj, da se kmalu zopet vidimo, Rusom že tenka prede. Sicer so pa imenitni vojaki. Reveži so tudi že skoro povečini bosi; škor-njice še imajo, a podplatov nič. Naši so pa sedaj vsi dobili nove čevlje — planinske! V naši bližini sc vsak dan spraskajo kak^ patrulje — brez večje nesreče. Počasi dobivamo lepo vreme, obenem pa tudi večji mraz. Res, čudno je življenje v vojni za izobraženega in ljudi vajenega človeka. Tu nismo ljudje, marveč neka bilja, ki jih jc strašno pogledati, podobna siccr ljudem, a brc/, misli in notranjega življenja, čakajoča samo na alarm in bojni vriše: stroji, ki delajo, kakor hitro sc pri-iisne na gotovo pipo ali kljuko ali knof . Glas imam čisto hripav. Škoda, da ni tu GENERAL KUSMANEK V NIŽNEM NOVGORODU. Kodanj, 1. maja. Branilca Przemysla, generala Kusmaneka, so prepeljali v Nižni Novgorod. ZA MRTVEGA PROGLAŠEN — OŽI-VEL. Krakov, 2. maja. Przemyslski okrajni glavar Zelcski, ki je obolel za pegastim le-garjem in katerega so proglasili za mrtvega, še živi. Nahaja se med ostalimi državnimi uradniki, ki so na potu v notranjo Rusijo. XXX Z AVSTRIJSKE RUSKO - POLJSKE. Krakov, 2. maja. Iz Pjotrkova, »glavnega mesta Avstrjsko - Poljske: Izvzemši poškodovanega kolodvora se nikjer ne poznajo znaki vojske. Spomin na bivše rusko gospodstvo je izginil. Prebivalstvo je že čisto vajeno na avstrijske častnike in vojake. Po cestah in po javnih lokalih vlada velikomestno življenje: gledališča, koncerti, kinematografi skrbe za spremembo in zabavo. Avstrijsko upravno ozemlje na Poljskem je razdeljeno v osem vojaških okrožnih poveljstev, katerim načelujejo štabni častniki. Tem so podrejeni vsi politični organi okrožja. XXX IZ OSVOBOJENE VZHODNE GALICIJE. »Nowa Reforma« je priobčila poročilo Očividca, ki je obiskal razne kraje vzhodne Galicije, v kolikor so jo zopet zasedle avstrijske čete. Ob železniški progi skozi Korosmoze ni videti toliko opustošenja, kakor bi se moglo sklepati iz prvih poročil, Pač je porušenih več železniških postaj, a mnogo krajev je še dobro ohranjenih. Prebivalstvo je veliko trpelo. Ruski vojaki so veliko pokradli, pokvarili in požgali veliko pohištva, mnogo stanovanj iz-premenili v konjske hleve. A ljudje vendar niso stradali, ampak celo jako dobro in po ceni živeli. Ker se živila niso izvažala, zato se je v mesta in trge dovažalo iz vasi toliko živil, da je dovoz presegal potrebo ter so cene neprimerno padle. V Stanislavovu so bila n. pr. jajca po 2 vin. V večjih mestih je nizka cena živil seveda igrala veliko vlogo. V Stanislavovu n. pr. meščani še radi pripovedujejo, kako se je pod rusko vlado po ceni živelo. Pa to je bila edina dobra stran ruske vlade. Vse drugo je bilo strašno. Vse prizadevanje ruske vlade je merilo na to, da prebivalce demoralizira. Posledica je bila, da je hitro ginilo rusofilstvo, kjer ga je sploh kaj bilo. Saj so rusinske moskalofile ravno tako pretepli in odirali kakor Ukrajnce. Ruski vojaki niso skrivali svojega zaničevanja do moskalofilov; zaničevali so jih kakor sploh povsod zaničujejo izdajalce. Stanislavovski gubernator Gavinski jc v zvezi z izdajalskim neznačajnim policijskim načelnikom Lukomskim vpeljal sramotno vohunsko vlado. V Stanilavovu se je napravilo mučno neprijetno ozračje, da so ljudje komaj dihali. Vse polno šikan, aretacij, glob. Rusifikacija je bila nasilna. Načela ruske vlade je dobro izrazil neki ruski častnik: »Galicija je čudna dežela; zemlja je ruska, denar židovski, jezik poljski, Rusifikacija torej mora uničiti židovski kapital in poteptati poljski jezik. To ie naš namen.« DRAGINJA V TARNOVU. Krakov, 2. maja. V Tarnovu vlada velika draginja. 1 kg soli stane 40 v, 1 kg surovega masla 5 K, 1 kg sladkorja 1 K 50 v, 1 liter mleka 60 v. XXX NOVO PRODIRANJE PROTI OSOV-JECU IN VARŠAVI. Kodanj, 2. maja. Po petrograjskih poročilih vpeljujejo avstrijsko-nemške čete na Rusko-Poljskem velik napad. Sodijo, da gre za novo prodiranje proti Osovjecu in Varšavi. NEMCI ZAPLENILI BONACIJSKA POSESTVA NA RUSKO-POLJSKEM, Berlin, 2. maja. Wolffov urad poroča: Da se maščuje nad ruskimi grozotami in ropanjem pri vpadu v vzhodno Prusijo, je vrhovni poveljnik na vzhodu naročil civilni upravi, naj zapleni vsa takozvana bona-cijska posestva. To so posesstva, katera je ruska vlada ob raznih poljskih revolucijah zaplenila. 120 BOMB V LOMŽO. Berlin, 2. maja. »Politiken« poroča iz Petrograda: V Lomžo je devet nemških letalcev vrglo 120 bomb. Ena bomba je padla v cerkev, kjer je bilo okoli 800 vojakov pri službi božji. Kakor po čudežu ni bil nihče ranjen. XXX SLOVANSKI UJETNIKI V RUSIJI. Uradna »Gazeta Lwowška« (izhaja v Biali) poroča po lvovskem »No\vem Wieku«, da v raznih ruskih in sibirskih mestih bivajo velike skupine slovanskih ujetnikov. V Tomsku so se slovanski ujetniki lotili raznih strok; služijo kot stražniki, brivci, izdelujejo klavirje, drugi zopet so rokodelci in trgovci. Skupina čeških ujetnikov v Tomsku je organizirala orkester, inteligentnejši dajejo lekcije kot domači učitelji. Vendar se ujetnikom ne godi povsod dobro. Irkutski gubernator je za svojo gubernijo izdal ukaz, ki prepoveduje sprejemati ujetnike brez vladnega dovoljenja, ujetnikom zabranja vstop v restavracije, sobe, hotele, prodajalne, vrte in v javna zabavišča, prepoveduje govoriti z ujetniki ali jih obdarovati. V Vologdi podpira ujetnike tamošnje dobrodelno društvo. V Vjatki jih podpira odbor, ki uraduje v guber-natorjevi pisarni. V manjših mestih in krajih pa trpijo ujetniki večjo bedo. XXX APRILA MESECA UJETIH 28.500 RUSOV. Meseca aprila so ujele naše čete po uradnih podatkih 28.500 Rusov. Ruskih vojnih ujetnikov je sedaj v naši državi okoli 350.000. XXX VELIKI KNEZ NIKOLAJ ČASTNI DOKTOR. Kakor poroča »Rječ«, je imenovalo vseučilišče v Odesi poveljnika ruske armade velikega'kneza Nikolaja Nikolajevi-ča in belgijskega kralja Alberta za častna doktorja. Istočasno je veliki knez imenovan za častnega člana društva za proučevanje starin. OBSOJENI RUSKI SOCIALISTI. Moskva, 2. maja. »Ruskoe Vedomo-sti« poroča iz Kijeva: Vojaško sodišče je obsodilo socialne demokrate: Sos-novskega na štiri, Sokolovvskega, Še-verdinskega in Čertoriškega pa na šest let ječe. XXX RUSKI IZVOZ. Ženeva, 1. maja. »Information« poroča, da znaša ruski izvoz v prvih dveh mesecih in pol 1. 1915. 21,004.000 rubljev nasproti 254,958.000 rubljem v prejšnjem letu, uvoz pa 44,150.000 rubljev nasproti 386,113.000 rubljem v prejšnjem letu, XXX DIMITRIJEV NI POSTAL RUSKI KNEZ. Sofija, 2. maja. Radko Dimitrijev je prosil svoje prijatelje, naj ga ne nazivajo s knezom, ker ni res, kakor se je poročalo, da bi ga bil ruski car imenoval knezom. Ker so odposlana zadnja Dimitrijeva pisma iz Odese, sodijo, da poveljuje armadi, ki jo nameravajo Rusi poslati proti Carigradu, Uspeli HolmnnnGveoo oMeep im, Dunaj, 3. maja. Vojni poročevalci brzojavljajo: Hofmannov armadni zbor je po najljutejšem boju osvojil višino onstran doline Holowezanke in zaplenil obilo vojnega materijala. Italijo. Po nemških listih nekaj drobnih vesti: Kralj pride dne 4. maja v Genovo k odkrPju Garibaldijevega spomenika v Quartu. Spremljali ga bodo ministrski predsednik Salandra, vojni, mornariški in finančni minister. Slavnostni govornik bo pesnik Gabriele dAnnunzio. Slušatelji milanske tehnike hočejo zopet predavanja. Zadevo radi profesorja Abrahama bo rešila mešana komisija profesorjev in dijakov. Socialistična stranka je v Milanu 1. maja sklenila resolucijo za nevtralnost, nikakor pa ne misli prirediti splošnega štrajka, če bi Italija prišla do vojne. Glede političnega položaja poudarja rimska »Tribuna«, da se s Francosko ni sklenila nobena pismena pogodba. Listi so namreč vedeli poročati, da hoče Francija v Tunisu dovoliti majhno popravo meje. Vse to so samo ugibanja in jc res le to, da se Italija pogaja z obema strankama. Zanimivo je to, da Italija smatra Sredozemsko in orientalsko vprašanje kot posebno skupino vprašanj, ki se dajo ločeno reševati. Pogajanja glede teh zadev se razvijajo navidezno ugodno. Izstrelek £2 cm možnarja, zraven francoski 75 mm in nemški 77 mm izstrelek. fotografa. Lederhasa sem videl dvakrat, z Majaronom se večkrat srečava. Vsi pa imamo iste želje: nazaj v skromne študen-tovske razmere! Čedim revolver in sabljo — vse zarjavelo; šivam jermenje — vse raztrgano; sušim obleko — vso mokro. Zaenkrat končam in ne morem povedati, kdaj zopet pišem, ker ni lahka prilika. Prisrčen poljub obema in pozdrav vsem v naši bajti ter vsem znanim! Bog daj skorajšnje svidenje! 6, februarja. Preljuba mamica! Danes zopet lahko pišem. Hotel sem pisati (2 dni iim nosil karto za rokavom) prav sredi bitk*-. v utrdbah, a sem bil tako zmrznjen, di f.koro karte nisem mogel potegniti i/./.-'; kaj šele pisati. — Jemo strašansko, p .-.v., požeruhi smo postali; samo po 10 dr.i noči v takem mrazu nepretrgoma zurvaj, to je hudo. Bolan pa nisem, ampak '.<:/.-dalje bolj zdrav. Če Bog da, da mi Ruf-.i kaj ne »našpilajo«, pridem čvrst in kosmat, umazan in ušiv nazaj. Bog daj, da bi zopet enkrat doma sedel! 10. februarja. Predraga mamica! Pišem Vama, dokler možno, vsak drugi dan. Prejmem tudi vse. Kadar mi kaj pošljete, dajte samo kako jabolko, kako suho močnato jed a la >-flancati« in pa sveče! Čevlje bi rabil, ker mi ie ene naša artiljerija zažgala. Oble- čen sem dovolj dobro. Jesti dovolj, imam že tri brade in dolge dlake. — Ravnokar nepričakovano prejel pošiljatev po Rdečem križu. Prisrčna, tisočera hvala! Tro-pinovec bo prišel prav in platno tudi. Stricu sem že pisal in mu danes zopet pišem. Saj vedno pisarim. — Tertinek pogrešan. Včeraj so nam ruske težke havbice kopale strašne jame — latrine. Hvala Bogu, za enkrat nam še niso grobov. Zdrav sem in z marodiranjem ni nič, 1000 poljubov! 21. februarja, Predragi očka! Hvala Bogu, še se zdrav kobalim po Škarpetih, Vsak čas morajo priti čevlji. Umazan in kosmat sem, da groza. Tako še nisem prebunkal pred-pu--.ta, ko letos. Vse noči zunaj in na »ple-•■■..:.■'. Precej dobro jih krešemo. Bog daj, v no prekolovratil do konca. To • ■ Danes pišem šele 5. dan, ker L.o mojJoče. Imeli smo ponoči h.htui iti u:.'* !<:/.!i in <■ drsali po gozdu in hribu precej daleč, dokler nismo prišli do kolena v blato. 4. marca. Predraga mamica! Par dni zopet nisem utegnil pisati. Imeli smo nemirno noč: mrzel snežni vihar in Rusi so rjuli, da je bilo odsile. Mrcine so bile pijane, ker smo siišaii, da so tudi gociii, streljali itd.; vsaksebi smo si 2000 korakov. Vendar ni bilo Dosebnetfa. Ako bi rada bolj natanko ve- dela, kje približno smo, poglejta v »Slovencu« z dne 26. februarja na prvi strani, zadnja kolona. Ime kraju A—y. Odstavek ima naslov: Iz bojev pri Dukli. — Mrzlo je. Čevljev še ni. En vlak pošiljatev je pred dnevi popolnoma zgorel. Za vse slučaje bom dobil vojaške planinske čevlje. Palec je že dober. Rezal mi ga je dr. Demšar. — Gre nam prav dobro, Životarimo v podzemeljskih brlogih, kjer tudi pišem ob plapolajočem ognju, Mastimo se celo s kurami. Največje veselje bi mi bilo: oktobra zopet v Gradec. Bog daj, da jo do konca tako srečno skozi »sfuram«, in če pridem v deževni jesenski dobi zopet domov, — »pohane gobe«! 9. marca. Predragi očka! Prejemam vse karle od Vaju, kakor vidim iz datumov. Čevljev pa še ni. Dobil bom erarične. Mraz zopet malo hujši, sneg, pa ni sile. Hudi so samo snežni viharji. Človek še svojih dolžnosti« nc more opraviti, kadar bi hotel, ker ga z »vsem« skupaj žamete. Neprestano davim uši. Vražja artiljerija nas zopet pomalem nadleguje, a brez škode, hvala Bogu. Velika noč sc bliža. To so že drugi prazniki. Za sedaj naj bo, bodo pa drugo leto zalo lepši in vesclej.ši. Sicer zdrav kot tele. — Prisrčne poljube in po-i zdrave Vama pošilja Vajin ušivec Stanko. Zbornica najbrže nc bo sklicana 12. maja, ker pogajanja do takrat šc no bodo končana. Vlada noče nositi sama odgovornosti, zato bo prepustila odločitev zbornici. Številni obiski diplomatov in poslanikov v Rimu kažejo, da sc odločilcv bliža. ' ITALIJANSKI OBOROŽEVALNI IZDATKI. Graški listi poročajo po »Ziiricher Zeitung«: V zadnjih devetih meseciji jc Italija, izdala 1 milijardo več kakor po navadi za' oboroževanje. PRIPRAVE ZA NOVO ZASEDANJE ITALIJANSKE , ZBORNICE. Rim, 2. maja. (Kor. urad.) Listi poro«, čajo, da se je pečal ministrski svet s pripravami za novo zasedanje. Ministrski svet je pooblastil ministrskega predsednika Salandro, naj se sporazume z zborničnim predsednikom o sklicanju parlamenta. Mm, 3. maja. Ministrski svet je naročil ministrskemu predsedniku, naj skupno z zborničnim predsednikom sestavi dnevni red za prvo sejo zbornice. Zbornica bo imela redna posvetovanja, Prvi majnik je v Italiji potekel mirhp. ITALIJANSKI SOCIALISTI IN V9J-SKA. Kodanj, 2. maja. »Times« poročajo iz Rima, cla so socialistični voditelji v neki seji, ki so jo imeli v Milanu, sklenili resolucijo, v kateri svare vlado precl vojsko. Nadalje pa izjavljajo v resoluciji, da socialisti v slučaju mobilizacije ne nameravajo pričeti splošne stavke. DELAVSKE DEMONSTRACIJE. Dunajski listi poročajo iz Rima: Vi industrijskem okraju Tratto v Toska-ni so delavci nenadno stopili v stavko. Okoli 2000 ljudi demonstrira po ulicah. Tudi v okrožju Biella (Piemont) so bile demonstracije. Delavci so klicali: »Dola hočemo!« Skupna ii»a Mmrm v Budi pesi). Budimpešta, 1. maja. (Kor, ur.) Kon< ferenca v ministrskem predsedstvu je trajala od 11. ure dopoldne do blizo pol štirih popoldne. Navzoči so bili: oba mini-strska predsednika grof Stiirgkh in groi Tisza, oba finančna ministra pl. Engel in dr. Teleszky, domobranski minister vitez pl. Georgi, honvedni minister baron Haza; in vojni minister vitez pl. Krobatin. Pri posvetovanju je šlo za inodalitete glede pre-skrbnih užitkov vojaških oseb, o čemer se je pokazalo popolno soglasje prizadetih činiteljev. Avstrijski ministri so se ob peti uri 15 minut zvečer odpeljali nazaj na Dunaj. i morju. UJETA POSADKA AVSTRALSKEGA PODMORSKEGA ČOLNA V CARIGRA-DU. Carigrad, 2. maja. (Iv. u.) Ujeto posadko avstralskega podmorskega čolna »A E 2«, trije častniki in 29 mož so prepeljali v Carigrad. FRANCOSKI NADDREADNOUGHT' IZPUŠČEN V MORJE. EorcIeauK, 2. maja. (K. u.) »AgencC Ilavas« poroča: Včeraj zjutraj so v na-zočnosti ministrskega predsednika in drugih dostojanstvenikov izpustili v morje naddreadnought »Languedoe«. Izpuščen je bil v morje srečno, a vsled lastne brzine jc ladja priletela na nasproti ležeči breg, kjer je razbila nek čoln in ubila tri osebe. PARNIK »SVORONO« BIL POTOP* LJEN V 12. MINUTAH. London, 2. maja. (K. u.) Reuter poroča: Torpediran je bil med vožnjo iz Port Talos v Arhangelsk ruski parnik »Svorono«. Posadka, 24 mož, jo komaj zapustila ladjo, preden so Nemci izpustili torpedo. Parnik se jc potopil v 12. minutah. 15.GOOTONSKI PARNIK POTOPLJEN London, 2. maja. (Kor. ur.) Reuter pcc roča: Neki nemški podmorski čoln je tor-pediral 15.000tonski parnik »Edale«, ki jc vozil iz južne Amerike. Posadko so izkrcali na otokih Silli. (Opazka Wolffovega urada: Po Lloydovem registru obsega parnik »Edale« le 3100 ton.) POTOPLJEN RUSKI PARNIK- London, 2. maja. (Kor. ur.) »Reuter^ poroča: Pri otokih Blašketo ob zahodnem obrežju Irske je neki nemški parnik potopil neki ruski parnik. Posadko so rešili in prepeljali na otok Valentia. fapiie priprave. Haag, 2. maja.' »Daily Telegraph« po-toča, ua stoji na Japonskem zdaj 1,200.000 mož pod orožjem, Ko jc izročil japonski poslanik v Pekingu nreosnovanih 24 za- htev, ni zahteval, naj Kitajska v določenem roku odgovori. Potres ob oboli (adranskeoa morja. Rim, 2. maja. Ob obali Jadranskega morja so čutili ponoči na 1. majnik potres. V Pezaru, Tianu, Senigaliji in Jesiju je prenočilo prebivalstvo pod milim nebom. li no Kavkazu. Petrograd, 29. aprila Ruski generalni štab kavkaškc armade poroča: .V smeri na 01ty so naše čete zasedle na turškem ozemlju več važnih točk. Bila se jc tudi mala bitka na prelazu Hungadouk v Ascrbcidžanu. Na ostali fronti ni bilo bojev. Petrograd, 30. aprila. Dne 27. aprila je bila onstran Čoroka neznatna praska. V Aserbeidžanu so naše čete pregnale Turke iz Kotura. Sicer nič novega. Boji na zahodu. Nemško uradno poročilo. Neuspeh zaveznikov pri Ypernu. Berlin, 1. maja. Veliki glavni stan: Včeraj sporočeni boji na zahodnem bregu prekopa severozahodno od Yper-na so se končali z zelo izgubepolnimi neuspehi sovražnika. Vzhodno od prekopa, severno od Yperna, je sovražnik večkrat brezuspešno napadel. Trdnjavo Diinkirchen naprej obstreljujemo. Med rekama Maas in Mosel je prišlo le med Aally, in Apremont do infan-terijskih bojev. Vsi francoski napadi so se izjalovili s težkimi izgubami. Dne 29. aprila smo vrgli Rusom nekaj granat kot odgovor na obstreljevanje mirnih kraiev, ki leže za našo fronto. Ker je sovražniku pomen tega postopanja znan, bi mu bilo lahko obvarovati Reims pred obstreljevanjem. Sovražnik je včeraj izgubil tri letalce. Neko angleško letalo smo sestrelili jugozahodno od Thielda, drugo pri Wieltje severovzhodno od Yperna, tretje smo pri Nieder-Sulzbachu v Alzaciji prisilili, da se je spustilo na tla. Najvišje vojno vodstvo. i, Novi napadi na Flanderskem. Berlin, 2. maja. Veliki glavni stan: Na flanderskem je poskušal sovražnik po zelo močni artiljerijski pripravi našo novo postojanko severovzhodno od Yperna navaliti, in sicer so napadli Francozi odločno med prekopom in cesto Ypern—St. Julien, Angleži pa vzhodno. Napori so bili posebno vsled našega ognja od strani in za hrbtom iz krajev Broodseinde in Veld-hoek popolnoma brezuspešni. Tri strojne puške so ostale v naših rokah. V Argonih so naši napadli severno od Le Four de Pariš dobro napredovali. Kljub najsilnejši protiobrambi so izgubili Francozi več jarkov in 156 ujetnikov. Med rekama Maas in Mosel je prišlo v gozdu Pretre do ljutih bojev, kjer so Francozi večkrat z velikimi množicami napadli. Mi smo odbili te napade, ki so na več točkah dosegli naše jarke, s težkimi izgubami za sovražnika in ujeli 90 sovražnikov. Včeraj smo zopet dve sovražni letali napravili za boj nesposobni. Eno smo pri Reimsu sestrelili, drugo pa severozahodno od Verduna prisilili, da se je kar najhitreje spustilo na tla. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Četrtek, 29. aprila, ob 3. uri popoldne: V Belgiji smo v zvezi z belgijskimi četami neprestano napredovali proti severu na desnem bregu yserskega kanala. Ujeli smo 150 mož in dve strojni puški. Na višinah Moze in v Vogezih se ni zgodilo nič novega, Sovražnik je metal iz letal zažigal-ne bombe na odprto mesto Epernay, v katerem so bile samo sanitetne formacije. Natančnejša poročila vedo poročati, da se je Zeppelin, ki je zadnji teden metal bombe na Duncquerque, razbil ob drevju in je docela izgubljen. Ob 11, uri ponoči: Dan je bil miren. V fioči na četrtek smo z lahkoto zavrnili dva nemška napada: enega proti belgijskim četam severno od Yperna in druzega pri Epargesu. Petek, 30. aprila, ob 3. uri popoldne: Severno od Yperna smo v okolici Steenstraate prodrli naprej. — Na Reims je padlo 500 granat; v mnogih hišah je izbruhnil Požar, katerega smo pa kmalu udušili. — » Champagni je sovražnik obstreljeval am-"ulance in ubil enega zdravnika. — ^ se, da so nemške vojne ladje ob belgij-s«f obali. Na Duncquerque je padlo vče-r®i 19 bomb velikega kalibra, 20 oseb je ubitih, 45 ranjenih. Več hiš je porušenih, Sohota, 1. maja, ob 3. uri popoldne: u Queen Elizabeth-/. Obstreljevanje je nudilo ponoči krasno, a obenem strašno sliko. Dopisnik je naštel do polnoči 150 strelov izstreljenih iz največjih ladjinih topov. V sredo so zopet pričeli obstreljevati mesto. TURKI ZOPET POŠKODOVALI VEČ LADIJ IN POTOPILI VEČ ČOLNOV. Carigrad, 2. maja. (Kor. ur.) Zasebno poročajo z Dardanel: Ogenj turških čet je potopii več čolnov, v katere je bežal sovražnik. Sovražne bojne ladje, ki so krile pehoto, so večkrat zadele granate turških baterij in jih prisilile, da so se umaknile. Neki turški letalec je uspešno metal bombe na sovražne bojne ladje. OPROŠČENI BOLGARSKI VOJNI UJETNIKI NA LEMNOSU. Sofija, 2. maja. Angleži so preiskali jetnišnice na Lemnosu, v katerih so našli veliko ujetnikov še z balkanske vojske sem, katere so takoj izpustili. V Bolgariji so zato strašno ogorčeni, ker se je Grška obvezala s častno besedo, da takoj, ko se sklene mir, oprosti vse vojne ujetnike. Francoski mornariški minister o obstreljevanju DOnkirckna in o zasedenju Goiiipolija. Pariz, 2, maja. (Kor. ur.) Poročevalcem je izjavil mornariški minister Augagneur, da so trdnjavo Dtinkirchen 'obstreljevali Nemci s težkimi topovi od najbližje točke na bojni črti. O zasedenju Gallipolija je izjavil minister: Izkrcanje zavezniških čet spada med najslavnejše čase francoske po-vestnice. Zdaj morajo hitro slediti odločilni dogodki. Izid se pričakuje z največjim zaupanjem. Z juga. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO O OPERACIJAH NA JUGU. Dunaj, 1. maja. Uradno razglašajo: Na južnem bojišču v zadnjem času razven osamljenega topovskega boja ob meji ni bilo nobenih važnih dogodkov. Vzhodno od Trebinja je naš artiljerijski ogenj razkropil črnogorske sile, ki so se predaleč upale, in porušil njih bivališča. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. BOLEZNI V SRBIJI. »Hrvatski Dnevnik« poroča: V Nišu je obolel na pegastem legarju dr. Rasan, šef ameriške misije »Rdečega križa«. — Do 17. marca, do takrat imamo zanesljive informacije, je umrlo v Srbiji vsled epide-mičnih bolezni 71 zdravnikov. Tako imenovani list. GIERS V BUKAREŠTI. Bukarešt, 2. maja. Ruski poslanik pl, Giers je došel iz Rima v Bukarešt, GRŠKI KRALJ OBIŠČE MACEDO-NIJO. Atene, 28. aprila. Bržkone se poda kralj Konštantin v par dneh na potovanje v Macedonijo, da obišče utrjene postojanke. Dan odhoda še sicer ni znan, toda vsi vojaški zbori v Novi Grški so dobili povelje, da se pripravijo na kraljev obisk. Boji v Tripolisu. BOJI PRI KASR BUDDI, TRIPOLIS. Rim, 2. maja. (Kor, urad.) »Agenzia Štefani« poroča iz Tripolisa 1. t. m.: Polkovnik Miani, ki operira v pokrajini Or-fella, brzojavlja iz Svita tripoliški vladi, da je zjutraj 29. aprila napadel vstaški tabor Kasr Buddi južno od Svita, Takoj pri-četkom boja je nepričakovano nekaj naših prestopilo k sovražniku, vsled česar je postal položaj rednih čet zelo težaven, a so se oprostile iz njega, dasi s težkimi izgubami, ker so se hrabro borile in došle v utrdbo Sirt, Ameriški vojni material. Angleška je do 15. aprila dobila za 550 milijonov, Francoska za 820 milijonov, Rusija za 305 milijonov vojnega materijala iz Amerike. Razna poročilo. YPERN NEPREMAGLJIV? Rosendaal, 1. maja. Iz Londona poročajo: V armadnih krogih priznavajo spretnost nemškega napada. Ypern smatrajo za nepremagljiv. Nikdar se ne bodo Nemci drznili napasti ta kraj, ki je oborožen s topovi najtežjega kalibra. SPOPAD OB SUEŠKEM PREKOPU. London, 2. maja. (Kor. ur.) Tiskovni urad poroča: Pri Sueškem prekopu se je spopadel nek mali turški oddelek z indijsko kavalerijo, ki je ujela nekaj Turkov. NOVO PERZIJSKO MINISTRSTVO. Teheran, 2. maja. (Kor. urad.) Nova vlada se je sestavila. Potrdil jo je že šah in medšli. Ministrski predsednik in začasni vojni minister je princ Ain ed Danleh, zunanji minister Schakht es Hamus Sal-taneh. ZAROTA V INDIJI. Nagli sodi poslujejo v Benegaliji v 17 okrajih. 1600 zarotnikov je zaprtih. PARNIK EDALE OBSEGAL 5000 TON. Berlin, 2. maja. (Kor. ur.) Iz Amsterdama se popravlja, da je obsegal torpedi-raniparnik Edale 5000 in ne 15.000 ton. Ljubljanske novice. lj Otvoritev novega kinematografič-nega gledališča »Kino Central« v deželnem gledališču je, kakor kaže uspeh, občinstvo sprejelo z jako živahno simpatijo. Na višku je pri otvoritvi pač bila velika slika iz življenja »Črnovojnik«, v kateri se vrste pestre slike iz življenja in trpljenja naših črnovojnikov na jugu. Živo slika pred našimi očmi zgodovinske trenotke. Zračni prostori deželnega gledališča, udobni sedeži tudi mnogo pripomorejo k dobremu razpoloženju, Kdor se hoče za eno uro in pol razvedriti, naj poseti »Kino Central«. Pridite in poglejte! Danes je zadnji dan velikega zanimivega otvoritvenega programa, ki je pristopen tudi mladini. Jutri popolnoma nov spored, na katerem bo posebno kinematogra-fično vojno poročilo, ki bo zastopano z nad 60 posnetki. Na jutrišnjem programu je tudi senzacionelna iznajdba »Avtomobil na suhem in na vodi« (Hydroavto), ki je sedaj redna točka največjih svetovnih ki-nematografičnih gledališč, dalje drama v štirih dejanjih »Zlati rogovi« in komične slike »Berlinci med seboj ter zmešnjava nad zmešnjavo«. lj Jutrajšna prodaja kruha v mestni vojni prodajalni. Jutri in prihodnje dni, dokler se kaj drugega ne ukrene, dobi v mestni vojni prodajalni kruh na krušne znamke še vsakdo. Na vsako krušno karto se — kakor danes oddaja za 10 odrezkov četrt hleba kruha za 50 vin. Kdor nima od magistrata izkaznico za mestno vojno prodajalno dobi pol hleba kruha na eno krušno karto, seveda za 20 odrezkov in za 1 K. lj Prah smo včeraj požirali v Ljubljani v nekoliko preobili meri. Mnogo se piše o higijeni, mnogo uradnih navodil imamo, kako se v sedanjih časih varovati bolezni, zato upamo, da bo m e s t n i f i z i k a t poučil mestno županstvo, da voda ni moka in da z njo ni treba »šparati«, kadar je treba uničevati bacile. Zdravje Ljubljančanov je tudi nekaj vredno, zato — škropite ulice! lj PozorI Imetniki obrtnih kmetijskih in gospodarskih obratov se opozarjajo, da poteče rok dolžnosti naznanila obratnih delov, ki so docela ali po pretežnem delu iz aluminija, svinca, bakra, medi, niklja ali rdeče litine dne 5. m a j a. Tozadevne tiskovine se dobe v obratnem oddelku mestnega magistrata, kamor se naj tudi pošiljajo izpolnjene nazaj. ij Umrli so v Ljubljani: Mihael Babnik, posestnik, 42 let. Marija Rem-škar, posestnikova hči, 40 let. — Mihael Sraj, bivši posestnik, 78 let. — Marija Thomann, sodnega pravdnika vdova, 81 let. — Janez Matoš, bivši premogar, 37 let. lj Stranke se vnovič opozarjajo, da se krušne karte za vsak bodoči teden dobivajo i z k 1 j č n o samo ob p e t -k i h, in sicer pri ravno tistih komisijah in ob ravno tistem času kakor prvič. Na želje strank se med tednom ne bo oziralo. Dnevne novice. -f- Glavni redni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze je zboroval včeraj ob veliki udeležbi zastopnikov Zvezinih skupin in plačilnic. Pred občnim zborom so bili zborovalci in zborovalke pri sv. maši v kapelici Alojzevišča. Med sv, mašo so prav lepo pele pevke, krščansko socialne tobačne delavke. Predsedstveno poročilo za poslovni leti 1913. in 1914. je podal Mo-škerc. Načelniku, deželnemu odborniku dr. Ivanu Zajcu, ki je pri vojakih, se je odposlal brzojavni pozdrav. Zbor sta pozdravila deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in odbornik dr. Evgen Lampe. Iz predsed-stvenega poročila posnemamo: Na Kranjskem je 28, na Štajerskem 19, na Koroškem 3, na Primorskem 6 skupin. Shodov je priredila J. S. Z. 1. 1913, na Kranjskem 32, 1. 1914. 34; na Štajerskem 1. 1913, 28, I. 1914. 43; na Koroškem I. 1913. 4, 1. 1914. 4; na Primorskem 1. 1913. 1, 1. 1914, 4; torej I. 1913. 66, 1. 1914. 85. Vojska je seveda akcijo zelo omejila. Načelstvenih sej je bilo 35. Pisarna je rešila lani 4357 vlog, letos že 632, Obširno poroča glavna bla-gajničarka ga, Dolenc o stanju blagajne. Rezervni zaklad je znašal 31. decembra 1914 31,028 K. Glavni tajnik dr. Mohorič obširno poroča o nalogah J. S. Z. in glede na sedanjo draginjo. Nadzorstveno poročilo je podal Vinko Zabukovec, ki je poročal tudi o tekstilnem odseku, O rudarskem odseku je poročal tov, Zupan iz Trbovelj, o železničarskem odseku Moškerc. Posl, Gostinčar jc izvajal, kako naj se vodijo skupine, O poslovanju štajerskega okrožja jc poročal urednik Žcbot. Vsa poročila so se vzela na znanje. Volitve so izpadle takole: Predsednik dr, Jakob Mohorič, I. podpredsednik Miha Moškerc, II. podpredsednik Anton Žnideršič, III. podpredsednica Karolina Rotter, zapisnikar Krischc, namestnica Ivanka Brate, blagaj-ničarka Poldka Dolenec, nadalje šc 12 odbornikov, namestnikov in nadzorstvo. -j- Apostolstvo sv. Cirila in Meto. da. Odbor prosi, naj se v enem tednu dopošljejo za leto 1914 nabrani prispevki ter naznani število članov v posameznih župnijah. Apostolstvo bo svoje delovanje tudi v sedanjih razmerah nadaljevalo v zavesti, da jc to delo sedaj še bolj potrebno kakor kdaj prej. V kratkem bo izšlo letno poročilo. -f- Odlikovanja. Cesarsko pohvalno priznanje se je naznanilo stotniku 26. dom, p. Edvardu Herrmann, Srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste so dobili: četovodja 3. dom, p. Franc Rakusch; narednik Franc Sošic in četovodja Peter Božič, oba pri 5. dom. p.; narednik kadetni aspirant Hubert Novak, štabni narednik Alojzij Cenar in de-setnik Josip Barlič, vsi trije pri 27. dom, p,; četovodja 26. dom. p. Josip Mastnak, Srebrno hrabrostno svetinjo II, vrste so dobili: narednik Ivan Černošek, infanteristi Ivan Torker, Ivan Masko in Urban Leto-nja, vsi štirje pri 4, dom. p.; četovodja Mi-hael Zupane, poddesetnik Franc Omerzu in infanterist Josip Podgorelc, vsi trije pri 26. dom. p.; štabni narednik Alojzij Cenar, poddesetnik Josip Kerčin, infanteristi Ivan Čadej, Josip Šribar, Anton Jakončič, Peter Nardin, Franc Borišek, Josip Korošec in Franc Golob, vseh devet pri 27. dom, p,; predmojster Josip Cerkvenik pri 22. dom, poljski havbični diviziji; ognjičar pri 22, domobr, polj. top. diviziji Ivan Oblak, -f- Osebne izpremembe v vojski. V položaj »izven službe« je prestavljen Josip Rapoc, poročnik 97. pp. Cesar je dovolil linijskemu ladijskemu zdravniku dr. Rudolfu Kobal, da sme nositi kraljevi pruski kronski red III, vrste, V položaj »izven službe« so prestavljeni poročnik 26. doni, p. Pasko Vizin, stotnik Alojzij Poljanec in nadporočnik Avrelij Metlikovitz. + O 27. pešpolku sc poroča giu* škim listom iz Karpatov, da je v drugi polovici marca zasedel severni rob gorovja, ki se razteza od Zborova proti zahodu. Zgradili so v zaraščenih gorah strelske jarke in jih zavarovali z žičnimi ograjami. Polk je štel 4000 mož s 460 konji, ko jc došel bataljon s stotnikom Arnoldom Ilallerjem. Ker je deževalo več dni, so bili poplavljeni strelski jarki, a deset dni, poročalo se jc dne 25. m. m., jc lepo, krasno spomladansko vreme. Artiljerija strelja uspešno na črte ruske pehote iu na rusko artiljerijo. Polku poveljuje nekaj časa sem polkovnik Avgust Dorotta, prvemu bataljonu podpolkovnik Danijel pl. Schnader, drugemu stotnik pl. Imelie, tretjemu major Liegl in četrtemu stotnik Rech. Armadni višji poveljnik nadvojvoda Friderik si je ogledal zbo-rove postojanke in si je pustil predstaviti odlikovane častnike in vojake. — Nevžiten kruh. »Edinost« poroča, , da nekateri peki v Trstu prodajajo kruh, v katerem se dobe kosi gnilega krompirja — Smrt učitelja. Iz Sežane poročajo, da je umrl učitelj Josip Mahorčič. Zadnji čas je služboval v Dutovljah. — V ruskem ujetništvu sta pravnik J, Furlani, rodom iz Dekanov, in Fran Vatovec, trgovec z oljem v Trstu. — Uspešno deio naše obmejne policije. Celovške »Freie Stimmen« pišejo i i Pontabelja: Zadnji čas sc je posrečilo naši previdni obmejni straži, da je prijela več sumljivih oseb, ki so jih izročili večinoma vojaškemu sodišču. Med drugim so prijeli nekega vojaškega odvetnika, ki je potoval z napačnim potnim listom. Po spretnem zaslišavanju so mu dokazali krivdo in ga izročili sodišču. Drugi slučaji tičejo zopet osebe, ki jih zasleduje sodnija in vojaške begunce. Delovanje zasluži priznanje tembolje, ker se mora le kratko časa porabiti za pregled in ker se mora gledati na to, da niso prizadeti nedolžni, — Umrl je v Celovcu 311elni oženjeni podlovec lovskega bataljona št. 8 Peter K o 1 a r i č iz Vurberga pri Ptuju. — Umrl je v Novem dr. Rok Mrzljak, dvorni svetnik in predsednik okrajnega sodišča v Sarajevu v pokoju. -f Vojaške vesti. Prestavljen je vo* jaški nižji živinozdravnik v rezervi, po* ročnik 53. pp. Lovrenc Tepina k drag. div. št, 3. Dopust s čakalnino, in sicer za tri mesece je dobil nadporočnik 97, pp. Rudolf pl, Badynski. V položaj »izven službe« je prestavljen poročnik 17. pp. dr. iur. Milan Šubic. Umirovljen je stotnik 17. pp> Oskar Galle. -f- Iz seznama izgub št. 169. Pi'a' porščak Cibej Josip, 4. bos. herc. p., ranjen; kadetni aspirant Gor j up Viljcni, 4. bos. herc. p., Trst, ranjen; stotnik Kobelnigg Emilijan, 4. bos. herc. p., ranjen; poročnik Novakovič Robert, dom. p., Trst, ujet; praporščak Skal-nik Robert, 27. dom. p., ujet; Fabris Le-opol, 20. lov. bat., 4. stot., mrtev (26. marca 1915); Hrovatin Josip, 20. lovski bat., 2. stot., Jablanica, mrtev (26. do 27. marca 1915); Jesili Matija, nnrl. stražmojster, 12. dež. orožnišUo poveljstvo v Ljubljani, 2. oddelek, ujet na Ruskem; Jugovac Engelberet, 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; Kocjančič lv.» Trst, ujet v Srbiji; Kovačič Benedikt, 20. lov! bat., Komen, ranjen; Legvait Karel, 20. lov. bat., 2. stot., Šmarje, mrtev (26. marca 1915); Lukofnjak Blaž, 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; Oprešnik Mihael, 20. lov. bat., 2. stot.. Planinska vas, ranjen; Peneč Josip, 20. lov. bat., 2. stot., mrtev (27. do 27. marca 1915); Rak Franc, 20. lov. bat., 8. stot., mrtev (26. do 27. marca 1915); Škerlič Ivan, 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; Škorc Iv., 26. črnovoj. pp., 14. stot., iz brežiškega okraja, mrtev (16. februarja 1915); Štruc Jakob, 20. lov. bat., 2. stot., Slo-venjigradec, mrtev (26. do 27. marca 1915); Terbin Alojzij, 20. lov. bat., 1. st., ranjen; Velušček Mihael, 20. lov. bat., 1. stot., mrtev 26. marca 1915); Vouk Anton, 20. lov. bat., i. stot., mrtev (26. marca 1915); Žiberna Alojzij, 20. lov. bat., r. st., Povir, mrtev (26. do 27. marca 1915); Zmajšek Anton, 20. lov. bat., 2. stot., brežiški okraj, mrtev (26. do 27. marca 1915); Zobec Josip, 20. lov. bat., 2. stot., ranjen. -f Za aprovizacijo Trsta. Test, 1, maja. (Kor. ur.) Aprovizacijska komisija za Trst in okolico je imela danes sejo, v kateri je namestnik baron pl. Fries Skene predvsem naznanil, da je v sporazumu z ravnateljem skladišč odredil, da se imajo odslej vse pošiljatve moke, krompirja in drugih živil, ki dojdejo aprovizacijski komisiji v Trstu, spraviti v c. kr. skladišča in ondi hraniti. Skladiščno ravnateljstvo bo dalje nakupno vrednost kakor tudi transportne stroške predujemoma pokrivalo in oskrbovalo izdajanje blaga po napotku aprovizacijske komisije. Neka tukajšnja industrijska tvrdka je izjavila, da je v svrho, da se poceni in olajša mlenje turšice, pripravljena v enem izmed skladišč pod ugodnimi pogoji postavili električni mlin. Komisija je dalje sklenila, da se takoj začne prodajo krompirja po enotni ceni 20 vinarjev za kilogram na trgih in v prodajalnah, ki se občinstvu na primeren način označijo; moka za polento pa se začne prodajati po zmerni ceni tekom tedna. Z ozirom na vsestransko priznano potrebo, da se vse aprovizacijske stvari združijo na enem mestu, se je dalje sklenilo, da se posebne komisije, ki so se ustanovile za preskrbo mesa in živine, združijo z aprovizacijsko komisijo in se delo tako razdeli, da se za obravnavanje posameznih podrobnosti ustanove specialni odbori dveh do štirih oseb. — Nato so se vzela na znanje izvajanja dvornega svetnika pomorske oblasti grofa Viktorja Attemsa o dosedanjem delovanju komisije za aprovizacijo z ribami ter se je končno izvršilni odbor pooblastil, da poizkusi z uvažanjem in prodajanjem danskega mesa v Trst, — Umrl je dne 1, maja t. 1. v Škofji Loki učitelj Janko Pianecki po kratki bolezni za pljučnico. Pogreb je bil danes, v ponedeljek, 3, t. m., ob 5. uri popoldne. — Finančna pogodba med Hrvatsko in Ogrsko je bila po peštanskem parlamentu podaljšana do 30. junija 1916. Za dovoljenje Hrvatske nobeden niti ne vpraša. — Skliče se hrvatski sabor, tako poročajo hrvatski listi, in sicer po zaključku ogrsko-hrvatskega parlamenta v Budimpešti. Skliče se najbrže v prvi polovici meseca junija. — Umrl je v Budanjah pri Vipavi g. Ivan Curk, bratranec stavbnega podjetnika Matka Curk v Tržiču. Ves čas, odkar je šel g. podjetnik v vojsko, ga je spretno nadomestoval pri gradbi »Našega doma« v Tržiču, kjer je najbrže tudi staknil bolezen. Nadebudnemu mladeniču svetila večna luč! — Samoumor majorjeve soproge. Zagreb. koresp. poroča 30. aprila, da se je prejšnji dan popoldne v Samoboru ustrelila gospa Otilija Milosavljevič, soproga orožniškega majorja in hči nedavno umrlega podmaršala Korvina. Splošno se sodi, da je izvršila samoumor v hipni duševni zmedenosti. — Nadporočnik Angel j Casagrande je brzojavil svojemu očetu dne 29. aprila (prejel 1. maja) iz Perovske v Turkestanu v Rusiji, da se nahaja tam v ujetništvu. Godi se mu prav dobro. Ujet je bil v Pr-zemyslu. _ Samoumor žene častnika. Iz Sarajeva poročajo o kaj tragičnem slučaju. Neka mlada žena, obveščena o junaški smrti svojega moža, rezervnega poročnika, je vzela večjo množino sublimata in položila sliko svojega moža na desno stran prsi ter se potem ustrelila iz revolverja proti srcu. Krogla je prebila sliko in telo mlade žene. Rana je smrtna. Mož pa ni mrtev, ampak ujet, — V Budimpešti je umrl za vnetjem možgan naš rojak Andrej Obid z Jesenic na Cerkljanskem. — Na Ogrskem bel, v Avstriji črn kruh. Od Sv. Lovrenca na Drav. polju se nam piše; Časniki so poročali, kako jc na Ogrskem v izobilju pšeničnega kruha, tam šc vedno dobijo kifclce itd., mi pa ometamo koruzni kruh, ki je bil zapovedan tudi za praznike. Mi pa smo ravno takrat gledali korist dualizma v luči bcleRa madžarskega kruha. Tukaj je, kakor znano, že mesec dni en bataljon ogrskih honvedov. Za praznike (in tudi pozneje) so jih prišle obiskat njihove žene ter prinesle seboj mogočne zaloge krasnega, pedenj visokega pšeničnega in rženega kruha, bidrov, potic itd. Čudile so se, ko so slišale, da je kaj takega pri nas prepovedano. Čudili smo se tudi mi ter si mislili: Kdor prej pride, prej in več melje! — Skodove tvornice izdelujejo 42 cm možnarje. Na občnem zboru Skodo-vih tvornic se jo poročalo, da jc tvorni-ca že 17. julija 1912 izdelovala 42 cm možnarje; prve 30'5 cm pa oktobra 1910. — Nova delniška družba za izdelovanje podmorskih čolnov se je ustanovila na Reki. Temeljna glavnica znaša 400.000 K, pokroviteljstvo je prevzela tvrdka White-head & Comp. — Previdnost, kadar se daje otrokom sladkor. V Beljaku se je zadušila 30. m. m. 5V2 letna hčerka Eliza železničarja Tra-bija, ko je jedla košček sladkorja. — Mrtvoud zadel je deželnega višjega inženirja Kneschaureka v Sarajevu, — Predrzni tatovi. V gradu Otočca pri Št. Petru pri Novem mestu so te dni nepoznani predrzneži ukradli prašiča, ga pred svinjakom zaklali in odnesli. Istočasno so si privoščili tudi 15 kokoši. Sumijo cigane. Smo pač v voj-skinem času. — Pridelek vina v Dalmaciji. »Zadru-gar« poroča na temelju uradne statistike, da se je pridelalo v letu 1914. 1,084.000 hektolitrov vina. Največ se ga je pridelalo v šibeniškem okraju, in sicer 197,000 hektolitrov. — Bela moka za kuho. Dunajski magistrat poroča, da se bo vsled ugodnega razvoja dovoza bele moke iz posameznih kronovin, kakor tudi redne pošiljatve koruzne moke iz Ogrske prihodnji teden pričela oddajati bela moka za kuho. — Tihotapstvo živil. Na kolodvoru v Franzensfeste so odprli 18 zabojev, katerih vsebina je bila označena z »obleko«. Pokazalo se je, da so bili zaboji napolnjeni deloma z najfinejšo moko, deloma s svinjsko mastjo in drugimi živili. Pošiljatev so zaplenili in uvedli preiskavo. — Zopet podraženo meso v Budimpešti. Prvovrstno meso stane 7 K, meso za kuho 4 K 80 v. — Črnovojniki inženirji - poročniki. Cesar je odredil, da se inženirjem in arhitektom, ki so končali tehniko in so med vojsko v službi vojne uprave, podeli šarža poročnika. — Na krakovskem vseučilišču se je 29. t. m. otvoril zopet pouk na vseh štirih fakultetah. — Po vojnem pravu ustreljen. »Graška »Tagespost« poroča: V Dubrovniku so nabili sledeči razglas: Vazo Milisič, rojen v Gacki, okraj Tre-binje v Hercegovini, pristojen v Do-brovnik, okraj Dobrovnik v Dalmaciji, 31 let star, trgovec v Dobrovniku, je poizkušal dne 3. aprila t. 1. v razgovoru z drugimi osebami nahujskati proti enotni zvezi monarhije in proti oborožili sili na zaničevanje in na sovraštvo in je bil zato po pi'ckem sodu deželno-brambnega sodišča c. in kr. trdnjav-skega in vojno pristaniškega sodišča v Ercegnovem dne 9. aprila 1915 obsojen na smrt. Razsodba se je izvedla dne 10. aprila 1915. Deželno brambovsko sodišče c. in kr. trdnjavskega poveljstva in vojnega pristanišča v Ercegnovem. — Najdeno truplo. V občini Št. Lam-bert, okoli 2 km od železniške postaje Zagorje, na levem bregu Save, so našli na-plavljeno truplo neznanega okoli 45letne-ga moža. Najlepše darilo prvoobhajancem je lična knjiga »Vzorniki prvega sv. obhajila«. Zbral in uredil Anton Kržič. Cena za broširan izvod 1 K, za vezan 1 K 60 vin. Obsega najmarkantnejše zglede iz zgodovine pa tudi mnogo iz najnovejšega časa, iz bližnjih krajev in o znanih vzornikih. Tudi katehetom bo knjižica prav dobro služila pri pouku. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Zgledi bogoljubnih otrok istega pisatelja obsegajo tri zvezke, kateri je vsak zase celota in imajo silno nizko ceno 60 v za broširan, oziroma 1 K za vezan zvezek. Zgledi nudijo najlepše besedilo za otroke in pomoč katehetu pri pouku. Škoda le, da so premalo znani. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Anton Kržič: Kako otrokom pomagati pri učenju krščanskega nauka? (Kaleheza za nižjo skupino.) V »Krščanskem Deto-ljubu« letnih VI., str. 37, do letnika XII., str. 105. Ljubljana 1893—1903. Vsak letnik velja samo 30 vin. — Prof. Ant. Kržič je priobčeval v »Krščanskem Detoljubu« kateheze za prvence. Namenil jih je vzgojiteljem in jih priredil prav poljudno, da bi jih mogli rabiti tudi svetni učitelji in sta-riši, ki bi hoteli s svojimi otroki to ponavljati, kar se uče v šoli. Ker je pisatelj dobro porabil ugodne moderne pedagogike in metodike v prid poučevanju verouka, je podal zlasti slovenski duhovščini prav porabne kateheze za nižjo skupino za otroke od 8 do 9 lela. — Letniki »Krščanskega Detoljuba« (VI.—XII.), v katerih so izhajale prof, Ant, Kržičeve kateheze za nižjo skupino, so ravno radi imenovanega izbornega pripomočka za pouk krščanskega nauka prav dragoceni. Dobivajo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani po znižani ceni letnik (brez prilog) po 30 vin, 958 Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod Jakob Gaspari po daljši, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče dne 1. maja t. 1. v 68. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika so je vršil v nedeljo dne 2. maja iz hiše žalosti na pokopališče na Rakeku. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. Rakek, dne 1. maja 1915. Žalujoči ostali. Ker moja žena Frančiška zoper mojo voljo prodaja razuo blago, zato svarim vsa^ koga pred nakupom, Primoran bom proti kupcem sodnysko nastopiti. Franc Brejc, posestnik v Tržiču. Velika vsota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana. Odda se za augustoo termin m obstoječe iz 2 sob. kuhinjo in pritiklin stranki brc/, otrok v Ilirski ulici St. 22., II. nadstr. Več pove: Adolf Hauptmann, posestnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 95tf Proda se lepa, močna, breja 961 15 pesti visoka. — Več pove upravništvo. 963 obstoječe iz 4 velikih sob s pritiklinaml in vrtom se odda v najem s 1. avgustom v Slomškovi ulici št. 6, 1. nadstr, c. kr. priv, južne železnice. Veljaven ocl J. maja do preklica. Proga Dunaj—Trst: Prihod z Ounaio. Odhod na Dunaj. ob zjutraj ob 4-« zjutraj ,, O " ., brz. ,, ll-2« (lop. brz. ., 10-n dop, ., 3-u pop. ., 12-« „ .. 12-u pon. brz „ 5'« zveč. brz. ., 12->s pon. „ 12 s5 ponoči Prihod iz TrsSa. ob 4 " zjutr. „ ll-2i dop, i)IZ, „ 2-5i pop. „ ll-«2 ponoči , 12-os „ brz. Odhod v Trsi. ob 5-zjutr. „ 6-°5 zjutr. brz ., 1-06 pop. ., 6-™ zv. brz. „ l-50 ponoči. 4 sobe, obilo pritiklin in kopalnica se odda za avgustov termin. — Več pri hišnem oskrbniku Šubičeva ulica 3. Istotam se odda hlev za pet konj. 957 Proga Ljubljana—Vrhnika: Prihod z Vrhnike. G (Shod na Vrhniko. ob 6-33 zjutr. ob 7-25 zjutr. 10-36 dop, „ t-S pop. 7'" zvečer 8-in s večer: Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 1. t. m. izplačuje se na kupon št. 14 štirinajst kron kot 3 V2 °/o dividenda, počenši z dnem 3. maja 1915 pri blagajnah Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celovcu. Ljubljana, 1. maja 1915. 966 Upravni svet. m H g§g|lfgggl mm Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaucem prežalostno vest, da je naša ljubljena soproga, predobra mati ln stara mati, gospa Josipa Janša, »i. Rovan danes ob 5. uri zjutraj v 70. letu starosti po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v torek dne 4. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Abacljeva cesta št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše za blagopokojno se bodo bralo v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 3, maja 1915. Jernej Janša hišni posostnik, soprog. 965 Josip Janša c. kr. sodnik, siu. Vida Janša, roj. Černe snehn. Marija Miklavec, roj. Janša hči. Vidko, Pija 111 Tonček vnuka in vnukinja. Naročajte »Slovenca"! t 7 sobami s pritiklinami in eno z 2 sobama na Kariovski cesti IS so tako] oddasta. Tudi v Gorupov.h hišah se oddasta dva stanovanja. Pojasnila daje administracija, Gornpa ulica štev. 3. 962 naaancaancaaanaan D D D G D a D C D D □ D 0 D 0 2enitna ponudba, a jMlad, dobro situiran nadučitelj, ss želi v svrho poroka seznaniti z blago gospodično, ki ima vsaj 4000 V; premoženja. - T(esne ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo na naslov: Clpravništvo Slovenca šley. 960 v £jubljani. - tajnost najstrožja zajamčena. □ ZZl CJ C3 E3 E2 C3 C3 a E3 E3 E3 C3 E3 E3 □ ®0G0©©00©®0©©©0© © © © X9© ©icio © © © (9 & © © © © © ©©©©©©©©©© mla3 lesni trgorcc se želi tem potom seznaniti v svrl[o ženitre s gospodično cd 18. do 24. let. j^afančneje poclatl?« s sliko sprejema uprava lista pod šifro »Trgovec