Poštnina plačana v gotovini L*to št. 36 Ljubljana, sobota 12. februarja I938 Cena t Dir w ^ . . <>>b Aualijrvti oiics 0 — leietue H. 41JX ilA au« tub iuo ose rutni MiaeieK ujuotjana aeien-Duf U»V8 Ili t) - lei «»2, i4«2 leit-rot n <45d Potiruznica MaritKjr- tirajsto trg I. Koiiruzincs Oeije Kocenova di 3L II ieieroti n iHO ~Ca«*uni pn po.^i iek zavodih: Ljubljana M. 11 K4'z Prags ftisic /8 180. BI Freokret v Rumuniji V spominu so še dramatični notranjepolitični zapletljaji v Rumuniji proti koncu preteklega leta, ko je po porazu Tatarescove vlade pri volitvah nastalo vprašanje kdo naj sestavi novo rumunsko vlado. Viadar se je odločil za rešitev. ki je močno presenetila tudi inozemstvo. 29 decembra je prevzel vladne posle v svoje roke Goga. šef do takrat malopomembne desničarsko usmerjene krščanske ljudske stranke ki oi pn volitvah par dni poprej zbrala na svoji listi niti 10°/« vseh oddanih glasov Ako je nastop Gogove vlade vzbudil pred dobrimi šestimi tedni veliko presenečenje pri vseh poznavalcih rumunskih političnih razmer, ne moremo tega v enaki meri trditi o najnovejši spremembi dasi je seveda tudi ta priša nepričakovano Notranjepolitični razvoj v Rumuniji pod Gogovo vlado je nedvomno nakazoval verjetnost bližnje spremembe političnega kurza ki je naletel ne le na hude notranjepolitične, temveč tudi na zunanjepolitične težkoče. Ko je bil kralj Karol poveril sestavo vlade Gogi, se je ta korak oficiuzno utemeljeval s tem. da ie hotela krona upoštevati desničarsko usmerjeno iav-no mnenje in s tem preprečiti še huiše radikaiizn anje rumunskega naroda na desno Trdilo se je tudi, da je bil s to rešitvijo še najbolj prizadet voditel' fašistične »2elezne garde« Codreanu kateremu je bila z desničarskim režimom odvzeta možnost nadaljne pretirane demagoške propagande Nenadni preokret rumunske politike na desno pa očividno še ni dozorel v razpoloženju volilcev. kajti reakcija demokratične opozicije se je pojavila že takoj spočetka v taki ob.iki. da so morali odgovorni čmitelji ž njo računati. 2e Tataiescov režim je predstavljal v Rumuniji neke vrste polavturitativ-ni sistem Razpolagal pa je v parlamentu s trdno večino m do zadnjih volitev se je vedno mogel tudi sklicevati na formalno zaupanje naroda Splošno se ie pričakovalo da se bo prehod v polnoavtoritativm sistem kakršnega je predstavljal kabinet Goge. izvrši! zopet ob formalnem odobravanju volilcev m poznavalce razmer niso dvomili da bo Gcga pri volitvah znal dobiti večino Vsa zadnja leta so namreč v Rumuniji pokazala, da so mogoči najrazličnejši eksperimenti, dokler so opozicijske skupine zlasti pa obe najjačji demokratski stranki liberalna m narodnozarani-stična v srditi medsebojni borbi Povrh so spretne intrige izkopale med kraljem in caranistično stranko globok prepad nezaupanja ker so kralju opisovale voditelja te stranke Mania kot osebnega nasprotnika in tajnega povzročevalca mnogih proti kralju naperjenih vesti in govoric. Gogov režim je opoziciji odprl oči Spoznala je da je prišel čas, ko je treba Dotisniti ob stran medsebojna strankarska nasprotja Maniu ki je bil glavni povzročitelj Dovratka kra'ja Karola na prestol, a se je pozneje užalien umaknil v ozadje, je v kritičnem času z energično gesto raztrgal mrežo intrig in kralj Karol je v patriotični zaskrbljenosti storil vse. da se preteklost pozabi Sprejel je Mania v dolgi avdienci. ki ie bila za razvoj položaja odločilnega pomena Kakor vse kaže, pomenia najnovejši prevrat v Rumuniji povratek k zdravemu načelu, da se naj državno življenje razvija na osnovi ravnotežja demokratičnih sil med narodom Nova vlada ima izrazito prehodn1 značaj Ona predstavlja nevtralni režim ki nai v interesu države in naroda izvrši priprave za stabilizacijo prilik na podlagi svobodnih volitev, v katerih bo nauk iz pro^lega časa očuval rumunske stranke pretiranosti in medsebojne zar>strennst' ter tako omogočil, da pride volja naroda brez potresov in brez eksperimentov do Dravega izraza Notranjepolitično vprašanje antise-mitskega čiščenja je Rumuniji pričelo ustvarjati gospodarske težkoče spravilo pa jo je tudi radi prevzetih manjšinskih obvez v mednarodno zadrego Toda te težkoče bi bil morda Goga premagal. da ni njegova vedno očitnejša zunanjepolitična preorientacija vzbudila vznemirjenja in nevolje pri zaveznikih na evropskem zapadu V spominu so še takoišnie reakcije rumunskih zaveznikov na novi rumunski kurz zlasti v pogledu dobave vojnega materiala Evropska javnost tudi m prezrla napol uradnega svarila iz Moskve o oživlje-niu besarabskega vprašanja Najnovejša zadeva s sovjetskim odpravnikom poslov Butenkom. o katerem so nekatere propagandne centrale že senzacionalno ugotavljale da je bil »uradno« ugrabljen iz Moskve je v vso to zunanjepolitično zmedo vnesla ie nove mo-ment<- napetosti in rud* realnih nevarnosti Prva ooročila i? Londona ki govore o zelo simpatičnem sprejemu novega preobrata v Rumuniii v angleških političnih krogih samo potrjujejo domneve, da se v Londonu s prejšnjim Go- Prehodna vlada u Rumuniii Nova vlada pod predsedstvom patriarha naj omogoči normalizacijo notranjepolitičnega položaja in zopet pridobi zaupanje tradicionalni zunanji politiki Rumunije Bukarešta, 11. febr. AA Kriza ru-mui ke vlade je bila rešena že ponoči z Imenovanjem vlade nar koncentracije pod predsedstvom patriarha Mirona Cristea in podpredsedstvom Tataresca. ki je postal zunanji minister. Glavni vzrok, ki je povzročil padec prejšnje vlade, je bila ostra nota Sovietske unije zaradi zagonetnega Izginotja poslaniškega odpravnika Bu-tenka Noto proučuje sedaj t največjo pozornostjo tudi nova vlada Zidie s> po vsej Rumuniji vesele padca protiJidovske Gogove vlade, svoje veselfe m- kanejo zelo diskretno, da ne bi povzročili odpora Železne garde Nova vlada je sestavljena takole: predsednik patriarh Miron Cristea, namestnik predsednika in zunanji minister Tatarescu (liberalec), notranje zadeve Calinesc-u (bivši član narodne kmečke stranke, sedaj brez stranke), finance Canclcon (liberalec), vojska m mornarica general Viktor An-tonescu, narodno zdravje- Costlnescu (liberalec), industrija in trgovina Argetoianu, promet Angelescu (rumunska fronta), kmetijstvo Camoracescu (bivši caranist, ki velja za strokovnjaka), javna dela loanicescu (rumunska fronta), prosveta Viktor Jamandi (liberalec), Minister za pravosodje še ni imenovan. V poštev prihaja glavni urednik lista »Uni-versul« Popesru ali pa neki višji uradnik Ministri brez portfelja so prof Jorga (nacionalni demokrat). Constantinescu in Angelescu (liberalca) general Averescu (liiHska strankai Valda Voevod (rumunska fronta) general Vnitoianu (liberalec skup-ne Jurija Bratiana) in Mironescu (bivši caranist, sedaj izven strank). Dopoldne so novi ministri prevzeli svoje resore. Dopoldanska seja ministrskega sveta je bila zelo dolga. Na seji so sestavili manifest, ki pravi med drugim, da misli vlada voditi na področju notranje politike nacionalno politiko, v zunanji politiki pa ohraniti prijateljske zveze s sosedi in dosedanje zveze ter nadallevatl politiko zhli^an.ia t vsemi ve'5kim1 državami. Nadele je vlada sklenila pndaM*«*' rok za predložitev dokumentov za revizijo državljanstva Zidov do 10. marca S tem sklepom je vlada potrdila načelo svoje predi ice. vendar računajo, da bo revizija državljanstva Izvršena z vsemi pravnimi ooroštvi. Obsedno stanje po vsej državi Davi Je v zgodnjih jutranjih urah izšla posebna Izdaja uradnega lista, v kateri je bil poleg ukaza o imenovanju nove vlade objavljen tudi dekret, s katerim se proglaša v Interesu ohranitve reda in miru obsedno stanje za vso državo. Vsa oblast v pogledu vzdrževanja javnega reda in miru in Izvajanja policijske oblast) prehaja na vojsko. Okrožni prefektl so suspendirani :n prevzamejo njihove posle vojaški poveljniki. Dekret navaja vse člene kazenskega zakona, ki spadalo v bodoče pod sodstvo vojaškega sodišča. Vojaške oblasti so pooblaščene, da smejo vršiti hišne preiskave. V roku 48 ur mora vsak zasebnik izročiti naihližjl vojašk) oblast? vse orožje in municlfo. Na koncu določa dekret, da bo obsedno stanje trajalo dokler se razmere v državi ne bodo uredile, tako. da bo mogla zopet pravilno funkcionirati redna drživna uprava Na redba nosi poleg kral»evesra tudi podpis predsednika vlade patriarha Mirona ter notranjega, vojnega in pravosodnega ministra. Notranja ln zunanja nove vlade Patriarh Miron o političnem programu novega režima Dejstvo, da načeluje novi vladi narodne koncentracije patriarh Miron Cristea, sma-traio v iavno>ti kol lani.-stvo da bodo prenehala politične t>orhe in tekmovanja strank in 'la bo rumunska [>ravoslavria cerkev zastavila ves svoi vpliv za to da zagotovi miren nolraniei>oiitični razvoi V svojem nagovoru na kralja ob zaprisegi je novi min.j-stivki predsednik iziavil, da se ho njegova vlada prizadevala vzpostavit- mir in red v državi, ki ie bil moten zaradi t>orb mnogoštevilnih političnih strank Kmet bo zopet dobil možnost, da bo mirno oldeloval svoie (>o!ie. Zunanjepolitične smernice nove vlade je min. predsednik Miron Cris.tea v svojem nagovoru na kralia orisal takole: Ojareiije zaupanja naših zaveznikov, ki jih potrebujemo in naših -sosedov. s katerimi hočem« živeti v sporazumu je glavna smer. niča zttnane politike no\e vlnde Internira ni smo na tem da razširimo -svoja prijatelj stva v interes« mira. To so zunanjepolitični cilji nio-e vlade Politični krosi opozarjajo, da zagotavlja začasni pievzem volstva zunanje politike po Tatarescu kontinu teto rumunske zuname politike Tudi dejstvo da je v novi vlad šest lvvš:h ministrskih preds^lnikov. srnia tra'o kot jamstvo za nadali°van;e dosedanje tradicionalne zunanie politike Rumunije. I lani S 3S t kralja Karola V zvezi z izvršenimi spremembami je kralj Karol danes objavi) manifest na rumunski narod. Manifest naglasa, da so z Izvršenimi spremembami začasno izključene politične stranke ne samo iz vlade nego je sploh zabranjeno vsako delovanje vseh političnih strank, že osem let so osredotočena vsa moja prizadevanja, na-glaša kraljev man fest dalje, na to. da se notranji red v državi postavi na čvrsto podlago. Doslej sem vodil državo vedno naslanjajoč se na politične stranke v trdnem prepričan.Ju, da mora državno vodstvo sloneti na čim širši podlagi, v teku sedanje volilne kampanle p« so posamezne stranke v težnji, da si pribore čim večje število glasov razvile delovanje. k' je dušo in srce vsega naroda nanolnilo z velikim nemirom in skrbio. Ta nemir se je izkazal kot skraino Škodljiv in je omajal same temel ;e rumunsketra nacionalne^ ž'v' >e-nia. Toda Rumunija se mora rešiti! Zato sem se odloč'1 in trdno sklenil ožlvotvorlti svojo staro zamisel, da rešim In okrep'm domovino. Napravil sem konec dosedanjemu nezdravemu ln nevarnemu stan hi. Za naelonaln« ohstol le bila nnlno potrebna nova vlada, prosta vpliva vseh političnih strank, vlada, ki bo delala zgolj po svojih patriotskih čustvih n ki bo imela možnost, da vse svoje sile posveti blaginji naroda in države. Zau{>am ln računam na zdravo zavest rumunskega naroda trdno prepričan, da me bo z vsemi silami podpiral v prizadevanju, da v tesnem in neposrednem sodelovanju z narodom v teh težkih časih s herojsk mi čini rešim Ramo- nljo. To Je In mora biti odslej najvišji zakon za mene in za vsakogar. Po tej poti pojdemo naprej! Tako nam Bog pomagaj! Odgoditev volitev v parlament Poslanske volitve, določene za t marer. so bile odgodene s kraljevim ukazom na nedoločen čas. Vojaški poveljniki namesto preSektov Bukarešta. U febr w > kraljevim uks zoni i>odo v 71 upravnih okrožjih imenova ni za prelekte vojaški povel niki Bukarešta |t febr p Kakoi poroča a-gen oija Radoi ie vlada dane*- dovolila založništvom vseh listov, ki jih )e ukinila prednja Izhaja vsa* Jan razen poneOeijka M&roCnmta uma* meoKno Uin —. inozemstvo Dir tO. — Uredništvo. Ljubljana Knarijeva ulica & telefon 312* 3123. 3124 3125 il/6 Marihoi. Grajski trg St 7. telefon «t m0. Celje. Strosainaverjeva ulica štev l. telefon št 65 RoKopisi se ne irracajo vtota, da smejo te liste spet izdajati. V oe-kaj dneh bodo začeli znova izhajati razni dnevniki, ki eo bili pred nekaj tedni proglašeni za žiiovska glasila in ukinjeni. Izjava liberalne stranke Liberalna stranka je objavila kouiiuitfke, ki pravi, da ne misli delati težkoč novi vladi. vendar pa se ii zdi potrebno poudariti, da so a ietni člani vstopi ln v sedanjo vlado izključno kot bivši svetovalca krone. ★ Patriarh Miron Cristea Novi ministrski predsednik patriarh M.ron Cristea je poglavar svetega sinoda. Star je 70 let ter je po rodu iz Sedmo-graške Univerzitetne študije je končal v Budimpešti Kol duhovnik in urednik glasila rumunsk:h pravoslavcev na Madžarskem se je vedno zavzemal za pravice Ru-munov na Madžarskem V rumunski narodni skupščini je decembra meseca 1918 prečital izjavo o priključitvi Sedmograške Rumuniji L 1925 je bil Izvoljen za patriarha ruij-unske pravoslavne cerkve Za ča=? vladanja sedani°ga prestolonaslednika Mihaela pa je bil imenovan v regent-ski vet Prvi odmevi v inozemstvu v Franciji Bukarešta, 11. fet»r o Odhod Gogove vlade v Rumuniji so francoski politični krogi pozdravili z vel:kim zadovoljstvom. Tudi vsi francoski listi pozdravljajo spremembe. ki jih je kakor naglašajo Izvršil kralj Karol ob 12 uri. »Petit Parisien«. ki velja za glasilo zunanjega ministrstva, p še. da je Gogova vlada padla pod pritiskom javnega mnenja ki je bilo skrajno ogorčeno, ker je tako mala m neznatna stranka, kakor je Gogova krščanska ljudska stranka, hotela terorizirati vso državo. Gogov režim je postavil na glavo vsa načela ki si jih je v teku desetletij postavil rumunski narod Polit'ka ki jo je vodila Gogova vlada je bila nevarna za dinastijo m državo. Goga je ob vsakem svojem koraku naletel na odpor doma in v tujini Namesto, da bi njegova vlada izvajala koristne in potrebne reforme se le vrgla na preganjanje Židov Prav taka rasna politika nima nobenega smisla v državi v kateri so se že od nekdaj kr žale razne rase. Afera sovjetskega odpravnika poslov Butenka je napravila položaj Gogove vlade nevzdržen. Goga ni bil v stanju, da bi pojasnil usodo tujega diplomata, ki je izginil v Bukarešti pri belem dnevu. Moskva je zahtevala preiskavo in pojasnila S postopanjem Gogove vlade se je Rumunija izpostavila nevarnosti sovraštva velike Rusije Zato je moralo priti do tega. kar se je zgodilo. Socialistični >Populaire« piše med drugim. da je padec Gogove vlade povzročilo več okolnosti med katerimi pa so najvažnejše l. Gogova vlada se je naslanjala na malo. neznatno politično stranko in tu znala pritegniti niti ene Izmed vodilnih Br. Ante Pavelič f Včeraj je v Zagrebu umrl bivši podpredsednik Narodnega veča in bivši predsednik senata govim režimom nikakor niso mogli spo-prijazniti Sedaj se bo obisk kralja Karola v angleški prestolnici mogel izvršiti v predviderem roku in z nameravanim političnim poudarkom Nova vlada Domenjs torei tudi razčiš^enie zunanjepolitične situacije Rumunije Rumuniia ie na? prijatelj in zaveznik in njene okrepitve se bo veselil tudi celokupni jugoslovenski narod. Zagreb. 11 febr. o. Davi ob 3.30 je oinrl v sanatorjju v Klačevi uliei senator in bivši predsednik senata tir inte Pavelič. Pokom- dr Pavelič ie bil ie dolgo bolaD in ie zaman iskal leka pri najbol;ših zdmv nikih Imel ie tur na hrbtenioi Od Novega leta se je holez^n s!alno slabela in ie trpel bolnik hude lolečine Zaradi dogotrainega holeliania je telesno močno opešal Pred tremi dnevi se ie pridružila še pljučnica, ki ii ie danes podlegel Posrreh ho v nedeljo dof>oldne ob 11 Poko m k zajmšča vdovo Olgo. ro eno Do-5pp iz Go-pi^a s katero le imel v srečnem zakonu nel sinov in eno hčerko Vsn sino vi zavzemajo usrledne jx)ložaie Najstarejši dr Ante ie tajnik /unanieea ministrstva dr Lovro je zobordravmk. dr Radovan zdravnik dr Nik'ca kalvneta predsed nika senata. dT Ivo odvetnik pripravnik, hčerka Neda pa ie soproga bivšega oodHana in znanega srx>rtnega delavca dr Hadžija Pokoinikova rodbina ie nreiela že danes veliko štev lo sožalnih izrazov z vseh delov j države Med orv;m' so izrazili sožal e Nj V;s kne7 namestnik Pavle kraljeva namestnika dr Stankovič in dr Perovid predsednik vlade in posamezni mirvstri. prav tako na tudi številni pokojnikovi polit:čni sodelavci in priiatelii Zagrebšk- listi objavljajo toplo pisane nefrologe v katerih opisuie:o naconalno delo pokoinika v predvojni in povojni dohi. 7lasti na n;egove velike zasluge 1. 1918. ko je 1 decembra preč-tal v Beogradu pred regentom Aleksandrom adre-so Narodnega v-':eča o zedinjenju Srhov. Hrvatov in Slovencev. Dr. Ante Pavelič je bil rojen 19. maja L 1869 v Gospiču, kjer je dovršil gimnazijo, nato pa študiral medicino v Gradcu in na Dunaju. Doktor medicine je postal 1. 1896 na Dunaju kjer se je kasneje spe-cializ ral za zobno zdravništvo, po končanih študijah pa se je posvetil zdravniški praksi v Zagrebu. V politično življenje je posegel že kot dijak Bil je pristaš Starčevičeve stranke prava ter je b:l na njenem orogramu izvoljen za poslanca v hrvatskem saboru prvič l 190« Po smrti Mile Starčeviča j" bil izvoljen z« predsedn'ka stranke prava ter j« ostal poslanec hrvatskega sabora do njegove likvidacije. Pred zaključkom svetovne vojna m ja dr Pavelič živahno udejstvoval pri organizacij Narodnega veča v Zagrebu, ki mu je bil podpred«»edmk Predsedoval je tudi znamenitemu sestanku predsednikov pokrajinskih narodnih svetov ko se je sestavil začasni odbor Narodnega veča ter je bila izvoljena delegacija za razgovore s srbsko-hrvat=ko koal cijo zaradi njenega vstopa v Narodn > večo, do česar je tudi prišlo. Ko je 29. oktobra 1. 1918 hrvatski sabor proglasil na "»voji zgodovinski se^i odcepitev od Avstro-ogrske. je prešla vsa oblast na Narodn'. veče. čegar podpredsednik je bil dr Ante Pavelič Dne 1 decembra. je dr Pavel'č v Beogradu v imenu de egacije Narodnega veCa s'o\-f -?no p reč tal in izročil tedanjemu regentu Aleksandru adreso Narodnega veča, na podlagi katere je bilo izvršaio s kraljevskim proglasom zedurenje Srbov, Hrvatov ln Slovencev v enotno državo. Tudi v prvem začasiem narodnem predstavništvu je dr Pavelič zelo živahno sodeloval. Bil je tedaj predsednik Narodnega kluba. Pri volitvah v konstituanto n več kandidiraj, temve? se je umaknil iz političnega življenja Po obnovitvi par'a-menta 1 1931 se je pridružil takratni JRDS ter postal član njenega glavnega odbora. Dne 9 januarja 1. 1932 je bi s kraljevim ukazom imenovan za senatoria Jugoslovenski senat ga je na prvih dveh zasedanjih izvolil za svojega preiceinika. V senatu se je v zachreim času dr. Ante Pavel č umaknil lz ospredja in ravno tako se ni udeleževal ve č javnega političnega življenja Bolehal je Že cek> leto in in je nazadnje podlegel opasnemu sarko-mu, ki je stri njegovo življensko silo. Ime dr. Ante Paveliča ostane za večno zvezano s prevratno dobo našega osvobo-jenja in zediojenja in v spomnu na tiste čase bo ostalo njegovo ime zapisano v zgodovinski knjigi našega naroda. Naj poči va v miru! Pogreb na državne stroške Beograd, 11 februarja AA. Vada je sklenila pokopati bivšega predsed"1 ka senata dr Ante PaveTča na drživne st-o-Ske V imenu vlade se bo pogreba ude'e-til trgovini m'nister dr. M'ian Vrbanič Senat bo zastopal predsednik dr. želim Ir Mažuranič, rumunskih političnih strank. 2. Poskus, da se ustvari protiutež železni gardi na desnici ni uspel. 3. Dogodki v Nemčiji so psihološko vplivali na razpoloženje v Rumuniji. S temi izvajanji se strinja tudi »Petit Journal« ki naglaša, da obstoja brez dvoma zveza med dogodki v Nemčiji ln krizo v Rumuniji, pri čemer pa Je igral veliko vlogo ojačcni vpliv Anglije. V Angliji London, 11 febr. o. Angleški listi objavljajo obširna poročila iz Rumunije in ne prikrivajo svojega zadovoljstva nad padcem Gogove vlade. »Daily Telegraph« in drugi listi naglašajo da se je likvidacija Gogovega režima že pričikovala, ker je o priliki zasedanja sveta Društva narodov Eden opozoril rumunskega zunanjega ministra Micesca. da je napravila politika Goge zelo slab vtis in izzval? nerazpoloženje pn zapadnih velesilah, od katerih Rumunija v takih okoliščinah ne sme pričakovati nikake podpore. V ostalem priznavajo londonski listi, da je padec Gogove vlade pripisati v prvi vrsti pritisku Francije in Anglije. ki nista mogli mirno gledati, da nekdo ruši ravnotežje v južno vzhodni Evropi London dela sicer brez velikega hrupa, toda zna odločno izvajati svojo voljo. »Daily Mail« in »Times pišeta, da je s padcem Goge doživela poraz tudi politika, ki se je skušala zadnje čase uveljaviti v Podunavju. Na Poljskem Varšava, 11. febr. AA. Izpremembe ▼ Rumuniji objavlja tukajšnji tisk kot največjo senzacijo »Gazeta Polska« in nekateri drug1 listi pravijo, da je Gugova vlada padla predvsem zaradi napetosti, ki je nastala med Železno gardo in nekaterimi drugimi skupinami. Čeprav je Železna garda razglasila, da ne bo sodelovala v volilnem boju. to ni moglo omiliti poostritve notranjega političnega položaja. Položaj bi postal še posebno težaven, če bi Železna garda vnovič dosegla pri volitvah velike uspehe List pravi, da bo nova vla-da morda avtoritarnega značaja, pa ni izključeno, da gre samo za prehodni kabinet. »Kurir Porannv« poudarja da se rumunska zunanja politika ne bo spremenila. Naloga nove vlade bo predvsem stabilizirati notranjepolitične razmere. Tudi ta list misli, da gre samo za prehodno vlado. V Avstriji Dunaj. 11. febr AA Avstrijski listi pri-psuiejo padec Gogove vlade notranjim in zunanjepolitičnim težavami. >Wiener Neueete Nachrichlen« pravijo, da padec Gogove vlade ne pomeni vrnitve v preteklost. »Reichs-post« pa misli, da so se levičarski in desničarski nasprotniki združili, da vržejo Oogo-vo vlado. Obstreljevanje Madrida Pariz, 11 febr. w. V noči na petek je nacionalistično topništvo zopet močno obstreljeval Madrid Obstreljevanje se je pričelo ob 23 ter je trajalo skoraj eno uro. Ob koncu je skoraj vcako minuto padlo 15 do 20 granat v mesto. Nacionalistično poveljstvo objavlja- Sovražni oddelek je v odseku Alfambre skušal izvesti protinapad, pa smo ga popolnoma uničili r oeniem iz stroin"c V gozdovih nad S!ero Patomero smo zabeli ostanke rdečega bataliona in sicer 200 mož. Drugi sovražni pro+'r>spad v odseku Villa A^a ie b'l tudi odb't. Po jjoročilih iz dobro noučemh virov 1e v pokrajini Manresi, nekdaj najbogatejšem delu Kataloniie. ^avladaTa strašna beda 'arad" industrijske krize Skorai vse tekstilne tovarne, glavni vir blagostanja, so 7aprie, le v nekaterih še delajo po en dan aH dva na teden. Hitler se vrne v Berlin 15. t. m. Berlin. 11. febr. AA R?n'flm Rjtle se ho vrnil v FerUn 15 februarja, ko bo rveč?t sTv^Vm 7.a tu?e ^"lom^^e. Papen v B^rchtesgadnu Dtinal 11 febr A A D nemški poslanik P«pen se ie odmeHal v Benhtes-gaden. kjer ga bo sprejel Hitler. Na Dunaj M b» vnofl x nedelja Začetek skupščinske proračunske debate Včeraj so govorili prvi zastopniki vladne večine in opozicijskih skupin — Prijavljenih je 30 govornikov Beograd, 11. febr. p. Danes se je pričela načelna proračunska debata v narodni skupščini, ki jj je na seji v sredo naredil uvod finančni minister Letica s svojim ekspoze jem. Za načelno proračunsko debato se je doslej prijavilo že okrog 30 govornikov Danes se je zvrstilo nekaj glavnih govornikov, prvi med njimi glavni govornik vladne večine dr. Oton Gavri-lovič Njemu je sledil dr. Velja Popovič kot glavni govornik JNS, zatem še na dopoldanski seji Fran Zupančič, popoldne pa dr. Riko Fux, Mita Dimitrijevič, Pavel Matica, Voja Lazi* in Milan Lazič Jutrišnja seja skupščine bo namenjena predvsem verifikaciji mandatov novih narodnih poslancev, Predlog zakona proti prodaji kmečkih posestev Današnja seja se je pričela kmalu po 9. uri. Sprejeli so zapisnik, nato pa je bil sporočen nujni predlog narodnih poslancev Milivoje Isakoviča in tovarišev iz JNS. naj se »določbe točke 4a § 471 zakona o civikio pravnem postopku z dne 20. fe-ibruarja 1865, ki je veljal za kraljevino Srbijo, razširijo na kraljevino JugosiavijO in ukinjajo vse druge določbe, ki tem določbam nasprotujejo V imenu predlagateljev je posl. dr. Kosta Popovič utemeljeval nujnost predloga Rekel je, da je mala Srbija že pred 70 ieti ščitila malega kmeta s tem, da mu je zagotovila hiša, minimum zemljišča in vse potrebno orodje, ki mu ga nihče ni mogel odvzeti. Likvidacija kmečkih dolgov grozi sedaj ravno najrevnejšim kmečkim ljudem z .resničnim propadom. Zato Je ta zakonski načrt zares nujen. Pravosodni minister Simonovič Je odgovoril, da je prooiem res resen in nujen. Vlada se prizadeva ga ugodno rešit:, vendar pa so ta vprašanja tako komplicirana, (ia jih na enoten način ni mogoče urediti. Bilo je že več konlerenc in sestankov, na katerin so se srbske zadruge in pravniki zavzemali za tako zaščito malih kmečkih ljudi. Vsi ostali pa so bili proti njej. Vsekakor bo zahteval pooblastila s katerimi bi bilo mogoče s posebnim zakonom sprav.ti vse težke prilike v red Zato rie more pristati na nujnost za predloženi zakonski načrt. Nato Je tudi skupščinska večina odklonila nujnost. Obvestila in interpelacije Narodna skupščina je bila nato obve-.ščena, da ji je verifikacijsk; odbor predložil poročilo o verifikaciji mandatov novih narodnih poslancev. V ver.fikacijskem odboru je nastal spor glede mandata na-sleun ka umrlega zagrebškega poslanca dr. Juriše. Zato sta bili Narodni skupščini predloženi dve ločeni poročili. Večinsko poiočiio je sestavil pos L. Dimitrije Markovič, manjšinsko dr. Ljudevit Auer. Po zakonu o poslovnem redu narodne skupščine mora v takem primeru Narodna skupščina na posebni seji razpravljati o vernikaciji novih mandatov. Narodni skupščini je bilo predloženih tudi več interpelacij, za katere so mter-pelantje po vrsti zahtevali nujnost. Večino interpelacij je vložil poslanec Velimir Jojič. Prizadeti ministri so na nujnost pristali. Interpelacije posl. Jojiča se nanašajo na dogocike ob beograjskem obisku francoskega, zunanjega ministra, na razpust osrednjega odbora Narodne odbrane v Beogradu ter na rame lokalne ali personalne zadeve. Skupščina je biia posebej obveščena, da je nar. posl. Franjo Novakovič, ki je bil pred tremi leti na listi dr Mačka izvoljen za narodnega poslanca v srezu djurdje-vackem, skupščinskemu predsedstvu predložil svoja pooblastila v odobritev. Ko je skupščina še dovolila dopuste nekaterim narodn m poslancem med njimi tudi Stanku Hočevarju za 10 dni, je predsednik čirič prečital zahvalno brzojavko Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla za 90žalje, ki mu ga je narodna skupščina izrazila zaradi smrti grškega in danskega princa N-kole, očeta Nj. Vis. kneginje Olge. Proračunska razprava Ko je skupščina nato .prešla na dnevni red. je predsednik Cirič najprej prosil, naj se vsak govornik omeji na čas, ki mu je določen, in naj nihče ne čita svojih govorov, nego naj prosto govori kakor to določa poslovnik Sporočil je še. da je določena lista govornikov m vse seje do torka zvečer Dosedaj se ie prijavilo za načelno debato o proračunu 30 narodnih poslancev. Seje bodo dopoldne in popoldne. Glavni govornik vladne večine Prvi je dobri dve uri govoril posl dr. O ton Gavnlovič. član poslanskega kluba JRZ Dr Gavnlovič je branil in hvalil vladno finančno in sploh gospodarsko politiko ter dokazoval, da sta neutemeljena skep-sa in pesimizem, ki so ju kazali nekateri opozicijski govorniki v finančnem odboru. Za oceno gospodarske situacije so najbolj merodajni podatki o naši zunanji trgovini. Ta se je v zadnjih treh letih povečala za sto odstotkov Dr Gavnlovič je podrobno navajal te podatke. Nadalje je naglašal. da so cene pridelkom in vobče izdelkom narasle in so se ziasti cene kmečkim pridelkom močno dvignile Enako se js povečala zaposlenost delavstva Promet na železnicah se je povečal za 20. na rekah in morju za 37 odstotkov Državni dohodki v splošnem so se dvignili za 20 odstotkov. Na denarnem tržišču je opažati obihe. državni boni se zlahka plasirajo Tudi kreditno gospodarstvo »e je zbo!jšalo Zamrznjena reka jugosiovenskega gospodarskega življenja se je otalila in premaknila Povsod so ljudje zaposleni Povsod »e je živi jen jsk »tan dard dvignil Končno je govornk 'zrazi željo, naj b' se kliringi odpravili ter končal s pozivom, naj skupščina izrazi svoje zaupanje dr. Stojadinoviču in glasuje za proračun. Dva opozicijska govornika Drugi govornik je bil bivši minister dr. Velja Popovič (JNS) Tudi njegov govor je trajal skoro dve uri. Podal je obči pregled notranje političnih dogodkov in momentov v zadnjih letih in zlasti v preteklem. Obširno je dokazoval, da skupščinska večina ne nadaljuje šesto januarske politične ideologije in ne izvaja obveznosti in dolžnosti, ki jih je prevzela z izvolitvijo Zato pa t« večina tudi nima več zaupanja večine jugoslovenskega naroda. Narodna skupščina si ni znala priboriti potrebnega spoštovanja za svoje siklepe. Dalje je govornik razpravljal o demokraciji v zvezi s politiko sedanje vlade ter o taktiki napram združeni opoziciji. Očital je vladi, da je s svojo taktiko ona sama največ prijx>mo2la k zagrebškemu sporazumu, ki se sedaj ravno lz krogov vladne več'ne toliko napada. Nato je obširno govoril o razmerah na Hrvatskem, pa nato tudi o razmerah v Sloveni ii Orisal je potek borb za in proti konkordatu ter zaključil z obeleženiem jugoslovenskega programa. Izjavil je, da bodo on in člani njegovega kluba glasovali proti proračunu. Zadnji dopoldanski govornik je bil narodni poslanec inž. Frs»^c Zupančič. Obširno je govoril o politiki sporazuma in nazadnje izjavil, da bo glasoval proti proračunu. aldanska seja Ob 14.15 je bila dopoldanska seja prekinjena. dobri dve uri pozneje pa se je delo v skupščini spet nadaljevalo. Prvi popoldanski govornik je bil ljubljanski poslanec dr. Riko Fux. V svojem govoru se je podrobno bavil z razmerami v d.avski banovini Govoril je nato o centralizmu in birokraciji ter obširno o gospodarskem tn coc^lnem položaju v Sloveniji, kjer ni opažati zboljšanja, ki o njem govore poslanci vladne večine Kritiziral je sedanji finančni sistem ? njegove socialne plati in poudaril, da niti z d~leka ne odgovarja jugo^Iovenskemu duhu ker obremenjuje nekatere državljane bolj, druge manj Najhujša je fiskalna obremenitev v dravski banovini, ki ima poleg državnih še izredno visoke samoupravne davke. S podrobnimi podatki je dokazoval davčno preobremenitev po posameznih slovenskih občinah Pri tem pa mora pasivna banovina podpirati druge, ki so v resnici aktivne. V drugem delu svojega govora je dr. Fux obravnaval zadeve javnih nameščencev. Opozoril je dalje na nevzdržni položaj starih upokojencev južne železnice, posebej še delavcev ter na življensko krizo intelektualcev, ki ne dobijo zaposlitve. Posl. Mita Dimitrijevič (rad.) je uvodoma kritiziral notranjo politiko sedanjega režima, nato pa je celo uro govoril o sporazumu med Srbi in Hrvati, za katerega se je toplo zavzemal. Bivši minister Pavle Matica, (JNS), Je obravnaval predvsem prilike v savski banovini. Temperamenten je bil govor posl. Voje Laziča (zemlj.), ki je ostro kritiziral novi proračun in primerjaj izdatke z nacionalnimi dohodki. Pobijal je trditve o blagostanju, ki naj bi se bilo pojavilo v zadnjem času tudi na vasi. Zadnji govornike bil nocoj posl. MIlan Lazič (JRZ). Z njegovim govorom je bila današnja seja zaključena. Prihodnja bo jutri dopoldne in bo najbrž vsa posvečena razpravi o verifikaciji mandatov za nove poslance. & Beograd. 11 febr p Napredovali so Fjlip Rubin v Ptuju Josip Kokalj v Laškem. Ivan Rudolf v Ptuju. Josip Kunstelj na Vrhniki, Ivan Drobnik v Metliki, Pavel Volk pri okrožnem sodišču v Ljubljani Anton Uknrar pri sreskem sodišču s Ljubljani in Franjo Jureš v Dolnji Lendavi za višje ofioiale v 6. položajni skupini. Jos-'ip Mesec pri sreskem sodišču v Ljubljani pa za oficijala v 7. položajni skupini. Napredovala sta sodnika dr. Franjo Mo-har na Vrhniki v ■l7! in Vinko Raztner v Celju v 6. položaino skupino. Napredovanje Beograd, 11. febr. p. Pristav Rudolf Vadnjal pil sreskem načelstvu v Kamniku je napredoval za sreskega podnačel-nika v 7. po loža jn: skupini. Podalfšanfe vofaške sMk v Avstriji Dunaj, 11. febr. w. Večina evropskih držav je podaljšala vojaško službeno dobo na eno in pol do dveh let. Iz Istih vzrokov kakor ostale evropske države je smatrala avstrijska vlada za potrebno, da podaljša vojaško službeno dobo na 18 mesecev ter jo obenem odredila ,da morajo mladeniči z 20 letom starosti oditi na nabor. Doslej so hod li na nabor z 21. letom starosti. Uvedba splošne 18 mesecev trajajoče vojaške obveznosti je doživela v avstrijskih listih zelo dober sprejem. »Neues Wiener Tagblatt« pravi, da v današnjih časih Avstrija ne more ostati za drugimi narodi glede obrambe države in avstrijske neodvisnosti. Bivii avstrijski podkan-celar aretiran v Berlinu Berlin, 11. februarja, b Državna tajma policija je aretirala bivšega avstrijskega podkancelarja Winklerja, ki je pripadal Dollfussovi vladi. Kakor trde na pristojnem mestu, so vzrok aretacije predvsem devizni prestopki, in aretacija ni v nobeni zvez; z znanim' spremembami v Nemčiji. Amnestija ruskih oficirjev Kopenhagen. 11 februarja b Po nekem poročilu To eminentno jugoslovenskc akademsko društvo je črpalo svoje moči iz svoje svetle preteklosti in tradicij, ki segajo daleč nazaj v predvojne akademske generacije. V njegov h vrstah se je vedno zbirala elita slovenske napredne ln jugoslovensko orientirane inteligence. Najvidnejši predstavniki naprednega prosvetnega in gospodarskega življenja so bili svoje dni člani »Jadrana«, odnosno njegovih predhodnikov. Po vojni je bil »Jadran« vedno trdnjava jugoslovenstoega nacionalizma na ljubljanski univerzi. Iz njegove srede ao prišle mnoge pobude za jugoslovanske manifestacije naše akademske omladine širom vse države. Zadnja leta je bil v ostri borbi s komunisti in seperatisti ter je znatno paraliziral njihovo delovanje n vpliv. Posledica te borbe je bil tudi krasen uspeh pri poslednjih volitvah v akademsko reprezentanco lju/blianskega vseučilišča, kjer so utrpeli levičarski elementi tako hud poraz, kakor še nikdar doslej.« Kdo bo novi predsednik Škodovih tvornic Veliko pozor nos* reSkos lovaških gospo darsk;h voiaških in političnih krosov vzbu jajo te dmi razprave o na.sledriku umrlega predsednika upravnega sveta olzenskih Škodovih tvornic orožja, generalnega ravnate- . lja dir. Lovensteina. Razen strankarsko poli- 1 Poročilo senatorja Puclja v Maribora V nabito polni gornji dvorani Narodnega doma v Mariboru je bil v Četrtek krarmo uspeli sestanek »upnikov JNS. Take sestanke vsak mesec ali veaj vsakih šest tednov sklicuje in organizira »reška organizacija JNS za mesto Maribor. Navzoče je topk) pozdravil predsednik sreske organizacije dr. Franjo Lipold. ki je Se posebej iirekel prav prisrčno dobrodošlico senatorju Ivanu Puclju. Ta se »e hjl odzval vabilu, da porota v krogu mariborskih zaupnikov JNS o aktualnih političnih problemih. Navdušeno aklamiran je povzel besedo ter ▼ dal;5ib izvajanjih oprtal trenutni političnii položaj. Uvodoma je poudaril potrebo politične opredelitve poedinca. ker brez tega ni mogoča soudeležba pri odločanju o javnih zadevah-Razčlenil je pojem politike kot skrb za javni blagor, ter za tem analiziral pno ara m in delo treh glavnih političnih skup;n v naši držav*, to je JNS. JRZ in združene opozicije. Podčrtal je vztrajno do*ledniost in premočrtnost politike, ki jo Izvaja JNS. prikazal zatem politiko slovenskega dela JRZ v Beogradu in v Sloveniji, ee pomudil ob nedavni resoluciji fcupanak« sveas, pisavi tiska JRZ t Sloveniji in tiska JRZ ▼ Beogradu ter vpletal v svoja «ilno isnimiva izvajani« poučne hn bodre reminisceocs is oa£e politične preteklosti V taklju&nam delu svojega govora ee je dotaknil posebnih slovenskih nacionalnih problemov, ki to t nujni sveži z na&im ekaponiranim zemljepisnim položajem. Zanimiva in poučna ]• bile njegova primerjava, kaj je država v zadnjih letih storila za Bosno tn kaj n Sloven-jo. Le v strnjenr jugoslovenski skupnosti je rešitev in obstanek slovenskega človeka. Ob zaključku je pozval g. senator predvsem mladi no. ki je bila na sestanku pnw Merilno zastopana, naj pridobiva avoje sovrstnike za veliki ideale jugoslovenske nacionalne politike Belj tasa trajajoče odobravanje te ptanka-nje ie sledilo govornikovim besedam, ta ao jih zborovalri ponesli ■ seboi med svoje znance in prijatelje. Z zahvalnimi zaključnimi besedami predsednika dr. Lipolda j* bil lepi sestanek končan. Bodoča vojna in mak države Polkovnik češkoslovaškega generalnega štaba Moravec, ki je znan po nekaterih svojih temeljitih strateških študijah o Češkoslovaški in prav tako temeljitem poznavanju mednarodnih vojaških problemov, je imel te dni na večeru »Republikanske obrambe« v Pragi predavanje o položaju malih držav za primer nove vojne. Dejal je med drugim: »Iz poslednje borbe so vojaki nedvomno odnesli izkušnjo da tudi naiskrbnejše priprave ne morejo povsem zagotoviti vojnega uspeha. Nova vojna bo zajela vse kontinente. Bodoča vojna bo vojna velikih koalicij. Dolžnost državnikov malih držav bo da svole države vključijo v oni blok. ki bo zmagal. Zmagale pa bodo one drža- ve, ki se bodo moralno tn gospodarsko t»- kazale za močnejše. Največja moralna moč je ideja Narodnostna država z mnogimi manjšinami se ne more spustiti v nobeno odvajalno vojno. V taki državi lahko združi prebivalstvo različnega narodnega porekla eamo nacionalizmom nadrejena ideja. Nepopularne vojne, katere smisel bi ostal širšim množcam tuj, ni mogoče iz-vojevati zmagovito. Seveda nI potrebno, da mala država v svoji moralni pripravi na voino posnema velike države. Velika država lahko prenese poraze, mala le redkokdaj. Na vojno se moramo strateško temeljito pripraviti z dobro notranjo te zunanjo politiko, ki naj svetu pokaže kulturno zrelost našega naroda.« Nadškof dr, šariš o rasličevstvn Organ sarajevskega nadškofa dr. Sariča »Katolički tjednik« analizira v zadnjem uvodniku socializem in prihaja do zaključka. da je škodljiv za hrvatski narod Sreča je hotela, da se je pojavil med Hrvati kmetski pokret, ki sta mu zgradila idejne temelje pokojna brata Anton in Stjepan Radič »Z njim smo dobili močan in popularen ljudski pokret. ki ima povsem etično in solidaristično obeležje, a vendar stremi za uveljavljenjem socialne pravice Nekateri očitajo temu pokretu. da ni vse-naroden in da prihaja med nas Hrvate pod stanovskim naslovom kmetskega pokreta Mi mislimo da so ti očitki neosno-vani Vse je samo borba za ime. ki je nastalo čisto sporedno iz slučajnih prilik Razvoj hrvatskega kmetskega r>okreta dokazuje .da računa s potrebami in interesi vseh slojev hrvatskega naroda Tako je osnoval Hrvatsko delavsko zvezo na te- melju sodelovanja hrvatskih delavcev f kmeti in ostalimi stanovi. Prav tako priznava hrvatski narodni pokret tudi vsem drugim stanovom vse pravice Nikogar ni med njimi, ki bi mogel dejati, da mu kmetski pokret škoduje. Z ustanovitvijo Hrvatskega gospodarskega sveta je osnova za sodelovanje razširjena na vse stanove. Z njim je izločena razredna borba iz vrst hrvatskega naroda. Dolžnost katoličanov je, da z vsemi silami podprejo hrvatski kmetski pokret, ki postaja pravičen pokret za socialno reformo.« Misli »Katoličkega tjednika« dokazujejo znova, da je sarajevski nadškof stoodstoten pristaš politike dr. Mačka in da bodo naleteli na njegov najhujši odpor vsi. ki računajo sedaj ali pa v bližnji bodočnosti z možnostjo obnove posebne klerikalna stranke med Hrvati. Al slavospev je 9 Naročnik nam piše: »Slovenec« je dne 25. januarja objavil, da je upokojen dr. Aleksander Fatur, železniški ravnatelj v Ljubljani. Med drugim piše o g. ravnatelju, da »je bil vedno pristaš bivše SLS in sedanje JRZ.« »V zadnjih dveh letih je imel mnogo trdega dela. da je kolikor je bilo sploh mogoče, uredil promet, z znano spretnostjo in taktom ter pravilno organizacijo se mu je posrečilo, da je preprečil morebitne katastrofe in zastoje na naših progah.« Mi visoko cenimo g. ravnatelja in njegove zasluge za naše železnice, zato ne moremo razumeti, kako je mogel biti tak strokovnjak — in še verni »pristaš bivše SLS in sedanje JRZ« povrhu — meni nič tebi nič upokojen po § 112. L 16, v zvezi s § 118 zakona o drž prometnem osebju, ki določata, da se uslužbenec lahko upokoji, ako minister ali pooblaščeni starejšina ugotovi, da je uslužbenec nesposoben ali neprimeren za službo, ali pa interesi službe sicer to zahtevajo... tičnih kombinacij so na dnevnem redu tudi ugibanja o najprimernejši strokovni za^ed bi tega mesta. Posebno pozornost vzbuia predlog, naj bi predsedstvo upravnega sveta Skodovih tvornic prevzel sedanja guverner češkoslovaške narodne banke in znani finančni strokovnjak dr. Engliš, dočim naj bi tehnično vodstvo prevzel kdo drugi. Za Bngliševo mesto v narodni banki ti v tem primeru znabiti prišel v poštev finančnij minister dr. Kalfus, o katerega kandidaturi za guvernerja narodne banke se je že pred časom mnogo pisalo. Pred povratkom ministrskega predsednika dr. Hodže ki je na dopustu, pa ni pričakovat* v tem pogledu še nobene odločitve. Ustanovitev mladinske organizacije JNS v Šoštanju V nedeljo popoldne je bila v Šoštanju v prostorih hotela Kunst ustanovna skupščina krajevne mladinske organizacije JNS. Zbralo se Je razveseljivo lepo število zavednih naprednih fantov, ki so z največjim zanimanjem sledli poteku skupščine. Skupščino Je otvoril predsedcDk pripravljalnega odbora Ivan Ravljen, ki je najprej pozvaJ zbrano mladino, da izrazi svojo neomajno udarnost našemu mlademu vladarju Petru n. Stoje in z »živio« klioi so mladi zborovalci izkazali svojo veliko ljubezen do priljubljenega kralja. Kot delegat slovenjgraškega sreskega odbora OJNS je tajnik Bogdan Pušenjak razložil smernice in cilje novega »mladinskega gibanja ter pridružil še obširno politično poročilo. Njegova izvajanja so vsi navzoči sprejeli z vidnim odobravanjem in se z navdušenim aplavzom zahvalili. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika Savo 2n'deršič, za podpredsednika Vinko Movh, za ta jnika Ivan Rav-ljen. za blagajnika Miha BerločnJk, za odbornike Lojze Novak, Ivan Bolha, Slavko Slatinšek. Emil Acman, Vlado Skubin in Prane Hrastnik. S himno »Hei Slovani« je b'la zaključena ta lepa skupščina in naši napredni fantje so se, znova utrjeni v nacionalni ideji ^nirno povrnili na svoj« domov«. Zelo verjetno, daslravno vendarle zoj>et neverjetno pa bo, da je bil g. direktor brez obzira na njegove gori navedene sposobnosti in na dejstvo, da sedaj ne bo mogel več preprečiti »morebitne katastrofe«, upokojen samo in le zato, ker je po »Slovencu« »imel mnogo boja s centralističnim aparatom (kdo pa predstavlja centralistični aparat?). ki ima pač več smisla za južne kraje. Toda na vse, kar so slovenske železnice v zadnjih dveh letih dosegle, more biti dr. Fatur tudi ponosen.« In to upokojen po omenjenih predpisih, četudi je v 6 112 zakona -še ena odredba v točki 15. upokojitev na prošnjo, za kar bi se mu pač mogla in morala dati prilika, če se ga je že hotelo penzionirati. da ne bi ljudje po nepotrebnem ugibali in stikali za vzroki... čitajoč § 118 zakona o drž. osobju. Taki slavospevi so lepa tolažba ta »Slovenčeve« pristaše, posebno za one na visokih položajih, a še lepša lekcija »o »onim« doli v Beogradu. Kakšen vik in krik bl pač bil, aiko bi gospoda doktorja po istem receptu upokojil* »ta nesrečna JNS«? Težko razumljivi so neotipljivi ukrep4..« 29 žrtev v Sredenici Mostar, 11. febr. o. Prt katastrofalnem požaru na gostiji Jure Rožiča v Sredenici pri Mostarju je bilo po sedanjih uradnih ugotovitvah skupno 29 smrtnih žrtev. 19 svatov Je dob lo hude opekline ln se sedaj zdravijo v bolnici- Nekateri Imajo tako hude rane, da se bore s smrtjo. Pogreba žrtev se je udeležila vsa okolica. Molitv« na grobovih je opravilo 80 duhovnikov to redovnikov. Cementne tovarne omejujejo delo Split, 11 febr. o. Zaiad< popolnega taato. ja v izvozu in slabe prodaje v državi so oe-mentne tovarne v Dalmaciji v velikih stiskah. Po večini so že popolnoma ustavile obrate, ostale pa so obrat omejil« do najskrajnejše meie. Okrog 2.000 delavcev ostalo brez kruha. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Deipreelja se je razširilo tudi v južno Evropo ter povzroča na Balkanskem polotoku dež. na pod-ročju Alip in v srednji Evropi pa sneg. V zapa lno Evnono je vdrl iz severnih predelov hladni zirak in dvignil zračni pritisk, zaradi česar se je vr^me razjasnilo. Toplota je v zajpadni Evropi močno paila, v jugovzhodni wt oblačnoeti. deževno. Dunarska: Na severu najprej še padavine, oblačenje bo popustilo, v prostih legah od časa do časa vihamo, severni vetrovi v južnih Alipah bol jše, po večini solnftno vreme, skoraj povsod ponoči mraz, podnevi med o ia e a k Maši kraji in ljudje Boj za prostor v Ljubljani Naše deželne ceste nekdaj in danes Ljubljana, 11. februarja Pred lepim številom inženjerjev arhitektov m drugega občinstva je sinoči predaval v okviru Udružema naš'h inženjeriev in arhitektov v mal' Filharmonični dvorani g dr Jože Rus o deželnih cestah, ki prometuje-jo iz Liubliane na deželo, nekdaj in sedaj Svojemu predavanju je dal tudi naslov »Boj za prostor«, kajti večina deželnih cest se v današnji dob' neorganske civilizacije obupno bori za svoj že itak tesno odmerjeni prostor Ta boj bije z meščanom, ki se peha za vsak kvadratni meter okrog svoje ga privatnega stavbi.šča Javni prostor zastopa mestna občina oziroma stavbni odbor občine, ki v sporu neštetokrat odloči na Škodo javnega prostora ln tako je danes ob marsikateri deželni cesti v Ljubljani )av-ni prostor zožen od leve in desne z vogali privatnih stavb V ceste, ki so nekdaj stremele na deželr- v gladki, ravn: črti je da nes zamešana mreža pravokotno urejenih stranskih ulic. Huda posledica tega pa je. da je vrednost nekaterih deželnih cest prav občutno zmanjšana, na ve'ik<; škodo čedalje bolj rastočega cestnega prometa Mreža prometnih črt se je razprostrla le polagoma in se je v Kranjski kotlini tekom zgodovine nekajkrat premaknila. Pre- maknila se je tudi na tleh ljubljanskega se-lišča V svojem predavanju se je dr. Rus omejil na osem najstarejših ljubljanskih cest, ki držijo iz mesta na deželo. G predavatelj je ob tej priliki iznesel posebno zanimivo. z dokazi podprto odkritje, da je Ljubljana od svojih začetkov prometovala proti severu ne po Dunajski, temveč po danes tako izkvarjeni Šmartinski cesti. Prva je zamenjala slednjo glavno arterijo iz Ljubljane na podeželje šele 1 1720. ko ie dobila po več kot stoletnem premoru svoj most čez Savo pri Črnučah Pokazal je. koliko se je pri novejših regulacijah cestnega omrežja grešilo ter pozval inženjerie in arhitekte. da to nebogljeno lavno posest neutrudno branijo, saj krivcev za izkvaneno cestno omrežje bo zgodovina iskala le med inženierji in arhitekti Marsikaj se bo dalo še rešiti, če se bo prislonilo k smotrnemu reševanju s temeljitim poznavanjem organske preteklosti. Zanimivo predavanje, ki ga je znani naš delavec na razis-kavanju domače geografije podkrepil z nazornimi načrti >tare Ljubljane in poučnimi slikam' naše prestolnice iz Valvazorieve dobe. je bilo na kraju deležno splošnega priznanja. Prošnja mesa v Trboveljska klavnica, Trbovlje. 8 februarja Odkar je trboveljska občina leta 1011 zgradila moderno klavnico, je bilo v polni meri zadoščeno že nujnim potrebam veterinarsko higienske kontrole zaklane živine in prodaje svežega mesa V številnih zasebnih mesarskih klavnicah se ie do ta krat kljub pažnji in snag< mesarjev poscb no ob toplem letnem času kvarilo meso. mnogokrat pa se je tudi od nepoklicanih izkoriščala nezadostna kontrola in zavajala k prodaji slabe kakovosti. Nova klavnica, brezdvoma ena največjih in nailepših v Zasavju. je s svojo dovršeno notranjo tehnično opremo odpravila nehigienične nedostat-ke ir osredotočila trboveljsko mesarsko klavno obrt pod strokovno nadzorstvo ži-vinozdravnika. ki vrši potrebno dnevno kontrolo nad vsem klavnim obratom Klavnica, zgledno delo tvrdke Skoda, ie razdeljena v 2 oddelka V večjem se kolje goveja živina. Oddelek ima 3 dvigala za prevoz zaklane živine. Posebna naprava za zakol izključuje vsako trpinčenje živali V drugem manjšem oddelku se koljejo svinje. Sestra Marija Pušarjeva Sedemdesetletnico praznuje vrla Siškarica sestra Marija Pušarjeva. Spominjamo se obenem njenega 35-lefnega neprekinjenega delovanja v naših narodno kulturnih in narodno obrambnih vrstah. Rojena je bila v najbližji soseščini, v St Vidu nad Ljubljano, iz družine Porentove. ki je dala tudi pokojnega Sokola, telovadca Petra. Že v zgodnji mladosti je prišla med Siškarje tet pričela s svojim možem, enako vzornim sokolskim in narodnim delavcem, pokojnim Ivanom Pušarjem. orati ledino Naporna je bila pot, vendar oba prežeta z najčistejšim sokolskim idealizmom nista klonila. Nemila usoda je posegla v njuno življenje, ugrabila je sinka, edmea Srečka, telovadca in Sokoliča. Po smrti moža se je gospa še z večjo vnemo in ljubeznijo posvetila delu za narod, predvsem delu za uresničenje dolgoletne težnje šišenskega Sokola postaviti si lastno streho Nikjer je ni manjkalo, nikdar nisi videl vsaj nejevoljnega njenega obraza, vsikdar se je z veseljem odmala klicu, poprijel a je za vsako delo. Nešteto prireditev, božičnic miklavževanj. tombol. knj;žnih zbirk, letovanj je bilo deležno lepih uspehov prav po njeni marljivosti Rada ie obiskovala tudi zunanje so-kohke prireditve S kakšnim veseljem je poh'tela na vsesokolski irlet v Skoplje in na Kosovo poljef Danes, sesti a. se moreš z zadoščenjem ozreti t i a. tja. kjer se dviga ponosna stavba. naš Sokolski dom Da mnogo truda ie b'io. a ne zaman, ovenčano je z lavoriko na'večjega uspeha Sedemdeset let .. Dan za dnem. leto za letom beži Spomin ostane, svetel in živ Delo. ki ie obrodilo bogat sad plamti kakor ounjevit pomnik kot neminljiv opomin bodočim rodovom Kar storiš za si. že s tabo izgine, kar stor'š za narod ostane vselej/ Sedemdesel let . Vroč poletni dan se naSiba zafrrnu. hoj je pretan. telo si zaželi m>ru Nel Naša jubilantka ie še čila >n vedra še stoji v naših vrstah še fi mifidrtvfno inri obraz ie /> ie deln T» lav no hirroinir. naivvpteiša i»*tnost ho d< iiam ohraniena ie mnr.oo let' Globoka hvaležnost ki kliie iz naiih src naj ti raz vesel tuje srci. naj ti bo poroštvo in spremljevalka na tvoji nadaljni poti. rudarskem revirju kriza in konjunktura ki jih potem spuščajo v poseben bazen za baranje V ledenem prostoru se čisti drobovje zaklane živine z mrz'o in toplo vodo ki ie stalno na razpolago Vzorna hla dilna naprava vsebuje 15 celic ki jih hla di amoni ;akov kompresor Odlično delovanje hladilnika omogoča da tud' pri hudi vročini dobivamo nepokvarjeno sveže meso Kakor čujemo namerava občina montirati v klavnici še ozonov aparat, ki bo izboljšal ^rak in preprečil ra/kraianie mesa posebno v poletnih časih Potrebo javne klavnice v Trbovljah dokazuje dejstvo, da se klavniški obrat kot občinsko podjetje vzdržuje sam. amortizra m izkazuje stalen letni prebitek Klavnina je po izjavi mesarjev sicer previsoko odmerena. vendar pa je po našem mnenju socialno pravična. ker se plačuie od zaklane feže in je v tej tarifi vključeno vse kar poTebuie mesar pri izdelavi jn konzerviranju mesa Veliki industmski kraj s številnim prebivalstvom vseh slojev pa že sam opravičuje novodobni klavni obrat, če pogledamo letno potrošnio mesa v črnem revirju Po veterinarskem izkazu se je zaklalo leta 1932. 50 bikov. 417 volov. 585 krav. 81 te lic. 924 telet. 1409 svinj in 50 komadov drobnice; leta 19.36. 29 bikov. 313 volov. 729 krav 162 tehe 817 telet, 1095 svinj 50 drobnice; leta 1937 20 bikov. 121 volov, 790 krav. 169 telic 753 telet. 1326 svinj in 50 drobnice Potrošnja posameznega občana na govedini iznaša pri kalkulaciji, da imamo le 10 000 * konzumentov mesečno okroglo 2 kg govedine, letno 4 kg teletrne in 10 kg svinjine, vračunana je slanina Potrošnja je razmeroma skromna, vendar razumljiva glede na pretežno večino delavskih slojev, ki so se v letih nezaposlenosti sploh odrekli mesni hrani m šele v zadnjih mesecih iahko kupujejo več mesa posebno svinjine Statistična razlika potrošnje mesa v letih 1932. in 1937 gre na račun kvalitete. Od leta 1932. do danes je občutno nazadoval konzum volovskega mesa, a naraslo je število zaklanih krav Razlog temu je iskati v stalnem naraščanju cen Nizko razliko v prodajni ceni je iskati v današnji veliki konkurenci trboveljskih mesarjev, ki jih je že nad l7 K'jub temu pa mesarska obrt ne nazaduje, saj število mesarjev še vedno narašča, kar je posledica večje zaposlenosti delavstva Ocenjevanje mesa. ki se vrši v klavnici ▼ smislu pravilnika za pregled živine in mesa v treh kategorijah, bo v polni meri koristilo potrošačem le tedaj, če se bo dosegla njihova večja discipliniranost in bodo z lastno kontrolo kupovali ceni odgovarjajočo kvaliteto. Prvovrstnega mesa se troši le okrog 25°/o. vse ostalo pa je druge in tretje vrste. Mesarji z malimi izjemami prodajajo meso mešane kakovosti Poleg izdatnih količin svežega mesa. ki ga prodajajo tukajšnji mesarji, se v Trbovlje vse bolj uvažajo mesni izdelki (salame, klobase, gnjati) in predvsem tovarniška mast (približno 2 vagona po 10.000 kg ietno). Murskosoboška gimnazija naj dobi ime kneza Koclja Murska Sobota, 11. februarja. V minilem šolskem letu je sprožil profesorski zbor na državni realni gimnaziji v Murski Soboti misel, da bi se zavod imenoval državna realna gimnazija kneza Koclja ko bo spet popoln, kar se bo zgodilo v treh letih. Slovenska krajina je vse od naselitve po Slovencih v 6. stoletju pa do prevrata bila pod tujo oblastjo. Imela je en sam svetel trenutek v svoji zgodovini, ko ji je za kratko dobo vladal slovanski panonski knez Kocelj (od 1. 861. do l 876.). V prekmurskem slovenskem ljudstvu ne živi več spomin manj, kajti dolga doba madžarskega jarma mu je vrinila povsod Ime svojega prvega kralja, simbol Madžarske, sv. Štefana. Zato je treba ljudstvu spet priklicati v spomin njegovega Koclja, prvega glasnika njegove sedanje svobode Da to ime dobi prav gimnazija, je važno zaradi tega, ker boio s tem vsi rodovi mladine ki bodo š'i skozi to gimnazijo, živeli in rasli pod vtiskom tega narodnega Imena. Ob spominu na dobo Kocljevega vladarstva se bodo mladi rodovi navzeli trdne slovenske in slovanske zavesti, ki iih bo vodila pri njihovem poznejšem delovanju. Knez Kocelj je bil prvi krščanski prekmurski knez ki ie s svoio poetično podporo največ nrino^oerel sv Cirilu in Metodu. da sta uspela s svojim apostolstvom. Požar na Pabrežju Maribor. 11 februarja Danes okrog 15 so bili mariborski gasil ci obveščeni da na Pobrežju con Odhitel* so takoj na Po-brežje. kjer je bilo v nlame nih gosnodarsko poslopje Ivana Roika na Zrkovski cesti 16 Skunai s prbreškimi ga si'ci ki so bili že na kraju nožara so se mariborski takoi energične lotili aašenia Napel ali so 400 m cevi do Drave, iz kate re so črpali vodo s tremi motorkami. k' so bruhale močne vodne curke v goreče gosno darsko pos'ooie Združenemu naporu gasilcev se ie posrečilo, da so ogenj omejili m prenrečih. da se ni razširil tudi na sosed nie stavbe, kar bi imelo usodne posledice Kako je ogenj nastal ni znano sodijo pa da ga je zanetila zlobna roka Škoda. ki io trni jv>sestnik Rojko. «e ni ugotovliena. a zdi se da presega 40 000 din Gospodarsko poslopje ie skoraj j>opolnoma uničeno, zgorelo ie tudi za no'drugi vagon sena in mnogo poljskih pridelkov Ogeni ie seveda privabil veliko množico radovednežev tako da so orožniki s težavo vzdrževali red. Akademski pevski Ebsr je pel v Trbovljah Trbovlje, 10 februarja Preteklo nedeljo popoldan je v Trbovljah koncertiral Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki ga naša javnost in kritika upra vičeno priznavata za naš najboljši pevski zbor V Trbovljah smo slišali že marsikateri zbor ir. smo v pevskem oziru precej izbirčni saj imamo svoje znane »S'avčke« in odlični »Zvon«. Zato smo prav z zanimanjem pričakovali, kakšen glasbeni uži tek nam bo nudil Akademski pevski zbor In res. ta po pravici tako hvaljeni zbor nam je nudil dve uri najčistejšega umetniškega užitka. Pevci so nastopili v slovenskih narodnih nošah Dvorana je bila do kraja nabita, tako da so morali pozni interesentje oditi, ker ni bilo prostora Zastopani so bili vsi sloji. Med poslušalci so bili celo nemški m-ženjerji in monterji, ki so z velikim navdušenjem ploskali prelepi in dovršeno izvajani slovenski pesmi Od pesnv d«; pesmi je raslo navdušenje navzočnih Ploskanju ni hotelo biti ne konca ne kraja Posebne pozor nosti pa je bil deležen neumorni dirigent Akademskega zbora g. France Marolt, ki je bil zbor dvignil na takšno višino Koncert je bil razdeljen na dva dela V prvem so nam pevci prikazali našo umetno, v drugi pa našo narodi.o pesem. Občinstvo je umetno pesem nagradilo prav tako spontano z gromkim ploskanjem, kakor je pozneje aplavdiralo laže razumljivi narodni pesmi. Največjega odobravanja so bile v tem delu programa deiežne Gallusova »Ecce. quommodo moritur lustus«. Ravni-kova »Kam si šla mladost ti moja« in Kogojev »Rekvijem« V drugem delu so najbolj vžgale Maroltovi »Visoki rej« in »Ribniška«. Tomčeve »Svatske«. »Zeleni Jurij« in zlasti »Marija in mlinar« in Bajukova »Srce je žalostno«. Navdušenje pri zadnji pesmi, Devovl »Flosarski«, kar nI hotelo ponehati Sele pozno se je trboveljsko občinstvu razšlo. Akademski pevski zbor. ki nas Je prišel obiskat v Trbovlje, je s tem znova pokazal, da si je v s vesti svoje naloge, da je treba ponesti našo narodno pečem med naš narod. Zbora takšnih kvalite* bomo v Trbovljah vedno veseli. Vsi si ielimo, da bi ga prav kmalu spet slišali. Borba zoper davico Litija, 9. februarja. Med najbolj hribovitimi arezi v naši banovini je litijski čeprav težko dostopni, so kraji precej obljudeni. Higienska in prosvetna služba pa je tod zelo težavna. Nič čudnega, 6e izkazuje naš srez skoro največje število obolenj za raznimi otroškimi boleznimi. V letošnjem šolskem letu je bilo zaradi davice in Skrlatinke že več šol zaprtih in razkuženih. Seveda so bolezni zahtevale tudi več smrti Ta čas je zaprta ljudska šola v Dobovcu pod Ku-mom. Pri nekem kmetu je zbolelo 10 otrok za davico. Kmet je prijavil bolezen šele takrat, ko mu je bil eden izmed otrok v zadnjih zdihljaj h. Naši kmetje ne prijavljajo bolezni, ker se boje potov v dolino in stroškov za zdravnika in zdravila, predvsem pa za cepivo Zato gredo oblastva ljudem zelo na roko. Kmetje, ki plačajo letno vet ko 100 din zemljarine. so prosti vsen stroškov če pa imajo v družini 3 otroke, so oproščeni stroškov do 120 din davka. Da se preprečijo nadaljnja obolenja, je pokreni-lo sresko načelstvo akcijo za obvezno cepljenje. županstva so že dobila nalog, da poročajo o številu dece in mladine od 2. 15. leta Ltijski srez tvori 17 občin, prebivalstva je 42.648 duš. Da rodovi ne izumirajo kažejo številke za cepljenje določenih otrok- v Smartnem 650, v Dolih 320 na Polšniku 600 na Vačah 340, na Trebeljevem 697. na Pri makovem 243, v Stični na Dolenjskem 643. na Krki 590, v Velikem Gabru 524, v Sv. Križu 665 m potrebuje blago jA SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO tako dalje. Zdravniki ljubljanskega higienskega zavoda bodo lahko cepili dnevno okrog iooo otrok. Prispevek bo malenkosten, za siromašne plačajo občine, ki prejmejo zdaj evidenčne karte za vsakega otroka posebej. Otroci bodo cepljeni bržkone v aprilu. Bolehnim otrokom ne bo treba priti k cepljenju. Za tiste, ki so v poslednjih letih bolehali na daviti., pa bo potreben predhodni pregled pri bano-v nakem zdravniku. Kdor bo neopravičeno izostal od cepljenja, bo kaznovan po zakonu o zatiranju nalezljivih boleznih. § 60 lahko oglobi z zneskom do 5000 din ali z daljšim zaporom. Nov velik pohod lovcev Pišece, 10. februarja Kakor 23 januarja so tudi tokrat prihiteli lovci od blizu in daleč v takšnem številu. kakor prej nikoli Zbralo se nas je 95 Lov je vodil preišnji oskrbnik g Josip Schagl Najprej *mo naskočili veliki in mali Trobelnik Gonjači so sicer pregnati iz obsežnega s smrekovim gozdom pokritega pobočja par zajcev, a nobene lisice in nobene svinje, še celo sme ne. kar je lovce že močno popa rilo V tolažbo smo si ob prvem pogonu »napleli« klobuke s krasnimi velikim' belimi cveti črnega teloha. Popoldne smo šli po obronku gor za Špi-ček Izpustil* pa smo na žalost med Špič-kom in Trobelnikom stoieča vrhova »Široko dolino« in »Rdečo Perno«, čeravno je bilo lovcev m gonjačev dosti, da bi bili lahko čisto obkrožili prisojna pobočja teh dveh vrhov in pritisnili gredoč proti »Veliki bukvi« vso divjačino, ki se je tukaj nahajala. Za in na Spičku tokrat tudi nismo našli divjih svinj, pač pa več skupin in posameznih srn in srnjakov ter (beri in piši) eno edino lisico, ki se je sicer pobahala s svojim zalim kožuščkom pred parom mladih iovcev in menda še z veseljem sprejela svinčene grmeče pozdrave Vse druge lisice od 23 lanuarja pa so bile zveste starim tradicijam na svatovsikib in ženitvaniskih pohodih in zbog rega za lovce nedosegljive. Tako čisto negativnega rezultata pač naj- večji pesimist med lovci ne bi bil pričakoval. Manjkal je seve zopet sneg, ki bi nam bil pokazal, kje so tokrat divje svinje. Zato se sliši skoraj kakor hudoben posmeh, ko sta 2 očividca — neki domačin m Bosanec, ki s konji drva tovori — v ponedeljek 7. t. m. videla po drevi celo čredo divjih svinj. 7 do 9 komadov, ki so se mirno spreha,ale in rile po »Široki dolini«, kjer v nedeljo nismo lovili. V »širok: dolini« se divje svinje kaj raje zadržujejo. Imajo namreč v gostem bukovem m laju primerna zatočišča in se lahko grejejo ves dan na solncu Solnčno toploto pa ljubijo divje svinje kakor vsa druga divjačina Ker »Široka dolina« z »Rdečo Per-no« vred ni daleč tako obsežna kakor Špi-ček, se da tudi dosti lažje in hitreje obkrožiti in zastražiti kakor Špiček z »Veliko Voglo«. Po mojem prepričanju bi bil lov na divje svinje še najprej uspešen v snegu. Želel in privoščil bi vsem nedeljskim lovcem. da takrat prihite k nam. ko bodo svinje v snegu ugotovljene v naših gorah Še na neko okolnost moramo ob kuncu opozoriti Divje svinje so jako gibljiva in nemirna divjačina. Nikjer se stalno ne zadržujejo- ampak vedno prehajajo iz enega revirja v drugega Tudi v naših gorah ostanejo navadno le po par dni, k večjemu teden dni. In prav ta lastnost divjih svinj otež-koča uspešen lov nanje. Vsem tovarišem zelene bratovščine kMčemo na svidenje pri prihodnjem pogonu! Novo mesto in higienski predpisi Novo mesto, 11. februarja. Zadnje dni so Novomeščani prejeli od mestne občine h gienske predpise za ohranitev čistoče, da se preprečijo .cužne bolezni. Zadevni predpis ima celih 16 točk in je vreden, da se po njem ravnajo vsi meščani, a seveda tudi obč nska uprava sama. Občina bi pač ne smela trpeti, da se smeti odlagajo ob Krki na Loki in pri teniškem igrišču, kjer je v poletnih dnevih največ občinstva Gerdešičeva ulica je vedno, zlasti poleti, zaradi preobilice pretakajoče se smrdljive tekočne neprehodna. Proti tem neznosnim duhavom se zavaruješ le, če natakneš na obraz plinsko masko. Nič boljši ni prehod ceste, ki drža proti žabji vasi. Ce si tujec ali pa domačin želi ogledati stare šance, kjer je rad sedel naš pesnik Kette, te doleti enaka usoda. Niže stoječi svinjak' odvajajo nel ep duh poleg tega pa človeka obsuje roj komarjev, kj se jih stežka obraniš. Prijetno je če imaš v hiši pitno vodo iz mestnega vodovoda, toda ob deževnih dnev h teče izpod pipe kalna kaluža. Vse to je nehigijenično. Lansko leto je trajalo deževno vreme skoro vse poletje in v vsem tem času smo se Novomeščani morali zadovoljevati s kalno vodo. Krivda bo delno morda že v starih ozkih in :zrabljenih ceveh, po katerih prihaja voda iz mestnega vodovoda v Stopičah ob vsakem deževnem vremenu gosta kakor mošt o sv. Martinu. Seveda so gospodinje robantile in tujci obupava-1L Da se je voda pripravila za uživanje se je morala prekuhati. Pri tej ^destilaciji« se je vodi odjemavalo pri 10 litrih do 25 dkg blata. Vseh teh kričečih nedostatkov ne bi bilo treba, če bi pristojni činitelji prišli že po lanski izkušnji do spoznanja, da se ti nehig enski nedost&tki lahko na mah odpravijo z nakupom modernega čistilnika, ki bi se montiral na ustreznem mestu mestnega vodovoda v Stopičah. To nujno napravo zahteva zdravje mestnega prebivalstva. Zahtevajo pa jo tudi omenjeni zdravstveni predpisi, ki morajo veljati tudi za mestno upravo. Romanje po brežiških cestah Brežce, februarja. Da je to nadaljevanje tako dolgo izostalo, bi vam lahko navedel ducat izgovorov; da sem bil bolan, prezaposlen, odsoten itd. Nočem pa se tako izgovarjati lz enostavnega razloga, ker vse to nič res na. Res pa je, da so me nebesni pojavi tako prestrašili, da vse do danes nisem ba za nobeno rabo. Zbudili so mi povrh še spomin na strašne dni, ko sem med svetovno vojno preživljal hudo borbo za priznanje zvezd, ki so mi jih bili sneli, češ da sem s svojim moštvom namenoma pustil priti ruskim vojakom v naše postojanke in se brez strela udal v ujetništvo. Koliko sem takrat pretrpel naporov in muk, da se m» je po begu iz ujetništva posrečilo ovreči te očitKe in še marsikaj drugega. Posrečilo pa se md je tako dobro, da mi niso vrnili le precejšnjih zvezd, temveč prišili na moj junaški ovratnik še par novih. Zaradi teh spominov me še danes vsak pojav zvezdic hudo prestraši in vrže iz ravnotežja. Ko pa je sedaj prišla še ona velika polarna zvezda aH kar je že bilo, kar cel teden nisem zlezel izpod odeje. Danes pa sem že prišel toliko do sape, da sem previdno pokukal iz spalnice Ko sem videl, da ni nikjer nobenega polarnega žara več. pa sem skočil k tintniku. da vam hitro napišem tole nadaljevanje ker se močno bojim, da ne bo proti večeru zopet kaikega pojava, ki bi me vnovič preganjal cel teden. Mi«! iim, da ml Brežic bi Brežičanov ni treba posebej predstavljati. Vsak ve, da je to zelo fletkano mesto, ki pa je zadnja leta zatajilo svojo tradicijo Ln hotelo postati nekaj še bolj imenitnega Vsi, ki smo se v tem mestu rodili, smo bili nad vse ponosni na izredno glavno ulico, ki je lepo delila mestni in podeželski živelj z zelo posvečenim kanalčkom prav po sredi. Kakor najmodernejše avtomobilske ceste tam v rajhu smo imeli tudi Brežiča-ni, pač edini v državi, lepo urejeni dve vzporedni cesti v isti ulici, ki ju je delil po sredi lep in higienski kana'ček. Zelo sem bil protivnega duha. ko je nekaterim padlo v glavo, da lepi kanalček prekrijejo in obe cesti strnejo v eno samo. Cisto za gotovo sem vedel, da je to na,pak ln da bo o svojem času povzročilo hude zaplet-ljaje. Saj ni šlo samo za ukinjen je dveh tradicionalnih vzporednih cest. temveč tudi vsaga, kar je bilo na njih v okras in slavo Brežic: raznih kandelabrov, stolpov in stolpičev, ki so radevolje skrivali vse. kar se sedaj, ko Jih ni več, ne more več dogajati sredi ulice. Ravno v tem zavetju pa je bil temelj stoletnih tesnih vezi. ki so spajale Brežice z okolico in meščane z okoličani. Uvidevna mestna uprava je takrat skrbela, da obe cestni strani nista bili preveč svetli. Ti silni drogovi so nudili dobrodošlo zavetje marsikateremu potrebnemu, kakor na primer, če s! se pripeljal iz okolice z avtom ali drugim vozilom, prenade-l&n božjega dami, ki Se napravlja iz slad- kega grozdja, pa nisi mogel počakati, da prideš domov ali vsaj do nove gostilne. Danes vseh teh blagodati v Brežicah ni več. Sploh je bilo takrat, v tistih lepih časih, vse lepše. Kake prijetne so bile zabave po brežiških ali tudi okoliških gostilnah. Bile so tudi lahko stvari, ki niso bile po godu vse zakonskim sodrugom. Dobri stebriči so vse zakrili. Nikake razl ke ni bilo, če so bili tu pomešam Brežičani (mislim purgerje) z okoličani (mislim kmete). Kdo je to v blaženem razpoloženju v medli razsvetljavi in skrit v senci teh stolpov razlikoval? Kdo je vedel, če je spremljevalka Brežičanka ali okoličan-ka? življenje bratstva, medsebojine vzajemnosti sloge in. če hočete, tudi ljubezni, je cvetelo kot namakano z odjem! Zato sem bil jaz hudo v opoziciji, ko se je Skilenilo, da Se to vse podre! Prerokoval sem, da bo čisto sigurno napak! Pa se je mnogo prehitro pokazalo, kako prav je bila moja vznemirjenost! Ni tu mesta navajati razloge, ki so prepričali tudi današnji naš mestni svet (mislim mestne očete), da sem imel prav in da je njih tedanje delo bilo napak, ter so sklenili počasi zopet spremeniti lice Brežicam, uvesti tiste tako blagodejne stebre in potem seveda Se vse, kar je z njimi v zvezi. Ko so bili izginili stolniči, je LZgini'o namreč vse. kar so ti predstavljali. Prestala je vzajemnost mesta z okolico in velik je naatail prepad med mestnim prebivalstvom in on ton is okolica. Vse radi nastanka teh stolpičev! Prišlo je tako daleč d& si je poupal nebi okoli- ški politik tu v osroju Brežic očitati nam čistokrvnim Brežičancxm, da simo mi hribovska vas, ker da ne razumemo zaplesti spojev z okolico in navezati jo nase. Tudi jaz sem mu hudo zameril to psovko. Ko pa sem uvidel, da je to samo potrditev moje prerokbe o stolpičih, sem m« takoj odpustil Vse smo storili, vsaj nekateri, ki jim je skupni blagor hudo na srcu, da bi prepričali okoličane, kaiko lepo bi bilo, če bi mi bili samo ena občina! To vam je bil ogenj v strehi! Zaman vsako prigovarjanje! še danes trdim in bom do smrti, da so tega krivi samo oni, ki so takrat pogruntali to nesrečno odstranitev brežiških stolpičev in stolpov, te stoletne vezi našega mesteca z okolico. To vse so uvideli naši mestni očetje, saj niso od muh, m evo: zopet se uveljavljajo stolpiči po glavni ulici našega mesta! Ce bo spreobrnem je na&ib očakov tako napredovalo, upam, da bodo ob letu že vsi nazaj in z njimi tudi ljubezen okoličanov do nas! In tistale o kurji pameti, mislim, je bila zelo na mestu, če se je nanašala na tele stolpiče, ki so izginjali zato, da se po težki borbi zopet pojavljajo v vsej svoji krasoti in privlačnosti. Zopet sem jo za vozil! ee bom talko razpravljal o vsem mogočem, sploh ne bom prišel do svojega cilja: nekoliko opisati lepoto naiih cest, cestnega avtomobila, njegovega šoferja brihtnost. tekme po nedostopnih hribih tn cestah, potrebo novih garaž za ta avto itd. Za danes ni vač mesta, pa m priporočam za prihodnjič. -V- j*"--" Cglas je reg. pod S. Br. 181 od l. UL lai? ♦ Odlikovanje gasilcev v Ločah. Poročajo nam iz Loč: -Naia gasjleka četa je unela občni zbor, na katerem so funkcionarji poročali, da je četa na viJku svojega marljivega delovanja. Letos bo praznovala 35-iet-ttico. Zupni tečaj, ki je bil pred kratkim v Celju, je gasilec Friderik \Veisch dovršil z odliko. Po občnem zboru je bilo odlikovanih kar 15 članov. Pred okrajno bilko kraljeviča Tociislava so bili odlikovani za 301etao zvesto sluz.bo z zlato kolajno z vejico: Franc Krajnc, Franc Kožuh- Franc Stefanjč st. in Alojz Vidmar. Odlikovanje bi prejel tudi Ivan Brezinšek, ki pa je pred kratkim umrl. Zato eo kolajno in diplomo izročili svojcem. * zlato kolajno brez vejice so bili odlikovani za 20-letno delo gasilci Haukler, Puiko in Stefanič ml., za 15-let članstva s srebrno kolajno Fric VVeisch, za 10-letno pa z bronasto Tevžar, Kračun in Vidmar ml. Prisrčni slovesnosti sta prisostvovala delegala celjske župe kapetan Toš in župni tajnik Barva r, ki je prjpel odlikovaocem kolajno. OL« delegata sla v vznešen-jh oesedah poudar *ala pomen gasilstva ter [x>7,ivala navzoče k redni pripravljenosti. Gasilci eo vzklikali kraljevski rodbini. Slavju je prisostvovalo tudi vej je število gasilcev jz Celja in Konjic ter domače prebivalstvo. Sledila je skrbno pripravljena zakutška, kjer so se zvrstile lepe napitnice. PRESELILI SMO SE na Tyrševo i) — Dlizu ueDutičnika Farfiirsierlfa V E N U S + Lep juuiiej /akonski-ga para. lz Kogoz-aice pri Ptuju nam pišejo: Zakonca France Menoni. železniški čuvaj v pokoju, in njegova soproga Marija, rojena tiokalova cta dopolnila 80 let življenja. Pred štirimi leti sta v krogu otrok in vnukov obhajala zlato poroko. V srečnem zakonu se jima je rodilo 13 otrok, od teh živijo trije sinovi in dve hčeri, obe samostojna šivilji ki pomagata staršem v gospodinjstvu. Železničarju Menoni ju je bila v bivši monarhiji naaienjena precej težka služba, kot Slovenec iz kranjske deiele ni obvladal nemščine, zato je bil vedsa zapostavi jeai in je moral prestati Biiiofio .šilasii Njegova žena je daleč naokrog tuana po svoji dobroti. Zadnje čase bol ona In ji želimo skorajšnjega okrevanja. Oba Jubilanta nai bi učakala stoletnico! * Otvoritev arheološkega muzeja v Beogradu. Izkopavanje arheološkh znamenitosti v Vinči je omogočil anglešslci učenjak Hyde in njegovo ime nosi zbirka arheološkega muzeja v Beogradu, ki je bila zdaj v prisotnosti angleškega poslanika na našem dvoru, pomočnika prosvetnega m ni-stra, rektorja beograjske univerze ter velikega števila vseučiliških profesorjev slavnostno otvorjena. Po otvoritvi je bilo več govorov o pomenu Vinče, ki ima najbogatejša arheološka najdišča v vsej jugovzhodni Evropi, in o delovanju angleškega učenjaka. Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Frauz-Joseiovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-dosefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. -g » 1» li> * Društvo prijateljev umetnosti Cvijeta Znzouič »poroča, ua Lmj tretja jugoslovenska grafična razstava od 27. februarja io 11. marca v umetnišikem paviljonu v Beogradu. Razsia ve »e lah a o udeieže jugoslovenski umeuuiki vsak s 15 deli. Za razstavo pridejo v poštev lesorezi, linorezi, litografije itd. in uporabna grafike kakor 1-epakj, spomenice, naslovi, ilustracije, diplome, opreme knjig, inicialke itd. Vsi drugi pogoj: so navedeni na prijavnicah, ki se dobe v paviljonu društva Cvijete Zuizouič. Prijavnice je treba predložiti do 16. februar;«. Rok za predajo del traja io 20. februarja. Člani razsodišča so Ljuba Jovanovjč, Dušan Jankov.č in Ivan Radovič, namesto i ka sta pa Sreten Stojanovič jn Nedeljko Gvozdenovič. * železniškim upokojencem, članom bolniškega sKjada v vednost. Po nalogu oblastne uprave bolniškega sklada za državno prometno osobje štev. 2542 — 1. 1938. naj Se javijo vsi upokojene:, ki so zavarovani pri tem skladu, odnosno bolniški blagajni pri edinicah, kjer so v sta-ležu, v sv rti o revizije članstva bolniškega fonda S seboj je prinesti članski list bolniškega fonda v svrho eventualnih popravkov. Za otroke, ki so prekoračili 18 let starosti, in za pastorke nad 16 let starosti je prinesti če obiskujejo šole, potrdila šol, odnosno dijaške knj žice, iz katerih bo razvidno, da otrok nadaljuje šolo. Upokojenci, ki so v staiežu Ljubljana glavni kolodvor, naj se javijo v računski pisarni v terminu od 12 do 20. t. m. Kdor ne bi v določene«! terminu predložil članskega l"'sta in zgoraj navedenih potrdil, mu bo po nalogu oblastne uprave bolniškega fonda članski list razveljavljen in vsi neopravičeni rodbinski člani bodo črtani lz staleža članstva bolniškega fonda. ♦ Preureditev zagrebškega etnografskega muzeja, V zagrebškem etnografskem muzeju so v zadnjih dneh preuredili in izpopolnili nekatere zbirke. Veliko zbirko ribiških priprav so razdelili na oddelek rečnega in pomorskega riba.rstva. K drugemu oddelku je mnogo prispevala riibar-ska zadruga v Bakru. Novost v muzeju je zbirka plačilnih sredstev od rimske dobe do današnjih dni. V tej zbirki je 252 kosov kovanega denarja in okrog 100 vrst bankovcev. Med kovanci so zelo redki in dragoceni stari novd Zanimiva zbirka pa ni last muzeja in je bila muzeju samo izposojena od nekega privatnika. ♦ Delavsko podporno društvo Hrastnik priredi jutri 13 t. m. cb pol 16. v gostilni Zavrašek predavanje >0 novem pravilniku bratovskih skladnic«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav • Obleke in klohnke Ke-niCno Msti, barva, pllslra tr» lika tovarna J os Releh 2 • Pri »aprtja in motnjah r prehavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. * V visoki starosti 96 let je umrl v Divači g. Jakob Resaver. Sorodnike ima tudi v Ljubljani. — V Ljubijani je umrla gospa Ivana Jersetova, vdova po strojevodji. Pogreb bo jutri ob 14. izpred mrtvašnice | na Vidovdanski cesti. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Anton Mancini, upokojeni tipograf. Pokojnik, čigar ugledna rodbina domuje na Viču, se je izučil črne umetnosti v Narodni tisikarni, pozneje pa je dolga leta služboval v Učiteljski tiskarni, odkoder je tudi odšel v pošteno pnsluženi pokoj. Bil je na najboljšem glasu ne samo kot dober in zvest črkostavec, marveč tudi kot značajen in ljubezniv mož. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 16. izpred bolnišnične mrtvašnice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje! * Prvj predsednik kumanov*ke občine je umrl. Ob veliki udeležbi ljudstva so v Kumanovu pokopali uglednega ln zaslužnega občana, bivšega trgovca Nikolo Gre-benareviča. Ta mož ki je dočakal 75 let, je bil med onimi vztrajnimi in junaškimi srbsk mi rodoljubi na jugu, ki so bili v najhujših časih pod tujo oblastjo svojim rojakom vzorniki in zaščitniki. Pod turško oblastjo je bil Grebenarevič premožen in ugleden trgovec in ker je imel znance in prijatelje v Turčiji, je lahko dosti koristil s svoj m vplivom in s svojimi zvezami revnim rojakom. Ob izbruhu vojne leta 1912 so v Kumanovu Turki zaprli kakih 150 Srbov in ko so po prvem porazu bašibozluki pridrli v mesto, so hoteli svojo jezo zliti nad zaprtimi Srbi. S svojimi vplivnimi zvezami je Grebenarevič vse ujetnike rešil muk ln smrti. Po osvobojenju je postal zaslužni mož prvi predsednik kumanovske občine, * Smrt originalne starce. V Osjeku je umrla baronica Pavla Veseli, ki je bila po vsem mestu in tudi daleč po okolici znana pod imenom »mačka-mama«. Stara je bila 81 let in je prež vela zadnja leta v veliki revščini, čeprav J« bila potomka bogate trgovske rodbine !z Nove Gra-diške ter je od staršev in tudi od svojega moža podedovala lepo imetje. V družabnem življenju Osjeka je igrala nekdaj veliko vlogo, na stara leta pa je postala čudaška samotarka. Na svoji pristavi ln pozneje tudi v svoji h-:ši v Osjeku je iime'a pravcato farmo psov, mačk, ptic in celo leva je imela v svoji hiši. Nedavno so ji hoteli leva prodati na dražbi, a ni bilo nobenega kupca. a Ttar napredne va*| je btna greda blizu Vtakovcev. Po vsej 8o-kadiji j« še vedno razširjenih mnogo ame-Snic o Bablni gredi ln o Babogredcih, vas, ki šteje nad 3-500 prebivalcev, pa je v zadnjih letih zelo napredovala. V vasi so štiri dobro razvite čitalnic* tn, kar je nekaj posebnega, tudi dva močna šahovska kluba, ki Imata za člane po večini vaško mladino. Značilno je, da je pri obeh klubih tudi mnogo vašSrih deklet. Nekdaj so biK Babogredci na glasu kot veseljaki to vinski bratci, zdaj pa čitalmoe ln šahovski klubi odvajajo mladino od krčme. * Med poukom »e je ustrelil v trebuh. Iz Strigove nam pišejo: V sredo se j« zgodila v štr govski šoli nenavadna nesreča Učenec 7. razreda narodne šole v Stri-govl Lukovnjak Franc s Krpeca je Imel pri sebi na lesenem ročaju pritrjeno železno cev, nabito a smodnikom, papirjem tn drobci železa. To orožje lastnega sestava je imel za predpasnikom ter si ga med poukom še nekoliko popravil, da bi mu ne padlo na tla. V tem trenutku se mu je orožje sprožilo ter ga je zadel strel v trebuh. Hudo ranjenega učenca so takoj spravili k banovinskemu zdravniku, ki mu je rano obvezal ter odredil prevoz v bolnišnico v Murski Soboti. Tam so poškodovanca takoj operirali. Ugotovili so, da so drobci železa predrli črevo na več mestih. Učenčevo stanje je zelo resno. * Trgovina z vOjn>mi granatami se je v zadnjih letih razvila v Bito!ju, ki je bil med vojno strašno bombardiran in leži po okolic: še vse polno neeksplodiranih granat Take granate kupujejo trgovci že-lezninarji, kotlarji in razni drugi obrtniki Vaščani skrbno iščejo granate ter jih prinašajo v mesto, spravljene v torbah poleg kosa kruha, čebule in Pri trgovanju z vojnimi granatami se Je lani pripetilo 37 smrtnih nesreč. Za toliko takih nesreč se namreč ve gotovo pa jih je še dosti več, ker so v spominu samo nesreče v mestu in v večjih vaseh, doč;m nihče ne ve za one, ki jih je kje na samotnem polju ali v gozdu ubila Izkopana granata. Trgovci in obrtniki pridejo pri vojnih granatah poceni do kovne, za nevarno delo pa najamejo brezposelne siromake. Železničarski ples | * Najstarejšemu Jugoslovenu rase jo novi zobje- Daleč po svetu se Je že razširila slava starega Arnavta Baht jara Kožana iz Veliikfcga Ribara na Kosov em, ki je najstarejši človek v naši državi, a morda tudi na vsem svetu. Bahtijar je star 132 let, kar sicer ni dokazano z dokumenti, a se da sklepati po starčevem živem spominu na razne zgodovinske dogodke. Poročali smo že, da se je zanj zelo zanimala neka mlada Američanka, ki se mu zaradi popularnosti in stave ponuja za nevesto. Sedaj pišejo beograjski listi, da rase jo našemu najstarejšemu državljanu novi zobje. V kratkem čaisu je dobil 6 novih zob, kar Je tudi čudno, sluh, ki mu je močno pojemal, se mu vrača. Z novimi zobmi je dobil starec tudi nenavaden tele Prej je jedel samo sredico Koruznega kruha, zdaj pa ima najrajši skorjo. Vsak dan se naje fižola in suhega mesa. Njegovi vnuki so prišli na idejo, da bi kazalo čilega starca voditi malo po avetu ter ga razkazovati za denar. Iz Liubllane a— Tenorist Anton Dermota, solist dunajske državne opere, priredi v ponedeljek. 14. t. m. zvečer v veliki Filharmonifine dvorani samostojen koncert. Naš mladi rojak, ki je bil pred poldrugim letom — še preden je dovršiil študije pri znameniti pevski pedagoginji ge. Rado — zaradi odličnih glasovnih kvalitet angažiran na dunajski državni operi za male vloge je z vzgledno marljivosti v naglem razvoju kmalu dosegel Ca~t nosilca glavnih vlog. V tem svejstvu deluie Dermota na dunajski državni operi z najlepšimi ue-pehi. Postal je ljubljenec odličnega. kritičnega dunajskega obcirstva. Z enakim uspehom ie Dermota gostoval v Brati slavi. Innsbrucku. Pragi in pri nas. Vsako poletje sodeluje pri slavnostne h igrah v Salzbur-gu. Tenorist Dermota pa nastopa tudi kot koncertni pevec. Njegovi koncertni nastopi Danes ob 16,19*15 DANES TRADICIONALNI ZABAVNI VEČER LJUBLJANSKIH K0NSERVATORISTOV ADAMIČ-J AZZ VODSTVO: JENKO Začetek ob pol 21. url. * žrtev zločinskega strica. Na Leten-cah pri Goričab je 65-letni Andrej Kokalj s krušnim nožem zabodel svojega nečaka Joahima Kokalja naravnost v srce. Vzroki tragedije so naslednji: Andrej Kokalj je nedavno izročil svoje posestvo 29-let-nemu čevljarju Joahimu Kokalju, ki je hišo lepo preuredil, da je v čevljarski delavnici zaposloval tudi do 10 pomočn kov. Izprva je bila sloga ". hiši- Pa sta se stric in nečak sporekla zaradi lovske puške in naposled še zaradi služkinje, s katero je stric imel ljubavno razmerje in jo je nameraval poroč ti. V sredo je Joahim v Kranju nakupil usnja in se okrog 17.30 vrnil domov. Stopil je še k stricu v sobo, zvečer je nameraval dalie po opravkih v Tržič. Stric je ležal za pečjo in ko je Joahim nič hudega sluteč stopil v niegovo sobo, je starec planil pokonci, pograbil nož in ga zasadil nečaku naravnost v srce. Kri je brizgnila daleč naokrog. Joahim je še stekel iz hiše čez most, a po 100 korakih se je zgrudil z zevajočo rano. Pomočniki so ga prenesli nazaj domov, kjer je izkrvavel, zločinski stric je med tem pobegnil z nožem v gozd. vendar se je vrnil Ln so ga orožniki z Golnika odgnali v zapor. ♦ M°torni vlaki na progi Brod—Dubrovnik. Na ozkotirni železniški progi Brod—Dubrovnik pridejo letos v promet motorni vlaki, za katere že izdelujejo vagone v tovarni v Slavonskem Brodu Ti vlaki bodo vozili s hitrostjo 45 km na uro. Komisija generalne že^ni^ke direkcije bo v prihodnjih dnefh pregledala progo 'n delo v tovarni Izdelali bodo 7 kompozicij ln bo Imela vsaka kompozicija tri vagone Prva kompozicija pride v promet v začetku maja. in 21.1S ari! C* % v fllmsld komediji ■ KINO MATICA TeL 21-24 Claudette Colbert Rendez-vous v Parizu \ PARISER BEKANNTSCHAFTEN n— SvetoTEornani pianist Aleksander Borovski koncertira v petek 18 t. ni. v veliki Filharmoničnl dvorani. Slavni pianist ima v Ljubljani velik krog občudovalcev, na njegov koncert opozarjamo, sedeži po običajnih cenah v knjigami Glasbene Malice. a— CeskoalovenskA Obe« t Ljubljani t>o priredila jutri ob S. popoldne v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča Na sporedu veseloigra >Gasperček zmagova-lec<. Gostje dobrodošli! a— Pridite vsi danes ▼ Kazino na aabav- ni večer ljubljanskih kom^rvatoristov. kier bosta skrbeLa za dobro zabavo ln muziko mojster Jenko in Adamič s svojim pk*mim orkestrom- Zabava bo trajala do 4. ure zjutraj. Z Jesenic •— Zvočni kino Radio predvaja danes In jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v nedelio tudi ob 8. uri pop.) velefilm >Fedora<. Med dodatki Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film. Sledi >Scl.pio Afrikamski<, SAMO ŠE DANES IN JUTRI si lahko ogledate edinstveno parodijo naSe dobe K,NO MATICA PASTIR KOST JA Matinejska predstava DANES ob 14«1S cene Din 3.50 — e.50 u— Reforma slovenske stenografije. Jutri ob pol 10. bo na trgovski akademiji razgovor o reformah slovenske stenografije. 0 tej zadevi bosta predavala gg. It. C S vete lj ia prof. R. Rakuša. Vabljeni vsi 6tenografi! u— Velika ljubezen in plemenita odpoved, tiha žalost in fin humor, prikrita bolečina in mladostni optimizen, so odlike in lepote najnovejše Molnarjeve komedije »Njena velika ljubezen«. To delo je dobilo v uprizoritvi na Šentjakobske:* odru tako prisrčno in prepričevalno podobo, da občinstvo ganjeno in navdušeno spremlja potek lju-teznive in vedre zgodbe. Ponovitev te predstave je danes v soboto 12. in jutri, v nedeljo 13. t. m. obakrat ob 20.15. Prodaja vstopnic ie pri gledališki blagajni v Mestnem domu danes od 15. do 17. n— Dobri vojak Švejk. ki je trikrat z velikim uspehom nastopil na odru sokolskega gledališča na Viču, bo nastopil zadnjič v nedeljo 13. t. m ob 20.15. Kdor se hoče nad dve uri od srca nasmejati dobrim in duhovitim dovtipom dobrega vojaka šveika. naj posefci predstavo. Ker je zanimanje zelo veliko, si nabavite vstopnice že zdaj v pisarni eokolskega doma. Iz Ce!|a i M U Cest Pariš,.. Kazina 19. t. m. ...l.rtM.. MlUUtMlUHUHliilUlI (»omenijo prav tako velik umetniški užitek. Kdor ga sliši, je navdušen zanj Tako je umljivo. da si je Dermota v kratki dobi udejstvovanja pridobil mednarodni sloves. Na svojem koncertu v ponedeljek zvečer bo gotovo izpolnil najboljše nade, v marsikaterem 07f ru pa celo presenetil. Umetnika bo spremljal na klavrju prof- Pavel Šivic. Vstopnice od 3o—10 Din se dobe v knjigarni GlasLene Matice. Drevi bo pel Dermota v i naši operi pesnika Rudolfa v Puccinijevi »La Bohčme«. Opozarjamo na nocojšnje gostovanje! u— Na prvi produkciji ljubljanskega dr*. konservatorija. ki bo v torek, 15. t m. ob četrt na 7. v veliki Filharmonični dvorana nastopijo gojenci solopevskega oddelka jz šole ravnatelja Betetta, ge. prof. Foedrans-pergove. prof. Lovšetove in prof. Trostove, dalje iz klavirsikega oddelka prof. Lipovška in prof. Zamikove, iz violinskega oddelka prof. Pfeiferja, iz oddelka za čelo g. prof-Mililerja in iz oddelka za klarinet prof. Launa. Na sporedu je 12 točk jz domačih in drugih glasbenih literatur. K produkciiH vabimo, vstop je dovoljen na podlagi sporeda. ki se dotd v knjigarni Glasbene Matice za 3 din. n— Za predstavo Remčeve socialne tragedije »Magde«, ki bo drevi v dvorani Delavske zbornice, je pisateli napisal posebne vložike. ki dajejo igri povsem svojevrsten sijaj. Delo je naštudirala igralska družina »Vzajemnosti« pod vods-tvom režiserja Bruna Lebana. vloge pa so v rokah izza prejšnjih vprizoritev dobro znanih igralcev Metke Pirnatove Jakoba Isopa in Pavla Obersnsla- n— Rrski Matiri je darovala gospa L. K. namesto venca na grob gospe Terezine Jen- j kova Din "00. I Fir?fH,,i)^tnnri»iiaBmitrmwMwmrtiii,f[rrfTTi""....... u— Ljubijanskj Sokol vabi svoje Hanstvo na smučarsko tekmo, ki bo v nedeljo 13. t. m. v Žlebeh pri Medvodah. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 7.15 do postaje Medno. Bratje in sestre, porabite to priliko ter pohitite v čim večjem številu v poslavljajoče se prelestno zimsko naravo. n— Gospodinje opozarjamo na tečaje za krofe in krhke flancate, majoneze in maio-nezne 60late, razne sendviče, in tonbone, ki jih priredi Zveza gospodinj. Tečaj za slane in sladke pudinge bo 22. t m. ob 15. uri. Vse podrobnosti Ln prijave med 16. in 17. uro v Gradišču \4fl. u— Delavski oder »Vzajemnosti« uprizori drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice znano Remčevo socialno tragedijo »Magda«. Igro bo spremljalo 12 diapozitivov. Pri igni sodeluje jazz ?Zarje<. Vstoj> niče se dobe v Strokovni komisiji, palača Delavske zbornice v I. nadstropju. u— Venera Mil$ka je ponos slovitega pariškega Louvra. Ko so med vojno Nemci z debelo Berto obstreljevali Pariz, so Francozi ta zaklad antične umetnosti skrili v klet varno pred bomtami. Ta kip, ki predstavlja ideal ženske lej*)te. bo lahko videl in občudoval vsak kdor poseti ples naših likovnih umetnikov 19. t. m. v Kazini. u— Akademska Jadranska straža Ima danes redno plesno vajo v Trgovskem domu. Vodi g. Jenko. Igra Adamič. u— PJS na IIL drž. real. gimnaziji Bežigrad vabi na svojo običajno vsakoletno akademijo s plesom, ki bo v prostorih gimnazije v nedeljo 13 t. m. ob pol 5. popoldne. Odličen program. Adamič jazz. Akademija bo pod pokroviteljstvom damekega komiteja. u— Sokolsko društvo Ljubliana-Stepanja vas vabi vse priiatelje ua svoj plesni večer, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 20 uri v dvora ni Sokolsk?ga doma. Igral bo priznani domaČ šramel. Maske dobrodošle. Za vse dobrote poskrbljeno. Zdravo! e— Iz Sokola Celje I. Bnat Jernej Zupane, vzgledni, neumorni sokoteki delavec, iapu-šča naše društvo. Z njim naše mlado društvo ne izgublja samo vnetega organizatorja. žrtvujočega ee vsega m čisto sokolsko idejo, z njim odhaja tudi zvest prijatelj in hrat. Dragi brat Jernej! Ko odhajaš, pome«! e sabo bratsko zahvalo ze vso požrtvovalnost. Težko bomo pogrešali Tvojo nasme-jinost in zdravi optimizem; v tolažbo nam je elhLno to, da ne greš daleč oi nae. da gre* v sosednji St. Jurij, kjer boš mogel koristno nadaljevati svoje sokolsko delo. Brat-sk-emu društvu šentjurskemu pa moremo V pridoibitvi samo iskreno čestitati. — S<>ko4 Pelie f._ CELJANI! DREVI VSI NA POPULARNI H. CELJSKI KARNEVAL V NARODNI DOM. — REVIJA. — KONKURENCA IN OBDARITEV MASK! e— Na ljudskem vseučilišču bo juredaval v ponedeljek 14. t. m. ob 20. g. Inž J Ku-kovec iz Maribora o temi >Preko Varne. Carigrada iu Aten v Palestino in Bgipt«. Predavatelj bo govoril o svojih vtisih r tega potovanja in foredvajal nad lepjh, barvnih skio^tičnih slik. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. NA PUSTNO SOBOTO VSI V NARODNI DOM V CELJU. PRINC KARNEVAL IN ADAMIČEV JAZZ e— Lovsko društvo Celje bo imelo ▼ nedeljo dne 27. t. m. ob jx>1 10. dopoldne ▼ Celjskem domu jvoj redni letn,-; občni zbor z dnevnim redom, ki je določen po nraivilih. e— PrijAvljenH za bolmčarskl tečaj Rdečega križa v Celju naj pridejo v ne eljo 13. t. m. aH 1'1. na sestanek v Zdravstveni d«m, da se določi &ie predavani KINO METROPOL Danes film poln komičnih zapletljajev ter uspele aprilske šale: »PRAVI IN LAŽNI PRINC« (V nemškem jeziku). ©— Ni se dolgo veselil plena. Včeraj smo poročali, da je neki vlomilec oimesel strežniei Mariji Pa.grafevi iz njenega stanovanja na De-okovi cestii hranilno knjižico in 5561 din gotovine. Po icija je se aj aretirala storilca v osebi 421etnesobnost železničarjev; česar se lotijo, dobro izvedejo. Za svoj reprezentančni pies bo mobilizirala »Sloga« tri godbe: kompletna godba na pihala bo svirala na galeriji, jazz-orkeeier jo bo izmenjaval na odru. v desni gornji stranski dvorani bo pa šramel zbiral krog sebe ljubitelje domaČe godbe, valčka in polike — torej dosti izbere za vsakega. Pripraviieine bodo tud; dobrote za želodec v trdi. mehkejši in tekoči obliki v izbor ni kvaliteti in po nizki ceni. Pojma »Sloga« in »železničarji« jamčita za prijetno in neprisiljeno zabavo — torej na svidenje! n— Izgubljen denar. Gospa, ki je te dni izgubila denarnico in je že po njej spraševala na glavni pošti, naj ee zžlasi pri upravniku glavne pošte Ljubljana L Iz SoStania I— Koroški borci se organizirajo. Preteklo nedeLjo so se zbraLi pri CerovŠku prvič po 19 letih koroški borci iz Šaleške doline. Sestanek je vodil učitelj g. Majer, ki je v daljšem poročilu obrazložil navzodnim potrebo krajevne organizacije Legije koroških borcev iz naše doLne. Po njegovih izvajanjih so prisotni, nad 40 po števiilu, pozdravili iniciativo za ustanovitev. Izvolil se le pripravljalni odbor krajevnega odbora, ki ga sestavi ia jo: predsednik g. Kozlevčar Josip. tajnik g. Majer Srečko, blagajnik g. Pevcin Franc in os-tali. Ta odbor bo storil vse potrebno za ustanoviitev šaleške legije. Po oficielnem delu sestanka so zborovale! v prijetnem razgovoru zbujali spomine na osvobodilne koroške toje. t- Radeče : Šoštanj. V nedeljo 13. L m. bo gostoval v Šoštanju Šahovski klub it Radeč- ki bo odigral e tukajšnjim Šahovskim klubom prijateljsko tekmo. j k Iz Maribora a— Počastitev zaslužnega moža. V četrtek zvečer so počastili »Stariborci« v Narodnem domu 60-letnico rojstva ln 30-letnico samostojnosti uglednega in zaslužnega mariborskega veletrgovca g. Vilka \Veixla. Na večeru so spregovorili tople čestitke ln nagiašall velike zasluge slav-ljenčeve gg dr. Travner. Franjo Majer, Gjuro Valjak, prof. dr Dolar ga. Svarče-va m trgovec Viktor Mavrič. Ob zaključku so Se zapeli naši priljubljeni »Vandrovčki* in člani trgovskega pevskega zbora. a— Krajevna organizacija JNS za prvi mestni okraj v Mariboru je imela v četrtek 10. t. m. ob pol 8. zvečer v Narodnem domu svoj redni občni zbor. Po sprejetih poročilih funkcionarjev je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor. a— Pivkova sokolska družina je na svojem krasno uspelem občnem zboru izpričala svojo neugnano voljo po delu Sokol Maribor I šteje 553 sokolskih pripadnikov Skupno premoženje je narastlo na 220 tisoč 371.90 dinarjev. Pri volitvah je bila izvoljena ta-le nova uprava sokolskega društva Maribor I.: starosta Jože Mohor-ko, poslovodeči podstarosta Kari Jakopec, II. podstarosta Jože Rudež, tajnik Hinko Klojčnik, namestnik tajnika Jože Reisman. prosvetar Rado Humar, blagajnik Ivan Matelič. nam. Franc Selinšek, načelnik Vite CilenSek, podnačelnik I. Doio Cerkve-nič podnačelnik O.. Rajko Golob, načelni ca Cveta Pivkova, podnačelnica I. Roža StoKova, podnačelnica II. Greta rurinova gospodar Stane Sosič, namestnik 1. Alojz Valoveč, namestnik II. Oskar Faik, sta-tističar Franc Semerl, pomočnica Jerica Selinškova, arusiveru zdravnik dr. Aleksander Daražio, zapisničarna Greta Tu-rinova. Odborniki. Jože ZaoniK, Jože Stranic, Ivan Grešič, dr. Ivan Cerkveiuč, Savo Diohnjakovič, Miodrag Bimbasič, Marica Kranjčeva namestil.Ki Os Kar Faik, Lojze Vatovec, Lojze Oresič, Anton Gros, Franjo Urbič, Maijun Bavčer, Anton Su-šterčič, Jože Logar, revizorja Niko Vrabi in Franc Račič, name.sln.iKa Močnik m Logar. V častnem razsodišču so: Jože Mo-horko, Niko Vrabl, dr. Ivan Cerkvenič, dr. Aleksander Daražio, Marica Kranjčeva, namestniki dr. Krsto Cazafura, dr. Fvan Stamo) m Jože Rudež. a— Otvoritveno predavanje v Materinski soli. PreUsnočnjim se je na izredno slovesen način ter ob veliki udeležbi našega žejistva otvoril letošnji materinski tečaj oz. materinska šola v okviru prireditev agilnega ženskega uruštva. Ta tečaj je ze ob prvem, otvoritvenem predavanju izpričal živahno zanimanje mariborskega ženskega sveta za važne probleme, ki se tičejo telesnega ter duševnega razvoja otrok ter njihove vzgoje. Uvodno predavanje je otvorila s tophm pozdravom ter primernim pojasnilom o namenu letošnjega tečaja načelruca feminističnega odseka gdč. Levstikova, nakar je zdravnik dr Vilko Mirni v svojem predavanju razčlenil zanimivo ter za vsako mater veievažno snov o higijeni matere in otroka pred rojstvom ter o rojstvu samem. Njegova zanimiva izvajanja so podkrepile števiine skioptične slike. Navzočne poslušalke so nagradile predavatelja z živaJinim aplavzom ter toplim priznanjem in je na ta način že prvo predavanje želo prodoren uspeh. Otvoritvenemu predavanju sledi do vključno 15. marca Se devet nadaljnjih predavanj v predavalnici Ljudske univerze. a— Tovorni avto v bencinsko črpalko. V noči na petek je zavozil nek tovorni avto v bencinsko črpalko tvrdke Motoroil na Kralja Petra trgu. škoda znaša več tisoč dinarjev in se bo zadeva razčistila pred sodiščem. a— Nov tednik je izšeL Napovedani -ednik »Edinost*, ki ga izdaja Mariborska tiskarna, je izšel včeraj na 8 straneh. Prva številka je posvečena pretežno problemom obmejne narodne sloge in kmetskega gospodarstva. a— Najprej prošnje, potem ... Poročali smo o usodi 16 rodbin, ki stanujejo v Danjkovih barakah in ki so jim svojčas obljubili, da jim bo občina zgradila zasilna stanovanja Sedaj so prizadete rodbine napravile najpreje skupno prošnjo na mestno občino, da bi jim preskrbela obljubljena stanovanja. Ko je delegacija nesla prošnjo na občino, so jim dejali, da mora vsakdo znse napraviti prošnjo. Ko pa so poedinci predložili prošnjo, so izvedeli, da občina nima nikakšnih stanovanj da nima denarja in naj si sami poiščejo stanovanja. Siromašne rodbme morajo do 1. aprila t. 1. izprazniti stanovanja. h fivljenja na dežel5 BLED Zvočni kino predvaja danes in jutri zabaven film »Igra ljubezni« Prihodnji teden kino ne igra zaradi dramatične igre »Revček Andrejček«. ČRNOMELJ Sokolski zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi ob 20 in jutri ob 4 popoldne in 8. zvečer film »Poslednji akorda LITIJA. Sadjarska in vrtnaiska podruž niča priredi v nedeljo is februarja do dolarski maši ob 9. v ljndsk šoli vrtna ski teče i Prebava odličen vrtnar-gtrokovnjak profesor Var jan Franc \v Šentjurja ob juž železnici. Vstopnine nj. Vsaka družina naj poštie vsa i eno poslušalko! RIRV1CA Sokolski zvočni kino predvaja drevi <>b 20 in jutri ob 15 15 in 20 uri veličasten film iz divjega zapada »Črna legija« (Teksaški jezdeci) Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik Iz Ptuja j— Zvofni kino Ptuj predvaja drevi ob 20 in v nedeljo 13. t. m. ob pol 19 in pol 21. un film »Gasparone«. za dodatek pa Alfa 'ournal in kulturni film o naši državi. I— Mestno gledališče t Ptuju priredi v nedeljo 13 t. m ob 15. komedijo »Čarovnica Kirka« od dr. A. Remca. Režija in scena g Borko Jože. Cene globoko znižane, vstopnice v ?tavni zalogi tobaka- Iz Ljutomera 1J— Ljutomersko učiteljsko društvo bo zborovalo 12. t. m. v Gornji Radgoni z začetkom ob 10. uri Na sporedu bosta predavanje učitelja Porekarja ter gospodarski referat učiteljice Prelogove. lj— Otvoritev zvočnega Kina. Sokolski zvočni kino v Ljutomeru, ki je kupil najmodernejšo aparaturo kino »Ideala« v Ljubljani, predvaja v soboto 12. t m. ob 8. zvečer tn v nedeljo 13 t. m. ob 4. popoldne tn ob 8. zvečer vel-časten glasbeni film »POSLEDNJI AKORD« (Lil Dago-ver Willy Birgel). Glasba; Beethoven (IX simf.), HSnd! (oratorij), Čajkovski. Kot dodatek zvočni tednik. Naslednji film 19-te 20. t. m. C!o§podar§tvo Povečanje banovinskega proračuna za 9 in pol milijona - Šolska doklada se poviša za 9%, od 26 na 85% Banski svet dravske banovin« bo prihodnji teden v ponedeljek pričel razpravljati o predlogu proračuna dravske banovine za leto 1938/39. Ta predlog proračuna, ki ga je sestavila banska uprava. Je tehnično drugače sestavljen kakor proračun za tekoče leto. da novi proračun ne moremo enostavno primerjati a proračunom za tekoče proračunsko leto. V tekočem proračunu za leto 1937/38 so namreč med izdatki upoštevani vsi izdatki banovinskih podjetij, med dohodki pa vsi dohodki banovinskih podjetij. V predlogu novega proračuna pa so dohodki ln izdatki banovinskih podjetij izločeni iz splošnega proračuna, ki vsebuje glede teh banovinskih podjetij med izdatki le subvencijo banovine tem podjetjem. Predlog novega proračuna znaša 129.8 milijona Din. Ce iz proračuna za tekoče teto izločimo izdatke za banovinska podjetja in vstavimo le subvencije tedaj vidimo, da znaša ta proračun 120.3 milijona Din. Predlog novega proračuna Je torej za 9.5 mil jona Din večji v primeri s proračunom za tekoče leto. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je bil proračun za tekoče leto v primeri s proračunom za leto 1936/37 že povečan za 22.9 milijona Din, tn to v glavnem zaradi novih banovinskih izdatkov za vzdrževanje šol (16.3 milijona Din) V dveh letih se je torej ba-nov!nski proračnn povečal za okrog 32 milijonov. Ce posamezna poglavja predloga novega proračuna primerjamo z ustreza-jočimi poglavji tekočega proračuna (pr Čemer smo iztočili izdatke za banovinska podjetja) tedaj dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din): prorač. predi, prorač. razlika 1937/38 1938 '39 občni oddelek 6.04 6.80 +0.76 upravni oddel. 1.20 1.26 +0.06 kmetijski odd. 9.03 9.41 +0.38 orosvetni odd. 20.86 22.39 +1.54 tehnični oddel. 38.37 37.54 —0.83 soc. pol. in zdravje 12.32 12.75 +0.43 finančni odd. 14.14 19.64 +5.50 trg., obrt, ind 2 48 2.81 +0.35 rezerv, krediti 1.08 1.00 —0.08 prispevki ban. zavodom 12.55 16.21 +8.66 izredni izdatki 2.45 — —2.45 120.34 129.79 + 9.45 Gornji pregled nam kaže, da se v predlogu novega proračuna v največji meri povečajo izdatki finančnega oddelka, namreč za 5 ln pol milijona Din, to pa zaradi tega ker so se povečali izdatki za anuitete (obresti in amortizacijo) banovinskih posojil za 5.9 na 16.0 milijona Din. To znatno povečanje izdatkov za anuitetno službo je nastalo očitno zaradi tega. ker je morala banska uprava vnesti v novi proračun izdatke za anuiteto 63 milijonskega posojila za sanacijo Zadružne zveze, ki znaša okrog 5 milijonov Din. Nadalje pa so precej narasli izdatki za subvencije ln prispevke banovinskim zavodom in ustanovam V proračunu kmetijskega oddelka je znižana postavka prispevkov za ureditev gnojišč, povišana pa Je postavka za podpiranje mlekarstva od 100.000 na 150.000 Din. Nova postavka pa Je v tem oddelku prispevek k skladu za brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovo vinogradov odnosno za plačilo obresti takih posojil. Izdatki prosvetnega oddelka ae povečajo za poldrugi milijon dinarjev. Med temi izdatki znašajo izdatki za vzdrževanje narodnih šol 16.5 milijona Din (lani 16.3) V proračunu tehničnega oddelka znašajo izdatki za ceste 22 2 milijona Din Tu je tudi postavka 265 000 Din za razširjenje cent:alne kurjave v banski palači in 40 000 Din la telefonsko centralo tehničnega oddelka Med izdatki oddelka za trgovino, obrt in Industrijo je povečana postavka za pospeševanje tujskega prometa od 472.000 na 685.000 Din. Dohodki Zaradi povečanja izdatkov (predvsem v anuitetni službi za posojila), Je morala banska uprava povečati dohodke od do-klade na neposredne davke Ker je 63 milijonsko posojilo namenjeno kmetijskemu zadružništvu, je v predlogu proračuna predvideno povišanje šolske doklade od 26 na 35% odnosno od 12.1 na 16.5 milijona Din; to doklado plačujejo namreč le po defelske občine, ne pa avtono.^ia mesta ki sama krijejo vse izdatke za ljudske šole Splošna banov^ka dnklada ostane nespremenjena na višini 50%, prav tako ostaneta nespremenjeni 5% cestna doklada in zdravstvena doklada Glede na novi pravilnik o banovinskih trošarinah predvideva banska uprava povečanje donosa ^annv*nske trošarine na vino in žganje od 14 na 16 milijonov. Na novo naj se po predlogu proračuna 'ivede banovinska trošarina na jedilna olja. ki naj prinese 850.000 Din dohodkov Na drugi strani pa se zniža ban rimska doklada k donnlnilri orenocnl taksi (ki jo plačajo cerkev, samostani zadruge in družbe od nepremičnin) od 100 na 50% obenem pa se donos te takse zniža od 1.8 na 095 miliiona D!n. Iz skupnega banovinskega fonda poslovnega davka pričakuje banska uprava letos 10 milijonov Din. medtem ko ie v tekočem proračunu določen znesek 2.9 milijona Din Kakor znano, znaša skupni banovinski fond poslovnega davka 100 milijonov; od tega pa dobi naša banovina le 2.9°/o Pove čanje našega deleža pa je le mogoče če se spremenijo zakonske določbe glede razdelitve tega 100 milijonskega zneska Ze lani je banska uprava predvidela v proračunu povečanje te dotacije od 29 na 13 milijonov Din. vendar je bil pozneje proračun spremenjen in je bil vnesen nespremenjen znesek 2.9 milijona Din Bojimo se. da ima to povišanje dotacije le značaj manifestaci je za pravičnejšo razdelitev skupnih banovinskih dohodkov in bo treba še počakati, kakšen bo uspeh akcije proti krivičnemu ključu, po katerem se delijo skupni banovinski dohodki. Lani ta akcija, kakor znano, ni uspela. Naglo naraščanje vlog pri hranilnicah Zavlačevanje z uredbo o hranilnicah ovira razvoj hranilništva v naši državi Že včeraj smo razpravljali o naglem naraščanju hranilnih vlog pri denarnih zavodih. To naraščanje vlog je zlasti vidno tudi pri hranilnicah. Medtem ko javlja Poštna hranilnica, da so hranilne vloge pri njej v januarju narasle za preko 39 milijonov Din vidimo, da je znašal presežek novih vlog nad dvigi pri ljubljanski Mestni hranilnici v istem mesecu preko 14 milijonov. Sedaj poroča Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije, da so pri Gradski šte-dionici v Zagrebu hranilne vloge v januarju narasle za preko 25 milijonov. Tudi druge hranilnice beležijo v zadnjem času znaten prirastek novih vlog. V tej zvezi poudarja Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije, da bi bilo pri njenih članicah naraščanje vlog še večje, če bi hranilnice imele enake privilegije, kakor jih imajo državni denarni zavodi, zlasti če jim ne bi Državna hipotekama banka odvzemala pupilnega denarja in denarja bratovskih skladnic. Razvoj razmer pri hranilnicah kaže, da je življenska moč teh zavodov izredna in to navzlic udarcem, ki so jih hranilnice utrpele zaradi odvzemanja pupilnih vlog tn likvidacije kmečkih dolgov Savez smatra da je skrajni čas, da se položaj hranilnic v naši državi vendar enkrat uredi po vzorcu drugih držav s ponovno obljubljeno uredbo o hranilnicah Ta uredba je tembolj potrebna, ker mnoge večje občine pripravljajo ustanovitev občinskih ali mestnih hranilnic in so tudi sestavile pravilnike v smislu načrta uredbe o hranilnicah. Ta načrt je sedaj že 14 mesecev pred gospodarsko-finančnim odborom ministrov. Kakor poroča »Jugoslovenski Lloyd« oblastva v zadnjem času odklanjajo prošnje občin za odobritev hranilničnih pravil češ da je treba počakati, dokler ne bo izdana uredba o hranilnicah Te uredbe pa ni in se tako z zavlačevanjem uredbe onemogoča ustanavljanje novih hranilnic. Na merodajnih mestih zatrjujejo da v važnih vprašanjih glede uredbe o hranilnicah še ni prišlo do sporazuma Jasno pa je, da kakor v drugih sličnih vprašanjih tudi v tem vprašanju, ki se tiče predvsem vprašanja pupilnih vlog ne bo prišlo nikoli do sporazuma vseh zainteresiranih faktorjev »Jugoslovenski Lloyd« je menja, da je tu potrebna odločitev tudi če ne pride do sporazuma z vsemi zainteresiranimi faktorji. To je tem važnejše, ker obstoja na gotovi strani ožji interes, da se sploh ne uredi položaj naših hranilnic, ki zaradi tega ne morejo delovati v splošnem interesu tako, kakor v drugih državah »Jugoslovenski Lloyd« izraža prenričanje da bo kraljevska vlada to vprašanje vendar uredila tako kakor ustreza našim splošnim interesom da bo v tem duhu izdala obljubljeno uredbo in da bo hranilnicam dala vse pravice ki 1ih Imajo hranilnice tudi v drugih državah Tu so odveč nadaljnja pogajanja. ki so doslej imela edini rezultat, da ni bilo mogoče o tej stvari ničesar ukreniti, in to navzlic obliu^am in priznavanju potrebe da se zaščiti štednja in da se uredi denarništvo v naši državi. Stanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju aktivnih kliringov zaznamuje v prvi četrtini februarja zmanjšam ie naših terjatev v starem kliringu z Italijo za 1.0 na 24.6 milijona lir in v novem kliringu z Italijo za 4 7 na 45.2 milijona lir. V obeh kliringih znaša torej zmanjšanje 5.7 milijona lir ali 13 milijonov Din. V novem dinarskem klirinškem računu z Italijo pa se je istočasno saldo naših terjatev povečal za 11.7 na 36.9 milijona Din. Skupna vsota naših klirinških terjatev v Italiji po vseh treh kliringih se je torej v prvi četrtini februarja zmanjšala le za 1.2 milijona Din. Od ostalih aktivnih kliringov zaznamuje kliring z Nemčijo zmanjšanje salda naših terjatev za 0.33 na 12-96 milijona mark, kliring s Turčijo pa zmanjšanje za 2.0 na 12.2 milijona Din, medtem ko se je saldo naših terjatev v Poljskj poveča! na 0.5 na 13 9 milijona Din. Od pasivnih kliringov zaznamuje kliring s Češkoslovaško po večtedenskem naraščanju zopet zmanjšanje salda našega dolga za 26.7 na 117.9 milijona Kč Oba klirnga v tikvidaci*. s cer k1:rin.g s Francijo in Belgijo kažeta le malenkostno nazadovanje. Saldo na-šega dolga v Madžarski se je v prvi četrtini februar- ja povečal za 5.9 na 27.3 milijona Dtn, saldo našega dolga v Rumuniji za 0.1 na 15 9 milijona Din, saldo našega dolga v Bolgariji za 0.2 na 1.0 milijona in končno saldo našega dofga v Švici za 0.15 na 2.24 milijona švicarskih frankov. Gospodarske vesti = Plačilo prvega kupona 8% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Dne 1. marca bo dospel v pla^lo prvi kupon 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Iz Beograda poročajo, da je finančni miiraister za izplačilo tega prvega kupona dal Privilegirana agrarni banki na razpolago 25 milijonov Din. Ta znesek je trikrat večji, kakor je potrebno za izplačilo kupona oaih obveznic- kj so že v obtoku. Privilegirana agrarna banka je namreč doslej izdala denarnim zavodom za 180 milijonov Din no-minala teh obveznic, vendar je verjetno, da bo do konca februarja razdeljenih že za 300 milijonov obveznic. Borze 11 februarja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski š'lingi v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 8.56 za angleške funte pa je bile povpraSev-mJe po /•'•8. V zagrebškem privatnem kliringu so se av- I mijau nogi tf>m po t-oboo (▼ bao- 1 gradu po 8-&311) tn angleSki fumti po 288, med tem ko so ae grški boni nudili po 20. Nemški klirinški čeki stanejo ▼ LJubljani 14-40 (v Beogradu 14.4089) ki ▼ Zagrebu 14.40 odnosno aa konec marca 14.30 ln za konec aprila 14.39. Na zagrebškem efektnem trWUa Je Vojna Skoda danes nekoliko popustila ln se Je trgovala po 460 (v Beogradu po 482 — 462.50). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. DEVIZ!) LJubljana. Amsterdam 2401.68—3418.26 Berlin 1732 52 — 1746.40, Bruselj 728.40 — 733.51, CurJh 996.45 — 1003-52, London 215.01 — 217.07, Newytxrk 4282 25 — 4298.56, Pariz 140.87 — 142.31, Praga 150.83 — 151.93, Trst 225.19 — 228 28. Curih. Beograd 10, Pariz 14.1750, London 21 6075. Newyork 430.875, Bruselj 73.12, Milan 22.6750, Amsterdam 240 90, Berlin 174, Dunaj 80.40, Stockholm 111.35, Oslo 108 55, Kbbenhavn 96 45, Praga 15.14 Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95 Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 460 — 483. 4•/• agrarne 59 — 61, 6»/, begluške, drobni komadi 90 bi., 7*/» in-vest. 100 — 102, 7®/o Drž hip banka 103 bi., 7% Blair 94.50, 8*/, Blair 100 bi.; delnice: PAB 220 — 224 Trboveljska 225 — 250, Gutmann 60 bi-, Narodna šumska 10 bL, šečerana Osijek 161 bi., Dubro-vačka 407.50 — 410, Jadranska 405 den Beograd. Vojna škoda 460 — 461.50 (462 — 46250), za marc — (460), 4% agrarn^ — (61), 4«/« severne agrarne -(61) 6°/» begluške 91 — 91.75 (9175), 6% dalm agrarne 91—91.50 (91.50), 7« „ inveft 100 bi-. 7®/» Drž hip. baraka 100 ien Uc Blair 93 50 bi 8®/» Blair 99 bL, Varodna banka 7750 den (7780), PAB 228 — 229 50 ( 228 — 229.50). Blagovna tržišča Uit) + Chieago. 11 februarja Začetni tečaji: pšenica: za maj »4.625 za julij 90.875. za sept 90.625. koruza: za maj 59.75. za julij 60.75. + Winnipeg. 11. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za mai 128.50 za julij 120. + Novo«»rt«kn blagovna borza (11. t m_). Ten lenca mirna. — Pšenica: (78 — 79 kg) baAka in »renska 178 - 180. baska potiska 179 - 181; slavonska 178 - 180-Koruza: baška 90 - 92 banatska_ 90 -92 baška nova sušena 103 - I0o Oves. Kaški 132 - 134: sremski 133 - 13o. ga-vonski 136 - 138 Ječmen baftki in srem-iki 63/64 kg 137.50 - 140 Moka: baška in sremska «02. in «Ogg> -'72.50 - 282.n0; «2» 252 50 - 262 50: «5» 232.50 - 242.50; «6, 919.50 - 222.50: «7» 182.50 - 102.50; «8» 125 - 130 Otrobi: bašk; in eremski v vrečah 98 — 100 Fižol: ha>ki in 6remski 203 - 205. BOMBA2 + Liverpool* 10. februarja. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za februar 4.84 (prednji dan 4.88). za maj 4.93 (4.98), za sept. 5.01 (506). + Newyork. 10. februarja Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za februar 8.67 (8.75), za maj 8.79 /887)._ Uspešna vzgoja za gostinsko obrt Maribor. 8. fetffuarja V želji, da čim bolj usposobi svoje članstvo ter dvigne nivo naše gostinske obrti s posebnim ozirom na naraščajoči tujski promet ter zahteve potujočega občinstva. s3 ie združenje gostilničarjev za mariborsko okolico odločilo za vsakoletno prirejanje kuharskih in servirnih tečajev, ki bodo našim bodočim gostilnifarkam nudili vse ono, kar j ž potrebno za uspešno vodstvo njihovih nodjetij. Pred kratkim se je končal prvi tak tečaj, katerega je obiskovalo 20 gojenk iz vseh krajev širše mariborske okolice, k;i eo se praktično in teoretično vpeljale v kuharsko umetnost ter se izvežbale v pravilnem serviranju. kakor ga zahteva naj-razvaienejši gost Posebno serviranju ».o t roba v bodoče posvečati čim več paznje, ker nas prav po tpn. mnogo sodijo tujci. Praktično vodstvo tePaja je bilo v rokah Priznanih strokovnjakov, pod katerih vodstvom so tečajnice pripravljale izbrana jedila za vse mosoče prilike Tečaj je tra;al celodnevno. in so bila popoldne predavanja iz najvažnejšega, kar mora zanimati vvako go-stilnifarko Predavanja eo oskrbeli znani maribon&ki strokovnjaki in sicer je predaval o higieni gostišč s posebnim ozirom na tuberkulozo s dr Mannič o živilih io po® vi-lib t>ro! Skof- o pravilnem vedenju in jlo-brem aosjK)darstvu g Povodnik. o davčnih zakonih davčni uprav teli g. Smid. o obrtnem zakonu obrtni nadzornik g. Založnik, o kletarju kletarski nadzornik g. Vojsn ter o tujskem prometu in njega pomenu za naše gospodarstvo ravnatelj »-Putnika« g. Loos- Ob koncu tečaja je priredilo združenje majhno svečanost, za katero so tečajnice oskrl.ele vse potrebno ter pred zbranimi gosti tiuir praktično dokazale uspeh tečaia. Predsednik združenja g. Matija Holc, ki ima za izvedbo tečaja največ zaslug, se je v lepem "ovom zahvalil, banski upravi, ki je tečaj odobrila ter ga tudi denarno podprla, nato pa pozdravil zastopnike oblasti obrtno-zadruznega nadzoru ka s. Založnika, zastopnika zbornica TOI zborničnega svetnika g. Šereca. nadalje davčnega upravitelja g. Smida. zastopnika mariborskih gostilničarjev o-s. Povodnika in Jenka in ostale goste. Nadzornik g. Založnik je orisal pomen takih teča:ev- ki bi jih morala prirejati vsa naša združenja, da bi bila vzgoja naših bodo*:h gostilnič-ark praktična in teoretična ter vezana na ohran tev naše nam lastne domačnosti ter solidne postrežbe. Prirediteljem je dala največje priznanje banska uprava s podporo. 7a zfornico je izrekel pozdrave ter priznanje g. Serec. za mariborsko združenje pa g- Povodnik. V imenu udeleženk se ie predsedniku zahvalila za vso skrb gdč. Mira Ozvaldova iz Ruš ter mu v znak hvaležnosti izročila šopek rdečih nageljnov. Končno sc le v imenu članstva zahvalil predsedniku član uprave g. Janko Kostajnšek, ki je omenil, ds je združenje pokazalo pot in način, po katerem ga bodo gotovo posnemale zveza združeni v Ljubljani kakor tudi ostala združenia. Predsednik se je še zahvalil vsem predavateljem za odziv in trud. tvrdki Rentelj. pa zato. ker je dala lokale Srezplahio na razpolago, tvrdkam Vioe!j, Berndorf m Bemhard in restavracijam Povodnik m Majcen in ostalim, ker so vsi pripomogli do uspeha tečaja. Zborovanje ptujskih sadjarjev Te dni je imela ptujska podružnica Sadjar, skega in vrtnarskega društva občni zbor. Iz poročil je razvidno mad drugim- da ie bila lani v Ptuju sadjarska konferenca vseh podružnic v srezu pod predsedstvom g. Hu-meka. ki je dala mnogo pobud za sadjarski napredek v okolišu. Podružnica je priredila tudi predavanje s poučnim filmom. Od banska uprave je podružnica prejela 2400 Din za nahavo Škropil zoper škodljivce na sadnem drevju Podružnica je imela na koncu leta 105 članov. Člani podruiuice so ee ▼ zadnjem letu nameravali v večjem številu udeležiti sadne razstave in 6ejma v Mariboru: ker pa ptujski srez ni imel pričakovane sadne letine, je bita udeležba bolj majhna V ptujskem srezu so se v minileni letu usta-novila tri nove podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in 9jc»r pri Sv. Urbanu. v Slov goricah, pri Sv. Vidu in pri Sv. Marku Da je uspelo nove podružnice ustanoviti. gre zasluga obema kmetijskima referentoma. ki se mnogo trudita, da dvigneta sadjarstvo. Iz blagajniškega porodila, ki ga Ja podal namestn k blagajnika, je razvidno, da znaša premožen je podružnice 8367 30 Din, vrednost inventarja pa je cenjena na 2000 Din. K temu blagajniškemu poročilu ie omaniti tudi poročilo revizije, ki je ugotovila v blagajni primankliaj v znesku 6993 80 Din. za katero vsoto odgovarja prejšnji blagajnik in za kateri dola ima zdaj podružnica tudii primerno jamstvo. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Brendič Miha (Ptui). podpredsednik šega Anton (Breg), tajnik Sagadin Ludvik (Ptuj), namestnik Voda Štefan (Ptuj), blagajnik Tomani? Mirko (Draženci). namestn:k Glušič Dominik (Ptuj): ožji odbor kmetijski svetnik Suštič , Josip in BrenčiS Franc ml. (Žahjek); širši i odbor: Habjanič Franc (Ptuj) Zelenko Josip (Podvince). Toplak Karel (Vičava), Šeru-ga Tomaž (Mestni vrh), Prosenjak Janez (Spuhlje). Koncilja Josip (Podlermik). Herhst Ivan (Orešje); revizorja Ljubeč Ivan in Go-rup Josip. Dolgo iskana družba tatov pri Šmarju Šmarje pri Jelšah, 9. februarja. Naš. sicer mirni trg Šmarje z lepo vinorodno okolico so že dalje časa vznemirjale tatvine brezvestnih rokomavhov. Kraje so bile taJkorekoč na dnevnem redu, saj je bilo od jeseni sem čez 40 tatvin tn vlomov. Nepridipravi so kradfli denar, perutnino, jiestvine, pijačo, kar Jim je prišlo pod roke. Postajali so vedno drsnejšL Ljudje se iz strahu pred tatovi, ki bi se morda maščevali, že niso upali prijavljati sumljivcev; zdelo se Je, da je varnostna oblast brez moči proti Izredno dobro organizirani tolpi. Toda naše vrlo orožnlštvo s komandirjem g. Vrbljancem na čelu Je vsestransko poizvedovalo in posamezne primere neumorno preiskovalo. Nenadno je napravila uspešno preiskavo v nekem poslopju v vasi blizu Šmarja Tu so našli večino stvari, ki so Izginile pri vlomu v hišo pri Sv. Roku last monsiginora Ivana V režeta, profesorja v Mariboru. Našli so tudi več kg slanine, za katere izvor osumljenec, ki je varuh oziroma delavec na preiskanem posestvu, nt mogel dati zadovoljnega pojasnila. V zvezi s to preiskavo so aretirali tri osumljence ln Jih odvedli v zapore v Šmarje. Ponoči so se do zaporov skrivaj, a brezuspešno hoteli približati neznanci. Menda so se hoteli domeniti s sotrudni-ki boječ se za svoio svobodo. Naslednji dan je orožniška stanica oddala aretiran-ce v preiskavo okrožnemu sodišču, ki bo sodilo o njihovi krivdi tn nekrivdl. Nove protižidovske omejitve v Nemčiji Protižidovska kampanja v Nemčiji se nadaljuje z vso ostrostjo. V izložbah trgovin so se prvič pojavili te dni napisi o »arijskem« poreklu razstavljenega blaga, izdelanega samo v »arijskih« tvornicah in z »arijskimi« delavci. Te etikete je izdelala za vse arijske trgovce protižidovska liga konfekcijske trgovine »Adefa«. Se hujše so nove omejitve za žide v nekaterih letoviščih. Tako bodo smeli odslej židje v Weisser Hirschu pri Dresdenu stanovati »samo v židovskih hotelih, v katerih ne bo uslužbena nobena sobarica nemške krvi izpod 45 let«. Sprehajati se smejo »samo v neposredni bližini kopališčnih naprav«, termalne vode pa so jim na razpolago samo med 13. in 15. uro. Decimiranje v sovjetskem diplomatskem zboru Stalin je pričel z nezaslišano krutostjo »čistiti« tudi sovjetski diplomatski zbor. Afera buka reškega poslanika Budenka je še vedno zavita v misterij. Pariški »Fi-garo« objavlja ob tej priliki statistiko, lz katere je razvidno, da je bilo 35 poslanikov, poslaniških svetnikov in članov poslanstva v Parizu ustreljenih, aretiranih, izgnanih v Sibirijo ali pa jih pogrešajo, ker so »izginili brez sledu«. Po poročilih iz Moskve je bil nedavno pregnan v Sibirijo tudi sloviti Krilenko, bivši vrhovni državni tožilec Ceke, ki je poslal deset in deset tisoče ljudi brez pre-mišljanja pred puškine cevi. Naši javnosti Je krilenko znan lz moskovskih političnih procesov, ki so se redno končavali s smrtnimi obsodbami. Pred sedmimi leti ga Je postavil Stalin za pravosodnega komisarja v zahvalo za usluge, ki jfli Je IzvrSIl režimu. Sedaj pa je mož na poti v Sibirijo, kamor je poslal toliko tisoč nesrečnih žrtev Ceke ln GFU. Elito in resnica Zmote v »zgodovinskih" filmih — Sestanek, ki ga ni bilo — Plesalka in vojvoda, ki se nista videla ne ljubila »Umorjeni" sin in potopljena zadnja ruska topničarka Današnji film hoče veljati za zrcalo življenja, resn čnosti, zgodovine. V resnici je bilo mnogo filmov, posebno iz zaunjega časa, ki so se mogli s tem upravičeno ponašati. Toda tudi najboljši izmed teh filmov so tu in tam pokazali kakšen nedo-statek. kakšno zgodovinsko neresnico, ki je utegnila v tem ali onem vestnem gledalcu zbuditi občutek neugodja. Za primer vzemimo vsemu svetu znano mojstrovino, krasni ameriški film iz življenja Emila Zolaja. Bolj neizumetničene-ga in naravnega filma, posebno kar se tiče karakterizacije poedin h nastopajočih osebnosti, si skoraj ne moremo misliti In vendar so se avtorji tega filma zmotili pri prikazovanju globokega prijateljstva med obema sodobnima pisateljima. Zolajem in Anatolom Franceom. Anatol France je b;i namreč, dokler je Zola živel, njegov največji nasprotnik in nepomirijiv sovražnik. Ko ga je neki takratni časnikar vprašal, kaj meni o literarnem delu Emila Zolaja, je France odgovoril dobesedno: »Nisem merodajen za to. čitam samo francoske knjige!« Seveda pa se je France po Zolajevi smrti z njego-v m delom spoprijat l il in v navalu kesa je izvedel tudi Zolajev boj za Dreyfusovo rehabilitacijo do kcnca, a v omenjenem filmu ni o tem noben ga govora ve5... Večja je seveda napaka, ki so jc napravili izdelovale' ameriškega zgodovinskega filma »Marija Stuart«. V nekem zelo važnem prizoru tega filma slikajo oseben sestanek med angleško kralj co Elizabeto :n nesrečno škotsko kra'jico. Tega srečanja, kakor je zgock)v:n~ko dokazano, nikoli ni bilo. Obe klasični riva inji se osebno sploh nista poznali. Film o Fanny El~sl r;:evi, ki so ga spravili šele pred kratkim v javnost, op suje ljubezensko zgodbo med slovito dunajsko plesalko in edin:m Nap^eonovim sinom, vojvodo Reichstadtfkim. V resnici je bila lepa Fannv samo za leto dni starejša od sr^adrga Orliča«, v resmei sta oba mlada človeka v istem času živela na Dunaju — toda poznala se nista in ljubila sta se Se manj. A to. kar je isti film pokazal kot umetne plese tistega časa. spada že po-popolnoma v področje lahkomiselnih ana-hromzmov. Taksnih srečanj in ljubezni, ki jih nikoli ni b lo, a jih film vseeno prikazuje, hi našteli lahko še dosti več. Navesti pa hočemo samo še tri primere napačnega predstavljanja dejstev v filmu, ki so posebno »originalni«. Luis Trenker je poskusil v svojem »Cesarju Kalifornije« pokazati usodo pustolovca Johanna Augusta Suterja, k; je v filmski podobi daleč od resničnosti Ne glede na to. da je bil Suter. ki ga T"re->"-er kaže kot upornika iz U'ma, v resnic Švicar, ki je moral p beeniti. ker je umoril nekega orožnika, se Trenker ni žen;ral pokazati oba Suter jeva ma'a dečka kot žrte^ zverinskih morilcev. Toda zgodovina ve povedati da je eden teh »umor^en h« Su-terjevih sinov svojega očeta kot starega moža pred zvezmm sodišč'm v Wash!ng-tonu prav temperamentno in živo zagovarjal... V filmu »Alarm v Pekinru« je igral Gustav Frohlich zelo strastno nemškega častnika ki pržene na drzen način municij-sko skladišče v zrak in odloči tako usodo obleganja pekinške po^laniške četrti p0 upornih bokoarnh Tudi ta dogodek se nikoli ni zgodil. Sploh ie ^obro če bi gledal i ne verjeli brez na^aiiniega v rern!čnost vsakovrstnih voiaSkib iunaštev, ki jih kaže film, posebno nemški. Precei tragikomič-n pa je zakliuček pr°-škega filma »Port Artur«. ki se ie hotel, kakor vse kaže breznoeoJno izogniti srečnemu koncu in je pokazal, kako se ie potopila zarln-ia ruska 'omrčarka ki je hotela z zastavami ruskih polkov iunaško oro-dreti japonsko blokado. »Nesreča« pa je v resnici hotela, da ie baš ta ladja prebila blokado zelo zdrava, brez vsake večje škode ... In če možie niene posadke kakor tudi nie tedanii povcl-'n;k n;,»o dosM no-zneje umrli naravne smrti, živijo še danes . . . . >JUTRO« St SO. ■. Ruski zrakoplov, ki se Je razbil ob hribu Nad ozemljem Semšušne blizu Kandalakše je treščil ruski zrakoplov »USSR V 6« v hrib in se razbil. Trinajst članov posadke je obležalo mrtvih v razvalinah, pet jih Je ostalo pri življenju, a tudi ti so ranjeni. Ta slika je bila posneta o priliki povratka zrakoplova s poskusnega poleta po Sibiriji Zločin, njegova pojasnitev in kazen ASera Butenko Diplomatski škandal v Bukarešti Pod zogljeneliimi ostanki hiše so našli truplo lepe Laihime- ena najbolj znanih plesalk v svetišču boginje Kala v Mirzapurju, dekleta, ki j;? štelo 18 let Trupla bi ne mogli identificirati, da niso našli poleg nje krasnega prstana, ki ga je plesalka vedno nosila. Ta prstan ji je bil nekoliko tednov pre i nataknil na prst Ramphat Hajdar, nečak veletrgovca Ramphata Shimbe Chama. v znak svoje ljubezni do nje. Mladega moža, bi je bil Študira' na Angleškem, je čakalo visoko mesto v upravni službi Njegov stric veletrgovec pa je z vsemi štirimi nasprotoval njegovemu razmerju do lepe plesalke. Njena tragična smrt je rešila za trenutek vse spore, ki so nastajali zavoljo tega. Toda šef britske policije v Mirzapurju ie sumil, da ee ni zgodilo vse po naravni poti. kajti zdravniki so ugotovili, da so bili prsti nesrečnega dekleta med smrtjo v ognju krčevito stisnjeni in tako so ostali tudd potem- ko je ogenj telo uničil. Prstan ji torej ni mogel sam zdrsniti s prsta, tesmveč so ji ga morali sneti z nasiljem še pred požarom. Policijski šef je nato z neutrudno žilavostjo in na skrivaj zasledoval to stvar io po petih letih mu je končno uspelo, da je krivca zvabil v past. Hajdarjev stric in njegov tajnik sta fcfla dekle napadla, ga omamila z nekim mamilom. Jn potegnila prstan z roke Ln sta potem hišo zažgala. Policija je o tem zbrala toliko dokazov, da sta krivca nazadnje vse priznala. In sedaj ju čaka smrt, čeprav ju brani ed^n najboljših Gandhijevih prijateljev. četrta žrtev belgijskega Landruja Iz Bruslja poročajo, da ima Edvard Bru na vesti tudi življenje 22-letne služkinje Madelaine Lardinoiseve iz Lifegeja Njeno truplo so našli v sobici, kjer je imela posteljo. lani 21 marca, smrti pa dosiej niso mogli poiasniti Dokazano je. da ic vzdr ževala služkinj« zveze z morilcem Bru jem Lardinoisovo je Bru zadavil z nogavico. Oblasti so zaprle tudi Brujevo ženo, ki je vedela za moževe zločine in se kitila s predmeti moževih žrtev. ——— g -Polarnoje Najnovejše rusko mesto je Polarnoje. Osnovali »o ga pred štirimi leti na granitnem nabrežju polotoka Kole ob Belem morju v bližini naselbine Aleksandrovske. Danes ima Polarnoje več igrr&č in velik stadion, srednjo šolo in druge važne naprave. Mesto pa nima zarfdi severne lege nobene vegetacije. Zemljo za mestni park so morali pripeljati iz oddaljenih krajev Kadar hočejo postaviti kakšno hišo. morajo najprej razstreliti skale, da dobe kamen za gradnjo. Kralj Jurij j la vojvoda Windsorskl V »vezi s poročilom o obisku angleškega kralja Jurija VI. v Parizu se pojavljajo glasovi, da se bo angleški kralj ob tej priložnosti sestal tudi s svojim bratom, vojvodo VVindsorskim in njegovo soprogo. Angleški listi naglašajo, da ni nobenega vzroka, čemu ne bi se brata sestala. Med bivšim in sedanjim angleškim suverenom ni nobenih nasprotij, kajti dogodki iz deccm-bra 1936, w> končnoveljavno zaključeni. Grški princ Nikolaj • Sobota, 12. IL 1938 : Ruska polarna odprava čitajte ln širite »J U T R 0«! Sodišče v Benaresu bo imelo te dni razpravo proti dvema domačinoma, Ramphatu Shimbi Chanu in njegovemu tajniku AUju Banhurju. Obtoženca, ki ju brani dr. Nashal, eden najboljših Gandhiievih prijateljev, čaka smrtna kazen. Sodba bo zaključila afero, ki se ie vlekla več nego pet let. V poletju 1932. je nastal v nekem bunga-lowu v Mirzapurju, v katerem je stanovala tempelska plesalka Lathima ogenj, ki je v kratkem času upepelil vso leseno zgradbo- oče kneginje Olge in vojvodinje Kentske, ki je te dni umrl v Atenah. Bil je velenadar-jen slikar In je razstavljal svoje slike v Parizu Skladišče z zalogo živil na ledni plošči Sprejemnik za možganske oddaje Katodni oscilograf, ki beleži nihaje možganskih stanic Angleški listi poročajo o novi pripravi, ki Jo Je Izumil zdravnik dr. Georges Wal-ters Ln ki naj bi odprla raziskovanju možganov nove poti. Ta priprava je sposobna beležiti dogajanja v možganskih stanicah, ki smo jih mogli doslej samo slutiti. Poročila angleških listov so sicer zelo skopa, videti je pa, da gre za nekakšen katodni oscilograf, ki sprejema nihanje možganskih stanic. Izumitelj zastopa mnenje, da Imajo zdrave možganske stanice drugačen ritem ni- hanja nego obolele. Pacientu nataknejo na glavo nekakšen šlem, v katerem sta dve gibljivi elektrodi, ki rabita kot sprejemni po3taji za valove iz možganskih stanic. Elektrodi se gibljeta nad bolnikovo glavo in lokalizirata stanice. ki nihajo n.' nenormalen način. Na ta način je mogoče ugotoviti v možganih vzroke raznih bolezni, kakor slepote, paralize blaznosti, padavice L t. d., ker je pač mogoče dognati stanice, ki so za pojave teh bolezni odgovorne. Vlada ministrskega predsednika Goge v Rumuniji je padla baje v prvi vrsti zaradi afere Butenko. Butenko je bu odpravnik poslov pri ruskem poslaništvu v Bukarešti in je v zadnjih dneh brez sledu izginil. O njem poročajo iz Bukarešte naslednje podrobnosti: Butenko ni bil samo odpravnik poslov pri ruskem poslaništvu v Bukarešti, ampak tudi znan ruski pisatelj, lz-dal je dela Puškina, Turgenjeva, Sahykova in Čehova Bil je prej ravnatelj državne založbe za klasično literaturo v Moskvi. Napisal je tudi zgodovino novejše ruske književnosti pod so-vjeti. L. 1935 je stopi! v službo kornsariata za zunanje zadeve. Potem, ko je v Moskvi ab-solviral tečaj za diplomate, ga ie vlada pri-delila poslaništvu v Bukarešti ko, prvega svetnika. Ko je Goga sesiavil vlado, je bil poslanik Ostrovskij odpoklican, namesto njega pa ni bil imenovan nov diplomatski zastopnik, marveč je Butenko vodil agende poslaništva kot odpravnik poslov. Pomagal mu je pri delu samo tajnik poslaništva, tiskovni referent Bodrov. Poslanik Ostrovskij je odpotoval v petek in je Butenku pustil polno dela Zato je prišel odpravnik poslov tudi v nedeljo v pisarno Ob 19 zvečer je vzel debelo knjigo, političen spis Lenina, in sedel z njo v avto, s katerim se je odpel iai domov. Vozil ga je šofer, ki velja za zaupno osebo poslaništva Butenko je izstopil pred hišo Strada Vic-tor Mirea št 12. V tej hiši stanujejo štirje uradniki ruskega poslaništva neki rumunski advokat, lastnik poslopja, v mansardi pa rumunski častnik. Šofer jc počakal, da je Butenko zaprl za seboj vrata. Od tega trenutka dalje ni za Butenkom nobenega sledu. Uradniki poslaništva, katerim je Butenko ob 19 uri izjavil, da se odpravlja domov k počitku, so pozneje klicali svojega šefa Ker pa se ni nihče odzval po telefonu in ni bilo odpravnika poslov tudi v ponedeljek do 10 ure v poslaniško pisarno, so začeli sumiti, da se je moralo nekaj zgoditi. Butenkova gospodinj« pravi, da gospodar sploh ni stopil v stanovanje. Čakala ga je do 9. ure zvečer, pa ga ni bilo domov. Postelja je ostala nedotakniena. Šofer trdi, da je videl, kako je Butenko za seboj zaprl vrata. Ulica, v kateri je imel diplomat sta- Povratek s Hudičevih otokov 60 kaznjencev, med njimi 23 morilcev, se je vrnilo v Francijo V Pariz se je vrnilo 60 mož, ki so bili »odsedeli« svojo kazen na Hudičevih otokih v Cayeni in so jih sedaj izpustili. Med njimi je 23 morilcev. Nekateri med njimi so prebili celo človeško življenje v depor-taciji in so izgubili vsak stik s civilizacijo. Najstarejši je pred 40 leti ubil na neki francoski vojni ladji na Kitajskem tri vojake. Učinkovit protest Uprava cestne železnice v Marseilleu je pred dnevi zvišala tramvajsko tarifo. To je povzročilo med ljudmi takšno vznemirjenje. da so oblasti morale poslati na ulico ojačene policijske oddelke Toda tudi potniki so se s svoje strani organizirali in sklenili, da bodo rajši hodil' peš. kakor uporabljali tramvaj zaradi podražitve V nekaterih okra'ih so potniki celo zasedb tramvajske voze do zadnjega prostora ter zahtevali, da jih zastonj pievažajo po mestu šele policija jih je prisilila, da so izpraznili vozove, ki zaradi bojkota zdaj počivajo v remizi Ob njegovem povratku so se odigrali presunljivi prizori svidenja. Med tem ko se je držal del mož boječe in nebogljeno v ozadju m se ni mogel v svetovnem mestu znajti, so bili drugI, ki so prebili samo po nekoliko let v kazenski koloniji, bolj pogumni. Eden izmed povratnikov je izjavil, da se odpelje v Alžir kjer se misli poroč'ti s svojo zaročenko. Dekle je bilo vedno prepričano, da ni izvršil umora, katerega so ga bili obdolžili, in mu je v kaznilnico pisalo, da mu ostane zvesto. Levinja ranila dečka V Modlingu pri Dunaju se je ustavil s svojo menažerijo neki Koritark in proti vstopnini razkazoval občinstvu svoje živali. Osemletni šo'sr Zipfl se 'e zanimal posebno za levinjo Približal se ji je tako. da je levinja nenadoma žamahnil« s šapo in posnela dečku z glave kožo in lase. S krvjo oblitega učenca so morali oddati v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. »Kaj misllS, možiček, ali bova «e dobila vlak, ki odhaja ob sedmih s postaje?« »Prav gotovo, ženica. Do vlaka ob sed-mih Imava malo manj ke 24 ur časa.« Oče in hči Prlne Llppe-Blesterfeld ■ svojo prvorojenko, princeso Beatriko Viljemlno. Soprog princese Julijane je, kakor kaže pričajoča slika, zdaj ie okreval Barvna televizija V londonskem West End Theatru so predvajali te dni prvič prenose barvnih televizijskih slik. Po nekem novem postopku so prikazovali na platnu modne podobe, grbe, zastave i. t. d. ki so jih oddajali v Kristalni palači Vodja angleškega oddelka za televizijo pa je Izjavil da je postopek še nepopoln tn da bo trajalo najmanj še tri leta, preden bo goden za splošno uvedbo. Kralj in igralec tenisa VSAK DAN ENA Max Halbe je sedel nekoč s svojim prijateljem v monakovski pivnici Prijatelj jo pogledal skozi okno in nenadoma vzkliknil: »Ženske so vendarle biseri stvarstva!« »So, toda šele potem, ko jih okujemo s zlatom,« je pripomnil Halbe. novanje, je slabo razsvetljena in mirna. Nikjer v okolici Butenkovcga stanovanja niso odkrili sledov krvi ali kakšne borbe, tudi klicev na pomoč ni bilo slišali. Z druge strani javljajo bukareštanski listi. da Butenko sploh ni bil diplomat, temveč agent GPU letalec Snurnov, ki je bil poverjen v Rumuniji z vse drugačnimi kakor diplomatskimi posli. Zameril se je GPU, zato je izginil. Po sodbi rumunskih listov je igrala pri izginotju Butenka posebno vlogo sovjetska ladja »Katamaja«. ki se je bila zasidrala 22 januarja v Konstanci ter jc kmalu nato odplula iz Rumunije. Švedski kralj Gustav V. bo v kratkem obhajal 80-letnico rojstva Navzlic tej starosti pa je Se vedno prožen Igralec tenisa- Na tej sliki ga vidimo v družbi švedskega teniškega mojstra Karla Schrbderja Rekordni letalec Rossi Francoski letalec major Rossi, ki Je prekosil mednarodni rekord z obtežbo 2000 kg na progi 2000 km, pri svojem aparata A >JUTRO« it 30. BoboU, 12. H 1933 « H&nltnrnl pregled Poskus nove glasbene estetike V Beogradu Je izšla kot publikacija »Kluba originalnih kompozitora« zanimiva, čeprav v marsičem problematična knjiga E m L1 i-jana S lav nič a — Damila:: »Muzika Nova m u z i č k a estetika«. (Beograd 1938. 96 strani, v cirilici, oena djn 25). L. 1910. rojeni Emili jan Slavnič-Damil je .študiral na beogra jelki univerzi jugoslov. fiziologijo in književnost, čez nakai časa pa je brez podpore odšel v Pariz Ln se na Sorbon-ni j**svetil botaniki, mineralogiji in biologiji. Tu bdi ta študij ga ni zadovoljil, zato je presedlal na glasbeno estetiko Ln se po6Vjtil študiju glasbe sploh; obiskoval je pariški konservatorij ter >Ecole normale de mu-siQue«, kjer se js resno bavil s problemi Tudi ta študij ga ni zadovoljil, zato je prekiniti študij in se vrniti v Beograd, kjer ee preživlja kot glasbena kritik. Spisal ie libreto za op?ro »Zrtva uma«- na kateri pravkar dela glasbeno ter več kompozicij. Spis »Muzika« je filozofski in estetski oris poglavitnih idejnih in formalnih problemov glasbenega razvoja in današnjega sta nja muz-ike. pižčevi genezi glasbenega doživljanja in izražanja od stare dobe do novejšega i asa ne manjka originalnosti, vendar ga že zgoščen obseg ovira, da bi bil dovolj temeljit in jasen. Postavlja tole definicijo glasbe: >Muzika je ujedinjenje misli i o^ečanja izraženo pomoču tonova i napisano pomcču nota.« V tem smislu razločuje po tonu in vsebini glasbo misli, glasbo občutja, glasbo tona ter glasbo sinteze misli, občutja »n iona. Pisec zametuje čisto »muziko tona«. V nadaljnem prehaja k orisu glasbeno-stvar jalnih vrst in glasbeno-umetnostnih stvar-jalnih vr$t Zlasti se zaustavlja pred poja- vom Beethovna, čigar glasbeno delo mu je kakor odkritje novega sveta: prelom v zgodovini glasbenega dogajanja. 0 stvaritelju »Devete simfonije« pravi na str. 42.: »Evolucija če sve demaskirati, ali on če možda ostati uvek močan.« V nadaljnjem razglablja Emili jan Slavnič Damil »produkte stvaran.ja< Ln glasbene pravce ter prihaja nato k posameznim glas-beno-umetnoc4nim vrstam. Pisec razločuje »kmji modernizam« in »istjnski moderni-zamt. V prvi vrsti modernizma, pod katerim razume »ono što se danas smatra potpunim modernizmom«. vidi »čdsto iormalan pokušaj«, ki r...m .c lahko primer, »da muzika bez prvt!trt\:. -ii.rn ma u kome pravcu se razvijala u. h,:/ umetmičkih karakteristika i Ui pt :i:j lome tehnika, koja ovaj modemiz^'» v -va. apsolutno ne ustavljava jed no umctmčko delo — pravac« (str. 58). Novo >mer in |*ravi modernizem vidi pisec v razvoju take glasbe, kj bo usmerjena v cisto duhovnost in ki ji bo tehnika samo sredstvo. To naj bi bil višek formalnega in iceinega razčiščenja glasbe; sinteza vseh dosedanjih stremljenj. Ob koncu navaja pifet' odlomke iz svoje glasbene drame sžrtva uma«, ki nudijo premalo, da bi nas lahko zavzeli. Spis Emilijana Slavniča-Damila je zanimiv. v kolikor skuša orisati filozofsko in estetsko problematiko glasbe, toda zastavljena naloga je bila prevelika ;n piščeva moč prešibka, da bi ustvaril delo. h kate remu bi se vračali s pridom in užitkom Nemara bo pravi uvod v glasbeno estetifco še kdaj napisal; to kar nam je dal. je le skica in ambiciozen poskus. —o. Praško glasbeno pismo 2',adnji tedni praškega glasbenega življenja so bili vprav krezovsko bogati. Zlasti pomemben je bil izredni koncert če-filharnionije, ki ga je dirigiral znani ."Srich Kleiber in izvajal filharmonični orkester. Najzanimivejšo točko programa je nudila nova stvaritev Vit. Nov&i« — »Jugočeška suita« (op. 64), v kateri je skladatelj globoko, toplo in :skreno objel ter umetniški oblikoval svojo domovino. V prvem delu (Pastorale) prinaša po Scratkem fugiranem začetku tema z variacijami: v drugem stavku (Sanjanje), ki je pisan v rondojevi formi, mehko sanja o domačih lesh in ribnikih; tretji stavek (Nekdaj, — naziva ga tudi »Ponoči Taboritov«) vsebinski slika husitsko vrenje, formalno pa je važen zavoljo tega, ker Novak v njem svojske rešuje tehnični (ostinatni) in tektonični problem kompozicije; — v četrtem stavku (Bodi zdrav, moj rodni kraj!) skladatelj zmagovito zajema današnjo južmočeško pokrajino in njenega duha arhitektonsko zelo zanim vo še posebej poglablja s kon-irapunktično zapletenostjo češke himne. Vprašanje oblike in kompozicijske tehnike je rešil Novak v svoji najnovejši skladbi enako kot v »Jesenski simfonij:«: ne-tradicionelno, v smislu novih dognanj. Strukturo, bistvo in vsebino celotne sui-te je sam podrobno analiziral v reviji »Tempo« XVIII. 5, str. 50 pod naslovom 3>N6co o Jihočeskč suitfe. — Ostali del programa sta izpolnila Beethovnova D-dur (druga) simfonija in Calabrinijeva -Apeninska suita« (Suta agreste) v stari suitni formi. P. Calabrini je izven Italije malone neznan komponist; novega ne prinaša ničesar in se poslužuje sredstev, ki večajo le vnanji efekt, ne pa duhovne globine. — Kleiberjeva interpretacija vseh treh skladb, zlasti Beethovnove, je bila odlična. Važen muzikalni dogodek sta bila tudi dva koncerta slovitega angleškega zbora Fleet ^treet, ki je mojstrski prikazal vrsto madrigalov, motetov in ljudskih pesmi angleških skladateljev od 16- st. do danes: Benneta, Gibbonnsa, Tomkinsa, Purceila, Williamsa, Wooda, Parrya, Rowleya, Byrda, Austina, Deliusa ln drugih Zbor razpolaga z odlično pevsko tehniko ter interpretacijo — vse tja do najtanjših fines. in pa s svežimi, šolanimi glasovi, ki mu delovni uspeh zagotavljajo; s s\ojim izvajanjem je izpričal veliko glasovno kultiviranost Skladbe same so po strukturi zanimive, melodično mehke, polne nordijske plastične globine, stilno pa odgovarjajoče formi in času nasto-ja. Oba koncerta angleških pevcev ^novi- narjev je češka strokovna kritika sprejela z navdušenjem in polnim priznanjem. Veliko zanimanje je vzbudil ciklus Beethovnovih skladb, ki jih je izvajal priznani francoski pianist Frederie Lamond; na programu so bile tudi n. pr. Apassionata, Sonata B-dur (velika sonata za kladiv-kovi klavir), Valdštajnska, Mondschain-sonata (cis-mol) itd. Lamondova tehnika je nedvomno še vedno virtuozna, vsebinsko-in terpretacjski pa je podal Skladbe nekako preveč analitično, zavoljo česar je izzvenel duh grandiozne notranjosti Beethovnovih skladb bolj hladno ter ni nudil sintetične celote. Vendarle pa je bila celotna izvedba kvalitativno visoka in je razvila lepo stilno podobo stvariteljske-ga dejstvovanja genialnega skladatelja. Med ostalimi koncerti sta bila pomembna zlasti dva koncerta češke filharmonije: na enem je V. Talich sijajno dirigiral prekrasnega »Asraela«. na drugem pa je bila izvajana vedno lepa Beethovnova IX. simfonija, ki jo je dirigiral Jirak in so sodelovali Forraiovd, Kr&sovš., Gleich. Pavelec ln Praški Hlahol. Sledijo še: koncert najboljšega Chopinovega interpreta, tudi pri nas znanega pianista Raoula Koc-zalskega, violinski koncert virtuozinje Fay Rafael, poslovilni koncert nekoč tako slavnega pianista Sauerja, koncert Sauerja, koncert Dvofakovlh komornih skladb, ki jih je prikazal Praški kvartet s sodelovanjem H. W. Siisskinda in poslednji koncert Pritomnosti, ki je priredila prvi večer sodobne čehoiklovaške glasbene proslave 20-Ietnice ČSR (avtorji: J. Pejša, M. Kabel&č, J. Svoboda, E. Hra-decky i. dr.). Vsi so bili različno kvalitativni in so dosedli lep uspeh. Med gledališkimi prireditvami omenjam Cajkov-skega opero Evgenij Onjegin; re-žiraJ jo je H. Thein, koreografiral J. Jen-čik, dirigiral pa M. Zuma. Slišal sem jo z gostom J Manžeiko, članom gledališča v Kaunasu; njegov glasovni material je sijajen, le kulture mu je še treba. Tako muzikalno kakor režijsko je Evgenij Onjegin poleg Mozartovega Dona Giovanni-ja najbolja dosedanja vprizoritev praškega Narodnega gledališča v tej sezoni; do-segefl je prodoren uspeh, katerega bo v prihodnjih dneh še zvečalo gostovanje Jarmile Novotne. Navedenim vprizoritvam se še pridružuje niz ostalih koncertov in oper, med katerimi je posebno važen Wagnerjev ciklus v Novem nemškem gledališču. Praško glasbeno dogajanje je v sredi sezone torej izredno pestro, polno novitet in ostalih umetnostnih stvaritev različnih razvojnih dob. Drogotin Cvetko Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki članek »Borba z zemeljskim magnetizmom«, beležko »Pred sto leti«, nadaljevanje članka dr. Frana Gostla cSpolne zablode;. (II Ljubezensko življenje. III. Prostitucija) ter ilustrirani izvirni prispevek o Francoski SavojL o nje preteklosti in sedanjosti. Sestdesetletnice Edisonovega fonogra-£a 6e spominja članek »Marja je imela maihno iagnje«, zemljepisno zanimivost prinaša sestavek »Mesto r>od škrlatno goro« (Nanking) Zabavna je črtica Ha.sse Zetter-stroenia »Pametni Američan«, zanimiva beležka o človeku bodočnosti številko, ki prinaša poleg navedenega še drobiž in ilustracije zak'jučuje.;o rubrike Fotoamater, Fiia-tel ia, Praktične novote Šah Ln Za bistre glave. Veronika DesenlšKa Mileve Boltarjeve. Da poživi repertoar, je drama zadnji čas uvedla pogostejše spremembe v zasedbi vidnejših kreacij. Tako je v Zupančičevi »Veroniki Deseniški« namesto Mire Da-n love za nekaj nastopov naštudirala naslovno vlogo Mileva Boltarjeva. Njena Veronika je preprosto, v sebi razdrobljeno dekle, ki se, obteženo s tragično krivdo samozvanega poseganja v moralni in gmotni red celjske dinastije, od vsega početka bori z neenakim orožjem in na koncu nujno propade. Človeško je njen bk manj izzorel, pa je morda prav zato še bližji stvarni podobi nesrečne Deseničan-ke, ki se nam iz zgodovinske perspektive vidi bolj žrtev lastne slabosti ko heroična figura. Namesto Boltarjeve simpatčno podaja vlogo dvornice Brigite Maša Slav-čeva, L. M. Naj članek »Italijanski pesnik Krasa« js priobčil pred dnevi » prevodu »II Popolo de Trieste.« BlbliOfUska izdaja »Boga^ v Trbovljah«. Mrzelov »Bog v Trbovljah«, ki je vzbudil v naši kulturni javnosti splošno pozornost — včeraj je tudi »Slovenec« v svoji kulturni rubriki objavil laskavo oceno o knjigi — je izšel tudi v posebni bi-bliofilski izdaji, ki predstavlja brez dvoma pomemben dogodek v razvoju naše književne kulture. Knjiga, ki je fcskana na finem papirju in je vezana na japonski način, je izšla v 150 numeriranih izvodih s pisateljevim in ilustratorjevim podpisom, a vsakemu je priložen poseben odtis Sedejevega »Razmišljajočega Boga« na japonskem papirjiu. Knjiga stane 150 din in se naroča pri založbi »Trbovlje« v Ljubljani. Šestdesetletnica Zdenka Nejedlega. Praški listi se spominjajo šestdeset letnice enega izmed reprezentativnih mož današnje Češke kulture, profesorja glasbene vede na Karlovi univerzi dr. Zdenka Nejedlega. Kot učenec Ot Hostinskega in Zd. Fibicha se je mnogo bavil z muzikološkimi in estetskimi vprašanji. Spisal je več temeljitih del o hu-sitskih pesmaricah, posegel z enako imenovanim spisom v »Spor za smisel češke zgodovine«, izdal več zgodovinskih monografij, obdelal življenje Alojza Jiraska in Božene Nčmcove. Spisal je »Zgodovino češke glasbe-in se nato posvetil podrobnemu proufevaniu B. Smetane. Dr. Zdenku Nejedlemu dolguje češki narod zahvalo za najohšiirnejšo in naj temeljitejšo študiijo o skladatelju »Prodane neveste«. Ta študija o Smetani ie dala štirj knjige Ld tvori temelj vseh smetanov«kih proučevanj. Njegov manjii spis o Smetani' ki ima propagandni namen, je izšel tudi v slovenskem prevodu. (Ljubljana 1924, Tj-skovna zadruga) Ustanovil je Društvo Be-dFieha Smetane v Pragi, ki smotrno raziskuje Smetanovo delo in soji njegov kult. Po prizadevanju dr. Nejedlega je dobila Praga | n lepem mesta ob Vteil tik Kaitongi mostu vzorno urejen Smetanov muzej. Dr. N« jedly je nadalje apisal študije o VVagnerju. o Mahlerju, o sovjetski glasbi itd. Njegovo delo izrednega pomena je obsežna biografija T. G. Masaryka. Kako izčrono obdeluje pisec življenje, dobo in okoLje T. G. M., priča že samo dejstvo, da so doslej izšli Štirje debeli zvezki in vendar je življenjepjeec dospel šele do 1. 1886. Sam Masaryk je priznal tej veliki biografiji, da je »monumentalna reč«. To delo izhaja v založbi pra&kega Me-lantricha. Želeti bi bilo, da bj prof. Nejedl* mogel nadaljevati v dosedanjem obeegu in velikopotezno delo srečno zaključiti V počasi dr. Vojtecha Mčrke so izdali njegovi prijatelji v Nitri majhno pubLikacijo, ki se ob 50 letnici tega vnetega delavca za če-škoslov.- rugotdov. vzajemnost spominja njegovih zaslug. Danko Angjelinovid (Zagreb) je prispeval pesem »Dragi prijatelju U Lep članek je napisala učitelju svojega zgodaj umrlega sina ga Zdena Wolkerova, mati pesnika Jifija Wolkerja. Tu se spominja, kako je začel Wolker pesniško ustvarjati pod Merkovim vodstvom Ln kako je Wolker s prevajanjem Cankarja' Gradnika in Ketteja nastopil svojo slavno pesniško pot; pri teh prevodih pa je dr. Mčrka toliko sodeloval. da bi moralo priti na knjigo »Bratski poesie« tudi njegovo ime. Nadaljnji spominski članek je prispeval univ. prof. dr. Josef Pata (Praga), e toplimi besedami se ga spominja hrvatski pisatelj Ante Dukid, dr. Ivan Lah izraža prevajalcu Cankarja in tolikih drugih naših pisateljev hvaležnost Slovencev. Nadaljnji jubilejni prispevek je iz peresa pesnika Boža Lovriča. Dr. Avgust Reisman, ki je bil Mirkov učitelj slovenščine v Slovenskem krožku 1. 1912. obuja spomine na lepe dni, ko se ie tedanji filozof Mčrka z nekaterimi češkimi tovariSi in to-vari&cami pričel ob Cankarjevi prozi in Zupančičevih verzih uvajati v slovenski jeeik in literaturo- Na te sj>omine nadovezuje in jih izpopolnjuje z nekaterimi podrobnostmi J. K. Strakaty, ki pripienije dr. Reismanu za-jatelji in sodelavci dr. M^rka skrom.no, ven-turo slovanskega juga. Knjižica je opremljena z jubilantovo sliko. Z njo so ožji prijatelji in sodelavci dr. Mčrka skromno vendar pa toplo počastili njegov jubilej Kako so se ga ejx>mnili dragi naši krogi? Zal da marljrivi propagator Jugoslavije ni bil deležen niti tistega vidnega priznanja, ki si ga zaipenja na prsi marsikateri manj zaslužen in manj delaven inozemski prijatelj našega naroda. Razmah feške dramatik®. V najnovejši številki praških »Literarnih novjn« je izšel članek Litnova »Češka sezona«, ki prihaja k nekaterim zanimivim sklepom. Pisec ugotavlja, da ni bilo še nikdar, odkar obstoji češka dramaitika, v čeških gledališčih toliko domačih premier in tako uspežnih domačih vprizoritev, tako da šele sedaj lahko govorimo o oešiki sezoni. "VVernerjevi »Ljudje na ledeni plošči«, Langerjeva »Konjeniška pa-trula« in Čapkova »Bela bolezen« so najuspešnejše češke igre zadnjega časa. Največkrat igrana v Pragi je Zakova »Šola- temelj življenja« (D 37/38). Letošnji repertoar Nar. divadla sloni na štirih izvira-;h igrah; to podlago namerava razširiti še z novo drauno Karla Capka »Mati«. V Vinograjskesn gledališču je dosegla nova Langerjeva igra 30 repriz; isto gledališče pripravlja še pel domačih novitet. V gledališču E. F. Buriana je dosegla češka igra rekord — 125 predstav-Pisec pravi, da vzrok teh uspehov češke drame ni v nedo6tajanju dobrih tujih novitet, marveč v tem, da so se češki pisatelji šele sedaj naučili pisati drame. Še nikdar ni imela češka literatura generacije, ki bi dramatično čutila in m-sMa: sedaj jo ima. K temu je prispevala svoj delež tudi sama doba, ki je sicer zoprna, vendar pa dramatična. »Šele grozna predstava sveta, ki stoji na pragu pogute, šele ponižanje, ki ga preživlja posameznik v območju političnih sil, šele razmajanost kulture in nrutalne spre- memb« t gospodarski la mM rtnfttvl, 1 90 privedle naše pisatelj« do dramatičnega čustvovanja in mišljenja.« Tako oklep* sodelavec praških »Literarnih novinc Iskanj« radostne knjig«. Praftki Evropski literarni klub j« razpisal med svojimi Sani značilno anketo 1 naslovom: »Iščemo radostno knjigo!« še bolj značilno in obenem Častno ta kulturno višino Cehov je dejstvo, da je dobil prvo nagrado v znesku 2500 Kč predlo« za knjigo o življenju in delu gospe Curie. To delo je izšlo Sele nedavno in ga je spisala hčerka odkriteljice radija Eva Curie. Je to knjiga »iz dela potekajočega veselja, knjiga poguma in nezlomljive ener-gije- knjiga srca in duha velike slovanske žene«. Življenjepis Marije Sklodowske-Cu-rie je postal v kratkem času ena najuspe-nejših svetovnih knjig, ker sugerira čitate-Ku ljubezen do človeka, vero v čistost in veličino človeškega erca, pogum in zaupanje v življenjski boj. — Druga knjiga, ki |e zmagala v tej anketi Evropskega literarnega kluba, je roman flamskega pisatelja Ernesta C 1 a e s a »Veseli občani eihemski«, ftigar »Brabantski rod« fe pravkar izšel v slovenskem prevodu. Tretja zmagovita knjiga radostnega značaja je roman Nemca Hansa F a 11 a d e »Staro srce gre po svetu«. Vsekako je zanimiva da se v teh zamračenih časih pojavlja potreb« radostne knjige in da pod tem pojmom ne razumejo cenene fta-ljivosti, marveč knjigo, ki vzbuja pogum In veselje do življenja. Henrika Sienkiewie*a roma« »Pan Volo-dijovski« je pravkar izdala Srpska književna zadruga y prevodu Gjorgja Zivanov,6a in Vojislava Popoviča. Skrbno natisnjeni prevod na več ko 600 straneh stane vezan samo Din 50- Prijateljem srbskohrvatskega ?tiva lahko samo priporočimo to izdajo Sienkie-w;czevega slavnega spisa o poljskih bojih s Tatarji in Kozaki. Dve pnblikaeiji o sovjetski Roslfl. »So-ciet& editrice di Novissima« v Rimu je Izdala o najnovejših razmerah v sovjetski Rusiji dve brošuri G. C. Baravellitia: »Po*sia e Ghepeu« in »S. W. K.« V prvi razpravlja pisec, poslužujoč se v mnogih primerih sovjetskih virov, o položaju ruske znanosti in znanstvenikov, literature in pisateljev v zadnjih letih Spis je sicer sestavljen v duhu protikomunistične propagande. vendaT navaja poiave in dogodke, ki so znani tudi iz evropskega levičarskega tiska in ki samo do. kazuiejo da »parodija znanosti«, »mučerii-štvo znanstvenikov«, literarni »nep«, »delovanje cenzure«, spravljajo vse kulturno življenje »na Prokrustovo posteljo« in da je duhovna razvoj narodov mogoč samo v svobodi. (Besede, ki smo jih navedli v narekovaju. so naslovi^poglavij prvega Baravellije-vega spisa). Drugi spis obravnava pojav in prakso prisilnega dela v sovjetski Rusiji, zlasti pri graditvi tako zvarega Stalinovega belomorskega kanala. Vsekako dve knjižici, ki dajeta mnogo misliti in kj kažeta, koliko vredno ie človeško dostojanstvo, elo-neče na pravnem redu. zakonitosti in demokratičnih svoboščinah. »Mi i V|«, časopis Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, prinaša ▼ pravkar izišli 2. Številki članek Rade Pre-g a r e a »Pozorišno delo Maksima Gorkog«, ki ie zanimiv zlasti v zvezi s poslednjimi-pri nas malo znanimi dramatskiini deli velikega ruskega pisatelja. Nekrolog Branislavu G i. Nušiču ie prekratek, da bi v reviji dramskih umetnikov primerno orisal zasluge tega avtorja za jugoslovensko dramo. Ivan Jerman označuje v kratkem, vendar pa lepem sestavku Otona Zupančiča kot gledališkega kritika, dramaturga in imten-danta. Članek Nikole Jovanoviča o slovečem ruskpm režiserju in inscenatorju karakteri-zira že naslov: »Majerhold — ugašena zvezda«. Izmed ostalih prispevkov te številke omenjamo interview e skladateljem Porde-som. pa gledališka poročila iz Ljubljane in Maribora. O R T Jutri nogometni turnir SK Ljubljana s Hermesoan in Kranjem Ker je Grazer Šport klub zadnji trenutek zaradi nepričakovanih zaprek odpovedal svojo udeležbo v Ljubljani, se je vodstvo SK Ljubljane odločilo, da priredi jutri domač turnir, na katerem bo nastopila Ljub- ljana z dvema garniturama, razen tega pa še moštvi ŽSK Hermesa in SK Kranja. Podrobnosti kakor tudi posamezni pari bodo objavljeni v jutrišnjih objavah. M0T0KLUB »ILIRIJA« ŠPORTNI PLES D B E V I OB 20. U B I HOTEL »METROPOL - MIKLIC Občni zbor ŽSK Hermesa Železničarji-Hermežani bo zborovali! Ob prav lepi udeležbi aktivnih članov veeh sekcij ZSK Hermesa, je bil pred kratkim 20, redni občni zbor tega kluba. Po poročilu funkcionarjev o splošnem stanju kluba eo predložile svoja poročila posamezne sekcije, iz katerih je razvidno pestro športno ulejstvovanje kluba v pretek-klem letu. Najzanimivejše je bilo poročilo moto-sekcije, v katerem je načelnik sekcije g. dr. Campa temeljito obrazložil dosedanje in bodoče delovanje naših inotorieiiov. Sekcija je najmočnejša in najboljša v državi. Podal je načrt sporeda za bodoče delovanje sekcije iin posameznih dirkačev, posebno njenega najbolj zaslužnega in splošno znaneea »le-tečesa Kranjca« Stariča. Obrazložil je tudi važnost moto-sporta za današnje čase in predočil razmere, posebno v Ameriki in Nemčiji, kjer je motornem najbolje razvit. Kolesarska sekcija, za katero je polal poročilo g. Gregorc. je priredila tri velike me»i-klubske dirke. Klubovi vozači pa so ee udeležili tudi drugih dirk in častno zrstopali klubove barve. Sekcija ima v s%'ojih vrstah banovinskega iprvaka juniorjev. Letos ima sekcija na programu pet prireditev. Table-teniška sekcija, ki ima v svoji sredi državnega prvaka. |e ena najairilmejsih v državi. Baš te dni se ie mudil njen Član Marinko v Londonu, kjer je zastopal v »vetov-nem prvenstvu t« panoge športa naio državo. Nogometna sekcija«, katere naSelstvo j« prevzel v jesenski •e^ori er. Kuhar, je vidno napredovala. Ima 105 članov in upat! 1«, da ee bo sekcija zopet krepko uveljavljala. Športni prostor ZSK Hermesa Je polog Stadiona eden najlepših v Ljubljani, ker ima tudi zidano garderobo e kopalnico in toplo ter mrzlo vodo, razen tega je na njetn prirejeno dirkališče za moto- in kolesarske dirke z dvignjenimi zavoji. Vsekakor zasluži klub, da se naše športno občinstvo zanima zanj, ker je pokazal v več panogah kmsne uspehe, tudi izven med naše ožje in širše domovime. V upravni odbor ao bili izvoljeni soglasno: predsednik Jesjh Jože, I. podpreds. Ivan Otrin, II. podpreds. Rorštnar Franc, III. podpreds. dr. Čampa Lojze, tajnik Čampa Anton, blagajnik Plevel Franc, upravnik Igrišča Ilovar Lojze, gospodar Ocepek Antan In vsi načelniki sekcij. Razpis tekmovanj v okviru I. zleta gorenjskih smučarjev v Bohinj (18. do 20. t. m.) Sobota 19. 2. 1938. Ob 14. uri pred Občinskim domom na Bistrici start za teke na 18 km, 6 km ln 3 km za seniorje ln juniorje — pravico do nastopa imajo vsi smučarji. Nedelja 20. t. 1938. Ob 8. url za Gradcem nad hotelom Bellevue start za »slalom« za seniorje in juniorje, tekmuje se v razredih — ocenjuje v celoti. Vodstvo tekme al pridržuje pravico prenesti tekmovanje na drug teren. Ob 14. url na Han.se-novl skakalnici skoki za kombinacijo ln solo skoki, pravico do nastopa Imajo samo verificirani tekmovalci JZSS. Trening na skakalnici dovoljen do nedelj« ln aicer do 12. ure. SploSna določna; Tekmuje se po pravilih ln pravilnikih JZSS vendar Imajo Izjemoma pravico do nastop« tudi neverlfl-eirani tekmovalci. Pravico do tekmovanja za klasično prvenstvo GZSP tmalo samo verificirani tekmovalci GZSP, to tekmovanje m vrti skupno s ostalimi tekmo- k vanjl, vendar bo oc«nJeao Mm& Isti prsd-pigl veljajo za skoke. Vsak verificirani ali neveriflclranl tekmovalec nastopi na lastno odgovornost! Prijave za klasično komb. GZSP na saveznlh prijavnicah je poslati do četrtka 17. t m. na GZSP sli do 12. ure v soboto dne 19. t m. oddati v pisarni GZSP v Bistrici, žrebanje startnih številk bo za vse discipline v pisarni GZSP v Bistrici v soboto 19. t m. točno ob 13. uri. Žrebanju lahko prisostvujejo samo delegati klubov ln vodje moštev. Vsi zmagovalci v posameznih disciplinah prejmejo krasna darila, ostali plakete ali priznanice. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo v nedeljo, dne 20. t m. ob 18 uri v Bistrici. { Nastanitev m prehrana. Vsi juniorfi imajo brezplačno prenočišče, ostali tekmovalci bodo nastanjeni po hotelih in gostilnah — po globoko znižani ceni. Za ceneno prehrano je preskrbljeno. Prevoz. Prevoz od postaje do Sv. Janeza za eno smer na lrmečkih saneh din 8.— Od Sv. Janeza do Hansenove skakalnice na že omenjenih saneh v eno smer din 5.—. Iz Boh. Bistrice do skakalnice na kmečkih saneh v eno smer din 5.—. Potrditev o udeležbi. Vsem onim, ld se bodo poslužlli polovične vožnje, ki bo najbrže dovoljena za vse lzletne dni bo izdala potrebna potrdila pisarna GZSP in sicer v nedeljo popoldne pri Hansenovi skakalnici. V neka) vrsta* Mariborski zimskosportni odsek je na svoji četrtkovi eeji sklenil, da bo v teku letošnjega poletja zgradil dve novi manjši skakalnici, in sicer eno pri Treh rilmikih, drugo pa ob vznožju Pohorja v Radvanju. Teren bo eoo-dirala te dni posebna komisija in bodo znašali stroški za zgraditev obeh skakalnic okoli 30.000 dinarjev. — Izpitno komisijo pri mariborskem zimskosportnem podsavezu je imenoval JZSS. Komisijo tvorijo gg. Srečko Voglar, Vekoslav GoMovič n Lambert Aljančič. vsi v Mariboru. Tekme za zimeki pokal bo daj odigran« do finala, v katerem bo prva tekma to nedeljo v Zagrebu, in sicer med BSK in Gradj-anskim. Slednji bo skušal na Lastmih tleh pridobiti čim večji naskok za morebrno razočaranje v Beoirradu. Nedeljsko tekmo bo sporazumno sodil beograjski sodnik Mika Popovič. Bora Jovanovič. ki se je v »Politiki« s serijo člankov zavzel zato, da se pri nas mora organizirati XIV. olimpia-la, pa naj bo s športom ln športnimi razmerami pri nas kakorkoli, je zdaj. ko je jmrosloveneki olimpijski olibor že rekel svojo zadnjo besedo, znova začel bradi levite vsem. ki n;eo njegovih misli. Clankar pobija vse še tako stvarne argumente, ki jih je J00 navede* v svoji znani spomenici proti načrtu kandidature za eno izmed prihodnjih olimpiad, in pravi, da si JOO in njegovi funkcionarj' s takim postopanjem v pravem pomenu besede žagajo vejo, na kaiteri selijo. H kraju povzdiguje giae in pribija, da so sjx>rtniki po vsej državi Csic!) mnenja, da to vprašanje ne sme biti rešeno tako in bo*1o beograjski športniki in tuidi vsi retali iz vse države storili vse. da se popravi, kar je bilo sedaj storjeno na 3ko lele ton 57 55 Pooblaščen ura teli in sodni ten.ieli za lasvete brezplačno n? ra7 polago 25 /ti CVMEISEfifEF tJeseda 1 Din davek '• Oin za šltro ali dajani* naslova 5 HI n Nnimaill.' zneseft 17 Din. Sobo sepanranim vhoilom od dam Knaflieva M 11 2758 25 Dve sobi oddam. VPoltova ul 10-11 2790 25 2 postelji m nočm omarici staro in Čisto, prodam Naslov v vseh poslovalnicah lutra 2825-6 Otroški voziček globok kompleten in sko ro nov. ugodno prodam Naslov v vseh poslovam can Jutra. 2858-6 A vto, rrioto Seseda 1 D!n davek 3 Din za šllro a!i dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din športni avto »Auto Limon« lep. elegan ten prvovr>tno ohranien, 15 I porabe bencina, tako' prodam Ponudbe tla ogl odd lutra r>od šifro »Mo derm kabriolet«. 2637-10 Večjo hišo vrtom jddaui' naiem V hiši ie loka) za trgov,no n gostiino. id druge vrednostne papirit k upui t po naiviši eni — Slovenska banka, liubliana. Krekov trg 10 2722 16 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje 3'/. OBVEZNICE za llkv Kmeokin dolgov STALNO KUPUJEM Al. Planinsek, Ljubljana Beethovnova 14. Telef. 35-10 2316 fried mestom In deželo nosredujt- »Jutrov* mnli nfflfisnil; V nedeljo, dne 13* februarja začne izhajati na običajnem mestu, med »Malimi oglasi« nova vesela slikanica G. TH. ROTMAN A JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE Ooremljeno sobo eliko oddam 2 osebam za Din 350 Soupo- ha koral ice Istotam kabinet Dir 150 Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 2860-23 Kmetska hranil. in posojilnica Nov vas pri Rakenu Bloke, prodaia iz prosu okr g o z O v ,zmen 131 ha. I parnt žago in eno in mženierja Veranija Del« ■e lahkotne^ znaCa'a 'er vrhuia s «vo« «i hfetno 'Oni'ki ir hiinioneni ora* *«!«"« ea7i>oiož'nie \anieni»-no ie ore-1w«-m 'a'»a vd ki imi ne vsebine kakih lira^ti^nih uri zornv da hi vrhinali glasen -imeh in krohoi temveč rvvoii gledalca s svoio lairodno io ■!|>o>ko noto. OPERA Sobota. 12.: La Roličmt- Izven. Gostovanie g A Dennote Znižane cene Nedel ia IS. ob 15 Helteia Izven. Zniža ne '-ene. Ravnaieli ki že nad 12 let delu«e v luiMianski operi proslavi 25 letnico svoje ia umeiniSkeaa udeisrvovania s preunero Mozarlove oi»ere »Don Juan«. Proslava t>o konec priiiodnlena tt*>lna ARNTJAKIIKHHI) OI.KIIAUAfE Sobota 12. ob 20 T> Njena velika ljubezen Nedelja 13 ot> 20 15 N|«na velika ljubezen KIAKIKUKNKO UI.KIlAlJSCt Sobota 12.: Noč v Kairu Red A. Nedel ta 13 oh 15 Sodnik Zalamejski. Zad njič Globoko inižane cene Ob 20 Pri trih min tenkah Gostovanje 2. J. Pov beta Zn žane cene. ptujsko gledallftce Nedelja 13. oi 15 čarovnica Kirke. SOKOL Nakup MIZARSKIH strojev? Iščem dobro ohranjeno hobelmašino kombinirano Abrtchthobei in Dicktenhot>elma£lno po mogočnosti z znotraj montirane m motorjem. Ponudbe s sliko ali skico pod »HobelmaSina« na ogL odd. »Jutra« Sokoj Dojenji Lo^ntec. NaSa pre^prust-na prireditev je Izredno uspela. Obširni dom z vsemi na novo priz danimi prostori je bil premajhen in je moralo nešteto ljudj oditi domov ker nj bilo dovolj prostora. Vsem onim, ki so nam poslali denarne prispevke po pošti, ki so ^arovaJi pecivo, posodili preproge, prte, stole ln mize ali na kakršenkoli drugi način pripomogli do tako lepega uspeha, izrekamo skreno so-kolako zahvalo Prhodnje leto bomo uredili tako da bo za vse dovolj prostora S to prireditvijo je iaše pred-pustno rajanje zaključeno tn spet se začenja redno sokolsko delo, saj nas v tekočem letu čaka mnogo dela Vsekakor bo za nas letos najvažnejša prireditev proslava društvene tridesetletnice, ki bo združena z zletom vsega obmejnega Sokolstva. Ta naš veliki praznik bo v dneh 6. "n 7. avgusta že zdal opozarjamo vse sestre in brate kakor tudi naše prijatelje, naj takrat prihite med nas. da bomo čim lepše in dostojneje pokazali, kako močna je sokolska misel v LogaUou ta ob italijanski meji. Mladinske smučarske tekme sokolske župe Kram bodo v nedeljo H t m v Pod-nartu. Tekmuje naraščaj in deca v smuku, smuških !ik'h. v teku in v skok'h Tekme se pričnejo točno ob 9 dopoldne. Za te tekme vlada med gorenjsko sokolsko mladino it-!o veliko zanimanje Po prijavah sodeč bodo te tekme največja mladinska smučarska prireditev v tej zimi Soko! na Jescmcah je prijavil okrog 50 tekmovalcev in tekmovalk. Sokol Koroška Bela-.Javomik nad 1(1 tekmovalk in tekmovalcev. Mjima slede društva Kranj. Radovljica, Bled. Tržič Straž išče, Škofja Loka. Blejsika Dobrava. Mojstrana in Žirovnica. Pričakuje se. da se bo teh tekem udeležilo okoli 250 tekmovalk in tekmovalcev Snežne razmere so ugodno. Skakalnica je v dobrem stanju. Vsi tekmovalci tekmovalke, sodniki in vodniki naj se poslužujejo prvih jutrnjih vlakov. t J4 ORANA" OE LAWE PRESTANEJO TJWffl7l2A»6Sn WZRASTE70NAP1EUSTEH MESTU, v tov/C™ mKi-Mtoftfsiai M0BANA MOKUMA KOZMETIKA- 9PLIT Živčno oslabelim Znanstveni it aumiauo da regulira »KA LE f'LlilD<- sekretarno delovanje vsen žlez krepi irgamzem tn uravnoveša živčni sistem tako. da posta.; Movek zopet Krepak ln sposoben za delo n berbo '.n svoj :>ostanek Brezplačno detajlna literatura zahtjevajte: Beograd. Masarvkova 9 vlilnš .Markovič »K \ Lfc Fl UID« se prodaja » lekarnah ln dro ■pri 'ih S br 10537 33 Spsrefnemo ki obeta v»em velikim in malim bralcem (in izrezovalcem) obilo vedrih trenutkov. Pozor! V NEDELJO, 13. t m. Dvosob. stanovanie v pritličiu. oddam takoi Po asnila trgovina Pavlin Kongresni trg 16. 287S-21 Stanovanja Beseda i Dtn iavek a nin za Mtrr an dajanje naslova S Dtn Naimantš' znesek 17 r>!n Dvosoh stanovanje t event nopalriitu 1 -ščen. v bhiim cei.tra 7. iakoi Ponudbe i.a ogl odd lutra pod »Suho solnčno« 2765 21a agilnega potnika-zastopnika za Slovenijo ln Medmurje za prodajo l.a svinjske masti in slanine po ugodnih pogojih m primernih cenah Kupujem stalno rabljene vreče za sol in tesan stavbni les. — Ponudbe nasloviti na tvrdko HAAS Aleksander. Sombor (Bsfika). NA VOGALNI PARCELI FttGNERJEVE IN ILIRSKE ULICE bo do jeseni zgrajena stanovanjska hiša s poslovnimi lokali v pritličju — Interesenti-najemnikl naj se čim preje javijo pri 3tavbnem podjetju 3LOGRAD D. D Vrtača 9 Kjer dobe V8e Informacije. Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem naznanjamo tužno vest, da je danes po težki ln mučni bolezni preminul gospod MANCINI ANTON T1POGBAF V POKOJU Pogreb bo v nedeljo 13. t m ob pol 4. uri pop. iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče na Viču. V LJUBLJANI, IL februarja 1938. ŽALUJOČI OSTALI E A v.; v •, " Vi VT. V, < v? f Umrl nam Je naS nepozabni oče Rešaver Jakob v 96. letu starosti. Divača, Ljubljana, Trst, Vicenza, 10. februarja 19S8. Žalujoče rodbine BESA VER, MODRIJAN f Dotrpela Je naSa ljubljena mama, stara mama, prababica in teta, gospa IVANA JERŠE ro]. Veča) vdova po strojevodji drž. žeL Pogreb nepozabne pokojnloe bo v nedeljo, dne 13 t. m. ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 11. februarja 1938. Žalujoči rodbini: BREZNIK in VEČAJ Sobota 12. februarja Ljubljana 12; Pestra muzika s plo&i.— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Za deio-pust igra Radijski orkester. — 17.40: Vpliv svetovne vojne na razvoj letalstva (g. Janko Čolnar). — 18: Za zabavo tn za ples Igra šramel učiteljskih abitunen- tov. _ 18.40: O smernicah rac cmalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela n. pred. (inž. K. Tavčar). — 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Zabaven in zelo poučetn prerez Levstikovega sPavlihe« iz leta 1S70. — 22: Napovedi, poroč Ia. — 22.20: Za vesel konec igra Radijski orkester Ljubljana 8: Vesel nedeljski perod-av (plošče) — 8.15: Prenos cerkvene glasbe lz franč- cerkve. — 8.45: Verski govor (dr. Roman T