NOVI  DACIASANDERO ŽE ZA8.990 € 5 let podaljšanega jamstva3 leta vzdrževanja/60.000 km*Brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto* Dac a. Zanes v partner GRZS Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotoni DDV in DMV ter velja za model Novi Dacia SANDERO Access 1.0 Sce 65. Pet let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, in ga prejme vsak kupec vozila Dacia.  *Ob nakupu z Dacia Financiranjem kupec prejme tudi enoletno avtomobilsko zavarovanje, ki obsega 1 leto brezplacnega obveznega in osnovnega kasko zavarovanja, in vzdrževalno pogodbo My Revision za 3 leta ali 60.000 km (karkoli se zgodi prej), ki vkljucuje vzdrževanje po dolocenih servisnih intervalih. Pogoj akcije je sklenitev financne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 5.000 €, minimalnim trajanjem 24 mesecev in obvezno obnovo zavarovanje vozila v drugem letu preko Dacia Financiranja. V financiranje je vkljuceno zavarovanje za brezposelnost, nezgodno smrt in nezgodno invalidnost. Pridržujemo si pravico do napak. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Poraba pri mešanem ciklu: 5,3–7,1 l/100 km. Emisije CO2: 119–123 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisije NOx: 0,0209 - 0,0265 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Dacia priporoca dacia.si  
AVTOVAL D.O.O. POD JELŠAMI 2, GROSUPLJE; TEL.: 01 781 13 05; WWW.AVTOVAL.SI  



KAKO DO SPECIALISTA V NEKAJ DNEH 
Ko pride do poškodbe ali zdravstvene težave, se je treba takoj odzvati, a kaj, ko nas na poti do specialista prepogosto zaustavijo cakalne dobe. Zato so pri Varuhu zdravja, Vzajemni,  poskrbeli za posebno Zdravstveno polico, ki vam pomaga do hitrega pregleda pri specialistu. 

Mateja Jereb, 

direktorica PE Ljubljana, Vzajemna 
V vaši ponudb najdemo širok nabor razlicnih zdravstvenih zavarovanj. Ali bi katero še prav posebej izpostavili? 
V zadnjih letih je opazen porast zavarovanj, ki omogocajo pacientom, da v primeru bolezni ali poškodbe takoj pridejo do zdravstvenih storitev, saj so v javnem zdravstvu cakalne dobe zelo dolge. Pri Varuhu zdravja, Vzajemni, to ponujamo v okviru zavarovanja Zdravstvena polica, ki omogoca hitrejši dostop do specialisticnih storitev, operacij, drugega mnenja itd. 
Ali lahko na kratko obrazložite prednosti tega zavarovanja? 
Zavarovanje Zdravstvena polica ponuja veliko vec kot zgolj hitro obravnavo brez cakalnih dob. Pri Varuhu zdravja za zavarovanca v celoti pripravimo individualni nacrt zdravljenja in mu pomagamo od zacetka do zakljucka zdravljenja. Organiziramo obisk pri zdravniku specialistu in poskrbimo za hitro organizacijo operativnega posega. V naši mreži izvajalcev so vrhunski strokovnjaki in mednarodno priznane zdravstvene ustanove v Sloveniji in tujini (prek 90 domacih in okoli 30 tujih partnerjev). 
Vzajemna, d. v. z., Poslovalnica Grosuplje Taborska cesta 4, 1290 Grosuplje 01 78 10 851 
Kako poteka zdravljenje z vašim produktom Zdravstvena polica? 
V primeru poškodbe ali bolezni zavarovanec kontaktira Vzajemnin asistencni center, kjer uredimo vse potrebno za hiter dostop do potrebne storitve. Za zavarovanca v celoti pripravimo nacrt zdravljenja in mu pomagamo ter ga vodimo vse od zacetka do zakljucka zdravljenja. Organiziramo obisk pri zdravniku specialistu in poskrbimo za morebitno organizacijo operativnega posega. 
Ali lahko v zavarovanje vkljucimo tudi otroke? 
Otrokove zdravstvene težave so za starše pogosto hujše in napornejše od lastnih. Tako smo oblikovali prav posebno Zdravstveno polico za otroke, ki našim najmlajšim omogoca hiter dostop do specialistov in operativnih posegov. Zdravstveno polico za otroke je mogoce skleniti za otroke od dopolnjenega prvega do vkljucno petindvajsetega leta starosti. 
Trenutne razmere klicejo po novih poteh za dostop do zdravstvenih storitev na daljavo. Kako ste se na to odzvali v vaši zavarovalnici? 
Naša Zdravstvena polica omogoca, da lahko do zdravniške obravnave oziroma posveta dostopate na daljavo. Obisk pri specialistu vam lahko organiziramo tudi na daljavo (posvet z zdravnikom pred videa ali klasicnega klica). Prav tako vam omogocamo, da vsa vprašanja o vašem zdravstvenem stanju posredujete zdravnikom prek storitve Dr. Posvet, ki je varen in zaseben kanal za posvet z zdravnikom. Vprašanje lahko kadarkoli, katerikoli dan in ob katerikoli uri zastavite enemu od sodelujocih zdravnikov prek izbrane aplikacije za klepet: Viber, Facebook Messenger, WhatsApp in Telegram. 


Kazalo 
Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz obcinske hiše / 6 Politika / 17 Iz naših krajev / 17 Gospodarstvo / 19 Turizem / 21 Ekologija / 24 Zdravje in sociala / 25 Dobrodelnost / 28 Izobraževanje / 29 Društva / 34 Šport / 36 Obvestila / 39 Spomini in zahvale / 40 


Uvodnik 
Draga bralka, bralec Grosupeljskih odmevov! 
Pozdravljena v prvem res pomladnem mesecu, ki pa žal po vremenu, ki ga imamo, bolj spominja na kak zimski mesec. Upam, da bo maj veliko lepši in toplejši in bo tako popra­vil poprecje. Kljub vsemu verjamem, da ste lepo praznova­li vse praznike, tako osebne kot vse ostale, v zadnjem casu predvsem velikonocne. Praznujmo pa tudi vse praznike, ki 


sledijo: dan upora proti okupatorju, prvomajske praznike, prakticno celo leto pa se lahko malo starejši spominjamo dogodkov ob osamosvajanju naše domovine Republike Slovenije, saj letos tece že trideset let od takratnega dogaja­nja. V upanju, da tudi politiki presežejo vecino nesoglasij in združijo moci za boljšo prihodnost, vse lepo pozdravljam. Lepo bi bilo, ce bi tudi naše mlajše državljane, med njimi tudi kakega politika, poucili, da smo za samostojno državo morali marsikaj sto­riti in to ni samoumevno. 
Ponosni smo lahko na lepote naše domovine, dosegli smo tudi relativno visoko osvešce­nost pri varovanju okolja, žal pa nekateri, na sreco redki posamezniki, še vedno svoje odpadke zapeljejo kar v bližnji gozd, ceprav bi te lahko brezplacno odpeljali na odlaga­lišce v Špaji dolini. Še bolj žalostno je, da to pocnejo nekateri podjetniki. Težko je razu­meti tudi posameznike, ki kar med vožnjo skozi okno odmetavajo plocevinke, plastenke in druge odpadke. Bodimo prizanesljivi do okolja in se potrudimo, da nam bo vsem bolje v cistem in lepem okolju. 
S pomladjo so se intenzivneje zacela tudi dela na številnih manjših in tudi vecjih pro-
jektih na prostorih naše obcine, med njimi je tudi plinifikacija, ki uspešno napreduje. Na podrocju kulturnih dejavnosti je stanje žal še vedno bolj žalostno, športniki so neko­liko bolj aktivni, saj po navadi lažje upoštevajo vsa pravila, ki jih narekuje zdravstvena stroka. Upamo lahko, da se bo s precepljenostjo vecjega dela prebivalcev stanje epidemi­je kmalu izboljšalo in se bomo lahko vrnili v bolj normalno življenje. 
Pogumno in optimisticno v nove zmage, srecno. 
Brane Petrovic, odgovorni urednik 
NAVODILA 

Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod-pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Vuredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. 
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV:  celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže-ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni  90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo  *.PDF ali *.JPG. 
GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodic • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje 
Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 10. maja, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com 

Nagovor župana 
Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! 
V poplavi razlicnih informacij in dezinformacij je najbolje nastopiti z argumenti. V zvezi s koronavirusom mi je osebno najbolj všec napoved poteka epidemije, ki jo pripravljajo na Institutu Jožef Stefan. Dr. Leon Cizelj  v nekaj preprostih grafih, ki temeljijo na dejanskih dnevnih podatkih 
o številu okuženih, na podlagi matematicnega izracuna lepo napove bodoci potek epidemije. Vsi ti podatki in grafi so dnevno objavljeni na spletnih straneh Instituta in do sedaj se dr. Cizelj pri napovedih še ni zmotil. Zato mu, kadar se pojavi v medijih, zelo rad prisluhnem. Pravilno je napovedal ucinke zadnjega velikonocnega zaprtja države, skrbi ga sprošcanje ukrepov, ki bo nekoliko povecalo število okužb, a s pospešenim cepljenjem, ki bo skupaj z že prebolelimi ustvarilo zadostno precepljenost prebivalstva, lahko epidemijo premagamo;  pod številko 300 okuženih na 
100.000 prebivalcev v 14 dneh, kar je številka, ko je epidemija obvladovana,  bi lahko prišli že v drugi polovici junija letos, kar je res lep obet za lepše poletne mesece in drugo polovico leta. 
Tako se tudi za podatke v zvezi z obcino Grosuplje lahko naslonimo na verodostojne podatke iz podatkovne baze sledilnika covid-19, ki ga najdemo na spletu. Dnevno spremljam podatke za našo obcino in podatki kažejo, da smo med obcinami  Osrednje slovenske regije glede tedenskega prirasta števila dnevno okuženih vecji del epidemije in tudi tretjega vala  beležili negativno rast, kar pomeni, da nam število aktivno obolelih od zacetka aprila, ko smo imeli vrh, stalno pada, kar je zelo spodbudno. Za tako dobre rezultate ste najbolj zaslužni vi, dragi prebivalke in prebivalci naše obcine, ki upoštevate vse zašcitne ukrepe. Zato res iskrena hvala vam. Podatki namrec to vec kot potrjujejo. 
Ker je naš Zdravstveni dom Grosuplje tudi cepilni center, lahko na spletni strani cepimo.se dnevno preverimo število cepljenih v naši obcini. Tudi tu po trenutnih podatkih ne zaostajamo veliko za povprecjem cepljenih v Sloveniji. Za tako dobre rezultate se osebju zdravstvenega doma iskreno zahvaljujem in jim obenem iskreno cestitam! 
Ravno tako je Nacionalni institut za javno zdravje objavil podatke o kazalnikih zdravja v slovenskih obcinah za lansko leto in rezultati za našo obcino so zopet res zelo lepi. 
Na podlagi merljivih podatkov je obcina Grosuplje letos spet prejemnica priznanja Zlati kamen, Ministrstvo za finance pa nas je, zopet na podlagi merljivih podatkov in kazalcev, uvrstilo v sam vrh najbolj razvitih slovenskih obcin. 
Zato je vcasih torej res bolje pogledati številke, kot govoriti na pamet, saj dejstva vedno govorijo sama zase. 
Takšen je tudi koledar, ki ne glede, kaj si mi želimo, vedno  tece v eno smer, proti prihodnosti.  Naj bo ta bližnja, ki se nam obeta za letošnji prvi maj, predvsem prijetno in praznicno obsijana s toplimi soncnimi žarki. 
Dovolj imamo zime, cas je za pomlad! 



Vaš  Dr. Peter Verlic, župan obcine Grosuplje 
Pogodba za izgradnjo novega nadvoza Motvoz z izvajalcem del podpisana 
24. julija 2020 sta župan Obcine Gro­suplje dr. Peter Verlic in državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mi­helic podpisala sporazum o sofinanci­ranju gradnje novega nadvoza Motvoz cez železniško progo v Grosupljem proti Ponovi vasi. Skladno s sporazumom de­lež financiranja Ministrstva za infrastruk­turo znaša 90 %, delež Obcine Grosuplje pa 10 %. Sama gradnja novega nadvoza vkljucuje pripravljalna dela pred gra­dnjo, kot je odkup zemljišc, izdelava in-vesticijske in projektne dokumentacije, samo rušenje starega in gradnjo novega nadvoza ter ureditev površin za pešce in kolesarje ter cestno razsvetljavo. 
Sledilo je javno narocilo »Gradnja nadvoza križanja Taborske ceste z re-gionalno železniško progo št. 80 d. m. Metlika–Ljubljana ter dela vzporednega cestnega omrežja«. Za izvajalca del je bil izbran CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d. 
V cetrtek, 18. marca 2021, pa so žu-pan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, direktorica Direkcije RS za infrastruktu­ro Ljiljana Herga in predsednik uprave CGP Martin Gosenca podpisali tudi po­godbo za izgradnjo novega nadvoza Motvoz. Pri podpisu se jim je pridružil direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. 
»To ozko grlo, ki je kar nekaj casa naži­ralo naše živce pri prehodu cez železniško progo, bo sedaj dokoncno rešeno,« je ob podpisu pogodbe dejal župan. Odprava ozkega grla bo še posebej dobrodošla za vse tiste, ki v mesto Grosuplje prihajajo 
Z leve proti desni: direktor obcinske uprave Obcine Grosuplje mag. Dušan Hocevar, župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga in predsednik uprave CGP Martin Gosenca 
iz Škocjana, Št. Jurija, Ponove vasi, Male vasi in Spodnje Slivnice. 
Pogodbena vrednost zna­ša 1.733.315,93 evrov brez ddv oz. 2.114.645,44 evrov z ddv. Dela bodo predvidoma koncana v devetih mesecih od uvedbe izvajalca v delo. 
Obstojeci nadvoz bomo porušili in zgradili novega, širšega. Bo sodobnejši, prispeval bo k bolj varnemu in tudi bolj trajnostno naravnanemu prometu, saj bodo na nadvozu površine za pešce in kolesarje. 
Pravzaprav gradnja novega nadvoza Motvoz predstavlja del širše investicije, v okviru katere bomo zamenjali spodnji in zgornji ustroj železniške proge, zgradili novo peronsko infrastrukturo, vkljucno z izven nivojskim dostopom na perone, ter nadgradili telekomunikacijske in ele­ktroenergetske naprave. Na obmocju ukinjenega nivojskega prehoda v bližini Soncnih dvorov bomo zgradili dodatni podhod. 
Obnovili bomo postajno poslopje, vsi dostopi na železniški postaji bodo prila­gojeni invalidom in funkcionalno ovira­nim osebam. 
Z delom bodo priceli kmalu in pred­vidoma v 12 mesecih bo naš pogled na Grosuplje, na obmocje posodobljene že­lezniške postaje, popolnoma drugacen. 
Vrednost celotne nadgradnje železni­ške postaje Grosuplje, vkljucno z izgra­dnjo novega nadvoza, pa je ocenjena na 24,1 milijona evrov. 

Jana Roštan 



Župani obcin Grosuplje dr. Peter Verlic, Ivancna Gorica Dušan Strnad, Škofljica Ivan Jordan, Ig Janez Cimper-man in Dobrepolje Igor Ahacevcic so v zacetku letošnjega leta sklenili, da bi so-delovanje med obcinami, ki v okviru Sku­pne obcinske uprave 5G pokriva podro-cja inšpekcijskega nadzorstva, redarstva, notranje revizije, varstva okolja, urejanja prostora in civilne zašcite, vzpostavili še na podrocju digitalizacije obcin, in s tem namenom so 3. februarja 2021 podpisali tudi pismo o nameri. 
Obcine namrec že ves cas povezu­jejo tudi razvojni projekti, medtem ko tudi nov instrument Evropske unije za okrevanje po pandemiji covid-19 »Next Generation EU« spodbuja naložbe v ze­leno, digitalno in odporno Evropo, in kar je bilo poglavitno, napovedoval se je jav­ni razpis Ministrstva za javno upravo za demonstracijske projekte vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti »PMIS«, ki je bil nato 12. februarja 2021 v Uradnem li­stu RS tudi objavljen. 
Javni razpis spodbuja obcine k prijavi projektov, ki bodo predstavljali inovativ­ne rešitve na podrocju digitalizacije ob­cin, omogocili boljše upravljanje, boljše komuniciranje, proaktivno reševanje problemov, koordiniranje virov in proce­sov za hitro odzivanje, minimiziranje po­sledic nepredvidenih dogodkov in na­ravnih nesrec ter s tem izboljšanje javnih storitev za obcane in druge uporabnike. 
Vsebinska podrocja pa so: upravlja­nje z viri in infrastrukturo, skrb za okolje, zdravo in aktivno življenje, mobilnost, logistika in transport, kultura, šport in turizem ter varnost in zašcita. 
Verjamemo, da bo konzorcij vec ob­cin s prijavo na razpis uspešnejši, zato smo se za namen sodelovanja na razpisu odlocili za širitev. 

In v cetrtek, 11. marca 2021, so župani omenjenih obcin, z izjemo Dobrepolja, ter župani obcin Podcetrtek Peter Mis-ja, Kamnik Matej Slapar, Rogaška Slati­na mag. Branko Kidric, Vrhnika Daniel Cukjati, Makole Franc Majcen, Vodice Aco Franc Šuštar in Šentjur mag. Marko Diaci podpisali konzorcijsko pogodbo za izvedbo operacije »SMART Life«. 
11 obcin je torej ustanovilo konzorcij, da bomo skupaj na javni razpis Pametna mesta in skupnosti kar najbolj uspešno prijavile projekt SMART Life - Sodobno mesto za aktivno, razvojno in trajnostno življenje. 
Župan dr. Peter Verlic je ob podpisu pogodbe povedal: »Tole danes je naš prvi korak. Vsem se lepo zahvaljujem za pripra­vljenost in za odlocitev, da gremo v razpis Pametna mesta skupaj in na ta nacin na­šim obcankam in obcanom ponudimo cim boljše, pametne storitve. Mislim, da še niti ne vemo, kaj vse nam bo to sodelova­nje prineslo.« 
Direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar pa je povedal, da Skupna ob­cinska uprava 5G temu podrocju že kar nekaj casa namenja veliko pozornosti, zato verjame, da bo naša skupna prijava na razpis obrodila sadove. 
Tudi ostali župani obcin so poudari­li, da verjamejo v dobro sodelovanje, v skupen uspeh za dobro obcank in obca­nov vseh 11 obcin. 
Obcina Grosuplje je bila sicer s po­godbo dolocena za vodilnega konzorcij­skega partnerja in zato med drugim po­oblašcena za prijavo skupnega projekta SMART Life na javnem razpisu Pametna mesta in skupnosti. 

Jana Roštan 


Srecanje županov SOU 5G z evropskim poslancem Francem Bogovicem in državno sekretarko SVRK mag. Moniko Kirbiš Rojs 
V petek, 19. marca 2021, sta župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar v prosto­rih obcinske hiše sprejela evropskega poslanca Franca Bogovica. Na kratko so spregovorili o aktualnih projektih v naši obcini, kar lepo število jih je bilo oz. jih je sofinanciranih tudi z evropski-mi sredstvi. Omenimo le Mestno tržnico Grosuplje, bajer Zacurek in parkirno hišo P+R Grosuplje, ki so zaživeli v zadnjem letu, ali pa projekta Vezi narave in Life Amphicon, pomembna za ohranjane pestrosti rastlinskega in živalskega sveta Krajinskega parka Radensko polje. Dota­knili so se tudi pomena sodelovanja in Skupne obcinske uprave 5G, ki v veliki meri temelji prav na tem. Srecanje se je nato nadaljevalo v dvorani Družbenega doma Grosuplje, kjer so se jim pridružili tudi državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, Jasmina Selan iz Skupne obcinske uprave 5G ter župani preostalih obcin skupne uprave, Ivancne Gorice Dušan Strnad, Škofljice Ivan Jor­dan, Iga Janez Cimperman in Dobrepo­lja Igor Ahacevcic. 
Župani obcin Skupne obcinske upra­ve 5G poleg osnovnih nalog, ki so ji do-deljene, vedno vecji potencial v sode­lovanju vidijo tudi v razlicnih razvojnih projektih, njihovo zanimanje je posebej veliko za podrocje razvoja komunalne 
Z leve proti desni: direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar, evropski poslanec Franc Bogovic in župan dr. Peter Verlic 
infrastrukture. 

Prav razvojni projekti in možnost pri­dobivanja evropskih sredstev za njihovo izvedbo so bili osrednji motiv za tokra­tno srecanje. 
Evropski poslanec Franc Bogovic je županom podrobneje predstavil projekt Pametne vasi v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Gre namrec za podrocje, ki mu kot evropski poslanec posveca posebno pozornost. 
Povedal je, da je projekt nastal v želji po okrepitvi podeželja z uporabo digi­talnih tehnologij in inovacij. Nacrtovana podrocja in aktivnosti v okviru projekta so: 
• 
Zaustavitev odhajanja mladih ljudi s podeželja; 

• 
Dolgotrajna oskrba starejših na pode­želju; 

• 
Z mesti primerljiva kakovost storitev in gibanja; 

• 
Odpiranje delovnih mest 21. stoletja na podeželju; 

• 
Sodobna infrastruktura - prometna, okoljska, energetska, šolska, zdra­vstvena, socialna, storitvena (trgovi­ne, pošte, banke …); 




• Sodobne širokopasovne povezave -temelj digitalizacije (4G, 5G, optika). Pametna vas je torej pametno, pri­
vlacno in sodobno podeželje. »Danes odlocamo o tem, v kakšni Sloveniji bomo živeli leta 2030,« je poudaril Franc Bogo­vic. 
Državna sekretarka mag. Monika Kir­biš Rojs je župane podrobneje seznanila s pripravo Nacrta za okrevanje in od­pornost, pri cemer se je osredotocila na vsebine, pomembnejše za obcine. Nacrt mora skladno s smernicami Evropske ko­misije zagotoviti vsaj 37 odstotkov ukre­pov za izpolnjevanje podnebnih ciljev in vsaj 20 odstotkov ukrepov za izpolnje­vanje digitalnih ciljev, dobrih 40 odstot­kov pa so razdelili na zdravstvo kot pri­oriteto, socialno varstvo oz. dolgotrajno oskrbo ter na trg dela in gospodarstvo. Kljucna razvojna podrocja v nacrtu so tako zeleni prehod, digitalna preobraz­ba, pametna, trajnostna in vkljucujoca rast ter zdravstvo in socialna varnost. 

Drug pomemben dokument pa bo Operativni program Evropske kohe­zijske politike 2021–2027. Skladno z njim so gonilna sila naložb prednostna podrocja: pametnejša Evropa s spodbu­janjem inovativne in pametne gospo­darske preobrazbe, bolj zelena, nizkoo­gljicna Evropa, bolj povezana Evropa ter bolj socialna Evropa. Tako se torej lahko obcine že sedaj cim bolj pripravimo za uspešno crpanje kohezijskih sredstev tudi na podlagi tega dokumenta. 
Jana Roštan 


Minister mag. Andrej Vizjak si je ogledal potek del gradnje zadrževalnika Veliki potok 

Gradnja zadrževalnika Veliki potok se je pricela julija lani, dela pa vse od takrat intenzivno potekajo. V ponedeljek, 22. marca 2021, se je o tem preprical tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ko si je ob svetovnem dnevu voda v družbi župana Obcine Grosuplje dr. Petra Verlica, direktorja obcinske uprave mag. Dušana Hocevarja, direktorja Di-rekcije RS za vode Romana Kramerja in predsednika uprave CGP Martina Gosen­ce ogledal, kako potekajo dela. 
Minister mag. Andrej Vizjak nam je ob tej priložnosti postregel z informaci­jo, da se bo v prihodnje v Republiki Slo­veniji bistveno vec sredstev kot doslej namenilo za investicije v urejanje voda. Pojasnil je, da nameravajo za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z vodami zagotoviti najmanj 20 milijonov evrov letno iz Sklada za vode in integral-nih sredstev državnega proracuna, prav zdaj je namrec v proceduri tudi novela Zakona o vodah, katere osnovni namen je, da povecajo sredstva za upravljanje z vodami iz omenjenega sklada, tem sred­stvom pa bo dodanih še dodatnih 10 milijonov evrov letno iz Sklada za pod-nebne spremembe za namen odprav oz. sanacij posledic neurij na vodotokih. 
Še dodatnih 255 milijonov evrov ne­povratnih in povratnih sredstev za pro-tipoplavne zašcite povsod po Sloveniji pricakujejo v okviru Nacrta za okrevanje in odpornost in še dodatnih 100 milijo­nov evrov v okviru naslednje financne perspektive za urejanje poplavne var-nosti treh kljucnih vodotokov oz. porecij Vipave, Savinje 2 in Ljubljanice 2. 
»Želimo zavarovati ljudi in premoženje pred podnebnimi spremembami in ob vi-sokih vodah. Gradnja zadrževalnika je po­memben element prizadevanj ministrstva in vesel sem, da smo si danes z vodstvom obcine, vodstvom Direkcije RS za vode in z izvajalcem ogledali to investicijo. Ta je seveda del naporov za protipoplavno zašcito Grosupljega, drugi del še sledi in verjamem, da bomo v prihodnjih 10 letih poplavno varnost v Republiki Sloveniji po­membno nadgradili,« je še dejal minister. 
»Obcina Grosuplje je leta 2010 trepeta-la, ko je bilo mesto Grosuplje poplavljeno,« se spominja župan dr. Peter Verlic. »Ko­nec leta, ko bo ta zadrževalnik zgrajen, bo mesto Grosuplje, obcani, življenje in pre­moženje varno.« Gradnja zadrževalnika je tudi dober primer sodelovanja med obcino in ministrstvom oz. Direkcijo RS za vode. »Ko bo urejena še struga Grosu­peljšcice v drugi fazi, bomo lahko rekli, da je mesto Grosuplje pred poplavami do­koncno varno. A v 95 odstotkih bo že, ko bo zgrajen ta zadrževalnik,« je župan z optimizmom sklenil svoj nagovor. »Gra-dnja gre po planu. Konec leta racunamo na otvoritev.« 
Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer pa je izpostavil dobro sodelova­nje med obcino in državo. Zakon o vo­dah namrec govori, da sta za poplavno varnost odgovorna tako država kot lo-kalna skupnost. In na tem primeru vidi-mo, kako se da sodelovati. Pozval je tudi ostale župane obcin, v katerih se soocajo s težavami s poplavno varnostjo, da k re-ševanju pristopijo na nacin, kot smo to storili v Grosupljem. 
Zadrževalnik Veliki potok je dolgo pri-cakovan, predvsem pa nujno potreben projekt, da bo Grosuplje v celoti varno pred poplavami. Dela so se  pricela v juli­ju lani, danes pa je že vidna prestavljena gozdna cesta na desni strani doline, pre­stavljena in nadvišana lokalna cesta na drugi strani doline, ki vodi proti Dolenji in Gorenji vasi, ter prestavljen in nadvi­šan odsek, ki pelje proti Dolam. 
Kljucni krmilni del zadrževalnika sta zapornica in jarek z vtocnim in iztocnim delom. Vecji del tega objekta so koncali v zacetku decembra lani, ko so preusme­rili vodotok Velikega potoka iz obstojece struge v nov odsek. Biologi so seveda pred tem poskrbeli za selitev rib in rakov. 
Pred kratkim pa so že priceli tudi z gradnjo 200 m dolge in 15 m visoke pre-grade. S koncno zasaditvijo in ozeleni­tvijo bomo nato poskrbeli, da bo imela dolina poleg vodovarstvene funkcije po­novno bolj naraven izgled. 
Zadrževalnik Veliki potok predsta­vlja bistveni clen vodovarstvene uredi­tve Grosupljega. Zadržal bo lahko do 
573.355 m3 vode. Bodo pa, ko bo zgra­jen, potrebne še ureditve Grosupeljšcice skozi mesto z visokovodnimi nasipi in zi­dovi, z ureditvijo struge in premostitve­nih objektov. 
Izvajalec del je podjetje CGP, vrednost investicije znaša 6.038.439,98 evrov z ddv. 

Jana Roštan 





V Spominsko knjigo Obcine Grosuplje se je vpisal tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak 
V ponedeljek, 22. marca 2021, se je v Spomin­sko knjigo Obcine Grosuplje v Mestni knjižnici Grosuplje vpisal minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak. 
22. marec je svetovni dan voda, minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak pa se je od­locil, da ta dan obeleži tudi z ogledom poteka gradnje zadrževalnika Veliki potok v družbi župa­na Obcine Grosuplje dr. Petra Verlica, direktorja obcinske uprave mag. Dušana Hocevarja, direk­torja Direkcije RS za vode Romana Kramerja in predsednika uprave CGP Martina Gosence. Župan ga je ob obisku naše obcine povabil tudi k vpisu v Spominsko knjigo Obcine Grosuplje. Ogledu zadrževalnika Veliki potok je tako sledil še obisk naše Mestne knjižnice Grosuplje, kjer jih je prija­zno sprejela v. d. direktorice Roža Kek. Z leve proti desni: župan dr. Peter Verlic, minister mag. Andrej Vizjak 
Jana Roštan in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar 

Žabicam na Radenskem polju na njihovi selitveni poti pomagal varno preckati cesto tudi župan dr. Peter Verlic 

Z bližajoco se pomladjo se je pricela akcija »Pomagajmo žabicam cez cesto«, že 14. leto zapored. To je namrec cas, ko se dvoživke selijo iz gozdnih prezimo­vališc na zahodnem robu Radenskega polja do vodnih površin, pri tem pa prec­kajo cestni odsek med Velikim Mlacevim in Veliko Racno. 
Da je njihova pot varna, v okviru ak­cije skrbijo prostovoljke in prostovoljci, ki so že v soboto, 20. februarja 2021, na vec kot kilometru dolgem odseku ceste postavili zacasno varovalno ograjo za dvoživke. Sledili so veceri varnega pre­našanja žabic cez cesto. Eden takšnih je bil tudi v petek, 12. marca 2021, ko se je prostovoljkam in prostovoljcem pridru­žil tudi župan dr. Peter Verlic v družbi soproge Barbare. 

Ob tem je povedal, da akcija letos pr­vic poteka v okviru evropskega projekta Life Amphicon, ki pa bo v naslednjih le­tih poskrbel za trajnejšo rešitev in omo­gocil ureditev podhodov, da bo skoznje preckanje ceste za žabice postalo varno. »Ker imamo toliko žabic, ne cudi, da bomo kmalu odprli tudi Žabjo hišo, kjer bomo v interpretacijskem centru veliko teh vsebin 
lahko videli tudi na stalni razstavi,« je še povedal župan. 
Žabja hiša bo svoja vrata odprla v okviru evropskega projekta Vezi narave, pod okriljem katerega je sicer akcija »Po-magajmo žabicam cez cesto« potekala zadnji dve leti. 
Župan se je ob tej priložnosti vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki so pripravljeni svoj cas nameniti žabicam, tudi lepo zahvalil. 
Naš naravni biser, Krajinski park Ra-densko polje, sestavljata pester rastlinski in živalski svet, za ohranjanje ekosistema pa je izredno pomembna prav vloga dvoživk. 
Jana Roštan, foto: Brane Petrovic 


Mestna tržnica Grosuplje z vedno bolj pestro in bogato ponudbo 
Ob prijetno toplih, soncnih pomla-V treh prodajnih objektih nas vsak dnih dneh je obisk Mestne tržnice Gro-dan pricakujejo ponudniki sadja in ze­suplje še posebej vabljiv, saj je ponudba lenjave, suhomesnatih izdelkov ter hitre na njej vedno bolj pestra in bogata. prehrane, ves cas sta nam s svežim mle­kom in krompirjem na voljo tudi mleko-mat in krompiromat, tik pred velikonoc­nimi prazniki, ko brez pirhov ne gre, pa se njima je pridružil še jajcemat s svežimi domacimi jajci. 

Sicer pa še vedno velja, da ste na našo tržnico posebej lepo vabljeni vsak to-rek, od 10. do 18. ure, in vsako soboto, od 7. do 13. ure, ko so nam na njenem odprtem delu na voljo tudi stojnice, na katerih nam številni lokalni prideloval­ci in ponudniki lokalnih dobrot nudijo sadje, zelenjavo ter druge sveže, zdrave, domace pridelke in izdelke. Prav tako najdete razlicna priložnostna, unikatna darilca in druga presenecenja. Le s cim nas bo tržnica presenetila ob njenem na­slednjem obisku? 

Jana Roštan 




Evropska sredstva povezujejo: potujoca fotografska razstava dobrih zgodb, ki povezujejo Slovenijo 
V cetrtek, 8. aprila 2021, je na Ada-micevo plošcad v Grosuplje pripotovala fotografska razstava »Evropska sredstva povezujejo«, ki potuje po Sloveniji že vse od novembra lani, s 1. julijem, ko pred­sedovanje Svetu EU prevzema Sloveni­ja, pa se bo ustalila na Brdu pri Kranju. Kot nam sporoca že njeno ime, razstava prikazuje najrazlicnejše projekte, ki so s sofinanciranjem z evropskimi sredstvi samo v zadnjih letih nastali širom po Slo­veniji. 
Dobre zgodbe nas povezujejo, ko se peljemo po novih cestah, kolesarskih stezah, ko preckamo most ali takrat, ko pustimo avto na P+R parkirišcu in se s kolesom odpeljemo v službo. Evropska sredstva povezujejo otroke na ureje­nih igrišcih, šolajoco mladino pri števil­nih dejavnostih, starejše pri druženju z mladimi, zaposlene pri vsakodnevnem delu. Evropska sredstva nas povezujejo pri skrbi za okolje, ohranjanju narave, pri pridobivanju novih znanj in razvoju podjetniških idej. Evropska sredstva nas povezujejo preko tisocih projektov, ki smo jih ustvarili skupaj. 
Lepo število projektov je svoje mesto našlo tudi v obcini Grosuplje, na razstavi pa se predstavljata dva, ki sta zaživela v zadnjem letu, Mestna tržnica Grosuplje in parkirna hiša P+R Grosuplje. 
Razstavo sta si v ponedeljek, 19. apri-la 2021, ogledala tudi župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. 
»Pricujoca fotografska razstava udeja­nja geslo, da evropska sredstva povezuje­jo. Velikokrat se obcanke in obcani spra­šujejo, kam pa pravzaprav gre evropski denar. In ta razstava lepo prikazuje, da so v obcinah z evropskim denarjem zrastli lepi, dobri projekti, ki izboljšujejo kvaliteto življenja naših prebivalk in prebivalcev,« je 

o razstavi dejal župan ter ob tem še do-dal, da to zagotovo velja tudi za Mestno tržnico Grosuplje in parkirno hišo P+R Grosuplje. 
Ste si razstavo že ogledali tudi vi? V Grosupljem bo na ogled vse do 6. maja. Seveda ob ogledu ne pozabimo na spoštovanje ukrepov za preprecevanje širjenja bolezni covid-19. 
Kaj pa o razstavi, o evropskih projek­tih, ki jih prikazuje, pravi minister Zvon­ko Cernac? 
»Z evropskimi sredstvi pišemo v Slo­veniji lepe in uspešne zgodbe. Povezani v okviru Evropske unije jih želimo pisati še naprej. V vsakem kraju in na podrocju vseh dejavnosti naše prelepe Slovenije. 
Zavedamo se, da gre za sredstva, ki prihajajo od ljudi, zato jih je na razlicne nacine potrebno ljudem tudi vrniti. 
Preko urejenih bivalnih okolij, urejene in vsem dostopne zdravstvene oskrbe, urejenih domov za starejše, urejene pro-metne in ostale infrastrukture in preko zagotavljanja enakih izhodišcnih mo-žnosti za vse. 
Pri našem nadaljnjem delu bomo sle­dili nacelom preudarnega nacrtovanja, ucinkovitega upravljanja in gospodarne porabe. 
Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen. 
Ker želimo, da nas evropska sredstva povezujejo tudi v prihodnje.« 
Razstava je nastala v organizaciji Služ-be Vlade RS za razvoj in evropsko kohe­zijsko politiko in v sodelovanju z obcina-mi Benedikt, Celje, Cirkulane, Grosuplje, Krško, Ljubljana, Lukovica, Mirna Pec, Murska Sobota, Novo mesto, Ribnica, Semic, Šentjur in Velika Polana ter upra­vicenci sofinanciranih projektov. 
Jana Roštan 


14 



Kakovost zraka v obcini Grosuplje: Pregled rezultatov meritev delcev PM10 v letu 2020 
V zimskih mesecih slabšo kakovost zunanjega zraka zaznamo že z lastnim nosom, ko zapustimo notranje prostore. Povišana raven delcev v zraku se pojavi, ker se prometu, ki je pomemben vir one-snaženosti zraka, pridružijo še dodatni viri, kot so neugodne vremenske situ-acije in kurišca, pri cemer bi izpostavili povecano uporabo lesne biomase kot (cenovno ugodnega) energenta. One-snaženost zraka z delci vpliva na zdravje ljudi. 
Med onesnaževali v zadnjem casu še posebej izpostavljajo delce PM10 (gre za delce z aerodinamskim premerom, manjšim od 10 µm), ki lahko zaradi svoje majhnosti prodrejo globoko v cloveško telo. 
V obcini Grosuplje se meritve delcev PM10 v zunanjem zraku izvajajo od ja­nuarja 2020, in sicer v bližini Glasbene šole Grosuplje (Partizanska cesta 5, Gro­suplje). Meritve zraka so namrec osnova za pripravo ukrepov in sprejem odloka o kakovosti zraka. V primeru sprejetja od­loka bomo obcanke in obcani upravice­ni tudi do višjih subvencij na predmetnih podrocjih. 
Na našem merilnem mestu je bila tako v letu 2020 izmerjena povprecna le­tna vrednost 28 µg/m3, preseganj mejne dnevne vrednosti je bilo 32. Predpisana mejna letna vrednost (40 µg/m3) ter tudi maksimalno število dovoljenih prese­ganj mejne dnevne vrednosti (35) za delce PM10 v tem letu nista bili preseženi. 
Graf prikazuje srednje mesecne vre­dnosti koncentracij delcev PM10 v Grosu­pljem v letu 2020, za primerjavo pa smo dodali še rezultate iz merilnega mesta Ljubljana Bežigrad. Kot je razvidno iz grafa, so bile v letu 2020 izmerjene vre­dnosti v Grosupljem praviloma višje kot na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. 
Ce pa število izmerjenih preseganj mejne dnevne vrednosti v Grosupljem primerjamo z rezultati državne mreže za kakovost zunanjega zraka, je Grosu­plje na drugem mestu (takoj za merilnim mestom Celje Mariborska s 36 presega­nji mejne dnevne vrednosti). 
Analiza sestave delcev PM10 za Lju­bljano (pri Biotehnicni fakulteti) je raz­krila, da je približno tretjina delcev zna-cilnih za izgorevanje lesa ter cetrtino za promet. Kurjenje kurilnega olja prispeva delce v obe skupini. 

V peceh na trdno gorivo je potrebno pravilno kuriti ustrezno suh les, mo-rebitno kurjenje odpadkov pa okolje onesnažuje še bistveno bolj ter tudi z bistveno bolj nevarnimi snovmi. Zniža­nje izpustov delcev ter s tem posledic­no tudi nižje koncentracije delcev v zu­nanjem zraku pa lahko dosežemo tudi z zmanjšanjem toplotnih izgub stavb (izboljšanje izolacijskega ovoja stavb, zamenjavo oken in vrat), uporabo ze­meljskega plina za ogrevanje, uporabo obnovljivih virov energije, kakor tudi z uporabo javnega prometa. 
V okviru Javnega komunalnega pod-jetja Grosuplje deluje dimnikarska služ­ba. Naš lokalni dimnikar trenutno skrbi za pravilno delovanje kurilnih naprav oziroma dimnikov 923 gospodinjstev, ki se ogrevajo na trda goriva, kamor sodi­jo drva, biomasa, sekanci, peleti ali pre­mog, 550 gospodinjstev, ki kot energent uporabljajo kurilno olje, ter 17 gospo­dinjstev, ki se ogrevajo s plinom. 

Preko obeh toplarn, na Bevkovi v Gro­supljem in v Brezju pri Grosupljem, Jav-no komunalno podjetje Grosuplje ogre-va 1.100 gospodinjstev. Kar precejšen delež gospodinjstev pa se ogreva preko toplotnih crpalk. Gospodinjstev v obcini Grosuplje je cca 7.600. 
V obeh javnih kotlovnicah je sicer že pred casom prišlo do zamenjave ener­genta. V kotlovnici v Brezju se za proi­zvodnjo toplote namesto kurilnega olja uporablja zemeljski plin, ki bistveno manj onesnažuje okolje, v kotlovnici na Bevkovi pa utekocinjen naftni plin. Pred­vidoma konec tega leta bo tudi ta ko­tlovnica prešla na uporabo zemeljskega plina. 
V Grosupljem od leta 2015 deluje energetska pisarna ENSVET, kjer obcan­novah stavb in posodobitvah ogreval­nih sistemov ter o možnostih pridobitve subvencije EKO sklada. Najvec delcev PM10 nastaja zaradi kurjenja nekakovo­stnih goriv v zastarelih kotlih in napra­vah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase in vedno vecjega prometa. 

Za zamenjavo stare kurilne naprave je možno pridobiti subvencijo v višini do 50 % vrednosti naložbe. So pa tudi za ostale ukrepe za zmanjšanje potrebe po toploti na voljo subvencije v višini 20 % do 30 % vrednosti naložbe. Prav tako je subvencioniran nakup elektricnega av-tomobila. 
Svetovanje je v trenutnih casih omogoceno tudi po telefonu, e-po­šti  ali preko aplikacije ZOOM (https:// ekosklad.si/prebivalstvo/ensvet/ svetovalec?isci=grosuplje). 
Jana Roštan 



Korak za cistejši zrak in zakaj se odlociti za prikljucitev na zemeljski plin? 
Gradnja plinovodnega omrežja, s ka­tero je Energetika Ljubljana na obmocju naše obcine pricela v letu 2018, se nada­ljuje tudi v letošnjem letu. Prinaša nam možnost, da se odlocimo za priklop na omrežje zemeljskega plina, ki je cenov-no ugodna in okoljsko sprejemljivejša rešitev, s katero prispevamo k cistejšemu zraku. 

Ljubljana je zaradi individualnih kurišc predvsem pozimi spadala med kraje z najbolj onesnaženim zrakom na svetu. Leta 1966 je bila koncentracija žveplovega dioksida 30-krat višja od današnje. K cistejšemu zraku je prispevala Energetika Ljubljana. 
O zemeljskem plinu 

Zemeljski plin je vsestransko upora­ben za ogrevanje, kuho, pripravo sani­tarne tople vode, stisnjen zemeljski plin (metan ali CNG) pa lahko izberemo tudi za pogonsko gorivo vozila, saj je v pri­merjavi z naftnimi derivati bolj ekološki, cenovno bistveno ugodnejši in ima v pri­merjavi s tekocimi naftnimi derivati vrsto tehnoloških prednosti. 
Zemeljski plin v primerjavi z ostalimi gorivi prakticno ne povzroca izpustov trdih delcev, bistveno manjši so izpusti dušikovih oksidov in CO2. Transport ze­meljskega plina poteka po plinovodnem omrežju in s tem ne povzroca dodatne­ga posrednega onesnaževanja zraka, uporabnik ne potrebuje zalogovnika goriva, saj je želena kolicina plina vedno na voljo na merilnem mestu stavbe. Za prehod v nizkoogljicno družbo je tako zemeljski plin pomemben energent. 
O prikljucitvi na zemeljski plin 

Energetika Ljubljana pri gradnji no-vih prikljuckov na obmocju naše obcine nudi možnost gradnje prikljucka brez stroškov za lastnika, ce ji ta podeli so-glasje za gradnjo in obratovanje na nje­govem zasebnem zemljišcu ter podpiše Pogodbo o prikljucitvi. Lastnik se mora v tem primeru za odjem zemeljskega plina odlociti v roku treh let od prikljucitve na plinovodno omrežje. 
Ce se lastnik ne odloci za navedeno možnost, si gradnjo prikljucka lahko placa sam, omrežje pa zacne uporabljati terminsko neodvisno od datuma priklju-citve na plinovodno omrežje. 
Pri prehodu na uporabo zemeljskega plina se lahko odlocimo tudi za paket notranje plinske napeljave, pri katerem Energetika Ljubljana na podlagi v naprej dogovorjene nespremenljive cene uredi celotno dokumentacijo in zgradi razvod zemeljskega plina v stavbi, vgradi plin­sko pec in uredi odvod dimnih plinov. Na osnovi našega povpraševanja nas bo obiskal njihov svetovalec, s katerim se bomo lahko dogovorili o podrobnostih postavitve in konfiguracije ogrevalnega sistema. Izbiramo lahko med vec kon­figuracijami in vec proizvajalci plinskih kotlov. 
Za vec informacij o gradnji plinovo­dnega omrežja obišcite spletno stran www.bdu.si/prikljucek ali poklicite na brezplacno telefonsko številko Energe­tike Ljubljana 080 2882. 
Jana Roštan; 

foto: Zgodovinski arhiv  Ljubljana 

Iz obcinske hiše / Politika / Iz naših krajev 


Prenovljena cesta v Velikih Lipljenah 
Krajanke in krajani Velikih Lipljen so se v prvih pomladnih dneh letošnjega leta razveselili lepo prenovljene ceste. Na lokalni cesti Lipljene–Škocjan–Turjak je v dolžini cca 200 m urejeno vozišce, prepotrebna pa je bila tudi ureditev od­vodnjavanja zaradi meteornih in zale­dnih voda. 
Asfaltiranje je bilo zakljuceno 26. in 27. marca 2021. 
Izvajalec del je bil Mapri Proasfalt, po­godbena vrednost investicije je znašala 64.700,30 evrov z ddv. 
Jana Roštan 


Pri župniku Janezu Šketu v Stari Loki 
V petek, 19. marca 2021, smo v Stari Spominsko drevo, Loki pri Škofji Loki obiskali prejšnjega cepljeno v krošnjo s starimi grosupeljskega župnika Janeza Šketa, kocevarskimi sadnimi ki od lanskega avgusta službuje v tej sortami, so v Stari Loki 
posadili: darovalec Avgust 

župniji. Srecali so se predstavniki koce-Gril, Andrej Štrus, Rešid 
vskih staroselcev in predstavniki nemške 
Krasniqi, Marija Samec, 

manjšine s podrocja Škofje Loke, Selške 
blagoslovil pa ga je župnik 

in Poljanske doline. Grosuplje so zasto-
Janez Šket. Foto: Drago 

pali predsednik kocevskih staroselcev 
Samec Avgust Gril ter Marija in Drago Samec ter Andrej Štrus, od Locanov pa se je do-godka udeležil župnik Janez Šket skupaj z ducat farani. Na zacetku programa je ucenec tam-kajšnje glasbene šole na kromaticno harmoniko zaigral kocevarsko himno. Po himni sta geolog in zgodovinar Alojzij 
Pavel Florjancic in njegova soproga Ana Florjancic izpostavila povezanost obeh obmocij. Na Škofjeloško so se pred vec kot 1000 leti na pobudo freisinških ško­fov naselili Tirolci in Bavarci, na Kocevsko pa so prišli pred 800 leti Tirolci, ki so jih od doma preselili Ortenburžani. Leta 1958 pa so s Kocevskega v starološko cerkev pripeljali 14 postaj križevega pota iz ene od podrtih kocevarskih vasi. 
Na župnijskem vrtu smo posadili dve jablani, ki imata v krošnji cepljene števil­ne starodavne kocevarske sorte jabolk. Prvo drevo je bilo namenjeno v zahva-lo nekdanjemu grosupeljskemu in pred tem semiškemu župniku Janezu Šketu, ki je bil po besedah Grila eden redkih duhovnikov, ki se je zavedal kocevarske kulturne dedišcine in je skupaj s prežive­limi Kocevarji v devetdesetih letih prej­šnjega stoletja cistil zapušcene in zara-šcene parcele in na ruševinah številnih kocevarskih cerkva tudi maševal. Drugo drevo pa je bilo posajeno v spomin na srecanje obeh skupin nemških starosel­cev. Tretje drevo je Avgust Gril podaril Alojzu Florjancicu, ki je tudi Kocevar in ki se je dolga leta znanstveno ukvarjal s vprašanjem nemških staroselcev. 
Prisotni Grosupeljcani smo se v nago­voru spomnili, da smo imeli radi župnika Šketa in smo ga spoštovali kot cloveka in kot duhovnika. Avgust Gril se je zahvalil župniku, da je sprejel ponujeni drevesi, ki bosta cerkveno obcestvo spominjali na ta dogodek. 
Župnik Janez Šket je drevesa bla­goslovil, nato pa smo vsi obiskovalci in domacini odšli v župnijsko cerkev k slav­nostni sveti maši v cast svetemu Jožefu. 
Andrej Štrus 



Pogovor z Maticem Novljanom - Kmetija Novljan 
Kmetija Novljan s Krajinskega par­ka Radensko polje, iz vasi Zagradec pri Grosupljem, je tik pred letošnjo veliko nocjo razširila stalno ponudbo Mestne tržnice Grosuplje s postavitvijo jajcema­ta. V uredništvu nas je zanimalo kaj vec o omenjeni kmetiji. Objavljamo pogovor z Maticem, sinom gospodarja Antona No-vljana. 
Kakšna kmetija je kmetija Novljan? 
Naša kmetija je bila do nedavnega zelo tipicna za to obmocje, družinska kmetija z majhnim hlevom, kjer redimo pitance na zelo ekstenziven nacin. Enkrat letno smo doma razprodali meso enega bika, ostalo pa je šlo v veleprodajo. Ta-kšne, nekdanje bajtarske preužitkarske kmetije, imajo dandanes na izbiro le tri poti, zaprtje in oddaja zemljišc v najem, vecanje proizvodnje ali pa preusmeritev. Mi smo se odlocili za slednjo. Vseskozi nam je bistvena pridelava kakovostne hrane za dom –  torej, velik zelnik. V prej­šnjem sistemu je to pomenilo preživetje, danes pa gre za neke vrste razkošje. 
Kdaj ste se odlocili za preusmeri­tev? 
Za preusmeritev dejavnosti se nismo kar odlocili, ampak je nastopila posto­poma in precej spontano.  Zasluge za to ima žena, ki je pred petimi leti predlaga-la, naj posadimo vecjo kolicino cesna. S pridelavo in prodajo smo bili zadovoljni, zato smo v lanskem letu razširili ponud­bo z bucami. Sezonsko trženje ima svoje prednosti in slabosti in tako smo iskali proizvod, s katerim bi lahko bili prisotni na lokalnem tržišcu skozi celo leto in ga tudi našli, to so jajca. 

Na avtomatu je videti vse proizvo­de, ki ste jih omenili in še nekatere druge, kaj vse boste imeli v ponudbi letos? 
Nacrtujemo, da bomo letos imeli v ponudbi, poleg jajc še jagode (ce jih ne bo pobral mraz v zacetku aprila), cesen, fižol cešnjevec in okrasne ter jedilne buce. Po narocilu pa bo možno dobiti tudi pišcance iz pašne reje. 
In to vse bo na voljo v avtomatu? 

Vse, kar bomo uspeli “stlaciti” notri. Tržimo pa seveda tudi doma in v Kmetij-ski zadrugi Grosuplje. 
Kdo vse dela na vaši kmetiji? 

Zaenkrat smo prava družinska kme­tija – primer medgeneracijskega sode­lovanja. Delamo vsi skupaj, jaz in žena ter moja starša, pomaga pa tudi že najin triletni sin. Za vecje delovne akcije vsko-ci tudi brat z družino ali pa povabim še katerega od vaških fantov. Za kmetijo je kljucen oce, ki je izjemen rokodelec in brez njega ne bi naredili nic. Vse, kar vi-dite tu na dvorišcu, je plod njegovih rok in glave. Ima ogromno tehnicnega zna­nja in skoraj ni stvari, ki si jo zamislim, da mi on ne ponudi rešitve ali jo celo izdela. 
Od kod znanje in ideje za napre­dek? 
Tu pa nastopim jaz. Po študiju agro­nomije oziroma sadjarstva sem eno leto opravljal prakso v ZDA, v enem izmed kmetijsko najbolj intenzivnih predelov Zvezne države Washington. Štiri leta sem delal na kmetijskem inštitutu kot fitopatolog, sedaj pa delam kot agro­nomski svetovalec za gnojenje pri enem izmed podjetij, ki trži specialna gnojila in biostimulatorje. Ves cas imam obilo pri­stnega stika s kmetijstvom. 
V avtomatu imate na voljo dve vrsti jajc, kakšna je razlika? 
Jajca so popolnoma enaka po okusu in izgledu, bistvena razlika med njimi pa je v vsebnosti omega-3 mašcobnih kislin. Eno jato krmimo s krmo, ki vse­buje veliko omega-3 mašcobnih kislin. Krmimo s ciljem, da jajce vsebuje deset do petnajstkrat vec omega-3 mašcobnih kislin (0,4 g na jajce), s cimer ta jajca po­stanejo znaten vir omega-3. 
Omega-3, lahko za naše bralce po­veste, kaj to je? 
To so esencialne mašcobne kisline, ki so v prehrani zelo redke, bogat vir njih so mastne morske ribe, katere pa veci­na uživa preredko. Raziskav na to temo je ogromno in zakljucki so vedno ena­ki. Redno uživanje omega-3 zmanjšuje 

Gospodarstvo 
pojav srcno žilnih obolenj (pri osebah z visokim tlakom se ta lahko nekoliko zniža, lahko se zniža raven trigliceridov, lahko se poveca raven HDL holestero-la (“dobrega”), lahko se zmanjšajo žilne obloge ...). Seznam koristi za zdravje je predolg, dodam le še to, da so kljucne za zdrav razvoj možganov in za upoca­snitev staranja možganov. Vcasih se mi zdi, da že vrabci civkajo o pomembnosti rednega uživanja omega-3. 
Komu potem priporocate izbiro omega-3 jajca? 
Vsem, ki ne jedo mastnih morskih rib vsaj 2-krat tedensko ali ne uživajo redno ribjega olja v kapsulah, ter cenijo lastno zdravje. Cena je res malenkost višja, a jo koristi, ki jih redno uživanje zadostne ko-bom vec kot zadovoljen, potem pa še ka­kšno leto ponovimo, da se utece in šele nato bomo razmišljali o novih stvareh. 




Imate še kakšno sporocilo za naše bralce? 
Vse bralce, ki uporabljajo facebook, bi lepo povabil, da všeckajo našo stran “kmetija Novljan” in so tako na tekocem z informacijami z naše kmetije. Zelo se bomo potrudili, da bomo stran ohranjali zabavno in zanimivo s prispevki iz življe­nja na naši kmetiji. Cisto vse bralce pa bi seveda povabil na Mestno tržnico Grosu­plje po paket svežih domacih jajc. 
Brane Petrovic 


Podjetniški koticek z Obmocno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje 
PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE (na www.ooz-grosuplje.si preverite pogoje subvencionirane ude­ležbe zaradi sofinanciranja Obcine Gro­suplje): 
• 
SPLETNI seminar  "UPORABA OROD­JA ZOOM ZA SESTANKE, SRECANJA IN DELO NA DALJAVO«, v cetrtek, 22. 

4. 2021, ob 10.00. Predavateljica: Bi-serka Kišic, KISIK KOMUNIKACIJE. 


• 
SPLETNI seminar  "ODPOVED PO­GODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOV­NIH RAZLOGOV IN PREPOVED ODPUŠCANJA DELAVCEV PO INTER­VENTNI ZAKONODAJI«, v cetrtek, 20. 5. 2021, ob 10.00. Predavateljica: Nina Licar, univ. dipl. prav., Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slo­venije. 


Podaljšanje nekaterih protikorona ukrepov za podjetnike in podjetja do 
30. 6. 2021: Vlada je 24. 3. 2021 s skle-pom podaljšala veljavnost nekaterih protikorona ukrepov do 30. 6. 2021. Med ukrepi, za katere je pristojna Financna uprava, se podaljšuje pridobitev izredne pomoci v obliki mesecnega temeljnega dohodka, povracilo izgubljenega do-hodka zaradi karantene ali varstva otrok in tudi ukrep delnega povracila nekritih fiksnih stroškov. Skrajni rok za uveljavlja­nje omenjenih ukrepov je 30. 6. 2021. Vec na www.fu.gov.si. 
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše clane in stranke obvešcamo, da smo na OOZ Grosuplje zaradi trenutne­ga epidemiološkega stanja in preven­tivnih ukrepov za preprecevanje širjenja virusa covid-19 do nadaljnjega odpo­vedali vse osebne obiske brez pred­hodnega dogovora. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz. grosuplje@ozs.si  in preko telefona 01 786 51 30.  Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas spremljamo aktualne raz-mere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na sple­tni strani OZS, www.ozs.si, pod zavih­kom KORONAVIRUS. 
Janez Bajt, univ. dipl. oec. Sekretar OOZ Grosuplje 

OGLASNI CLANEK 
-




IDEJA ZA IZLET 
KUCELJ 

Ali ste vedeli, da je Kucelj najvišji vrh obcine Grosuplje? S svojimi 748 m "kraljuje" na SZ obcine, skoraj na meji z obcino Ivancna Gorica. 
Izlet je primeren prakticno za vse. Od družin z otroci, za starejše ali pa rekreativce, ki si želijo hitre rekreacije v naravi. Na Kucelj se lahko povzpnete peš ali s kolesom, odlocitev je vaša. 
Pa pojdimo. Iz Grosuplja se z avtom zapeljete proti Polici in nato do Blecjega vrha. Po manj kot 15 minutah vožnje boste prispeli do izhodišca, malo naprej iz vasi Blecji vrh. Tu pustite svoje jeklene konjicke in se peš ali s kolesom odpravite na prijeten sprehod po prebujajocem se gozdu. Do vrha boste potrebovali približno 45 min lahke hoje, oz. odvisno od vaših sposobnosti. 
Pot je prijetna in se postopoma vzpenja. Na vrhu vas pricakuje obširna travnata ravnica, kjer se bodo otroci igrali brez skrbi, vi pa boste uživali na soncu in poslušali pticje petje. Opozorilo: na geodetski stolp vzpenjanje ni dovoljenjo! 
Bodite zgledni obcani in smeti odnesite s seboj domov. Hvala! 
Turizem Grosuplje 
VISITGROSUPLJE 

Adamiceva cesta 15 
@VISITGROSUPLJE 

1290 Grosuplje 




krajinski  ark

polje 


Spoznavamo dvoživke Krajinskega parka Radensko polje 
Strinjamo se, da je letošnja pomlad zelo nenavadna. Ne samo za ljudi. Tudi dvoživke, ki so v spomladanskih vece­rih aktivne zlasti v vlažnem in manj hla­dnem vremenu (nad 4 stopinje Celzija), so svojo selitev to pomlad zaradi nizkih temperatur in suše veckrat prekinile. Tako je akcija Pomagajmo žabicam na cestnem odseku med Velikim Mlacevim in Veliko Racno letos potekala skoraj dva meseca, do sredine aprila. V tako dolgem obdobju smo se imeli na ome­njenem odseku priložnost srecati tako z "zgodnejšimi" vrstami dvoživk, med ka­tere uvršcamo velikega pupka, kot tudi s hribskim urhom, ki  je to leto na pot do mrestišc krenil sredi aprila. 
Tako velikega pupka kot hribskega urha uvršcamo med evropsko pomemb­ne Natura 2000 vrste in ciljne vrste pro-jekta LIFE AMPHICON. Predvideni ukrepi ohranjanja dvoživk in obnove njihovih habitatov v Krajinskem parku Radensko polje so namrec namenjeni predvsem tema vrstama dvoživk. 
Z eno od aktivnosti projekta LIFE AMPHICON, Pomagajmo žabicam cez cesto, smo letos zakljucili, nadaljujemo pa z iskanjem mest precenja ceste, mre­stišc in poletnih bivališc velikega pupka in hribskega urha. 
Ce jih opazite tudi vi, bomo veseli, ce nam informacije o datumu najdbe, tocni lokaciji in fotografijo dvoživke posredu­jete na info@radenskopolje.si. 
Pripravila: Tina Stepišnik 

Veliki pupek (Triturus carnifex) je najvecja vrsta pupkov v Evropi. Prepoznamo ga po svetlo rjavi do temno sivi obarvanosti hrbta s temnimi pegami in rumeno oranžnem trebuhu z znacilnim vzorcem nepravilno oblikovanih pik. Na temnem grlu so opazne številne drobne bele pike. Razlika med spoloma je opazna v obdobju parjenja, ko imajo samci znacilen kožnat, visok in izrazito nazobcan hrbtni greben. Samice (na fotografiji) in mladi osebki nimajo hrbtnega grebena, pogosto pa imajo vzdolž hrbta neprekinjeno rumeno crto. 

Hrbtna stran hribskega urha (Bombina variegata) je obarvana rjavo sivo in ima drobne bradavicaste žleze, ki se koncajo z izrazitim trnom, zato je na otip hrapav. Ima znacilno živo rumeno obarvan trebuh s crno sivim lisastim vzorcem. Kadar se pocuti ogroženega, usloci hrbet in tako pokaže svarilno obarvano trebušno stran (urhov refleks). S tem plenilce opozori, da je strupen in zato neužiten. Foto: Tina Stepišnik, Krajinski park Radensko polje, LIFE AMPHICON 

Organizacijska enota Krajinskega parka Radensko polje deluje v okviru Zavoda za turizem in promocijo Grosuplje, Adamiceva cesta 15, 1290 Grosuplje. 
Dobite nas na telefonski številki: 08 20 07 156 info@radenskopolje.si  |  www.radenskopolje.si 

Nadgradnja naravoslovne ucne poti Po sledeh vodomca 

V letu 2021 je TD Cer Cerovo v okviru podukrepa Podpora za izvajanje opera-cij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost ''Lokalna akcijska skupina Sožitje med mestom in podeže­ljem'' in delnim financiranjem iz Evrop­skega kmetijskega sklada za razvoj po­deželja, nadgradilo ucno pot Po sledeh vodomca. 
»Cilj strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, je spodbujanje socialnega vkljucevanja ter boj proti revšcini in ka­kršnikoli diskriminaciji, zmanjševanje re-gionalnih razvojnih razlik in gospodarski razvoj obmocij. Poleg tega pa je cilj prispe­vati k ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturne dedišcine, kulturne krajine in nje­nih elementov.« (LAS SMP, n. d.) 
S tem projektom so table po naravo­slovni ucni poti Po sledeh vodomca bo­gatejše za QR kode, preko katerih lahko tuji obiskovalci preberejo naravoslovne vsebine v angleškem, italijanskem ali nemškem jeziku. 
Drugi del projekta pa je namenjen ranljivim skupinam: otrokom, starostni­
90 let in 90 stopnic 
kom in gibalno oviranim. Izdelanih je bilo sedem premicnih predstavitvenih panojev pod skupnim imenom Prepleti življenja. Vsebine teh panojev so gozd in gozdni rob, kamnine – kraški svet in podzemne vode, opraševalci, sadovnjak in travnik, mejica, mokrišce in bonton v naravi. Služijo kot pomemben pripomo-cek pri izobraževanju o habitatih in ob­cutljivosti ekosistemov tako v Vodomce-vi ucilnici kot pri izvedbi programov na šolah. 
Naravoslovna ucna pot Po sledeh vodomca je v casu epidemije zelo obi-skana. Urejena, oznacena gozdna pot je priljubljena lokacija preživljanja proste­ga casa, rekreacije, sprostitve. Velik obisk v casu zaprtih obcinskih meja nakazuje tudi na to, da je pot priljubljena destina­cija za krepitev telesa in duha lokalnemu prebivalstvu, kar je priložnost za pospe­šen razvoj turizma na obmocju Tabor-skega hriba. 
Veseli smo, da na spomladanskem pregledu poti Po sledeh vodomca in dela evropske pešpoti E6 nismo našli smeti, kar nakazuje, da pohodniki, lju­bitelji narave in rekreacije v gozdu upo­števajo gozdni bonton. V TD Cer Cerovo smo prepricani, da z izobraževalnimi vsebinami pripomoremo k sobivanju cloveka z naravo, kar pelje v pravo smer zelenega turizma. 
Vodomcev gaj bo svoja vrata za obi-skovalce odprl konec aprila. Za vec infor­macij in termine ogledov pa poglejte na www.cer.si. 
Marko Košcak 


Že kmalu po odkritju Županove jame v letu 1926 je v Josipu Permetu, odkrite­lju jame in vodji skupine raziskovalcev, vzniknila želja po ureditvi podzemne kraške lepotice za obiskovalce. Pred­vsem v dvajsetih in tridesetih letih prej­šnjega stoletja je stekla vrsta ureditvenih del, ki jih danes lahko štejemo kot kultur­no-zgodovinsko in tehniško dedišcino naših krajev. 
Ob odkrivanju jamskih rovov je bila vseskozi v ospredju želja najti povezavo med že dobro znano Ledenico in novo odkritimi predeli. Nekega julijskega dne v letu 1926 so raziskovalci v Vstopni, danes Permetovi dvorani, obcutili svež zrak iz vzhoda, iz smeri Ledenice, kajti tisti dan je pihal vzhodni veter. Prepih v podzemlju jamarjem navadno razkrije možnost najdbe novih predelov, zato so se raziskovalci lotili preizkusa z dimom – ob kurjenju ognja v Ledenici se je dim pokazal v Permetovi dvorani in s tem so potrdili povezavo. Delavci so odmaknili nekaj skal, ustvarili ozek prehod in kmalu odkrili miniaturen svet srebrno svetlecih kapnikov in sigovih ponev, ki je danes poimenovan Srebrna dvorana. Dlje od tu v vzhodni smeri ni šlo, zato so zatem vec let povecini raziskovali v smeri proti zahodu. 

Obiskovalci so od leta 1927 v jamo vstopali po mogocnih lesenih stopnicah skozi brezno nad današnjo Permetovo dvorano. Ker je bil vhod ozek, prepaden in nevaren za vec tisoc obiskovalcev, ki so prihajali na ogled jame, se je utrnila ideja po prekopu med Ledenico in Sre­brno dvorano. V letošnjem letu mineva 90 let od pricetka del. 
Nacrta se je bilo potrebno lotiti pre­mišljeno, nihce pa ni imel izkušenj s kopanjem vecjih podzemnih rovov. Z nasveti jim je pomagal Franc Podržaj iz Ponove vasi, ki je delal v ameriških ru­dnikih. Kopanje rova je potekalo iz Le-denice. Za dolocitev pravilne smeri so si pomagali s trkanjem kladiv po skalah na obeh straneh in sledili zvoku. Kopali so rocno, s svedri, kladivi in tudi z razstre­livom. V brezvetrnih dneh se je plin po razstreljevanju zadržal v rovu, zato se je zgodilo, da je kateri izmed delavcev izgubil zavest. Delavce so ogrožale tudi skale, ki so jih izkopali, saj so se pogosto odvalile navzdol zaradi velikega naklo­na. Kamenje, ilovico in pesek so odlagali v Ledenici, kjer je pred vstopom v rov še danes viden velik nasip. 
Gradnja 34 m dolgega rova, utrjene­ga s kar 90-imi betonskimi stopnicami, je bila zakljucena aprila leta 1935. Višinska razlika med vstopno in izstopno tocko je skoraj 20 m in nepricakovani vzpon preseneti nemalokaterega obiskovalca jame. 
Ali na podlagi umetne povezave med dvema podzemnima jamama, ki imata celo vsaka svojo referencno oz. katastr­sko številko, lahko sklepamo, da je to povezava med dvema razlicnima kraški-ma jamama? Speleologi so z raziskavami jamskih sedimentov (ilovica, pesek in starejša siga) dokazali nasprotno. 

Oba predela sta povezana v skupni podzemni sistem Županove jame, ki ga je izoblikovala nekdanja Podlomšcica. Podzemna reka je z raztapljanjem obli­kovala vsaj 710 m podzemnih rovov, njen izvir pa je bil nekje na obmocju današnje Ledenice. Kasneje je skladno z nižanjem gladine talne vode svoj izvir prestavljala nižje po pobocju in danes izvira v Podlomu. 
Zakaj je bila torej potrebna gradnja umetnega rova? Podobo Županove jame so tekom geološke zgodovine pre­oblikovali mnogi procesi. Najbolj spre­menjen je prav predel med Ledenico pa vse do Velike, cetrte dvorane Županove jame. Prvotni podzemni rovi tega pre­dela so torej zasuti pod danes znanimi rovi. Umetni prekop ima tako predvsem turisticni pomen lažjega pristopa za obi-skovalce Županove jame. 
Lucka Jere, Županova jama, TOD Grosuplje 

Deluj lokalno, vplivaj globalno! 
Javno komunalno podjetje Grosuplje je, v sodelovanju s podjetjem Humana, na obmocju obcine Grosuplje postavilo 4 zabojnike za zbiranje oblacil in obutve. 
Kaj sodi v zabojnike za oblacila in obutev? 
V ZABOJNIK SODIJO: • oblacila • obutev 

• 
hišni tekstil: posteljnina, zavese, bri­sace 

• 
modni dodatki: torbice, pokrivala, šali, pasovi 


V ZABOJNIK NE SODIJO: 

• 
poškodovan, raztrgan, umazan tekstil 

• 
tekstilni polizdelki 

• 
igrace 

• 
športni rekviziti 



Kje se zabojniki nahajajo? 
• 
Ekološki otok pri Eurospinu 

• 
Ekološki otok na Slomškovi ulici 

• 
Toplarna pri Soncnih dvorih 

• 
Družbeni dom Šmarje - Sap 



Osnovno poslanstvo Humane je po­magati najrevnejšim prebivalcem sveta in vsakomur, ki izrazi potrebo po obla-cilih. 
V Humani z zbiranjem rabljenih obla-cil in njihovo ponovno uporabo skrbijo za okolje, poleg tega pa del dobicka od prodaje kot donacijo vracajo skupno­stim. S solidarnostjo in medsebojnim so-delovanjem si prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi v Evropi, Afriki, Aziji ter Severni in Južni Ameriki. Finan­cirajo izobraževanja, gradijo ekološke skupnosti, pomagajo pri preprecevanju širjenja nalezljivih bolezni, izobražujejo mlade kmetovalce na podrocju zelene­ga kmetovanja, pripomorejo k gradnji in 


Ekologija / Zdravje in sociala 
kjer jih bodo sodelavci iz podjetja Hu­mana skrbno locili in pripravili za nadalj­njo pot. Tista oblacila, ki so primerna, jih bodo odposlali v razlicne Humanine sortirnice in trgovine z rabljenimi obla-cili, kjer bodo naprodaj. Zbrana sredstva bodo nato namenili razvoju gospodar­stva v najšibkejših državah sveta in po­moci njihovim prebivalcem. 
Socialna dejavnost HUMANE v Slo­veniji: 
Humana vsako leto sodeluje s sloven-skimi šolami, kjer z izvajanjem vzgojnih projektov spodbujajo socutje med naj­mlajšimi. V zadnjih letih so organizirali številne lokalne projekte. Niso pa poza­bili niti na vse tiste posameznike, ki so se nanje obrnili neposredno. V prihodnje želijo njihovo družbeno koristno delo­vanje v Sloveniji še razširiti in se aktivno vkljuciti v nove socialne projekte na lo-kalni ravni ter del sredstev nameniti soci­alno šibkim posameznikom. 
Javno komunalno podjetje Grosuplje naproša obcane, da kontejnerje in njeno okolico skupaj ohranjamo nepoškodo­vano in cisto, saj jih bo v nasprotnem primeru Humana primorana odstraniti, cesar pa si ne želimo, kajne? Ce opazite, da je zabojnik poln, nam lahko pomaga­te na nacin, da poklicete na telefonsko številko, ki je navedena na zabojniku, in Humano pozovete k izpraznjenju. 
V primeru, da potrebujete oblacila, vas prosimo, da jih nikar ne jemljete iz zabojnikov, saj zabojniki niso namenjeni izmenjavi oblacil, ampak le njihovi pre­daji.  Ce izražate potrebo po oblacilih, Vam svetujemo, da se obrnete na huma­nitarne organizacije, ki delujejo na ob-mocju Grosupljega. Prepricani smo, da Vaša prošnja ne bo spregledana. 
V primeru, da nam skupaj uspe obsto­jece zabojnike ohraniti nepoškodovane in njeno okolico cisto, se bomo v Javnem komunalnem podjetju Grosuplje potru­dili, da jih postavimo še vec in Vam s tem omogocimo lažje odlaganje oblacil in obutve. 
S primerno skrbjo bomo naše okolje ohranili cisto, z zbiranjem oblacil pa po­sredno pripomogli k ohranjanju zdrave družbe. 
JKPG, Anita Zore 

Primer nevestnega odlaganja odpadkov v okolje 
Prebivalce prosimo, da vsa morebitna najdišca odpadkov prijavijo medobcinski inšpekcijski službi, ki deluje znotraj Skupne obcinske uprave 5G, na številko 01 788 87 57 ali po e-pošti: inspektorat@grosuplje.si. Po možnosti najdišce tudi fotografirajte. 
Brane Petrovic 


Ne cakajmo – stop nasilju! 
Nasilje je potrebno nemudoma prijaviti! 
Ob tragicnem družinskem dogodku, ki se je zgodil v za­dnjem tednu, je treba vso pozornost nameniti tej - še vedno prikriti - problematiki. Nasilje v družini je splošen družbeni problem in pojavlja se ne glede na socialno-ekonomski po­ložaj, spol, starost, etnicno pripadnost ali druge osebne oko­lišcine družinskih clanov. Leto epidemije je stiske, ki veliko­krat vodijo tudi do nasilja, povecalo in to obdobje terja še vecjo pozornost države, lokalne skupnosti, javnih institucij in drugih organizacij. Vedno pa tudi pozornost vsakega po­sameznika, naj bo to v vlogi soseda, prijatelja, družinskega clana itd. 
Nasilje ni konflikt in zanj ni opravicila 
Na Centru za socialno delo Ljubljana opažamo, da je de­lež neprijavljenega nasilja v družini še vedno mnogo višji od uradnih podatkov. Nasilje med družinskimi clani, še posebej v intimno partnerskih odnosih, je pogosto prikrito, dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprece­vati. Žrtve pogosto potrebujejo veliko strokovne podpore in pomoci, da zmorejo spregovoriti o nasilju. Opažamo tudi, da je nasilje v družini v Sloveniji še vedno stigmatizirano in da je to-leranca do nasilja, kljub izboljšanju situacije v zadnjih letih, še vedno prevelika. Na Centru za socialno delo Ljubljana zagovar­jamo nicelno toleranco do nasilja in s svojim delovanjem aktiv-no ozavešcamo strokovno in laicno okolje pri prepoznavanju in prijavljanju nasilja. Za nasilno vedenje je vedno odgovoren povzrocitelj nasilja, nasilje ni konflikt in zanj ni opravicila! 
Podatki, ki jih centri beležijo v zvezi z obravnavo nasilja v družini, kažejo na to, da je še vedno visok odstotek primerov, v katerih so žrtve nasilja v družini ženskega spola. Posebej pou­darjamo, da so otroci žrtve nasilja tudi, ce so ob nasilju le priso­tni in ne doživljajo neposrednega nasilja, ali ce živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Otroci kot žrtve nasilja imajo prednost pri obravnavi. 
Nujnost prijave 

Vsako nasilje je potrebno prijaviti. Vsaka žrtev ima na voljo razlicne vrste in vire pomoci, s katerimi ji lahko pristojne insti­tucije pomagajo pri reševanju njene ogroženosti. Center za socialno delo je osrednja institucija pri obravnavi nasilja v dru­žini. Na centru bomo žrtvi ponudili možnost spremljevalca, ki jo lahko spremlja na Policijo, da lažje pove svojo zgodbo. 
Grožnje je vedno treba vzeti skrajno resno 
Grožnje povzrocitelja in strahove žrtve center vzame skrajno resno. Najnevarnejši cas za žensko je takrat, ko želi ali zapusti nasilnega partnerja, ker bo uporabil vse nacine, da jo bo prido­bil nazaj. Povzrocitelji navadno to pocno toliko casa, dokler jih sistem jasno in odlocno ne ustavi. Naloga centrov za socialno delo je, da skupaj z žrtvijo naredimo vse, da jo zašcitimo, pri tem pa je zelo pomembno, da žrtev natancno povprašamo o njenih strahovih in grožnjah, ki jih je izrekel povzrocitelj nasilja v družini. 
Nudenje informacij in pomoci žrtvam 
Kadar se oseba obrne na center za socialno delo zaradi nasilja v družini, ji najprej posredujemo vse informacije, ki jih potrebuje, in jo seznanimo z vsemi organizacijami, kamor se lahko obrne. Takoj od zacetka žrtvi nudimo vso pomoc, ki jo ob tem potrebuje. 
Vloga in naloge Policije 

Policija kot institucija najveckrat prva vstopa v družino, se sooci z obravnavo in preiskavo nasilja v družini. Policija ima možnost, da žrtev nasilja zašciti tudi tako, da povzrocitelju na­silja izrece ukrep prepovedi približevanja. 
Kaj lahko žrtve pricakujejo? 

• 
Center za socialno delo se je dolžan na vsak primer nasilja v družini, o katerem je obvešcen, odzvati in takoj zaceti s po­stopki za zašcito žrtve nasilja v družini, na nacin, ki je zanjo varen. 

• 
V primeru neposredne ogroženosti zdravja in življenja žrtve svoje zacetne aktivnosti takoj uskladi s Policijo in ukrepa v zašcito žrtve - pomoc pri odhodu v krizni center za žrtve na­silje, odhodu v krizni center za mlade, varno hišo ali drugo varno lokacijo oziroma napotitev v zdravstveno oskrbo. 

• 
Skupaj z žrtvijo razišce situacijo in opredeli problem nasilja, oceni njeno psihofizicno stanje in njeno socialno podporno mrežo, izdela zacetno oceno ogroženosti, pripravi varnostni nacrt z namenom zagotovitve njene trenutne varnosti in krepitve moci v konkretnem položaju. 

• 
V nadaljevanju center za socialno delo žrtev spremlja, izde-la dolgorocni nacrt pomoci za varnost žrtve, vkljuci druge 


pomembne institucije, ki so pomembne za zašcito žrtev, po potrebi sklice multidisciplinarni tim. 
Nerazumevanje položaja žrtve 
Pogosto se dogaja, da žrtve nimajo dovolj moci, da bi poi-skale pomoc. V svoji okolici žrtve pogosto naletijo na nerazu­mevanje, ali se jim celo ne verjame, prisoten je sram in strah, nekateri jih lahko celo obsojajo. Žrtev moramo opolnomociti oziroma opogumiti in spodbuditi k iskanju pomoci ali zanje sami poišcemo pomoc. 
Skrito nasilje v casu epidemije 
V casu epidemije na Centru za socialno delo Ljubljana ni­smo zaznali porasta primerov nasilja v družini, to pa ne pome­ni, da se je nasilje v družini zmanjšalo. V casu epidemije so bili po vecini družinski clani doma. Žrtev je težje klicala ali poiskala pomoc, ker je bil povzrocitelj nasilja prisoten. V tem casu je na­stala negotovost, povecan strah, nejasna prihodnost, financna stiska in so se žrtve težje tudi odlocale za odhod od doma. Žr-tve nasilja v družini so bile še bolj izolirane od sorodnikov, pri­jateljev in njim pomembnim osebam. 
V letu 2020 zabeležili 680 prijav 
Na Centru za socialno delo Ljubljana, pod katerega sodi 8 enot centra za socialno delo (Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vic Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Bežigrad, Grosuplje, Vrhnika in Logatec), smo v letu 2020 skupno beležili 680 vseh informacij oziroma prijav nasilja v družini, od tega je Policija v 125 primerih izrekla ukrep prepovedi približevanja povzrocitelju nasilja proti žrtvam nasilja v družini. Realiziranih je bilo 43 namestitev v varno okolje. 
Kam po pomoc? 
Policija (intervencijska številka)  113  
Nujna medicinska pomoc  112  
Najbližji center za socialno delo:  
CSD Ljubljana, enota Ljubljana Center, Dalmatinova ulica 2, Ljubljana  01 475 08 00  
CSD Ljubljana, enota Ljubljana Šiška Celovška cesta 150, Ljubljana  01 583 98 00  
CSD Ljubljana, enota Bežigrad Einspielerjeva ulica 6, Ljubljana  01 300 18 00  
CSD Ljubljana, enota Vic Rudnik Tržaška cesta 40, Ljubljana  01 200 21 40  
CSD Ljubljana, enota Moste Polje Zaloška cesta 69, Ljubljana  01 587 34 00  
CSD Ljubljana, enota Grosuplje Adamiceva cesta 51, Grosuplje  01 781 80 50  
CSD Ljubljana, enota Logatec Tržaška cesta 50 A, Logatec  01 759 06 70  
CSD Ljubljana, enota Vrhnika Ljubljanska cesta 16, Vrhnika  01 750 62 70  
CSD Ljubljana Koordinatorka za preprecevanje nasilja  031 390 265  
Društvo SOS telefon  080 11 55  
Društvo za nenasilno komunikacijo  01 434 48 22  
Združenje proti spolnemu zlorabljanju  01 431 33 41  

Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (Društvo Ženska svetovalnica)  031 233 211  
Psihosocialna pomoc ženskam žrtvam nasilja  01 25 11 602  
Krizni telefon cez vikende  051 33 88 11  


Znak za pomoc v primeru nasilja 

Oseba, ki doživlja nasilje, pokaže znak osebi na drugi strani tako, da najprej pokaže odprto dlan, nato palec premakne na dlan in ga pokrije z ostalimi prsti. Oseba pri tem ne uporabi no-benih besed in lahko to opravi na skrivaj, ne da bi povzrocitelj, ce je v bližini, to opazil. 
»Nalezimo se dobrih navad – cepimo se« 
Epidemija covida-19 je povzrocila eno najvecjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in ucinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. 
Najboljša zašcita je cepljenje 

K preprecevanju širjenja virusa lahko pomembno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembnejše, da upošte­vamo priporocena zašcitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj 2 metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanjšamo medoseb­ne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma. Najucinkovitejši ukrep za zašcito našega zdravja in zdravja na­ših bližnjih pa je cepljenje, ki predsta­vlja najboljšo zašcito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19. 
Okuži se lahko vsakdo od nas 

Z novim koronavirusom se lahko oku­ži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izku­šnje pa kažejo, da imajo težji potek bole-zni starejše osebe in osebe s kronicnimi obolenji (kot so kronicne bolezni dihal, sladkorna bolezen, srcno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetov­na zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporocajo cepljenje, so zato tudi kronicni bolniki in starejši od 60 let, ki predstavljajo vec kot 30 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji. 
Varnost in ucinkovitost cepiv 

Skrb glede varnosti in ucinkovitosti cepiv je odvec. Vsa cepiva morajo na­mrec skozi enake, tocno dolocene po­stopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova ucinkovitost in varnost. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkuše­na v klinicnih testiranjih, v katerih je so-delovalo vec deset tisoc ljudi in ceprav je bila casovnica strnjena, se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake. 
Zašcitimo sebe in druge 

Odlocitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posamezni­ka, odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namrec izkazujemo skrb zase in za vse okoli nas. 
Pomembno je namrec, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. 

Zato se cim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v cim vecjem številu. 
Dodatne informacije o cepivih in ce­pljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje, www.cepimose.si. 
Nacionalni inštitut za javno zdravje 


Prostovoljni bolnicar Žiga Bizjak – heroj korone 
Od predsednika RS Boruta Pahorja prejel jabolko navdiha 
Bralke in bralci slovenskih regional-nih spletnih medijev so izbrali »heroje korone«, ki jim je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor 25. marca v parku Vile Podrožnik vrocil priznanje jabolko navdiha. Prejel ga je tudi prostovoljni bolnicar RKS – OZ Grosuplje Žiga Bizjak. 
Kot prostovoljec nikoli ne pomisli na priznanja, ceprav zavzeto deluje na mnogih podrocjih. Jabolko navdiha je ponosno in spoštljivo prevzel v svojem, predvsem pa v imenu vseh tristotih prostovoljnih bolnicarjev Rdecega križa Slovenije, ki so med 28. oktobrom 2020 in 12. marcem 2021 priskocili na pomoc medicinskemu osebju pri oskrbi bolni­kov s covidom-19 na navadnih in inten­zivnih oddelkih v obeh univerzitetnih klinicnih centrih in štirih bolnišnicah ter vec domovih starejših obcanov po Slo­veniji. 
Jabolko navdiha junakom clovecnosti in upanja je prejelo 17 »herojev korone« v znak hvaležnosti za njihova srcna deja-nja v casu epidemije. 
Predsednik republike Borut Pahor je prejemnicam in prejemnikom izrekel hvaležnost za dobroto in clovecnost, brez katerih ne bi tako dobro premago­vali epidemije. »Obstajajo posamezniki, kot ste vi, ki težke obcutke spreminjajo v upanje,« je dodal predsednik in ob tem izrazil prepricanje, da bodo ravnanja »herojev korone« naletela na obcudo­vanje in pri drugih spodbudila željo, da prav tako pomagajo. 
Žiga Bizjak je prejel jabolko navdiha za požrtvovalno delo na covid oddelku Univerzitetnega klinicnega centra Lju­bljana. Poleg njega je v UKC Ljubljana pomagalo še 7 bolnicarjev RKS – OZ Gro­suplje: Barbara Markelj, Vesna Kavšek, Luka in Uroš Mehle, Luka Smrecnik, Tim Strojinc in Lenart Bucar. Vsem je to pomenilo neverjetno in pretresljivo življenjsko izkušnjo. 
Ob zakljucku dela je Uroš Mehle tako strnil svoje vtise: 
»Konec oktobra lani nas je Rdeci križ pozval na pomoc v UKC Ljubljana. Med 8 prostovoljci RKS – OZ Grosuplje sem se pozivu odzval tudi sam. Sprva sem mislil, da bomo pomagali nekaj tednov, pa bo drugi val mimo, na koncu pa sem ostal 3 mesece. 

Bil sem v drugi skupini bolnicarjev, ki so imeli uvodno predavanje 30. oktobra 2020. Predstavili so nam delovanje UKC Ljubljana, uporabo zašcitne opreme in nas napotili na naše bodoce oddelke. Prvi delavnik je bil kar na praznik 31. ok­tobra in to že takoj 12 ur skupaj. Pa nic zato, ce zmorejo sestre, bom tudi jaz, sem si mislil. 
Prvih nekaj dni sem bil bolj v vlogi opazovalca, saj so bile potrebe na oddel­ku nekaj povsem drugega kot nudenje prve pomoci, za kar smo se šolali na te-caju PP. Gledal sem kolektiv na oddelku, ki je bil zaradi razmer nabran od vsepo­vsod, iz raznih oddelkov UKC-ja. Kljub temu so delovali kot dobro namazan stroj. Medicinske sestre so izvajale nego in terapijo za bolnike. Diplomirane se­stre so jemale vzorce krvi, nastavljale ka­nale, skrbele za dokumentacijo. Zdravni­ki so predpisovali zdravila, kisik in se po najboljših moceh trudili obdržati bolnike pri življenju. Imeli smo »cisto sestro«, ki je tekala po hodnikih in prinašala posteljni-no, prepisovala vitalne znake pacientov, urejala krvni sladkor. Gospodinje so od­našale vzorce v laboratorije in prinašale zdravila iz lekarne. Vsak je imel svojo na-logo, ki jo je opravljal, da je vse gladko potekalo. 

Mene so najprej dolocili za »cistilko«. Moja naloga je bila pranje vizirjev in na­tikacev, pobiranje smeti, polnjenje ma-teriala, torej bolj režijske zadolžitve. Proti koncu sem se dovolj naucil in »napre­doval« do »ciste sestre« in sem že lahko pomagal sestram, ki so v sobah skrbele za paciente. 
Ob koncu dela bi se rad zahvalil celo­tnemu osebju na Vrazovem trgu. Hvala za vašo potrpežljivost na zacetku dela, ko sem vas le debelo pogledal. ko ste mi narocili, naj prinesem loncek za urin. Hvala za vaše ucenje, da sem vam na koncu lahko že podajal material za na­stavljanje kanalov ali odvzem krvi. Hvala za nepozabne trenutke, za smeh, ki nas je razbremenil med težkim delom. 

Skupaj smo preživeli težko obdobje epidemije, žal smo se prepogosto srece­vali s smrtjo. Vendar nas je vsak bolnik, ki je odšel ozdravljen z oddelka, dvignil in dodatno motiviral, da delamo naprej 
–
 za njih, ki se borijo za življenje. 

Marsikdaj je bila pot domov težka zaradi utrujenosti. Ko sem se peljal še zadnjic domov z dela, je bila pot še tež­ja. Ne zaradi utrujenosti, temvec zaradi vseh lepih spominov, ki so privreli v misli, in vseh prijateljskih vezi, ki so se spletle med nami. Zagotovo se bomo še srecali 

–
 upam, da ne v bolniški sobi, temvec na prijetnem druženju.« 


Ob tej priložnosti vabimo srcne ljudi, da se vkljucijo v vrste naših prostovoljnih bolnicarjev. Za vec informacij smo na vo­ljo na telefonski številki 051 380 351. 
Anica Smrekar 

50 Pomladi šole na Tovarniški 
Osnovna šola Louisa Adamica Grosu­plje šteje že vec kot 90 let, njena najvecja enota, maticna enota na Tovarniški, pa v letošnjem letu praznuje 50 pomladi. V cetrtek, 25. marca 2021, jih je obeležila s cudovito in seveda praznicno obarvano spletno prireditvijo. 
Ob tej priložnosti sta nas nagovorila ravnateljica šole Janja Zupancic in župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic. 
»Zgodba se zacne leta 1971, ko je lokal­nim oblastem uspel ogromen podvig, da so zgradili to cudovito, za tiste case izredno moderno šolo,« je povedala ravnateljica Janja Zupancic. V tistem letu pa je tudi minevalo 20 let od smrti pisatelja Louisa 


Adamica in tako se je obcinski svet od­locil, da novo šolo poimenuje po njem. 
»Louis Adamic je pisal zgodbe. In zgodbe ustvarjamo tudi vsi mi, skupaj z ucenci, ki so to šolo v teh mnogih letih obiskova­li,« je ob tem dejala Janja Zupancic. Ob številnih uspešnih poteh, po katerih sto­pajo nekdanji ucenci šole, se mnogokrat sprašujejo in cudijo, kaj jim je šola dala, kakšno moc, navdušenje, ustvarjalnost, da so odlocno poleteli v svet in uspeli. 
»Eno leto pred jubilejem pa je šola dobi-la cudovito darilo, prizidek, športno dvora-no, dodatne površine za pouk športa. Novi prostori nudijo nove priložnosti. Dobro jih izkoristimo,« je z navdušenjem in lepo popotnico za naprej svoj govor sklenila ravnateljica šole. 
»Župan si nadene župansko verigo ob res posebnih in svecanih priložnostih. Ce kdaj, potem je 50 let Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje takšna posebna prilo­žnost,« pa so bile uvodne besede župana dr. Petra Verlica. Ucenkam in ucencem, staršem, ravnateljici, uciteljskemu ose­bju ter ostalim zaposlenim na šoli je ob tem visokem jubileju iskreno cestital. 
Kar nekaj poti v tem desetletju, odkar je na mestu župana Obcine Grosuplje, so ubirali tudi skupaj. Posebej hvaležen je, da je imel vsako leto ob prvem šolskem dnevu priložnost nagovoriti prvošolcke. To je bil vedno poseben dan. 
Sicer pa v imenu Obcine Grosuplje kot ustanoviteljice javnega zavoda osnovne šole lahko pove, da se je tudi v teh zadnjih letih kar nekaj postorilo, da se v prostorih šole vsi lepo pocutimo. Tako na maticni, ki praznuje 50 let, kot na njeni dislocirani enoti, pa tudi na do še nedavnega štirih, sedaj pa njenih treh podružnicnih šolah. 
Spomni se, da smo pred 10 leti pre­dali namenu prenovljeno šolo na Kopa­nju, ki je danes prava lepotica. Kmalu za tem smo nadzidali šolo v Šmarju - Sapu, ki je tako dobila še manjšo telovadnico, nove ucilnice, lahko pa je stopila tudi na samostojno pot kot tretja osnovna šola v naši obcini. Spomni se tudi, kako smo preuredili dislocirano enoto na Adami-cevi ter obstojeco telovadnico v enoti na Tovarniški, ki pa je lani septembra pri­dobila tudi kar osem novih lepih, svetlih ucilnic ter novo športno dvorano. 
»Vseh teh uspehov se veselimo skupaj in zato še enkrat, iskrene cestitke ob tem jubileju,« je svoj govor sklenil župan ter 

še povedal, da smo na šolo vsi zelo po­nosni. 
Prireditev nas je nato popeljala sko­zi vseh 5 desetletij šole in nas spomnila na najpomembnejše dogodke, ki jih je v tem obdobju doživela. Ob velikih spre­membah v družbi in šolstvu se je razvija-la in rastla ter nas razveseljevala in nam bila za zgled z izjemnimi uspehi in lepimi rezultati ucencev na najrazlicnejših po­drocjih, s sodelovanjem z drugimi šolami in svojo mednarodno odprtostjo, s svojo ekološko in dobrodelno usmerjenostjo. 
Prireditev so zaznamovali tudi glas­bena, likovna in gledališka ustvarjalnost ucencev, pogovori in intervjuji z aktual­nimi in nekdanjimi ucenci šole ter spo-mini in vošcila nekdanjih strokovnih de­lavcev. 
Ce še niste uspeli, lepo povabljeni, da si jo ogledate: https://www.oslag.si/ 
spletna-prireditev-ob-50-letnici-tovarni­ske/. 
Tako kot se zakljuci prireditev, tudi mi zakljucimo z besedami, ki jih je na list pa-pirja v enem izmed svojih pisem mami zapisal Louis Adamic: »Draga mati! Že dolgo vam nisem pisal. Piše se leto 1942 in pri nas je vojna že v polnem razmahu. Ko sem pred 20 leti priplul v Ameriko, nisem poznal banan, niti da jih je potrebno olu­piti. Danes me pozna že marsikateri Ame-rican, ki zna brati. Naslednji mesec bom vecerjal s samim predsednikom Roosevel-tom v Beli hiši. Do tu me je prignala moja radovednost, moja nepremagljiva strast. Vse sem hotel slišati, vse vedeti.« Takšna sila je torej gnala Louisa Adamica, ki mu je s trudom in z vztrajnostjo uspelo. 
Jana Roštan 


Mednarodno srecanje M@KERS – na daljavo na OŠ Brinje Grosuplje 

Clani dvoletnega mednarodnega Era­smus+ projekta, v katerem poleg Slove­nije sodelujejo še Norveška, Italija, Velika Britanija ter Latvija, tudi v casu epidemi­je nadaljujemo s projektom ''m@kers''. Mentorji in ucenci OŠ Brinje Grosuplje smo v zanimivih dejavnostih na daljavo ustvarjali v preteklem mesecu. 
Osrednja tema partnerstva je bila tokrat razvijanje podjetništva. S projek-tom, ki se zakljucuje cez dober mesec, smo želeli spodbuditi podjetniško raz­mišljanje pri ucencih in razvijati digital-no pismenost. Rdeca nit vseh dejavnosti je vseživljenjsko ucenje in timsko delo. 
Kljub pandemiji smo se odlocili, da s Udeležili smo se delavnice o aplikaciji organizirali gostitelji iz Walesa. Dobra projektom nadaljujemo. Od 23. do 25. Jamboard, kjer smo se na kratko predsta-stran dela na daljavo je zagotovo v tem, marca smo se ponovno udeležili med-vili, nato pa pojedli okusno kosilo. Svoje da lahko s klikom zelo hitro potuješ med narodnega srecanja, ki je tokrat potekalo delo smo naslednji dan predstavili ucen-državami. Na delavnici smo izvedeli, na na daljavo in ne v živo, kar bi nas veliko cem iz ostalih držav. Ucenci so nestrpno kaj moramo biti pozorni, ko oblikujemo bolj razveselilo. Srecanje je potekalo v pricakovali vecer in klepet z norveškimi in objavljamo video posnetke na spletu. dveh locenih skupinah. V prvi skupini so prijatelji v apliakciji Microsft Teams. Okrepljeni z novim znanjem smo dan za­sodelovali ucenci in ucitelji iz Walesa, Ita-Drugi dan srecanja se je zacel s poz-kljucili s snemanjem videa. lije (z Elbe) in Latvije, v drugi pa Italijani dravom na daljavo. Ucenci so porocali Zadnji dan smo ocenjevali video po-(Agliana), Norvežani in mi, ekipa OŠ Bri-o kuharskih podvigih prejšnjega dne, snetke, ki smo jih pripravili. Naše so oce­nje Grosuplje. nato pa še o vecernem druženju z nor-njevali ucenci iz Norveške in Italije, mi 
Prvi dan so se ucenci, ki so sodelova-veškimi vrstniki. Tokratna naloga je bila pa njihove.  Izdelovali smo origami crke, li na srecanju, predstavili in na zabaven povezana s prihajajocimi prazniki. Izde-s katerimi smo polepšali naš pano z na-nacin spregovorili o svoji šoli. Po uvodni lovali smo volnene cofke, ki so se kma-pisom M@kers. Udeležili smo se srecanja predstavitvi je sledilo kuhanje tradicio-lu spremenili v mednarodne pišcancke. na daljavo in izbrali najboljši video ter nalnega kosila. V naši gospodinjski ucil-M@kersi smo ponovno dokazali, da do-podali povratno informacijo, kaj nam je nici je zadišalo po domaci goveji juhici, mišljija ne pozna meja. Dopoldne smo bilo všec in kaj bi se dalo še izboljšati. Sle­belokranjski pogaci in sirovih štrukljih. se pridružili spletni delavnici, ki so jo dilo je slovo na daljavo, kar je bilo lažje, kot ce bi se poslavljali v živo. Za zakljucek smo se okrepcali še s pico in pokramljali 
o vtisih celotnega srecanja. Zadovoljni z mislijo, da se srecamo maja ob zakljucku projekta, smo se odpravili domov. 
Erika Leban Zaletelj 


OGLASNI CLANEK 


Dejan Vunjak: »V simbiozi z glasbo sem preživel lepo otroštvo.« 
Mlademu in vedno nasmejanemu slovenskemu glasbeniku Dejanu Vu­njaku je bila glasba položena v zibko. Že v otroštvu se je mudil na ocetovih nastopih in z žarom v oceh opazoval veselje, ki ga glasba budi v cloveku. Glasbeno pot je zacel v Glasbeni šoli Grosuplje, kjer je pridobil temelje za uspešno glasbeno kariero in si nabral spomine, o katerih vedno rad sprego­vori. 
S šestimi leti si se vpisal v Glasbe-no šolo Grosuplje na kitaro, po nekaj letih tudi na tolkala. Kakšne spomine imaš na glasbeno šolo? 
Na misel mi najprej pride druženje, zabava, prijatelji in obilica lepih spomi­nov. Tam sem spoznal svojega najbolj­šega prijatelja, bobnarja Tilna Zakrajška (sedaj že ucitelja na isti šoli), s katerim še danes sodelujeva. Šolski nastopi so mi pomagali k samozavesti na odru in odgnali tremo. Zahvaljujoc prijaznim, a strokovnim profesorjem sem pridobil trdna znanja, da sem lahko nadaljeval glasbeno izobraževanje ter diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo. 
Glasbene šole imajo zaradi siste­mizacije omejitev vpisa, zato ucenci najprej opravljajo sprejemni preiz­kus. Je bilo hudo? 
Ocitno ni bilo nic groznega, saj se jih sploh ne spomnim (smeh). Sprejemni preizkus je namenjen prepoznavanju posluha, smisla za ritem ter glasbenega spomina s ploskanjem in petjem pesmi­ce. 
Kaj te je navdušilo za vpis v Glas­beno šolo Grosuplje? 
Ob spremljanju ocetovih nastopov je 




Za.ni svojo glasbeno pot 
na sprejemnih preizkusih Glasbene šole Grosuplje 
22. in 29. maja od 9. do 12. ure in 
26. maja od 18. do 20. ure v prostorih matine  ole Grosuplje. 
rasla v meni želja po igranju na bobne. Vedno sem bil kje blizu njih in navduše-no opazoval bobnarja, kako je ob igra­nju preprosto užival. Želel sem si, da bi jih znal igrati tudi jaz, zato so me starši vpisali v glasbeno šolo v Grosupljem, ki je bila že takrat na dobrem glasu. 
Za tolkala sem bil še premlad in sem se najprej lotil ucenja kitare, ki jo je igral tudi oce. A želja po bobnih je bila preve­lika. Po nekaj letih so se mi uresnicile sa­nje in sprejeli so me na oddelek tolkal, ki sem si jih izbral za nadaljnje izobraže­vanje. Vsa znanja mi danes še kako prav pridejo pri nastopih, saj smo v glasbeni šoli tudi veliko peli. 
Veliko si že povedal o zabavnih straneh glasbene šole, kaj pa ti je šlo najbolj »na živce«? 
Vaja (smeh). Iskreno povedano, ni­sem bil prevec priden pri vadbi. Pri po­uku sem pridno delal, a ko sem moral vaditi sam, nisem bil tako zagrizen. Am-pak tudi to je pomemben del glasbene izobrazbe, saj te nauci delovnih navad, ki so v življenju neprecenljive. 
Kako so te pridobljena znanja in delovne navade opremile za uspešno glasbeno kariero? 

V Glasbeni šoli Grosuplje sem se na-ucil, da nic ne pride z danes na jutri. V vse, kar si v življenju želiš, moraš vložiti trud, da se ti potem povrne. V glasbeni šoli se nauciš discipline in vztrajnosti. 
Bi otrokom priporocil vpis v Glas­beno šolo Grosuplje? 
Otrokom šolo z veseljem priporo-cam! Tam so dobri in življenjski profe­sorji, odlicni pedagogi. Caka jih delo, a tudi veliko zabave in prijateljev. Naš bend bo pocasi potreboval nove glas­benike in si tudi zato želim, da se cim vec otrok vpiše v Glasbeno šolo Grosu­plje (smeh). 
Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje) 

Z GROŠem pestro tudi v pomladi 
Študentski klub GROŠ v pomlad vsto-pa z zdaj že tradicionalnim projektom za študentske družine in željo seljenja dogodkov nazaj iz virtualnega v fizicno okolje. 
Mesec marec smo, tako kot že nekaj let, zagnali s projektom: Groševe mamice in ocki, pri katerem pomagamo clanom, ki so že v študentskih letih postali starši. V sklopu tega projekta so bili študent-skim družinam podeljeni boni za otro­ško trgovino Baby center in trgovino DM v Grosupljem ter nekaj prakticnih daril. V upanju po ponovnem brezskrbnem raziskovanju domacih in tujih držav pa smo 26. marca izpeljali potopisno preda­vanje. Študentki Anamarija Ahlin in Anja Malovrh sta z nami delili izkušnjo pole-tnega dela in potovanja po Združenih državah Amerike. 
Nov mesec je prinesel tudi novo sode­lovanje s knjižnico Ivancna Gorica. Tako smo v okviru projekta Srecava se v knji­žnici pripravili že drugo ulicno razstavo z naslovom Staroverec, ne pogan. Na ogled je svoje risbe postavila mlada umetnica Kristina Klemencic. 

Bodite na preži, saj bomo poskrbeli za super dogodke tudi v prihodnje. Tako boste lahko z nami osvajali lokalne vrho­ve v obcinah Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, s cimer spodbujamo ak­tivno življenje v karantenskem casu ter oddih od vsakdanjega vrveža v naravi. Lepote domacega in širšega okolja pa bomo lovili tudi skozi fotografski objek­tiv. 
Uradne ure ostajajo v že ustaljenih tirnicah. V Grosupljem uradne ure po­tekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 18. in 20. uro, v Ivancni Gorici le ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa uradne ure potekajo po predhodnem dogovoru. Vec informacij o prihajajocih dogodkih in delovanju kluba najdete na spletnih omrežjih, zato vas lepo povabi-mo k spremljanju objav na naših facebo­ok in instagram profilih ter spletni strani www.klub-gros.si. 
Groševcu ni nikoli dolgcas! 
Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 


Novice iz društva upokojencev Šmarje - Sap 
PRVI MESECI LETA 2021 

Zaradi koronavirusne epidemije nam je normalno druženje še vedno onemo-goceno. Nekako smo se navadili na to. Vsi bi radi ostali zdravi in seveda živi. Se-daj nihce vec ne rece: Jaz se tega nic ne bojim … Jaz nic ne dam na to… Gre za odgovornost do sebe in drugih. 
Uradna ura v društveni pisarni: 

Nic rednega sestajanja nimamo. Pred­sednica, podpredsednica, tajnica in bla­gajnicarka prihajamo urejat zadeve vsa­ka zase. O vsem pa se posvetujemo po telefonu. Ce nas kaj nujno potrebujete, poklicite in vse se bomo zmenili. Sedaj pred pisarno za državne praznike tudi mi obesimo zastavo. Obesite jih tudi vi. 
Redno delo: 

Pošiljamo cestitke ob okroglih jubi­lejih, opravimo pozornosti ob smrtih clanov, placujemo racune in urejamo drugo pisarijo. Po potrebi sodelujemo z Obmocno in Pokrajinsko zvezo ter ZDUS-om. 
Clanarina 2021: 

Od clanov denarja še nismo zaceli po­birati, ker morajo poverjeniki od hiše do hiše, vsak približno k dvajsetim. Bodo pa najbrž kmalu zaceli. Ob snidenjih upo­števajte zdravstvena navodila. Dobili boste tudi letošnji program dela. Po pol evra clanarine ZDUS-u in po 12 evrov za 10 clanarin posmrtninskega sklada smo posodili kar z društvene blagajne. 
Obcni zbor: 
Nismo ga mogli izpeljati normalno kot prejšnja leta. Odlocanje, posebno o financah, pa je zaradi oddaje porocila nujno potrebno. Zaradi posebnih raz-mer lahko sklepe enakovredno sprejema kar upravni odbor. Odlocili smo se za dopisno sejo. Že februarja smo clanom v pregled poslali vse potrebno gradivo, kot za pravi obcni zbor. Kmalu smo dobi-





Pokrajinski šport DU: 

Pikado, šah, namizni tenis, balinanje, kegljanje. Datumi in tekmovališca so že doloceni. Tudi Šmarje je zraven, saj naj bi bili spet organizator množicne tekme v pikadu. Bo, kadar bo … 
Za zakljucek: 

Takole pac je. Ko bo možno vec in drugace, vas bomo pravocasno obvesti­
li. Vse vas lepo pozdravljamo, posebno pa še tiste, ki letos praznujete visoke ži­vljenjske jubileje. 
Hvala predsedniku krajevne sku­pnosti in županu za tako prisrcno po­hvalo našega dela. 
Vodstvo društva: 
Špela, Vida, Jožica in Anka 

li vrnjene izpolnjene glasovnice. Z vsem so bili seznanjeni tudi clani inventurne komisije, nadzornega odbora in poverje­niki. Urejeno pošteno in natancno! 
Program dela za leto 2021: 

Vse je že pripravljeno. Ni bilo dosti dela. Kar lanskega smo prepisali, spre­menili smo le datume. Vemo pa, da mar-sicesa ne bo možno organizirati. A nic zato, imamo cas cakati. Že upanje, da se bomo kmalu imeli lepo kot prejšnja leta, nas greje in povezuje. Ce nam bo denar ostal, boste pa pred novim letom spet vsi prejeli darilce. 
Skupno letovanje v Izoli: 

Od 16. do 23. septembra bo, ce bo le možno, 30 mest je rezerviranih. Kmalu se prijavite kar po telefonu. 
Ženski pevski zbor: 

Ni še možno, le takole: »Ali že kaj po­jete?« Pomislek in kratek odgovor: »Ja, vsak zase, doma …« 
Organizirana rekreacija: 

Lahko se je zacel namizni tenis, ker jih je malo v veliki telovadnici. Tudi balinarji so že v akciji. Je pa veselje gledati veliko sprehajalcev po Šmarju ter bližnji in dalj­ni okolici. 
Takoj, ko bo to mogoce se bomo ponovno srecali 
Covid-19 je marsikomu od nas kore­nito spremenil življenjski slog. Protiko­ronski ukrepi, predvsem pa skrb za naše zdravje ter zdravje vseh okoli nas, so nam onemogocili marsikatero od naših obi­cajnih aktivnosti. Tako so svojo dejavnost morala trenutnim epidemiološkim raz­meram prilagoditi tudi razlicna društva, v katerih delujemo. 
Eno takšnih je tudi Obmocno združe­nje veteranov vojne za Slovenijo Grosu­plje, ki že 24. leto skrbi za ohranitev pozi­tivnih vrednot slovenske osamosvojitve ter osamosvojitvene vojne v obcinah Grosuplje, Dobrepolje in Ivancna Gorica. Naša skrb je posvecena tudi našim clani-cam in clanom, veteranom vojne za Slo­venijo. Zavedamo se, da vecina od njih potrebuje neposredni stik in druženje s svojimi soborci, kar pa je v danih razme-rah onemogoceno. Toda takoj, ko bodo razmere dopušcale, bodo ponovno zaži­vele vse naše aktivnosti. 
Udeleževali se bomo razlicnih poho­dov in spominskih svecanosti, posvece­nih slovenski osamosvojitvi. Še posebno pozornost bomo posvetili dogodkom izpred tridesetih let. Zaživele bodo šaho­vska, kegljaška in strelska sekcija. Udele­ževali se bomo veteranskih tekmovanj ter nekatera tudi sami organizirali. Podali se bomo na izlet v kraje, pomembne za slovensko osamosvojitev. Programe za vse aktivnosti imamo pripravljene. Pred­sedstvo združenja jih je na svojih, sicer korespondencnih sejah, že potrdilo. Ca­kamo le, da nam epidemiološke razmere omogocijo njihovo uresnicitev. Takoj, ko bo to mogoce, se bomo srecali tudi na zboru clanov. 

V preteklem letu smo bili clani združe­nja kljub vsemu pogosto v stikih, ceprav najveckrat le telefonsko ali pa preko ele­ktronske pošte. Pomagali smo jim pred­vsem z nasveti o uresnicevanju njihovih pravic, ki jih je prinesla sprememba zako­na o vojnih veteranih. Ta namrec državlja­nom z urejenim statusom veterana daje dolocene pravice že z dopolnjenim 
50. letom starosti. 
Z upanjem, da se epidemiološke razmere cim prej 


izboljšajo, želimo tako svojim clanicam in clanom kot tudi vsem ostalim obcankam in obcanom, da ostanete zdravi. Za to pa lahko v veliki meri z odgovornim odnosom do vseh potrebnih ukrepov, vkljucno s ceplje­njem, poskrbimo tudi sami. 
Na koncu pa vsem svojim clanicam in clanom ter vsem obcankam in obcanom cestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela. Naj zastave na naših domovih za­plapolajo prazniku v pozdrav. 
Franci Zorko - sekretar OZVVS Grosuplje 


Društva / Šport 


Manjkala je samo še pika na i 
Na kvalifikacijah za evropsko prven­stvo reprezentanca mlajših kadetinj druga. Cakajo jo še dodatne kvalifika­cije v maju. V reprezentanci tudi Maša in Tara iz ATK Grosuplje 
Od 12. do 14. marca 2021 je v Zadru na Hrvaškem potekal odbojkarski kvalifi­kacijski turnir za mlajše kadetinje. V dveh skupinah je nastopalo šest reprezen­tanc, poleg Slovenije še Hrvaška, Avstri­ja, Madžarska, Izrael in Ceška. Na evrop­sko prvenstvo se je neposredno uvrstila le zmagovalka turnirja. 
V prvi tekmi so se Slovenke po vod­stvu Avstrije z 2 : 0 le uspele sprostiti in zaigrati kot znajo. Po izenacenju na 2 : 2 v setih jim je uspelo s 15 : 12 dobiti tudi skrajšani peti set za zmago s 3 : 2. V drugi tekmi so bile naše kadetinje prepricljivo boljše od reprezentance Hrvaške in si z zmago s 3 : 0 zagotovile prvo mesto v skupini ter uvrstitve v polfinale, kjer so se za vstop v finale pomerile z Madžarsko. 
Slovenke so znova pokazale odlicno igro in si na krilih Maše Pucelj in Mije Šiftar z zmago proti Madžarkam s 3 : 0 odprle pot v finale. 
V finalu je bila na nasprotni strani mreže reprezentanca Ceške. Cehinje so bile pred odhodom v Zadar mesec dni 
Odbojkarska zveza Slovenije, reprezentanca Slovenije, mlajše kadetinje 2021, Maša Pucelj (7) in Tara Filipic (13). 
in pol na pripravah v Mariboru in se ta cas šolale na daljavo. Po tekmi se je po­kazalo, da je bila ravno uigranost in vecji izbor igralk tisti jezicek na tehnici, ki je na koncu prevagal v korist Cehinj. Te so že pred zacetkom kvalifikacij veljale za favoritinje in tak je bil tudi zacetek tek-me. Cehinje so povedle z 2 : 0 v setih, a se Slovenke niso predale. Uspele so izena-citi na 2 : 2 in o zmagovalkah turnirja in reprezentanci, ki se bo neposredno uvr­stila na evropsko prvenstvo, je odlocal skrajšani peti set. Cehinje so ga v napeti koncnici odlocile v svojo korist s 15 : 12 in se veselile zmage s 3 : 2. Slovenke so si z 2. mestom zagotovile igranje na do-datnih kvalifikacijah, ki bodo v mesecu maju.  Nasprotnice še niso znane. 
Casti igranja in povabilu v državno re-prezentanco sta bili veseli tudi Maša Pu­

celj in Tara Filipic, igralki ATK Grosuplje.  kšna razpoložena soigralka in Slovenke  renca še vecja, saj se bodo na njih zbrale  
Maša je bila skupaj z Mio nosilka igre, in  bi lahko pripravile veliko presenecenje.  najboljše drugouvršcene reprezentance  
kot se je pokazalo v finalu, so Cehinje do- Kljub temu niso razocarale. Dokazale  iz marcnih kvalifikacij. Med njimi bodo  
bro vedele, od kod jim grozi najvecja ne- so, da imajo v reprezentanci dve izjemni  tudi reprezentance, katerih clanske eki­ 
varnost, in temu prilagodile svojo igro. V  posameznici, pred katerima je še svetla  pe so med najboljšimi v Evropi.  
igri se je poznala utrujenost naših dveh najboljših igralk. Manjkala je samo še ka­ odbojkarska prihodnost. Na dodatnih kvalifikacijah bo konku- Za Odbojkarsko društvo Flip flop, Darko Pucelj  
ATK Grosuplje na koncnem 5. mestu  

Clanska ekipa grosupeljskih odbojkaric v državnem prvenstvu ponovila lanski uspeh. 
Kljub omejitvam in prekinitvam med prvenstvom zaradi znanih vzrokov je Odbojkarski zvezi Slovenije le uspelo iz­peljati redni del prvenstva v 1. A državni ženski ligi in pred koncno odlocitvijo so samo še tekme za naslov državnih prva­kinj in tekme za 3. mesto. 
Letošnji tekmovalni sistem se je ne­koliko razlikoval od prejšnjih let in v rednem delu prvenstva so bili odigra­ni trije krogi. Kljub zanesljivi tockovni prednosti Grosupeljcank po dveh odi­granih krogih pred ostalimi tekmicami v spodnjem delu prvenstvene lestvice je bilo zato mnogo bolj negotovo na­daljevanje. Ce so igralke Luke Koper in Ankarana mnogi že videli v kvalifikacijah za obstanek v 1. A državni ligi, so Kopr-canke zacele premagovati tekmice in se po tockah nevarno približale ATK Grosu­plje in OD Krim. Na gostovanju pri Luki Koper so Grosupeljcanke po vodstvu z 2 : 0 v setih dovolile gostiteljicam, da ize­nacijo na 2 : 2 in te so nato v nadaljeva­nju dobile še skrajšani niz z 19 : 17 in se veselile zmage s 3 : 2. V nadaljevanju so Dolenjke premagale OD Krim s 3 : 1, kar jim je na koncu s 23 osvojenimi tockami zadostovalo za koncno 5. mesto v držav­nem prvenstvu 2020/2021. 
V koncnici na dve dobljeni tekmi so igralke ATK Grosuplje v cetrtfinalu mora­le priznati premoc GEN-I iz Nove Gorice. V obeh tekmah so bile boljše Primorke in se z zmagama s 3 : 0 uvrstile v polfinale. 
Za Grosupeljcanke so igrale: Neja Habjan, Karin Pavic, Hana Koletnik, Eva Kogelnik, Taja Kobilica, Neja Strgar, Naja Kukman (v ligi med najboljšimi bloker­kami), Ula Koletnik, Tajda Lovšin, Manca Lenart, Klavdija Což, Helena Mijoc (med najboljšimi napadalkami), Anja Macek in Maša Pucelj (najmlajša med vsemi igral­kami, ki so nastopale v prvenstvu) pod vodstvom trenerjev Matije Slobodnika in Roka Puclja. 
Žal so bila prekinjena tekmovanja pri starejših deklicah in kadetinjah, kjer je Grosupeljcankam kazalo odlicno. V obeh kategorijah so bile vodilne v svoji pred­tekmovalni skupini in brez poraza tik pred uvrstitvijo v 1. ligo, kjer bi padla od­locitev o letošnjih državnih prvakinjah. 

Po zakljucku prvenstva je z doseže­nim uspehom clanske ekipe zadovoljen tudi dolgoletni predsednik Odbojkar­skega društva Flip flop Marko Potokar. Veseli ga, da so društvu kljub omejitvam in težavam pri  poslovanju ostali zvesti vsi donatorji. Zahvaljujemo se gene-ralnemu pokrovitelju Avto Transporti Kastelec, podjetjema Omaplast in AM inženiring, ostalim donatorjem in Obcini Grosuplje. 
Matija Slobodnik, trener: »Zastavlje­ne cilje smo uresnicili, žal nam je lahko le, da nismo bolje odigrali zakljucnega dela. Letošnja sezona je bila popolno-ma drugacna kot vse do sedaj. Poleg tega, da je bila ekipa pomlajena, smo se morali spopadati še z epidemijo, katera je definitivno vplivala tako na nas kot tudi na druge ekipe v ligi.  Kljub vsem prekinitvam in omejitvam treningov ter tekem med sezono je ekipa dobila ogro­mno znanja in izkušenj, za katere želim in upam, da jih prenesemo v prihodnjo sezono. Imamo odlicno ekipo, na katero je celoten trenerski štab ATK Grosuplje zelo ponosen«. 

Za Odbojkarsko društvo Flip flop Darko Pucelj, foto: Tara Filipic 


Mirovanje izkoristili za obnovitvena dela 
Velikonocno zaprtje države je spet  Prav tako potekajo intenzivna dela v dru­ ve, ki jih pripravlja trener Urban, pa so v  
ustavilo tudi vse dejavnosti na nogome­ gih prostorih kluba, mirovanje na igrišcu  slabem mesecu že postale legendarne.  
tnem stadionu v Brinju. Namesto tega pa  pa so izkoristili še za obnovitev zeleni- Mladi športniki in njihovi trenerji se naj- 
so bila obnovitvena dela v polnem teku.  ce, da je urejena in osvežena pricakala  bolj nadejajo, da je bila to zadnja ohro- 
V roke je pljunilo nekaj ocetov selekcije  vnovicen prihod nogometnih cevljev na  mitev zaradi epidemije.  
U11 in v enem dnevu postavilo klubsko  igrišce. Odprli so tudi uradni klubski Tik  Barbara Pance  
brunarico, ki bo namenjena nogome- Tok profil, kjer lahko spremljate nekoliko  
tašem in njihovim staršem. Vanjo bodo  bolj zabavno vsebino delovanja klubskih  
postavili aparate z osvežilnimi napitki.  selekcij, posamezne hudomušne obja- 


S tekmovanjem zacele tudi mladinke 

Zakljucek clanskega državnega pr-venstva se žal ni razpletel po željah Gro­supeljcank. Nadležni virus se je v nepra­vem trenutku preselil v garderobo deklet in jim skupaj z natrpanim tekmovalnim ritmom preprecil uvrstitev v polfinale državnega prvenstva. Clanska ekipa ŽKK Grosuplje je tako sezono zakljucila na 5. mestu v državi. 
Mladinke so po 175 dneh znova stopi­le na tekmovalno igrišce ravno ob med-narodnem dnevu oseb z Downovim sin-dromom, zato so v znak podpore tekmo odigrale obute v razlicne nogavice. Tek-mo proti ekipi Maribora so sicer izgubile s 67:74, verjamemo pa, da bodo po tako dolgem premoru kmalu ujele tekmoval­ni ritem. 
Nikakor ne smemo pozabiti in še po­sebej pohvaliti prizadevnosti deklet v mlajših selekcijah, ki ves cas pridno treni­rajo. Kadetska ekipa je pred dnevi dobila zeleno luc tudi za nadaljevanje tekmova­nja, medtem ko sta ekipi U15 in U13 v tej sezoni odigrali le nekaj jesenskih tekem. Še dlje so brez odigrane tekme naše naj­mlajše, ki tekme niso odigrale že vec kot leto dni. 
Razveselila pa nas je novica, da je nekdanja igralka ŽKK Grosuplja Zala Friškovec s svojo madžarsko ekipo KSC Szekszárd osvojila 3. mesto v FIBA Euro-Cup Women. Zala je bila najuspešnejša strelka svoje ekipe skozi celotno tekmo­vanje. 
Ženski košarkarski klub Grosuplje 

Nasveti za vecjo varnost motoristov 
Objavljamo koristne napotke, name-njene voznikom enoslednih motornih vozil. 
Vsem voznikom enoslednih motor-nih vozil svetujemo, naj bodo pred­vsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! 
To velja še zlasti spomladi, na zacetku motoristicne sezone, ko je asfaltna po­vršina še vedno hladna in ne omogoca optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišcu veli­ko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvla­dovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. 
Prav tako svetujemo voznikom dru­gih vozil (osebnih in tovornih avtomo­bilov), naj vozijo previdno, pri cemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. 
Spomladi se po »zimskem spanju« na ceste vrnejo motoristi. Najbolj neucakani sedejo na motor ob prvih soncnih žarkih, ko razmere na cesti še zdalec niso ideal-ne. Da bi bila motoristicna sezona prije­tna in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti. Nikar ne preskocite priprav. 
Zelo pomembno je, da lahko motor-no kolo vozijo le osebe, ki posedujejo veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije, saj lahko policisti v naspro­tnem primeru na podlagi 23. clena ZPr-CP opravijo zaseg motornega vozila. 
Vozniki motornih koles in koles z motorjem! 
• 
Pred vožnjo preverite zracni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. 

• 
Pri vožnji dosledno uporabljajte za-šcitno motoristicno celado. Pravilno 



si jo zapnite. Cist vizir vam omogoca potrebno vidljivost. 

• 
Ne pozabite na oblacila s šcitniki. 

• 
Motorno kolo je ozko, zato vas pri vecji hitrosti drugi prometni udele­ženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okolišcinam, da vas bodo drugi pravocasno opazili, pa tudi vi njih. 

• 
Poskrbite tudi, da boste cim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luci. Nosite zašcitna oblacila s cim vec odsevniki (nalepkami, trako-


vi) in celado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. 

• 
Pri vožnji skozi levi ovinek se odma­knite od locilne crte na sredini voz­išca, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišcu za nasprotni promet. 

• 
Hitrost in nacin vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minu­tah deževja. 

• 
Ce vaše motorno kolo nima zavorne­ga sistema ABS, v dežju ali na spolz­


kem vozišcu ne zavirajte na talnih oznacbah. 

• Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). 
• 
Reakcijski cas v idealnih pogojih je 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem pro-metu v povprecju 1 sekundo, pri nez­branem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali vec. 

• 
Zavorna pot do ustavitve je pri hitro­sti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavlja­nja je seštevek reakcijske in zavorne poti. 


• Ne vozite, ce ste uživali alkohol, ma-mila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Damjan Lencek Pomocnik komandirja 



Pomlad bo na tvoj vrt prišla, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Oh, in kako je hiša prazna, odkar vec tebe ni, prej domaca in prijazna, zdaj samotna, otožna tam stoji. 
(Simon Gregorcic) 
ZAHVALA 
Žalujoci vsi njeni najdražji 


Pomlad bo na tvoj vrt prišla in cakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
                      (S. Gregorcic) 
ZAHVALA 
ob boleci izgubi naše drage mame, babice in prababice 

…Ujet v naših srcih z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini … 
ZAHVALA 
V 56. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi sin, mož, oce, dedi, brat, svak in bratranec 

MARIJE PODRŽAJ 
(roj. TONKLI) (23. 8. 1938–25. 3. 2021) iz Velike Racne pri Grosupljem. 
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece ter svete maše. Posebna zahvala medicinskemu osebju  ZD Grosuplje in UKC Ljubljana za vso pomoc in podporo v casu njene bolezni. Posebna zahvala g. župniku Janezu Kebetu za opravljen cerkveni obred ter g. Alešu Kastelicu in ostalim za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste se od nje poslovili oziroma bili v mislih z njo. Mama, pocivaj v miru in hvala ti za vse! 
Žalujoci vsi njeni 

MARJAN PUCIHAR 
(8. 9. 1965–20. 3. 2021) 
Ob boleci izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. 
Posebna zahvala Boštjanu Kmetu za ganljiv govor in prijateljem, ki so ga spodbujali pri športnih podvigih, kar mu je poleg družine v življenju pomenilo najvec. 
Hvala tudi vsem, ki ste v težkih trenutkih socustvovali z nami in nam izražali podporo. 
Hvala za vse darove, svece, cvetje, maše in izrecena sožalja. Hvala župniku Bojanu Korošaku, pevcem in trobentacu za lepo pogrebno slovesnost. 
Žalujoci vsi njegovi 


Le srce in duša ve, kako boli, ko vec te ni… 
ZAHVALA 

V 96. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica 
MARIJA KOZIN. 


Kako zelo prehitro si odšla od nas, žal nam že danes kaže cas. Praznino, ki ne da se nadomestiti, tišino, ki ne da se zapolniti. Usluge tvoje v roke moje, tvoj tu bil je cas, radost za vse nas. 
ZAHVALA 
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je 
zapustila draga mamica, žena, hci, sestra in 
prijateljica 
DARIJA SELAN, roj. KRKOVIC 
(10. 1. 1971–2. 4. 2021) z Zgornje Slivnice. 
Ob boleci izgubi iskrena zahvala sorodnikom, sosedom z Zgornje Slivnice, Ponove vasi in Repc, tekmovalni ekipi veteranov PGD Ponova vas, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrecene besede sožalja, podpore in cloveške bližine. Hvala tudi za maše, cvetje in svece. 
G. župniku Martinu Golobu in pevcem iskrena zahvala za poslovilni obred. Hvala, ker ste jo imeli radi in ker bije v vaših srcih. 
Žalujoci vsi njeni 


Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. 
ZAHVALA 
V 91. letu starosti se je od nas poslovil 
FRANC MIKLJIC 
(1930–2021) iz Malega Mlacevega. 

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašcanom, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali svece, cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti k vecnemu pocitku. 
Hci Branka, sinovi Franci, Rajko, Bojan in prijateljica Marija 

Meni pa je dobro, da sem blizu Tebe, moj Bog!  Ps 73, 82 
ZAHVALA 
Ob boleci izgubi našega dragega oceta, dedka, tasta, strica, bratranca in prijatelja 
JANEZA JAVORNIKA 
(28. 7. 1938–7. 4. 2021) iz Praproc pri Grosupljem 
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem 
za izreceno sožalje v trenutkih neizmerne žalosti, darovano cvetje, svece ter darove za svete maše in cerkev. Hvala g. župniku Martinu Golobu za lepe poslovilne besede in opravljen obred,  g. Tonetu Adamicu in vašcanom Spodnjega Blata za organizacijo in izpeljavo pogreba, skupini Samorastniki za skrbno izbrane in zapete poslovilne pesmi ter g. Petru Cakšu za prebrane ganljive poslovilne besede. Posebno zahvalo namenjamo osebju Doma Marije in Marte Logatec za vso prijaznost, skrb in nego v zadnjem letu njegovega življenja. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.  
Žalujoci vsi njegovi 

Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali svece, cvetje in izrekli sožalje. Hvala zdravstvenemu in negovalnemu osebju ZD in DSO Grosuplje. Hvala g. župniku, pevkam in glasbenikom za cutec poslovilni obred na Plecnikovih Žalah. 
Žalujoci vsi njeni 

Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 
031 331 920,   01 7881 999,  www.avtohisa-zalar.si,  prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter 
Za lep nasmeh skrbimo že 25 let 
Preventivni pregledi   BREDENT SKY implantati  
in posveti  Nevidni ortodontski aparat   
Konzervativa  INVISALIGN  
Protetika  Ortopansko slikanje zob  25 let  

Adamiceva 30   I   1290 Grosuplje    I    T +386 1 787 34 13   I   M +386 41 723 731 

Zobozdravstvena ordinacija Andreja Hribar Hostnik, dr. dent. med. Pod hribom cesta II 24a, 1290 Grosuplje 
telefon: 041 780 741 


• 
splošno zobozdravstvo 

• 
fiksna in snemna protetika 

• 
endodontska zdravljenja 

• 
laser terapija, laserski žarek 


namesto svedra in skalpela 
• 
zdravljenje parodontopatij 

• 
cišcenje zobnega kamna in oblog