Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo
NaroSnfna
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 50 Din.
Posamezna štev. 1 Slin
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Sshafa vsako nedeljo
MURSKA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
i. LETO
Murska Sobota, 18. decembra 1932.
Živel naš narodni vladar!
Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I. praznuje danes svoj 44 rojstni dan. Ta dan se obračajo vsi državljani naše širne lepe domovine, vsi državljani brez razlike na vero, narečje ali pokrajino, k Bogu in ga prosijo: „Bog premilostni, ohrani nam našega vladarja mnogo let, čuvaj ga v dobrobit našo in naših potomcev."
In ko bodo na ta res narodni praznik državljani molili k nebu, se bodo s hvaležnostjo spominjali, kako je naš ljubljeni vladar vedno delil z narodom hudo in dobro. V duhu se bodo porajale pred našimi očmi slike naše Kalvarije, trpljenje in umiranje naroda na umiku preko albanskih gora, preko katerih ga je mladi prestolonaslednik spremljal, tolažii in utrjeval v upanje na boljše čase. In ko je bil narod ujedinjen in naš stoletni san uresničen, so politiki v svoji strankarski zaslepljenosti in politični neizšolanosti ogrožali obstoj države, mesto da bi nam pomagali zgraditi trdno državno stavbo. Njegovo Veličanstvo je z bolestjo v srcu uvidel, da vodečih politikov ni mogoče dobiti za konstruktivno delo v blagor države in naroda — zato je z nad vse modrim in pogumnim manifestom z dne 6. januarja 1929 prevzel vodstvo države v svoje lastne roke. In sedaj se začne država s hitrimi koraki na znotraj kon-solidirati. Izide znatno število novih zakonov, ki so za ujedinjenje in napredek ljudstva velike važnosti. Odpravile so se oblasti in ustvarile življenja zmožne banovine. Država je dobila naslov »Jugoslavija", s čemer sta bila ujedinjenje in enakopravnost državljanov z vidnim znakom pos-vedočena.
V najbolj hudih časih najbolj poirebujemo modrega vodnika in veščega krmarja naši dr-žavHHadji. m ker nam j« dobro-jjjtj^ržave nad vse. iz^etgasrca klič	Njegovo Veličanstvo
Kralj Aleksander I. naj živi mnogo leti
politični
Jugoslavija. V prvotnem osnutku zakona o zaščiti kmetov so bile izvršene važne izpremembe glede na» čina odplačevanja in znižanja kmečkih dolgov. — Senat je odobril tujsko prsmetno konvencijo s češkoslovaško. Ob tej priliki je imel slovenski senator Hribar daljši govor, v katerem je poveiičal bratske cdnošaje med jugeslovenskim in češkoslovaškim narodom in naglašal, da je baš to bratstvo rešilo naš tujski promet pred še hujšo krizo. Izrazil je svoje prepričanje, da bi bilo treba na vsak način skleniti s Češkoslovaško carinsko unijo, kar bi bilo v obojestransko korist.
—	V drugi polovici preteklega meseca je bil v Beogradu prvi kongres nacionalnih delavskih sindikatov iz vse države, na katerem je bilo zbranih 755 delegatov iz vse države. Navzoči so bili tudi voditelji češkoslovaškega na. cionalnega delavstva. — Zakon o zaščiti kmetov se z nekaterimi izpre-membami podaljša za nedoločen čas, to je do sprejetja in uveljavljenja novega zakona, ki je sedaj v razpravi.
—	Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v soglasju s prometnim ministrom izdal nekatere spremembe in dopolnitve k pravilniku o voznih olajšavah za brezposelne delavce. Dosedaj so veljale le za delavstvo industrije, trgovine, rudnikov in njim podobnim podjetij, a v naprej pa veljajo za vse • delavce in nameščence. — Nizozemska kraljica Vilje-mina je odlikovala ministra g. dr. Kramerja z najvišjim nizozemskim odlikovanjem. — Minister za prosveto in minister za finance sta izdelala predlog za naknadne kredite za nastavitev večje število profesorjev na srednjih šolah in za zopetno otvoritev srednjih šol, ki so bile ukinjene. — Narodni skupščini je bil predložen predlog o podaljšanju zakona o zaščiti kmetov, ki naj ukinja dcsedanje izjemno stališče zadružnih hranilnic, posojilnic in regulativnih ter samoupravnih in državnih denarnih zavodov z izjemo Narodne banke.
Nemčija. Ena izmed zadnjih sej nemškega državnega zbora je bila prav
Odranci še niso doživeli tako slavnostnega dneva, kakor je bila minula nedelja. Vse je bilo na nogah, vse je bilo praznično oblečeno. Že zgodaj se je zbiralo vse, staro in mlado pri ponosni novi šolski zgradbi. Odranča-nom se je pridružilo mnogo Iju* di iz sosednih vasi. Nova#šolaje bila zelo lepo okrašena; 'ponosno stoji na njej napis: Narodna
PREGLED
vjoča. Med razpravo o narodno socialističnem predlogu za izpremembo ustavne določbe o zastopstvu državnega predsednika za primer, če bi bil zadržan, je prišlo do krvavega spopada med komunisti in hitlerjevci. Pri pretepu je bilo več poslancev ranjenih. — V hitlerjevi stranki se opažajo prav nevarni znaki razpadanja vsled nezadovoljstva Hitlerjeve politike. Tako je dr. Strasser propagandni šef stranke imel že ponovno zelo cstre nastope s Hitlerjem in je slednjič odložil svoj mandat in se odpovedal vsakemu političnemu udejstvovanju. Tudi druge osebnosti stranke so se k Istemu odločile.
Avstrija Koroška deželna vlada je preprečila odhod koroških slovenskih pevcev v Ljubljano in v druga mesta dravske banovine, kjer so hoteli prirediti kocerte. Policijski oddelek deželne vlade je v zadnjem hipu preklical že izdano dovoljenje za potovanje v Jugoslavijo; Vest, da je za-branjena pot slovenskim pevcem Iz Koroškega v Jugoslavijo, se je bliskovito razširila po vseh slovenskih krajih Koroške in je povsod vzbudila silno ogorčenje in razburjenje.
Bolgarija.lnozemski upniki zahtevajo, da se stavi Bolgarija pod mednarodno finančno kontrolo. Seveda je to povzročilo veliko vznemirjenje v bolgarskih političnih krogih. Zadevo ima v rokah Društvo narodov, ki vztraja na uvedbi kontrole nad bolgarskimi financami. Italjanska vlada se o zadevi še ni izjavila, zdi se pa, da bo skušala Bolgarijo obvarovati pred tem.
* Italija. Na svoji seji je parlament odobril sporazum o kliringu, sklenjen 22. oktobra z Jugoslavijo. — Pred kratkim so italjanski dijaki priredili demonstracije proti naši državi in našemu narodu. Pred očmi oblasti so krenili v povorki po ulicah in demolirali trgovine, lokale In stanovanja naših državljanov. Krenili so tudi pred jugoslovenski konzulat, kjer so navalili s kamenjem na poslopje in razbili vse šipe.
šola kralja Aleksandra I. Vse je bilo v zastavah, gostom na čast sta bila postavljena slavoloka, šola pa je bila ovita v zelene vence, Točno ob napovedani uri je prispel zastopnik N£rVeI. kralja, komandant čakovskega konjeništ kega polka g. pukovnik Ivan Vladisavljevic z- kipetanom /At trn. Slovesno sta bila sprejeta pri slavoloku, godba je zaigrala
ŠTEV. 42
himno in v pozdrav so bile izrečene lepe besede. Vsi gostje so se takoj podali v lepo okrašeno kapelico, kjer je imel sv. mašo g. župnik Vadovič. Pri maši je lepo pel domači pevski zbor. Na koncu so bile molitve za kralja, s petjem državne himne, na to pa takoj molitve k Sv. Duhu •
Pričeli so se obredi posvetitve šole. Obredi so se vršili pred glavnim vh)dom 'in na to v eni izmed šol. scb, kjer je bil pripravljen lep oltar. Dolgo so trajali cerkveni o )redi, vendar je narod vztrajal dc konca in na to poslušal slavnostie govore.
Govore je otvorii g. posla nec Hajdinjak, ri je pozdravil goste, posebno zastopnica Nj. Vel. kralja in svoje občane, prečital je došle brzojavke na to pa dal besedo zastopniku vladarja, ki je v izredno lepih besedah povdaril pomen soistva, za katero se posebno ranima naš kralj, Nj. Veličanstvu >o navzoči priredili velike manifestacije. Govorili so na to: zastopnik bana sreski načelnik g. dr. 7rstenjak, g. sreski šolski nadzornik tykuž, predsednik učiteljskega društva g. Pe-iernel, domači učitelj g. Gumilar za učiteljstvo in na koncu šol. upravitelj na do aači šoli g. Kreps. Govori so bili izredno lepi in so privabili ljudstvu solze v oči.
Že je bilo popoJdne, ko so se končale slovesnosti. Kljub mrazu je narod vztrajal do konca, da tako pokaže svojo radost in veselje nad dovršenim velikim delom. Lepa je odranska šola, lepe so bile ne ieljske svečanosti, naj služi ta za/od svojemu namenu: Bogu v čast in v slavo domovine.
(Obširnejše poročilo tej pomembni slavnosti bo prinesla M. Krajina v božični številki.)
Sprememba 11 oN. #
Glasom od/ >ka kraljevske bats-ske uprave je gospod Farteij Matija | razrešen dolžnost župana občine Mačkovci. Na njegovo, mesto je kot jjp pan imenovan. ,g< , < Ko.cet Ludvik, posestnik in trgi c 7 Mačkovci'
Z istim odlokom je bil na mesto umrlega Nem/th .Viljema, r-os'i|f; Ijec za občinske adbe mika Mač-kovcih, gospod Gomboc Jožef, čestitamo 1
Slavnostna nedelja v Odrancih.
Murska Sobota
—	Proslava rojstnega dne Nf. Vel. kralja. Kakor smo že zadnjič na kratko poročali, se vrši letošnja proslava Nj. Vel. kralja v večjem obsegu. Na predvečer se bo vršila ba-Ijada, ki bo krenila po sledečih ulicah: Aleksandrova cesta, Cerkvena ulica, Bolniška ul„ Mala Kanižrs, Lendavska c., Aleksandrova c., Glavči trg, Slovenska u]., Šolska uisca in se konča pred občinsko hišo . Zbirališče vseh društev in korporacij je ob 6. (18 ) uri pred občinskim uradom od koder krene povorka po omenjenih Uiicah. Vrstni red povorke je sledeči: Jezdeci, godba, vojaštvo, občinski odbor, učenci osn. šoie in dijaki gimnazije, Sokol, Soča, Narodna Obrana, Klub. rez, oficirjev, Strelska družin«, Kolo Jugosl. sester, U^adništvo, gasilci, S. K. Mura, Meščanski dom i. t d. ter ostalo občinstvo. Prebivalstvo se naproša, da rszsvetlji okno. Ta večer mora biti dostojna in veličastna manifestacija za našega prezvišenega vladarja. Drugi dan pa se vrši v Sokolskem domu zabavni večer pod pokroviteljstvom občinskega zastopa s sodelovanjem pomnoženega Jazz-orkestra tuk Sokola. Vstop bo prost.
—■ Poročila sta se g. Markovič N. Aleksander, samoupravni činovnik in posestnik iz Leskovca z gospodi-čino Ebenšpanger S. Olgo iz Murske Sobote. Poroka se je vršila 10. t. m. Čestitamo 1
—	Dentist HEIMER OSKAR seje preselil s svojim zobrito ateljem na Aleksandrovo cesto štev. 4. v poslopje Skupne obrtne zadruge. Izdeluje umetno zobovje. Plombira z zlatom, platino in parcelsnom. Trganje in zdravlje nje zobov je brez bolečin.	4
—	Pregledovanje in žigosanje sodov. Pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti.se bo vršilo pregledovanje in žigosanje sodov :|januarja 1933 dne 13. in 14, februarja 1933 dne 11. in 13., marca 1933 dne 14. in 15.
—	Javno kopaliSče v zdravstvenem domu ne bo več obratovalo vsako soboto radi premaloštevilnega odziva. Vendar si pa cenj. občinstvo začasno lahko vsak dan (razen nedelj, cerkvenih in drž. praznikov) od
9—12	ure in 2-6 ure naroči kopanje in se mu voda pripravi. Pristojbina je
10-—	Din (v večernih urah 12 — Din), ki se mora plačati, ko se kopanje naroči.
—	Novine se iz Kranja v zadnji številki zaletavajo v sobočko občinsko upravo radi blata po cestah, posebno na Kolodvorski ulici. Očividno se jim gre za napad na občinsko upravo, ne za blato, kajti Kolodvorska ulica je banovinska in jo tudi banovina vzdržuje. Zato ne more biti za njeno blato odgovorna občina. Sicer pa je hodnik za pešce na tej ulici davno pred napadom v »Novinsh" tako temeljito nasut, da ni treba nikomur hoditi po blatu, tudi urednikom »Novin« ne, ako nečejo. V splošnem je pa občina letos izredno mnogo žrtvovala za svoje ulice. Seveda asfalta ne more napraviti, ker ne bi občinarji zmogli teh bremen. »Novine" so pa itak zapustile Slovensko krajino ter se odselile v Kranj in Ljubljano, pa menda ne radi blata po sobočkih ulicah ?
—	Električni tok v M. Soboti je Ž2 par mesecev za 70 par pri 1 Kw
cnejši kakor preje.
—	K pravdi za sobočko gimnazijo. v	• ^pajo ta našo gimnsmjo, iščejo
vea, da ni popolna, povsod, ?e se-nt vidijo. Krokodilove solze! Sr>-Bn viija gimsazija je bila takrat uk ena ia spremenjena v nižjo, ko Hbfia na vladi bivša SLS. Peslan-
Kakor pričakujejo bo v Ameriki zopet dovoljeno točiti alkoholne pijače. Na sliki vidimo ogromna klel polno šampanjca, ki je pripravljen za praznovanje sH^estrovega večere.___
ca te stranke sta bila iskra! tudi gg. Klekl šn Jerič. G. posl. Benko pa nas je itak zagotovil in mu tudi ve-rujemu, da naša gimnazija ostane, dokler bo on poslanec.
—	Ponovno zaupnico in zahvalo za njegov uspešen trud v korist našemu ljudstvu je izrekla gospodu poslancu Benko Josipu, Krajevna organizacija J, R. K. D, v Nuskovi na svojem sestanku dne 4. 12. 1932,
—	»Utopljenci". Dram. odsek tuk. Sokola krepko stopa naprej po svoji začrtani poti. V pray kratkem času se nam je predstavil že z drugo igro o kateri lahko trdimo, da je bila izvedena proti vsakemu pričakovanju in zadovoljila še tako razvajenega gledalca. Io res, vsega spoštovanja so vredni naši diietanti, njih nesebično delo je veliko in njih zasluge, kot tolmači duhovnih dobrin, so baš pri nas tukaj veiikega pomena. Za to bi se mogla v tem eziru stvoriti enotna fronta vseh zmožnih in delavoljnih ljudi, ki bi se lotili dela, ki ga je še toliko pred nami. A ne kot smatrajo nekateri, da je že delo končano in je sedanje udejstvo-vanje zadnje valovanje nekdanjega vzgona. Takšni ljudje so zaslepljeni od preteklosti. In baš pri ustvarjanju zadnje uprizoritve so ti simptomi prišli najbolj do izraza, a hvala Bogu brez najmanjših posledic. Nasprotno, nove delavoljne in zmožne moči so se javile na naših deskah, o katerih lahko trdimo, da bi bile težko nado-mestljive]
In igra sama? Smola je bil junak dneva in pri Buči smo se čudili njegovi igralski rutini. Prvič ga je videlo naše občinstvo ter imelo za njega polno hvale, Štefan je naš stari znanec, mnogo nam je že dal, a to-pot svoje najboljše. Prepričevalno in z velikim razumevanjem je igrala Matilda in lahko trdimo, da jo iz te strani še nismo videli. Pripravila nam je užitek. Vso pozornost pa zasluži Katrica. Igralsko močna, glasovno na višini je zadivila vsakogar. Bila je pravo presenečenje. Odobravanje občinstva pri odprtem odru je v polni meri zaslužila. Čestitamo 1 »Trije ptički", notar in drugi so se potrudili, da so stali ob strani vodilnih vlog, tako, da se lahko reče, da so tvorili vsi igralci harmonično celoto, v čemur že tudi tiči velik uspeh uprizoritve. Seveda ima pri tem baš režiser svoj velik delež.
Godba, pod vodstvom br. Justina je diskretno spremljala posamezne točke, a tudi pri izvaianiu ostalih komadov
potazaio
msloclušniu. Ne oziraje sa na okol-nosti so prehodili pol do uspeha.
—	Športna veselica, Kot vsako leto priredi tudi prihodnje leto sobo-ška S. K Mura svoj športni ples. Da zadosti tradiciji, bo prireditev tudi tokrat 1. februarja. Med športnim, pa tudi med ostalim občinstvom, je že sedaj veliko zanimanje. S. K. Mura bo preskrbela, da bo tudi ta prvi februar zadovoljil občinstvo,
Tečaj za čevljarsko krojaško in damsko prškrojevanje. Skupna obrtna zadruga v Murski Soboti, namerava prirediti v mesecih marca in a pri i a 1933, tečaje za čevljarsko krojaško in damsko prikrojevanje. Kdor želi obiskovat; tečaje naj prijavi svojo udeležbo pri uradu Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti, vsak dan od 11. do 12. Tečajev se lahko udeleže tudi pomočniki in pomočnice. Za načelstvo: Sukič Štefan.
—	Steklina v M. Soboti. 2 decembra v mraku se je priklatil v M. Soboto stekel pes, ki je obgrizel več otrok. O J tu je ušel in so ga našli še le par dni na to v Martjancih ob nemoglega ležati zs plotom. Sedaj se je vendar dognalo, da je bil ta oes doma na Moravskem vrhu, od koder je ušel proti Bodoncem, kjer je vgriznil šestletnega dečka in več psov. Od tu je bežal proti M, Soboti. Za to pot, okrog 15 km, je rabil dve uri. Radi tega slučaja stekline in več slučajev v sosednih srezih ob meji je odredilo sresko načelstvo poostren pasji kontumac za cel srez Murska Sobota.
—	Gospodinjski tečaj v Križev-cih (Prekm.), katerega je vodila strokovna učiteljica gdč. Mikuževa, je bil v nedeljo 11. t. m. slovesno zaključen. Ta tečaj je obiskovalo 18 učenk, bodočih kmetskih gospodinj, Dosedaj so se vršili taki tečaji v Strukovcih, Cankovi in M. Soboti, predhodnji bo pa v Predanovcih. Vse, ki se zanimajo za prireditev takih tečajev opozarjamo, da imajo po pravilniku prednost kmetijske organizacije. Te naj pravočasno vložijo prošnjo preko sreskega načelstva na ban. upravo.
znanje.
tna ie bila za »t kijšnja S razmere slabo zasedena. Kljub temu, i da. so baš v prednjih vrstah zijali i prazni sedeli, se niso igralci udaii
Dolnja Lendava
— Narodna dolžnost. Na najlepši razgledni točki lendavskih gričev pri Sv. Trojici, tik ob cerkvici, je pokopan znani učitelj štajerski Slovenec Mur-kovič. Ta učitelj, ki je poučeval tudi glazbo na lendavski meščanski šoli, je znan širom dolnjega Prekmurja, zlasti med najstarejšo generacijo, saj je bil tudi učitelj mnogih naših muzi-kašev. Bil je Slovenec tudi po prepričanju in vendar ima na grobnem kamnu madžarski napis. Koliko tujcev, ki kaj radi posečajo Sv. Trojico, se je zanimalo za ime ,Murkovič",ki so ga
videli na kamnu v madžarščini. Kaj je dolžnost slovenske javnosti, nacionalnih društev in zlasti jugoslovanskega učiteljstva? V razmišljanje vsem pošiljamo predlog, da se učitelju Mur-koviču postavi skromen spomenik s slovenskim nspisom, Ali bo ta poziv imel odmev v narodni javnosti?
—	60 letnica. Naša meščanska šola je b la ustanovljena leta 1872. Tako pctefca tedaj že 60 let, odkar vrši ta šolski zavod svojo kulturno nalogo v naši Lendavi. Proslava 60 letnice se bo vršila prihodnjo pomlad.
—	Smrtna kosa. V ponedeljek 5, t, m. je umrl v "StMOsti 68 let zdravnik dr. Josip Briinner. Bil je nad trideset let občinski zdravnik. Po osvo-bojenju je bil nekaj časa i udi vojaški ter že/ezniški zdravnik. Dolga leta je bil član občinskega odbora. Udejstvo-val se je zlžsti v mlajših letih v javnem življenju Lendave. Velik napre dek občine je v precejšnji meri tudi njegova zasluga. Pokojnika je odlikovalo veliko duševno obzorie; bil je izredno izobražen gozpod, zraven pa tudi družabnik in koncilijanten sobe-sedfiik. Odlikoval ga je tudi neomajen značaj. Kot izrazito madžarsko vzgojen, je ostal vedno, tega mišljenja in prepričanja, vendar pa je bil strp-Ijiv napram našemu življu. Vkljub temu pa mu moramo priznati njegove vrline, ki jih je imel obilo. Imel ie zelo lep pogreb, katerega se je udeležila vsa Lendava. V;deli smo zastopnike uradov, župana z občinskim odborom, gasilce v krojih in občane vseh slojev, narodnosti i ver. Kot predsedniku izraelitske verske občine, mu je govoril g, rabin ganljive besede v slovo. Po dolgi mučni bolezni naj mu bo lahka žemljica.
—	Božičnica. V nedeljo priredi učenci osnovne šole božičnico v Kroni. Na sporedu je: enodejanka »Čudodelna srajca" in božična slika »Pri svetem Petru", nato sledi obdaritev rednih otrok. Pričetek ob tretji uri. Vabljeni so stariši otrok, da se udeleže te božične prireditve svojsh otrok.
—	Kaj pa šolski vrtec ? Skrom-nostždi v svojem zatišju. Le maiokedaj se javno spregovori o zavodu, kjer se zbirajo naši najmlajši. Minulo soboto smo gledali lepo božičnico, ki so jo imeli mali gojenci. Do solz gi-njeni smo opazovali te malčke in se veselili ž njimi v njihovi otroški radosti. Bilo je toliko občinstva, da je bila soba nabito polna in je moralo mnogo ljudi oditi. Naš šolski vrtec, ki ga vodijo častite sestrs je za Lendavo velikega pomena. Vrši važno vzgojno nalogo in nudi priliko, da se že najmlajši uče našega jezika. Prireditve v šolskem vrtcu so ved;
lepe in privlačne. Naše obči napram vrtcu globoke simp*
—	Šolska kuhinja. Za i hinjo so poleg domačih tr obrtnikov ter drugih občane posebno darovali: g. stavbe t nadalje gg. trgovci Pinter ir Len«? c v Mariboru, Benčina in Onenj J v Ptuju, Veselič in Kuharič v
Vsem lepa hvala I
DOPISI
Beltinci. Dr. Kolarš, banovinski zdravnik v Beltincih, je nasto pil daljši dopust. Nadomestuje ga zasebni zdravnik Dr. Škerjar
Organizaci
Nekal besed o organlz in organizacijah.
Že v prejšnji številki naš sopisa smo napovedali, da •naii
razpravi damo neka navodila za naše organizacije. V naslednjih besedah podajamo najvažnejša navodila našim kraj. odborom v ravnanje. Izkušnje enega leta obstoja naših krajevnih organizacij so nas marsikaj naučile. Spoznavali smo lahko vse dobre pa tudi slabe strani organizacij; tekem drugega leta bomo skušali odpraviti vse pomanjklfvosti in nedostatke, da čim bolj usposobimo vse naše orga nizacije za veliko nalogo, ki jim je vršititi.
Za kal organizacije f
Tudi PrekiKurcl smo se že v veliki meri otresli starih nazšranj in smo že uvideli potrebo raznih društev in organizacij. Zanimanje za po litično organizacijo pa je gotovo znak našega treznega in pametnega mišljenja in naziranja. Globoko občutimo vsi potrebo združitve v močni politični organizaciji. Le malo je še sta-rokopitnih ljudi, ki bi odrekali veliko važnost organiziranja. Gotovo se že vsakdo zaveda, da lahko uveljavlja posameznik svoje misli, svoje ideje, načela in svoj program Ie v združenjih in potom njih. Sam človek je kakor glas vpijočega v puščavi, njegov glas se ne čuje preko domače ograje. Le v organizaciji je moč, le močna organizacija lahko pride do veljave, kajti pri vsaki zadevi se gleda na to, koliko ljudi, kakšna masa naroda, to ali ono zahteva ali prosi.
Izmed vseh društev in organizacij pa je sigurno najvažnejša politična organizacija. Vse naše življenje je ozko povezano s politiko; danes mora biti vsakdo politik, misliti z lastnimi možgani in zasledovati vse pojave javnega življenja. Politična organizacija se bavi s prav vsemi panogami našega javnega življenja, posega globoko v interese splošnosti in posameznika, zato ne smemo ostati pri tem brezbrižni, čim bolj bomo organizirani, čim popolnejše in delav-nejše bodo naše organizacije, tem več lahko dosežemo, ker v tem večji meri lahko vplivamo na razvoj poli-tičnega življenja.
Krajevna organizacije JRKD.
Državljani se lahko organi7irajo v krajevnih organizacijah, ki se lahko ustanove v vsaki občini. Kraj. organizacija je osnova vse organizacije, zato je mogo odvisno od tega, kako dela kraj. organizacija. Če je ta de
lavna, če zasleduje vse pojave v svojem okolišu, če stavlja predloge, izraža želje, zahteva to in onos daje nasvete, če njeni Čiani z živim zani-njem sodelujejo v organizaciji, če kraj. odbor sestoji iz pametnih delavnih in požrtvovalnih mož, bo taki'organizacija sigurno dosegia marsikaj in združila vse občane v strnjenih vrstah.
(Dalje sledi.)
SOKOL
Pozivamo vse članstvo, da se udeleži obhoda, ki bo v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva Krslja Aieksaadra I. na predvečer, to je v petek dne 16. XII. 1932 ob 18 uri. Civil z znakom; zbirališče ob 17 uri 50 pred občinsko hišo. Udeležba je obvezna.
V soboto dne 17. XII. 1932 pa je v Sokolskem Domu družabni večer, katerega priredijo združena društva M. Sobote pod pokroviteljstvom občinskega zastopa vel. občine M. Sobota. Vstopnine ni. Vabljeni vsi 1 Zdravo!
Uprava Sokolskega društva Murska Sobota.
Če se ne veš • • •
da so na poslopje, kjer stanuje vrhovni angleški komisar v Kairu, vrgli bombo. K sreči ni bil nihče ranjen, da je ob vsej južni dalmatinski obali divjala pred kratkim strahovita nevihta. Ogromni valovi so poplavili obalo in povzročili precejšnjo škodo,
da so očanci pri nekem »starem" listu začeli do solz zabavati svoje naročnike z njim lastno duhovitostjo, aa je občinska uprava v New Yorku pied bankrotom. V prihodnjih dneh bi morala plačati 40 miljonov dolarjev a niti polovico vsote ni na razpoisgo,
da se je v bližmi Labradorja potopila ladja »Sžmbeat3. Na kro-.u je bilo 19 mož. Dosiej so našli dve trupli,
da so v Kumanovem obsodili nekega oderuha, ki je zahteval za izposojene vsote 200 odstotkov obresti, na tri leta robije, na trajno izgubo častnih drž&vljanskik pravic in na globo 20 tisoč D;n.
da se je v tvornici svile v Rat henau u v Nemčiji pripetila huda eksplozija zaloge vodika. Pod razvalinami tovarniških zidov je našlo smrt 11 delsvcev, ki so jih izkopaii povsem razmesarjene,
da na Gorenjsknm pada sneg-To se vidi na belih lisah v »Novinah". Ni izključeno, da bodo tam gori celo zmrznile, ko so že »Glasilo Slovenske Krajine", »odstavile" tiskarne iz te krajine . . . ,
da je treba širiti povsod »Mursko Krajino".
Šola in dom.
Roditeljski sestanki.
Kaj naj pa to pomeni? Zopet kakšna novetarija ? — Ne. Že stara stvar. Kakor imajo čebelarji, kmetovalci, živinorejci, obrtniki, učitelji, duhovniki i. dr. sestanke, na katerih razpravljajo o svojih stanovskih za-
devah, tako so se že davno uvedli pri nas sestanki roditeljev. O čem naj bi bilo govora na teh sestankih ? Gotovo o nečem takem, kar spada v roditeljsko stroko, če se smem tako izraziti. Ta stroka je negovanje in vzgoja otrok.
Sno-.'i za razgovor na teh sestankih je več kot dovolj. Starši in učitelji jo zajemajo lahko ?z lastne iz kušnje, Marsikatero postopanje staršev z otroci bi bilo potrebno nekoliko kritično pregledati, drugo podčrtati in o zdravstvenih razmerah dor;ia. Skratka, ni strahu, da bi ostali brez besede, ko bi se razpravljalo o načinu, kako. vzgojiti sinove in hčere, ki naj bi bili boljši od nss samih.
Zato pa, roditelji, ako je na kakšni šoli roditeljsk sestanek, ude ležite se ga. Ne bo vam žal l dš.
TO! KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
H0H6BES PLEŠE.
Stare dunajske kompozicije. Besedila pesmi Robert Gilbert.
V glavni vlogi: Lilian Harvey, Wiily Fritsch, Otto Walburg, Konrad Veidt in Lil Dagover.
Predstava sa vriijo: t NEDELJO, dne 18. decembra popoldne ob V*4 uri in zvečer ob V»9 uri

c^is^/m^^ i i omo i evn i e&f) i eras
TIVAR
obleke se dobijo v trgovini
ADOLF PREISS
v MURSKI SOBOTI Cerkvena ulica 13. B Dne 1. januarja 1933.se otvori trgovina na Lendavski cesti |	v hiši g. HARTNERJA.
| HT Obleke se dobiio že od 240 Din naprei.
sfsm
Sežiganje vdov v Indiji.
""a grozna navada je bila prepoveda-a že l. 1829. pa med ljudstvom še ni pozabljena.
Nedavno so angleški listi porodi o razburljivem pogrebu nekega
0	lličnega Inda, ko so morale oblasti c oboroženo silo preprečiti njegovi vdovi, da ni skočila v ogenj, kjer je
;orevalo truplo njenega moža. Poroto omenja staro indijsko navado, da so da vdova sežgati na moževem po-giebu, navado, ki so jo oblasti prepovedale s posebnim zakonom šele pred 100 leti. Bil je drzen korak, ko angleški generalni guverner v Indiji 1829 izdal prepoved strahotne cere-tnije »sati". Tako so imenovali In-ženo, ki se je dala sežgati na morem Doerebu. Mi bi rekli idealni >vi, pretirano krepkostna žena, kar i pomeni izraz sati.
Žene iz visokih indijskih kast -.mairsle *a svojo sveto dolžnost, čiti na goreče moževo pogrebno j	kjer so v strašnih mukah ži-
1	igorel«. Ta k/uta navada je bila t irjtna s! & ? spanji Bengaliji,
kjer je zgorelo mnogo vdov. Nekatere so skočile na grmado prostovoljno in celo rade, druge so pa morali pognati z bičem ali vleči že omamljene. Vsako leto je bilo v Bengaliji 600 do 800 takih človeških žrtev in še 1. 1825, nekaj let pred prepovedjo, je umrlo na grmadah 575 vdov.
Divjaška navada prostovoljnega sežiganja vdov pa ni imela nič skupnega z indijsko vero, kakor tudi sežiganje čarovnic v srednjem veku ni bilo v nobeni pravi zvezi s krščanstvom. Kako in kdaj je prišla ta navada, ni točno znano, zgodovinarji vedo samo, da so umirale indijske vdove prostovoljno ne grmadi, že za časa pohoda Aleksandra Velikega v Indijo. Prosvitljeni orijentalci so skušali za-treti to navado že davno pred Angleži, Tako je bil že pod velikim mo-
po neizmernem bogastvu, szdt	zakon, ki je določal, da sme biti	>va sežgana samo n« lastno žejjo	a z guvernerjevim dovoljenjem. Bi	guvernerjevega dovoljenja se ni	da I nobena vdeva dat? sežgati, pa	, jo »e še tako vleklo možem r	osi ' svet.
V starih verskih knjigah ni niti besedice o prostovoljnem sežiganju vdov. Ko se je angleški generalni guverner lord Bentinck pripravljal izdati prepoved, so prišli k njemu indijski svečeniki in mu zatrjevali, da se indijske vdove žrtvujejo na božje povelje in da bo pomenila prepoved te navade odkrit napad na indijsko vero. V ta dokaz so mu prečitali nekaj odstavkov iz svojih knjig. Izkaza-zalo se je pa, da so pomen dotičnih odstavkov namenoma obrnili in prikrojili po svoje. Prepoved je bila potem izdana kljub protestu svečenikov. Njihove grožnje, da se bo ljudstvo prepovedi uprlo, se niso izpolnile. Leta 1832. so se indijski svečeniki pritožili proti Bentinckovi prepovedi na vrhovno instanco angleškega imperija, na tajni svet angleškega kralja, toda pritožba je kila zavrnjena.
Že pred Bentinckom so skušali angleški upravitelji Indije omejiti od-nosno prepovedati to navado. Lord i Cornwa!Iis je prepovedal javnim uslužbencem dajati dovoljenja, navzPc temu so pa Indi vdove sežigali in co-lasti niso imele moči, da bi to preprečile. Leta 1813. je bil izdan odlok,
da vdova ne s ne biti sežgana brez predhodnega sporazuma s sodnikom ali policijskim uradnikom. Ta dva sta , se morala prepričati, če vdova res sama želi umreti na grmadi in da-li ni bila poprej omamljena. Vdov izpod 16 let sploh niso smeli sežigati. V Indiji so se namreč Se nedavno mot žila tudi dekleta izpod 16 let.
Ko je 1. 1829 izšla prepoved sežiganja vdov, je bila sprejeta tozadevna določba v vse pogodbe, ki jih imajo Angleži s poedinimi državami Indije. Pozneje so se tu pa tam še pojavljali primeri sežiganja vdov, navadno v državah, kjer Angleži niso imeli sodne oblasti. Eden zadnjih znanih primerov je bil 1. 1877, ko se je dalo sežgati več žen ministrskega predsednika v državan Nepal, Janga in Bahadura. Mlad angleški irira?r " ki je prisostvoval sežiganju, fe po: neje pravil, da }s slišal od vseh stisni zgražanje in proteste domačini le en Ind iz visoke kaste je seligs; javno hvalil, če da je tudi njeg babica umrla te e slavne smrti i grmadi, kjer. so sežigali truplo i govega deda.	e
■
L
Pravila
ZDRUŽBE TRGOVCEV za srez Murska Sobota.
(Nadaljevanje.)
Pomočnik mora izročiti ob vstopu v službo svojo poslovno knjižico službodajalcu, ki jo mora hraniti. Pri izstopu iz službe jo mora pomočniku vrniti in vpisati trajanje službe, in podatke o zaposlitvi.
IX. Izpremembe in dopolnitev pravil.
Člen 46.
Za izpremembe in dopolnitve teh pravil je potrebno, da je prisotna na skupščini najmanj y4 vseh članov združbe.
Tako osvojene izpremembe in dopolnitve postanejo polnovtljavne, ko jih odobri zbornica.
X. Prestanek združbe. . - člen 47.
Združba sme prestati, če zbog nizkega šte-
vila članov ne daje možnosti za uspešno delo in če se z upcr*bo odredb odstavka (1) § 356. zakona o obrtih njeno področje spoji s področjem druge združbe. Prestanek združbe odreja zbornica.
Imovina združbe, ki je tako prestala, se uporabi predvsem, da se likvidirajo njene obveznosti, ostanek pa prevzame nova zdiužba.
Če se ustanovi nova združba ali izloči področje združbe v druge ali nove združbe, pripada novi združbi, ali združbi, ki ji pristopijo bivši člani, sorazmeren del dotedanje imovine. Ko se odreja velikost tega dela, se mora upoštevati število izstopajočih članov.
Če so pasiva večja od aktiv, je treba po kriti primanjkljaj iz posebnega prispevka, ki se predpiše vsem prejšnjim članom združbe. Če se ne doseže v tem pogledu sporazum, odloča zbornica. Če bi bila delitev škodljiva koristim imovine ali sklada samega ali če bi nasprotovala interesom njune namembe, odredi zbornica po zaslišanju prizadete združbe, naj se imovina ali sklad ne delita in naj se skupno vodita in
upravljata. V teh primerih je postopati po posebnih predpisih, ki jih predpiše ban po zaslišanju zbornice.
XI. Končne odredbe.
Člen 48
Ta pravila so se osvojila na XI redni skupščni združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki je bila na dan 4. junija 1932 v Murski Soboti, postanejo pa polno-veljavna in stopijo v moč, ko jih odobri po § 364. zakona o obrtih. Zbornica za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani.
Murska Sobota, dne 4. junija 1932.
Stev. 11347.
Predležeča pravila se odobri v smislu § 364. zakona o obrtih.
Ljubljana, dne 18. julija 1932 Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
DRAGOTIN HRIBAR 1. r. Dr. IV. PLES 1. r.
(Konec)
Srbshe narodne pripovedk
Nasredin sadi čebulo.
Nasredinu so nekoč po noči pokradli čebulo z njive. Drugo leto pa je Nasredin vsako jutro zasadil čebulo, a zvečer jo zcpet poril iz zemlje.
Ko sosedje to opazijo, se mu čudijo in prašujejo, kaj neki to pomeni.
»Kdo pa naj po noči vse čuva", jim pojasni Nasredin. »Saj je čebuli dovolj, če raste po dnevi, ponoči pa naj počiva."
Nesrečnežu ni pomoči.
O nekem človeku se je govorilo, da je nesrečen in da mu nihče ne more pomagati. To čuje bogateč, ki je bil dobrega srca, pa si misli:
»Poizkusim, če mu res ni pomoči."
Vzame veliko mošnjo cekinov in jo nese na brv, čez katero je imel čez kratek hip nato iti oni nesrečnež. Ta pride .res do brvi in pravi sam pri sebi; bs »Mnogokrat sem že šel po fej brvi preko potoka. Videti hočem, če pridem čez z zaprtimi očmi."
Poizkusi in reš pride čez brv "z zaprtimi očmi in celo lepo prekorači nastavljeno mu mošnjo cekinov.
Brez šale.
Cigan je služil pri gospodarju. Ničesar in nikogar se ni bal, le groma ga je bilo strah. Nekoč pa je baš grmelo. Cigan skrije glavo v kup sla me in pravi: <,
»Ljubi Bog, le tistega udari, kj je krivi"
Medtem pride mimo gospodar in oplazi cigana z vilami. Misleč, da ga je udaril Bog,,pravi cigan:
< »Bog moj, s teboj se pa res ni šaliti."	dš.
Tržne cene
Biki kg ^ od 2 do 3 — Din, te'ice kg od 2 do 3—5 Din, teleta g 5 do 6 — Din, krave kg od 1 do 2-3. Svinje kg 7-8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sle-deče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-
na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3'50 do 3.75 Din. moka II. kg. 3.25-3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, mok? ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 - 90 Din, kava pražena kg. 56—140 Din, riž kg. 6-14 Dis sladkor kristalni kg. 15-— Din, v gia vah kg. 16 — Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Krešks kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpeutinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v te kočem tednu so sledeče: pšenica |vq 150.— Din, žito 1 q 120 - Din, koruza debela 1 q 165 — Din, koruza čequatineJ q v 130 — Din, oves 1 q 120— Din, ajda 1 p 90 100 Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40 - 55 D, seno 1 q 60 r 70 Din, slama I q 40 - 50 Din-
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18-20% 1 q 120 — Din, Nitrofoskal 1 q 148-Din, kalijeva sol 42»/0 1 q 182-— D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67- -Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 6 — Din.
1 konvencijski kravar
se sprejme na marofi POLANCI (KRAJNA).
Umrl ie v starosti 69 letu odličen meščan in dolgoletni občinski odbornik gospod
Dr. JOSIP BRUNNER,
zdravnik, ki je opravljal svojo službo tudi kot občinski zdravnik nad 30 let v zadovoljstvo občanov. Pri napredku Dolnje Lendave ima pokojni velike zasluge.
Svojega dobrega sodelavca in zaslužnega moža bomo »g ohranili vsi v častnem spominu. 0b5Jna D0Lnja LENDAVA, gf


ZAHVALA.
i Prizadeti po težkem udarcu, ki nas je zadel ob izgubi 1 našega očeta gospoda
1	dr. Josipa Briinnerja,
zdravnika v Dolnji Lendavi, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sočustvovanja.
Zahvaljujemo se gg. občinskim odbornikom, gasilcem, lendavskim občanom, ki so v tako velikem številu spremili dragega pokojnika na zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi za lepe besede, ki so bile izrečene v slovo in v spomin na umrlega očeta. rxaatrrsiixr\tim ^bo-osasrcut^. 1 ... - žalujoča rodbina, j^j
PRODA SE
hiša, 3 lepe sobe, kuhinja, dvorišče in klet, vse v dnbrem stanju. za 4000 Šilingov. H ša stoji na lepem, brezprašnem prostoru, za vpokojence jako primerna. Vpraša se pri
Josip Hiitter, Radbersburg
Frauenplatz 154.
,, u h Sprejmem ., takoj 2 vajenca.
KUTASSY EUGEN strojno mizarstvo 1	Bogojina.
VflfPtlPP iz dobreh'3e, zdrav V dJCllCC jn močen se išče za
dimnikarsko obrt. Zglasiti se je .-MURSKA SOBOTA Slovenska ulica št. 8.
S
V A L N E
radio aparate,
E
, -------
in ploiie kakor tudi kolesa in vsakovrstne dele dobite
dohler zaloga traja po stari znižani ceni
fesi
tt. ERNEST STIVAN v Murski
s u t&jnsiiovuO il^tsb uoocsdšiiižu j storži »n t»2 B|ii3iijvub ;>y;>v»i'isft
u
j o. 09130
V3S j:
tval^Jj Ui U003D