Politiški pregled. * Milostni din vladarjev. Odpuščena kazen za vojaške nabornike, ki so se odtegnili uaborom, in za one, ki so zamudili vojaške dolžoosti. Dunaj, 26. novembra. BNaredbeni list za armado" razglaša danes Najvišje pomiloščenje povodom 60 letnega jubileja cesarjevega, in sicer amnestijo za vse one, ki so se odtegnili vojaškim naborom ali pa zamudili vojaške dolžnosti. Najviš.ji odlok je datiran z dne 26. novembra 1907 in se glasi: 1. Vsem onim vojakom armade in vojne mornarice, ki se nahajajo v zaporu zaraditega, ker se niso odzvali poklicu v vojno službo ali ker so se ji odtegnili z dezertacijo, se odpusti dae 2. decembra 1907 vsaka nadaljna, oziroma ostala kazen. 2. Vsem pripadnikom armade in vojce mornarice, ki so v preiskavi zaradi omenjene krivde, ki so jo zakrivili pred 2. decembrom 1907 dalje oni, katere se kazenski zasleduje. oziroma ki šele pričakujejo kazenskega postopanja ali pa tudi disciplinarne kazni, se opusti vsako nadalje postopaDJe in vse kazni, in sicer onim, ki še niso v preiskavi, pod tem pogojem, da se v teku dobe od 2. decembra 1907 do 1. deeembra 1909 javijo osebno (prostovoljno) katerikoli bodisi politiški ali pa vojaški oblasti avstrijske države. 3. Vsem onim pripadnikom armade in vojne mornarice, ki morajo zaradi hudodelstva dezertacije na podlagi sodnega izreka vsled podaljšanja aktivne službe služiti čez postavno službeno dobo, odpusti se obveznost podaljšanja službe z 2. decembrom 1907, in sicer onim, ki že služijo in pa onim, ki imajo šele pričakjvati kazni. 4. Opustitev preiskave in kazni pa se ne nanaša na one, ki so zakrivili hudodelstvo ali prestopek po § 6. z dne 28. junija 1890.. oziroma zak. člena XXI. iz leta 1890., in pa prestopek po § 4., zakona za Bosno in Hercegovino. 5. Vsi, ki so bili v onem času, ko prosijo za amnestijo, kot beguni razglašeni, torej pri svojih oddelkih črtani — izgube svoje šarže, ki so jib irneli ob času dejanske službe. 6. Vsem, ki bodo deležni amnestije v smislu točke 1. in 2., se všteje ona doba med tem časom, ko so se v evidenci vodili kot beguni — v službeno dobo. — Zamujeno vojaško aktivno službo in osemtedensko službo morajo pa nadomestiti v teku splošne službene dobe. — Zamujenih orožnih vaj ni treba nadomestiti. 7. Ce pridejo v stik z delikti, ki pridejo v poštev pri anmestiji, še druga kaznjiva dejanja — ne izključuje to kazojivih oseb od amnestije, če se obsodba še ni izvršila. — Vendar pa ostanejo odgovorui za druga kaznjiva dejanja, ki pri amnestiji ne pridejo v poštev. * Povišanjo rekrufnega konttngenta za domobranstro. BZeit" poroča, da stopi ministrstvo za domobranstvo v kratkern pred zbornico z zahtevo, da se rekrutni kontingent za domobranstvo poviša. Proračun za leto 1908 izkazuje že 15 950 inož. Povišati bi se imel kontingent za 4000 mož. Zato se tudi proračun znatno poviša. Domobranski proračun iznaša za bodoee 78,713.752 kron. * ,,Korošec". Dolgopričakovani, že pred več tedni napovedani napredni list koroških Sloveneev je izšel. Jmenuje se BKorošec", izhaja kot tednik in se tiska v Kranju. Ze dolgo se je čutila potreba lista za koroške Slovence, ki bi brezobzirno zastopal narodne ia gospodarske koristi koroških Slovencev. BMir", dozdaj edino glasilo koroških Sloveneev, je bil premalo odločno naroden, premalo gospodarski, prevee oseben, pač pa v polni meri vnet — ne za vero, ampak za koristi klerikalizma. BMir" ni znal korakati z duhom časa, zaostajal je v napredku za nemškim narodom in zaostajali so Slovenei na Koroškem. Kaj hoee novi list? Kratko odgovarja: BVolja narodova in njegova korist nam gre nad vse" in: BDelati za korist in blagor slovenskega naroda na Koroškem, da ne zaostanemo za drugimi, ki napredujejo". — BKorošec" stane na leto 4 krone. Pozivljamo narodnjake, naj podpirajo novo narodno podjetje. * Gforiški klerikalci so ustanovili v Gorici na zboru zaupnikov v ponedeljek nSlovensko ljudsko stranko" za Goriško, Izrekla se je tudi želja, da se za vse slovenske dežele ustaaovi enotna BSlov. ljudska stranka". Shod zaupnikov se je izrekel za ustanovitev slov. vseučilišča v Ljubljani, ustanovitev slov. paralelk na goriški realki in ljudskih šol s slov. učnim jezikora v Goriei. Vodjem te klerikalne stranke je izvoljen državni in deželni poslanec duhovnlk dr. Gregorčič. * LeroTsko mestno zastopstro je enoglasno sprejelo resolueijo proti zakonskemu načrtu, ki ga je pruska vlada predložila pruski zbornici v svrho ponemčevanja poljskega naroda. V resoluciji se najostreje obsoja postopanje pruske vlade. * Zapnščina škofa Strossiuajerja. Dne 26. pret. m. je bila dovršena zapuščinska razprava za pok. škofom Strossmayerjem ter se v smislu oporoke zapuščina razdeli v tri dele: za fond dijakovske stolne cerkve, za dijaško semenišče v Osjeku ter za ustanovitev dveh kanonikatov v Djakovu. Eazpravi je prisostvoval tudi kapitularni vikar, posvečeni škof dr. Voršak. * Ministrstvo za zdravstvene stvari. Iz Levova poročajo: Tukajšnja zdravniška zbornica je sklenila. otvoriti zopet korake za to, da se ustanovi posebno ministrstvo za zdravstvene stvari. Zaraditega se predsednik zbornice poda te dni na Dunaj. * Obsojen ramunskl nrednik. Iz Velikega Varadina poročajo, da je bil tamošnji rumunski urednik, svetnik dr. Demeter Lascu, obsojen na 6 mesecev državne ječe in 1000 K globe, Obsojenee je priobčil v BTribuni" članek pod naslovom ^Azijatsko divjanje", v katerem je rekel, da se na Ogrskem zatira vsak gibljaj narodnosti. * Delegacije. Z Dunaja poročajo, da bodo delegaeije sklicane dne 28. decembra t. 1. Dne 29. dec. bo prečitan prestolni govor io naslednjega dne se prične prvo posvetovan.ju o proračunskem provizoriju. Prave delegacijske razprave prično pa dne 10. januarja 1908. Predsednikom avstrijske delegacije bo baje izvoljen posl. Sylvester. * Zvišanje oficlrskih plad. nFremdenblatt" je priobčil noto, v kateri kategorično zatrjuje, da se bo vprašanje o zvišanju oficirskih plač v najkrajšem času ugodno rešilo. * Šplošna Tolilna pravlca na Pruskem. Iz Berlina poročajo, da so svobodomiselne stranke sklenile predlagati, da se za prusko poslansko zbornico uvede splošna volilna pravica.