St. 142. Trst, v soboto 24. msjs 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN M «k •sdeijah In praznikih «b 5-, ab ponedeljkih ab ». iju fra}. ^••aaaline lt©T. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.j v moogik bafcakarnah ▼ Trstti in okolici, Gorici, Kranj u, Št. Petrm. IPaaboj ni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, AjJot-S^Jsl, Dornbergpi itd. Zastarala IteT. po 5 nrč. (10 stol.) 8e računajo na milimetre T iirokosti 1 GENE: Trg-orinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. MOVtcice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zarodov pa at. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Radaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-sUtoi pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddalak uprava eSimoeti". — Piafuje se izključno le upravi „Edisoatl". Plačljivo in toZIJivo « Trstu. NAROČNINA ZNA SA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ruto i*»© 3* k, poi let* li K J u»«->oc«» O K . . a »-» ruibd v rcx (iopoilaor naroč ii-i-». ne oprava si mit lutfoiaa u DV<«1]|||* li«•» ladajateijin odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. koasercij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna vpiaaaa zadruga s omejenim poroštvom v Trvta. mjscm Giorpio Galatti štev. 20. FaStne-hraaflnKnl ra?un Itev. 841-652. TELEFON H IK5T. Politično društvo „Edinost" sklicuje sledeče UOLILSKE SHODE: Shodi jutri, 25. majnika t I. Za Sy. Marijo Magdaleno Zgornjo: ob 6 zvečer v gostilni „pri Tirolcu". Za Rocol: ob 4 popoldne ▼ gostilni m Gospodarskega društva". Za Sv. Kr!2 : ob 10*30 dopoldne ▼ prostorih g. Lana Košute p. d, „Pirčevega". Za Prošek: ob 4 popoldne t telovadnici proseškega „Sokola". Za Kontovelj : ob 5*30 popoldne ▼ gostilni „Gospodarskega društva". Za Barkovlje: po procesiji (ob 10*30 predpoldne) v „Narodnem domu". DNEVNI RED VSEH SHODOV : Občinske volitve in Slovenci. PRIPOMBA: Z ozirom na to, da se openski „Sokol" korporativno udeleži veselice sežanskega „Sokola", odpade za Opčine naznanjeni shod. Zaupniki posameznih okoličanskih vasi so nujno naprošeni, da predložijo političnemu društvu „Edinost" po 2 osebi za volilno komisijo in po 3 zaupnike za dan voli-tev (8. junija), ter da to naznanijo čimprej tajniku dr. Iv. Mar. Čoku. Poslanska zbornica. DUNAJ 23. (Izv.) Zbornica |e danes nadaljevala razpravo o budgetoem provizoriju in obenem debato o avstrijski vnanji politiki. Najinteresantnejši izmed vseh govorov je pač oni dalmatinskega poslanca dr. Melka Čingrije, ki je vzbudil splošno pozornost in posebno med Jugoslovani veliko odobravanje. Ćingrija Je zmerno in trezno, a ostro dal duSka razpoloženju Jugoslovanov napram avstrijski vaanji politiki. Zelo globok vtisk so napravile njegove ponosne besede, s katerimi je poudarjal samozavest in vero Jugoslovanov v svojo silo, vera, ki se ne boji nobenih katastrof ia upa v boljšo bodočnost. Pozornost je vzbudil tudi govor posl. Klofača. Interesantna so bila njegova izva-|anja o delovanju literaričnega biidja zunanjega ministrstva. Govornik nemških nacijonalcev posl. Waldner je sicer strašil s trijalizmom, a vendar priznal, da je naša diplomacija silno mnogo zagrešila, priznal potrebo revizije politike napram Jugoslovanom in izrazil upanje, da pride kmalu do prijateljskih od-nošajev z balkanskimi Slovani. Seja je bila zaključena ob silno živahnih in veselih prizorih. Krščanski socijalist Jer-zabek je klatil take budalosti In govoril tako naivno, da (e presegalo že vse me|e. Jugoslovani in sccijalni demdkrati so se nepre-stavo smejali. Prihodnja seja v ponedeljek. DUNAJ 23. (Izv.) Poslanska zbornica je danes nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija. Prvi je dobil besedo dr. Waldner (nem. ijud. stranka.) Dr. W a I d n e r Je poudarjal, da manjka naši politiki gotovosti ia jasnosti in odločnosti. Izjavlja, da smatrajo Nemci ustanovitev nevtralne Albanije za nekako garancijo varstva avstrijskega stališča ob Adrijl. Posl. dr. M e I k o Č i n g r I j a ostro kritizira našo balkansko politiko in izjavlja: Bilanca naše politike v poslednjih mesecih izkazuje naslednja pasiva: potrošili smo skoraj milijardo, izgubili na prestižu, na znotraj so se narodnostne zmešnjave pomnožile, najbogatejše dežele stoje na robu propada, poljski »steber" je omajan, na jugii vlada|o komisarijati, izjemno stanje, vojaška diktatura, v držati vlada splošna ozlovolje-nost, na Balkanu smo pridobili nove neprijatelje, vzbudili novo nezaupanje. — Temu nasproti pa beležimo naslednja aktiva: Skader, pridobljen za albanski fantom, Adakaleh anektiran. — Ni čuda, da Je skoraj cela zbornica edina v obsodbi take bi- lance. Ml avstrijski Slovani, ki tvorimo večino v državi, predvsem pa mi Jugoslovani, dvigamo obtožbo proti tej politiki, ki se v ostalem sama obsoja. Ko je izbruhnila balkanska vojna, so se naši diplomati krčevito držali statusa quo, a prvi uspehi balkanskih zaveznikov so ves svet podučili, kako nevzdržijiv je ta princip. Mesto, da bi bili mi to gladko priznali, smo začeli kričati, da so naši vitalni interesi ogroženi (povedali nismo nikdar, kateri) in pripravljali smo se vojaško, kakor bi vojna balkanskih zaveznikov veljala nam in ne Turčiii. Resnica je ta, da so mladi balkanski narodi motili naše sanje o Solunu, katere so sanjali nekateri naši državniki navzlic pred štirimi leti slovesno izrečenemu principu, da smo saturfrani. Toda status quo se Je zrušil in naša diDlomacija Je čez noč postala najgorečnejša zagovornica gesla: Balkan Balkancem, najčistejšega narodnega principa ter se je na vso silo zavzela za to, da ostane Arnavtom vse, kar so si kdaj podjarmili z ognjem in mečem. .Samostojna neodvisna Albanija" je bilo ime, za katerim se je skrivala tiha želja — vmarširati v Srbijo, vzeti Sandžak. Ker prebivalstvo teh Imperialističnih teženj ni hotelo razumeti, so poskušali gotovi krogi raznet.ti ogorčenje z aferami a Ia Prochaska, Paiić, „Skodra" itd. Končno so se skrili naši diplomati za skleo londonske konference in upali, da Jim skadrsko vprašanje vendarle da priložnost „udariti". Vsled popustljivosti kralja Nikole ni le padel Skader v roker Albancev, padlo je tudi zadnje zatočišče avstijske imperialistične politike in ž njim tudi eventualnost, da se zaplete od narodnostnih sporov in notranjih zapletajev oslabljena država v vse even-tualitete evropske vojske. Kar pa nas Jugoslovane posebno ogorča, Je tof da Je bila vodilna misel politike zad njega časa tako prononsirano Jugoslovanom sovražna. Vsem drugim so veljale simpatije, Turkom in Arnavtom, še Grkom — le Srbom in Bolgarom ne. Reklo se |e, da je treba protiutež! proti panslavizmu, kričalo se je, da je Srbija ruski vazal, obenem pa se je zahtevalo, da — postane avstrijski. Avstrijski Jugoslovani smo vedno izpolnjevali svoje dolžnosti napram monarhiji, nam se ima Avstrija zahvaliti, da |e velesila — toda nikdar se ne ozira na naše čustvovanje. Ako smatrajo drugi albansko politiko naših diplomatov za pogrešeno, da, za smešno, |e za nas ta politika razžaljenje. Za Skader smo žrtvovali milijardo, za Dalmacijo pa država ne more dati niti tega, kar je že 40 let, od dobe prvega dalmatinskega železniškega zakona, njen Častni dolg. Se predno je izbruhnila balkanska vo|na, so že govoril), da se nahaja Avstrija na |užnlh mejah v nevarnosti. Jugoslovani da so postali silno bojeviti. Ti glasovi so najboljši dokaz, kako slabo vest je imela naša vlada. Vlada bi rada, da bi bili avstrijski Jugoslovani v atrakcijo balkanskim Jugoslovanom. V kako atrakcijo neki I Saj nimajo niti svojega centra, se ne more|o gospodarsko razvi|ati in njih edinost obsto|i le v tem, da Žive vsi v izjemnem stanju. Naši diplomati so izvršili novo umetnost. Vstvarili so namreč trijalizem v obliki obsednega stan|a, trijalizem, proti kateremu nimajo niti Nemci niti Madžari ničesar. Grcf Stiirgkh je spravil Jugoslovane enostavno s sveta. Niti z besedico |ih ni omenil v svojem govoru. Skliceval se Je pač na angleške razmere in svetoval parlamentu, naj bo trezen v sodbi vnanje politike. A izbral si je Jako nesrečen objekt. Če priporoča angleške razmere, naj si vzame za vzgled tudi angleško vlado, ki je dala Ircem mesto izjemnega stanja, kar smo dobili ml Jugoslovani, homerulo. V boju za svobodo Arnavtov se ne bojimo svetovne vojne; če pa tradlcljonalno zvesti Hrvati zahtevajo svoje sankcijoniraae pravice, tedaj |ih vlada pokorava s komisarijati in kršen|em ustave. (Živahno odobravanje.) Mi, Jugoslovan^ |e končal govornik, ne želimo nobenih katastrof, vendar pa se Jih nikakor ne bojimo, ker se čutimo sami dovolj močne in silne. Če hoče vlada preprečiti katastrofo, mora pričeti z novo politiko politiko zadovoljstva in samostojnosti narodov. Caveant consules I (Viharno odobravanje. Govorniku od vseh strani čestitajo.) Kršč. soc. S c h 1 e g e I je izrazil ogorčenje katoliških krogov nad nečuvenimi napadi na katoliške dijake v Gradcu. Scblegel Je dalje iz|avil, da so krščanski socijalci zadovoljni s politiko grofa Berchtolda In upajo, da se posreči doseči časten in trajen mir. Vendar pa bi moralo vnanje ministrstvo med balkansko vojno veliko bolj energično postopati. KrŠč. soc. Jerzabek odobrava energično postopanje ministra za vnanje zađe™, kar bi se seveda moralo zgoditi že prej in protestira odločno proti očitkom, da krščan-sko-socijalno časopisje hujska na vojno. Posl. KI o f a č se pritožuje radi ogrskega vpliva v finančnem ministrstvu, vsled česar se naši odnošajl z balkanskimi državami vedno bolj zastrupljajo in slabšajo. Naša diplomacija bi morala balkanskim državam v njih boju za neodvisnost še pomagati in jih podpirati. Zmage balkanskih narodov so zmage napredka nad reakcijo. Zadovoljstvo Slovanov v monarhiji |e najboljše poroštvo za njeno varstvo] Posl. dr. W o I f je vložil interpelacijo glede zadnjih dogodkov na dunajskem vseučilišču, v kateri protestira proti provokaciji židovskih dijakov In zahteva, da se mora obvarovati strogo nemški značaj univerze. Prihodnja seja v ponedeljek. Italijanska vseučiliška predloga. DUNAJ 23. (Kor.) Danes je bilo predloženo zbornici poročilo proračunskega odseka o vladni predlogi glede italijanske pravne fakultete. Poročilo vsebuje kratek zgodovinski pregled vseh dosedanjih poskusov glede rešitve tega vprašanja In navaja potem znane razloge, zakaj sta pod-odsek In večina odseka sklenila, določiti Trst za sedež fakultete in črtati vladni načrt o začasnem provizoriju na Dunaju. Z ozirom na protest Jugoslovanov proti temu predlogu in z ozirom na predložeal manjšinski predlog dr. Korošča glede ustanovitve juk-tiraa med italijansko in slovensko pravno fakulteto, konstatira poročilo: Z vso pravico se lahko konstatira, da Je postalo vprašanje ustanovitve jugoslovanskega vseučilišča v očigled zadnjim dogodkom na Jugu monarhije silno aktualno in to vprašanje bo treba že v bližnji bodočnosti rešiti, če tudi ne na dosedaj poskušeni podlagi. Potrebe ustanovitve Jugoslovanskega vseučilišča si je bil v svesti tako podoosek kakor odsek. Vršila so se že tozadevna pogajanja, vendar pa se ni posrečilo najti take oblike predloga, da bi večina odteka zavzela napram temu važnemu vprašanju ugodno stališče. Zato je pričakovati, da bodo vsaj nekateri jugoslovanski poslanci odnehali od svojega dosedanjega stališča napram Trstu kot sedežu italijanske fakultete. Poročilo ko-nečno pobija trditve, da bi bil Trst iz pe-dagoško-didaktičnlh razlogov nepripraven za fakulteto. DUNAJ 23. (Kor.) »Korrespondenz Au-stria" poroča, da je poročilo proračunskega odseka o Italijanski pravni fakulteti napravilo vsaj v toLko dober vtisk na italijanske poslance, ker se v poročilu naglaša, da ni nobenih resnih razlogov proti ustanovitvi fakultete v Trstu. Podpredsednik Conci bo na prihodnji seji klubovih načelnikov predlagal, naj pride vseučiliška predloga takoj na dnevni red zbornice. DUNAJ 23. (Izv.) Poročilo proračunskega odseka o vladni zakonski osnovi glede ustanovitve italijanske pravne fakultete vsebuje sledeče točke: 1.) Da se zadovolji kulturnim zahtevam italijanskega prebivalstva v Avstriji, na| se ustanovi najpozneje začetkom zimskega semestra 1915/16 samostojna pravna fakulteta z italijanskim učnim jezikom, v Trstu. 2.) Učni In poslovni jezik vseučilišča |e italijanski. V jugoslovanskih parlamentarnih krogih se smatra ta predloga kot nesprejemljiva. In to ne samo radi tega, ker |e določen Trst, ampak v prvi vrsti radi tega, ker obstoji v uvodnih besedah prvega paragrafa, da ima fakulteta služiti kulturnim potrebam Italijanov, nevarnost, da bi bili vsi neitaii-janski, zlasti pa jugoslovanski dijaki, že vnapre| izključeni od obiska pravne fakultete. Italijani se očlvidno boje, da bi bila fakulteta utrakvistična. Jugoslovani odločno protestirajo proti taki omejitvi študija, ki zadene v prvi vrsti Jugoslovane, U nimajo svo|ega vseučilišča. Poročilo samo priznava Jugoslovanom pravico do svo|ega vseučilišča in govori celo, da bo treba to vprašanje v kratkem rešiti, četudi ne po dosedanjih načrtih. Vlada |e očlvidno zavzela novo taktiko. Govori se namreč, da hoče dati Jugoslovanom za kompenzacijo tehniko v Sarajevu. Zato se trudi posebno Bilinski, a Jugoslovani nočejo o tem ničesar slišati. Narodno-gospodarski odsek. DUNAJ 23. (Kor.) Narodno-gospodarski odsek je rešil vladno predlogo glede trgovinske pogodbe z Japonsko In sklenil predlagati zbornici, naj pogodbo potrdi. Spre|eta |e bila resolucija referenta dr. L1 c h t a, v kateri se vlada pozivl|a, naj debile na to, da se kolikor mogoče pospeši din1* tal trgovinski promet monarhije z J pouiko, posebno potom ustanovitve direktnega paroplovnega prometa. Tekom debate je podal sekcijski Šef Riedl neks| pojas il glede parop'ovnega prometa z Japonsko ia izjavil, da Lloydu z ozirom na slabi finančni položaj in tudi principl|alno ne more zviS ti podpore. Paroplovne družbe državnih podpor ne bi smele smatrati za neke vrste rento, ampak za vzgojao sredstvo, ki ji n omogoča, da se bolj razvijejo ia vspešntjSe rešijo svojo nalogo. Posl. dr. Pitacco poudarja pomen tržaškega pristanišča in nagtaša, da se Lfoyd dovoli trudi, da pospeši promet z vzhodno Azijo. Obžalovanja vredno bi b lo, če bi vlada svoje podpore preveč skrčila. Pri razpravi o predporočiiu posl. dr. H a I b a n a k izseljenlškemu zakonu, se (e vnela glede obravnave načrta formalna debata, tekom katere je sekcijski šef Riedl izjavil. da bo vlada v najkrajšem času predložila izseljenlški zakon. Predporočilo dr. Halbana Je bilo konečno izrečeno posebnemu v to ustanovljenem pododseku. BALKANSKA UOJNfl. Zavlačevanje sklenitve miru. Turki proti spremembi mirovnih pogojev. LONDON 23. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da se turški merodajni krogi nikakor ne strinjajo z načrtom zaveznikov glede spremembe mirovnih pogojev. Vse kaž , da se bodo Turki uprli takim predlogom, posebno proti izpustitvi besede .in zvezal vladarji" v točkah 3 in 5 mirovne pogodbe. Turški listi naglašajo, da bi ta sprememba pomenila toliko, kakor da bi tamo Turčija morala sprejeti odločitev velesil ^lede Albanije ia Egejskih otokov, nikakor pa ne zavezniki. Vznemirjenje na Bolgarskem. SOFIJA 23. (Izv.) Zavlačevanje mirovnih pogajanj vzbuja ca Bolgarskem veiiko vznemirjenje in to tembolj, ker se splošno sumi, da sta zavlačevanja najbolj kriva Srbija in Grška, ki hočeta med tem časom svoje oboroževanje spopolnlti, dočlm se bolgarska armada še ne more umakniti izpred Čataldže in Bulairja. Opozlcljonalnl listi napadajo vlado, da premalo varuje bolgarske narodne interese in to samo radi tega, ker se preveč ozira na Rusi|o; ruska politika je v mnogih ozirah nasprotna bolgarskim interesom, vsled česar je rusof.lska politika Bolgariji odločno škodljiva. Bolgarske narodne stranke, ki so dosedaj podpirale vladno politiko, nameravalo takoj pO podpisu preliminarnega miru stopiti v najostrejšo opozicijo in pričeti na vsej črti boj proti vladi. Diference med zavezniki. ATENE 23. (Kor.) Včeraj ponoči so močni bolgarski oddelki, ki so bili oboroženi z artilerijo, prekoračili pri Volčisti mostove čez reko Angltis. Stopili so na čisto nesporno grško ozemI|e in tako pre-kišili dogovor o ustanovitvi nevtralne zone. Grki so šli Bolgarom takoj nasproti, nakar se Je vnel krvav spopad, ki še vedno traja. Rezultati spopada še niso znani. G<ška vlada Je energično protestirala proti kršenju sklenjenega dogovora in zahteva, da Bolgari takoj odpokličejo svoje čete z grškega ozemlja. SOFIJA 23. (Kor.) Včeraj zvečer so pričele grške čete streljati na bolgarsko pred-stražo, ki sto|i med mostovoma pri Volčisti in Kušuku. Kmalu je zavzel boj večje dimenzije. Grki so hoteli pregnati Bolgare iz njih pozicij, a so konečno sami ustavili bo|, ne da bi prizadejali Bolgarom kake izgube. Povel|nik grških Čet je povabil bolgarskega poveljnika na razgovor, da preiščeta vzroke spopada. SOFIJA 23. (Kor.) Po zanesljivih poročilih iz Bitolja, so Srbi napadli bolgarsko vas Zagorje v okraju Bltolj in Jo zasedli. Albansko vprašanje in velesile. DUNAJ 23. (Izv.) Pogajanja glede Albanije še vedno niso nič napredovala. — Glavno nasprotstvu med velesilami obstoji v tem, da Rusija, katero podpirata tudi Francija In Anglija, zahteva, da na| Albanija začasno ostane še pod turško su-verenlteto in imajo evropski konzuli pri vseh važnih ukrepih posvetovalno in glasovalno pravico. Smejo tudi protestirati proti kakemu sklepu albanske vlade. Avstrija je odločno proti temu ruskemu preologu. Essad paša. DUNAJ 23. (Izv.) Tukajšnji listi so zapet polni vseh mogočih načrtov, katere baje Stran H. „EDINOST" 142 Trsfcc, ± s 24 maja J31 * kuje Essad paše. LUti pravijo, da se naha|a Essad paša na svojem posestvu v Tirani jn se namerava v kratkem razglasiti za albanskega kralja. Essad paša Ima silno premoženje In bo najbrže dobil večino albanskih plemen na svojo stran. Dunajski krogi govore, da podpirajo Essad pašo gotovi evropski kabineti in da ravna Essad paša v popolnem sporazumu z agenti tripleentente in Srbije. Kralj Konstantin odpotoval v Solun. ATENE 23. (Kor.) Konstantin je danes ob 11 dopoldne v spremstvu princa Aleksandra in svo|ega štaba odpotoval v Solun. Izlužbene avstrijske vojne ladje. DUNAJ 23. (Izv.) Kakor smo že včeraj poročali, |e izslužbena cela druga eskadra. Poveljnik druge eskadre, admiral Lftffier, je imenovan za komandanta mornariškega ar zenala v Puli. Razoroženje obsega 3 velike vojne ladje, 1 križarko, 6 torpednih rusilcev in 7 torpedovk. da ostane doma. To |e narodna bitka za narodne pravice. Take bitke nas vsposobilajo, da zmagamo v veliki odločilni bitki za narodna prava — pa tudi v veilkem gospodarskem boju proti njim, ki nas zatiralo in nam kratijo vsako pravo. Socijalni demokratje operirajo z očitnimi neresnicami. Pravijo n. pr., da je hrvatska borba brezuspešna, ker da je določeno po zakonu, da je notranji uradni jezik blagajne italijanski 1 Ali ni to žalostno, da se ljudje, ki se ponašajo s svojim internacionalizmom, potezajo za tako kričečo krivico ?! Pa Še to z očitno neresnico! Od zadnje volitve sem. ko so Hrvatje le deloma zmagali, dobivajo hrvatski in slovenski zavarovanci vse objave tudi v svojem materinem jeziku. Ne glede na princip enakopravnosti, za katerega se moramo boriti vsikdar in ob vsaki priliki, je to velikega pomena za našega delavca tudi s sta-" llšča njegovih koristi pri blagajni. In to je ravno, kar bode Italijane in socijalne demokrate. Sedaj bi hoteli Italijani in socijalisti odvzeti Hrvatom in Slovencem še to trohico okolici zadnja štiri leta znatno izpremeniie. Mesto se pač razširia ob svoji periferiji in posega čim dalje tem bolj po bližnji okolici. Cela vrsta italijanskih meščanov si je zgradila svoje hiše in vile v bližnji spodnji okolici in si je s tem pridobila volilno pravico v okolici. Prav tako pa se je tudi veliko Število drugega prebivalstva vsled cene|ših stanovanj in sploh lažjih življenskih razmer naselilo v spodnji okolici in ti novi priseljenci so večinoma Italijani. Gotovo je tudi, da je v teh štirih letih tudi znatno narastlo število slovenskega prebivalstva v spodnji okolici, a vendar zaostaja narastek slovenskega prebivalstva za prirastkom italijanskega. To so pač bili razlogi, znani prav tako dobro laškim liberalcem kakor nam, da se je laškollberalni volilni odbor odločil tudi za postavitev svojih kandidatov v okolici. Seveda pa morejo laški liberalci s svojim magistratnim aparatom, ki |e raztegnjen po vsej okolici s svojimi „kapovili", poljskimi čuvaji itd., pritegniti tudi še marsikaterega volilca na svojo stran, ker je pač odvisen od njih, ker mu dajajo na ta ali oni način kruha in zaslužka. One stare nekdanje „cikorije* ni dosti več med okoličanskim pravice v zavodu, za katerega morajo tudi ti Vojaške revolte na Francoskem. poslednji prispevati se svojimi krvavimi . n!™le^rfi»rnnr^tafciie ^,00 | ^Mi bijemo svoj boj obenem za narodne prebivalstvom, pač pa ljudi, ki mislijo, da stov so se zadnje demonstradje v 122J > lbo||jan|i položa|a našega de_ ~ - — razvile v ze.o resen upor. Nekij^^ Tq [e ^Jdnl tud| fz1 naše volllne liste, ki |e sestavljena skoro iz samih de- , a« kt * i ..i i w i-u A« i lavcev in tudi — socijalnih demokratov 1 vrgel na t a. Nato |e neki vojak pr »ko«l s d 1 fak,h k| Jvraž|jo naš |elik> "t "nZtlr, mnihH ''ampak takih, U so v resnici - socijalni de-zgrabll za puško In napadalca P°b« ^mokratlel Ata zmagama mi, bo imel nai K!! ?1? J hln^ nridr^fn l"' hrvatski in slovenski delavec 'na upravi b a- iTJM^&CrSp™!«3!" prl|ate!jev, s katerimi s, bo pad je trajal tri četrt ure. Uporniki so se pešpolku razvile v ze:o resen upor. major je zgrabil nekega trobentača, ki je dal j znamenje za demonstracijo, za vrat in ga! lahko razgovarjal po domače in se jim po- polastil« ključa smodniškega skladišča, ven-[^f- Č* ^ '"ji S^tuLa" dar se je oficirjem konečno posrečilo,dobiti J^tJnL* " ključ nazaj. Glavni uporniki; okolu 27, so i L"iTSSIS^L. tnrel ne bili aretirani in odpeliivzapore. 03113,3,0 ^^^mena - v svojJm lastnim interesu, ako P% * * «u * ! voli s vo|e ljudi, svoje prijatelje istega roj- PARIZ 23. (Kor.) V Toulu je bilo vče-istva p0kaWo v nedeljo z glasovnico v raj aretiranih več artileristov, ki so povzro-i roM? da žeHmo sebi dobro in svojemu je-čili v 6. pešpolku demonstracije. Med njimi z|ku v8e pravice. Volimo svoje narodne sta se nahajala dva gojenca vojaške strokovne fcandjd5te t so za svojo gospodarsko odvisnost od magistrata tudi dolžni prodati sebe In svoje prepričanje laškollberalni magistrata! kamor!. Z ozirom na vse to nam je pričakovati v spodnji okolici in to pred vsemi v drugem okoličanskem volilnem okraju — Sv. Ivan-Rocol-Lonjer — hudega boja. Z ene strani bodo socijalni demokrati skušali iztrgati nam ta okraj vsa| v drugem razredu iz rok, a prav tako pa tudi laški liberalci, ki se gotovo vržejo z vso silo na ta okraj, kjer Sleherni hr- mislijo, da Jim njihova pšenica najboljše pojde v klasje, kajti v tem okraju so se razmere najbolj izpremeniie na zgoraj omenjeni način. Boj bo torej hud in prav nič se ne šalimo, Če pravimo, da bo volilni boj v drugem vGlilnem okraju zahteval prav zadnjega našega moža na volišče, če si hočemo ohraniti ta okra). Nemiri v Siriji. CARIGRAD 23. (Izv.) V Siriji _ __________________, Zato pa Je tudi nujno potrebno, da se ! Vse potrebne informacije vam da|ajo z naše strani, ne da bi se zanemarjali drugi i odbor, uprava .Reškega Novega Usta*, naše okraji, posveti temu okraju največja pozor-zavze- ,Slovensko izobraževalno društvo" in pa nost in da zavednelši naši volilci prav tu ma|o nemiri, ki so naperjeni proti sedanji; tudi posamični Hrvatje in Slovenci. C. j store svojo polno dolžnost ne samo s tem, turški vladi, vedno večje dimenzije. Kljub j --da sami pridejo na volišče in oddajo svo|e strogi turški cenzuri prihajajo vedno nova'«- ^ ; glasove našim narodnim kandidatom, temveč poročila o uporih. V Beiruiu so Turki umo- JLtSi ODClIlSKC VOIIlVC. da tudi pojasnijo man) zavednim, za kaj gre, rili tamošnjega valija in proglasili za njego-i u _ - . u^aiai^i^ i|n iih prepričajo, da bi že neudeležba pri vega namestnika, bivšega turškega ministr-1 ItailjattSKl UDeraiCl Kanaiairajo ; vo|itvah pomenila izdajstvo interesov našega ------------—«---< v okOliCt. »naroda na Tržaškem, a kaj šele glasovanje za nam nasprotnega kandidata l Ravno tako pa moramo tudi poudarjati, da bi bilo tu vsako na|manjše cepljenje naših glasov naravnost pogubno za našo stvar. Vsi naši volilci morajo složno kakor en mož oddati svoje glasove kandidatom, {ki Jih določijo zaupniki sporazumno z našim skega predsednika, Kamil pašo, ki je že na \ potu v Beirut. Z Reke. Volitve t okrožno blagajno. Reka, 22. maja. f Laško-liberalnl volilni odbor sklicuje, kakor čitamo v včerajšnjem „PJccolu*, na nedeljo, dae 25. t. m., ob 11*30 dopoldne > volilsfci shod v PoKteama Rossetti v svrho i proglasitve kandidatov za četrti mestni in drugi okoličanski volilni razred. V nedeljo dne 25. se bo bil tu na Reki. „Piccolo" pripominja k vabilu na ta hud boj med Hrvati in Slovenci na eni in shod, da se leta 1909. laškoliberalna stranka italijansko kliko, oziroma InternaciJonalnim, ni udeležila volitev v okolici, ^ pa je bilo n o si s r a m o i socijalizmom na drugi strani. Gre za izvoli-*vzllc temu veliko število očividno italijanskih ?f * te v novega odbora v našo okrožno bolniško1 volilcev, ki so oddali tedaj svoje glasovnice, * * 1« P° * u.___«____-o. «« Imona oli na HaIo domovini Si blagajno. Hud boj bo to. Nasprotniki napenjajo vse svoje sile, da bi zmagali in iztrgali Slo -vanom še to malo pravice, kar Jo ima|o pri blagajni. V resnici pa sinejo Hrvatje in Slovenci zahtevati popolno ravnopravnost v te) instituciji. Ves Italijanski aparat ie na delu in Italijanom pomagajo tudi Madjari. Na drugI strani pa skušajo socijalni demokratje tero- bile rizirati vse delavstvo. Vse dela na to, da bi bili Hrvatje in Slovenci premagani. V tem večjo narodno dolžnost |e zato tudi Slovencem na Reki in po okolici, da se vsi in;ki Žele prisrčne sloge glaseča se na razna Imena, ali pa bele, in da se Je pokazalo tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah, da )e v okolici veliko število itali|anskih volilcev, ki so oddali svo)e glasove laškollberalnemu kandidatu. Z ozfcom na to da |e volilni odbor sklenil, da se postavilo kandidati okoličanskih volilnih okrajih. Mesto se (e v svojem razvoju, „Plccolo*, raztegnilo na več strani, nred kratkim Še okolica in političnim vodstvom: niti eden glas ne sme iti v izgubo. Ali ne bi bilo naravnost sramotno, da bi v tistem zavednem Sv. Ivanu, sej naši slovenski o vel kot slovenska trdnjava v Trstu, zmagali laško-liberalnl karaoraši, da bi naš prijazni Rocol prelel v kamo-raške roke, da bi bil naš ponosni narodni Lonjer zastopan tudi v p o laškem liberalcu?! Slovenski volilci, vi, ki vam je pri srcu proč vit našega naroda na tržaških tleh, ki s ponosom imenu)ete tržaško okolico svojo, slovensko tržaško okolico, na vas je, več da leč mora tudi do volilca pravi ki so odprta ______ __________ mestom na podlagi sporočilo: za našo slovensko z ognjem pridružijo Hrvatom v: zaupanja v pravično in plemenito itali)anstvo, okoli c o 8 r e» « °aSe P/J1^0® tem boju in jim pomorejo do zmage, kar bo mogla zbrati svoje glasove v kompaktni na naših rodnih domaČih Men bi bilo velikega pomena tudi za nas Slo- manifestaciji na imena Iiberalno-nacijonalnih, g r e l K d o r ) e Slovenec, kdor vence. kandidatov. . ć u 11 k a i 11 u b e z n i do s v o J e r o d n e Vsi na krov! Vsi moramo v nedeljo st Tako torej! _________ _ . _ I»love nsk^ g ru d e : ^v ^b^o pr o ti v bo) na volišče kandidate 1 glasovnico v roki manifestirati z brati Hrvati UmIJSvo je, da se laški liberalci udeleže sovražnikom, ki in Srbi za naše slovansko pravo. Ni ga no- letošn|ih volitev tudi v okolici. Poudarjali v z e 11 nasolast, \ benega izgovora, ki bi opravičeval koga, smo že večkrat, da so se razmere v spodnji - x a slovenske Vprašanje na c. kr. davčno administracijo v Trstu : Ali je slavnemu urada znan pomen besede „imposta commisurata-r tržaškem volilnem redu ? Zakaj je slavni urad priobčil mestnemu magistratu za sestavo volilskih imenikov namesto zneska odmerjenih davkov samo znesek plačljivih davkov ? _ Domače vesti. Odborova seja političnega društva .Edinosti" se bo vršila danes, dne 24. t. m.f točno ob 3 popoldne v wSlovanski čitalnici-. Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki lu deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Odbor in nadzorstvo zadruge .Tiskarna Edinost" imata danes zvečer ob 7 važno sejo v pisarni odvetnikov d.ra Gregorina in d.ra Slavika. O paktu med Italijani in Nemci za prihodnje volitve v Trstu meni praška „Union", da bodo tako Nemci kakor Italijani skuiali troške tega pakta- naprtiti — Slovencem ; za to pričakuje, da bodo ti poslednji izvajali iz tega primerne konsekvence. Nu, kake naj bodo te konsekvence, od naše strani? Mislimo, da le v skupnem, tem kompaktnejim in odločnejem odporu proti italijansko-nemški ligi! Čim mnogoštevllneji sovražnik, tem večja bodita odločnost In disciplina na naši strani! Dejstvo, da so se najSjuteji sovražniki združili v kombiniran bo|, naj nas nikar ne plaši in navdaja z maiodušjem, marveč vspodbuja naj nas k tem intenzivnejemu delu! Glasovi o govoru posl. dr. Kramafa o naši vnanji politiki. Ljubljanski .Dan" meni: „Velikim bobnom je Šla ta novica v svet (da poda namreč pcda grcf Sliirgkh izjavo o vnanjem položaju) in vsi so gledali, kal se zgodi na Dunaju. In kaj se je zgodilo ? Nič. — Stiirgkh je nastopil in pripovedal same znane stvari. Pri poročilu o zunanji dogodkih Je prišlo par medklicev — in veliki dan je bil končan. Nuo sta govorila poslanec Korošec in Kramar ia sicer tako pohlevno, da se celo nemška Tagespost* Iz njiju noičuje, češ, da se je novi zistem, po katerem se bod 3 dajale poslancem v parlamentu torbe na usta — popolnoma posrečil. Avstrija |e pač revna : na velikih možeh, dogodkih In velikih dneh ..." Socijalnodemokratlčna „Arbeiter Zei-tung" sodi: „Če tudi bi mu morali prigovarjati v mnogokateri točki, je bil vendar govor posl. dra. Kramafa daleko najtn-tes antael i." „Neue Frele Pre3se", ta strupena sovražnica Slovanstva in vseh, ki se zavzem-Ijejo za pravice tega poslednjega, piše : „Ves ta govor, ki |e vseboval opravičeno kritiko nameravane ekspedicije v Valono In taktike literarlčnega blroa v aferi Pro-hazka, le izzvenel v tako nespravljivost, da mora delovati kakor težko razočaranje za vse, ki so si ohranili Še kako zadnjo nado do skorajšnjega v s p o s t a v I j ebj a narodnega m i r u.B Za „Dan" je bil torej dr. Kramaf tako pohleven, da se nemški Usti norčujejo iz njega, glasom „Neue Frele Presse" pa |ebU zopet nespravljiv in je s svojo nesprav-Ijivostjo uničil zadnjo nado do aarGdaega miru! ! Protislovje je torej tu kričeče. Mi pa bi še vprašali, od kedal je okolnost, da se nemški listi norčujejo iz kakega slovanskega govornika, že dokazom, da je slabo govoril ?! Praška „Union" pravi, da je dr. Kramar obrazložil zgrešeno politiko grofa Berch-tolda ter da je dokazal, kako nesmiselno je, če Avstrija, ki je država s slovansko večino, tira izrecno protislovansko politiko. Dokazal |e, da politika grofa Berchtolda matert-jelno škoduje monarhiji. Menimo, da tudi ta ocena pomen|a priznanje dru. Kramafu na njegovem govoru dne 20. t. m. PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal J os* Vandot - In Metka je vstala od mize. Opotekajoč je stopila k postelji. Medlo |e razsvetljevala leščerba mračno izbico. Temne sence so begale po stenah, kakor roke skrivnih pošasti. In Metka Jih )e videla. Zdrznila se Je in )e zakrila ihteč svoj bledi obraz v blazinah. Sence po stenah so se večale in so grabile s svojimi dolgimi rokami po nji. A Metka fe samo ihtela in njeno telo se )e treslo v brezmejni bolesti. In Mavric le stal pod odprtim okencem. Videl )e grabeče sence in videl je Metkin obup. Srce se mu |e krčilo, in govoril |e skozi okence: .Metka, velika )e tvoja bolest. In Jaz sem |e kriv... Odpusti mi, Metka I Ole), maščevale so se planine, in gorje mi bo vse življenje... Odpusti mi, Metka, zaradi ljubezni mi odpusti I« A Metka al dvignila glave. L« toteti je prenehala In Je odgovorila: .Odpuščam d, Mavric. Zaradi ljubezni ti odpuščam, ki |o nosim v svojem srcu. Kakor luč mi bo svetila, ko moram v temi In noči po svojem potu. Ti si mi ugasil zvezde; solnce si mi ugasli ia poteptal. A ljubezni mi nisi ugasil. Zato ti pa odpuščam, Mavric..." Mavric |e zastokal na pogradu. Sam ni vedel več, ali bedi ali sanja. V glavi Je čutil praznoto In niti oči ni mogel odpreti več, da bi videl, ali resnično bedi. Nepremično )e ležal na slami in videl je samo Metko, kako tišči glavo v blazine... Sele čez dolgo časa |e vstala Metka. Obraz jI Je bil miren, in njene globoke, lepe oči so se smehljale. Roko |e podala Mavrlcu in )e dejala mirno: .Vse ti je odpuščeno, Mavric. Zaradi tebe sem preživela sto lepih trenutkov. In že ti trenutki so vredni, da sem živela... Pojdi, Mavric, ker najina pota ne morejo iti skupaj. Pojdi, Mavric, in mir s tabo...* Metka se |e obrnila in Je izginila bog-vekam. In z Metko Je izginilo vse. Črna tema se Je razlila krog*nkrog, In Mavric |e videl pred sabo samo neskončno praznoto... Mimo, nepremično Je ležal na pogradu v planinski koči, in se ni niti zgenU, ko |e stopil v kočo zdravnik, spremljan od kakih deset ljudi... * * * J ZaŠumelo Je po vasi, ko se Je raznesla hipoma novica, da |e vrgel nori Tomaž Mavrica preko skale. V prvem trenutku so ! govorili vsi, da |e mladi doktor že mrtev; ta šele pastirček Gregec iih |e prepričal, da doktor še živi, da Je samo polomljen na vseh udih. Ogorčen|e je zgrabilo ljudi in zabavljali so vsi čez Tomaža, posebno pa čez Seljana. Ta cepec — lahko bi bil spravil 1 norega Tomaža že davno Iz vasi. Pa ne, pa I ne I Seveda — bal se Je šteti denarcev. To :|e bilo — pa nič drugega. Skopuh grdil Lahko bi bil obvaroval Mavrica pred ne-1 srečo, lahko. Tako pa tako... In ljudje so 1 ugibali, zakaj se Je lotil Tomaž ravno Mavrica. Sovražil ga fe; saj ga je že včeraj ! napadel pred cerkvijo. Bogve, zakaj ga |e sovražil? Saj Mavric ni storil nikomur Ža-lega. Najmanj pa le Tomažu. Samo Metka in njena mati sta vedele vse. Metki je padel srp na tla, ko je izve dela tisto novico. Tam na Gornikov! njivi |e žela tisti dan. Stresla se Je in srp Ji Je padel iz rok, ko |e priletela ongava Maruša in |e v eni sapi povedala žanjicam tisto nesrečno novico. N|en rdeči obraz je poMe-•del kot zid, Ia njene oči so se odprle li roko. Oledala Je naravnost v obraz ongavi Maruši, in ustnice so se ji tresle. A ni iz-pregovorila besedice; samo na tla se je sesedla in od groze ji je utripalo srce in je bilo kakor kladivo... In žela je potem in sama ni vedela, kako žanje. Pogovarjale so se okrog nje žanjlce; a Metka ni vedela, kaj se pcgovarjajo. Šumelo ji Je nekaj po glavi in po sencah Jo Je kliuvalo, da Jo je bolelo. ln potem popoldne, ko so pripeljali Mavrica v vas. Ljudi se {e nabralo kra{ pota, in tudi Metka Je bila med njimi. Videla je razločno Mavrica, ki je leZal na vozu. Pogrnjen Je bil čezinčez s suknjo; samo obraz je bil prost. Mavric je imel oči odprte. Gledal |e po ljudeh in se je smehljal. Hotel Je govoriti; toda ni spravil besedice preko ust. Videla ga Je Metka. Tam na klancu |e stala, pa ga je videla razločno. Roke je Imela sklenjene na prsih in ustnice fe stiskala, ker io je morila bridka bolest. Pieko lic so ii tekle solze; a teh solz al videl nihče, tudi Mavric ne, ki se |e oziral po ljudeh, a ni videl samotne Metke. (Dalje.) V Trstu, dne 24. maja 1913 „EDINOST" St. 142 Btren m. Najglasneje pa govori dejstvo, da se vsi v zbornici navzoči češki agrarci čestitali dr. Kramaru. Če je bila ravna ta skupina, ki prav sedaj sili v ojstro opozicijo proti Sturgkhovi vladi, zadovoljna s SCramarevim govorom, potem pomenja to, da beseda ni bila tako žalostno pohlevna, četudi morda ni bila — robata 1 Naši čitatelji pa morejo soditi sami po ekscerptu iz Kramafevega vovora v včerajšnjem listu. Umrl Je včeraj popoldne v mestni bolnišnici g. Ivan O o d u i k, skladiščnik Južne železnice. V četrtek zvečer Je nameraval iti v gledališče Fenlce, a Je pred kavarno „ai Portlci di Clozza" po nesreči, ker Je bil precej kratkoviden, zašel med neki dvouprežni voz in tramvajski voz. Konji so ga podrli na tla in vzlic temu, da je voznik nemudoma ustavil konje, Je voz zadel Godnlkatako močno na glavo, da mu je prebil Čreplnjo. Vsega v krvi in nezavednega so ga prepeljali z vozom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer so ga operirali. Včeraj popoldne pa je, kakor že rečeno, umrl vsled za-dobljene poškodbe. Narodni rodbini Godni-kovi naše odkrito sožalje 1 Malo več narodne zavednosti. Neki slovenski narodni industrijalec itd. ima za vožnjo po južni želnznici »časovni listek" (Zeitkarte). Na tem listku se je pustil ime-no- uti Giovanni C... To je pač prav grdo od moža, ki se kaže sicer narodnegal — Je sic^r malenkost to, ali mnogo malenkosti se združuje v veličino. Zsto moramo tudi v malenkostih kazati, da smo Slovenci 1 Iz politične službe. Imenovani so: provizorlčni okrajni komisar baron Artur Seiller v Puli za definitivnega okr. komisarja; namestniškl koncepist Ernest Karlavaris v Trstu za prov. okr. komisarja ; prov. namest. koncepist dr. Edmund. pl. Marcuzellar v Trstu za definitivnega namest. koncepista; konceptni praktikant dr. Anton Kraljić v Krku za proviz. namet, koncepista. Izlet „Glasbene Matice" preložen! Za nedeljo nameravani izlet »Glasbene Matice" se je iz tehtnih razlogov odložil na konec junija t. 1. Tečaj za risanje in krojenje za Šivilje. Od 16. junija do 5. Julija se bo vršil v zavodu za pospeševanje male obrti v ul. Lizzaretto vecchio št. 52 tečaj za risanje in krojenje. Udeleže se ga lahko šivilje, ki vplačajo 3 krone vpisnine. Poučevalo se bo vsak dan tri ure razven ob nedeljah in praznikih. Svarilo pred krošnjarji! Čuje se od več strani, da hodijo krog strank prodajalci s preprogami, ki se predstavljajo za turške trgovce in varajo z raznimi pretvezami ljudi, da kupujejo malovredno blago za visoko ceno. Občinstvo naj se pazi teh »Turkov" I Dom za rekonvalescente. V poprskem zalivu v A n car a n u so včeraj otvorili dom za rekonvalescente, ki (e last tržaške okrajne bolniške blagajne. To poslopje, ki je na zelo solnčnem kraju, je početek cele kolonije takih domov. Jutri pridite vsi, ki se hočete par uric zabavati in razvedriti v „Koasumno društvo" pri Sv. Jakobu, kjer priredi šentjakobska Čitalnica drugo družinsko zabavo. Zadnja zabava je uspela tako izborno v vsakem oziru, da Je Čitalnica na splošno zahtevo sklenila večkrat prirejati slične zabave. Na sporedu so razne Šaljive točke, kupleti, baleti itd. Vstopnina 40 stot. za odrastle 20 za otroke. Svira društveni orkester. Začetek ob 5 pop. Po zabavi bo ples. Ceplenje osepnic. Trst je zaradi velikega svojega prometa v vedni nevarnosti, da se zanese vanj kaka nalezljiva bolezen, in prav posebno lahko je, da se zanesok nam osepnice (koze.) Posamezni slučaji so se že pojavili v podaljšani ulici Molin a vento in treba je največje pažnje, da se zlasti mladina zavaruje proti okuženju po tej bolezni, kar pa je mogoče edino le s cepljenjem osepnic. CeDljenje osepnic se prične letos dne 9. Junija. Poleg šolskih zdravnikov, ki bodo cepili osepnice otrokom v šoli, bodo opravljali ta posel tudi mestni zdravniki v zdravstvenem uradu v ul. Cavana št. 18, I. nad-stroje, vsak ponedeljek in četrtek od 9. Junija dalje; v Škednju, Barkotljah Sv. Ivanu in Rojanu v tamošnjih šolah dne 9. in 16. |uni«a; v Rocolu, na Prošeku in Opčinah dne 9. Junija, v Sv. Križu, Trebčah in Bazovici pa 10. (unija Povsod od 5 do 6 zvečer. Pregledali pa bodo zdravniški uspeh sepljenja osmi dan po cepljenju. Prav toplo priporočamo zlasti staršem, da gotovo dajo svojim otrokom cepiti osepnice, da jih tako obvarujemo nevarnosti, a prav tako koristno Je to tudi za odrastle. kajti bolezen Je nevarna za odrastle prav tako kakor za otroke. Zdravilišče v Portorose. Zdraviliška komisija je objavila program slavnosti za letošnjo sezono. Poleg dveh dnevnih koncertov vojaške godbe in sobotnih ve očkov v zdraviliškem kazinu, se prirede v Juliju ve-slarske regate, v avgustu pa tekmovalno plavanj. Dne 15. avgusta se bo vršila prvikrat ribiška regata, ki obeta — ker ni bilo še take prireditve — postati najinteresantneja. Tako v juliju kakor v avgustu se uprizore serenade na morju z razsvetljenjem pristanišča in velikimi umetalnlmi ognji. Casinodes Entrangers bo prirejal v krasnem parku vile San Lorenzo klasične koncerte prvega reda. V torek dospeta v zdravilišče c. in kr. visokosti, nad vojvodin ja Marija Kristina z z rodbino in nadvojvodinja Neža Marija Te-rezija.Najviši gostje ostanejo v zdravilišču mesec dnij. Namestili so se v Palace-Kur-Kotelu. Socijalni Matici je pristopil kot usta-novnlk gospod Fran Jerovšek, c. kr. gimn. profesor v Mariboru. Prisrčna hvala 1 Živeli nasledniki 1 Tržaško slovensko gledalllče v Trstu. Tržaško sloveusko gledališče priredi v nedeljo ob pol petih popoldne v Kopru predstavo. Kaj je na svetu vse mogoče? Med drugim to, da naročnik turške srečke že po vplačilu 4 kron 75 vin. zadene 400000 frankov. Kdor ne verjame, naj piše po dokazila glavnemu zastopstvu Češke industijske banke v LJubljani glasom današnjega zadevnega ogiasa. _ Porotno sodišče. Za bodoče porotno zasedanje, ki se prične dne 2. junija t. I., so biti Izžrebani sledeči glavni porotniki: 1. Adler Julij, 2. Ancona Viktor, 3. An-ninger Ivan, 4. Bartolich Anton, 5. Boje Fran, 6. Bremic Henrik, 7. Bunzel Hugo, 8. Čeh Anton, 9. Faber Jurij, 10. FerfogUa Anton, 11. Godnik Friderik, 12. Jatros Jurij, 13. Klun Ivan, 14 Kozak Josip, 15. Marki-cevich |arij, 16. Mayer Henrik, 17. Milinovič Milan, 18. Mirt Fran, 19. Nabergo| Anton, 20. Pangerc Josip. 21. Pečar Avgnštin, 22. Peršič Nfkola|, 23. Sandn Anton, 24. Šfr-cefj Ivan, 25. Srebotnjak Jakob, 26. Stegu Anton, 27. Stegii Fran, 28. Štolfa Josip, 29. Tavčar Alojzij, 30. Teodorovlč Peter, 31. Toplč Anton, 32. Turco Josip, 33. Uk-mar Maksimilijan, 34. Vatovec Josip, 35. VI-čič Karel, 36 Vodopivec Josip. Namestniki: I. Bernetich - Toma sini, II. Cfllla Marcel, III. Dltaila Karel, IV. Fi-nazzer Gvldon, V. Gentili Karel, VI. Jesurum Marij, VII. Msuro Calroli, V1U. Notarangelo Celestin, IX. Oagaro Peter. Bolj trpežno nego usnje - Prožno. - Varuje živce in hrbtni mozeg. Bersonvverke, Dunaj VI. >o a> -.2 5 U a © C/3 e3 >o a Xf> _ * E u c« 5 N O -Q " « * f 8 SO f _. i« s 3 © d © C i ® p i c a c3 "S* 5 _ a es.2 O © M « s-i ^^ j*-* MS ca © o 8-g 5 C.O 6 — 9 7* a M ca <8 a o rt :=: o f © _ to o O H aj *-=-> s- »h © o* s-.o £ © N S .2, © tO " K ..t: Večja moravska tvornica strojev sprejme mladega■ uradnika Št. 10. o. z. o. Razpis mesta zdravnika za zdravstveni okoliš Podgrad, Materija in Jelšane v Istri Podpisani zdravstveni odbor razpisuje službo občinskega zdravnika z letno plačo in polno odškodnino vred K 4.600 Zdravnik mora stanovati v Podgradu, kjer je Bedež okrajni sodniji in drugim uradom, mora imeti v kraju svojega sedeža lekarniško omaro ter se natančno ravnati po službenem navodilu za občinske zdravnike Istre, razglašenim v ukazu c. kr. primorskega namestništva z dne 16. marca 1909, št. IVa. 155/12-08. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje na občinski urad v Podgradu (Istra) do 15. junija 1913 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, domovinsko pravico, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega ali hrvatskega jezika. Zdravstveni odbor v Podgradu dne 16. maja 1913. Predsednik : Ivan Bubnič. DruStvene vesti. Telovadno društvo Sokol v Trstu. J a i r I dat 25. t. m. ima Sokol v Sežani svoj prvi |avni nastop. Naše druStvo se ga udeleži korporativno v kroju. Zbirališče ob poldveh popoldne v Narodnem domu. Nato z električno železnico na Opčine, odtod v Sežano. Posebal voz openske električne Železnice za Sokole, odpelje ob 1 38 popoldne. Tržaška sokolska župa. Jutri dne 25. t. m. točno ob 8 dopoldne se vrli v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora. Ker je daevni red zelo nujen & ia važen, poživljam k polnoitevllni udeležbi. Na zdar 1 Starosta. Telovadno drnStvo »Sokol" v Škednju priredi jutri, dne 25. t. m., povodom nastopa sežanskega Sokola peiiziet v Sežano. Zbiralliče pri Gospodarskem druStvu. Odhod ob 6 30 z]utraj. Priti je treba v kroju. Pozivl|a]o se brat]e, ki imajo krof, da se izleta v kolikor mogoče velikem Številu ude leže. Tudi drugi bratje in vsi prijatelji peš-izletov dobrodošli. takoj ali 1. julija t. 1. Oziralo se bo le na goBpoda Slovenci, naprednega mišljenja, s trgovsko izobrazbo, ki je popolnoma vešč slovenščine, nemščine in laščine ter tesnopisja. Podrobne ponudbe s prepisi spričeval, navedibo referenc ter zahtevkov na inseratni oddelek tegal ista pod „Tvorni ški uradnik fttv. 1099*'. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko JherK - tat Sžar. del, org&ni£&€$šja. Pri raznih obratih oziroma strokah, kjer so imeli socijalni demokratje do danes KO O £ o o 3 o- O < o a- s tSK s n S= © 3 ^ flfc Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, kr o kan to v in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mline v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slaičiče se izdelujejo s higijeničnim električnim strojem. 99 Siavija si i vzoj. zavarao, tanka v Prag Rezervni fondi K 53,76&J86-24. Izplačane *n Ho se zemljišče 600 sežnjev v Skednju bliza rrUUd tovarne riža fn novega tramvaja, poseja za obrt, stanovanje itd. tudi Da parcele po 100 sežnjev. Pojasnila v Skednju št 4fc6 od 4—7 popoldne. 1146 Dobro nagrado 2E grafski aparat, ki ga je izgubil Palmiro Bresioli prošlo soboto od kamenoloma Gorlato do žaveljske ceste. 1146 drift9 86 TeH a soba in kuhinja, komfort, pri U U U d slovenskih zakoncih, ki sta sama, ulica Bosco 18, III., vTata 7. 1148 Godbeni odsek NDO. ES&ft^ ples na vrtu r Jadran" pri Sv. Jakobu. 1149 Pozor Slovenci v Kopru in okolici! — Podpisana je prevzela v Kopru gostilno nAi buoni amkiu v ul. sv. Marghe-rita, nasproti vodi jaku Daponte. Vljudno se pnpr» roča cenj gostom in c. k. služabnikom. Toči prinna istrska vina, puntigamsko pivo ; prodaja sveža gorka in mrzla jedila po najoižjih cenah Za obilen obist se priporoča Marija KopaČin, lastnica. 1141 Hiše na prodaj. vanj K 34 000 ; 3 stano vanja K 20 000 ; 4 prostori, vrt, K 14.000. V Ro-colu : 3 prostori, 360 sežnjev zemljišča, K 5000 —; pri Sv Alojziju : 3 stanovanja K 14.000. Pojasnila daje vratar, ul. Barr era 4. 1142 VELIKA ZALOGA šivalnih strojev vseh sistemov, za družine, krojače, čevljarje itd. od K 65'— dalje. Petletna g rancija. Dovoljujejo se plačila na obroke. Poseben oddelek za popravila strojev vseh sistemov, z enoletno garancijo, po nizkih cenah. G. MURER, Trst, ul. Chiozza 18. vv t Potrtega srca naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je danes ob 2.30 umrla naša ljubljena edina hčerka Zora Strah stara 2 leti 9 mescev. — Pogreb se bo vršil jutri, v nedeljo, ob 3 popoldne iz hiše žalosti ul. Giorgio Galatti 20. Trst, dne 23. maja 1913. Žalujoči starši FRAN ln MARIJA STRAH. Novo pogrebno podjetje. |||AmS v nedeljo, priredi „Bralno-pevsko društvo JU lil j „Bodočnost" v Volčjeao gradu* veselico s igro, petjem in plesom. 1140' Flrii^iiio brez otrok i*če pridno in pošteno UAllla deklo za vsa hišna dela. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1117 VllllPi grande 36 se prodaja velika mno-' Ulll*l fina pristnega refoška iz kleti Vincenca ' Sestana v Vrsarju (Istra) po ceni 88 vi arjev liter v \ točilnici ali na dom. Prekupcem popust — Vodja Fernetič. 978 Macarol Trst> ulica Canti 516v*38< JOSip mauai Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Riccardo Baldassi, ifto^j&r sumnega druStva") priporoča svojo nesnieo. Josip mizarski mojster, Trst, ulic* vsakovrstna mizarska dela. Belvedere It. 10. — Izvršuj* M7 Urarna in zlatarna iEftf^ najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo se budUniii z garancijo po E 1*—. Gaio £quadrani. 909 Prinnrnra m cenjenemu občinstva svojo novo I ripUt UUdlll prodajalno prekajenega sesa, prvovrstnega Dreherjevega piva na pipu, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica efanftk Stev. 24, vogal ulice Cavana (nasproti muzeja Revoltell*). Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ. Anton Novak, brivec vedere St. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 266. v. Nizke cene s Gualtiero Cozzio Pum Saa Glavaaal 1 li TorreaU 16 (mmprati Cfaloud) Trat PRVA brusarska :: DELAVNICA 3 um električai motor. Bogat Izbor Skarlj brivnik britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil ln strojev za striženje las. Naznanilo. Mlekarska zadruga v £t. Vidu pri Vipavi naznanja, da je otvorila poleg že otvorjene prodajalne mleka in mlečnih izdelkov v Ulici Rossetti 21, še drugo prodajalno v ulici Piccardi, Stev. 35. — Mlekarska zadruga v Šfc. Vidu pri Vipavi je najmodernejše in najhigijenično opremljena mlekarna ter razpolaga dnevno s 4000—50001 pristnega, mastnega, podnano&kega pasterizo-vanega mleka. Dostavlja tudi na dom, kavarnam in mlekarnam. Se priporoča za obilen obisk Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Vipavi. t Ivan Godnik skladiščnik Južne železnica je po kratki mučni bolezni preminil. Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m., ob 4 pop. iz mestne bolnišnice naravnost na po-kopališče v Barkovljab. To tuž ;o vest javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalujoča soproga, otroci in sorodniki. Trst, dne 23. majnika 1913. Brez posebnega obvestila. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. Re atavracij a „BONVECCHIATT Trst, ulica Carlo Ghega št 17. Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina ia pivo. Ob priliki birme se dobe posebna jedila, kakor: pečeni in ocvrti piščanci. Priporoča se za obilen obi9k in jamči za vse udobnosti in dobro postrežbo J. VAUPOTIČ. a UMETNI ZOB J Pie«nfrlranja sobov izdiranje zofeov hrzt =r vsake bolečine rs Dr. J. Čerm&k V. Tuschs" lobasdrivaik konce«, zobni ullos cSalla Cnsermo fttav. 13, II. n. 1.800.000 frankov znašajo pri vsakoletnih 6 žrebanji« glavni dobitki turških srečk! Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost ! Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 krone 75 vin. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka, Prihodnje žrebanje 1. junija 1913. POZOR! 80000 parov čevljev 4 pari Čevljev le za K 8 50. Zaradi zastanka plačil več velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur 2 para moSkih ln 2 para ženskih Čevljtv na trakove, nabiti podplati, rujavo ali črno usnje, veleelegant., najnovejša fesona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 8*50. Razpošiljatev po povzetju D. Wulkan, Krakov (Avstr.) Isaka 3-E. T. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. G. Magliaretta dekorativni slikar ul. Molin Grande 40, tel. 2748 LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak. Za večjo tovarniško podjetje v Ljubljani se iSče knjigovodja oziroma korespondent ki mora biti popolnoma vešč slovenske in nem&ke korespondence ali knjigovodstva. — Lafičine zmožni imajo prednost Reflektira se le na dobro in stalno moč. Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače naj se poSljejo na inseratni oddelek „Edinosti" pod „Stalno štev. 1138". 2,387.000 kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo 6 kron ti o vinarjev. Prospekte z natančnim pojasnilom razpošilja : Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Sprejemajo se prottizijski zastopniki. Franc Štrancar gostilničar v Trstu, ul. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOST1LIVO v kater! teči pristno vipavsko domače vino lastnega prlaelka, ter istrsko ln druga vina. Domača kuhinja. Vso po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. Morske kopelji v Grijanu V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja „Mira" odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grljac io nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb. Vozne cene so sledeče: Tja in nazaj........K 1'—. m „ „ s kopeljo vred . . . „ 1'30. » » » » » » za otroke „ 1'—♦ Tja ali nazaj......... —'60, „ „ „ za otroke . . . . „ — Abonentski listki so razmerno cenejši. Andre] Rojic, trst ULICA ACQUEDOTTO it 20 priporoča cenj. občinstvu svojo higyenično brivnico. Damam ne priporoča za pranje glave ia lasna dala