SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. F« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljš: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Štev. 25(>. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '',6. uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 7. novembra 1888. upalo stopiti v javnost, kajti sedaj so nastopili drugi časi, vlada je vsprejela glasilo „mir med narodi". "Vspeh učiteljskega koncerta je bil sijajen; navzoči so bili najvišji dostojanstveniki v deželi, učiteljske vdove in sirote so dobile 145 gld. Ali ni to lepa pomoč takim, katerim je vsak majhen dar dobro došel? To je bilo mogoče doseči le „viribus unitis". Kaj se iz tega lahko učimo! Torej slovenski učitelji: Pozor! Prosta je pot. Vsak toliko veljii, kolikor plača. Pot, po kateri naj učitelj stopa, je med drugim pokazal pokojni Metelko, mož blagega spomina. „Slovenščina in sadjarstvo sta tista dva važna predmeta, za katera naj se trudi slovenski učitelj. Sedaj, ko tuja mora več ne tlači slovenskega učitelja, proste so njegove moči, katere naj žrtvuje svojemu poklicu in svojemu narodu. Tako si bode postavil stalen spomenik pri narodu, sled njegovega blagega delovanja bode poznati, ko bode v grobu truplo pepel." To niso le besede brez pomena. Le poglejte po naši deželi, po tistih krajih, kjer so nekdaj delovali pridni sadjerejci, na pr. ranjki župnik Lovro Pintar i. dr.; vprašajte sedaj umne sadjerejce, in povedali vam bodo: ta in ta gospod nas je tega poučil. Kaj more priden učitelj, videlo se je letos pri sadni razstavi. Ne boden navajal imen pridnih in neumornih razstavljalcev-učiteljev, omeniti le hočem samo nekega gospoda učitelja z Dolenjskega, ki je letos v »Dolenjskih Novicah" prav strokovnjaško razkladal, kakšne trte naj bi vinogradnik sadil, da bi si ohranil vinski pridelek v svojih goricah. Ta spis je tolike vrednosti, da je prešel potem tudi v druge časopise, in vsak učitelj naj bi prebiral ta sestavek gospoda učitelja iz Kostanjevice, da, prebral iu proučil naj bi ga, potem pa posnemal marljivega in zvedenega gospoda. Na tak način bi se šola ljudem prikupila in postala bi tista drugi „Jožef", ki bi tužne vinorodne kraje obvaroval strašnega opustošenja po trtui uši. Po šolskih vrtih naj bi učitelji kazali dejanjsko umno vrtnarstvo in rejo zelenjave. To je gotovo tudi namen vlade, ki ukazuje pri vsaki šoli napravo šolskega vrta. Slovenski učitelji: Prosta je pot tako, k^kor še ni bila nikdar poprej; kdor sedaj zaostaja Letnik XTVI. kriv je sam! Iz preteklosti učimo se pa tudi pre-sojevati sedanjost, kako nepremišljeno, da rabimo najmilejši izraz, je govoriti, da je bil učitelj pod cerkvenim nadzorništvom v dobi teme in sužnosti; toda tako govore le tisti, ki to dobo le po imenu poznajo. M. Močnik. Poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste čez Bogenšperk. (Konec.) Za zgradbo te 6521-2 metra dolge ceste pre-računjeni troški znašajo poleg izpiska iz dotičnega proračuna pri 5 5 metrov širokem cestišču z vštetimi na 2190 gold. proračunjenimi troški za odkup zemljišč skupaj 61.000 gold. Ti troški bi se pa v tem slučaji, ako bi se videlo, da bi bilo cestišče dosti široko, ko bi imelo le 4 5 metra ali 14 čevljev širokosti, na podlagi od izdelovalca načrta znižanega proračuna skrčili na 48.000 gold. Od te zadnje navedene svote odpade: 1. na 3240 m dolgo progo Šmartno-Bogenšperk 22.094 gold. 88 kr.; 2. na 1381-2 m dolgo progo Bogenšperk - Le-skovica 11.926 gold.; 3. na 1900 m dolgo progo Leskovica - Pusti Javor 13.747 gold. 80 kr.; 4. na dovozne poti in na nepričakovane troške 231 gold. 82 kr. Skupaj 48.000 gold. Po razmeri posameznih potrebščin se razdele ti troški tako-le: A. za prodorna in zravnavna dela, za polaganje kamna, za suho zidovje, za kanale, za utrjevanje in posipanje. Za ta dela pride na progo ad 1. 17.290 gold. 8 kr.; ad 2. 9916 gold.; ad 3. 11.602 gld. Skupaj 38.808 gld. 8 kr. B. Za umetne stavbe, in sicer za jeden večji podrov, za dva obokona mostova in jeden mostič. Za te zgradbe pride na progo ad 1. 2344 gl. 30 kr.; ad 2. 1000 gold.; ad 3. 565 gold. 80 kr. Skupaj 3910 gld. 10 kr. C. Za zavarovanje ceste. V ta namen se bo potrebovalo ad 1. 1500 gld.; ad 2. 650 gld.; ad 3. 950 gold. Skupaj 3100 gold. Et iiieiniiiissc juvat. Bilo je v dan 24. septembra leta 1872. „Slov. učiteljsko društvo" je prvikrat stopilo na dan; zvečer istega dne je bil sijajen koncert v redutni dvorani. Tudi tačas ga je vodil mojster g. Nedved. Občinstva je prišlo mnogo iz slovenskega in nemškega tabora, nekaj iz radovednosti, nekaj pa iz prijaznosti do učiteljskega stanu. Prijazno so nas pozdravili duhovniki, in pokojni knez in vladika dr. Vidmar je poslal 100 gld. učiteljem za obed. Slavnost je mi-nola, učitelji so se razšli, vsak na svoje delo. Ali kaj po teh dnevih? Na čelu vlade na Kranjskem je bil tačas grof Aleksander Auersperg, na Dunaji pa Lasser-Auersperg; pri deželnem šolskem svetu so se izvršile važne premembe; nemško-liberalna stranka je bila na vrhunci svoje slave. Nemški liberalci, ki so sicer radi videli, da so učitelji zborovali, vzlasti tačas, kedar so rogovilili zoper cerkveno nadzorništvo, gledali so pisanim očesom na slovenske učitelje, ki se niso nikakor navduševali za sovraštvo zoper cerkev, marveč pred vsem po-vdarjali slovensko narodno šolo. „To mora nehati", je bilo njih vodilo. In res! Slovenski učitelji so se umaknili s pozorišča, ako se niso poskrili in pota-jili, in to je trajalo dotlej, dokler ni začela pihati drugačna sapa z Dunaja. Sedaj smo še-le razumeli besede nepozabljivega Slomška, kije navadno rekel: „ Pri vseh svojih narodnih bojih zanašajmo se na modrost vladarjevo in na previdnost božjo." A brez dobrih nasledkov za slovenske učitelje, ki se niso potajili, vendar ta izkušnja ni bila. Prvič so spoznali svoje prave prijatelje, ki jih tudi v nesreči niso zapustili, in to so bili pred vsem slovenski duhovniki; drugič pa so sklenili postopati zanaprej bolj varno in previdno. Pred vsem so osnovali leta 1874. »Slovensko učiteljsko društvo" na ožji podlagi ter sklenili skrbeti pred vsem za-se v ožji domovini ter ne zanašati se na druge in od drugod pričakovati pomoči. Prvič je stopilo »Slovensko učiteljsko društvo" zopet v javnost leta 1879. ter je ob 251etnici cesarjeve poroke izdalo skromno brošurico. Letos pa ob 401etnici presvetlega vladarja se je društvo zopet LISTEK. Zemlja v svoji preteklosti z ozirom na človeka. m. Deus anteni, rei noster, ante omnia saecula oper a t us est salutem terrae. Ps. 73. Precej prvi pogled v to dobo nas pa že zopet spominjava mladosti. Takrat smo čuli čudne pripovedke iz ust babičnih o nekedanjih hudih časih: kako so drakoni in zmaji požirali ljudi in zahtevali celo kraljičine v davek in odkupnino. Takrat smo poslušali te bajke odprtimi ustmi in verjeli, pozneje ee jim smejali, a zopet pozneje čudom se čudili, kajti vse te živali leže v resnici zakopane v grobovih Zemljinih, v sekundarni in tercijarni tvorbi. Kjer leži sedaj lepa naša avstrijska stolica, Dunaj, ondi so se v trijas, jurinej in kredinej formaciji, to je v raznih oddelkih sekundarnega časa, tepli razburjeni morski valovi in so objemavali v plašnem svojem naročji vse Avstrijsko, velik del Nemškega, francoske pokrajine izimši severozahod, in so pluskali 75 milj na široko v črti severozahodno-poševnej noter gori do mesta Edinburga. V svojem brezdnu pa so hranili velikanske zmaje in krokodile, v primeri s kojimi so današnji tipi le igračice. Slišali smo razna imena, kakor: Ihtijosaurus(Ichthyosaurus), Mosasaurus, Plesiosaurus itd., in tudi videli naslikane v kaki geognostični knjigi, a pravega pojma še vsejedno nimamo. Te živali toroj valile so se po vodeni postelji iu po hostah in bile mejsebojno boj na življenje in smrt. človek ni živel tedaj. Težko bi se bil ohranil. Nove zemljine revolucije ugonobile so tega sovražnika. Zemlja je zopet izpremenila lice. Et renovabis faciem terrae, te besede veljajo povsem glede zemlje v prazgodovini tako, kakor tudi danes. Tudi sedaj se še spreminjava zemljina oblika: otoki vstajajo in se zatapljajo, cele dežele kakor Švedska in Norveška se sekularno zvišujejo dokaj zdatno, kakor v6 povedati Humboldt, Dalmacija se znižuje, in sploh so zemljine obali ob morji jako nestalne. Razloček mej nekedanjo in sedanjo premenljivostjo je le ta, da je nekdaj malo ohlajena zemlja imela več moči in manj upora na sebi, torej da so se vršile te tvorbe nujneje in silneje. Zemlja se dd primerjati umetniku, ki razdere dovršeno, da bi svojo podobo lepše, popolneje upodobil. Glavni cilj božji pri Zemljinih tvorbah je bil: zemljo pripraviti v prijetno bivališče inteligentne stvari — človeka. Zato je zemlja postajala v vsaki formaciji bolj in bolj členasta. Monotonna oblika se je morala umikavati raznovrstni. Morja so se narejala in zginjala, da so polagoma ločevala jed-notno toploto. Zemlja sama izžarivala je tudi vedno manj vročine, prišlo je sedaj le bolj na solnčno toploto. Ta pa je v raznih krajih radi zemljine nagnenosti proti svoji dragi bila zelo različna, kakor je to še sedaj. Polagoma nastali so tako razni kli-matični pasovi, tropični, zmerni in mrzli. Naravna posledica temu bila je, da so živali bivajoče na severu in jugu, ob tečajih, vajene velike vročine, ali poginile, ali pa zbežale v spodnje kraje. Včasih je bila taka pot popolnoma zaprta , zato najdejo D. Za odkup zemljišč, in sicer za progo ad 1. 960 gold.; ad 2. 360 gld.; ad 3. 630 gld. Skopaj 1950 gold. Skupni znesek 47.768 gold. 18 kr. Prišteti je še troške za dovozna pota in druge nepričakovane troške ad 4. 231 gld. 82 kr. Skupna srota 48.000 gold. Glede potrebščine za odkup zemljišč se opomni, da odpade oni delni znesek, kateri bi se moral plačati za k cesti porabljena graščini bogenšperski spadajoča zemljišča, in sicer zaradi tega, ker je že pred 17 leti, ko so se vršile obravnave glede zgradbe nove ceste čez Bogenšperk, zastopnik imenovane graščine zagotovil, da se bo za to cesto potrebni svet odstopil brezplačno. Ker odpade po zgornjem poročilu od vsega za projektirano črto potrebnega sveta blizo peti del na graščinska zemljišča, znižali se bodo potem takem napominani troški za 400 gl. Ker je pa dalje zastopnik graščine bogenšperske za slučaj preložitve te ceste vrhu tega še obljubil donesek 300 gold. v denarjih, pokrit je torej od navedenih troškov delni znesek 700 gold. in vsled tega se zniža potrebščina na 47.300 gold. Zdaj gre torej za to, da se določi, kako naj bi se pokrila ta potrebščina. Po točki 2. deželno-zborskega sklepa bi morali cestni okraji, namreč litijski, zatiški in trebanjski k prvotno na 23.734 gld. proračunjenim troškom do-našati 7373/ll)07o aIi l"-500 gld. Po tej razmeri bi moral donesek teh cestnih okrajev k potrebščini 47.300 gold. znašati 34.876 gld., od katere svote bi odpadlo: na cestni okraj litijski 21.922 gold., na cestni okraj zatiški 39S6 gld., na cestni okraj trebanjski 8968 gld., primanjkljej v znesku 12.424 gl. pa naj bi se pokril iz deželnega zaklada. Ako se navedeni skladovni doneski primerjajo s predpisanim davkom v vsakem teh okrajev, to je s svotami 41.839 gold., 27.906 gold. in 20.269 gold., se vidi, da bi se v litijskem okraji morala pobirati 50V4o/o> v zatiškem 1428/10o°/o iQ v trebanjskem 4434/100°/o priklada. Po nemerodajnem mnenji deželnega odbora naj bi se pa od omenjenih okrajev z ozirom na to izredno visoko, težko zmagujoče breme ne zahtevalo, da bi k troškom cestne zgradbe morali pomoči v ravnokar navedenih svotah, ampak z manjšimi zneski; ona svota, katera bi po odbitku doneska imenovanih treh okrajev ostala še nepokrita, pa naj bi se, ako se hoče zgradba ceste kmalu pričeti in zvršiti, prevzela na deželni zaklad. Ako bi pa slavni deželni zbor ne hotel temu pritrditi ter k potrebščini 47.300 gold. dovoliti le po razmeri zvišani donesek 12.424 gold., potem naj bi se pa ostala nepokrita svota dala predplačiloma iz deželnega zaklada, njeno iztirjanje od dotičnih cestnih okrajev pa, razdeljeno na več let, ukrenilo na ta način, da se v ta namen uradno določijo primerno visoke priklade. Zgradba naj bi se oddala dobro znanemu zanesljivemu glavnemu podjetniku. Obrok za zvršitev pa naj bi se določil na dve leti, in sicer tako, da se bo v prvem letu zgotovila ter izročila prometu cestna proga od Šmartna do Bogenšperka, v drugem letu pa cestna proga od Bogenšperka do Pustega Javorja. Pred vsemi drugimi odredbami pa bi se moralo zvršiti pregledanje črte. Omeniti se mora, da v tem poročilu navedene geologje na enem kraji več mrtvašnic skupaj, kjer trohne kosti tisočerih bitij. Pa tudi one živali, ki so srečno dospele v južne kraje, v ugodnejše podnebje, morale so izpre-minjavati svojo kožo po izpremenljivem klimu: velikanski divji mački in medvedje so odstopili s svetovnega obzorja, na njih mesto pa so prišle sedanje, manj pogubne vrste. Mamut in nosorog, lev in hijena, medved in severni jelen: vsi ti mogotci, ki so rogovilili nekedaj po naših gozdih, poginili so v svojih starih uniformah in pustili za potomstvo že pripravnejše oblike, oblike, kakor jih gledamo dandanes. Nerodnemu morskemu konju postajalo je v naših vodah premrzlo, zato si je šel po svetu iskat gorke kopeli. Severni medved obleči je moral debelejši kožuh, da je mogel bivati ob ledu, ki se je jel delati na tečajih itd. Tako je zemlja sama vsled svojih premerab dala povod velikemu živalskemu preobraževanju in izseljevanju, o katerem seveda molči zgodovina, ker se je vršilo pred njo, o katerem pa ve geologija večkrat več kot preveč govoriti. Številke le za ta slučaj veljajo, ako se cesti določi širokost 4-5 m, dočim bi se pri 5*5 m širokem cestišči in pri potrebščini v znesku 61.000 gold. dotični v pokritje te potrebščine preračunjeni zneski povišali za jedno četrtino. Politični pregled. V Ljubljani, 7. novembra. Notranje dežele. O ponemČevanjt južnega Štajerja objavlja „Sildst. Post" članek, v kojem razpravlja ukaz okrajnega šolskega sveta v Kozjem glede pouka nemščine na ljudskih šolah. „Ta ukaz," pravi list, Jako temeljito razsvetljuje način, kako se pri nas „na-tančneje vrejuje" nemški pouk. Ukaz zapoveduje vsem šolskim vodstvom, tudi onim na enorazredni-eah, da je pouk nemščine „del skupnega pouka", da mora biti „v tesni zvezi s poukom materinščine", da se mora nemščina rabiti poleg slovenščine kot poučni jezik in da mora biti na večrazrednicah »nemščina večinoma poučni jezik". — Ali se more pri teh razmerah kdo čuditi, da išče štajerski Slovenec svojo pravico pri naučnem ministerstvu in pri državnem sodišči?" Nova orožna postava more prodreti v državnem zboru le s pomočjo levice, ker zahteva dve tretjini glasov. Prišla je s to predlogo levičarjem priložnost, da pokažejo lahko svojo veljavo; storili pa ne bodo tega, kolikor se more soditi iz pisave njihovih glasil. „N. F. P." pravi: „V naši dobi bilo bi brezvspešno počenjanje, ko bi se hoteli upirati pomnoževanju armade. Kdor hoče prodreti z glavo skozi zid, dobi le luknjo v glavo. Z nasprotno politiko dosegli bi začasen vspeh, ki bi bil pa na kvar državnim koristim in s kojim bi izgubila naša stranka za vselej vsako spoštovanje. Le ena pot nam je odprta: Ostati moramo raje še deset let v opoziciji zoper slovansko in federalistično vlado, nogo da prodamo svojo domovino za lečnato jedilo strankarskega vspeha." „Deutsche Volksztg." je sicer za to, da odbije levica to predlogo, vendar pa si ne obeta nobenega vspeha, ker ve, da nemško-avstrijski klub sodi tako, kakor piše „N.F.P." V svoji srditosti pravi: „S potrditvijo orožne postave dobilo bo sedanje ministerstvo zaupnico, utrdilo se bo, to vse pa s pomočjo — nemško-avstrijske opozicije." Vnanje države. Papežu Leonu XIII. so prireditelji avstrijskega katoliškega shoda na Dunaji poslali udanostno adreso z naznanilom obravnavnih predmetov shoda. Sv. Oče je poslal načelniku grofu Pergenu prijazen odgovor, v kojem pohvalno omenja tega podjetja ter vsakemu vdeležencu posebej podeljuje apostolski blagoslov. — Španjski škofje so se s posebnim pismom zahvalili papežu za vzvišene nauke v okrožnici „libertas" ter mu ob enem zatrdili svojo udanost, rekoč, dolžnost vseh narodov je živahno delovati, da dobi oropani sv. Oče zopet svojo posvetno oblast. Kakor se javlja iz Belegagrada, zapustila bo srbska kraljica svoje bivališče v Bukareštu ter se stalno namestila na Krimu v nekem gradu, koji jej je ponudila v ta namen ruska carevna. Z Dunaja so došle v Peterburg za rusko vlado neprijetne vesti. Avstrija se v bolgarskem vprašanji ni zmaknila s svojega prvotnega stališča. Vladni krogi v Peterburgu sumničijo, da nemški cesar ni storil na Dunaji ničesa v tej zadevi. Vendar je mišljenje ruske vlade slej kakor prej jako miroljubno ter se ni treba bati hujše napetosti mej Avstrijo in Rusijo. Ruske upravne oblastnije so z nova več grško - katoliških družin prognale iz Podlahije v notranjo Rusijo. Njihove hiše in posestva so oblastnije brez vsakega pravnega naslova zaplenile ter prognancem odkazala nova zemljišča v novih bivališčih. „Schles. Volksztg." objavlja pismo enega teh nesrečnežev, iz kojega je razvidno, kako nečloveški so ravnali orožniki s temi nedolžnimi pregnanci. Vsled surovega postopanja spremljajočih orožnikov in velikega trpljenja na poti v novo domačijo je zbolelo 13 oseb, ena ženska je umrla. — Komentar k temu je popolnoma nepotreben. Nemškega kanclerja brezozirnost nam kaže posebno nastopni dogodek. Vsled njegovega ukaza se je izvršila hišna preiskava pri znanem badenskem državniku baronu Roggenbachu. Sodnijska komisija je hotela zapleniti Roggenbachovo korespondenco s prof. Geffekenom, a našla ni ničesa. Neko drugo poročilo pa zatrjuje, da je komisija zaplenila vsa pisma, koja je pisal umrli cesar Friderik od 1.1870. Roggenbachu. V vsakem slučaji hišna preiskava ni dosegla prvotnega namena. Ta Bismarckov korak nam pojasnjuje okoliščina, da je bil prestolonaslednik in cesar Friderik velik prijatelj Roggenbachu ter se je celo govorilo za Friderikove vlade, da je Roggen-bach slučajui naslednik Bismarckov. Vsled tega je bil kancler Roggenbachu sovražen ; kakor se mnogo-stranski pripoveduje, narekovalo je kanclerju zgo-rajšnji korak — maščevanje. V francoski zbornici je predvčerajšnjim predlagal Jacquemart resolucijo, s kojo se poživlja vlada, da zbornici predloži kot dostavek k proračunu iz- kaz vseh umirovljenih civilnih uradnikov, kojih pokojnina iznaša več nego 8000 frankov. Cuneo d' Ornano je zahteval objavo seznama vseh dne 2. decembra umirovljenih uradnikov, Btrre pa je nasvetoval, n«y se predloži zapisnik sploh vseh umirov-Ijencev. Akoravno sta pobijala ta nasvčt Rouvier in Peytrai, sprejet je bil predlog z obema dostavkoma ter se izročil posebni komisiji. Ta predmet bo pokazal v pravi luči slabo denarno gospodarstvo republike, kajti vsak pogostih ministerskih preobratov v Franciji je v zvezi z mnogoštevilnimi umirovljenji, ker hoče vsak nov član ministerstva imeti krog sebe udane uradnike in preskrbeti svojim mnogim prijateljem dobro plačane službe, kar je pa le mogoče, ako se jim napravi prostor s tem, da se pošl.ejo v dostikrat še ne zasluženi pokoj prejšnji uradniki. Rumunski kralj je zavrgel predlog, da bi se ministerstvo preosnovalo v smislu zbornične večine, ker so bili konservativni poslanci izvoljeni na podlagi vladnega vsporeda. Kralj bi prej razpustil zbornico, predno bi poklical konservativno ministerstvo, ki bi bilo prijazno Rusiji in Franciji. Splošnje se sodi, da bodo v Rumuniji navstale še velike zmešnjave. Svečanost petindvajsetletnice grškega kralja se je v nedeljo končala z veliko ljudsko veselico. Narod je živahno pozdravljal svojega kralja ter se enoglasno zatrjuje, da Atene še niso videle take navdušenosti. General Baldissera je iz Masave brzojavno sporočil italijanskemu vojnemu ministru: Tekla Aj-manot, kralj goggiatski, je popolnoma potolkel vojno rasa Alule. Izvirni dopisi. Iz Št. Vida nad Ljubljano, dne 26. oktobra. (Cesarska svečanost.) [Konec.] Sledila je nadalje veseloigra s petjem: „Bob iz Kranja." Posamezne osebe rešile so izborno svoje vloge. Kaj dobro predstavljal je gosp. S. Jovan polu-obupa-nega kotlarskega mojstra; izvrstno pogodila je svojo vlogo gospa Josipina Zakotnik-ova; istotako je tudi izborno predstavljal gosp. VeIegorsky šegavo-veselega, prav gorenjsko-„korajžnega" Matiče-ta; pohvalno rešil je svojo ulogo č. g. Zvonimir — po domače: GrAbež. — Da bi pa pisal obširneje o „potinji iz Kranja" v osebi gospe Lucinke Kraljičeve, omožene Odlazk-ove, ne zdi se mi potrebno, — saj ime vže samo zadosti priča o vspehu, koji je na najsijajnejši način dosegla. S prelepim svojim glasom očarala je v tolikej meri vse navzoče občinstvo, da pohvale in dobro-klicev nij bilo ne konca ne kraja. Po končanej predstavi bil je slovesni odhod preblagorodnega gosp. c. kr. okrajnega glavarja. S svetilnicami, bakljami in lampijoni, katere so nosili rokodelski pomočniki, spremili so ga drugi odlični gospodje do voza, kjer se je še enkrat v imenu Nj. veličanstva prav prijazno zahvalil slavnostnemu odboru za vsa izražena in izkazana čutila ter ob enem izrekel, „da so se vse točke iztekle izvrstno" — na-to pa je oddrčal mej glasnimi „živio"-klici in gromovitim streljanjem nam voz izpred oči. S to točko končala se je tudi cesarska svečanost. — Pokazal je St. Vid, da nima le prebivalcev, kojim gori srce za vero, dom in narod, da gojijo i najsvetejša čustva do predragega vladarja; da nima le navdušenih Slovencev, polnih domovinske ljubavi, da goji tudi zveste Avstrijane, neomahljive podlož-nike visoke vladarske hiše! . . . Naj mi bo dovoljeno i pri tej priložnosti izreči najsrčnejšo zahvalo mnogim gospodom, gospem in gospicam , ki so ali direktno ali indirektno po-mogli k povzdigi in izvršitvi svečanosti. Presrčno zahvalo v prvej vrsti visokočast. g. -kapelanu Leopoldu Zaletelu in g. Franu Lovšinu, ki sta z občudovanja vredno marljivostjo "in požrtvovalnostjo pobirala darove po celej fari za novo zastavo in pogoščenje otrok. Zastava sama, brez križa, slik iu palice stoji 140 gld. Naredila jo je gospA A. Hofbauer-jeva iz najfinejše težke svile. Na jednej strani je slika sv. Alojzija, na drugej Jezusa, prijatelja otrok — kateri sliki je g. Miroslav Tomec kaj lepo naslikal in to brezplačno, za kar naj mu bo tu izrečena najtoplejša zahvala. Prelepi zlati križ daroval je g. Anton Belec, drog pa g. Fran Šuštaršič, za kar se jima isto-tako izreka najsrčnejša zahvala. Za tako redno pogoščenje šolske mladine gre prva hvala gospej Franji Tomec, ki je skoro vso kuho za šolarje sama prevzela. — Da je bil tudi banket tako sijajen, gre isto-tako omenjenej gospej, kateri je gospica Minica Vole vrlo pomagala, najzaslužnejša pohvala in najsrčnejša zahvala. Dalje naj sledi najgorkejša zahvala vsem dobrotnikom šolske mladine, ki so z zdatnimi svojimi darovi veliko pomogli, da se je šolska veselica tako lepo stekla, zlasti: Lorenčevej hiši v Št. Vidu, Severjevi v Vižmarjih, Marinovski materi, Janezu Grošlju iz Vižmarjev, Andreju Goljaru iz Pod-gore in mnogim drugim. — Bog poplati vsem stotero ! Naše županstvo je dobilo od c. kr. okr. glavarstva nastopno pismo: Vsled ukaza vis. c. kr. deželnega predsedništva za Kranjsko z dne 23. oktobra je bilo isto od Nj. c. iu kr. apostolskega veličanstva potom Najvišjega dvornega urada pozvano, naj se vsem onim, ki so se dne 14. t. m. vdeležili svečanosti v proslavo 401etnega vladanja Nj. veličanstva v Št. Vidu, za dokaze udanosti izrazi Najvišja zahvala. V. Iz Črnega Grabna, 5. novembra. (Pomagajte!) Velika nadloga je obiskala našo že tako neimo-vito dolino. Požrešni lesni črv se nam je silno za-redil in pustoši naše gozde; pa ne tisti lubadar, mali žužek, ki za kožo vrta. Našemu črvu se pravi: „kubikar", uvrstil bi ga med dvonoge parasite. Doma je večidel na Notranjskem, pa razširja se po celi deželi, iu tako je prilezel tudi v Črni Graben. Kmet, hribovec je sedanji čas revež, kajti denarja nima kje dobiti. Živina pod ceno, žito pod ceno, potrebe vedno večje; denar mora vzeti, kjer ga le dobi. Kubikar mu našteje par umazanih cunj, ki je bankovce imenujemo, in lepe smerekove ali borove gozde odnese plaz v dolino. Voz za vozom škriplje po veliki cesti proti Ljubljani, les gre v Trst in potem po morji Bog ve kam. Tukaj pa se po višavah kažejo vedno večje gole lise tam, kjer je še pred kratkim stala ponosna smereka ter klubovala močnim vetrovom in deževnim nalivom ter branila našo dolino povodnji. Poznam kmete, ki so v kratkem času prodali za 3000 — 4000 gl. lepega gozda. Črv kubikar pa pustoši do golega, najraje pograbi mlada debla. Kam pridemo, če se to za časa hitro ne ustavi! Črni Graben je že od nekdaj zaradi povodnji v veliki nevarnosti. L. 1886. je povodenj silno veliko škodo napravila, če pa še gozdi izginejo, potem bo leto za letom poplavljena dolina; po hribih bodo pa nalivi rodovitno zemljo odnašali. In kaj bo z nami? V Ameriko ali pa v Brazilijo pojdemo. Pisal bi še več, pa odkritosrčno povem, da se mi roka krči ne-volje, če pomislim žalostui stan našega kmeta, ki vedno globokeje rije v revščino. Zdaj je že revež, če izgubi še gozde, potem je za 40 let naprej nemogoče, da bi si pomagal. Zatorej le še kličem: Pomagajte! — Kdo? — Visoka vlada. Najprvo naj ustavi požrešnemu črvu pogubno početje, da vsaj do golega ne bo ugonobil črnih gozdov. Potem naj pa vendar enkrat olajša tudi kmetu žalostni položaj, da ga bo vsaj mogla rediti rodna zemlja. Iz Prage, 29. oktobra. (Konec.) V noči z 25. na 26. t. m. prominol je tii bivši ravnatelj in bivši prvi kapelnik »Narodnega gledišča", glasbeni skladatelj, g. Jan. Nep. Mayr v 70. letu starosti svoje. Mayr se je porodil dne 17. februarija 1. 1818. na Melniku. Stariši bi bili radi, da bi se Mayr posvetil svečeniškemu stanu, a ni ga veselilo. Omilila se mu je glasba, iu tej se je tudi udal. Z izbornim vspehom dovršil je dveletni kurs na orgljarski šoli izbornega vodje Fiihrerja in višje glasbene vednosti pri dvornem kapelniku Vitasku. V svojem 18. letu šel je na Dunaj, kjer jo popolnjeval svoje študije pri skladatelji Assmayrji. Mayr je kmalu zaslul kot pevec in bil je engažovan kot prvi tenor pri deželnem gledišči v Ljubljani. Potem pride v Pešto, na Dunaj, Lutih, Stuttgart, Mannheim, Bremen i. dr. Ko je bival v Darmstadtu, povabijo ga dr. Bieger, Čejka in Pečirka v Prago k deiniški družbi za češko gledišče. Mayr je pel do leta 1848., v kojem letu je bil izvoljen ravnateljem »Žofinske akademije". V tem letu je Mayr dirigoval koncert na čast slovanskemu shodu. Za ravnatelja Liegerta je bila doba procvitanja češke spevoigre. Za njim prevzel je vodstvo češkega gledišča Thome do leta 1866. V tem letu odložil je Mayr urad svoj kot kapelnik češkega gledišča. Od te dobe posvetil se je popolnem in bavil s cerkveno glasbo pri frančiškanih in križevnikih, kjer je mnogo let prebil. Mayr je bil tudi skladatelj. Pisal je tudi godbo k »Jurčkovim prikaznim", „Lesni panne" itd., zložil mnogo maš. oflertorijev, himen itd. Iz tihega zatišja pokliče ga nova volitev za ravnatelja češkega gledišča 31. oktobra 1. 1874. do I. 1881., ko je pogorelo »Narodno gledišče". Mayr je žrtvoval vse svoje sile gledišču in strogo skrbel za red; slul je zaradi svoje vsestranske znanosti pri vodstvu gledišča, zaradi svoje bistroumnosti pri iskanji zmožnih moči. • A tudi tam doli, na češkem jugu pokosila je nemila smrt 27. t. m. rodoljubnega bojevnika na narodnem in cerkvenem polji, infulovanega prošta veleč. gosp. Viljema Platzerja v Jindrichovem Hradci. Pokojnik je bil iskren prijatelj nepozabnemu pokojnemu škofu in rodoljubu Jirsik u, v čegar duhu se je tudi trudil. Tudi kot državni in deželni poslanec se je odlikoval pokojni prošt s svojo po-požrtvovalno gorečnostjo. Spomin na dolgoletno in blagodejno njegovo delovanje ostal bo še dolgo v hvaležnih srcih čeških. Praga ima že daljši dobo v svoji sredi izložene slike dveh prvih mojstrov iz bratske Poljske, koje se nahajajo v galeriji »Euch": Siemiradzkega in Malczevvskega. Henrik Siemiradzki priboril si je ime s svetovno sliko »Neronove baklje", koja je bila tudi, če se ne motim, izložena pred 10 leti v Pragi. Kmalu potem nastopile so svetovno potovanje slike njegove: »Posoda ali žena", »Prodajalec amuletov", »Mečevi ples" in druge, koje so povsem budile občudovanje v umeteljskem svetu. »Neronove baklje" poklonil je umetnik domovini, krakovskemu mestu pri založbi umeteljskega muzeja. Najnovejših pet njegovih slik, koje so baš razstavljene, spada, kakor skoro vse umetnikove slike, med antiško življenje, na pr.: »Vedeževalee", »Po Bogovem vzgledu", »Iz antiškega življenja", »Pri vrelcu" in »Skušnjave sv. Jeronima". Kakor se Siemiradzki odlikuje po svoji študiji antiške dobe, tako se je še mladi Malczewski zaril v povestnico trpljenja svojega naroda. Siemiradzkemu je omiljen v slikanji klasični vek in njega bujno idilično življenje, Malczevvski je pred vsem rodoljub. On slika in riše bodo, žrtve iz ljubezni do domovine, hirajoče v sibirskih rudnikih, med kojimi je trpel lastni oče umetnikov. To ga je napotilo, da je prijel za ščetko, kojo mojstersko umeje rabiti. Kakor je Siemiradzki slikam svojim dal življenje, istotako jim Malczevvski daje podobe. Sicer je še mlad, a mnogo, mnogo obeta. Konečno vam še poročam, da se naši zlati Pragi v kratkem prikaže velika zvezda, nova ilumi-nacija: gospa Sarah Bernhardtova pride le-sem, da nastopi v gledišči. Cene prostorom v zlati hiši poskočile bodo previsoko. Za jedno ložo nasitilo bi se 300 lačnih ubožcev. Toda kaj — mi to lehko uči-nimo! Teh ubožcev imamo, da nas je strah. Ali kaj nam je pa mari do nekoliko umazanih tisočakov, koje odnese iz Prage suha Sarah Bernhardt. »Matica školska", akademija in vsa druga narodna podjetja morejo še počakati. Gospft Sarah Bernhardt, — dovolite, da se popularno izrazim — denatarovan špirit — nič nego špirit, kar moč, oster, neprirojen za prismojene možgane in razvajene želodce. V zadnjih 14 dneb vzelo si je v Pragi življenje šest služkinj — baje zaradi trpinčenja. Zadnja je skočila v Veltavo, služila je pri nekem židovskem doktorji. Seveda, kaj pa je na tem, je-li na svetu jeden služeči tvor več ali manj. Židovski doktor si kupi listek v gledišče, da bi se opojil z denaturovanim špiritom in si popravil želodec, kojega mu je pokazila dekla. Preskrbovalni zavodi v Pragi pošljejo mu vsak dan na izber — sto krščene! Dixi! Zdravniško poročilo mestnega fizikata za mesec september 1888. L Meteorologično opazovanje. Srednje stanje zrakomera 738-Smm; srednja toplota 15'5° C; srednj a mokrota 82°j0; deževje 132-7 mm. Deževalo je devet dni, nevihta je bila dvakrat, 14krat megla. Popolnoma jasen ni bil nobeden dan, na pol jasnih je bilo 24, oblačnih šest dni. Veter je bil JSZ. Dne 18. septembra je bil neznaten potres od SZ proti SJ. Srednje stanje vode v globini je merilo 1-13 m. II. Zdravstveno stanje je bilo celi mesec povoljno. Pri otrocih opazovala se je mnogokrat driska ter je tudi deset otrok pod prvim letom umrlo na tej bolezni. Pri odraslih je bilo mnogo katarov dihal. Tukajšnji zdravniki so naznanili kužnih bo-leznij: škarlatino 14krat, difterijo 4krat, grižo 2krat, tifus lkrat. Bolniki za škarlatino so večinoma ozdraveli; umrli so letaki, pri kojih se je škarlatini pridružila tudi difterija. III. Umrljivost. Umrlo je 79 oseb, 48 moških in 31 ženskih. Od teh je bilo 31 tujih, tedaj je umrlo le 48 domačinov. Po starosti so umrli: do 1. leta 17 oseb, oi 1. do 10. leta 8 oseb, od 10. do 20. leta 4 osebe, od 20. do 30. leta 9 oseb, od 30. do 40 leta 6 oseb, od 40. do 50. leta 5 oseb, od 50. do 60. leta 7 oseb, od 60. do 70. leta 12 oseb, od 70. do 80. leta 6 oseb, od 80. do 90. leta 4 osebe, mrtvorojen je bil jeden otrok. Po posameznih boleznih so umrli: na boleznih možgan in živcev 16 oseb, na boleznih srca 3 osebe, na boleznih pljuč 6 oseb, na boleznih črev 16 oseb, na splošnjih boleznih 7 oseb, na slabosti 5 oseb, na jetiki 14, na vročinski bolezni 2 osebi, na griži 1 oseba, na difteriji po škarlatini 4 osebe. V deželni bolnišnici je koncem avgusta ostalo 452 bolnih, na novo jih je prišlo 249, tedaj se je skupaj zdravilo 701 oseba. Ozdravljenih in zboljšanih se je odpustilo 239 oseb, 27 jih je umrlo; ostalo je koncem meseca septembra v bolnišnici 435 bolnikov. Na medicinskem oddelku je bilo število bolnih majhno; bolezni so bile večinoma katari črev in želodca. Na vročinski bolezni sta umrla 2, ostali pa deloma vsled jetike ali starosti. Veliko je bilo število bolnikov na kirurgičnem oddelku — večinoma ranjencev vsled tepežev. Izvršilo se je mnogo operacij. Mnogokrat je nastopil pri ranah šen. Mnogo bolnikov je bilo tudi na oddelku za kužne bolezni. V ces. k r. vojaški bolnišnici je ostalo ■ koncem meseca avgusta 63 bolnikov. Prirastlo jih je 130. Ozdravelo jih je 125, na odpust je šlo osem ' mož, umrl je jeden bolnik. V otroški bolnišnici je ostalo 20 bolnih, prirastlo jih 9, ozdravelo 11, umrli so 3 otroci. Poglavite bolezni so bile: bolezni na očeh (4), na kosteh (8), škrofuloza (5), driska (5). Dnevne novice. (Kranjsko deželno posojilo.) Avstro-ogerska banka je denarnemu zavodu »Unionbank" na Dunaji naznanila, da je veliki svet avstro-ogerske banke v seji dne 11. oktobra 1888 sklenil, da se 4% obligacije deželnega posojila vojvodine Kranjske pri vseh glavnih in podružnih zavodih avstro-ogerske banke smejo v zalago jemati, oziroma na nje posojila dajati do 75°/0 njihove vsakdanje tržne vrednosti po predpisih, kateri veljajo pri tej banki pri obrtniji s posojevanjem denarjev. (Nova obrtna šola) v Ljubljani otvorila se bode dne 1. ali 3. decembra. Letni tečaj trajal bode jed-najst mesecev. Za vezenje in šivanje čipk oglasilo se je doslej 30 deklic, za lesno šelo pa 14 dečkov. (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj drugi večer v soboto 10. t. m. v hotelu Royal I. Singer-strasse 3 mezzanin na levo. — Čital bode gospod prof. Josip Stritar svoj spis: »Levstik". — Začetek točno ob 8. uri. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se vdeleže v obilnem številu tega večera. (»Pisateljskega društva") zabavni večer bode danes ob 8. uri v čitalnični restavraciji. (Odlikovanje domače obrtnosti.) Brata Zupana v Kropi dobila sta za svoje orgije na letošnjem tekmovanji v Bruselju diplomo in bronasto svetinjo. (Premembe pri nradništvu) Okrajni sodnik g. Oto pl. FI a d u n g premeščen je iz Šmarija v Maribor in pristav g. Ivan Nedog z Brda v Brežice. Imenovani so: Okrajnim sodnikom v Ormoži pristav pri okrožnem sodišči v Celji g. dr. Ig. Pevetz, pri-stavom pri okr. sodišči na Brdu avskultant g. Maks Vidi c, davčni nadzornik g. Fr. Ta u čer davčnim višjim nadzornikom pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. (Iz Celovca) se nam piše: Kakor ste že naznanili, priredila bo podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico dne 14. t. m. v dvorani družbe »Katoliških rokodelskih pomočnikov" slavnost v proslavo cesarjeve štiridesetletnice. Spored: 1. Slavnostni govor. 2. Deklamacije. 3. Petje. 4. Komični prizori itd. Po sporedu prosta zabava, govori in napitnice. Začetek ob 7. uri zvečer. Ravno ta dan popoludne ob 4. uri razkrije slovesno tudi družba sv. Mohora na šeutruperškem pokopališči spomenik msgr. Andreju Einspielerju, združeno s cerkveno slavnostjo po naslednjem sporedu: 1. V šentruperški cerkvi: Bilije: Ofiicium delunc-torum. 1. Noct. et Laudes. 2. Na grobu: a) Li-bera. b) Pesen žalostinka. c) Govor, d) Odkritje spomenika, e) Nagrobna pesen. Pri slavnosti in pri slovesnem odkritji spomenika sodeluje iz posebne prijaznosti oktet slavnoznanih pevcev ljubljanske čitalnice. (Iz Št. Petra ua Notranjskem) se poroča, da je občinski odbor v svoji seji dne 4. novembra izvolil častnima članoma gospoda Josipa G o r u p a in Ivana Kalistra. Sklenil je tudi, da bodeta občina in šola skupno praznovala cesarjevo 40Ietnico dne 2. decembra. Ta dan razdelila se bode večja svota iz ustanove pokojnega g. Kalistra mej uboge. (Klub slovenskih biciklistov) ima jutri, 8. t. m., v gostilni „pri Slonu" svoj prvi zabavni večer v tej sezoni. (Slovenska književnost.) Ravnokar izšla je v Milicevi tiskarni lična knjižica „Zlati orebi" s podobami v drugem natisu. To knjižico je spisal slovenski mladini marljivi g. Ivan Tomšič. Knjižica stoji 35 kr., po pošti 40 kr., trdo in lepo vezana 50 kr. Dobiva se po vseh bukvarnah. O priliki kaj več. (V Zagrebu) vršila se bo jutri volitev dveh zastopnikov v deželnem saboru. V soboto sešlo se se je več meščanov ter posvetovalo, ali naj se neodvisni meščani vdeleže volitve. Nobeden navzočih ni zagovarjal, da se postavi kandidat v imenu onih meščanov, ki obsojajo današnjo vladavino. Sklenili so, da ne postavijo nobenega kandidata in priporoče zagrebškim neodvisnim volilcem, da ne gredo na volišče. Kot razlog so naveli, da v Hrvatski ni taka svobodna volitev, da bi na voliščih mogla prodreti prava volja volilcev. To so pokazale občne volitve, proti katerim je saborska opozicija brez vspeha iskala leka. Parlamentarni odnašaji so taki, da saborska opozicija ne more reševati naloge, katere bi morala imsti v normalnem ustavnem življenji. Izrekla se je topla zahvala onim rodoljubom, ki svojim po-žrtovalnim saborskim delovanjem razsvetljujejo delovanje ogromne večine vladnih pristašev. Povdarjalo se je, da načelo reprezentativne ustave zahteva, da zakonodajstvo in uprava omogočita svobodne volitve. Kjer tega ni, je volitev prazna formalnost, in resen človek ne more svojim sodelovanjem tej formalnosti pritisniti pridevka najvažnejšega ustavnega čina. So momenti v življenji narodov, ko je molčanje naj-umestnejši izraz narodnega mišljenja. — „Narodna", to je, vladna stranka priporoča v I. okraji E. F. Bothea, v II. okraji Aleksandra Hondla. V volilnem oklici kliče na pomoč „prokletstvo na ovom in onom svietu". Svaka sila do vremena. (Blagoslovljeuje.) Od Novecerkve na Štajerskem se nam piše z dne 5. t. m.: Včeraj slavili smo tukaj god farnega zavetnika sv. Lenarta kolikor mogoče praznično. Pred poznim sv. opravilom blagoslovila se je prav slovesno kapelica „M. B. dobrega sveta" na trgu sredi novocerkevske vasi. Ko je dne 2. maja 1887 skoraj vsa vas do tal pogorela, ostala je ta kapelica „M. B. dobrega sveta" popolnoma nepoškodovana sredi požara. Sedaj, ko je vas tako rekoč iz pepela vstala pomlajena, dali so va-ščani iz hvaležnosti do „M. B. dobrega sveta" tudi to njeno kapelico od zvunaj in znotraj vso na presno preslikati. Znotraj vidiš sliki ss. mučencev Janeza in Pavla, od zvunaj pa sv. Jurija, sv. Notburge in sv. Florijana, pod čigar nogami je: „slika ognja I. 1887". Vse to izvršil je prav ukusno g. J. Brollo iz Gemone, ki je 1. 188G. vso farno cerkev al fresco preslikal tako krasno, da to delo njemu dela čast, kakor tudi onim, ki so si ga naročili in plačali. (Predrzni skakači.) Minoli teden poslal je neki zagrebški kupec 11 bosenskih volov v Trst. „Bo-šakom" zdela seje menda vožnja predolgočasna, ker pet jih je mej Brežicami in Vidmom poskakalo iz železničnega voza, ne da bi se kateri poškodoval. Štirje sivci oglasili so se na Vidmu, peti pa se ločil od svojih sopotovalcev. („Militiir-Verordnungsblatt") je objavil Najvišji odlok, da se opuste trdnjave Jožefov, Terezin in Olomuc in bodo v prihodnje odprta mesta. Jožefov in Terezin bila sta itak slabi trdnjavi. Olomuška trdnjava pa je nepotrebna, odkar so zgradili močni trdnjavi v Krakovu in Pfemišlu. Telegrami. Dunaj, 7. novembra. Nemško-avstrijski in nemški klub sta se pod imenom „združena nemška levica" na nastopni podlagi združila: Varovanje državne enotnosti, varstvo nemštva in namer glede stališča Nemcev v Avstriji, kakor tudi ohranitev in razvoj prostostnih načel o bodočem postopanji. Belgrad, 6. novembra. Včeraj je prestolonaslednik Aleksander svečano prisegel kot poročnik. Berolin, 7. novembra. Izmed 433 volitev jo znanih 429, pri kojih jo prodrlo 133 konservativcev, 64 prostih konservativcev, 98 članov centruma, 87 narodnih liberalcev, 29 prostomišljenikov in 13 Poljakov. Tremensko sporočilo. fct 0 Čas Stanje Veter Vreme t> a> . •S S i S <« O opazovanja zrnkomert t mm toplomera po Celziju 6. 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvee. 7370 737 0 736 5 04 -0-6 -18 sl vzh. D n oblačno n n 28 sneg Srednja temperatura OO" O., za 5-4° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 7. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 15 kr. Sreberna „ 5 % „ 100 „ „ 16% n 82 „ 65 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosfa . . . 109 „60 „ Pap;rna renta, davka prosta......97 „ 70 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 878 „ — „ Kreditne akcije ....................308 „ 70 „ London.............121 „ 65 „ Srebro..............— „ — „ Francoski napoleond....................9 „ 64 „ Cesarski cekini......................5 „ 77 „ Nemške marke ..........59 „ 55 „S * Brata Eberl, x X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC Jf in napisov. JC X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. * J i ■« b.B-* ■■ •=*■» ft g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J t? priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. K Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše - - nego vse te vrste v prodajalnah. -'''-1 ' j' Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da H 'm m |j|i sem prevzel ter z današnjim dnem odprl | sfkovacijo^ 'M na Marije Terezije cesti štev. G, |jfj| v Tonniesovi hiši,