St. 1SS tmu Mm i ptfifU (lafe arati os b idu --— gggg V Trstu, v sredo 23. avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotink L&tnra XLfn |Xt?sf.i. Iivzrna pondeljck, nA, Axi&eg» SL 20, L njd ttrop^&opta caj ftema te ne sprejemajo. roka^N ac ne v< t le f«n Godina. — I*s*aUt tiskarna F< 1 ilak UsK^aa Edinost Nemirni y-eoaia za mcsec L 7. —,3 ttow£e L i9 S»0, pol leta L —, tal cJo I?*.* ^ *-. t» ttattcgvo tiejaj 4 l't»^v«t- Tctefon i 3--- UredoUtvo: alte* m. Jo Nefrmktraat ^da|ateQ 'a odgovorit ortdaft tlak tiskana Edinost Smr . C DINOST Passmera« Številke v Trstn la okolici po 20 itotfnk. — Oglasi m računal« % flrokotfl ene kolooe (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov run po 40 ceni ma tnice, in zahvale, poslanic« In vabiU po L !• oglasi denarnfli zavođar mm po L X — Mali oglati po 30 it beteda, majnanj p* L 2 — Oglas* MroCniaa In reklamacije te poiUJaJo Izklvčno upravi Edinosti, v Trstu ulica tf. FranSiika Aaiikega itc* 30, l ptdtlrupje. — Tcfcioa uredništva M uprave 11-i7. ASš morejo nove volitve prlnestll^^^T^roA^: V I danji odpravnik in diplomatični zastopnik OlCli §9WIJ6llJ6 I Bolgarske v Berlinu Slavčo Pomenov. , , . . » • Poslanik Todorov odpotuje kot bolgarski do katerega ,ma,o pr»«co po svo^ resm- v ^^ čm mocL Kavno zato, da sledijo strankar-1 Politično življenje v Italiji je bolno. Kar ss dogaja tam doli posebno v zadnjih časih, se zdi oddaljenemu in nepoučenemu opazovalcu nerazumljivo. Mislilo bi se. da so to le posamezni pojavi, izzvani neposredno od kakega konkretnega dogodka. V resnici pa so to znaki splošne stare bolezni polMičnega organizma. Tak znak je tudi sedanja fašizma proti socializmu in m ske«, gibanju, so demokratične idr*ave I določile parlamente, ki se to1.)0 od časa BoIgarske v Malo entento. .Echo de Bul- do Časa. ne pa zastope z dosmrtnimi člani. Ravno zato pripominjamo — ker fašisti radi cznačajo sami sebe za vzpostavitve zakona —f da bi bila odstranjena vsak« ljuta borba | pc&tšcna resnost, ako bi se razpisovale komunizmu. I nove volitve vtairikrat, ko je ob spremen- Kajti, naj se že ta borba upravičuje takojljivih narodnih gibanjih kaka stranka za-ali tako, dejsH-o je, da metode, ki se jih i dobila moč, ki je morda le kratka in Is poslužujejo fašizem in njegovi nasprotniki, i prehodna. Dežela bodi vzvišena nad poli- mordjo i^l-itiirono 'rio- i o f1r5avrJ I lAr, Im cfranlrarutvrvm A Iro nai nrififi r>iLT- organizem normalno- biti izključene, kjer je državni. ličnim strankarstvom. Ako naj pride par-zdrav in politično življenje lasnent, ki bo zmožen za delb in ki more izvesti splošen naroden program, je neizo-Fašisti zahte-^ajo sedaj vihamo, naj se gibno potrebno. da se volitve razpišejo v zbornica razpusti in razpišejo nove volitve, j absolutno mirnih časih, ki so tudi časi ker sestava parlamenta, da ne odgovarja j absolutne svobodel« mišljenju v deželL Seveda ima v ustavni, Vprašan je je, ali je v deglednih časih državi vsaka politična stranka pravico, da piiCakova*i v Italiji kakfh mirnih časov? se oglaša s tako zahtevo Ak način, kakor ]Gotovo nc dotJ ^ dokler 5C politična delajo to fašisti, je pa vsekako nenavaden, ;^banja nc odrečejo zgrešenih metcd nasi-rekli bi, abnormalen. Zahtevajo — kakor j^ grožcnj. Faž4sii govorijo sicer, da pravijo — na, prid- do zakonitega ustav-;bodo t ko Dridej0 d(> p^erne moči nega zastopstva, poM» se pa im-Lg v delovalI za vzpostavo kom t'h sredstev. To je logičen salto= zakonitostl Toda gori smo že naglasili, morlale. Zahtevajo nove volitve, pri tem , da do zakonitosti S€. De more priti z neza-pa grozijo — ako pm ne bo ustreženo — |konitimi wcdstvi! Kajti zlo poraja vedno z nemin! To je vsekako čuden pojav, ki novQ ^ Mari ^ verj#tno, da bodo druge ie nemogoč v dreželi z rednimi razmerama j stranke ^ ^ faHzem potisnU stran, Ravno politične vohtve se nc smejo ale . gte Aosed^ fešistovske vršiti v znaku groženj marveč ob popolni ^^ ^ bi zmžilc f^jgtovski režim?! državljanski svobodi, ako naj prinesejo to.. Scyeda bo ^ ^ du§iti {ako oporno kar ravno laš^ti zahtevajo z besedo:; gibanje s aredsbvi državnega apa- parHmeni, v katerem se bo oarazal AH hx>Ao to _ vprašamo — mirni resnični politični položaj v deželi. ^ časi, časi zakonitosH, če je Italija res So-h pa ob sedanjih razmerah, ob! Uvna ^ d:emckraHčna država, ki mora razpaljamh strasteh možne take zares £e hoče ^^ ^^ sama sebi in &vo. svobodne volitve ko bi vsak volilec mogel jcmu higiyxl __ V1£?21n državljanom oddati svoj glas ne da bi ga pri tem ?vi;al 0&tično svobodo in v katere parlamen-mkak ne morallčen, ne fizičen pnhsk?, zastwst%it morajo prihajati do Naše trdno prepričanje je, da na take vse ^;tične smeri in vsa ^^ mirne, svobodne m zakonite volitve danes dareka ^ sociaina stremljenja?! Naj nam v Italiji ni misliti. Pripominjamo pa: če bi hneli zadostna jamstva, da se bodo volitve vršile brez vsakega pritiska, bi mo/ali le želeti, naj volilci izrečejo svoje mnenje. Kajti tako, kakor je sedaj, res ne more dalje, ako naj se država reši iz sedanje hude politične in gospodarske krrze. Toda, kakor sedaj stojijo stvari, ne moremo pričakovati takega jamstva od nobene vlade, pa naj že nosi ime Facte, Orlanda, Nittija. ali kogar si bodi, — da niti ne govorimo o Mussoliniju. Tega mnenja je tudi ugledni rimski list sil Mondo*. Piše namreč: ne oporekajo, da bi dužili samo nasilja! Kakor da bi bilo možno potegniti ravno, ostro črto med pobijanjem nasilnosti kake stranke in oviranjem njenega političnega uvel javljanja! In stara in znana resnica je, da, čim hujši je pritisk — pa naj se upravičuje kakorkoli — tem hujši je odpor. Tak je človek in tako je tudi v političnem življenju. Fašistovski r^žmi bi mogel dušiti svoje nasprotnike. Ne bo pa mogel dovesti do mirnih časov- Državni organizem je bolan in ozdravljenje mu more priti le tedaj, če «Priznajmo, da se je položaj fačistovske 1 se vsi —ne le stranke, ampak tudi država stranke izpremenil- S tem pa m nikakor — odrečejo vsakega nasilnega pritiska. Za rečeno, da se je spremenil tudi položaj v deželi. Ena stranka še m država in ravno zato določa država zakonodajno dobo, da imajo stranke tisto zastopstvo, vzgojo naroda v tej smeri bi morali delovati vsi prosvetljeni duhovi. Potem pride še le čas za volitve, ki prinesejo res delavec, zdrav in državnotvoren parlament! Italija Spiožna delavska zveza se loči od socialistične stranke. — Nova delavska stranka RIM, 22. Včerajšnja «Tribuna» je objavila pogovor, ki ga je imel neki njen urednik z dvema vodilnima osebama proletar-skega gibanja. List ju ne imenuje, toda pravi da gre za nekega socialističnega poslanca, pristaša sodelovanja, a na drugi strani za enega izmed tajnikov Splošne Kaznovanje p£$tsib nameščencev radi zadnje stavke RIM, 22, Disciplinarni svet postne in brzojavne upcave je sklenil celo vrsto kazni radi udeležbe pri zadnji splošni siavki. V električni sluifci je bilo odpuščenih 147 začasnih nameščencev, ^ied' ttjimi 26 v Rimu, 70 v Genovi, 7 v Milanu, 43 v Jaki-nu in 1 v Ne&polfu. Nadalje je bilo odpuščeno* 26 začasnih uslužbencev v Genovi in 476 namešceacev v smislu starega odlo- de avske zveze. < Misel na ločitev Splošne ka Dcgradiranih in kaznovanih z enodnev-dela?,ke zveze od socialistične stranke -jno do dvomesečno plačo je bilo 217 nam«-je izjavil prvi — dozoreva v teoriji ze leta,; ščencev Med osebjem poštne službe je v pravsi med italijanskimi množicami pa ze j Mlo ka2tt0van0, z enodnevno plačo 14 urad-nekohko mesecev Med socialističnimi po- &QV in 529 ^žbencev, z dvodnevno stanci je z^lonal to misel posebno Mo- lačo 41 uradnikov -m 153 Vencev, s digliani in njemu so se pridružili pred Krat- | troe ena delavskih stavk, ki je bila sprejeta skoraj s simpatijo od javnosti, ker je povsem upravičena. Delavstvo ima namreč povprečno 70 K dnevno, s katerimi mu je nemogoče izhajati. Poizkušalo je vk!v Wiener Tagblatt» piše: «Ćaš je, da se naredi konec s provizomimi razmerami, ki prihajajo morda zelo prav nevoščljivim sosednim tekmecem. Avstrijci se hočejo končno vendar čutiti na trdih tleh. Presenetila jih je vest, da namerava Zveza narodov razpravljati o razdelitvi Avstrije, dočim bi bila njena dolžnost, da ščiti njeno integriteto. Od splošnega odobravanje se loči «Ta-geszeitung», ki očita Seipelu, da jc podvzel svoje potovanje, ne da bi se prej posvetoval s parlamentom. Ta nedemokratski čin bi lahko imel hude posledice. Listi posnemajo vest «Daily Tele-grapha», da pripravlja italijanski minister vnanjih stvari Schanzer načrt za carinsko zvezo med Italijo, Avstrijo in Čehoslovaško- Izgredi na Dunaju DUNAJ, 21. Nia več krajih je prišlo nocoj do velikih nočnih izgredov, ki so jih povzročili razni elementi, ker je policija aretirala pijane razgrajače. Posebno viharni m burni so bili izgredi v Ottakringu pred policijskim komisarjatom, kjer je množica napadla policijo. Bilo je v tem spopadu več oseb težko ranjenih. Množica je v svoji besnosti celo napadla avto reševalne postaje, ki je vozil dva ranjenca v bol« nišnico. Gibanje proti tujcem v Avstriji PRAGA, 22. Vesti, ki prihajajo iz avstrijskega Tirola, pravijo, da. se v nekaterih krajih širi tujcem sovražno gibanje, ker da njihovo prebivanje v Avstriji otežuje gospodarski položaj države. V nekaterih krajih so bili pribiti oglasi, v katerih se pozivajo židovt&i letoviščarji, naj zapustijo deželo v 48 urah, ker bodo sicer izloženi resnim represalijam. tovo- tisto pretvezno «sovraštvo», na katero _________________________________ se laški listi vedno sklicujejo, kadar hočejo! iitičnTh strankah "v" Jugoslaviji*- Pridite v čim smodke Čonchos po 2*75; 3) smodke Tonortus po 2*25; 4) smodke Princesa« po 2*25 in 5) smodke Vittorio po 2*25 komad. Skedenj. Vsi izvršujoči člani m članice so vabljeni na sestanek danes ob 8X zvečer v dvorano v svrho razdelitve vlog za bodoče delovanje. Kdor bo manjkal brez tehtnega vzroka, se bo kratkomalo izključil. Prve igre so «Lepa Vida* in « Vražja misel*. Ker nastopi pri obeh igrah veliko število oseb, je neobhodno potrebna navzočnost vseh izvršujočih članov. Odbor. Društvene vesti Akad. fer. dr. «Balkan». Jutri zvečer ob 8 in pol redni sestanek, kakor smo se domenili zadnjič. Predava starešina dr. L M. Čok «0 po pokriti kako grdo dejanje na škodo našega ljudstva. Ljudje smo tudi mi s čutečim srcem v prsih in s krvjo v žilah I! K prepovedi tombole v Bocšiu. Prejeli smo: Da nas hočejo gospodarsko »ričiti s svojo politiko, smo že davno izpregledali, najboljši dokaz za to so nam pa dali sedaj ob priliki prošnje za javno tombolo. Prosili smo namreč obenem tudi za par ur plesa, tako da bi društvo z stroški tem bolje izhajalo, posebno radi visokih taks pri javni tomboli. Komisarijat pa je omenjeno prošnjo polovično odobril, pol pa ne. Dovolil je samo ples, tombole pa, čeravno je bilo natančno označeno število srečk, dobitkov in njih cen, ni dovolil. Hvala gospoda, tudi plesa nočemo! PlešiLe vi! Mi potrebujemo gospodarskih organizacij ki se - snjih listov to le poučno shcico: Pustoaea^ $tavil kar ti t ■ ^ neki Karel Moroselli prekomortke^ griuki Zatoatai imzon med _tar 31 iet, brezposeln delavec. Pridušena jeza o^oMaatim fase^ci. Napoh 22. Pustolovska zaradi teg ker%kliub prizadevanju ne najde zgodba parnika .Fnadelfia., ki se nahaja že .. ^h^la. ko je šel nrmo kavarne Ga-nad tn mesece v naši luki. ne kaž^da bo d ^^ hladilo toliko ljudi, kmalu končala. Na krovu te ladje se še vedno medtem ko on ni imcI ^ti viuarja v Ž€pU. Usta-odigravajo divp pnzon husarenja s strani nejh- vil M ^ ^ ^^ ^g kaUre ^ sedc,a ve_ sciphmrane posadke brez poveljnika. Res sela družba, in «čel zmerjaU vsevprek. Vsa ka-strasni prizori, katerih posledice *fP« varna je bila takoj pokonci, toda nihče se ni izseljenci, se^ponavljajo eden za drugim So ce- j ^ razjar^;^u nesrečniku, ki je divje le družine, ki so vec dni brez hrane, ker so; Jgj^ z roka^ r ^ da ^ ysaket3Lf fc Vesti iz SsSre EORŠT. Javna tombola ki se je ćnela vršiti y nedeljo dne 27 t. m. v Boljuncu v korist društva za zavarovanje goveje živine se radi prepovedi od oblasti prenese na nedoločen das najbrže za 14 dni. — Gdbor Vzajemnega druživa za zavarovanje goveje živine Boršt. Vesti z Ksfranlskega Postojna. (Prireditev tržaškega umetnika). Znani tržaški violinist Barison priredi v četrtek koncert v Postojni «Pri Kroni Borzna e&rečžša, Ttč^i izčrpale že vso zalogo; so azsejjcnci. ki leže u ide d t levež je morda imel s svo bolni; so ljudje, ki so na tem, da znonjo. Pi- staliičatucfi prav. V svoji o gor če no s U pač jano moštvo se prepv?ča divn razuzdanosti misliti dj> ^ tudi mcd onimif katcre denanem, ki ga je dobilo od podaje kosov, . h ukih ^ tudi trdo služijo strojev m opreme na paxn?£u. Sekvestratorp x^d&nyx ^^ Mučaemu prizoru je hotel na- parnika so šh h konzu^. da bi zahtevali na, se konec prisctni ^stni redar, ki pa je potniki in moštvo tako, izkrcajo, da lahko vza- ^j y trdo^kost MoroseOi se je obrnil za- Dnevne vesti SEJA POLITIČNEGA DRUŠTVA »EDINOST*. T rž a š k i odborniki in zaupniki so olju dno vabljeni na sestanek, ki s« bo vršil ▼ petek, 25. t. rx.t ob 8. uri zvečer t uredništve-nih prostorih «EdmcGti» s sledečim dnevn'm redom: Posvetovanje o naši politični organizaciji za Trst in okolico ▼ okviru skupnega političnega društva za Trst ia Istro. Predsednik. Dva tipična s!ača!a. Ko Italijanski listi ne morejo v kak»*n konkretnem slučaju upraviče-vati postopanja proti našemu ljudstvu — bodi od strani državnih organov, bodi kake poHtič- ne organizacije — pa si pomagajo s tem, da se tudi za Lego nazionalc. — (Op. Lega na Sonate sklicujejo na vse naše postopanje. To da je dr- je italijansko Šolsko društvo za raznarodovanje naše decej. Ali ni znano voditeljem «Slavi je», da je ne dolgo temu, kakor smo čitali v Kstih, uradni-Stvu Assicurazioni Generali v Trstu nabralo lepo svoto lir za Lego nazionale? Kai poreče javnost k temu? Kam gre naš denar! Pregovor pravi: Kdor ne vidi, je slep. A geslo zahteva, da svoji k svojim, a če teh ni, pa vsaj k sovražnikom ne. Spominjamo se naše šolske družbe in podpira im o nam nesovražne zavarovalnice! «Delavsko podporno dmtvo»f bolniška blagajna, ul. Romagna it 26. II., naznanja svojemu članstvu, da bo odslej poslovalo kot poslovalnica savoda 3» zavarovanje proti brezposelnosti, seveda izključno le za svoje članstvo, v kolikor je le-to podvrženo obveznemu zavarovancu proti brezposelnosti. Društveni urad bo sprejemal zavarovalne prispevke članstva in bo tudi izplačeval podporo v slučpin br^^^relno-sti. Brezposelni društveni člani, ki so se mejo pamik v «vojo posest. Ko se je ta vest ^^^; p^tfn^u *in mu prismodil tako klorata na krovu, so fcili vsi tako ogorčeni, da. ^ dft ^ • redar kfir ^^ 5ebc obinII. Spri-je Ie čudo, če fe drugi cnstnuc ostal ziv; potniki so ga hoteli umoriti.» Zaključni stavek posnete vesti se glasi dobesedno: «Parnik jc še vedno voia?&i zaseden po oro?nikih». — Nekaj o zavarovanju proti požaru: Prejetij smo z dežele: Banka «Slavifa» je prepustna naše zavarovance v Julijski Krajini zavarovalnici »Assicurazioni Generali* v Trstu in to brez obvestila, so li stranice zadovoljne ali ne? Agcntje te družbe so hodili po naSih vaseh, pobrali police in jih prepisali od Banke «Sla-vije» na zavarovalnico «Assicurazioni Generali*. Nove pogodbe so iz5!e § precej povišanimi premijami in sedaj kmet plačaj! Mnerje strokovnjakov je pa, da bi nova družba morala vposlevati stare tarifo in po teh tudi določiti plačila premij. Ali ni znano voditeljem «Sla vije», da je ravno u radništvo Assicurazioni Generali nabiralo pred vojno in nabira sedaj prispevke Žavi sovražno, kar da se posebno kaže v napadih na državne organe. Vedno da obrekujemo te organe in jim jemljemo ugled pred ljudstvom. V dokaz, kako neupravičena je ta obtožba. bi mogli naves4i razne slučaje iz te štiriletne dobe. Naj epozorimo le na slučaj v Koprivi, ko je zločinska roka ubila tamošnjega brigadirja. Vse ljudstvo jc iskreno obžalovalo tragično smrt brigadirja in je pokazalo svoje sočutje na izrazit način. Tudi v javnih listih ga je hvaHlo kot razumnega, vestnega In dobrohotnega funkcijonarja. Zakaj tako ravno v tem slučaju? Ker je mož prav razumeval nalogo organa javne v;ižnosti, ki naj bo zaščitnik ljudstva in njegov dobrotnik, ne pa mučitelj, ki le preži na priliko, da bi koga prijel za vrat, mu delal neprilike in ga celo spravil v nesrečo. — Do takega človeka ima ljudstvo zaupanje in mu gre tudi na ro-ko pri izvrševanju njegove službe. Drugačen tip orožnika je tisti brigadir na Tirolskem, ki smo govorili o njem pred par dnevi, ki je dal brez sence kake upravičenosti oklenili župana in se pokazal kot pravi straho-valec ljudstva, ki zlorablja svojo uradno oblast. Du takega funkcijonarja ljudstvo ne more vzljubiti in mu zaupati ter da izreka neugodne sodbe o njegovem službovanju — to je pač razumljivo. Saj drugače ne more biti. Nikdo, ki ima Ia nekoliko samozavesti in spoštovanja do samega sebe, ne bo poljubljal Šibe, ki ga tepe. Ta dva slučaja pričata, da ljudstvo epoštuje javnega uradnika, če je tega spoštovanja vreden, da pa odreka spoštovanje in zaupanje organu, ki ga ni vreden. Naj se torej ne govori o načelnem nasprotovanju, ali celo upornosti proti javnim organom, če grajamo posameznike, ki sami izgubljajo ostre sedbe s svojim zgrešenim in nedopustnim postopanjem proti ljudstvu. Istotako je s pretveznim sovraštvom naše- 60 tega prizora sta priskočila mestremu re-dar u na pooaoč dva kraljeva stražnika in vsi (trija se so vrgli na Morosellija. Ta se je dolge 'branil, toda končno so ga veudar-le mogli od-vleči na bližnjo stražnico za magistratom. Med potoma jih je aretiranec obdeloval s klofutami. Najhujše pa je prišlo na stražnici. Ko je Moroselli videl, da ga res nameravajo zapreti, jc skočil, zgrabil 5>a stražnika za vrat in ju vrge! ob tla. Bila bi jima slaba predla, da ri priskočil tretji stražnik, ki je izpodtaknil Mo-roseIliju nogo, tako da je tudi on padel. Vsi trije stražniki so tedaj planili po njem in ga pretepli za žive in mrtve. Odpeljali so ga nato aa poveljništvo mestnih stražnikov v ulici Ospitale, kjer so ga zaprli. Toda Moroselli m tudi tam ni dal miru. Podrf je vrata celice in banka Cetnllefi .... DaJrnatia .... Oeroilm'ch . , Ubert Triestliu . ! foyd . . • • „ Lnssino . • • 0 MartinoHrfi . . . Ocean ia . „ # . Prenmda . , , , TripcovJch • • , An pelea .... Cement Dalmatia Cen j en t Spala to . 129 305 590 1350 453 12-25 610 14 170 3®f> 2 8 5«8 810 245 Mm 25 Jedilne sobe od L 24n0 naprej, poročne sobe, raasivne od 150C naprej, kakor tudi dru^o pohištvo, navadno in ftnejS*. ( 4.*,) 45. vrstah S2 izdelujejo testenine .fPEKATEYE»»o Nekaterim ugajajo debeli, d ugim drcbnl makaroni, tem vrvice, onim polii itd. vse pa so tečne, redilne in iako okusne, d^ Jih vsepovsod hvalijo. 63/11 Tuja valnia oa tržaškem trtfm V Trstu, dme 21. avgusta 1922. oprsfc« krone...... avstrijsfco-nemSke krone . češkoslovaške krone . . • • •..... Ici* • - ........ Jolarlt........ francoski frankt . . . . ivicars I franki . . . . engiežk! funti papirnati . angieski fuail, zbti . . o«4 oleooi...... . • • • • 1.20— 1.30 —.<3.»/a 05*/a 70.25,— 7 .25 26.50.— 27.5» 18.-.- 19.25 1 85.— 9.10 22.—.— 82.V0 i7S5J.-177.— 422,—.—425. — 99.—.— 99.f)0 105.25— 107.26 84.25.— 85.— planil, oborožen s kolom, na dvorišče. Vda! se je še-Ie, ko so planili proti njemu stražniki z ffoiinri sabljami v roki. Peljali so ga nato v ul. Ccrooeo, kjer je bil dan na razpolago sodnemu oblastvu. Tatovi v stanovanja. Stanovanje v prvem nadstropju v vili Filip po Brunner na Škor-klji-Sv. Peter je sedaj brez nax!zorstya. ker so stanovalci na letovišču. Presnočnjim so obiskali stanovanje tatovi, ki so odnesli za 15.C00 lir raznih, po veČini starinskih predmetov. Mar bi bili lastniki to starino prodali starinar jem, ki so si že itak izlcri-fcals pljuča, budeč v zgodnjih jutranjih urah mestne prebivalce! Padel pod voziček, naložen s karanjem. Včeraj popoldtoe je vozil Henrik Trinšek s Prošeka priročni voziček, naložen s kam-njem. Voziček se mu je po nesreči zvnrl in več kamnov je padlo revežu na roke ter ga precej ranilo. Ostal je v domači oskrbi. Pijanec* Maksim Zorzet, star 43 let, se ie včeraj vozil na vozičku po ulici Media. Mož je bil pogledal pregloboko v kozarec. K temu je prišlo šc solnce in mož je začel na vozičku dremati in kimati, dokler se ni MLADENIČ z dobrimi spričevali, vešč slo ven Sčine ter itaSjan£rce korespondence, išrt službe. Kumar, Trst, via Margherita 3 OOLRS DRRZ8L Vsled smrti g. Vi'jema Welss , doseda-njega zakupnika ob irskih lovov v Gorjari-skem in Silež-Sa notorci, se odda^ta ta lova dne 5. septembra p. m. zopet v zakup za ostali čas zakupne dobe, t. j. za T-vna leta 1922/23-1927/28 vklj. V klicna cena znaša za Gorjansko L 500 ia Salež-Samotorco L 000 Dotična dražba se bo vršila na podpisanem komisariatu ter začne ob 9. uri. Varščina (20% vzkicne cenc) se mora položiti do 9. ure dražber.ega dneva V Sežani, dne 19. avgusta 1922. Civilni komisar: Pod p. Guglieimo 544 Velika zaloga vina, žganja In likerjev ustanovljena leta 1878 Trsi. via S. T. X>-dSas St* 6, tefefore 2*86, SLUŽKINJO in hlapca za kmetiška dela, iščem Skorklja (Commerciale) 272. 1587 PRAŠIČI lepe vrste, 2 meseca stari, se prodajo. CEiadino in Monte 155. 1585 ¥<&«£rq v saEsgS in po cenah izven vsake konku-Uurence: pri&ten istrski tropinovec, kraški brinjevec 1b kranjski siivovec išče Lastni c žumeča vina kakot šampanjec, 1586 šun:eči istrski refošk Lacrima CrisU in druga. t Jajčji konjak in Crema maršala te' raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, iščs službo v mestu ali na deželi. Naslov pri upravniStvu. 15S4 NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje sira se dobi v lekarni v H. Bistrici. 28T7 zIIŠA v Skednju, s Štirimi prostori, plinom, dvoriičem, se proda. Naslov pustiti pri u-pravništvu. 1547 MLADENIČ bi se rad izučil v kovaški stroki. Janko Poljak, Podgorje 51, Istra (1563} EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria it. 4, I. isu 2ENITBENA PONUDBA. Izobraženo 22-letno dekle brez starišev in bližnjih sorodnikov, neomadeževane preteklosti, z lastno hišo in 15.000 L gotovine, želi znanja s poštenim, resnim mladeničem, uradnikom. Le resne ponudbe s sliko, katera se v neugodnem slučaju pod strogo diskretnostjo vrne, naj se požljejo na upravništvo «Edinosti» pod šifro «Sirota» 1573 doslej zglaševali v uradu okrajne bohiiške na J'0 .v rk-1.1 ___•__x - KlQ jCaMI A MA M A J J«. n I n ■■ ■■ 1 *t _ j_j ' • ____i preRucnii na t ta. uooii »e precej močne blagajne, se bodo morali odslej zglaievati v društvenem uradm, kier bodo tu£ vlatfaU kjer bodo tudi vladali proSnje za podpore. — V svrho točne ugotovitve članstva, ki je podvrženo zavarovanju proti brezposelnosti, kakor tudi v svrho ugotovitve brezposelnih članov, prosimo, da vsi člani brez razlike tekom prihodnjega tedna predlože svoje članske knjižice v društvenem uradu. — Začetek poslovanja kot poslovalnice zavoda za zavarovanje proti brezposelnosti bo društvo naznanilo v časopisju. — Odbor. Cene smodkam. Tukajšnje finančno nadzorstvo javlja, da veljajo za sledeče vrste smodk le-Ie cene: 1> smodke Favorit as Crispi (v po nogah. Crne straši »vfjesja. — Hotela mm je zastrupiti z lil ol— Verme Papa, 331etna žena nekega razprodajalca na trga Ponterosso, je že delj časa kazala namen, da si vzame življenje. Nesrečnica je romunska državljanka in stanejo v ul Scuole Israelitiche 12. Družinske razmere gotovo niso* najboljše, ker drugače bi se mož gotovo nekoliko več brigal za nesrečaico, ki ima tudi majhnega otroka. Včeraj je priila nesrečna žena z otrokom v naročju v lekarno Vielmetti na Borznem trgu. Zahtevala je steklenico lizoforma. Bila je razburjena in bleda kot smrt, zato ji lekarnar m hotel takoj izročiti zahtevane steklenice. To je revico tako razburilo, da je izgubila pamet in izbruhnila v LEPO POSESTVO z rodovitnimi njivami, travniki in gozdovi, zidanim gospodarskim poslopjem in hišo se radi selitve takoj ceno proda. To posestvo obsega 12 oralov, ter leži v okolici Poljčan na Štajerskem. Pojasnila daje Jakob Zorin, posestnik, Sp. Laže p. Soče sv. Duh pri Poijčanah - Jugoslavija. 1579 1113 !& ilMjl fcg. zadruga z o. z. Trsi, m deir Dima e. PODRUŽNICI: Gorica Monfalconc Via Garibaldi St. 20 Via Friuli St. 611 ZM In delavnica nulsiUniii In ftgdiiniKJv. tii Izbera majoličnih plošč za stene jn keramičnih plošč za pocie. Pr^ismo sc delo u okoli:! PODLISTEK M. JOKAJ: MEČ IN BLISK Povest Poslovenil Slavomir Josipovič Tam v zave tja med devicami so jo bili naučili, da je ves svet razdeljen v tri dele: oni zgornji, so nebesa, tam prebivajo angelji; oni spednji je pekel, kjer prebivajo hudobci; srednji pa je zemlja, kjer prebivajo žene in živali pa nikdo drugi. Prebivalci zgornjega in spodnjega sveta se neprestano bojujejo med seboj. Naloga zemeljskih prebivalcev, naloga žen je, da prosijo za zznagor angel jem in da pojo njihovo slavo. Ko so odnesli Marijo v pokritem palankinu v jedrensko s smaragdom okrašeno sobo. kjer jo je pozdravilo tristo cLovojk, je morala doznati, da je na tsm svetu še en moški in ta je Bajazrd. Toda samo en moškf, a kar je poleg njega drugega na svetu, to so vse samo dobri ali zli dubovi, to vse so «dzini», ki se ne- prestano bojujejo med tieboj. Bajazid fe zapovednik angeljev, katere vedi v boj proti hudobcem. Torej Marija je imela Se le Šestnajst lett zato ni znala, da to poleg Bajazida. njenega soproga, še drugi moški na svetu. Njega je ljubila in oboževala; zavoljo cjega je pozabita ono, kar so ji pripovedovale v samostanu devojke mramornih lic o sijajnih a hladnih nebesih. Marija je bila srečna in po njej je bil srećen tudi Bajazid. V sara ju je, kakor v samostanu, videli samo ženska lica, toda tu je bilo vse eajajno, krasno in veselo, tam pa trdo, hladno in priprosto; tu izpre-membe in življenje, tam 'siromaštvo in mrtvilo; tu drug vesel in Ijubeznjiv, ki jo obda je z ljubeznijo in milovanjem, tam zaročrtik s trnjem ovenčan, mrtvega lica razpet na križu. Dokler je Ibrafatm počival na dobljenih zmagah v naročju mlade žene in ji za naslado pripovedoval: glej, toliko in toliko sem pobil danes sovragov, gladila mu je ona sivo brado, poljubljala nabrano čelo m se veselila, da je sedaj zopet toKko in toliko mahi hudobcev na svetu. Ni znala. j ubožica, da so ti so vragi njen rod! — Oda-liske so pevaie pesmi v tlavo Baje zidu in v razkošje Mariji. «Kakor pleve pred vetrom, so padali neverniki pred nami.? «Kakor pezdir v ognju so »goreli v svojih mestih * Marija je ploskala od radosti, ker ni znala, da so to njeni bratje. ♦Džin ovi!» «Kadar pobiješ kralja, džinov, prineti on njegove o£sfx> Čudna prošnja, ne-li? Sultan, ljubezniv soprog pa moder človek, donese Mariji