Poštnina plačana ▼ sotovtnL Leto XV., štev. 30 a LJubljana, sreda 7. februarja 1934 Cena i.— Din upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Lnaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova aL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon et 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. ftačuni pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica U. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Borba za Baltik Ko so pri velikem popravljanju evropskega zemljevida pred petnajstimi leti na teritoriju nekdanje carske Rusije nastale današnje baltiške države kot samostojne državne tvorbe, je bilo mnogo političnih prerokov, ki so dvomili o možnosti njihovega trajnega obstanka. Težave, ki so se pojavljale pri njihovi notranji organizaciji, domači boji, gospodarska negotovost, ki so jo ustvarile docela spremenjene razmere, vse to je podpiralo mnenje pesimistov, da se mlade državice z maloštevilnim prebivalstvom ne bodo mogle vzdržati in da bodo prej ali slej padle kot zrelo jabolko v naročje temu ali onemu mogoč niku. Zgodovina pa je govorila drugače in danes so baltske države na znotraj že dosti urejene, zunanjepolitično pa so postale faktor, s katerim je na evropskem vzhodu treba računati. Danes so obrnjene na baltsko obalo pred vsem oči Moskve in Berlina. Nič manjši pa ni na usodi Baltika interes poljske republike. Med tem, ko je pozornost politične Evrope okupirana po komplikacijah na za-padu, se vrši ob baltiškem morju tiha, a zato tem bolj žilava borba za politični vpliv dveh antipodov: boljševiške Moskve in hitlerjevskega Berlina. Ce se govori o nemškem prodiranju na vzhod, ki zavzema v nacionalno socialističnem zunanjepolitičnem programu eno glavnih mest, je javnost navajena misliti na znane Rosenbergove ukrajinske načrte. Toda bilo bi docela zgreSeno domnevati, da se z nemške strani pušča v nemar baltska pokrajina, ki je že po svoji geografski legi ob morju in meji Vzhodne Prusije kakor ustvarjena za bazo nemškega prodiranja v notranjost vzhodnih dežel. Sovjetska Rusija se opasnosti, ki preži na tej strani, dobro zaveda in po njej tudi uravnava svojo politiko, ki je v tem primeru brez dvoma politika samoobrambe. Pred nekaj tedni — bilo je to na koncu minulega leta — se je razširila v političnem svetu vest o baltskem garancijskem paktu, Id ga je ponudila sovjetska Rusija v sporazumu s poljsko republiko vsem štirim vmesnim državam, Estonski, betonski, Litvi in Finski. Šlo je za to, da bi Rusija in Poljska garantirali imenovanim državam nedotakljivost njihove suverenitete in njihovih meja ter s tem zajamčili njihovo neodvisnost in nevtralnost. Vest o tej ponudbi sc je sicer z obeh strani oficielno de-mantirala, toda izkazala se je kot sočna ln postalo je tudi znano, da je ruski predlog bil zaenkrat odklonjen. Upropastila ga je pred vsem gladka odklonitev Finske, pa tudi Litva ni kazala posebnega nagnjenja za tako ozko zvezo posebno zaradi še ne popoinoma izravnanih računov s Poljsko. Začasni ruski neuspeh je mogla beležiti Nemčija kot svoj politični aktivum, kajti na eni strani * je bila ost nameravanega pakta precej neprikrito naperjena proti nemškim ekspanzijskim načrtom, na drugi strani pa je finski odpor brez dvoma posledica nemškega vpliva. Danes^ se zopet širijo vesti o pogajanjih vseh štirih držav za ustanovitev baltskega bloka. ki naj bi z medsebojno zvezo utrdil njihovo neodvisnost in teritorialno integriteto brez naslonitve na kateregakoli mogočnih sosedov. Seveda bi bilo^pa zmotno misliti, da so. s tem politična prizadevanja Nemčije in Rusije našla svoj konec. Nedavno objavljena Radko-va izvajanja v »Izvestjih« dokazujejo, da se na obeh straneh vodi tiha borba za Baltik morda z večjo intenziteto kakor poprej. Radek si ne zakriva, da ima iz gospodarskih razlogov nemško prodiranje ^v današnjih razmerah skoro ugodnejše šanse. Nemške banke so na delu, da pritegnejo v svoje kreditno območje baltsko gospodarstvo, ki je danes v veliki meri navezano na nemški trg, ker mu je pot v sovjetsko ozemlje takorekoč zaprta. V Letonski in Estonski obstoji-jo organizacije, ki propagirajo carinsko zvezo z Nemčijo, češ. da je taka zveza prvi pogoj za prosperiteto domače produkcije. Javna tajnost je, da stojijo za to propagando nemški krogi, ki jo tudi finansirajo. Zveza sbaltsko-nemškega bratstva« je danes sicer razpuščena, toda njeno delo se nadaljuje ne samo v gospodarskem, nego tudi v političnem pogledu. Ideja carinske zveze ima še vedno v širokih plasteh privlačno moč, obenem z njo pa se popularizira tudi politično zbližanje Baltika z nemštvom. Veliko vlogo igrajo še vedno »baltski baroni«, nekdanji aristokratsko-veleposestniški gospodarji pokrajine. Po gospodarskem prevratu, ki je zlomil vele-agrarno gospostvo, se je nekaj baronov sicer izselilo, njih večji del pa je vendar ostal v domovini in se znal preriti na vplivna mesta v uradniški hierarhiji, v vojski in upravi. Ti baroni so naravni zavezniki germanofilske propagande in za kulisami držijo na nitki pokret fašistično usmerjenih krogov, ki vidijo v narodnosoeialističnih »Fiihrerjih« svoje vzornike. Izmed vseh štirih držav je. kakor že omenjeno, vpliv hitlerjevskih DVA GOVORA PREDSEDNIKA VLADE Narodna skupščina je včeraj deSinitivno sprejela nove davčne zakone - Važne izjave g. Uzunoviča Beograd. 6. fibruarja. p. Današnja Narodne skupščin i je bila posvečena večji-del agrarni aferi v Bosni, ki io spremljajo politični kroai z največjim zanimanjem. Pred prehodom na dnevni red je finančni minister predložil Narodni skupščini računski zaključek za poslovno dobo 1931.'3'2. ter poročilo in računski zaključek o uporabi 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila iz 1. 1931. Sledilo je či tanje interpelacij o agrarni aferi v Rosni, ki ao jih vložili narodni slanci Mustafa Mulafcič, Miloš Dragovič in tovariši. Poslanec Mulatič je v u tem ?1 je vanju nujnosti naglašal. da se je hotelo z agrarnim zakonom predvsem pomagati siromašnim slojem, ki so komaj čakali, da se agrarna reforma definitivno reši. Narodna skupščina je sprejela zakon na posebno priporočilo narodnega poslanca Husejina Ka-diča. ki pa je sedaj sam zapleten v afero. Potrebna je zato najstrožja preiskava. Poslanec Miloš Dragovič je zahteval, naj s? sestavi posebna parlamentarna preiskovalna komisija ter vsi krivci najstrožji kaznujejo Med splošno pozornostjo je stopil nato na govorniški oder ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič, ki je v odgovoru ua vse te interpelacije izjavil: Nikola Uzunovič za najstrožjo preiskavo >V svojem imenu, kakor tudi v imenu članov vlade, na katere so naslovljene interpelacije, izjavljam, da sprejmemo nujnost in smo hvaležni gg. poslancem, da so pokazali toliko zanimanja za zadevo takega značaja, ki jo najgloblje obžalujemo. Poskrbeti moramo, da bodo vsi krivci najstrožje kaznovani. (Viharno pritrjevanje). Vlada je že 24. januarja poslala banu drin-ske banovine brzojavno nalog, naj takoj uvede strogo preiskavo in izda vse odredbe, da se zaščitijo državni in narodni interesi. Istega dne je bila odposlana tudi posebna preiskovalna komisija dveh višjih državnih funkcionarjev v Sarajevo. Komisija je takoj pričela z delom in je doslej Izdala naslednje odredbe: 1. Takoj so bile razveljavljene vse razsodbe, ki so bile Izdane na osnovi čl. 3. agrarnega zakona, državni pravobranitelj je vložil pritožbo proti vsein tem razsodbam, ban pa je razveljavil vse Izplačilne naloge. 2. Suspendirani so bili vsi uradniki, ki so bili s temi posli v zvezi. Pri njih je bila izvršena najstrožja preiskava in so osumljenci v preiskovalnem zaporu. 3. Izvršene so bile preiskave pri vseh lastnikih zemljišč, ki so dobili obveznice, kakor tudi pri vseh osebah, ki so zanje likvidirale te »pore, razen pri narodnem poslancu Kadiču, katerega ščiti poslanska imunitet«. (Medklic: Mi ga takoj izročimo sodišču!) Pri preiskavi »o našli dokumente, na podlagi katerih je bila odrejena preiskava tudi proti mnogim drugim osebam. 4. Na imetje vseh, ki zapleteni v to afero, se je vknjižila država, da se tako zavaruje proti morebitni škodi. 5. Istočasno je ban zaradi ugotovitve prave vrednosti zemljišč odredil novo ocenitev ln so že odšle v ta namen posebne komisije v Bosno. 6. Da se državni Interesi kar najbolj zaščitijo, je finančni minister takoj Izdal odlok, da se vse obveznice, ki se nanašajo na ta zemljišča, izločijo od izplačila. Kakor vidite, je preiskava že dosedaj znatno napredovala. Mislim, da se je zbralo tudi že zadostno gradivo. Po poročilih, ki so jih prejela pristojna ministrstva, bodo vsi osumljenci izročeni sodiščem, tako da smemo mirno pričakovati, da bo preiskava izvršena z vso strogostjo in da bo afera v najkrajšem času tudi končno razčiščena. Tako bomo mogli v najkrajšem času dobiti odgovor resornih ministrov m staviti današnje interpelacije na dnevni red ter v skupščini vsestransko proučiti konkretne primere kakor tudi celokupno vprašanje. Ako smatra Narodna skupščina za potrebno, bomo v zvezi s tem izdali tudi še vse druge odredbe, glede katerih se bomo sporazumeli in ki bodo jamčile, da se krivci ne izognejo kazni in da država ne bo trpela škode. (Viharno odobravanje in pritrjevanje.) istočasno se morajo ustvariti vsi pogoji, da se zavarujejo državni interesi in očisti tudi državna administracija, če se dokaže, da ni bilo v*e v redu. Prepričan sem, da bo kr. vlada pri tem svojem delu našla vsestransko podporo Narodne skupščine, ne glede na t«, na kateri strani klopi sedijo gg. poslanci. Da se bo to zgodilo, dokazuje že vaše zanimanje in dostojanstvo, s katerim so narodni poslanci vložili svoje interpelacije. Naslanjajoč se na to razpoloženje, bo kr. vladi nedvomno uSpelo, da pravilno reši osnovna vprašanja državne ureditve ter ozdravi državno administracijo. Lahko smo srečni in mirni, da se nam poleg vseh težav, ki se pojavljajo v današnjih časih, in v primeri z drugimi državnimi administracijami v teh razmerah ni treba sramovati, saj se pri naši upravi dogajajo take stvari sporadično in so v vsakem primeru manjše, kakor okrog nas po svetu. Bodimo objektivni, a bodimo tudi strogi ter sodimo po najstrožji meri. Naša želja in naša volja je, da izločimo vse, kar ni zdravega in kar škoduje interesom naroda in države. Govor predsednika vlade je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem. Nato so govorili v isti zadevi še narodni poslanec g. Husejin Kadič, ki je zavračal obtožbe preti njemu in naglasil, da je dobil odškodnino, strogo določeno po zakonu, ter še nekateri drugi poslanci. Naposled je Narodna skupščina prešla na dnevni red. Razprava o finančnih zakonih Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo finančnega odbora o spremembah zakonov o neposrednih davkih, o davku na poslovni promet ter o samskem davku. V imenu finančnega odbora Je poročal dr. Oton Gavrilovič, nakar je finančni minister obširno razložil predložene zakonske predloge in jih utemeljeval z državnimi' potrebami. Po njegovem govoru je bila dopoldanska seja Narodne skupščine ob 12.15 končana Na popoldanski seji Je govoril prvi narodni poslanec g. 'Ivan M o h o r i č, ki Je med drugim dejal: Takoj po izvolitvi sedanje Narodne skupščine smo sklenili kot eno glavnih točk našega programa, reformirati administracijo in davčno razbremeniti narod, ker se je že takrat pričela občutna gospodarska dekonjunktura. Ta program je ostal osnovna linija našega dela tn našega političnega udejstvovanja. Cim pa se Je sestala Narodna skupščina, So veliki dogodki izven mej naše države pretresli ves svet, porušili gospodarske odnošaje ter nas postavili pred popolnoma nepričakovane in zelo komplicirane gospodarske in finančne probleme. Ti problemi so od takrat do danes ostali na dnevnem redu in absorbirajo skoraj vse naše delo ter zahtevajo skrajne napore, da obvladamo situacijo, ki je preko noči zajela vse naše gospodarstvo. Narodni poslanec g. Mohorič je nato podrobno analiziral sedanje gospodarsko ln finančno stanje, orisal prizadevanje vlade in finančnega ministrstva, da se znižajo državni izdatki in spravijo v sklad z obstoječimi gospodarskimi razmerami. S tega vidika je treba tudi presojati predložene zakonske načrte, spremembe in dopolnitve. Doseženi rezultat se mora po objektivni oceni sprejeti kot kompromis med dvema velikima Interesoma, to je med potrebam-fiskusa in plačilno sposobnostjo našega gospodarstva. Narodna skupščina je sprejela govor narodnega poslanca g. Ivana Mohoriča z dolgotrajnim odobravanjem. Nato so govorili narodni poslanci Miloš Dragovič, Stevan Cirič, dr. Ljudevit Auer Ln dr. Mirko Ko-žulj. Drugi govor g. Uzunoviča Pred glasovanjem je povzel besedo ministrski predsednik g. Nikola Uzunovič, kt je med drugim dejal: Vsi gospodje govorniki, oni iz večine, kakor tudi oni iz opozicije, so govorili o tem, kako je treba narodu pomagati, kako je treba podpreti predvsem najštevilnejši kmečki sloj. Vladna večina in vlada, ki nosita odgovornost za razvoj dogodkov ne samo v sedanjosti, marveč v bodočnosti, morata izbrati tak način za podporo narodu in državi, ki bo v skladu s potrebami prizadetih, pa tudi z razmerami, v katerih se nahajamo. Glavna teza g. predgovornika (dr. Meti-koša) je bila, da zbira Jugoslovenska nacionalna stranka v svojih vrstah predvsem industrijce in velike trgovce ter da zaradi tega povsem zanemarja probleme najširših kmečkih slojev. Toda, gospodje, Jugt>-slovenska nacionalna stranka šteje na milijone pripadnikov: menim, da v naši državi ni tolikega števila industri.jeev in trgovcev. če so naši pripadniki tolikokrat in zlasti pri poslednjih svobodnih občinskih volitvah tako impozantno manifestirali, da odobravajo našo politiko, mi daje to pravico, da se smatramo kot najbolj poklicane zaščitnike najširših slojev v naši državi, naših kmetov. Kdor je pazljivo poslušal razloge, ki so jih navedli finančni minister, poročevalec in drugi govorniki iz vladne večine, je moral opaziti, da 6e razvija vse dosedanje si- idej najgloblje prodrl med Finci, dočim se obe srednji državi bolj približujeta »vzhodnemu«, to je sodelovanju z Rusijo prijaznemu stališču. Če se sme verjeti sovjetskemu tisku, se v zadnjem času obrača vsa pozornost merodajnih moskovskih krogov na^ izboljšanje gospodarskih stikov z državami baltske obale, ker se smatra tako zbližanje za ključ k političnemu sodelovanju ali vsaj k zanesljivi nevtralizaciji baltske politike, ki bi zajezila vedno opasnejšo nemško' ekspanzijo. Seveda tudi sovjetska politična propaganda ne drži križem rok. Ostane še odprto vprašanje, kaka vloga bo v najnovejši situaciji odmenjena poljski republiki, ki je zdaj s svojim paktom kolikor toliko vezana napram Nemčiji. Poljsko-nemški pakt se sicer nanaša le na medsebojne razmere, to je na one, ki zadevajo le obe pogodbeni državi. Toda če bi prišlo v ruski in nemški politični tekmi za vpliv ob baltskem morju do kolizij, bo potrebovala Poljska mnogo državniške modrosti, če se bo hotela izogniti kočljivi situaciji in obenem čuvati svoje lastne življenjske interese, ki v pogledu na baltiško sosedstvo niso baš neznatni. Vsekakor utegne problem Baltika postati preizkusni kamen za vrednost in pomen paktov, kakršen je pakt med Nemčijo in Poljsko. stematično delo v tem pravcu, da se omogoči zdrava osnova za našo gospodarsko bodočnost in premagajo težave. Vlada si neprestano prizadeva, da bi pravilno rešila svojo nalogo ter je izdala mnogo važnih odredb, da bi zaščitila zdravo bodočnost našega kmeta in njegovih potomcev. Gospod predgovornik je govoril, kako je treba kmetu pomagati. S tega mesta moram reči, da vsebuje gospodarski program JNS pasus. da mora JNS delovati za harmonični razvoj vsega našega gospodarstva. Mi smatramo, da je kmečki stan glavni element, na katerem sloni vsa naša država in zato mu posvečamo vso našo skub. Toda istočasno ne moremo zanemarjati in pozabiti našega obrtnika, našega malega delavca, našega trgovca in našega indu-strijca. Tak je ves gospodarski problem, ki ga rešuje naša stranka. Mnogo se govori o korupciji. Da, odkar je svet, je bilo nešteto zlorab in korupcij, toda gospodje, ki so govorili, o njej nedvomno niso čuli besed, ki sem jih davi dejal: Da bo kraljevska vlada kakor v sarajevskem primeru, tako tudi v vseh sličnih primerih izdala vse potrebne odredbe, da ne bo nihče v tej državi ubežal zakonskim sankcijam, če bi poskušal oškodovati državne interese s kakršnekoli strani in kakršnimkoli namenom. (Burno odobrovanje.) In kraljevska vlada bo poleg svojih poslov, ki jo vežejo z določenim rokom, našla način in možnost, da administrativno, pa tudi z zakoni, toda z zakoni, ki ne bodo demagoški, poskrbi, da se bo pošteno in pravilno porabilo ono malo denarja, ki ga imamo, da se bo naša družba in naša uprava izlečila od takih ran. Gospodje so omenili tudi to, da v naši državi nimamo denarja, ker se ves naš denar prenaša v Švico. Taka hujskajoča agitacija se vrši tudi med narodom. Dogodilo se je, da je prišel k meni dobronameren človek, pa mi je rekel: -Gospod Nikola, ne moremo imeti pare, ker so gospodje sedem milijard državnega denarja prenesli v inozemstvo.« Ako vam pride tak dobronameren človek in ako vam reče, da je pre-nešenih 7 milijard dinarjev, pa se mu ta številka ne zdi čudna, tedaj pač lahko obžalujete njegovo neinformiranost. Mogoča je, da je kdo, ki ima kaj denarja v inozemstvu, toda morem vas gospodje zagotoviti, da ni niti eden član vlade, ki bi imel denar v inozemstvu. Ako bi bil kdo, naj se najde, a jaz sem pooblaščen od tovarišev v vladi, da izjavim: Oni, ki bo našel ta denar, naj ga vzame za sebe! (Dolgotrajno odobravanje, aplavz in vzkliki živijo!) Zvečer so bile končno sprejete in Izglasovane spremmbe v zakenu o neposrednih davkih, in sicer s 175 glasovi proti 19 v načelu ter s 162 proti 4 glasovom v podrobnostih. Daladier dobil zaupnico Viharna seja francoske poslanske zbornice —* Vladna deklaracija — Zaupnica vladi s 300 glasovi proti 217 Pariz, 6. februarja, g. Na današnji seji poslanske zbornice je prečital ministrski predsednik Daladier z veliko napetostjo pričakovano vladno izjavo. Daladier je začel z ugotovitvijo, da je škandal Staviskega. ki ie sedaj že dva meseca star in so ga povzročile nekatere individualne slabosti, onemogočal delovanje zbornice, nahujskal stranke drugo proti drjgi, demoraliziral državo in dal nasprotnikom režima priložnost, da so ga začeli znava napadati, kar pa so republikanci preprečili 6 svojo čujeenostjo. Iz te nemogoče atmosfere se bomo rešili samo tedaj, če bomo pogumno in energično posvetili v afero. Vlada je to nalogo že začela izvajati. Zbornica bo morala sedaj izjaviti, ali ie vlada storila dobro, da je zopet popravila avtoriteto republikanske države e tean. da se je uprla, da bi se država razkosala v korist neodgovornih oblastev. Parlament mora zopet pričeti e svojim legislativnim delom, odbcrr, sestavljen iz zastopnikov vseh strank, pa bo izvediel med tem preiskavo v aferi Staviskega- Budžet je treba spraviti pod streho pred 31. marcem. Škandali bodo minili, problemi pa bodo ostali in republika jih mora spraviti s sveta, če hoče obstojati dalje. Vlada je odločena obdržati frank na sedanji višini in bo takoj po sprejetem proračunu pričela pobijali brezposelnost ter obenem napela vse sile, da zopet oživi gospodarsko delo v državi. Hkrati bo skušala z realistično politiko na podlagi pogodb z medsebojnimi ugodnostmi izboljšati trgovinsko bilanco. Davčni sistem je treba spremeniti v temeljih in ga nadomestiti x modernim menanizmom. Nasproti uemirni in razkosani Evropi zagotavljamo znova mirovno in varnostno voljo Francije, katere vsa politika temelji na mednarodnem sodelovanj j in nacionalni obrambi. Zvesti Društvu narodov in svojim starim prijatelistvom. v?mo, da je Francija zelo jasno dokazala svojo neupogljivo voljo za mir in se ji zato ni treba bati sodbe narodov. Mi ne bomo niti v slepoti, niti v slabosti prevzeli odgovornosti, da bi svojo državo skupno z vso Evropo zavedli v nove katastrofe. Mir je ideal, o katerem ni dovolj, da ga samo želimo, temiveč ga moramo tudi uresničiti. Svojo izjavo je Daladier zaključil s pozivom zbornici, naj podpira vlado, vla da pa bo ščitila režim na cesti, kakor tudi zakone in parlament, ki dela zakone. Končno je ministrski predsednik Daladier izjavil, da je predloženih 18 interpelacij, o katerih pa ni mogoče takoj pričeti razprave, ker bi to trajalo več dni. Zato je predlagal, naj se najprej razpravlja samo o Štirih interpelacijah in je 7 zvezi g tem sta vil vprašanje zaupnice. Ko sta poslanca Franklin Bouillon in Ba>'s zavzela stališče proti temu predlogu, se j« pričelo glasovanje, pri katerem ie 300 poslancev glasovalo za, 217 pa proti vladi. Prvo glasovanje je prineslo torej vladi popolno zmago, ki sedaj lahko ? sigurnostjo računa na levičarski kartel. Seja je v ostalem potekla precej burno, tako da jo ie moral zbornični predsednik Bouisson med programatično izjavo ministrskega predsednika prekiniti. Po zopet ni otvoritvi je Daladier nadaljeval svoj govor, toda ponovil se je tak hrup. da se ie komaj slišalo njegove besede. Ko je začel Daladier govoriti o ukrepih, ki jih je že borila vlada, so se začeli stopnjevati burni medklici na desnici, ki so končno prešli v ogljšljiv ropot. Istočasno so priredili tudi komunisti demonstracijo- Predsednik Boiis-son je zapustil predsedniško mizo ter zopet prekinil sejo. Pred govorniško tribuno se ie nato razvilo prerivanje poslancev, ki so jih končno ločili šele sluge. Ko se je seja zopet nadaljevala, so uprizorili nove demonstracije komunisti, ki so glasno kričali v dvorano: V zapore s Chiappom!. toda končno je mogel minisstrski predsednik vendarle zaključiti svoja izvajan ia. Po wvoru mu je priredila levica navdušene ovacije, desni, a in desno krilo centruma pa eta kazali svoii nerazpoloženje z glasnimi medklici. Pogajanja z Nemčijo se bodo nadaljevala Berlin, 6. februarja, s. V političnih krogih zatrjujejo, da bo Daladier nadaljeval neposredna pogajanja z Nemčijo in že v doslednem času odpotoval v BerHn zaradi razgovorov s Hitlerjem. Velesila na Balkanu Balkanski pakt je ustvaril novo velesilo, zagovornico miru, mednarodne stalnosti in ohranitve statusa quo Beograd, 6. februarja, p. V sredo ob 8.15 odpotujeta v Atene zunanji minister gospod Bogoljub Jevtič s soprogo in rumun-ski zunanji minister Titulescu, ki je ostal v Beogradu, da si malo opomore od prestane operacije v ušesu. Noooj je prispela v Beograd tudi njegova soproga, ki ga bo spremljala na poti v Atene. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bo stopil balkanski pakt v veljavo takoj po svečanem podpisu. Končna stabilizacija Balkana Atene, 6. februarja. AA. Današnji jutranjiki prinašajo program atenskega bivanja zunanjih ministrov Jugoslavije. Ru-munije in Turčije. Gg. Je vtiču in Titulescu pripravljajo v Atenah prisrčen sprejem. V četrtek popoldne bo svečan podpis pakta v zgodovinski dvorani grške akademije znanosti in umetnosti. Vsi listi pišejo z velikim navdušenjem o parafiranju pakta in poudarjajo veliko vlogo Beograda. Nj. Vel. kralja Aleksandra in diplomatske sposobnosti g. Jevtica. Vladni list »Proja« pravi, da prehaja sedaj položaj na Balkanu v končno stabilizacijo. V jugoslovenski prestolnici so postavili temeljni kamen za balkansko zvezo. »Katimerini« prinaša članek pod naslovom »Volja 55 milijonov ljudi«, v katerem pravi: Danes grška prestolnica navdušeno sprejema grškega in turškega zunanjega ministra, pojutrišnjem bodo pa Atene s prav tolikšno prisrčnostjo sprejele dva druga delavca za pomiritev Balkana, ki bosta s svojima grškim in turškim tovarišema dala svoj podpis v imenu svojih držav na zgodovinski dokument bratstva in sloge štirih balkanskih držav. Balkanski pakt združuje danes 55 milijonov Balkancev, odločnih, da obranijo svoj mir za vsako ceno, in ustvarjajočih tako pomembno silo, ki se bo mogla upreti vsaki zli nameri, naj pride od koderkoli. Danes smemo z veseljem pribiti, da balkansko obzorje ni več tako mračno S temi nadami in čustvi grški narod pozdravlja prihod štirih ministrov, ustvaritoljev balkanskega bratstva in pionirjev balkanske zveze. Tudi opozicijski listi pozdravljajo prihod balkanskih ministrov in naglašajo solidarnost vseh Grkov pri akciji vlade in balkanski solidarnosti. Pariz, 6. februarja. AA. Merodajni francoski krogi izjavljajo, da ustreza balkanski pakt tradicionalnim nazorom Francije, da se ob ohranitvi sedanjega teritorialnega stanja zagotovi mir v tistem delu Evrope, ki je bil še nedavno posebno nemiren. Pomirjenje med balkanskimi narodi je delo teh narodov samih kar je takisto v skladu z načelom o spoštovanju suverenosti vseh držav, po katerem se ravna francoska vlada v svojih mednarodnih akciiah. V Parizu ugotavljajo, da je pakt zasnovan nd dovolj široki in prožni formuli, da se da izvaiati za vse balkanske meje. ne da bi se Bolgarija, katere pristopa si vsi žele, mogla čutiti potisnjeno v ozadje. Nova madžarska blamaža Francoski parlamentarci so odpovedali svoj obisk v Budimpešti in odklonili Bethlenova predavanja v Franciji Bratislava, 5. februarja. Bethlenovo reviziomstično glorijo je zadel nenaden ln neusmiljen udarec. Se nedavno so bili vsi madžarski listi polni sla-vospevov o tem, kako se je grofu posrečilo pridobiti vso Anglijo za vzpostavo neokrnjene Madžarske, in nepoučeni širši ljudski sloji so že mislili, da bo v kratkem sklicana svetovna konferenca, ki bo Madžarom akrojila nove meje na stroške dijigorodnih sosedov. BriSlo pa je iztrez-ta eeio v državaem zboru so padle be3ede, da so Bethlenovi vuspehi« na Angleškem samo pobožna želja in da imajo samo namen zgladiti grofu ponovno pot 'do oblasti. Znano je, da je Bethlen nameraval podvzeti slično agitacijsko potovanje tudi po Franciji, kjer bi imel predavanja o »krivičnem trianoaskem miru, ki je razkosal tisočletno državo sv. Štefana«. Bilo je že vse napeljano, da pride nekoliko francoskih parlamentarcev v Budimpešto, nakar bi jim grof Bethlen vrnil poset v Parizu. Tu bi v zunanjepolitičnem odboru parlamenta na dolgo ta široko razpredel madžarske težnje. Na nesrečo grofa Bethlena pa je vmes prišla afera Stavfskega ln z njo so prišle na svetlo tudi intimne zvfze madžarske propagande s tem sleparjem. Francoski parlamentarci so ae ustrašili, da se ne bi kompromitirali z izletom v Budimpešto, kamor je prihajal tudi Staviski po svojih črnih ppsliii.' Politični objsk je bil nenadoma odpovedan ln dale kos ežni načrt je doživel popoln polom. Bethlen si je že domišljal, da bo zadevo naravnal v pravi tir, zato je sporočil y Pariz, da bo vseeno imel napovedana predavanja, čeprav francoskih goltov ni bilo v Budimpešto. Prišel pa Je iz Pariza zelo vljuden odgovor, ki Je odgodil predavanja na mesec marec, v pismu pa je grof našel tudi pogoj, da mora svoje predavanje prej predložiti pismeno. Zaradi te zahteve, ki močno diši po cenzuri, bi predavanja Zgubila vsak smisel, ker bi Francozi na temelju izkustev v Londonu gethlenovo besedilo temeljito popravili, da ne bi izzvalo take silovite polemike, kakor jo je na Angleškem. Kljub vljudnemu tonu pisma pa se čuti, da Fran-coei ne žele predavanj, v katerih se napadajo država Male antaut^s Jp d^ odlog ne pomeni samo odloga, marveč odločno odklonitev nezaželjenega političnega hujskanja. • Ta dejstva so tudi na Madžarskem nekoliko omajala vero v učinkovitost Beth-lenove besede in v budimpeštanskem parlamentu je Bethlenov tovariš grof Sigray brez ovinkov priznal, da je ostal njegov' podvig samo senzacija za domače Javno mnenje. Sigray je pri tej priliki tudi ostro napadel zunanjo politiko Gombčseve vlade, češ, da premalo stori, da bi zunanji svet znal razlikovati madžarsko revizijo od nemških revizionističnih zahtev. Tako mislijo na Francoskem, da stoji Madžarska, v. nemškep taboru in zato niso naklonjeni »p^viraisp« madžarskim zahtevam-Isti govornik se je dotaknil tudi madžarske notranje politike, ki ji je geslo borba prott demokraciji, obenem pa zunanja politika hoče ravno vplivati na pravicoljub-nost zapadnega sveta, kjer vlada demokracija. V sJlčnem tonu je napadal v*adno zunanjo politiko tudi ^lavicini, naglašu- joč, da stoje Ma^" germanofili. To Gosabdsev poset je bilo tudi. da s vati pred prihodan >-ed svetom kot 1 v prvi vrsti m. Zelo narodno ni znala zavaro-» na v Budimpešto, ki je padel ra\-no v one dneve, ko Je bil zunanji minister Kaayja v Parizu. Ta okoliščina je slabo vplivala na francosko javno mnenje ln je popolnoma zabrisala pomen Kanyjeveea pariškega obiska. Saj'Je znano, da je Papen pri tej priliki na vsa usta -naelašal svojo nesrečno misel o nem-ško-madžarski usodni povezanosti. Ravno v tej točki pa so Francozi zelo občutljivi. Pallavicini je zameril GSmbdsu tudi njegovo izjavo proti priklopljenju Avstrije Nemčiji. Po mnenju govornika nima Avstrija druge izbire, kakor da se združi z Rjjhom ali pa da pade v plen Slovanom. To hi bilo za Madžare zelo usodno, ker se morajo čuvati, da bi v bodočem svetovnem spopadu ne bili zopet na oni strani, ki bo poražena. " Vsa opozicija pa je osotoito podčrta vala nesposobnost revizionističae propagande ter nedoslednost notranje tn zunanje .politike. Slednja obeta nemadiarskim narodom avtonomijo in Široko "samostojnost, ako se povrnejo v naročje domovine, v notranjosti pa vlada zatira ^sako svobodo in Je celo posegla po avtonomijah mest, ki se morajo obupno boriti za svoje dosedanje pravice. Avtonomija univerz je že davno ukinjena. TI očitki so zlasti občutni v obmejnih pokrajinah, kjer trna ljudstvo priliko, da primerja madžarsko življenje z javnim življenjem v nasledstvenlh državah. Primerjava namreč nikoli ne izpada v korist Madžarski in nsadžarske: manjšine imajo v sosednih državah več političnih pravic nego jih uživa madžarski' is^-rod pod oligarhijo sedanjih oblastnikov v svoji lastni državi. V pričakovanju avstrijske pritožbe Možnost nove Intervencije bi prišel avstrijski spor Ženeva, 6. fe^ruaria. g, StaJaju zastopnik Avstrije v Ženevi toaroa Pfiigl je dobil nalog, »aj ostane zaenkrat popolnoma rezerviran lin čaka na pismeno sporočilo avstrii-ske vlade. Računajo, da bo avstrijska vlada med tem pripravila gradivo, ki ga namerava predložiti svetu Dru-štva narodov da bo gradivo prispelo šek koncem tedna v 2enevo. Cim bo imelo tajništvo v rokah •ficietno avstrijsko listino, bodo vsi člani srna Društva narodov avtomatično obveščeni o korakih Avstrije in obenem naoro-ieni pa mnenje, a»l naj se skliče izredna s-e-ia sveia E>r uživa c&rc SS Sv 3Š V fc&žnji bod^i&jaa-i, Ibi se taio velesile dogovorile »lede irorejbitne Intervencija v Berlinu ter šele nato, če ne bi uspela i&icale .izredno se-io sveta Društva narodov Medtem je sklican urad razorožlitvene konference za prihodnji teden na sejo v London, kjer ibo morda priložnost, da se bo razpravljalo o taktiki, ki bi bila potrebna glede avstrijskega vprašanja v ŽenovL V krogih Društva narodov domnevajo, da •ie angleški vladi mnogo na tem, da bi se a raznimi spomenicami po možnosti ne motila nova faza razorožifcvernh pogajanj in da si tudi Italija od ponovnega posredovanj v 8erJi«u morda vendar'e obeta še k^i pozitivnega. V ostalem se v Ženevi nočeio prenagliti, da ne bi imele morda tudi države. katerih pravice ne bi b;le tako nedvoumne kot v primeru Avstrije, možnosti, z uporabo rakta Društva narodov predlagati demonstrativne vloge proti tei a ti oni velesili«. Vsekakor pa je računati s tem. da bo avstrijska pritožba prispela v Ženevo ob koncu tedna in da se bo takoj nato začela o njej razprava med člani sveta Društva narodov, ki mu trenutno predseduje zastopnik Poljske. Položaj na Tirolskem Dunaj, 6. februarja g Položaj na Tirol skem je še »mirom zelo nejasen. Tirolska ljudska stranka, sorodna organizacija (touerobupda, Volksvereina in delavne &ve-m za Tirolsko, je bre» sodelovanja Valks-vejeioa objavila Izjavo, s katero ee, v celoti izreka za zveznega k^pegi^rja 4f Dollfussa in odklanja vsa stremljenja za pofašistenje Avstrije. Stališče političnih voditeljev tirolske ljudske stranke, ki je v nasprotju z zahtevami Heimwehra in na padalnib oddelkov, nikakor ni prišlo nepričakovano. V ostalem so mišljenja v Lnomostu še zmtrom zelo deljena. Zaradi tega je razumljivo, da voditelji kmetske zveze in mladokmetske zveze niso prišli na včeraj določeno prvo sejo novega deželne ga odbora, tako da Ja bila odgodena O dogodkih na Tirolskem ae stcer ne bo odločilo končno veljavno ▼ Inomostn. temveč na Dunaju Za petek 9 t. m ao namreč povabljeni na Dunaj deželni glavar dr Stumpf tn voditelji raznih nolitičnih skn pln radi razgovora % zveznim kancelarjem Ker so se vse skupine v zadnji manifesta- velesil v Berlinu, preden pred Društvo narodov ciji enotno Lsrekle. za zveznega kancelarja dr. Dollfussa, bo sedaj kancelar sam avtoritativno odločil o bodočem redu na Tirolskem. Tehtni razlogi za avtoritativno deželno vodstvo pa ne veljajo samo ž« Tirolsko, temveč prav tako. za ostale zvezne dežele, tako da je računati s tem, da bodo v doslednem času tudi (irugod, kjer fedijo deloma še socialni demokrati t vladah, Izvršene spremembe v deželnih vodstvih. DbllSuss odpotoval v Budimpešto Dunaj 6. febr. s. Zveizni kancelar dr. Dollfuss odpotuje jutri zjutraj z rednim hraovlakom r BoCImipeSto, ga bodo sa kolodvoru sprejeli ministrski predsednik fcs ossUAi Člani msdferbke vlada. 'Ps,_oj po prlijoda foo isiej j-rv} eeo^nsS e G^ro-bOaoia. V četrtek bo sprejet dr. Dollfuss v avdijenci to bo gost državnega upravitelja HorthyJa. V p^tek af bo vrnil aa Dunaj. Njegov obisk v Budimpešti je namenjen predvsem zaključnim razgovorom o raznih gospodarskih vprašanjih 'Av-»trije ln Madžarske, kakor tudi razpravi c splošnih srednjeevropskih gospodarskih problemih. Prava pot Avstrije Pariz, 6. februarja, k. Francoski tisk kakor tudi ostala politična javnost sta sprejela odločitev avstrijskega ministrskega sveta. s® spor r Nejm^jo predloži Društvu narodov, s popoMm odobravanjem. Odgovorni politični krogi poudarjajo, da jc Avstrija izbrala pravo pot. ko je sklenila predložiti vse gradivo, ki se nanaša na Kit-lerjev$ko propagando v Avstriji, vladam velesil v proučkev. V bJl|nijib dneh bodo diplomatski razgovori med londonsko, pa«r*-§ko in rimsko vlado o vprašanju, kak® naj se sedaj uredi avstrijski problem. h Rima poročajo, da je Mussolini po italijanskem poslaniku v Beriimi sporočil nemški vladi Izrecno željo, naj pogajanj med zastopniki velesil glede ureditve avstrijskega vprašanja nikar ne moti s kako ob-strukcHske politično ali diplomatska akcijo. Tudi londonska vlada bo skušala na sli-čen način pomirjevalno vplivati v Berlina. Komisija treh London, 6. februarja, s. V tukajšnjih politični!] krogli zatrjuje^jo, da sta, Macdo-nald in S.i^on pri včerajšnlem razgovoru o Avstriji sklenila predlagaj' Društvu narodov. naj glede avstrijskega vprašanja imenuje komisijo treh z italijanskim predsednikom. ki naj H proučfla ves kompleks nem.ško-avstr'jskih vprašanj. Komisija bi !zvršila iuridično akcijo v obliki ankete, kateri naj hi Avstrija predložila v« W«.ttae v 'Jrpi^itp.v tg k.o-nenovcHsvno odločitev. Potres v Dračti Duat. 6. februarja a. Potresa! tra jajo 'lalje v okoliških vaseh ao bile tn osebe ranjene ln se je podrlo 10 h IS. 120 bi* so morali Izprazniti Prebivalstvo J» prebilo noč na prostem. Vlada Je n^edla pomožno akcijo in deli hrano. Preskrba Ljubljane z električnim tokom Ljubljanski občinski svet je včeraj odobril pogodbi z banovinsklmi elektrarnami in česnovo elektrarno ni velik. Odkupiti pa bo moralo mesto še omrežje električne zadruge t Šiški, ki ni last Elektrarne Češenj, in za katero bo treba plačati približno poldrugi milijon dinarjev. Po kreteku 10 let. ko bo prevzeto Česnovo in Elektrinp omrežje že y celoti odplačano. pa se pavšal tok po pogodbi poviša na 1.750.000 Din letno. Ta pavšal garantira mesto Česnovi elektrarni za nedoločeno dobo, s čimer se znatno ppveča vrednost elektrarne, ki jo namerava mesto pozneje odkupiti. S pogodbo torej mesto vnaprej preplača elektrarno v Tacnu. V visoki kupnini za omrežje naj bi bila upoštevana tudi vrednost konsumentov, ki so priključeni na to omrežje, predvsem konsumentov v Šiški. Toda šišenske konsu-mente bo moralo mesto odkupiti še enkrat od Šišenčanov odn. od tamošnje električne zadruge. Tu pa fahko nastopijo komDlika-cije, ker je elektrarna Češenj s to zadrugo sklenila večno pogodbo, po kateri Ima zadruga za neomejeno dobo pravico zahtevati tok po 90 par za kilovatno uro. Na koncu svojih Izvajanj je govornik še pripomnil, da cene za tok iz Česnove elektrarne ne gre nrimerjatl s ceno toka lz Velenj, ker bodo Kranjske deželne elektrarne dobavljale predvsem žlahtni in dragoceni večerni tok za konico, dočim bo Cesnova elektrarna dobavljala predvsem nočni ln dnevni tok. Za nočni tok pa Elektrarna Češenj nima skoro nobenega odjemalca. Hi-drocentrale prodajajo nočni tok običajno za malenkostno ceno. ker je vseeno, če puste vodo teči preko jezu aH pa skozi turbino. Po kalkulaciji govornika bo stal mestno elektrarno tok iz Tacna z vsemi stroški za obresti in amortizacijo kupnine In novih investicij okrog 60 par za kilovatno uro pri praktično največjem odvzemu 4 ^ milijona kilovatnih ur. Na tem računa nič ne spremeni okolnost, da bo mogoče is donosa novega omrežja kriti pretežni del plačil Česnovi elektrarni. Govornik Je Izjavil, da bo glasoval proti pogodbi z Elektrarno Češenj. Obč. svet. dr. Ramlhar Je izjavil, da diktirata pogodbi, ki bosta presegli onki okvir pomerja ljubljanske občine, nujna potreba Ln preudarek. Dvomljivo Je, če bi ■e mogla doseči ugodnejša pogodba s KDK kadar bi postala aila s preskrbovaajem ljubljanskega mesta z elektriko največja Mestna elektrarna a avojiml starimi napravami ne more več zadoščati naraščajočemu konzumu. V spominu Je ie, kako se je bilo treba boriti pred leti za montiranje VBake žarnice in kako Je bilo t gotovih urah sploh prepovedano uporabljati elektriko sa razsvetljavo. Takrat ni hilo elektrike na razpolago za pogon ali industrijo, kar Je povzročilo ljubljanski občini veliko Škodo, ker Je morala odkloniti vsakih dobre konjukture naselitev mnogih Industrij Govornik Je nato orisal razne faze v delu za razširjenje ljubljanske elektrarne ter razne načrte, ki »o bJJi pri tem v razpršil Tpplo Je zagovarjal sporazum s b^no-vinskimi elektrarnami, ne le zaradi nujne potrebe Ljubljane same, marveč tudi te drugih razlogpv. LJubljana mora kot prvo me^to hifcnoVlne pomagati pri izvedbi velikopoteznega načrta, po katerem naj se združi vsa električna energija v banovini, da ae zmanjšajo stroSki proizvodnje te zniža cena toku. Dravska banovina je po svoji strukturi predistlnlrana, da v elektrifikaciji prednjači vsem ostalim pokrajinam ▼ državi. V Beogradu kažejo ua elektrifikacijo dravske banovine kot vzor. Kar ae tiče pogodbe l česnjem se ies vidi, kakor d£ dajemo ogromno vaoto 10 milijonov za njeno omrežje. Kdor pa preči-ta pogodbo natančneje vidi, da ne dajemo 10 milijonov samo za omrežje, ampak sa pridrtjitev to-au^e^v. tudi sate, da s* s fcsa " Ljubljana, 6. februarja. Nocoj se je zopet sestal ljubljanski ob-činsikd svet, da razpravlja o pogodbi z ba-novinskimi elektrarnami zaradi dobave električnega toka in o pogodbi s česnovo elektrarno. Odsotni so bili obč. svet. dr^ Cepudar, Pičman, Kopale, Oken, U rajnik, Soss in Rupriik. Sporazum z banovinsklmi elektrarnami Takoj po otvoritvi seje le župan podelil besedo načelniku upravnega odbora mestne elektrarne g. Radu Hribarju, da poroča o pogajanjih z banovino. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Pogajanja z banfnskisVmi Kranjskimi deželnimi elektrarnami (KDE) so trajala vse preteklo leto in so privedla do ugodnega zaključka. Pogodba predvideva za kon-joimni okoliš mestne občine jako velik teritorij, ki predstavlja vse to. kar smo k d.i j za svoj okoliš zahtevali. Pogodba izključuje vsafeo možnost konkurenčnega boja med nami in KDE in je nam prepuščena izključna preskrba konzumentov na tem teritoriju razen kolodvorov, katerim »o KDE že pogodbeno obvezane. Kapaciteta ljubjianske mestne elcictmTne ie postala premajhna za današnje potrebe. Morali bi že letos mislit? na povečanje obrata, kar bi zahtevalo novih Investicij za nekako 15 milijonov, katerai pe * današnji razmerah ne zmoremo. S sklenitvijo pogodbe postane tijlca tpvesrtioija nepotrebna. Osnovna cena 65 para za kilovatno uro toka, ka nam ga bodo dajale KDE, pri današnjih razmerah ni baš najugodnejša. Toda amortizacija in obrestovani e za prej omenjeqih 15 milijonov denarjev bi nam domačo produkcijo bistvepo podražili, tako da bi se tudi naša lastna cena ie malo pribtRž«'1a ceni. Id jo plačamo po tej pogodi« KDE. Reviztija določenih ce« je vsak čas mogoča, kakor hitro bi btfa upravičena. Se posebno navaja pogodba, da ima Ljubljana mo^noet od pogodbe odstopiti, če bi bije KDE prisil iene zvišati dogovorjeno ceno zaradi višjih zahtev, bi bi jih oventualno stavil na nje državni rudpik v Veleniu. Posebno važen je člen 11 pogodbe, ki govori o sodelovanju MOL pri elektrifikaciji dravske hanorvme. Od nekdaj smo zahtevali, da more glavno mesto v banovini s ©odločevati pri talk« važnih gospodarskih akcijah. V rrer4 s sfclenltvtjb te pogodbe »e Je naše4 tudi sporarum glede zgraditve ln obratovanja predvidene elektrarne na Ljubljanici pri šentpeterslri vojašnid, sporazum, fct je za nas lalco zadovoljiv. Zgraditev te elektrarne sicer danes še ni aktualna, vendar ai je občina tudi tukaj za vsak slučaj zavarovala svoje pravice. Pogodba s česnovo elektrarno Nadalje Je g. Hribar poročaj o pogodbi, bi jo občina sklepa z elektrarno Češenj v Tacnu. O tem je povedal med drugim: Ljubljana kupi od česna njegov konzum-mi pdoodii, vse na tem okolišu postavljeno električno omrežje, nadalje v$e pravice, ki jih vma Č«senj v tem okplišu, predkupno pra*ico na njegovo elektrarno v Taciju Itd. kakor je navedeno v pogodbi, za skupni znesek 10 milijonov dinarjev. Nadalje prevzame občina od Česnove elektrarne vso električno energijo, ki jo more v svojem omrežju uporabiti za letno pavšalno vsoto 1,150.000 Din. Vse te zneske bomo Elačall z dohodi, Ipi jih bo občina prevze-^t s pogodrbo cd Čs2nw2s odjetnalcov ekj?- | tridnega toSca, da t resnici obedna aa f podlagi te m bo Etiosac I is ibtS v igodbi sta natp enako važni zaradi iz-jucitve konkurenčne borbe in psiguranja našega rajona. Zaradi toga sta ti dve pogodbi med 9©boj tako povezani, da ju je treba skupno in istočasno odobrila. V časopisnih člankih je bila omenjena velika nevarnost za neredno obratovanje, če bo stala ljubljanska elektrarna izven obrata Upravni odbor elektrarne se ie že prej bavil s tem vprašanjem, ker je sma tral za eno najvažnejših nalog, da osigura Ljubljani nemoteno in nepretrgano preskr bo z električnimi tokom Ako bi iz kateregakoli razloga odpovedal velenjski daljnovod. imamo v lastni centrali dva Dieelo-*a agj&gat? a skupno 600 kw Česqpj nam more v normalnih razmerah dohaviti 760 kvr. Od KDE moremo dobiti momentapo po njenem gorenjskem daljnovodu 500 kw ko bo pa ta cjačen pa 1500 kw. Na to omrežje imajo KDE kot rezervo priključek na dve elektrarni v Kranju in kmalu 8e na tretjo, t. i. Majdičevo elektrarno Nadalje bo postavljena zveza KDE z žirovsko elek trarno ln pa elektrarno v Zagradcu. od ko der bo v slučaju sile tudi mogoče takoj dobiti par sto kilovatov. Samo ta količina električnega toka nam zadostuje za naše normalne potrebe. V času. ko se je bati atmosfernlh motenj, t. j. pozimi in noteti pa bomo svojo elektrarno držali pod pa ro, tako da bo v vsakem slučaju nemote no prejemanje električnega toka v Ljublja ni osigurano. Razprava Občinski svetnik Seunig j« kot prvi go vornik iznese! pomisleke proti pogodbi z elektrarno Časenj Ugovarjal ja predvsem neobičajni konstrukciji pogodbe po kate ri plača mesto za Česnovo in Elektrin«' omrežje 10 milijonov dinarjev in za od vzeti tok letni pavšal 1.150000 Din Cena 10 milijonov za omrežje je previsoka če tudi pavšal za tok v znesku 1,150.000 Din nes^m meer^j. Zato sssftT&r^ b) tei izfrTl&m, da bcasj £Js«ov&3 st Govor dr. Ravaiharjs Je ba snreiet a && bravanjem. - ^ Obč. svet dr. F e 11 i o h Je izjavil, rdjnte. Poro?ev«Tef oW Rado Hribar je omenil de se je upravni odbor mestna elek trarne bavil g različnimi uaovori le vrv* mp5?nno^r v SiJtki proti zafrljifSltvi rrvrorlb * Č?enom Upravni odbor je sklenil, da orerlloži občinskemu gvetj še naskdnb' predlog! »Če bo zaradi sklenitve pogodbe « Čeme vo elektrarno v lacnu prišlo do likvidacije električne tadruge aa Spodnjo ia Z*eraje Šiško, se zaveže MOL, da bo njena mestna elektrarna oddajala vsegt današnjim konzn-mentom električnega toka na omrežju te zadruge tok še 10 let od dneva podpisa pogodbe po istih cenah, kakor jih dane« računa zadruga. Zalo pa se mora električna zadruga ra Spodnjo in Zgornjo Šiško zavezati. da bo kupnino za svoje omrežje, ki j« bo prejela od MOL. odstopila za mestno hiralnice in sirotišnico, ki jo bo MOL astano-rila v ŠiŠki. (Odobravanji.)* V nadaljnji razpravi so govorili Se obč. svetniki gg. Kosem, dr. Klepec, dr. Bohinjec in končno še poročevalec Hribar in župan dr. Puc. Ta Je še » svoje strani pojasnil potrebo, da se obe pogodbi odobrita, in orisali njune koristi za mesto ln vso Slovenijo, izjavil je, da bo obe pogodbi predložil nadzorstveni oblasti v preg-led, čeprav po zakonu občina tega. ni dolžna Storiti. Ko Je 2upa» odredil glasovanj«, so vb! navzoči občinski svetniki glasovali za. !« obč. svet. Seunig je glasoval proti odobritvi pogodbe s <5esnovo elektrarno. Popis davkoplačevalcev Po končanem dnevnem redu je obč. Frelih interpeliral g. župana zaradi obraz* ca za popis davkoplačevalcev, ki ga prav= kar vrši občina. Po tolmačenju, ki je bilo objavljeno v »Jutru« je v obrazcu popisne pole vneSeno mnogo več vprašanj, nego j« to predpisano v pravilniku k zakonu o neposrednih davkih. Obrazec popisne pole p& je mogoče spremeniti le » spremembo pravilnika k zakonu o neposrednih davldh. Župan dr. Pn« je na to odgovoril, da je obraze« predpisala davčna oblast in de mora občina po zakonu vrgtti ta pcrseL Na pripombo obč. svet. SetmigB, da o?>= čina nI doTžna zavračati popisnih pol, č« niso vstavljeni odgovori na vprašanja, !k3 po pravilniku niso predpisana, j« goap, župan izjavil, da takega naloga nI izdal ln da bo v tem smislu dal potrebna vodila občinskim organom. Občinska seja J« ba& nato s&kJgu«em- Trije atentatorji ©bs^jesi na smrt Beograd, & febr. AA. Drfs-rfto sodile za zaščito države J« dan«« izreklo razsodbo proti atentatorjem, ki »o položili lani peklenski stroj v Oficirski dom, ki je eksplodiral in zahteval eno smrtno žrtev. Obsojeni so bili: Stankovič-Hristič Lfu-borca (v odsotnosti) na smrtno kazen ln trajno izgubo častnih pravic; Orandjič Di' mitrije na smrtno kazen in trajno izgubo častnih pravic; Jovanovič Gavriio na smrtno kazen in trajno izgubo častnih pravic in Djikič Gica na 20 let robije in trajno te-gubo častnih pravic. Djuriča Ceno je *odh Sče oprostilo. Obsodba dveh vohunov Beograd, 6. februarja. AA. Danes je <&<= žavno sodišče za zaščito države izreklo razsodbo proti italijanskima državljanoma Mirku Grubiču in Josipu Jarušku zaradi! vohunstva v korist neke tuje države. Po javni razpravi od 22. do 25. januarja Je bil na podlagi čl. 42. vojaškega kazenskega zakona Grubič Mirko obsojeni n* dosmrtno robijo ln trajno izgubo častnih pravic, Jarušek Josip pa na 10 let robije, na trajno izgubo častnih pravic in po prestani kaznt na Izgon za zmerom iz kraljevine Jugoslavije Požar tmfčfl Planfnstd dorn na Slemetiti 1mgreh, 8. februarja. 6. Včeraj ponoči »gorel na Slemenu hotel Planinski docct Gasilci niso mogli režitl nobenega traktat Požar je trajal do 4. popoldne. Upravitelju doma Dujimovlču je zgorelo okoli 40.000 Din gotovine. Požar je nastal snoči, ke? se je zaradi velike vročine pri peči vnete nslta češke* Ecas pk 5svg.rc.Tis sa ii Uis RH9F pt?£Qi m ji t&m v anrfeslc! zbornici London, 6. febr. s. Z Izredno napetostjo pričakovana razprava v spodnji zbornici o razorožitvenem vprašanju se je začela dopoldne pred nabito polno hišo. Prav tako močno obiskana je bila galerija in tudi v diplomatskih ložah so bili navzoči zastopniki vseh držav, ki so prizadete pri razgovorih o razorožitvenem vprašanju. V ku-loarjih zbornice se je pred otvoritvijo seje govorilo o zgodovinskem dnevu. Nagla-ša se. da je bila angleška spomenica v vseh političnih taborih sprejeta zelo dobro. Falkfandsfco otočje trdnjava Buenos Aires, 6. februarja. AA. V južnoameriških političnih krogih je izzvala veliko pozornost vest nekega londonskega lista, da je angleška pomorska konferenca sklenila zgraditi na Falklandskem otočju močno pomorsko oporišče. To oporiSče naj bi ščittio Interese Velike Britanije v južnem delu Tihega oceana za primer vojne med Zetjinjenimi državami in Japonsko, ker bi namreč Zedinjene držRve v tem pri« meru zaprle Panamski preliv. Plaz porušil vas Rim, «. februarja. AA. V noči od sobote na nedeljo je plaz sneg-a zasul v Ortt=» poriu 10 hiš. 35 ljudi je mrtvih, med njimi 15 otrok. nimoved Zagrebška vremenska napoved sa dane«,; Dokaj jasno, s pohodnimi lokalnimi motnjami ln obtočen ii, zjutraj me^La. temperatura se bo nekoliko dvignila. Barometreld maksimum s? nad zapadno in centralno Evropo drži stacionarno z malimi spremembami. Ta maksimum gre precej dal?? do črnega morja in do notranjosti Balkana ter ustvarja na kontinenta bsrom?tn=a fe od t do t mm t Piimorju in na vzhodu. Tem-nMTmtura je padla od 1 do 8 stopinj v re-oadni Hrvatski in Ro*rri t»r narasla oč 1 do 8 stopinj? ▼ Primorju, srednji Hrvateki ln na vzhod j. Dnnajcka vremenska napoved t* sredo: Toplejše vreme. Zjutraj mraz. podnevi bolj jiužno. V južnih Alpah uafbri Še jesno.