Zborovanjc »Kmetskega drnštva" y Slatini. (Dne 26. <lec. i«83.) Slatinski ia okolišai Sloveaci ao se aavolili aespodobnega rogovilstva dr. Hojzelaovih šulvereiaarjev pa Geutebriikovih deželskih uradnikov, krčmarjev ia kramarjev. Tudi znaaa pohlevaoat Slovencu poteče ter ae vdzigae za čast svojega imena za narodai aapredek ia blagostaa pa za pošten mir z Nemci, ki so blage volje. Rodoljubi razaega staau osaujejo v to svrbo političao društvo z imeuom : ,,Kmetsko druatvo". Dae 26. dec. ob 3. uri popoludne je obhajalo svoj prvi občai zbor v dvoraai goatilae: Hotel Europa, aredi Slatine. Tri zastave cesarska, štajeraka ia sloveaska so izaad prvega aadatropja plapolale. Dvoraaa je primerao okinčaaa ia kmalu aatlačeaa čvrstih alo- veaskih mož, aa dvorišči pa je še takih, ki aiso mogli prostora dobiti. Ža temi pa je stalo lepih rudečelicih zdravih mladeačev, ki so bržčas atražili kot aloveaalvi koreajaki, da ae ne pritepe bliza aobea aemškutar. Gr. Debeljak odpre zborovaaje ia prvi pozdravijo navzoče preč. g. Aaton Frohlicb, maospoštovani aadžupnik sv. Križevaki. V presrčai, očetovski besedi razložijo pomea aovega društva ia povabijo k obilneara priatopu glede na ajegov blagi aamea izražen v beaedab: vse za vero, dom, cesarja. Med tem pokažejo s prstom aa steao, kder so ove besede bile brati med lepirai podobami cesarja ia cescirice. Sledili so potem 3 govcri, o katerih je žal, da jili tukaj ae moremo podrobno najaviti. Prvi je govoril č g. dr. Gregorec iz Maribora, povdarjajoč potrebo političaib kmetskih društev. Sloveaski kmet je sicer otresel aekedaajo raboto_ ia tlako pa liberalaa SOletna doba ga žuga uaičiti z aapravami ia postavami, ki so kmetskemu staau aa škodo: krivičai volilai redi, trgaaje gruatov, svobodao žeaitovanje aemaaičev, draga pravica, krivo aaaledovaajsko pravo, dvojaa upravaa gospodska, slabe colaiaske razmere. avobodna odrtija, svobodno zadolževanje gruntov. Kmetje imajo samo v avstrijakili deželah (rAzveu Dalmacije. Istrije, Galicije ia Bukoviae) blizo ž!00O milijoaov goldiaarjev dolga vknjiženega in plačajo 180 milijoaov cmža vsako le^o. Najhaje raz^ajal je liberalizem na Stajeraiiem ia tukaj je kmet aajgrozaeje zadolžen : blizu 200 milijoaov je iatabuliraaih ia 9 milijoaov morajo kmetje vsako leto proč dati za obresti, tedaj 4krat več, kakor zaaša ceaaraka gruataa dača (2.04O.0D0 fl.) V zacetku liberalnc dobe (1. 1860) bili so kmetje dolžai saiao 800.000 fl. Tukaj se mora pomagati. Kmetski ataa uničiti ai samo Avatriji aevarno, ampak tudi Sloveaci amo zgubljeai, če si kmeta ae rešimo. V to imajo sodelovati vsi domoljubi. Nekaj so uže aaši koaservativni. aarodai poslauci atorili: odrtijo oraejili, colaiao tujemu blagu zvišali, tujej živiai meje zaprli ia zato dobivajo kmetski pridelki zopet boljo ceao, zlasti živina. Toda treba je še več storiti ia zlasti zabraaiti je, da aam aemški liberalci iz mest in trgov kmeta ae zbegajo in osleparijo. Treba je akrbeti, da kmet svoj položaj spozaava ia voli povsod ia vselej aarodao ia konservativno. Kajti le narodni, koaservativni možje ga hočejo resaicao rešiti. In v to uaj takaj poaiaga novo kaietsko društvo. Drugi govornik, gosp. dr. Jožef Seraec iz Celja, lotil se je prav živaliao aeaiškega ,,šulvereina". V krepkili potezah je aaslikal tega najuovejšega sovražuika Sloveacev. Pod krinko dobrotljivosti za šolarje ugaaja aajaeeramaejšo politično rovaaja, diaži aarode, hujska prebivalstvo, lovi kmete ia spodriva aarodao izobraževanje aa ediao resaičaej podlagi materiaščiue. Kakšaih šol Nemec za živi svet aeče, takšaih uriva šulverein Sloveacem. Vaak Sloveaec toraj, ki ljubi svoje otroke, spoštuje svoj rod, želi aarodaega aapredka, ta se mora upirati na vso moč šulvereiaskim aakanam. (Burno živio-klicaaje vaetih poslušalcev je govoraiku pokazalo, da so ga dobro razuraeli ia da bodo po ajegovih od domoljubja aadabajeaih besedab ravaali.) Napoaled je neamorao delujoči domoljub g. Miha Vošajak iz Celja, govoril o goapodarstveaih rečeh. Navajal je tudi več uzrokov, da je kmet preobložea, zlasti okrajai zastopi zdijo se mu popolaem aepotrebai. Proti koacu omenil je, da viaogradstvo ae doaaša več tistih dohodkov, kakor aekdaj. Svetovati je toraj sadjerejstva poprijemati se. Posebao v Slatiajskej okolici bi aaj zasajali drevje, od katerega se topličarjem sadež lahko prodava. Razlagal je tudi prizadevaaje Sloveacev, da se^aeodvisae storijo od aemškega kapitala; aa Stajerskem oaaovali so si 10 lastaib deaarstveaih zavodov t. j. hraailaic ia posojilaic. Tudi za rogački ia šmarijski okraj bi kazalo posojilaico osaovati, morebiti ravno v Slatiai. Govoraiku ao poslušalci za ajegove zaaimive aasvete z živahnimi živio-klici svojo zahvalo izrekali. Zatem je še g. tajaik prebral 13 telegramov, navdušeao sprejetih, g. predsednik pa zborovaaje akleail. Sledilo je potem veselo petje sloveasko ia prijazao pogovarjanje^domoljubov. Gostov je bilo maogo iz Rogaca, Šmarije, Koprivaice, iz Loč, Slov. Bistrice, iz Konjic ia sosedae Hrvatske, za sloveastvo sijajea daa. Hvala ia slava slatinskim aarodaim goapodom in kmetom. Živelil Telegrami: iz Smarije4: Združujem se z Vami neprestrašeao aodelovati aa poti pravice po beaedah ceaarja: eaake pravice za vse, za vero, domoviao, cesarja. Skaza. — Vsera zbraaim aarodajakom gromovito: Živio. Sv. Štefaaaki narodajaki. Vračko. — Nadžapaiku, Gregorecu, Voinjaku, Seraecu, Slava Vam patrijoti, Spektabilis. — Smo še mladi pa v srci z Vami, starejši bodemu ia tedaj aajdete nas pri Vas, šmarijski mladeači; iz Poakve 2: slava Vam možje, kateri čutite z nami, narodnjaki iz Poakve. Zdolšek. — Občiaa Poaikva čestita vrlim slatinskim kmetom k preblagemu podjetju, živelo drustvo, živeli zbraai rodoljubi, JTr. Korže, Fr. Podgorsek, Jakob ia Jože Zdolšek; iz Mozirja '6: elava zbraaim boriteljem za uarodao stvar; dober uspeh, živeli, Slatiačaaje v Mozirji. — Občai zbor saviajakega sokola kliče Vam navdušeao: aa zdravje vrkm aarodajakom, zlasti kmetakim, presrčna zahvala za aeustrašljivo delovaaje v boji za aarodao prosveto! Lipold, starosta. — V krepko razcvitaaje in čvrstost proti navalom Vam čestitajo Ljubenčaai. Iz Ptuja: dober uapeli kmet. društvu želijo ptujski Sloveaci, katere aovo društvo jako veseli; živeli, dr. Gregorio; iz (iradca 2; pristopim društvu, aaj živi, raste, cvete od obrežja Sotle po grioih ia nižavah rogačko-slatiaskih ob Gaberaiku do Boča glave, Tomaž Jauežič skriptor Johaaejski. — Da dre- veace prave koreaiae sloveaskega kmeta poataae drevo, aa kojem ae razbije sovražai vihar, želi Rogačaa; iz Zagreba: Kmetako društvo sloveasko naj krepko raste, cvete ia rodi obilaega aadu. Zaaace ia soaede pozdravljam, svetujem, aaj ae čvrsto oklenejo svojih duhovaikov, ki so pravi prijatelji aaši. Ziveli Slovenci v Slatiai, mej ajirai veteraaec Jaaez Žurmaa od sv. Trojice. V-aa rojak Aat. Koa.