( Zgodaj a Katoliéh cerkven list. Danica izhaja vsak petek načeli poli, iu veljá po posti /a celo leto 4 dJ. »¡o kr., ¿a pol leta 2 cM. 40 kr., zaeetert letal zid. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. zaeetert leta 1 sjl: ako zadene na ta dan praznik, izide 1'anica dan poprej. Tečaj XXXII. V Ljubljani 12. grudna 1879. List 50. Za pretibosični ca Zopet se približuje srečni čas pr^sv. rojstva Jezusovega, na katero se vredno pripraviti je katoličanu sveta dolžnost, če hoče, da si usmiljeni Jezus tudi njegovo v sv. adventni spovedi lepi osnažono in s svetimi čednostmi ovenčano serce za svoje jaslice izvoli in, kakor nekdaj v betlehemskem hlevcu, v taistem prebiva, Marija in sv. Jožef pri njem bdita in angeli Božji veselo slavo' prepevajo. Ena naj ginljivših priprav je pa gotovo devetdnev-nica pred sv. Dnevom, kadar Marija in sv. Jožef na poti v Betlehem prenočiša išeta, kar je bilo že dve leti v „Danici'1 tako ginljivo popisano, da je mnogim ljubemu Jezusu, Mariji in sv. Jožefu vdanim Slovencem globoko v serce seglo in so to poče^vauje že po nanosih krajih z vso mogočo slovesnostjo obhajali. Tudi v Ločki fari na Mlačab so to Marijino prenooiše z velikim veseljem prav pobožno opravljali in letos ga bojo pa šo tudi po druzih vaseh. Res je do solz ginjeno človeško serce, kadar mnogoštevilen z lučicami razsvitljen sprevod o večni luči od hiše do hiše med molitvijo sv. rožnega venca in veselim popevanjem Marijinih pesem gre. Tudi na Mlačab je vsaki gospodar hotel Marijo preno čiti, kar pa, se ve, da le v 9 dneh ni moglo b*ti. Sprejem Marije je bil po „Zgodnji Danici". Odhod od hiše naj bo pa tukaj pridjan: Oh kako veselo in kratkočasno je zdaj pri nas bilo, ko smo Marijo, Jezusovo pa tudi našo ljubeznjivo Mater, na preročišu pri sebi imeli! Io zakaj bi veselo ne bilo; Bej je le tam prava sreča in blagoslov Božji, ljubi mir, ljubezen in poterpežljivost, res, nebeško veselje doma, kjer Marija s ljubim Jezusom in sv. Jožefom prebiva. Tudi nam se je zdelo, da imamo nebesa odperte, ko smo Mariio med seboj imeli. — Toda, čas je pretekel, solnce k božji gnadi za goro hiti, in ravno kar bojo zvonovi večno luč zapeli, nam pa oznanili milo-žalostno slovo, da Marija od nas gre; kajti dalje se ji mudi na poti v Betlehem, kjer se ima zasvetiti Rojstvo edinorojenega Sina večnega Očeta, da bo odrešil grešno semljo, in zopet z razžaljenim l3ogom spravil Adamov rod. O usmiljena Mati Marija, brezmadežna Devica! mi sicer vemo, da moraš našo hišo zapustiti in se na drugo prenočise naprej podati, če hočeš v Betlehem priti, kakor Ti je zapovedano bilo. Pa vendar se nam neizrečeno milo dela, serce nas boli in solze nam v oči silijo, ker Ti od na* odpravljaš in od naše hiše grenko, grenko s ovo jemlješ. O Marija, sladka Devica in Ijubhens Mati naša! toraj pojdi v imenu Božjem! — 01 z Bogom, Marija! s-eSnn hodi, srečno popotvsj! Daj Ti ljubi Oče nebeški dobre, usmiljene liudi najti, kateri Te boio z veseljem vzeli pod streho, Ti radovoljno postregli, Te lepo častili in Tvojega ljubega Sina Jezusa Kristusa pobožno molili I Nato pa, o Marija, sveti materni blagoslov za slovd d*j: oh naj ta blagoslov vedno v n*ši hiši ostane! Blagoslovi, o Marija! preden od nas greš, nas io naše vse; blagoslovi nam dušo in telo, naše vinograde in žitno polje, in karkoli imamo; usmili se pa, o Marija, tudi naših ljubih rajnih in vseh tistih duš, katerih trupla so bile iz te hiše na pokopališe spremljene, prosi za nje pri sedežu sv. milosti Božje, da večni mir in pokoj vii-vajo in jim sveti večna luč. — Pa, o mila Muti Marija! kakor Ti danes od naše hiše slovo jemlješ, tako bomo tudi mi, morebiti že kmalo od tod za vselej slovč jemali in se na pot v dolgi večnost podaja;i; ob. takrat ne pozabi na na-»; — oh, takrat, Marija, se spomni, da si na poti v Batlehem pri nas prenočevala, in pridi s svojim Sinom Jezusom, da ga naše uboge dušice za popotnico in v zastavo večnega življenja vredno prejmejo. Pridi, o Mariia, pa tudi s svojim ljubim ženinom, sv. Jožefom, svojim toversem na sedanjem prenočišu, da nas tolažit* v zadnjem vojskovanju na zemlji, o grenki smertni uri, in naše duše spremljata v ljubo Očetovo hišo srečnih nebčs, kjer sv. Božje obličje in tvoje lepo obličje, o Marija, večoo gledati in vživati želimo! Kadar so še nekoliko pomolili, ali slovč zapeli, pristopi tisti ali tista, ki Marijo dalje nese, rekoč: Vem, o Marija! da se Ti dalje mudi, kjer na drugem (3., 4. itd.) prenočišu Te že z gorečimi željami pričakujejo; pojdi tedaj k njim in prinesi jim obilno nebeških darov. Nam pa, o dobra Mati! odpusti, če smo Ti preslabo postregli, Te premalo častili. Preden greš, o Marija, nam še svoj sv. materni blagoslov daj, našim dušam pa sveti raj sprosi! Amen. Zdaj spoštljivo Marijno podobo poljubi in v naročje vzame, rekoč: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Oe-šena bodi Marija, zdaj in vekomaj! in sprevod se začne, kakor poprešnji večer na 2., 3., 4. itd. številko. Marijino slovo od prenooiša ob 9dnevnici pred Božičem na Hlačah 1878. O Morija, Mati Ijoba! Oh aakaj ia od na« greš? Kako nas bo tvoja agoba V serce pekla, ti ne ves! Oh ostani v naši hiši, Mati! saj le kratek čas, Sere otročjih prošnje vslisi: Ne podajaj se od nas! Pa sastonj teko solzice Is objokanih oči, Čas doteka porodnice, V Betlehem se ti mudi. Toraj s Bogom! srečno hodi, Kamor kliče te Gospod; Zmeraj naea Mati bodi, Zl-^a vari na« povsod! K tvojim nogam pokleknili Bomo, dobra Mati! zdaj, Za slovo te naprosili, Sveti blagoslov nam daj! Ne posabi da, Marija, Prenočila si pri nas; Oh zato pa tovariija Naša bodi vsaki čas! Kadar nam bo zapustiti V smertni noči le-ta kraj, Daj nam zopet te častiti Pri Očetu vekomaj! J. V. Mari ¡a brezmadežna in soMto. Ko so pred 25 leti Pij IX v soglasji s vsemi katoliškimi škofi vesoljnemu svetu tapovedali verovati, da C't Mati Božja brez madeža spočeta; tedaj so se nekteri ladni kristjani in mnogi vroči judje in moderni never-niki popraševali, je li ta praznik, praznik brezmadežnega spočetja, času priméren ali ni. Pij IX pa so bili dovelj bistrega očes«, da so spregledali, kaj je času ne le primerno, ampak celó potrebno. In kar je bilo takrat dobrih ljudi, pravih katoličanov na svetu, so bili s Pijem onih misli, enakt-ga čutila. Od vsih strani so že mnogo časa prihajale brezšteviloe goreče proso je, naj se brezmadežno spočetje razglasi za versko resnico. Med prosilci so bili kralji, cesarji, plemeniti velikaši, pa priprosti vérniki: kar je bilo dobrega, blagega, nepopačenega, ▼se je hrepenelo, naj se čast Marij na še s tem praznikom povikša. Želja moogih sere se je spolnila; hitro se je po širokem svetu osnanila vesela resnica. Zdaj so bili ljudje še bolj rasdeljeoi. Kar je imelo živo vero, se je veselilo in priserčno radovalo s Pijem, le polovičarji so ostali morali' nasprotniki pa so se serdili, kakor bi bili Pij s tem rasglasilom živ pekel odperli! Tudi sdaj čez 25 let m drugač; le to je razloček, da si obé strani — „otroci Božji io otroci svetá" — bolj odločno, bolj vidno nasproti stojite; kar je tem boljše, ker vsak lahko na pervi pogled sprevidi, kam se mu je adaj vstopiti, ako ima želje enkrat pri sodbi Božji na desnici med isvoljeoimi stati. In res jih je med tem časom mnogo po Marij oi priprošnji na pravo stran pre- stopilo; resnico so našli, kteri so je resno iskali; čeravno so tudi nekteri svojo skrito gnjilobo očitno a odpadom pokazali, da se jih tem ložej varujemo. Verska resnica Marij nega brezmadežnega spočetja nam je postala tako rekoč svitla luč, pri kteri si naj ležej ogledamo strašno brezno strastne zaverženosti, na drugi strani pa krasni hrib Sijonski vse lepote in čed-nostne blagovitosti. Človeštvo je hudo, hudo zabredlo. Tvarina vlada. Denar io viivanje sta malika, kterima druhal kadilo zažiga. In kar tema malikoma služi, je rado vdano starim ajdovskim pregreham in grozovitostim. Surovost in divjost, terdoserčnost in brezobzirnost, nezmérnost in nečistost, skopost in lakomnost, strahovita zmešnjava razgraja enako divjim zverém v sercih toliko — oh toliko ljodi. Nad tem propadom ali prepadom nravnosti, nad tem strašnim breznom človeške zvijačnosti in strastnosti, nad tem rasburjenim morjem, po kterem se nesrečno dalje dervi goropadna spridenost sedanjega časa — pa se tako lepo, pa tako milo vzdiguje in na nas ozira svito bela zvezda: Marija brezmadežna! Ave, maris Stella! — Ceščena, morska Zvezda! Ravno vsled te prednosti brezmadežnega spočetja se nam kaže Marija v naj krasniši, nsj vzorniši lepoti, ktera tako skrivnostno vabi in vleče vse one, kteri se želijo izmed divjih valov zabredlega časa rešiti na rajski breg večnega življenja. Tje gor se osira vsako oko, ki še rado gleda, kar je nebeškega, svetega, čistega, bla-zega; tje gor hrepeni in koperni sleherno serce, ki še gorko bije za čistost, zmérnost in vsakoršno čednost. Pa ne ozira se zastonj oko, ne koperni zastonj serce: blažene roke brezmadežne Device ponujajo in delijo vsakoršne darove io gnade. Okrog Marije brezmadežne se tedaj vse zbira, kar hoče dobro biti in dobro osUti, kar se boče povzdigniti in vzderžati nad mlakužno ne-snažnostjo strastim vdanega in vero spodkopuraj začniva koj moliti, kolikor najina slabost premore, in pa z živo vero, kteri je vse mogoče, ktera ceió hrib zamore prestaviti. Gnada božja naju bo že podpirala. Z isto vero moliva tudi za grešnike in krivoverce. Sej zastonj ne bova molila, dragi bravee! Bodi zagotovljen, kar bova onim revežem izprosila — vero, upanje in ljubezen, kakor tudi še druge darove: vse to bo ljubeznjivi Jezus nama še posebno podelil: kar je pa š» nai bo!j tola-živno, ko bova umeriš in naju b» trobenta zbudila sodnji dan, ko bova stala pred S*, dcikom: takrat bo marsikteri stal na desnici ter imel zap sano na čelu, da je sad najine molitve. Toraj moliva, dragi moj; moliva pa s čistim in ponižnim sercero, ker le molitev čistega serca pride pred tron Najsvetejšega in le molitev ponižnega oblake predere ter ne miruje, dokler ni us;išana. Naj pripravniši čas take molitve je čas svete maše. Mašnik pri darovanju kelih povzdignjen derži proti nebesom in moli, da naj se povzdigne pred Božje obličje za naše in celega sveta zveličanje, ali da bolje rečem, Kristus se daruje pri sveti maši za vse ljudi celega sveta, toraj tudi za nevernike in grešnike, da bi oboji k spoznanju resnice prišli. Pri sveti maši leži Jagnje Božje na altarju, in edini plamen, ki Mu iz Serca žari, prihaja iz edine goreče želie, da bi se nebeškega Očeta čast povikšala iu duše zveličale. (•«* toraj ti svojo molitev in plamtečo željo svojega serca združiš z molitvijo in z željo Jezusa Kristusa, potem gre en sam plamen proti nebesom, njegova vrednost zakrije tvojo nevrednost in tako te Bog mora uslišati, ker za te in s teb"j prosi Jezus, kterega ne more preslišati. Zlata ura na ta namen moliti je tudi, ko greš k svetemu Obhajilu. Ko Jezusa v serce prejmeš, ko postaneš živ tabernakelj, okoli kterega truma angelov trepetaj« kleči ter se mu poklanja, ko te nebeščani gledajo, stermó in začudenja glas po nebeških dvorih za-doni, ko vlada Kralj nebes in ztmlie sredi t~oje duše: ob takrat le pegumno svoj jezik razvezi ter pro?i! Ko bi še teko veliko reči pretil, gotovo te nalili ker ti samega Sebe ni odrekel, kaj se le, ko ga prosiš gnad aa nevernike, krivoverce in grelnike, po kterih noč io dan ▼ tabernakeljnu zdihuje, kakor oče po svojih otrocih, klatečih se po svetn „od nemila do nedraga". Da bol pa ie več premogel do Jezusovega Serca, kliči na pomoč Marijo, svetnike in svetnioe Božje, in pobožne kristjane na zemlji v dubu prosi sa njihovo molitev; ob, kako radi ti bodo svetniki na pomoč hiteli, — svetniki, kteri so se nekdaj nad čioveikimi zmotami tolikrat zjokali, kteri zdaj imajo ie večjo ljubezen do bližnjega kot nekdaj, in tudi večjo moč. Ko bi te besede prav globoko sle v serce, kakor eo is serca prišle, ko bi velik vspčh dosegle; bilo bi to pravo hladilo Jesusovi serčni rani, pisatel)u teh verstic pa v najčistejše veselje, kar Bog daj na priproiojo Device bres madeža spočete. P. S. Ogled po Slovenskem In dopisi. It Ljnkljane. (O Pariški bratovŠini za duše v vicah.) (Konec.) 6. Redovnice Marijnega darovanja so bile vsta-novljeoe iz tega namena, da bi ženam in otrokom ozna-novale sv. vero po dobrih iolah, sirotiščih itd. Mlade ženske, v društvo sprejete, sa vežejo se streči misijonu; po krajši ali daljši poskušnji jih pošiljajo v razne kraje, kjer smejo lahko stanovati, ker so Kitajke in se v svoji vnanji noši po nobeni reči od druzih žensk ne raslo-čujejo. Koristijo nam silno veliko; nektere imajo precej imenitne učilnice, kterih eno 130 otrok obiskuje in neka druga tudi 100 učenk šteje; nektere pa so v sirotišnici ali po vaseh, kamor se mč podati ne smemo; druge se pečajo s zdravilstvom in zraven kerščujejo veliko umirajočih otrok, podučujejo nove kristjane, pripravljajo jih za prejemo sv. kersta, uče vero neveroike i. t. d. V posamezno se ne morem spuščati, bilo bi predolgo. Te device so že veliko dobrega storile in so namenjene, čedalje več storiti. Že 35 jih je razpostavljenih po več krajih, nikoli ne manj kot dve. Vsako leto pridejo k nam nasaj za en mesec, opravijo duhovne vaje in potem se spet povernejo v sleherni odločeni kraj. Rasven teh glavnih del napravljajo naše sestre vssko nedeljo shode sa ženske is prostega ljudstva, pri kterih jih podučujejo v veri, potem pa se ž njimi raz-govarjajo. Večkrat se tudi poganke teh shodov vdele-žujejo. Tudi posebej učč njih mnogo sv. vero. Hodimo potlej pa tudi ven obiskavat bolne uboge in pomagat jim, naj bodo pogani ali kristjani. Zadnjič je tako neka revna žena zadobila goado sv. kersta. Ker so vse te opravila za Kitajce (Kineze), so pri-morane naše sestre učiti se tega jezika, ki ga vbo morajo govorili. Vse te naprave, o kterih vam sporočam, obsegajo okolo 500 oseb. Druea naša naselbina se peči slasti s odgojo evro-pejskih ali polevrepeiskih otrok, ker velikokrat je oče evropejec, mati pa Kitajka. Tik so zbrani otroci vsih narodov io vsakoverstne revšine. Naj bo dovelj povedati Vam, g. prošt, da smo imeli že to veselje ravno z le-to šolo več družin spet na pravo pot pripeljati (v red epraviti). Očeta, mater, otroke smo kerstili, starše poročili. Največkrat je m»ž protestant, žena pogaoka in otroci tudi. Tam smo vstanovili majhno odgojiinico, več storiti nam dohodki niso pripustili; tista šteje sdaj 36 otrok, ktere je s brano in obleko treba preskerbovati. Zarad majhnega prostora sprejemali smo kot odgojence samo take otroke, ki so se v naj veči nevarnosti naha- {*ali; ostali, kterih sprejeti nismo mogli, obiskujejo lolo io t vnanji nčenci. V le ti hiši imamo tudi vnanjo lolo sa Kitajce in naie sestre se trudijo tú e gori omenjenimi opravili: podučevanjem katekumenov, obiskovanjem bolnikov, napravo ženskih shodov itd. Vam natanko nsznaniti števila, kakor želite, zdaj nikakor nisem v stanu, morala bi pregledati zapisnike od 12 lét, ali vém Vam povedati, da pri mojem odhodu is Kine pred dvema mescema preseglo je število vpi-ssnih odgojenk 470, in veliko teh mladih deklet je postavljenih aa učiteljice v nizkih iolah in misijonarji so ž njimi prav zadovoljni. Menim, da sem vašim željam, g. prošt, gledé Kino vstregla; gledé itevila redovnic pomočnic v Evropi, častnih udov itd. je pa naša preč. mati tega mnenja, da o tem sporočsti ni potreba, ker niso s Kino v nikakoršni dotiki. Med družniki, ki so z nami združeni, mogla bi Vam našteti veliko očetov in bratov iz družbe Jezusove, več samostanov Karmelitov, Trapistov in bratov sv. Janeza od Boga, redovnic obiskovanja D. M., dobrega pastirja, uršulinskih in avguštinskih samostanov, Beguinske družbe v Gentu, in še veliko druzih, ki so «kupoma ali posamezno z nami v občenji molitev in dobrih dél. Zadnjič imam se Vam, gosp. prošt, še zahvaliti za spisek častnih udov, ki je tako marljivo sostavijen. Sprejmite g. prošt zagotovljeoje iskrenega spoštovanja, s kterim sem Vaša preponižna služabnica M. de St. Paul m. p. Iz tega lista se razvidi, kaj in koliko celó v daljni Kini delajo redovnice od Evgenije Smet, ali kakor se tudi imenuje, Marije od Previdnosti, vstanovljeoe družbe v pomoč dnšam v vicah za razširjanje kraljestva Božjega in za časni in večoi blagor toliko nesrečnih, doslej zapušenih in res usmiljenja vrednih tamošnjih never-nikov. Kako saslužljivo, kako Bogu dopadljivo mora biti to njih blago delo, in to še toliko bol|, ako pomislimo, da vsi prej omenjeni dobrodelni zavodi so popolnoma brezplačni, vzderževani samo z milimi darovi, ki jih iz Evrope zlasti od udov bratovšioe za duše v vicah dobivajo. Zato pa tudi priporočamo bratovščino v pomoč dušam v vicab. Več o tej bratovšini se najde v molitveni knjižici „Pomoč vernim dušam v vicab", ali premišljevanje in molitve za naše ljube raojce, kakor se imenuje knjiga, ki jo je ravnokar izdala katoliš&a družba za Kranjsko. Iz Gorice- U. T. (Cerkvene društva in njihovo djanje.) (Dalje.) 2. Kongregacij e. V fcm ko -o redo^i sv. Frančiška s pospeševanjem 3. r<-da neizrečeno veliko dobrega storili, je pa jezuitovski red s svoj mi kongre-gacijami skoz več stoletij zlasti pri mladim dosegoval velike vspebe. Kongregacije (pobožne združbe) so v začetku bile vstanovljene s tem namenom, da se je šolska m « ina, zlasti tudi v učenji bolj izverstna, pod Mtrijmm varstvom v društva zedinovala. G »dilo se ie to pod duhovnim vodnikom, ki se je imenoval predsednik (Prae-ses) zato, da bi olika ojih bila vsestranska, za uio in serce; v tem namreč ko so se vednostuo pripravljali za svoj poklic, so si prizadevali na p<>ti čednosti t' liko b-dj se vsih dušnih nevarnost varovati in tn^-d -oboj se k dobremu spodbudovati. Ta namen se je tudi prav čverato in doverieno dosegoval. Če. 200 lét so po tem k^rsansk-inu svetu iz vsih premoosih gimnazij in konviktov, v kt-rib je je-zuitovski red odgojal skor vso takratno miadio« srednjih iol, izhajali ravno it kongregacij tiiti veliki in čverati možje aa Cerkev in deržavo, ki so a besedo, isgiedom in djanjem rešili ne le svojo lastno dolo, temad so delali tudi sa aveličanje premoosih is človeškega družbin-stva. Is koogregacij je Uhajalo, njihova je iaatina je veliko število ceaarjev, vladarjev, vojvodov in drugotnih deržavnih mčž, kakor tadi kardinalov, škofov, mašni-kov, redovnikov, ob kratkem, mčž vaakterega oddelka, ki ao lepoto svojega stanú še dandanašnji; kongrega-ciji ae imajo sahvaliti, da ao postali to, kar ao. Ia kongregacije ata bila n. pr. vladarja cesar Ferdinand II in Maks, parski volivni knes, kterima ima Nemčija in Avstrija sahvaliti ohranitev katoliške vere; in prestavni cesarski general Tillj, smagovaleč v 36 bitvab, je tadi bil kongreganist. Vidili ao nenavadno imenitne nasledke, ki jih je kongregacija obrodila med šolsko mladino, torej ao jeli kmaii enake kongregacije vstanavljati tadi v dragih stanovih. Vstale ao takó moške, ženake, dekliške, mla-denške, tergovske (pri mojstrih in pri učencih), delavske kongregacije. V vsih teh kongregacijah pa je dozoro-valo nesmérno veliko naj lepšega bogoljubnega sadu. Cele srenje so se vsled vstanovljenih kongregacij v vsem dobrem vterdile. Vsrok temu je dvojin. 1. Vravnava kongregaci j ska. Kongregacija ima na čelu dohovskega prednika. Raaun tega je še poseben odbor (magistrat) iamed udov kongregacijskih, namreč en predsedni prefekt, 2 pomočnika (asistenta), en Ujnik in 6 — 12 svétnikov (konzultorjev) po številu udov. Po tem odboru duhovni prednik vse dobro své, kako ae posamezni udje obnašajo, pa je tudi od njega podpiran v pospeševanji vsega dobrega in v odvrače-vanji vsih nevarnost, ki bi utegnile pretiti posameznim udom. Po kongregaciji je tedaj odperto novo, prav rodovitno apostoljstvo, apostoljstvo namreč, ki ga opravljajo svetni ljudje. Le to je v avezi z dubovskim apostoljstvom, ktero je po unem silo močno podpirano ter prihaja seló zeló rodovitno. To je veliko pomenljiva pomoč marijanske kongregacije za današnje čase, ko je po eni strani vedno veče pomanjkanje duhovnov, po drugi strani pa ker se slasti po mestih in tergih neposrednjemu duhovskemu vplivu zapirajo marsiktere vrata, znotraj kterih je tako silno potrebna duhovska pomoč. Tako pa se odgojajo aposteljni, ki s besedo in izgledom, s čednostjo in s molitvijo podpirajo duhovsko prizadevanje in delajo občinstvu v kcrist in blagor. 2. Drugi vzrok, da kongregacija z velikim vspe-hom dela, je to, ker v svojih podukih navadnim po-greškom in potrebam veliko bolj naravnost do živega gre, kakor pa se to godi pri navadnem duhovakem pa-stirstvu. Nerodovitnost ali malo sadú pridig izvira velikrat od tod, ker ae govori preveč splošno in dostikrat tudi tako govoriti mara; is ozira na rezlične poslušalce in zarad oekterib mora govornik marsikaj zamolčati, kar bi za druge treba bilo govoriti. Pri marijanskih kongregacijah pa, kjer so le po-ssmezni stanovi skupaj, n. pr. možje, mladenči, žene, ima duhovni govornik veliko boljši okolišine. Ložej bres prideržkov in bres ozira na druge govori posebej o tem, kar kertanstvo sploh in keršanaka popolnamoat posebej prepoveduje in zapoveduje oziroma na stan, ki ga ima ravno pred seboj. Zato je v kongregaciji zvestoat pri poalušanji ve liko veči in vtia dosti močneji, kakor pa pri navadnih pridigah. In duhovni paatir pri tacih družbah ima naj lepši priliko za preimenitne stanovske poduke o odločenih primérnih časih. Ravno iz mladenških in dekliških kongregacij izhajajo tiati keršanaki zakoni, ki ao smožni otevati družine, ki ae tako močno k propadu nagibajo. Te kongregakije odvračajo mladino od ras-uzdanega življenja, slaati od tiatih večkrat dolgoletoib kužljivih znaoj, zavčs, plesov itd., kar poavetni časniki (ki včaai veljajo ie sa boljši), zsnikarni romani, novele, popevke itd. o vsaki priliki a pohvalo popisujejo, pre-alavljajo ter mladino kar naravnoat zapeljujejo. Vsak pa bi moral vediti, da pošteno v nedolžnosti preživljene mlade leta so naj gotovši podlaga sa arečno prihodnjoat, bodi ai v sakono ali aunaj zakona. (Dalje sledi.) It Kaire, 27. liatopsda 1879. (Odhod novih misijonarjev in misijonsko. MilharČiČev grob. Študentovske združbe v misijonski prid) Katoliškim Kranjcem, ki ao že toliko darovali za misijon v srednji Afriki, utegne vstreženo biti, ako zvedč kaj bolj natančnega o odhodu novih misijonarjev, in pa kake naznanila iz srednje Afrike. Vsa misijonska odprava ima 15 osčb; so namreč apostoljski misijonarji: Artur Bouchard (r. RušAr) is Kanade (v Ameriki), Viktor Fuchs iz pronke Šlezije, in Sebastijan Rechenmacher iz Tirolskega; dalje 6 italijanskih misijonskih Sester, iz vstava v Veroni, ki ga je (za žensko odgoio v misijonih) takratni vikarij Komboni (zdaj škof) 1. 1873 vstanovil; in 6 rokodelcev, ki so tudi Italijani — iz vstava veronskega, vstanovljenega po škofu Komboni ju 1. 1872. Viktor Fuchs je bil ko bogoslovec na vseučiliših vratislavskem, monakovskem in inomoskem družoik zadevnih študentovskih združevanj, kterih vstanovnik je bil Lorenc Gerbl iz Was*erburga na Parskem, ki je ko goreč misijonar 11. rožn. 1857 v Hartumu umeri. (Gredč v misijon se je nekoliko mudil tudi v Ljubljani in marsi-kteri se ga utegnejo še spominjati. Vr.) Lepe njegove fotografije, ki kažejo poslovljenie Gerblnovo v Terstu, je mati družba Aenania na svitlo dala v Monakovern o 251etnici od kar je bila družba vstanovljena. Rechenmacher je to spomlad dobil odpust ko c. kr. deželni ježoi strelec, z namenom, da bode mašnik posvečen in odrine v Afriko. To popotvanje bo terpelo sa nektere dva mesca, in za tiste, ki ae podajo še na bolj oddaljene misijonišs, tri mesce; pripravljali so se torej popotniki k temu s 5dnevnimi duhovnimi vajami. 21. listopada po slovesnem blagoslovu so srečni in veseli odrinili na železnici is Kaire proti Suezu. Ondi so 22. listopada stooili v egip-tovsk parobrod ter bodo v 6 dnev h v Suasm u. Od Su&kina dalje popotvajo skoz pušavo v Berber, od koder jih nilska ladija popelje v Hartum, stolni misijonski sedež.. Verli misijonar Don Gennaro Martini (iz Turina) mi je pravil 25. t. m. (listop.), da v sušcu tega leta je blizo Berbera dal odpreti tri grobe, ki so stari Kofti rekli, da so grobi katoliških misijonarjev, in je kosti predjsl na katoliško pokopališe. V eoem grobu je Še našel mesiogasto bridko martro in misli se, da to so koščice ranjcega misijonarja M. Milbarčiča. Groba r. provikarja P. Reinthalerja ni mogel najti. Potreba misijonskih občo v vikarijatu je velika, slasti ker 19. t. m. so is Hartuma in Djebel Nube zopot dospele ponovljene prošoje za misijonarje. Lansko leto je nepreprosljiva smert pobrala naj 8pretniši in močnejši delavce, med kterimi je imenito obžalovati nepozabijii venki opravoik Don Antonio Squa-ranti. Sedaj je v Hartumu sopet zrojila vročica, ki scer še nobenega ni pograbila, vendar so pa zadeti silo oalab-Ijeni. V Djebel-Nubi, naj mlajšem it naj oddaljenejšem misijonu, je neutrudljivi Don Giovaoni Losi tako rekoč sam delaven, ker njegov aodelavec Don Domeniko Noja, ia tako prileten, ima sušico in >e smerti bližs, ako ni ie umeri, ker Don-Losi-ev list je od 5. kimovca in je dospel tu 19. listopsds. Vsled tacih prošenj novi misijonarji niso več čakali bližnjega pamika genueške Rubattino-družbe, na kterem bi se bilo veliko pripravniše voziti, in ki odrine t kacih 14 dnevih, temuč sklenili so precej 21. liatop. ▼ Suec se prepeljati in na egiptovskem parniku, ki je bil naključno ravno na razpolago, popotvanje nadaljevati, če tudi na njem živeža primanjkuje in se se veliko drusega pogreša. Kadar dospe v Hartum, en del misijonskih Sester ostane tam, druge nadaljujejo potvanje do El-Obeida, kjer se ima vstauoviti č. g. Rechenmacher in redovnice; tudi rokodelci ondi ostanejo dotlej, da se doversijo potrebne dela pri misijonski hiši in pa v naselbi Malbes. Misijonarja čč. gg. Boucbard in Fuchs se podasta v Djebel-Nuba. (Nektere ure od El-Obeida je Malbes, kjer se mladi kristjanje naseljujejo in imajo svojega duhovnega pastirja. Ta kraj je bil nedavno v ta namen odločen, in zraven tega, da ima zdravo obnebje mu tudi nikoli vode ne primanjkuje, ter se v sili tudi Obeid od ondod more z vodo oskerbovati. Don Losi je nadalje nedavno apostoljskemu vikanju svetoval, na) po unih krajih lepši kraje odberč in vstanovč več misijonov po en dan poti narazen, da zarad pomanjkanja misijonarjev če tudi le po en sam duhoven samore misijonariti na vsakem misijonišu; zakaj naj manjši daljava med Et-Obeidom in D|ebel-Nubo je šest dni popotvanja. Milgsp. Komboni so ta nasvet poterdili in tudi Propagandi je bil všeč. Vse kaže, da Djebel-Nuba ostane središe Nuba-misijonov, morebiti ne toliko aarad svoje zemljepisne lčge, kolikor zarad keršanske srenje, ki se ondi že nahaja. Ob Baher-el Arabu (arabski reki, 9 stop. vzhod, dalj. od Greenwicha) je Don Losi poizvedil za prav adravo in rodovitno krajino, kjer je obnebje še volj-nejse kot v Katri. Zato se bode prihodnje leto ondi vstsnovii misijon. Pred vsem se prizadevanja misijonarjev na to obračajo, da se v deželi Nuba saj namenu primčrna cerkv.ca sozioa, ako se ne morejo dobiti pomočki, da bi bila cerkev. Tam tedaj je naša Plevns, ktero moramo z zaeipom obdati. Janez Dichtl, misijonar. Narava uči. Ko na nebu noč prižge Zvezd na mili one, Duh moj gori dviga se, Poln od svete zone; Zvezda gor pri zvezdi čuje, Tebe Stvarnik občuduje. Ko v višavah grom brešči In oblakov roje Divje pred seboj dervi, Se raduje serce moje, Ker nebesa govorijo, Tvojo moč nam svedoČijo. Ko se naše zemlje drob Od potresa ziblje, ln tiboten kakor grob Vzroke človek vgiblje; Duša moja koj zave se, Da jo Tvoja roka trese. Ko se morje raskipi, Da bregč rasdira, Ko mornarje gonobi, Ladije požira; Tvoja roka z njim nas tepe, Nam oči odpira slepe. Ko bogata nam spomlad C?čt v naročje suje, Ko v jeseni žejo, glad Sadje potešuje; Tebe ljubi serce moje, Ker spoznd darove Tvoje. Ko se za Te oglasi Ptičji kor veseli, Vbrana pesem zazvoni Daleč po deželi; Duša moja se ogrčva In radostno jim odpčva. Ko snežnikov dolgih verst Gledam sive glave, Slehern velikan je perst, Priča Tvoje slave; Sneg in led in terde skale So pričala Tvoje hvale. Oj posvetno ti serce, Al' sa ne sramuješ? Vse Boga že ljubit' vč, — Ti ga preziruješ! — Milo gosli mi zapojte, Vse stvari sterme obstojte. Stvarniki kar Ti svet ne di, Sprejmi vso ljubezen Moj'ga revnega serc&; Sladka ta bolezen Večno naj mi dušo rani, Tebi zaročeno hrani. P. S. Slovansko iz vzhodnje BisterŠke doline (Pusterthal) na Tirolskem. *) (Spisal dr. Jan. Zl. Mitterrutzner.) (Dalje.) Proti koncu 10. stoletja gorenje Podravje in njegove pritikljine še imenujejo slovanske dežele; koliko časa pa da se je slovanski jezik ondod ohranil, se ne d£ natanko določiti, pač pa se da razlagati, zakaj je nemški živelj premagovati začel... Govornik po virih izpeljuje, da zato, ker so Slovani pred drugimi v oliki in narodnem razcvetu bili zastali in ker so z germanskimi naselbami bili zatlačeni. Vzhodnja Bisterška dolina je bila po škofih Virgiliju in Arnonu iz Solnograda zgodaj pokristjanjena. Dalje piše: Kakor se obsirnost in nasledek kake povodnji tudi že po upadu vodi iz zapušenih sledi daje določiti, enako se precej tenko dajo zaznamnjati mejni kraji slovanske povodnji po Bistriških poljanah, kolikor namreč je ta povodenj terpela dalje časa. Ktera tedaj je ta okrajna ? In ktere sledi od teh slovanskih seliš se še nahajajo? Na pervo prašanje je naš odgovor: Okraja ali nekdanji *) 01. „Dan." st. 30., 32. in 33. tega leta. Po naključji je bilo dokončanje tega znamenitega «pisa zastalo. Vr. deželni aodniji sta Liens in Windischmatrei. Okraj Liens, ki ob vzhoda meji s Koroškim, po Stafflerji obsega 10«*/,„o štirjaških milj; Windischmatrei, ki ob severu meji s Solnograškim (ločen s mogočnim Taaernskim gorovjem) in na vzhodu s Koroškim, ps ima 1884/i0a itirjaških milj. Oba okraja skup dan danes štejeta 22.000 prebivalcev. Na drugo vprašanje odgovorimo: Takih sledi je slssti štiroje, namreč: po nekaj slovanski snačaj prebivalstva, kakor posamezne na to merijoče lastnije in šege; slovansko goveje pleme, ki se nahaja po teh okrajih ; patrijarhaiske družinske ras-m ère, slasti v Iselski dolini, kakor so bile v navadi pri Slovanih in so sem ter tje še (zlasti na Ruskem); poslednjič in prav posebno premnoge še zdaj ob-atoječe slovanske imena krajev, gori, senožet, njiv, potokov, hišnih imén in primkov. Slovanski družinski primki se v kerstnih bukvah Lienških sicer nahajajo bolj pogosto, ko v Iniških (Innichen) in Siii-janskib; ker se pa pri večem delu dd »kazati, da so se pozneje vselili, torej jih po večem preziramo. Dr. Biedermann piše: „Kar tiče ljudsko telesno podobo, so možje, ki jo na tanko poznaio, čisto določno povedali, da po Lienški okolici, in sicer po severnih rebrih, se slovanski znaki ne dadô tajiti. Iz ravno tega pisatelja nadalje gosp. vodja nateza Se več stavkov; med drugim piše Biedermann: „Pred vsem drugim se ta slovanska zapuščina kaže v obrazih. Kdor je Tirolsko le nekoliko opazoval v njegovih obrazih in podobah, bode pri Iselthalcih, zlasti pri Kal-serthalcih na pervi pogled spazil prikazen sicer brez enakosti na Tirolskem ; menim namreč slovanske obraze. Nadalje bolj obširno popisuje telesne m dušne lastnije ondotnega ljudstva, kakor so n. pr.: Bolj izbuknjene lične kosti, migljavne in nekoliko včgaste oči, blednata barva; pogled, ki kaže priserčnost, zamišljenost, v sé obernjeno k skrivnosti (mistiki) nagnjeno duhovno življenje, gladke lase, ter meni, da vse to kaže na slovanske prédnike Iselthalcev. Se dalje pravi o teh Ijudéh, da so vse skozi pohlevnega značaja, torej za vérske reči močno dovzetni; dajo so radi pridobiti, hitro giniti, so tudi za velike reči darežljivi ; pa kakor je lastno ker-vovitemu tempararnentu, se ravno tako naglo zopet pozabijo, so silo spremenljivi in lahkoživni itd. Kalsovci, pravi, imajo tudi svoje melodije (viže, napeve) od Slovanov; pri njih gospoduje mebkoglasje (mol-ton); njih „viže" (arije) so enotere, se vedno po vračajo, in človek miBii, da je prestavljen na Savske bregove ali pa na Dalmatinske obali, kader izmed nebotičnih gorà zasliši Kalsovske pesmi. Dalje omenja starejši šego ondotnih hiš: „kuhinja in stanica ste skor brez izjeme en sam predél; v kotu stoji glavno jedilo, „gajlica'' (die Geiliz). ♦) Da hiše, slasti v Kals-u in pač tudi v Windischmatrei-u, ne stojé posamezno, kakor pri starodavnih Nemcih, ampak večkrat v malih skupinah, utegne enko biti snamnje, da ishajaio od kacega nenemškega rodu." O'-iroma na slovansko goveje pleme opazuje, da se s bojoarskim v enakem številu še nahaja po unih krajth, da sega tudi še v zadnji „Giestbal'. (Dalje sledi.) *) O tej jedi g. pisatelj pozneje str. XVII v pojasno-vanji bisterških imdn to-le pravi: Geiliz (Geilitze, bei Schopf Geislitz), eine in Kais übliche Speise: gesäuerter Brei aus Hafer, der sammt den Kleien gegoren, von diesen gesäubert, wie Mus gekocht wird; vielleicht von kislo, sauer; kiselica (kislica), Sauerampfer. S. Hinteer. S. 71." — (Nam ni znano, Če tudi kje na Slovenskem enako jed pripravljajo. Vr.) O pijanosti, hi dkotiufe ctovehu na telesu. *) Premisli, dragi prijatel! kako veliko škodo naklone tebi pijanost, če se ji vdsš, kar tiče tvoje telo in tvojo časno srečo. Pripravi te ob vso čast pri ljudčh, ob premoženje, ob sdravje in življenje, ter ti privsbi naglo, strašno in nesrečno smert 1) V pervič premišljuj to resnico, da ti pijanost odvzsme vso čast ali spoštovanje pri Ijudéh. Da se bol resnice teb besedi popolnoma prepričal, premisli, kako govoré vsi trezni ljudje o pijancih, kar njih čast tiče. Ali se ne zdi pijanec, slehernemu treznemu človeku naj zaničljivši grešnik? Če hočeš komu dokazati, da je kak človek saničljiv, dovolj je, da rečeš od njega: Ta človek je gerd pijanec, če išeš posla sa svojo hišo in vprašaš koga, kakošen je tisti človek, kterega misliš v svojo službo vzeti, in uni ti odgovori, da je pijanec, težko, ds bi ga k sebi v službo vzel. Io če misli devica se orno-žiti, in zvé, da je nasvetovaoi ženin pijanec: precej se ji pristudi, da ga ne vzame za moža, če je le količkaj modra. Ravno tako sodbo izreče tudi sv. Krizostom o pijancih, rekoč: „Pijaoec je gnjusoba vsem svojim pri-jatlom, zasméh svojim sovražnikom, zaničljiv svoji družini, zopern svoji ženi, vsem neprenesljiv, celó zaničljivši kot neumna živina/1 Dasiravno je pa mož pijanec zaničljiv, še desetkrat ostudnejši je *ena pijanka. Od take žene govori sv. Duh takole: , Žena pijanka svojega moža v hudo jezo napelje, in njena sramota se ne dá prikrivati." Pijanost pa ne vzame le nesrečnim staršem, kteri so ji vdani, vse časti in veljave pri Ijudéh; temveč tudi njih nedolžni otroci morajo vedno njihov madež na svojem imenu nositi; kar ti spričuje naslednji žalostni zgled: Nek oče je svojim otrokom vse premoženje zapil, in je potem v naj večem uboštvu umeri. Štirje njegovi sinovi so bili vsi ostudni pijaoci. Mati in en sin sta kradla in prišla v ječo; mati se je poboljšala, sin pa se ni poboljšal. Tri hčere so mógle revne službo opravljati, pa so bile dobre io trezne kristjane. Ena je rekla svoji gospodinji: „Kako nesrečni smo postali mi otroci zarad žganja! Kako čislani in premožni bi lahko bili! Pa kaj smo, in kaj imamo? Nimamo celó nič, kot terdo zasluženo letno plačilo; s tem se zarooremo le revno oblačiti; zakaj mé dekleta moramo same skerbeti, da naša mati hišnino plačati ztmorejo, tudi tim moramo še za oblačilo in hrano skerbeti! Od vsih bratov ne dobé mati celó nič. Ali za vso to nesrečo bi š« nič ne marale; zdaj glasneje zdihne in reče: O naj hujše je še to, da nas je žganje ob vse poštenje pripravilo. Mati in brat sta bila zaperta, ker sta kradla; ta madež moramo mé kot zaničljivo znamnje na svojem čelu nositi, da nas je povsod ljudi sram; obupale smo kdaj biti spoštovane, če se še tako dobro in pošteno zaderžimo." Cvet in sati zreste miUitve. Prošnje. Mati priporočuje hčer na Gorenjskem za pobolj-šanja. Zahvala se bode p • uslš^nji razgl. — Zatrenje spotikljivih bukev in spisov v uekem bukvišu. — V vsem svojem življenji zbegan zakonsk človek je za spreobernjenje živo priporočen. — Bolna zu zdravje. — Deklica, ki se ji h- če nek»ko na pameti mešati, da bi ji usmiljeni Bog obvaroval dušno in telesno zdravje, je v bratovske molitve N. lj. G. posebno io prav serčno priporočena. — Mladeneč prav živo priporoča zapravljive *) Gl. „Dušna pomoč", 3. bukve, str. 398 id. starše sa spreobernjenje in s njimi vred tudi samega sebe sa veliko potrčb, posebno, da bi si mogli dom obraniti. Zabvala po usliš. se nasn. — Več oseb v dušnih potrebah. Bratovske sedeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec gruden 1879. I. Olavni namen: Razsvitljenje postavodajalcev in svetovalcev. II. Posebni nameni: 15. grudna. Osmina brezmadežnega spočetja. Sv. Kristjana, dekla, v 4. stoletji ob obrežji Černega morja. Priporoč.: Kereanski posli. Dobra spoved za advent, slasti kteri niso za odpustke opravili. Več mladenčev. 16. Sv. Evzebij, škof, t 373. Priporoč.: Cerkev v Afriki. Ubožni in stradajoči. Zapeljani in pohujšani. 17. (Zapovedani post.) Sv. Lazar, od smerti obujen od Jezusa Kr. v Betaniji, pervi škof v Masiliji, ob glavo d]an 1. 76. Priporoč.: Bolnišnice in vsi bolniki. Spreobernjenje in ponižanje francoskih Neronov in dru-sih trinogov. Ubogi preganjani zarad vere in čednosti. 18. Sv. Cozitn. Priporoč.: Vredno pripravljanje za Bož;č. Otročiči. Terdovratni. 19. (Zapovedani post.) Sv. Nemezii, muč. v Ale ksandri i o polovici 4. stoletja. Grešniki z zamolčeva-nimi grehi. Zatrenje preklinjevanja. Umirajoči. 20. (Zapovedani post.) Sv. Evgen. Priporoč.: Uče-niki in redmki. Cerkev na Irskem. Zmaga krivice zoper hinavce. 21. Četerta adventna nedelja. Evang.: Sv. Janez Kerstnik oznanuje pokoro. (Luk. 3.) Sv. Tomaž, spost. Priporoč.: Cerkev v Perziji in sicer na Jutru. Nejeverni in slaboverci. Spoved in Obhajilo za praznike. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Ravnopravnost se obeta! Veselo se razlegajo povsod besede ministerskega predsednika Taaffe-ta, kteri je te dni v zbornici očitno rekel, da ne le Nemci, ampak tudi Slovani se ne smejo v Avstriji na steno pritiskati, to je, v pravicah zatirati.,. Taaffe vsled tega od mnozih strani dobiva zaupnice: iz Ljubljane je dr. Bleiweis mu naznanil veselje Slovencev zarad teh besed. Čudni „človekoljubi" pa so ljudje, kteri pisano gledajo zarad tega, kar mora vendar vsaka poltena duša pripoznati! Govornik v katoliški družbi poslednjo sredo večer, gospod Antou Ker žic, je prav podučuo in mikavno mikal in obdeiovai kovače Človeške sreče. Prihodnjo sredo bode nadaljeval svojo tehtno tvarino gosp. semen, vodja dr. A. Oebasek. Odpustka, ki so ga sv. Oče podelili za letošnji praznik neomadežnega spočetja in za osmino presv. M. Device, se verni po vseh cerkvah pridno vdeležujejo. Posebno spodbualjivo je bilo videti tudi veliko število marljivo poštenih mladenčev iz katoliške rokodelske družbe pri sv. obhajilu za Marijin praznik med slovesno službo Božjo v nunski cerkvi. Bog daj sedanjim udom te hvalne oružbe pravo stanovitnost, drugim pa pogum posnemati take lepe izglede! — Se par dni je čas te dobrote vdeiež ti se, torej le urno, kteri niso še opravili! Veste, da drugi jubilej tega prelepega praznika bo še le, ko se bo pihalo 1904! Kdo bo to dočakal? Torej naj zdaj nobeden mladih in starih ne zamudi te lepe priiike. Volitev novega poslanca na mesto ranjcega grofe Barbo-ta bode 3. prosenca. Bog mu nakloni vrednega naslednika — ne le v zvestobi do naroda, ampak se posebno v zvestobi do Boga in sv. Cerkve! Za boiičnico ie priporočenja vredno: „Goldenes Biichlein'- za pobožne otroke, odLeonh. Diefenbach-a, z vsimi božičnimi dogodbami v prelepih barvanih slikah — v „kat< 1. bukvami" po 1 gl. 80 kr. Slovani na Tirolsken. Profesor Veselovski v Petro-gradu, kakor piše „Obzor" in za njim „Vaterland, je v ruskem ministerskem listu dokazoval, da sedanji prebivalci Bisterške doline na Tirolskem so poneinčeni Slovani. — Kar je pa v „Vaterlanda" nekako dvomljivo omenjeno, je Tirolec dr. Mitterrutzner v letošnjem gim-naz. Briksenškem programu jasno dokazal, kakor so pred njim drugi dokazovali. Nadaljevanje Mitterrutz-nerjevega članka ima današnja številka „Zg. Dan." iu prihodnjič pride konec. Koliko naših je pobrala vojska v Bosni. Po pre-števu ministerskem je v tej vojski padio: 248 častnikov, 935 podčastnikov in druzih vojakov. Ranjenih je bilo 128 častnikov in 3838 prostakov. Zgubili so se: 3 častniki in 233 druzih oseb. Skupna zguba tedaj: 379 častnikov in 5006 druzih vojakov. 0 napadn na življenje ruskega cara na železnici — pišejo vsi časniki. Car je nevarnosti srečno odšel. Med vošivci zarad otenja so tudi sv. Oče Leon XIII., ki pišejo caru, da so z neizrečenim studom zvedili o brezbožnem napadu, in Boga hvalijo, da mu je življenje ohranil. Poslednje novice. Vojne postave drugi paragraf, kteri določuje vojne novake itd., ni dobil večine dveh tretjin v spodnji zbornici deržavnega zbora. Toda gosposka zbornica bode naj berže sprejela celo postavo, ktera potem zopet pride nazaj k poslancem. Kako se bo potlej reč motala, ako v novo spodej ne dobi potrebne večine, se še ne ve. — V delegacije (poslance za ogersko avstrijske skupne zadeve) so Kranjci izvolili grofa Hohenwarta, za namestnika pa dr. Poklu-karja; Korošci so izvolili Ritterja, Goričani Vsnklerja, Teržani Vitmana; štajarski Slovenci niso hotli voliti, ker jim nemški posianci niso hotli privoliti nobenega slovenskega poslanca. — Bulgarska knežija ravno da je beli dan zagledala, že ima tudi bolezen nove dobe; ministerstvo je odstopilo, deržavni zbor je razrešen. Novi ministri so: Ternovski razkolni škof Klement je predsednik in minister za nauke; za zunanjstvo Načovič, za pravo Grefcov, za vojsko Parencov; druzih še ni. — Med Albanci in Černogorci so skorej vedno kake praske, te dni je bila boje celo buda vojska ob meji. — Na Spanj-skem kujejo novo ministerstvo. MMobrotni darovi. Za pogorelce na Verhniki: Iz Žirovske fare po č. g. župniku 3 gi. Za pogorelce na Gori: Iz Žirovske fare po č. g. župniku 3 gi. ^ . Za pogorelce v Sarajevu: C. gosp. J. Košir iz št. Vida pri Ip. 10 gl. . Za opravo nove cerkve v Glamoci v Bosni: Po pn. g. kanoniku M. Mersolu neimen. 1 gl. Za sv. Očeta: Terez. Pire 2 gold. - Liza Pavlin 10 gl. Za afrikanski misijon: Terez. Pire 1 gl. Za Božji grob v Jeruzalemu: C. g. Jak. Košir is št. Vida pri Ip. 15 gl. _ Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznUofi nasledniki v Ljubljani.