Trinkov koledar tudi letos prikazuje razvejano stvarnost Benečije V Gorici mladi prisluhnili pripovedim bivših taboriščnikov Pino Roveredo je pravi mojster pisanja kratkih zgodb: tako zatrjuje Magda Jevnikar, ki je prevedla njegovo zbirko^ 14 Ta L Primorski NEDELJA, 1. FEBRUARJA 2009 Št. 27(19.426) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Srečno pot, gospod profesor SandorTence Boris Pahor je neverjetna osebnost. Po dolgi poti spomina v številnih italijanskih mestih, pariškem srečanju z nobe-lovcem in sotrpinom v nemških lagerjih Imrejem Kerteszem in petkovem govoru na sprejemu Slovenske skupnosti, je bil včeraj v Viscu, kjer je opozoril na pozabljeno fašistično taborišče. O Pahorju, njegovem življenju in delu smo včeraj brali tudi v Stampi in Repubblici. Res neverjetna agilnost 95-letnega Pahorja, odličnega ambasadorja slovenske manjšine v Italiji in Evropi. Pahor je bil včeraj v Viscu v Furlaniji, kjer na območju nekdanjega fašističnega taborišča še vedno načrtujejo trgovine in veleblagovnice. Načrti so menda trenutno zamrznjeni, usoda območja pa je še vedno zelo nejasna. Tudi po Pahorjevi zaslugi so o pozabljenem Viscu pisali veliki italijanski časopisi, ki so doslej preprečili načrtovane gradnje, kaj se bo zgodilo jutri, pa nihče ne more napovedati. Pahorja so v Viscu včeraj spremljali tudi člani slovenskega kulturnega društva Jadro iz Ronk. Majhna, a pomenljiva prisotnost, kot je pomembno, da je včeraj v Viscu odmevala tudi poezija Iga Grudna, ki je bil zaprt v tem taborišču. V Stampi in Repubblici smo brali o zadnjem italijanskem prevodu Pahorjeve knjige, o pisateljevih trpkih doživetjih v lagerjih ter o trpljenju Slovencev in drugih narodov pod nacifašistično diktaturo. Srečno pot, gospod profesor. In še enkrat hvala. TRST-GORICA - Odprtje sodnega leta 2009 Sodstvo pri nas boljše, a še vedno problematično Na goriškem sodišču nujno potrebna okrepitev organika ZGODOVINA - Boris Pahor v nekdanjem taborišču Visco ne sme v pozabo Med pobudniki srečanja je bilo tudi slovensko društvo Jadro iz Ronk VIDEM - Pisatelj Boris Pahor je med včerajšnjim ogledom območja nekdanjega fašističnega taborišča v Viscu spet pozval pristojne, naj tam uredijo kraj spomina. Domača občinska uprava je sicer menda zamrznila načrte o gradnji trgovskih in industrijskih obratov, usoda bivšega taborišča pa ostaja še vedno zelo negotova. Med pobudniki včerajšnjega zelo poučnega ogleda nekdanjega taborišča je bilo tudi slovensko kulturno društvo Jadro iz Ronk. Na prireditvi je odmevala tudi pesem, ki jo je prav tam napisal taboriščnik Igo Gruden. O Pahorju in njegovih knjigah sta včeraj pisali Repubblica in Stampa. Na 2. in 30. strani TRST-GORICA - Med včerajšnjim odprtjem sodnega leta v tržaški sodni palači je bil govor predvsem o reformi procesov in o številnih pomanjkljivostih, ki so značilne za italijansko pravosodje. Slika je v naši deželi pravzaprav boljša kot drugje, problemov pa je vseeno veliko. Med slovesnostjo so tudi poudarili, da je nujno potrebno okrepiti or-ganik goriškega sodišča; drugače bo zaman trud javnih tožilcev, ki so več mesecev preiskovali smrti delavcev iz tržiške ladjedelnice zaradi vdihovanja azbesta. Na 5. in 10. strani Na Vrhu tradicionalno januarsko srečanje SSk Na 2. strani Štiblar o krizi in izhodu iz nje Na 4. strani Zahodni Kras: za javna dela le 750 tisoč evrov Na 6. strani ZSKP se pripravlja na 50-letnico Na 11. strani Štandreški dom Budal išče novo vlogo Na 11. strani RIM - Pojasnilo Kvirinala Türk ni želel prizadeti predsednika Napolitana RIM - Slovenski predsednik Danilo Türk v izjavah, ki jih je 8. januarja objavil časnik Delo, ni hotel prizadeti italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. To ugotavlja uradno sporočilo Kvirinala na osnovi pojasnila, ki jih je dobil iz Ljubljane. Slovenski predsednik je v omenjeni izjavi govoril o »etičnem deficitu«, ki naj bi ga imela Italija v zvezi z zgodovinsko odgovornostjo fašizma. »Oblasti iz Ljubljane, ki potrjujejo spoštovanje in občudovanje do Napolitana, so pojasnile, da se predsednikove besede nanašajo na splošno oceno zgodovinskih dogajanj in ne na italijanskega predsednika,« piše v sporočilu Kvirinala. Predsednik Napolitano potrjuje zgodovinsko veljavnost in aktualnost italijanske ustave, ki se je rodila ob jasni zavesti zgodovinske odgovornosti fašizma, kot nedvoumno izhaja iz enajstega člena in iz demokratičnih načel ustave. V sporočilu Kvirinal nadalje podčrtuje skupno angažiranost Italije in Slovenije za politično enotnost Evrope in tudi za dokončno premostitev delitev, ki so označevale žalostne trenutke v zgodovini obeh narodov, ki ju danes ve-žeta prijateljstvo in bratstvo. Električne napeljave za civilne in industrijske zgradbe TV in satelitske napeljave Audio in video domofonske inštalacije Protipožarno in protivlomno varovanje Avtomatizacije vhodov Električne napeljave za plovila Inštalacija, preveijenje in vzdrževanje elektronskih sistemov (VHF, GPS ipd.) aegsnc@gmail.com GSM +39 3294935181 Fax +39 040 220691 HOPTOSTUDIO Katja Sloimc nptikii optnmetrija kontalcipe h¿e novosti 200Ç B h L NlJf AGATHA SEdíQ 11 . T. ALEX PAU J □ SWI55FLEX ulk'ii Cnrfiia 4f2A Op i in* Muli m fflS*040-2lil3{T[ 2 Nedelja, 1. februarja 2009 ALPE-JADRAN / ZGODOVINA - Srečanje na območju nekdanjega fašističnega taborišča »Visco ne sme v pozabo« Pahorjev poziv oblastem Med pobudniki ogleda območja tudi slovensko društvo Jadro iz Ronk VIDEM - »Fašistično taborišče v Viscu ne sme v pozabo, kot ne smejo v pozabo grozodejstva, ki sta jih storila nacizem in fašizem«. Pisatelj Boris Pahor je med včerajšnjim ogledom zapuščenega območja nekdanjega taborišča spet pozval pristojne, naj vsaj minimalno zaščitijo spomin na taborišče, kjer je fašistična Italija med drugo vojno internirala približno 3 tisoč Jugoslovanov, v glavnem Slovencev. Občina Visco tam načrtuje industrijske in obrtniške obrate, tudi zaradi apelov osebnosti, kot je Pahor, pa so ti načrti sedaj menda začasno zamrznjeni. Spominsko romanje v to furlansko vasico je priredilo goriško združenje Concordia e pax, ob sodelovanju goriškega združenja Azione Cattolica in še drugih organizacij, med katerimi je bilo tudi slovensko kulturno društvo Jadro iz Ronk. Na srečanju je bil navzoč tudi furlanski poslanec Demokratske stranke Ivano Strizzolo, ki je večkrat pozval rimsko vlado, naj poskrbi, da bi se v Viscu dostojno spomnili tamkajšnjih taboriščnikov. Danes se tam nahaja le skromna tabla. Podobno vprašanje je pred nekaj mesecih deželni upravi zastavil tudi slovenski deželni poslanec Igor Gabrovec, ki - podobno kot Striz-zolo - od pristojnih ni dobil nobenega konkretnega odgovora. Zgodovinar Ferruccio Tassin je udeležencem srečanja predstavil zgodovino taborišča, o pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina je - poleg Pahorja - govoril Renzo Boscarol v zastopstvu Concordia e Pax. Na srečanju je odmevala tudi poezija Visco, ki jo je spesnil taboriščnik Igo Gruden. Pahor, ki ima ravno za seboj dolgo pot spomina v številnih italijanskih mestih in v Parizu, je opozoril, da se Nemčija zelo trudi za ohranjanje spomina na nacizem. Isto bi morala po njegovem narediti Italija, ki pa se z velikimi težavami sooča s svojo polpreteklo zgodovino. Da so dogajanja okrog nekdanjega taborišča pravzaprav sramota za Italijo in za Furlanijo-Julijsko krajino, že dolgo časa opozarja Ferruccio Tassin. Stvar je postala aktualna, ko so o tej trpki zgodbi začeli pisati italijanski časopisi, začenši s Corriere della Sera. Novinar Francesco Battistini je v svojem članku o Viscu omenil ne samo Pahorja, temveč tudi Iga Grudna. Taborišče Visco v bližini drugega zloglasnega taborišča Gonars se je razprostiralo na območju 13 tisoč kvadratnih metrov. Dolgo let ni za to območje nihče skrbel, področje pa je začelo dokončno propadati, ko ga je leta 1996 dokončno zapustila vojska, ki je tam imela nekaj skladišč. Domača občina (trenutno jo vodi desnosredin-ska koalicija) je bivše taborišče hotela prodati, potem si je premislila ter odobrila načrt za gradnjo obrtno-indu-strijske cone, odmevni časopisni članki in tudi apeli osebnosti, kot je Boris Pahor, so na koncu menda prepričali župana in upravitelje, da je treba v Vis-cu ohraniti tudi spomin na ljudi, ki so tam trpeli in tudi umrli. Bomo videli, če se bo to res zgodilo. Boris Pahor, poslanec Ivano Strizzolo (levo) in zgodovinar Ferruccio Tassin (desno) včeraj v nekdanjem fašističnem taborišču v Viscu KARLO MUCCI PRIMORSKA Za osebnost meseca v igri tudi dve zamejki Martina Repinc KOPER - Med nominiranci za osebnost Primorske meseca januarja sta tudi Rezijanka Luigia Negro in predsednika zadruge Naš Kras Martina Repinc. Ostala dva nominiranca Radia Koper in Primorskih novic sta Karolina Kobal in Franc Kranjc. VRH - Na tradicionalnem srečanju SSk sta imela osrednja nagovora Damijan Terpin in Boris Pahor »Če se povezuje civilna družba, naj se Slovenci tudi strankarsko poenotijo« VRH - Tradicionalnega januarskega srečanja stranke Slovenske skupnosti se je udeležilo veliko število članov in sim-patizerjev stranke, predstavnikov ustanov in upraviteljev. Gostitelj je bila tokrat znana gostilna pri Čotovih, ki so se, mimogrede, kot vedno izkazali z odlično ponudbo. Po uvodnih notah štandrežke pevske skupine Sraka pod vodstvom Bogdana Kralja in pozdravu sovodenjskega župana Igorja Petejana je zbrane nagovoril deželni tajnik stranke Damijan Terpin. Začel je z ugotovitvijo, da naša skupnost stopa v novo leto po sosledici pritiskov in za manjšino neugodnih okoliščin, ki so sledile prihodu na oblast desnice v državi in deželi. Od krčenja prispevkov do poskusov negacije identitete Slovencev v vi-demski pokrajini in Tondovega dekreta, s katerim SSk ni zadovoljna, ker prinaša to, kar smo že imeli, je dejal Terpin in poudaril, da se SSk zavzema za odločnejšo politiko glede manjšinskih pravic. Zahtevala bo njihovo dosledno izvajanje in ne namerava dopuščati kompromisov. Terpin je zatem poudaril uspeh stranke na minulih deželnih volitvah, ko je po federaciji z DS in z izvolitvijo Igorja Gabrovca potrdila predstavnika v deželnem svetu. Stranka je tudi opravila kongresno obdobje, na kongresih pa je prišla o oceni Terpina močno do izraza usmeritev, naj bo SSk vedno bolj zbirna stranka vseh Slovencev. Za Terpina je enotnost bistvena, krovni organizaciji sta v tem pogledu naredili marsikaj, a če se združuje civilna družba, naj se Slovenci v Italiji tudi strankarsko poenotijo. Na pomladanskih evropskih volitvah bo SSk nastopala v preizkušeni povezavi z južnotirolsko Na srečanju SSk na Vrhu je za praznično razpoloženje poleg izvrstne ponudbe Čotovih poskrbela tudi štandrežka pevska skupina Sraka pod vodstvom Bogdana Kralja BUMBACA SVP, za upravne volitve na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini pa zagovarja dogovorjene upravne koalicije po modelu Repentabra. Topel aplavz je zatem pozdravil pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil častni gost srečanja, Terpin pa ga je označil kot moralno avtoriteto slovenskega naroda. Pisatelj se je najprej opravičil, da bo moral kmalu domov, saj ga naslednji dan čaka pot v Visco, sicer pa je stalno na poti. V veliko zadoščenje mu je, da ima italijanska publika priložnost brati prevode njegovih romanov. Uspeh za skupnost pa je zlasti v tem, da ljudje širom Italije tudi sprejemajo zgodovinske resnice o slovenskem narodu pod fašizmom, je dejal Pahor in izpostavil pomen dejstva, da o tem pišejo tudi osrednji dnevniki kot je Corriere della sera. Dejstvo je, da italijanski ljudje niso poučeni o tem, da smo tu od Karla Velikega, ko pa dobijo priložnost, resnico tudi sprejmejo. Seveda bi bil učinek bistveno večji, če bi tako delali že pred petdesetimi leti. Pahor je izrazil zadoščenje, da mu je uspelo biti v življenju dosleden in zaveden, a obenem tudi odprt do drugih. Navezal se je tudi na Slovenijo, rekoč, naj ne dopusti izgube Piranskega zaliva. Slovenski politiki naj bodo ponosni na svojo državo i naj ne popuščajo. V imenu slovenske vlade je pozdravil državni sekretar za Slovence po svetu Boris Jesih, ki je podčrtal skrb Slovenije za manjšine, predsednik parlamentarne komisije Miro Petek pa je izpostavil dejstvo, da komisija za manjšine vselej išče soglasje, saj Slovenci v zamejstvu in po svetu ne smejo biti predmet političnega obračunavanja. Srečanje sta pozdravili tudi goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, predstavnik koroške Enotne liste Karel Smol-le in senatorka Tamara Blažina. Slednja je izrekla upanje, da se bo rešilo vprašanje finančnih prispevkov za manjšino, poudarila pa je tudi pomen dogovora med DS in SSk, ki je omogočil kandidaturo in izvolitev svetnika slovenske stranke. Izrazila je prepričanje, da bosta stranki znali pre-moščati različna gledanja in skupaj nastopati v interesu naše skupnosti. (du) BLAŽINA Senatorka solidarna z Negrovo TRST - Tudi senatorka Tamara Blažina je izrazila kulturni delavki in prijateljici Luigi Negro solidarnost ob zadnjih ostrih napadih, ki jih je bila deležna ter podporo njenemu dolgoletnemu prizadevanju za rast in razvoj doline Rezije ob skrbi za uveljavljanje rezijanščine. »O tem sva z Luigio in ostalimi tamkajšnjimi kulturnimi delavci poglobljeno razpravljali ob sprejemanju deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine, katerega sem bila večinska poročevalka. Tudi takrat so bili zelo glasni tisti, ki ne priznavajo, da sodi rezijanščina med slovenska narečja. Ne bom se vračala na takratne in sedanje polemike. Rada bi le poudarila odločilni pomen, ki ga imata oba zaščitna zakona, vsedržavni in deželni, saj se nanju lahko ob vsaki priložnosti tudi naslanjamo. Zavračam metodo napadov in osebnih žalitev, saj je možno preko konfrontacije idej in umirjenega dialoga reševati tudi kompleksne problematike, kar edino sodi med demokratična pravila,« piše slovenska senatorka. / ALPE-JADRAN Nedelja, 1. februarja 2009 3 ČEDAD - Predstavitev tradicionalnega zbornika Trinkov koledar zrcalo razvejanega kulturnega življenja beneških Slovencev Srečanje v znamenju solidarnosti z Luigio Negro - Uvodne besede urednice Lucie Trusgnach ŠPETER - Predstavitev Trinkove-ga koledarja je vsako leto v Benečiji kulturni dogodek. Tako je bilo tudi v četrtek v Špetru, kjer se je zbralo kakih sedemdeset ljudi. To so bili domačini, kulturni delavci in ustvarjalci iz vsega obmejnega pasu videmske pokrajine in iz Posočja, med njimi tudi številni avtorji. »S Trinkovim koledarjem ustvarjamo naš skupni prostor«, je uvodoma dejala urednica Lucia Trusgnach, ki je orisala glavne vsebinske sklope publikacije. Izpostavila je tudi pomen zvezka Mlada lipa, ki ga urejuje Bruna Baloch in že 12 let izhaja kot dvojezična priloga Trinkovega koledarja, obravnava Subid (Ahten) in druge obrobne kraje med Nadiškimi in Terskimi dolinami ter uveljavlja domače tersko narečje. Ko je na pobudo istoimenskega društva začel leta 1991 Trinkov koledar ponovno izhajati, so se avtorji vsako leto zbrali okrog ene mize in v zelo prisrčnem vzdušju spregovorili o vsebini zbornika. To formulo so pri društvu ohranili tudi sedaj, ko se je publikacija močno razvila (letos ima 280 strani in prispevke 45 avtorjev) in se okrog nje zbira veliko število ljudi, zaradi česar so se iz pretesne društvene dvoranice v Čedadu preselili v slovenski kulturni center v Špeter. Četrtkov večer se je zato nekoliko zavlekel, a vzdušje je bilo toplo in občutek zelo dober, saj je potrdil dejstvo, da vsi delamo v isto smer in to krepi slovensko besedo in kulturo ter samo slovensko skupnost v videmski pokrajini. Večer je potekal v znamenju solidarnosti z Luigio Negro, ki jo je prvi izrekel predsednik društva Ivan Trinko Miha Obit, njemu so se pridružili tudi drugi. Nas ne bodo ustrašili in nas ne bodo niti ustavili, je dejala Jožica Strgar iz Kambreškega. Proti vsakemu nacionalizmu in nestrpnosti se je zavzel tudi predstavnik VZPI-ANPI in star prijatelj Trinkovega koledarja Luigi Raio-mondi Cominesi. Vsi pa so se zavzeli za še tesnejše sodelovanje, ki poteka tudi na ravni preprostih ljudi in je zelo poglobljeno kot je ugotavljala Vida Škvor iz Breginjskega kota. Rudi Bartaloth je poudaril nujnost povezanosti v gojenju slovenskega jezika v videmski pokrajini in da sodelovanje vseh Slovencev poteka v povezavi društev preko Inštituta za slovensko kulturo. O potrebi po no- Prijeten večer v Špetru, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, je v rezijanščini sklenil pesnik Renato Quaglia (levo) NM vih ambicioznih projektih in složnosti vseh sil, kar je bilo značilno za projekt dvojezičnega šolstva centra v Špetru je spregovoril Maurizio Namor. Tudi letos je dosti prispevkov v Trinkovem koledarju o vprašanju meje in pomenu njenega padca ter o novih sanjah in pobudah, ki jih je ta zgodovinski dogodek sprožil. O tem so napisali in v Špetru spregovorili novinarji Katja Roš, Miloš Batistuta in Miran Mihelič, bivši konzul Jože Šušmelj in Zdravko Likar. Slednji je tudi prispeval zanimivo primerjavo med socio-eko- nomsko sliko Benečije in Posočja v povojnem času. Giorgio Banchig, Viljem Černo in Lucia Trusgnach so se spomnili pomembnih članov naše skupnosti, ki so nas lani zapustili, Ezio Gosgnach msgr. Gujona, stoletnico rojstva katerega skupaj z delom beneških Čedermacev bomo zabeležili 3. aprila letos. Rudi Bar-taloth, Renzo Mattelig in Aldo Klodič so spregovorili o jubilejih društev in organizacij, v katerih delujejo. Druga dva pomembna vsebinska sklopa v Trinkovem koledarju sta zgo- dovina in kulturna zgodovina slovenske manjšine na Videmskem ter narečna ustvarjalnost. V prvi sodijo prispevki Branka Marušiča, Marte Ivašič in Mojce Ravnik, ki so jih tudi predstavili. Roberto Dapit in Irena Novak Popov sta pa spregovorila o narečni poeziji v Beneški Sloveniji in Reziji, ki se težko uveljavlja v znanstvenih krogih, a »ni obrobni pojav«, pač pa »zelo živ in izzivalen«, kot je dejala prof. Irena Novak Popov. Prijeten večer je s svojimi verzi v rezijanščini sklenil pesnik Renato Quaglia.(nm) poleg tega... branimo naše kupce nizamo cene in dvigujemo kupno moc cene za vec kot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 danes odprto Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 4 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it OPČINE - Konzorcij Slovik gostil ekonomista Franja Štiblarja Iz krize vodi pot »evropskega« solidarizma Slovenija se je zadnja leta preveč zadolževala - Vrnitev k evropski tradiciji trga in sociale Globalna finančna in gospodarska kriza, ki je zajela svet, bo morda le privedla do tega, da se nekatere stvari spremenijo z uvedbo večjega nadzorstva in reguliranja na finančnih in gospodarskih trgih, z uvedbo novih standardov, krepitvijo držav, povečanjem rezerv in zmanjševanjem dolga. Vsekakor bo treba razmišljati malo širše in ne ostati pri neoliberalni ideji, ki je doslej predstavljala najbolj upoštevano gospodarsko »šolo«, ter izbrati pot solidarizma na podlagi evropske tradicije. To je mnenje slovenskega ekonomista Franja Štiblarja, avtorja uspešne monografije Svetovna kriza in Slovenci - kako jo preživeti?, ki se je v petek zvečer mudil na Tržaškem kot gost Slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik na istoimenskem srečanju v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah v okviru niza seminarjev o finančni krizi. Štiblar, katerega je uvodoma predstavila ravnateljica konzorcija Slovik Matejka Grgič, se je na začetku zaustavil pri krajšem orisu svetovne krize in njenih vzrokov ter pri tem opozoril, kako voditelji centralnih bank in ekonomisti pravzaprav niso še dojeli problema v njegovi globini, kar dokazuje dejstvo, da svetovnemu gospodarstvu sicer nudijo zdravila, ta pa niso doslej imela nobenega učinka. V nadaljevanju je predavatelj analiziral položaj Slovenije, kjer je po uspešno opravljeni tranziciji v zadnjih letih prišlo do prevelikega zadolževanja, ki je postalo problem bank in posledično države. Slovenija ni nikoli imela takega finančnega primanjkljaja kot v zadnjih dveh-treh letih, od neto upnice se je spremenila v neto dolžni-co za dvajset odstotkov družbenega proizvoda, zdaj pa ji grozi deflacija, je opozoril Štiblar, biti zadolžen v deflaciji pa je smrtno nevarno. Vendar, je še dejal, ima tu Slovenija potrebno znanje za rešitev finančne krize, saj se lahko nasloni na model sanacije bank, ki je bil v 90. letih prejšnjega stoletja uspešen. Bolj kot finančni pa je za predavatelja veliko bolj pomemben sektor realnega go- Matejka Grgič in Franjo Štiblar med openskim srečanjem KROMA spodarstva, kjer pa ni bilo še dosti narejenega in percepcija še ni čista. Pri tem je dejal, da si Slovenija zaradi svoje majhnosti ne more zamisliti financiranja sanacije preko javnih del, saj ne bo mogla nadomestiti padca izvoza z domačo porabo, poleg tega je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da banke nimajo zagotovljene likvidnosti, omajalo pa se je tudi zaupanje, tako da bo morala država prevzeti del bančnega kreditnega rizika. Prvi, ki bodo morali prejeti pomoč, so izvozniki, potem se bo mogoče posvetiti tudi investicijskim projektom, npr. okrepitvi železniškega križa, da se tovorni promet preseli s cest in avtocest na železniške tire. Kaj pa globalno gledano? Morda je tokrat le malo več možnosti, da se bo kaj premaknilo v smer večje regulacije in postavitve istih pravil igre za vse, je dejal Štiblar, ki tu vidi dve možnosti: ali globalno ureditev ali pa protekcionizem, ki se že uveljavlja. Treba pa bo tudi razmišljati malo širše in izbrati pot, ki ji predavatelj pravi solidarizem. Ta sloni na evropski tradiciji, ki se sicer zavzema za tržno gospodarstvo in zasebno lastnino, a s pomembnimi javnimi in socialnimi korekcijami, prav tako se zavzema za partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem, kjer mora slednji prevladati na ključnih področjih. Dalje mora biti zagotovljen minimalen socialni standard, podjetja morajo biti tudi ekološko in eko-nomsko-socialna, od virtualnih se je treba vrniti k pravim osebnim odnosom, saj ti nudijo manj možnosti blefiranja in manipulacije, katerih sovražnica je tudi visoka izobrazba. Med ključnimi dejavniki poti soli-darizma je po Štiblarjevem mnenju tudi pluralna družba. Če bo kriza trajala dalj časa, bo več možnosti za te korekcije, meni Štiblar, ki je nekaj omenjenih pogledov dodatno razvil in ponovil tudi med razpravo. Tu je med drugim opozoril na pomen jugovzhodne Evrope za slovensko gospodarstvo, saj gre za območje, ki je »gospodarsko dvorišče« Slovenije in predstavlja veliko priložnost zaradi upanja v še vedno dve-triodstotno rast kljub krizi. Temu prostoru je treba pomagati, ker smo Slovenci zanj nenevarni in smo tam relativno tudi dobro sprejeti, dalje bo morala Slovenija izkoristiti svoje zveze z Arabci in Rusi, predvsem pa se bo morala raz-dolžiti. Pomembna je seveda tudi domača lastnina, če je le mogoče, pa bo treba v Sloveniji ohranjati delovna mesta ter pomagati slabo denjenim podjetjem, seveda če bodo imela strategijo. Govor je bil tudi o injekcijah likvidnosti za ponovni zagon gospodarstva, kjer je bil Štiblar mnenja, da se bolniku nudi penicilin, medtem ko bi mu bilo treba dati drugo zdravilo, saj obstaja tveganje močnega inflacijskega učinka, na to pa se za zdaj ne misli, saj je prioriteta ponovni zagon gospodarstva. (iž) RIŽARNA - V torek odhod v Auschwitz Vlak spomina Odpotovalo bo več kot dvesto dijakov iz vse dežele Več kot dvesto dijakov iz tridesetih srednjih šol iz Furlanije-Ju-lijske krajine bo v torek odpotovalo z vlakom spomina v Auschwitz, da bi se poklonili spominu ljudi, žrtev nacističnega in fašističnega terorja med drugo svetovno vojno. Vlak spomina sodi v vsedrža-vni projekt, ki ga je pred leti začrtalo združenje Terra del fuoco, podprlo pa ministrstvo za mladinske dejavnosti skupno z odborni-štvom za mladinske politike dežele Furlanije-Julijske krajine, goriško in tržaško pokrajino. Dijaki se bodo v torek, 3. februarja najprej zbrali v Rižarni. Izbira kraja je pomenljiva, saj se je prav iz Rižarne začela za tisoče ljudi tragična pot v nemška koncentracijska taborišča v Ausch-wutzu, Dachauu, Mauthausnu, Bergen Belsnu in druga. V Rižarni bodo dijake pozdravili predstavniki krajevnih oblasti in združenj, ki sodelujejo pri tem projektu. Sledila bodo branja na temo holokavsta, zatem bo skupina z avtobusom odpotovala v Videm, od koder bo popoldne odpotoval vlak za Krakow. Od tu se bodo udeleženci podali v koncentracijsko taborišče v Ausch-witzu, kjer si bodo ogledali tamkajšnji muzej. Srečali se bodo z vrstniki iz drugih italijanskih dežel, cel dan pa bodo posvetili razglabljanju po delovnih skupinah in poglobitvi zgodovinskih tem in aktualnosti, povezanih s holokavstom, antisemitizmom in rasizmom. Udeleženci spominskega potovanja se bodo vrnili v nedeljo, 8. februarja. Z vlakom spomina bodo ob več kot 200 dijakih odpotovalo tudi dvajset profesorjev-spremljeval-cev, deset vzgojiteljev združenja Šotor za mir in pravice ter nekateri predstavniki Vsedržavnega združenja bivših deportirancev ANED in zastopniki organizacij, ki sodelujejo pri tem vzgojnem projektu. POMORSKA POSTAJA - Posvet o prevozih Različna stališča o izbirah podjetja Trieste Trasporti Na Pomorski postaji je sindikat RDB-CUB Furlanije-Julijske krajine včeraj popoldne priredil posvet z naslovom Liberalizacije in zatiranje sindikalnih konfliktov v krajevnih prevozih - Primer podjetja Trieste Trasporti. Omenjeni sindikat je že dalj časa v odprtem sporu s podjetjem krajevnih prevozov, različna gledanja pa zadevajo predvsem privatizacijo in varčevalno politiko, ki po mnenju sindikata vpliva negativno tako na delavce kot na kakovost storitev. Poleg krajevnih in vsedržavnih predstavnikov sindikatov RDB-CUB in CUB Trasporti sta na posvetu posegla tudi poslanca Ettore Rosato (Demokratska stranka) in Massimi-liano Fedriga (Severna liga). Oba sta posredovala svoje poglede, predvsem Rosato se s stališči baznega sindikata ni strinjal. Dejal je, da liberalizacijam in privatizacijam ne smemo načelno oz. »ideološko« nasprotovati, ker je to pač del današnje stvarnosti. Državni koordinator CUB Trasporti Giampiero Antonini je Rosa-tove očitke zavrnil, dejal je, da stališče sindikata ni politično. »Privatizacije niso same po sebi slabe. Dvig produktivnosti pa ne sme škoditi delavcem,« je zatrdil Antonini. Koordinator CUB Trasporti je obravnaval tudi problem varnosti in vzdrževanja avtobusov. V letu 2008 je sindikat naštel kar osem manjših požarov na avtobusih podjetja Trieste Trasporti. »Tržaški avtobusi opravijo v enem letu v izkupičku 14 milijonov kilometrov. V občini Benetke jih opravijo trikrat več, v enem letu pa so zabeležili samo tri požare. Jasno je, da z vzdrževanjem nekaj ni v redu,« je zaključil Antonini, ki je še ugotavljal, da deželna uprava nima učinkovitih sredstev za nadzorovanje prevoznih storitev. Predstavniki podjetja Trieste Trasporti so bili po besedah organizatorjev povabljeni, a se posveta niso udeležili. Nocoj po slovenskem tv dnevniku RAI Lynx Magazine Slovenski programi deželnega sedeža RAI vabijo nocoj k ogledu že znane oddaje, tokrat pa v novem, to je rednem nedeljskem terminu takoj po TV dnevniku RAI v slovenščini, okrog 20.50. Oddaja je Lynx Magazine, rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama: RAI in TV Slovenija in specifično štirimi programskimi enotami: slovenski in italijanski TV program RAI ter slovenski in italijanski program TV Koper-Capodistria. Raznolika oddaja se bo s prispevkom Mateja Sukiča najprej dotaknila sodelovanja med gasilci na obeh straneh meje, izhodiščno točko pa bo predstavljal pravkar podpisani sporazum o tovrstnem sodelovanju med koprskimi in tržaškimi gasilci. Vida Valenčič nam bo predstavila zgodbo poklicnega in življenjskega projekta, kjer močna volja in vlaganje v znanje postaneta motor, ki lahko pripelje čez osupljive razdalje. Gre za zgodbo o poti izjemno visoke tehnologije iz Solkana v štiri svetovne kontinente. Od visoke tehnologije do posebnega potovanja skozi čas s pomočjo knjige Marina Sanuta »Potovanje po celinskem delu Beneške Republike« iz daljnega leta 1483. Loris Braico nas bo vodil v kraje, ki so bili nekoč del beneške Serenissime. Za konec pa še drugačna knjiga. Luigi Zannini nam bo predstavil fotografsko delo Antonia in Furia Scrimali o pozabljenih napisih iz časa prve svetovne vojne. Gre za nagrobne in druge zapise, ki nam na Krasu in v Karnijskih Julijcih še vedno pričajo o takratnih časih. Oddaja Lynx Magazine bo, kot rečeno, na sporedu po RAI 3 -slovenski program - danes zvečer ter v ponovitvi v četrtek, 5.februar-ja ob istem času. Srečanje demokratov o tržaški psihiatriji Na Pomorski postaji bo jutri ob 17. uri javno srečanje na temo: Tudi mi smo občani Trsta, različnosti in mentalna higiena. Govorili bodo Tamara Blažina, Bruno Zvech, Sergio Lupieri, Beppe dell'Acqua, Michele Zanetti in Franco Rotelli in Roberto Coso-lini. Po Krasu z vespo Organizatorji vabijo na srečanje s pobudnico turistične iniciative Po Krasu z vespo Gabriello Kropf, ki je namenjeno vsem zainteresiranim za projekt, bodisi za nakup vespe kot samo za sodelovanje pri promociji. Agencija Key Tre Viaggi, glavni referent in promocijski usmerjevalec projekta, bo na sestanku na razpolago vsem interesentom, ki se niso mogli udeležiti prejšnjih sestankov, z informacijami in potrebno dokumentacijo za nakup vespe oziroma za (manj obvezujoče) sodelovanje pri promociji pobude. Vsem interesentom, ki se niso mogli udeležiti prejšnjih sestankov, pošiljam v priponki sintezo prejšnjega sestanka in prijavnico za projekt. Na srečanju bodo prisotni za-stopnki gostinske sekcije SDGZ. Srečanje bo v torek, 3. februarja , ob 17.30, na turistični kmetiji Bajta v Zgoniku (www.bajta.it). Za informacije zainteresirani lahko pokličejo agencijo Key Tre Viaggi, tel. 0406726732. / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 5 POROTNO SODIŠČE - Odprtje sodnega leta 2009 O občutku nepriljubljenosti, polžjem sodstvu in reformi V naši deželi slika ni slaba, Ahilovi peti sta sodišče za mladoletne in Gorica Dan po osrednji slovesnosti na kasa-cijskem sodišču v Rimu so odprtje sodnega leta 2009 obeležili tudi drugod po Italiji. V dvorani tržaškega porotnega sodišča je uvodno poročilo podal predsednik priziv-nega sodišča Carlo Dapelo, za njim pa so spregovorili predstavniki višjega sodnega sveta, pravosodnega ministrstva, odvetniške zbornice in upravnega osebja ter generalni tožilec Beniamino Deidda. Italijanski sodni sistem je eden najbolj počasnih in najmanj učinkovitih na svetu. Predsednik kasacijskega sodišča je v petek podčrtal pomenljiv podatek iz poročila Svetovne banke o učinkovitosti sodstva v državah sveta. Italija se je uvrstila na 156. mesto, za Egiptom, Angolo, Ga- bonom in drugimi afriškimi državami. Tržaško sodišče je kljub kroničnemu pomanjkanju osebja med boljšimi v Italiji, pa čeprav so tudi tu temne izjeme. Sodišče za mladoletne, ki pogreša predsednika in dve sodnici, je zelo počasno. Tako se dogaja tudi to, da sodnik preloži obravnavo v zvezi s prošnjo za posvojitev otroka celo na leto 2014. Prvostopenjsko porotno sodišče, ki je pristojno za najhujša kazenska dejanja (za kazni od 24 let navzgor), pa obstaja samo na papirju. V letu 2008 ni bilo na tem sodišču niti ene obravnave, ker se vsi obtoženci odločijo za posebne oblike sojenja (dogovorjeno kazen ali skrajšani postopek). Na ta način si zagotovijo znižanje kazni za eno tretjino, sodišče pa se izogne kopičenju proce- Slovesnost je uvedel predsednik prizivnega sodišča Carlo Dapelo KROMA sov. Toda ta težnja po mnenju sodnikov močno omejuje ustavni princip soudeležbe državljanov (porote) v procesih. V Furlani-ji-Julijski krajini pa je na splošno v največjih težavah, kot znano, goriško sodišče, ki je zaradi kadrovskih težav skoraj ustavljeno. Na tržaškem odprtju sodnega leta je bil tudi letos največji poudarek na pomanjkljivostih italijanskega sodnega sistema in na predlogih reforme. Predsednik prizivnega sodišča Carlo Dapelo se je v uvodnem posegu do potankosti dotaknil vladnih predlogov za reformo procesov. Osrednje točke reforme zadevajo večjo preiskovalno avtonomijo sodne policije, spremembe v postopku za odreditev pripora in drugih previdnostnih ukrepov, močno omejitev upo- rabe telefonskih prisluškovanj in strogo ločitev med likoma javnega tožilca in sodnika. Javni tožilci naj bi med drugim ustanovili svoj nadzorni organ, ločen od višjega sodnega sveta. Dapelo je nekatere predloge podprl, do drugih je izrazil zadržanje. O prisluškovanjih je dejal, da bi morala biti samo zadnji detajl v okviru dodelane predhodne preiskave. »Preiskav ne bi smeli graditi samo na prisluškovanjih, saj je to sredstvo izredno drago,« je dejal Dapelo. V italijanskih sodnih palačah je med drugim dokaj razširjeno negodovanje, ker država poverja izvajanje telefonskih prisluškovanj zasebnikom. Podatki tako niso pod popolnim nadzorom države, upravni vodja tržaškega prizivnega sodišča Renato Romano pa se čudi dejstvu, da država trosi toliko denarja v korist zasebnikov, medtem ko bi lahko te dejavnosti obdržala v javnem sektorju. Romano je ponovno spomnil na kadrovske težave tržaškega in drugih sodišč severne Italije, kjer se je ob pomanjkanju novih zaposlitev povprečna starost osebja v desetih letih zvišala s 40 na 50 let. Član višjega sodnega sveta Michele Saponara se je v svojem posegu postavil v bran predsednika republike (in višjega sodnega sveta) Napolitana. Vodja Italije vrednot Di Pietro je Napolitanu očital, da vedno molči, Saponara pa te trditve zavrača: »Predsednik posega z modrimi besedami. V višjem sodnem svetu deluje pametno, previdno in konstruktivno.« Generalni tožilec Beniamino Deidda je obravnaval temo azbesta (o tem več na goriški strani), vse sodnike in tožilce pa je pozval, naj se uprejo splošnemu občutku nezaupanja in nepri-ljubljenosti, ki jih obdaja. »S požrtvovalnim delom moramo dokazati državljanom, da je država zmožna jamčiti njihove pravice!« je bil odločen. Deidda je omenil tudi primer »unabomber«, čigar zaključek (bivši osumljenec Elvo Zornitta zahteva od države odškodnino) je izpadel kot poraz tržaškega sodstva. (af) Italijanske pošte poravnavajo spore Italijanske pošte obveščajo stranke, da je morebitne napake in nevšečnosti mogoče popraviti. Stranke, ki so jih storitve poštnih uradov tako ali drugače oškodovale, se lahko zglasijo neposredno na okencih in zahtevajo povračilo škode. V tržaški pokrajini so italijanske pošte od leta 2003 dodelile odškodnino 19 strankam, to pa v sodelovanju z 18 združenji potrošnikov. V deželi FJK je bilo okrog sto podobnih primerov. Poravnava sporov je brezplačna, njen namen pa je utrditi zaupanje strank do italijanskih pošt, in sicer v primeru raznoraznih nevšečnosti (npr. zaradi izgubljene ali pokvarjene pošiljke). Neposredna poravnava sporov pride v poštev za škodo do 500 evrov, podjetje pa jo bo obravnavalo najpozneje 120 dni po vložitvi prošnje. Slednjo lahko stranka vložijo samo v primeru, da so italijanske pošte zavrnile ali nezadostno odgovorile na prvotno pritožbo. Obrazci so na voljo v vseh poštnih uradih. Stare vozovnice niso več veljavne Podjetje krajevnih prevozov Trieste Trasporti sporoča, da avtobusne vozovnice iz leta 2008 s ponedeljkom ne bodo več veljavne. Neuporabljene stare vozovnice je mogoče do 30. junija zamenjati z novimi, in sicer pri okencu podjetja v Ul. Lavoratori 2 (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30, od ponedeljka do četrtka tudi od 13.30 do 15. ure). Pa še nekaj podrobnosti: sezonske vozovnice za pomorske povezave bodo zamenjali ob začetku storitev; avtobusne vozovnice za zaščitene kategorije, ki jih izdaja Pokrajina Trst, bodo zapadle mesec po roku, ki je naveden na vozovnici sami; šolske vozovnice za obdobje od septembra 2009 do junija 2010 veljajo odslej tudi za otroke, ki obiskujejo otroške vrtce. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - V Rodiku Spomin na Vrabca Preteklo nedeljo so se spomnili skladatelja ob 17. obletnici smrti Zadnji dnevi božičnega časa vsako leto privabijo v rodiško cerkev sv. Trojice pevce in pevke združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, da počastijo spomin na skladatelja, zborovodjo, javnega kulturnega delavca in pedagoga Ubalda Vrabca. Letos so tako v Rodiku počastili že 17. obletnico umetnikove smrti. Spominska slovesnost je bila preteklo nedeljo. Mašo je daroval rodiški župnik Iztok Mozetič, mogočno pa je cerkveni obred spremljal združeni pevski zbor pod vodstvom zborovodje Edija Raceta in ob odlični orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Po maši so pevci, med katerimi je bilo tudi precej tistih, ki so prepevali pod vodstvom pevovodje Vrabca, obiskali še pokojnikov grob. J.B. ŠOLA IZ ŠKEDNJA - Stepančič-Grbec Obisk v Ricmanjih Ogledali so si cerkev in etnografski muzej v nekdanjem župnišču Škedenjski učenci na obisku v etnografskem muzeju v Ricmanjih Učenci OŠ M.G. Stepančič-I.Grbec iz Šked-nja so v preteklem tednu v okviru spoznavanja slovenske kulturne dediščine obiskali breško vas Ri-cmanje. Nekateri izmed njih so bili prvič v tej vasi, ki ima bogato zgodovinsko in etnološko preteklost. Najprej so si ogledali cerkev posvečeno sv. Jožefu. Cerkev je bila zgrajena v letih 1769-1771. Ricma-nje so od leta 1749, ko se je v prvotni cerkvici sv. Jurija, pred oltarjem sv. Jožefa, čudežno prižigala svetilka, privabljale številne romarje in tako postale znana božja pot, ki so ji pravili tudi Pri sveti luči. Slikar, domačin Boris Zulian, je v cerkvi restavriral nekatere freske, lesene kipe in Božji grob. V cerkvi so postavljene umetniške jaslice, ki jih je pred leti izdelal g. Rino Žuljan iz Loga in jih daroval cerkvi. Jaslice so na ogled obiskovalcem čez celo leto. Učenci so si nato ogledali etnografski muzej, ki je urejen v nekdanjem župnišču. Pobudnika muzeja sta bila domačin Bernard Žuljan in župnik Angel Kosmač. V muzeju, ki je pomemben del slovenske kulturne dediščine, so razstavljeni predmeti kmečkega gospodarstva, obrti, opreme in pohištva. Muzej hrani tudi predmete iz stare cerkve sv. Jurija ter dragocene mašniške plašče, ki jih je ri-cmanjski cerkvi darovala sama Marija Terezija. V župnijskem arhivu so si učenci ogledali stare knjige, med temi matično knjigo iz leta 1788. Učenci so z zanimanjem prisluhnili zanimivemu pripovedovanju domačinke, nekdanje učiteljice, Bože Kuret in g. Marije Žuljan, ki sta otrokom povedali kako zanimivo anekdoto iz svojih otroških let. Obema se prisrčno zahvaljujemo za topel sprejem. Učiteljstvo 6 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ZAHODNI KRAS - Predstavitev občinskega proračuna za letošnje leto V proračunu 2009 le skromnih 750 tisoč evrov Skupno le trije posegi - Kritična mnenja svetnikov levosredinske večine Skromnih 750 tisoč evrov. Toliko bo tržaška občinska uprava župana Roberta Dipiazze investirala v javna dela na zahodnem Krasu v letošnjem letu. Tako izhaja iz občinskega proračuna, o katerem je na zadnji seji ob prisotnosti odbornika za gospodarska in finančna vprašanja Giovannija Battistija Ravidaja razpravljal zahodnokraški rajonski svet. V seznamu javnih del, priloženem proračunu so za letošnje leto predvideni pičli trije posegi. Ureditev Ul. Pucino in Ul. Vitalba pod Križem (predvideni strošek znaša 390 tisoč evrov), ureditev stopnišča, ki vodi z Obalne ceste do kriškega portiča (150 tisoč evrov) in razširitev servisnih prostorov ob nogometnem igrišču Vesne v Križu (210 tisoč evrov). Dejansko gre za eno samo novo postavko, saj je desnosredinska mestna uprava vključila ureditev Ul. Pucino in stopnišča do kriškega portiča že v sezname javnih del v preteklih letih, ker pa posega nista bila opravljena, sta bila preložena na letošnje leto. Načelnik Demokratske stranke Ni-ko Tenze je - po slovenskem pozdravu odborniku Ravidaju in po priznanju, da je bila njegova predstavitev proračuna zelo izčrpna - poudaril, da ga je seznam javnih del popolnoma razočaral. Posegi na zahodnem Krasu so dejansko neobstoječi, saj se je občinska uprava odločila, da bo krila stroške za ta dela iz prodaje občinskih nepremičnin. To pa pomeni sledeče: če ne bo prodaje nepremičnin, ne bo niti predvidenih del. Svetnik Slovenske skupnosti Ivo Starc je ocenil, da je prispevek za turistične dejavnosti (pičlega 0,5 odstotka proračuna) »škandalozen«. V finančnem dokumentu ni novosti, gre dejansko za kopijo iz prejšnjih let, zato je poudaril, da je nad proračunom zelo razočaran. V proračunskem dokumentu je še ena postavka, ki se nanaša na Kras. Gre za načrt o trajnostni upravi naravnih značilnosti in ozemeljske kohezije v okviru programa za čezmejno sodelovanje Ita-lija-Slovenija. Predviden je prispevek v višini 100 tisoč evrov, ni pa znano, kdo naj bi ta načrt izvedel, kdo naj bi bil pri njem soudeležen in kje naj bi ga izvedli. V triletni načrt javnih del so bili vključeni še nekateri posegi na zahodnem Krasu, občinska uprava pa jih namerava izpeljati v letih 2010 in 2011. Prihodnje leto naj bi uredili parkirišče pri avstroogrskem pokopališču pri Proseku (strošek 23 tisoč evrov); nada- Razširitev servisnih prostorov ob nogometnem igrišču v Križu bo eno redkih javnih del, ki jih bo tržaška občina opravila v letošnjem letu na zahodnem Krasu KROMA lje naj bi uredili kanalizacijo v Križu (2 milijona 220 tisoč evrov); opravili naj bi izredna vzdrževalna dela na pešpoti, ki pelje s kontovelskega Skdjanca do Mi-ramara in od tod proti Križu (250 tisoč evrov); predvidena je tudi popolna obnova poslopja nižje srednje šole Frana Levstika na Proseku (800 tisoč evrov). Leta 2011 naj bi prišla na vrsto razširitev proseškega pokopališča (800 tisoč evrov). Svetnik Forze Italia Albino Deber-nardi je prav ob vprašanju proseškega pokopališča poudaril, da se vleče skoraj desetletje, delo pa je bilo vedno preloženo iz leta v leto. Odbornika je tudi vprašal, kaj bo s poslopjem nekdanjega sedeža rajonskega sveta in nekdanjega doma za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario. Predvsem to poslopje že sameva in s tem počasi propada. Prav na začetku seje, še pred prihodom odbornika Ravidaja, je svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Cattaruzza ostro protestiral, ker je občina posredovala obsežno dokumentacijo o proračunu (vsega osem svežnjev dokumentov) le dva dni prej. V tako kratkem času ni bilo mogoče, da bi se svetniki seznanili z vsebino dokumenta, zato je protestno zapustil skupščino. M.K. UL. VALDIRIVO - Nestrpnost Grožnje na račun ustanove za spoznavanje Poslopje na Ul. Valdirivo 30 že od 70 let gosti multikulturno središče, v katerem potekajo kulturne dejavnosti, ki temeljijo na vrednotah miru, sožitja, solidarnosti, nenasilja in človekovih pravic, zgledujejo pa se po liku Danila Dolcija. Predsednik Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture Luciano Ferluga obvešča, da je bil sedež v Ul. Valdirivo že večkrat tarča groženj, neznani nestrpneži so se nazadnje oglasili pred dnevi. Tajništvo ustanove je prejelo klic neznanca, ki je z grozečim glasom v italijanskem jeziku izjavil: »Zleteli boste v zrak in vsi boste pokončani kakor v novem šoahu«. Posameznim neumnim izpadom raje ne bi namenjali prevelike pozornosti, Luciano Ferluga pa opozarja, da do so podobni dogodki pogosti. Do njih prihaja ob priložnosti pomembnih srečanj ali pobud. V preteklosti se je to zgodilo za ča- sa parlamentarne obravnave državnega zaščitnega zakona za Slovence (poslanec Prestamburgo in senator Camerini sta leta 2000 in 2001 govorila o zakonu v Ul. Valdirivo) ter ob začetku razprave in ob izglasovanju deželnega zaščitnega zakona (septembra in novembra 2007). Tokrat so se grožnje obnovile ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, v času, ko poteka niz filmov o holokavstu v organizaciji krožka Charlie Chaplin. Filme si v jutranjih urah ogledujejo tudi šolarji. Fer-luga poudarja, da je o tem in o preteklih dogodkih (prišlo je tudi do dveh manjših požarov) poročal silam pregona, katerim je posredoval telefonsko številko, ki se je prikazala med zadnjim grozilnim klicem. Delovanje krožka Chaplin in ostalih ustanov se seveda ne glede na to nadaljuje. Naslednji film bo jutri ob 20.30. Na sporedu bo delo Carla Lizzanija Hotel Meina (2007). ZAHODNI KRAS Proračun: lekcija odbornika Ravidaja »Rajonskemu svetu predsedujem od leta 2001. Po tolikih letih mi je končno uspelo razumeti, kaj je občinski proračun.« Besede predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla so izzvenele kot veliko priznanje tržaškemu občinskemu odborniku za gospodarska in finančna vprašanja Giovanniju Bat-tistiju Ravidaju. Mestni upravitelj je prispel pretekli četrtek na sejo zahodnokra-škega rajonskega sveta, da bi svetnikom predstavil občinski proračun za letošnje leto, kot so to v preteklih letih storili njegovi predhodniki. Med letošnjo predstavitvijo občinskega finančnega dokumenta in predstavitvami iz prejšnjih let pa je obstajala velikanska razlika. V preteklosti so odborniki za finance zelo skopo in suhoparno nakazovali proračunske številke; če nisi bil tehnik, jih nisi razumel. Odbornik Ravida je velik tehnik proračunskih postavk. V četrt stoletja je kot visoki funkcionar prej in nato kot bančni direktor »prežvečil« nič koliko proračunov. Tisto pa so bili proračuni zasebnih podjetij, je povedal. Letošnji občinski je bil prvi javni proračun, v katerega je ugriznil. Odbornik je takoj na začetku podal premiso: proračun mora biti jasen in razumljiv. Prav v jasnost in razumljivost je nato usmeril skoraj poldrugo uro trajajočo predstavitev. Pojasnil je, od kod občina pridobiva sredstva, in kam jih namenja. Zelo podrobno je nakazal, koliko stane delovanje občine, koliko stanejo posamezne službe, in zakaj. Svetnikom je razdelil prospekte, s pomočjo katerih so lahko zlahka sledili njegovi razlagi. Ravida je skratka ponudil rajonskim svetnikom z zahodnega Krasa možnost, da so se zlahka prebili po meandrih občinskega proračuna. Tako so imeli priložnost za postavljanje tehtnejših vprašanj. Ob tem je bilo slišati tudi številne kritike, predvsem zaradi majhnega števila predvidenih javnih del, ki naj bi jih letos opravila občina na zahodnem Krasu. Ta dela pa so bila sad politične izbire mestne uprave, torej »političnih odbornikov«, medtem ko je bil Ravida imenovan v upravo kot tehnik. M.K. PESEM MIRU - Koncert na Pomorski postaji Nastopil je tudi otroški zbor Venturini Pobuda mednarodne komisije Območnega združenja Rdečega križa Koper, Rdečega križa Istrske županije iz Pazina in tržaškega Rdečega križa Otroški zbor Fran Venturini je prejšnjo soboto sodeloval pri zadnji etapi projekta Pesem miru, ki so ga priredili mednarodna komisija Območnega združenja rdečega križa Koper, Rdeči križ Istrske žu-panije iz Pazina in Rdeči križ iz Trsta. Prva izvedba mednarodne pobude je nastala decembra lani za krepitev sodelovanja med organizacijami Rdečega križa treh sosedskih držav v znamenju otroškega petja. Šest otroških zborov iz Slovenije, Italije in Hrvaške je oblikovalo dobrodelno revijo, ki je bila izvedena najprej v Kopru, potem v Rovinju in se je prejšnji teden zaključila na Pomorski postaji v Trstu. Poleg zbora od Domja, ki je zapel ob spremljavi pianistke Nede Sancin in kvarteta Nomos, so sodelovali otroški zbor Osnovne šole Koper, otroški zbor »Le piccole melodie« iz Trsta, otroški zbor »Minicantanti« iz Labina, zbor »Mate Balota« iz Buj in otroški pevski zbor »Bernardo Benussi« iz Rovinja. Okrog 250 malih pevcev je s svojim nastopom posredovalo sporočila miru in prijateljstva, ki so predstavljala smisel in vezno nit celotne pobude. Spored je potekal trojezično ob pri- sotnosti predsednikov vseh sodelujočih območnih združenj Rdečega križa; pesmi zborov različne narodnosti so se prepletale do sklepne, skupne točke, ko so vsi pevci zapeli pesem s trojezičnim besedilom Vsi skupaj Arsena Dediča ki jo je Vlado Benussi priredil za to priložnost. Nastopajoči otroški pevski zbori so pred začetkom niza prireditev posneli cd ploščo, ki so jo poslušalci prejeli v dar v zameno za prostovoljne prispevke za nakup medicinskega aparata za diagnosticiranje astme pri otrocih. Po dobrem uspehu prve izvedbe se bo dobrodelna pobuda verjetno ponovila v prihodnjih letih. Zbor Venturini je doživel to izkušnjo izredno pozitivno, z velikim zadovoljstvom pevcev in zborovodkinje Suzane Žerjal: »Mislim, da smo vsi globoko začutili pomen te izkušnje. Tudi starši pevcev so zelo pohvalili pobudo, ki so jo spremljali izredno pozitivni občutki. Niz koncertov nam je dal možnost, da smo gostovali v novih okoljih in smo obenem navezali stike z drugimi zbori in dirigenti, kar je ustvarilo osnovo za nadaljne povezave.« (ROP) Mali pevci od Domja so že večkrat zapeli na dobrodelnih koncertih KROMA / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 7 DEŽELNI SVET FJK - Razstava Lojze Spacal se tokrat predstavlja kot mojster fotografije □ Obvestila V palači deželnega sveta na Trgu Oberdan bodo jutri ob 13.30 odprli obsežnejšo razstavo fotografij priznanega slikarja in grafika Lojzeta Spacala, sad sodelovanja z Moderno galerijo iz Ljubljane. Slikarje-vo oko in fotoaparat, to je naslov izbranih fotografij, ki nam pripovedujejo o umetnikovem pogledu na stvarnost, o njegovem razmišljanju in se obenem odsevajo bolj splošno v ustvarjalnem delu kot izhodišče za naknadno slikarsko in grafično predelavo podob, ujetih iz neposrednega stika z okoljem. Fotografije prihajajo iz različnih javnih likovnih zbirk, kot so ljubljanski Mednarodni grafični likovni center, Galerija Lojzeta Spacala v Štanjelu in Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu, s sodelovanjem Galerije Artes iz Nove Gorice in Narodne galerije. Pri razsiko-vanju in pripravah na razstavo je bila dragocena pomoč vnuka Martina Spacala, ki je posredoval pomembno gradivo iz družinskega arhiva za uresničitev razstavnega projekta. Kustosinja Lara Štrumelj je obenem urednica spremnega kataloga k razstavi in avtorica besedila. Izšel je v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku kot spremenjeni ponatis kataloga, ki ga je ob mojstrovi stoletnici rojstva izdal Gorenjski muzej iz Kranja v sklopu zbranih šestih katalogov. Nekateri podatki so v primerjavi s slednjo izdajo dopolnjeni, življenjepis pa je predstavljen v obsežnejši različici. Spacalove fotografije je širša javnost spoznala šele pred dvema letoma, ko so bile prvič na razstavi v Ljubljani, kar je bistveno prispevalo k razumevanju geneze mojstrovih stvaritev in privedlo do zanimivih opažanj. Fotografiranje se je rodilo kot najstniški hobi in je prav med je-tništvom v Accetturi na jugu Italije zadobilo v Spacalovem življenju vse večje razsežnosti. To je tudi obdobje, ko je začel slikati in vzporedno fotografiral. V najemniški sobi si je uredil temnico in sam tudi filme razvijal in tiskal. Odtlej je fotoaparat vedno spremljal umetnika in mu nudil pomembno osnovo pri beleženju motivov. Ko se je preživljal s fotografijo, so bili najpogostejši motivi portreti in žanrski prizori, pri tihožitjih pa že opažamo zgledovanje po slikarskih nastavitvah motiva. Posnetki ženskih aktov dalje dovoljujejo umetniku poglede iz različnih perspektiv, da bi tako bolje ujel prostorsko razsežnost figure v prostoru pri svojih upodobitvah. Preko tristo posnetkov je nastalo, ko sta skupaj z Marjanom Pfei-ferjem sodelovala pri zgodovinskem projektu dokumentacije naravnih lepot Tržaške in Goriške na območju takratne cone A za tiskovni urad predsedstva Narodne vlade Slovenije in so danes last Muzeja novejše zgodovine. Vez fotografije s slikarstvom in grafiko prihaja še najbolj do izraza s primerjavo posnetka in predelane slike kot nam zgovorno izpričujejo dela Predica in Kmetica pa tudi bolj splošno značilna motivika solin, ribiških mrež, detajlov kraške arhitekture, v katerih je Spacal uzrl njegove stilno prepoznavne grafične prvine in so s tem obnavljal tesno vez z duhom kraja. Svež pristop v beleženju motivov, osredotočanje na specifične detajle iz okolja in nenazadnje poetika v izrazu dajejo Spacalovim fotografijam edinstveni pečat in jih lahko upoštevamo kot enakovredne umetniške stvaritve k slikam, grafikam, kipom, ilustracijam. Spacalov opus smemo prav v luči njegovih fotografij popolneje doumeti, zato nam razstava v palači deželnega sveta FJK ponuja edinstveno priložnost. Jasna Merku Ta del Spacalove ustvarjalnosti je bil do nedavnega manj poznan UMOBOLNICA - Reforma Basaglia Fotografski zapis ob 30-letnici »revolucije« V Državni knjižnici bodo v torek popoldne odprli fotografsko razstavo Gli amo-ri di Marco Cavallo - Ljubezni Marca Ca-valla Giana Butturinia. Gre za izbor foto- grafij, posnetih v letih 1974-76, ko je Franco Basaglia uresničeval svojo zamisel o odprtju oz. zaprtju umobolnice pri Sv. Ivanu. Razstava bo na ogled od konca meseca. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). CCYJ- Centro Culturale Yoga Jnana-kanda: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom (farmacevt in Ph.D iz nevroznanosti) v petek, 6. februarja, ob 20. uri na ulici Mazzini št. 30, 5 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 3482482991 ali 329-2233309. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na in-fo@ztt-est.it. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 1. in sredo 4. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju s SKD Slovenec iz Boršta in z združenjem Ac-quamarina, organizira danes, 1. februarja, ob 18. uri v Gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu, pobudo v spomin na Sašo Ota »...In življenje se nadaljuje« ob 15-letnici tragičnega dogodka v Mostarju. Toplo vabljeni! POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Ro-veredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire -Sporoči mi (Mladika, 2008). KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije tel. 040-360072. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS prireja v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Grudnovi hiši (Kamnarski) v Nabrežini aktiv članic in članov. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da bo od ponedeljka 2. februarja dalje OBČINSKI ODPAD v Boljuncu imel sledeči urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 328-7235479. KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC -PUSTNI ODBOR vabi vse, ki se želijo udeležiti pustnega sprevoda na Op-činah na sestanek v torek, 3. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih. MLADINSKI DOM BOLJUNEC ob dnevu Slovenske kulture vabi na predavanje in diaprojekcijo »Primož Trubar v Trstu na domu škofa Bonoma« predava prof. Marta Ivašič v torek, 3. februarja, ob 20. uri v mladinskem domu v Boljuncu. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 3. februarja , ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SKD VIGRED vabi v sredo, 4. februarja, v Štalco v Šempolaju na redni občni zbor. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. Sledi prazni včlanjevanja 2009. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi vse člane na občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. OBČINA DOLINA v imenu Odborni-štva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-pro-šnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja s pri-četkom, ob 16. uri srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. za ples bo igral »Duo Melody«. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360. IZVOLJENI PREDSTAVNIKI leve sredine za Občino Devin-Nabrežina vabijo v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 na srečanje z občani, ki bo v gostilni v Medjevasi. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Kultura je: ljubezen do kraškega kamna«. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in videos-nemanja na večer posvečen fotosne-malcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uprabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. 8 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR Odborništvo za kulturo Občine Dolina v sodelovanju z združenjem Acquamarina iz Trsta, kulturnim društvom "SKD Slovenec" iz Boršta in Združenjem "A.P.S.- Tenda per la Pace e i Diritti" iz Štarancana organizira danes, 1. februarja 2009 - ob 18.00 uri v občinskem gledališču "F. Prešeren" v Boljuncu pobudo v spomin na Sašo Ota ob 15-letnici tragičnega dogodka v Mostarju " ..IN ŽIVLJENJE SE NADALJUJE..." Ob priliki bosta predstavljeni razstavi "Bosna Herzegovina, pogled v bodočnost" fotoreporterjev Erike Vida in Ljubiše Seliča in retrospektiva fotografskih panojev Saše Ota o dolini Glinščice. Za glasbene utrinke bosta poskrbela MPZ "Slovenec-Slavec" in harmonikaš Roberto Daris. TOPLO VABLJENI! Svet slovenskih organizacij. Slovenska kulturno gospodarska zveza in Glasbena matica vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture ...IN ČUJEM TE; KLAVIR IGRA... POSVEČENO STOTI OBLETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU Scenarij: Tatjana Roje Izvirna glasba: Aleksander Ipavec Režiser: Gregor Geč V nedeljo, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu V torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu V četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Dan slovenske kulture ■n^njH Danes, 1. februarja, ob 18. uri Priložnostna misel prof. Tatjana Roje, recitator Danijel Malalan, nastop mladih violinistov prof. Armina Seška (Lj), sodelujejo učenci OŠ Finžgar iz Barkovelj Vabljeni! GENERALNI K0NZUUT REPUBLIKE SLOVENIJE 1RST C0NS0LAT0 GENERALE DELLA REPUBBLICA Dl SL0VENIA1RIESIE Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, vabi otroke na ogled pravljice Ele Peroci MUCA COPATARICA, in sicer v petek, 6. februarja 2009 ob 17.00 uri, v dvorani Zadružne kraške banke (Ulica Ricreatorio 2, Opčine). Predstavili se nam bodo učenci 2, razreda Osnovne šole Stična - Podružnične šole Stična, v okviru katere deluje Gledališče Škrat. Predstava bo potekala v slovenskem jeziku, vstopnine ni. la Lobianto Hoglievina, Roberto Ma-rassi in Clara Tortorici, Živorad Tomic in Paula Podrau, Zvonimir Živanovic in Živadinka Bogosavljevic, Paolo Ma-stromarino in Federica Dughieri, Andrea Bergamo in Mara Candotti, Marco Stancich in Irene Poropat, Andrea Loretti in Giorgia Tranquilli. Včeraj danes [12 Lekarne Danes, NEDELJA, 1. februarja 2009 BRIGITA Sonce vzide ob 7.26 zatone ob 17.11 -Dolžina dneva 9.45 - Luna vzide ob 9.38 in zatone ob 24.00 Jutri, PONEDELJEK, 2. februarja 2009 SVEČNICA, ZLATAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,8 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb pada, veter 35 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 70 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. OKLICI: Marko Germani in Antonella Sinigaglia, Maurizio Casagrande in Barbara Paoli, Matteo Montagnini in Cinzia Piol, Walter Salvato in Manue- Nedelja, 1. februarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (na vogalu z Ul. Valdirivo - 040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3.Na-brežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. ZDRAVA PREHRANA z OKUSI KRASA Ponedeljek, 2. februarja, ob 18.00 Dvorana I. Gruden Nabrežina Izobraževalno srečanje Lekcijo degustacijo sooblikujejo Izvedenci: Dr. Paolo Da Col, ASS Vzhodni Kras, Kristina Semi, dietologinja Livio Dorigo, podpredsednik čebelarskega konzorcija TS Obrati: Jestvine Kukanja, Pekarna Leghissa Bruna, Catering Martin Petelin Proizvajalci: Gabrijel Pertot, Martin Ušaj, Benjamin Zidarich (vino - delikatese), Ivan Pernarcich (sir), David Peric in Nevo Radovič (med, olje - bio) Vabljeni družine, mladi in zainteresirani /INFO: SDGZ Trst tel 0406724824 S prispevkom Trgovinske zbornice Trst, Pokrajine Trst, Dežele FJK _ NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 2009 Trg Obedan 2 (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Obedan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Čestitke la viaggi Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in VSAKO NEDELJO direktni poleti iz Ronk za Karpathos in Kefalonijo! ...PA ŠE Lefkas, Samos, Kos, Chios, Lesbos, Mykonos, Skiathos, Malta in Djerba s poleti iz Ljubljane in avtobusnim prevozom iz Trsta Izkoristite popuste za predhodne rezervacije "HITRA PRIJAVA»! Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it 15.30-19.00-sob: 9.00-12.30 NAŠA BODOČA POTOVANJA: NOVOSTI: Egipt- oaze in puščava od 20. do 29. marca iz Trsta Turin in kraljeve rezidence Savojcev od 10. do 13. aprila Terme Olimia bivanje od 11. do 13. aprila Salzburg 25. - 26. aprila Munchen od 1. do 3. maja Etrurija in otok lilij (Isola del Giglio) od 1. do 4. maja Res hitro čas beži, a prišel je dan, ko FRANKO CEJ 50. rojstni dan slavi. Iskreno in kratko naj bo moje voščilo: zdravja in ljubezni ti želi mama. Naša ERIKA FERLUGA bo jutri, 2. februarja, praznovala 18 let. Da bi te sreča in veselje spremljala vse življenje ti želijo noni Anita in Mila ter nono Ernest. Jutri v Trebčah slavi svoj rojstni dan gospa ORLANDA. Iskreno ji čestitajo in želijo obilo sreče in zdravja vsi člani ŽPS Trebče. S Izleti Bari 38 7 14 15 48 Cagliari 55 51 52 77 29 Firence 88 70 29 1 45 Genova 62 45 90 55 68 Milan 1 4 37 31 58 Neapelj 8 71 51 20 40 Palermo 1 83 47 6 13 Rim 3 13 22 36 28 Turin 19 46 45 62 9 Benetke 3 16 11 81 62 Nazionale 85 43 68 80 47 PROGRAMI IN SE VELIKO DRUGIH POBUD V AGENCIJI! SPDT organizira danes, 1.februarja izlet po Tržaški okolici. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9. uri. Napotili se bomo po krožni poti od tre-benskega Kala, proti Frankovcu, čez mejo do nekdanje smodnišnice, velikega kraškega brezna - Golokratne jame, Gropade in se vrnili po stari poti nazaj v Trebče. Pohod predvideva približno štiri ure nezahtevne hoje. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji narave! Superstar 85 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 2 dobitnika s 5 točkami 77.077,25 € 17 dobitnikov s 4 točkami 14.127,00 € 484 dobitnikov s 3 točkami 1.047,00 € 6.719 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 39.521 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 78.391 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / 0 Mali oglasi IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigrejem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva mala psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810. NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KA-TINARI namerava tehnološko opremiti učilnice s tremi še ne dotrajanimi ali zastarelimi računalniki za učence. Za jezikovni in glasbeni pouk iščemo 11 parov delujočih zvočnikov. Prijazne darovalce naprošamo, da pokličejo na šolo, tel. 040-390716. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xe-di, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servovolan, abs, alu platišča, strešne sani, tonira-na stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 347-6853813. PRODAM vago macchi 300 kg in žago za kosti. Tel. 335-6322701. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje znamka sime, model avant 30/50 ts, z vgrajenim bojlerjem, prisilnim zračenjem (tiraggio forzato) kot nova, letnik avgust 2006, prodam po polovični ceni. Tel. 348-0353904. ZANESLJIVA GOSPA nudi delo kot hi- Loterija 31. januarja 2009 Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju z založbo MLADIKA vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3. Gost srečanja bo pisatelj PINOROVEREDO Sodeluje Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire - Sporoči mi. Začetek ob 20.30. šna pomočnica, likanje, pospravljanje, ter nego starejšim osebam 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 3401461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. ZORKO bo odprl, jutri, 2. februarja osmico v Dolini 37. Nudi domač prigrizek. Tel 040-228594. S Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. IŠČEMO GOSPO(DA) za oskrbo starejše osebe od ponedeljka do petka. Tel. 338-1581230 IŠČEMO POTNIKA/CO za trženje avtomobilske opreme v Italiji z odličnimi prodajnimi veščinami in računalniško pismenostjo. Kandidatu ponujamo dinamično delo z zanimivo plačo. Pošljite curriculum-vitae na: jesisdoo@gmail.com ODDAJAM PISARNO v Zgoniku. 348-7949375 Super Enalotto Št. 14 1 3 8 38 83 88 jolly 16 Nagradni sklad 4.994.595,82 € 5 dobitnikov s 6 točkami Jackpot 7.947.183,69 € 2 dobitnika s 5+1 točkami 499.459,58 € 243 dobitnikov s 5 točkami 3.083,09 € 5.303 dobitnikov s 4 točkami 141,27 € 143.076 dobitnikov s 3 točkami 10,47 € ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Tel. 00386-31837218 ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 je odprt od petka do vključno ponedeljka. 339-4193779 / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Milk«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchi-ria«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.40, 20.00, 22.15 »Revolutionary Road«; 11.00, 14.25, 18.15, 20.20, 22.20 »Il Dub-bio«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Italians«; 14.40, 19.45 »Defiance - I giorni del coraggio«; 16.20, 19.20, 22.15 »Australia«; 10.45, 12.50, 15.00, 17.30, 20.00, 22.10 »Viaggio al centro della terra«; 10.45, 12.45, 14.45, 16.35 »Beverly Hills Chihuahua«; 17.20, 22.15 »Sette anime«; 10.45, 12.40 »Madagascar 2«. EXCELSIOR - Dvorana je zaprta. EXCELSIOR AZZURRA - Dvorana je zaprta. FELLINI - 11.00, 14.30, 15.45 »Viaggio al centro della terra«; 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Un matrimonio all'in-glese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.30, 21.10 »Australia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Sirotišnica«; 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Bolt 3D«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »Podzemlje: Upor likanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 15.45 »Madagascar 2«; 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Opera-zione Valchiria«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30 »Beverly Hills Chihua-hua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Sette ani-me«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 18.30 »Tutti insieme inevitabilmente«; 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.15 »De-fiance - I giorni del coraggio«. SUPER - 15.20, »Mamma mia!«; 17.15, 19.50 »Australia«; 22.20 »Il respiro del diavolo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 15.20, 17.30, 19.50, 22.10 »Revolutionary Road«; Dvorana 3: 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ita-lians«; Dvorana 4: 15.45, 17.45, 19.50, 22.00 »Il dubbio«; Dvorana 5: 15.15, 17.00, 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 18.40, 20.30, 21.30 »Austra-lia«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih sred- H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL:, Ul. Brigata Casale, Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. njih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisovanja za šolsko leto 2009/2010, ki bo v ponedeljek, 2. februarja na sedežu ravnateljstva, Na-noški trg 2, s sledečim urnikom: ob 16.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole; ob 17.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroškega vrtca. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l. 2009/10 v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frausin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure. RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKARJA v Trst sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole v četrtek, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12; začetek vpisov bo v ponedeljek, 2. februarja. UČITELJICE OŠ VIRGILA ŠČEKA V NABREŽINI vabijo starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred, na informativno srečanje, ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 16. uri na sedežu šole. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Ka-tinari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal od 2. do 6. februarja v šolskih prostorih. Program dejavnosti: v ponedeljek, 2. februarja od 14. do 15.30 ura pravljic, v torek, 3. februarja od 8.30 do 10. ure glasbena delavnica, v sredo, 4. februarja od 14. ure do 15.30 likovna delavnica, v četrtek, 5. februarja od 8.30 do 10. ure krožek folklore in petek, 6. februarja od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. Informativni sestanek za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred pa bo v sredo, 4. februarja, ob 17. uri na šoli v ul. Marc-hesetti 16, tel.: 040-910302. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira 21. in 22. februarja dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s KURENTI - vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer bi se z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in informacije sem vam na voljo do 6. februarja na 3202717508 Tanja ali franmilcin-ski@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in v Lonjerju. Dan odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) je v petek, 6. februarja, od 10. do 12. ure. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: skupni za vse otroške vrtce in osnovne šole na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) - 4. februarja, ob 17. uri za otroške vrtce, ob 18. uri za osnovne šole; OV Mavrica MILJE - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin BORŠT - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec BOLJUNEC - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica RICMANJE - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 10. fe- bruarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ P: To-mažič (Trebče) 5. februarja, od 15. do 16. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Gradnik (Col) 4. februarja, od 15.30 do 16. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure; OV A. Fa-kin (Col) 3. februarja, od 10. do 11. 0 Prireditve DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramber-ger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 1. februarja na dan slovenske kulture »Dragi Prešeren!«. Ob nastopu mladih violinistov iz razreda prof. Armina Seška iz Ljubljane, sodelujejo učenci OŠ Finžgar iz Barkovelj. Priložnostna misel prof. Tatjana Rojc. Recitator Danijel Malalan. Začetek ob 18. uri. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sporočamo, da napovedani koncert ansambla kontrabasov »Bass Chorus« na sporedu danes, 1. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, iz tehničnih razlogov odpade in je prenesen na kasnejši datum (22.marca 2009). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje - Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), danes, 1. februarja, ob 17. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ilirska Bistrica; Hrpelje-Dom kulture; 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Na-brežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja v petek, 6. februarja, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) konferenco na temo »Geometrija templarjev - Osnutki konstruktorjev«, predaval bo dr. Michele Co-dogno. Vstop je prost. SKP KROŽEK OBČINE DOLINA prireja v petek, 6. februarja, ob 20.30 v prostorih gledališča v Boljuncu predavanje o emigraciji s profesorjema A. R. Becce in F. Sossi. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, SKD IGO GRUDEN IN ZSKD vabijo na predstavitev knjige Adija Daneva »Belkanto« v soboto, 7. februarja, ob 20.30 v kulturnem domu Nabrežini; knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček in Mladinski pevski zbor Trst. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. ^ Zapustil nas je naš dragi Mario Badalich Žalostno vest sporočajo žena Lidija, sinova Igor in David s Cinzio ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 4. februarja, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev Sv. Martina na Proseku. Prosek, 1. februarja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa t Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba sestra Sonja Brzan Žalostno vest sporočajo sestri Fioreta, Armida in brat Edi z družinami Od naše drage se bomo poslovili jutri, 2. februarja, ob 9.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Log, 1. februarja 2009 t Svojo življenjsko pot je dokončal moj predragi brat Stojan Furlan Žalujoča sestra Livia s sestričnama Tanjo in Natašo z družinama Žarni pogreb bo v četrtek, 5. februarja, ob 10.30 v mavhinjski cerkvi. Žara bo izpostavljena od 10. ure dalje. Mavhinje, Zagreb, 1. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ob boleči izgubi dragega Stojana izreka sestri Liviji in ostalim sorodnikom iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje t Zapustil nas je naš dragi Mario Danieli Žalostno vest sporočajo mama Fani, žena Norma, sinova Andrej in Diego, svak Marino z družino in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 3. februarja, ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v kontovelsko cerkev. Kontovel, 1. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ostal boš vedno v naših srcih. Tvoja sestra Rosanna in družina Žalovanju se pridružuje družina Štoka Ob boleči izgubi dragega Marjota izrekajo iskreno sožalje Andreju, Die-gotu in svojcem prijatelji Ob nenadni izgubi dragega očeta izražamo Andreju in družini iskreno sožalje kolegi, upravni in nadzorni odbor Društvene prodajalne na Opčinah Ob prerani izgubi bivšega predsednika in dolgoletnega člana Maria Da-nielija izreka mami Fani, ženi Normi in sinovoma Andreju in Diegu najgloblje sožalje ŠD Kontovel ZAHVALA Aleksander Calzi Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Družina Trebče, 1. februarja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Giorgio Burger Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega. Svojci Nabrežina, 1. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine ZAHVALA Vladimiro (Ladi) Gabrielli Ob izgubi najinega dragega se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nama, še posebno gospodu Gigiju za razpoložljivost in pevskemu zboru Rdeča zvezda. Silvana in Sara Samatorca, 1. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine ZAHVALA Ladi Gabrielli Iskrena hvala vsem, ki ste nama v tem težkem trenutku stali ob strani in na katerikoli način počastili njegov spomin. Magda in Karleto Gropada, 1. februarja 2009 ZAHVALA Wilma Salvi v por. Zerjal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo drago, darovalcem cvetja in vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene. Mož Dani, sin Walter in svoj'ci 3G.1.2GG7 3G.1.2GG9 Štefanija Purič Ljubljena mama, za vedno v najinih srcih. Tvoja Edi in Marta s svojci 2.2.2GG7 2.2.2GG9 Alda Carli Sancin Naš najlepši in najdražji spomin. Vedno v naših srcih Sergij, Irina in Peter Boljunec, 1. februarja 2009 / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 10 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it SMRTI ZARADI AZBESTA - Generalni tožilec Deidda ob odprtju sodnega leta »Brez okrepitve goriškega sodišča dosedanji trud tožilcev zaman« Zaključili 42 preiskav o smrti delavcev ladjedelnice - Na pokrajini opozicija in DL zahtevata Visintinovo glavo Nazirock v Jamljah »Ves trud, ki so ga v zadnjih mesecih vložili javni tožilci, bo zaman, če ne bo prišlo do primerne okrepitve organika goriškega sodišča.« Na težave, s katerimi se goriško sodstvo spopada zaradi pomanjkanja osebja, je včeraj ponovno opozoril generalni državni tožilec Beniamino Deidda, ki je posegel ob priložnosti slavnostnega odprtja novega sodnega leta v Trstu. Deidda je izrazil zadovoljstvo nad razvojem mnogih postopkov, ki zadevajo smrti nekdanjih delavcev tržiške ladjedelnice zaradi azbesta, poudaril pa je, da da bo le okrepitev števila sodnikov goriškega sodišča lahko omogočilo obravnavanje novih primerov. Generalni tožilec je spomnil, da so se zaključile predhodne preiskave o smrti 42 delavcev, ki so zaradi vdihavanja azbestnih vlaken v ladjedelnici v Tržiču zboleli za mezoteliomom plevre. Te primere je tržaško prizivno sodišče lani poleti prevzelo zaradi prevelikih zamud pri obravnavi postopkov na goriškem sodišču, kjer čaka na obravnavo še več sto primerov, povezanih z azbestom. Preiskave, ki jih je opravilo tržaško prizivno sodišče - Deidda je v ta namen ustanovil posebno preiskovalno ekipo, ki se je posvetila izključno postopkom o smrtih zaradi azbesta - so zadevale delavce, ki so bili izpostavljeni med letoma 1965 in 1985. »Preiskava je bila izpeljana v zelo kratkem času; zaključke bo kmalu lahko preučil sodnik za preliminarna zaslišanja,« je pudaril Deidda in dodal: »Prevzem dela postopkov, ki so se na- kopičili in ustavili na goriškem sodišču, je bil dokaz, da je sodstvo še zmožno najti izhod iz svojih zamud in odgovariti na rastočo zahtevo družbe po pravičnem sojenju.« Nekateri sodni postopki se na goriškem sodišču kljub vsem težavam uspešno nadaljujejo. Na osnovi sklepa goriške sodnice za predhodne obravnave Emanuele Bigattin naj bi odločitev o sojenju trinajstim vodilnim možem iz tržiške ladjedelnice, ki so osumljeni nenamernega umora enajstih delavcev, padla 16. marca. Delavci so bili zaposleni v nekdanjem ladjedelniškem podjetju Italcantieri v Tržiču in so umrli zaradi izpostavljenosti azbestu. Med osumljenimi so bivša predsednika uprave Ital-cantierija Giorgio Tupini in Vittorio Fan-fani, bivši predsednik uprave Fincantie-rija Enrico Bocchini, nekdanji generalni direktor družbe Fincantieri Corrado Antonini, bivša direktorja ladjedelnice Manlio Lippi in Giancarlo Testa, ter trije odgovorni za varnost, med katerimi je tudi Marino Visintin, danes pokrajinski odbornik za delo. Zaradi njegove vpletenosti v sodni postopek sta pokrajinska svetnika Ljudstva svobode Marino de Grassi in Demokratične levice En-nio Pironi naslovila na predsednika pokrajine Enrica Gherghetto interpelacijo z zahtevo po Visintinovi odstavitvi. Med včerajšnjim odprtjem sodnega leta v Trstu so opozorili tudi na nevzdržne razmere v goriškem zaporu, ki bi ga treba zapreti zaradi dotrajanosti in neprimernih življenjskih razmer. (Ale) GORICA - Posegi na šestih pokopališčih Svetila na grobovih in ponekod videonadzor Podjetje Lux Fidelis bo končno namestilo svetila na grobove na pokopališču v Štmavru in bo poskrbelo za njihovo obnovo tudi na pokopališčih v Gorici, Podgori, Ločniku, Štandrežu in Pevmi. Odbornik Sergio Cosma je rajonskim predsednikom Walterju Bandlju, Marjanu Brescii, Lovrencu Persoglii in Giorgiu Stabonu pojasnil, da bo podjetje uresničilo poseg na osnovi zasebnega financiranja; na glavnem goriškem pokopališču bo uredilo tudi infotočko in namestilo videokamere za preprečevanje vandalizmov. V zvezi s pokopališči, ki potrebujejo razširitev - v najhujšem položaju so v Podgori in Pevmi -, je Cosma povedal, da bo občina poskrbela za spremembo regulacijskega načrta. »Župana bom prosil, naj razširitvi pokopališč nameni postavko v proračunu,« je dejal Cosma. KONCERT NOVOMEŠKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA Dirigent: Sandi Franko Petek, 6. februarja 2009, ob 18.uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. i.Brass, 20). \JMj*hi\ Goriška sodna palača BUMBACA V sredo, 4. februarja, ob 20. uri bo sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredila večer z naslovom Spomini bledijo - vpogled v italijanski neofašizem, med katerem bodo predvajali dokumentarec Claudia Lazzara Nazirock. Uvodne besede bosta podala zgodovinarka Alessandra Kersevan in podpredsednik goriškega pokajinskega odbora VZPI-AN-PI Mario Lavrenčič. Pri organizaciji sodelujeta društvi Kras Dol-Poljane in Kre-menjak, ki je za srečanje dalo borčevski organizaciji na razpolago glavno dvorano večnamenskega kulturnega centra v Jamljah. Kje so upravitelji? Goriški črpalkarji se sprašujejo, zakaj noben upravitelj in politik se ni odzval na njihov protest in na njihove zahteve po oživitvi proste cone. »Mogoče smo bili doslej predobri, naše manifestacije so bile civilne in mirne, vendar zgleda, da v Italiji protesti zaležejo le, če so nasilni in vulgarni,« ugotavljajo črpalkarji in zagotavljajo, da bodo nadaljevali z mobilizacijo, dokler ne bodo prejeli konkretnih odgovorov s strani upraviteljev. Okence SPI-CGIL v Sovodnjah Sindikat upokojencev SPI-CGIL in patronat INCA jutri odpirata okence v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah. Odprto bo ob ponedeljkih med 15.30 in 16.30, nudili bodo informacije o pokojninah, fiskalnem bonusu, socialnih karticah in drugih zadevah, ki zanimajo upokojence. Krožek SKP zaseda Na ronškem sedežu Komunistične prenove bo danes ob 11. uri zasedal strankin krožek iz Ronk in Foljana-Redipulja. Stranka bo imenovala svoje predstavnika v pet ronških občinskih konzult, hkrati bodo razpravljali o prihodnjih upravnih volitvah v Foljanu-Redipulji, kjer SKP namerava nastopiti s svojo listo. GORICA - Delegacija SLS na obisku pri SSk Ponovno snidenje Šrotova skupina v državnem zboru si bo prizadevala za spremljanje življenja slovenske narodne skupnosti v Italiji S srečanja med SLS in SSk BUMBACA Delegacija Slovenske ljudske stranke, ki jo je vodil predsednik Bojan Šrot, je bila v petek v gosteh pri goriškem delu SSk. Poleg Šrota so se obiska udeležili še podpredsednica glavnega odbora stranke in predsednica koprskega mestnega odbora Olga Franca, odgovorna za stike z javnostjo Lejla Kogej in še nekateri predstavniki koprskega mestnega odbora. Do srečanje je prišlo na prošnjo samega predsednika Šrota, potem ko je bil o stanju slovenske narodne skupnosti seznanjen s pismom, ki ga je goriški pokrajinski tajnik SSk Julijan Čav-dek poslala vsem slovenskim strankam. Srečanje je bilo tudi priložnost, da se dolgoletne vezi med SLS in SSk spet nekoliko okrepijo, saj so te bile prisotne že v časih Slovenske kmečke zveze in prvih zametkov SLS, ko se je Slovenija osamosvojila. Pred srečanjem je goriški pokrajinski tajnik Čavdek poskrbel, da si je delgacija SLS ogledala Gorico in se seznanila s stanjem goriških Slovencev, s slovenskimi osrednjimi ustanovami in z napori za uveljavljanje narodnih pravic. Poseben vtis so na delegacijo SLS naredili zunanji ogled Trgovskega doma, njegova zgodovina in prizadevanja, da bi se objekt spet povrnil Slovencem, kot predvideva zaščitni zakon. Sledilo je srečanje na goriškem sedežu SSk, kjer je delegacijo SLS sprejel deželni tajnik Damijan Terpin. Prisotni so bili tudi pokrajinski tajnik Čavdek, pokrajinski predsednik Silvan Primosig, predsednik rajonskega sveta Podgora Walter Bandelj in šte-verjanski župan Hadrijan Corsi. Terpin je z veseljem sprejel ponovno snidenje med strankama, ki sta v preteklosti precej sodelovali, še posebno, ko sta stranko vodila brata Podobnik. Sledil je oris stanja slovenske narodne skupnosti v Italiji in širše problematike uveljavljanja narodnih pravic. Terpin je povedal, da je pri tem SSk aktivno prisotna s svojimi političnimi in izvoljenimi predstavniki. Podčrtani so bili tudi novi koraki stranke, da bi postala vedno bolj zbirna stranka Slovencev v Italiji. Glede odnosov s Slovenijo je Terpin podčrtal zelo dobro skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu s strani prejšnje vlade in izrazil upanje, da bo to delo opravljala tudi sedanja nova slovenska vlada. Predsednik Bojan Šrot se je zahvalil za sprejem in tudi poudaril potrebo, da se vezi med obema strankama osvežijo in utrdijo. Skupaj s svojimi koprskimi kolegi je podčrtal razliko v zaščiti narodnih skupnosti med slovensko in italijansko zakonodajo ter njenim izvajanjem na teritoriju. Pristavil je, da si bo prizadeval za pozorno spremljanje življenja slovenske narodne skupnosti v Italiji in poudaril, da pri tem lahko precej naredi njihova parlamentarna skupina v državnem zboru. Orisal je tudi sedanje stanje SLS, ki ima na teritoriju precej županov. Trenutno so vse moči stranke uperjene v pripravo na evropske volitve, na kateri želi SLS izvoliti svojega evropskega poslanca. V nadaljevanju pogovora so sodelovali še ostali udeleženci srečanja in poudarili pomembnost čez-mejnega sodelovanja, še posebno kar se tiče gospodarske plati, kjer se lahko marsikaj obrne prav v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Delegacija SLS se je po srečanju udeležila tradicionalnega novoletnega sprejema SSk v restavraciji Deve-tak na Vrhu. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 1. februarja 2009 1 1 GORICA - Na ogled likovna dela s kolonije Monošter 2008 Z razstavo utrjuejo vezi s porabskimi Slovenci V Kulturnem domu platna enajstih likovnikov iz Madžarske, Italije, Slovenije in Srbije Po razstavi Zlata ribica, ki je nastajala lani jeseni na Tolminskem in so jo postavili na ogled pred dvema tednoma, so od petka v galeriji Kulturnega doma v Gorici razstavljena likovna dela umetnikov, ki so svojo umetniško žilico sproščali na lanski likovni koloniji v Monoštru v Porabju. Da so se na Madžarskem ustvarjena umetniška dela znašla v Gorici, se gre zahvaliti zelo dobrim stikom, ki so jih vzpostavili slovenski kulturni krogi iz Gorice s Slovenci v Porabju. Pred dobrim poldrugim letom so v domu Lipa v Monoštru razstavljali člani goriškega Fotoklu-ba Skupina 75, za glasbeno popestritev srečanja pa sta poskrbela Trio Etnoploč in kasneje Blek Pantersi iz Doberdoba. K vzpostavljanju bolj plodnih stikov je seveda botrovala tudi odprava mejnih formalnosti med večino evropskih držav in želje slovenskih narodnih skupnosti izven Slovenije, da z raznovrstnimi stiki poživijo kulturno izmenjavo med ljudmi iz različnih dežel. Tu gre predvsem izpostaviti vlogo goriškega Kulturnega doma, ki je v tem pogledu postal prava »gonilna sila« pri spoznavanju različnih kulturnih in družbenih okolij in pri navezovanju vezi s sonarodnjaki v drugih državah. O pomembnosti teh stikov sta na odprtju razstave spregovorila ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok. Iz nagovorov obeh je bilo občutiti trdno željo po iskanju različnih oblik sodelovanja, ki krepijo narodno zavest prebivalcev, obenem pa sta izrazila zadovoljstvo, da sta obe skupnosti sposobni postaviti na noge marsikatero pobudo na dokaj visoki ravni. Majhna slovenska skupnost v Porabju tako že sedem let prireja likovne kolonije, ki se jih udeležujejo ustvarjalci iz različnih držav in iz različnih kulturnih in jezikovnih izročil. Na zadnji koloniji v Monoštru je sodelovalo enajst Z leve Hirnök, Komel in Gerič na odprtju razstave BUMBACA umetnikov iz štirih držav, in sicer Péter Baky, Kata Ka-racsony, Ferenc Kovacs, Gyorgy Csuta, Péter Borsos prihajajo iz Madžarske, Paolo Cervi Kervischer je iz Italije, Endre Gontér, Goce Kalajdžiski in Metka Kavčič so iz Slovenije, Imre Molnar - Mirko pa iz Srbije. Avtorje in njihova dela je podrobno predstavil Ferenc Gerič, ravnatelj lendavske galerije-muzeja, tudi sam pobudnik podobne kolonije, ki že 38 let poteka v Lendavi. Čeprav gre za umet- nike z različnimi tehnikami likovnega izražanja, jih v ustvarjenih delih veže motivika, ki je slej ko prej odraz lepot Porabja, je še povedal Gerič. Izrazil je tudi željo, da bi goriško srečanje bilo povod za nove oblike kulturnih izmenjav, zlasti na relaciji Porabje, Koroška, Primorska. Razstava je na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami; odprta bo do 16. februarja. (vip) V Gorici Mala Prešernova proslava V Kulturnem domu v Gorici bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri Mala Prešernova proslava oz. Dan slovenske kulture za otroke. Predstavil se bo mladinski simfonični orkester Glasbene šole Novo Mesto pod vodstvom dirigenta Sandija Franka. Prireditev prirejajo Dijaški dom Simon Gregorčič, ludoteka Pikanogavička, kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Gorica športno združenje Dom in Glasbena matica. Vstop bo prost Lah o komunikaciji V domu Franca Močnika v ulici San Giovanni v Gorici bo v torek, 3. februarja, ob 20.30 predavanje Petra Laha, ki bo spregovoril o medosebni komunikaciji. Srečanje prireja skupnost družin sončnica. Milenkovic po televiziji Teofil Milenkovic, 10-letni violinist, ki je leta 2005 nastopil v goriškem Kulturnem domu, bo v torek, 3. februarja, ob 8. uri gost jutranjega televizijskega dnevnika TG1. Črna komedija V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 17. uri v okviru niza veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh« gledališka predstava Črna komedija. Nastopila bo dramska družina prosvetnega društva F.B.Sedej iz Števerjana. GORICA - Predlog Demokratske stranke Po mestu razpršene izpostave naj se združijo v nekdanji bolnici Cingolani: »Odločno se je treba zavzeti v korist čezmejnega zdravstva« Občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani; za njim Omar Greco in Federico Portelli BUMBACA ŠTANDREŽ - Občni zbor društva Oton Župančič Dom Budal išče novo vlogo Člani društva izvolili odbor in nadzorni odbor - Nov predsednik bo izbran na prvi seji V domu Budal v Štandrežu nastaja nekaj novega. Člani domačega društva Župančič si namreč s pomočjo SKGZ-ja, pa tudi ostalih štandreških organizacij, prizadevajo za njegovo preobrazbo v središče, ki naj bi postalo stičišče mladine in odraslih s cele Goriške. V ta namen je bilo že izvedenih nekaj popravil, v prihodnje pa bo dom z dodatnim »lepotnim posegom« postal še bolj privlačen. Tudi o tem je tekla beseda na občnem zboru društva, ki je potekal v sredo ob prisotnosti predsednika ZSKD Marina Marsi-ča, predsednice goriške ZSKD Vesne Tom-sič, predstavnice VZPI-ANPI Vilme Braini, člana rajonskega sveta Davida Peterina, predsednika društva MAK Dina Ronerja, predstavnice Juventine Maje Peterin in člana kluba Val Gregorja Brisca. »V teh letih smo si v odboru prizadevali, da bi se društvo pomladilo. Izjemno me veseli, da je cilj, ki sem si ga zastavila in ki smo si ga zastavili v odboru, obrodil svoje sadove,« je podčrtala predsednica Katja Gaeta, ki je še povedala, da bo predsedniško mesto prepustila drugim. Tajniško poročilo je prebrala Tamara Bu-tkovič, ki je podala pregled raznolike dejavnosti društva v lanskem letu, Tanja Gaeta pa je v imenu odbora predstavila novosti in izzive, ki se postavljajo v zvezi s prihodnostjo doma Budal in njegovega upravljanja.Tanja Gaeta je spregovorila še o delovanju otroškega zbora, medtem ko je Pavel Durcik prebral poročilo o delovanju skupine Sraka. Silvia Zavadlav je podala blagajniško poročilo, v teku večera pa je bilo predstavljeno tudi poročilo nadzornega odbora. Člani društva so tudi izvolili nov odbor in nadzorni odbor, do izvolitve novega predsednika in dodelitve drugih funkcij pa bo prišlo na prvi seji. Dom Budal BUMBACA Po raznih goriških stavbah so razpršene izpostave zdravstvenega podjetja, ki bi jih treba po mnenju Demokratske stranke čim prej preseliti v prazne prostore bivše splošne bolnišnice v ulici Vittorio Veneto. »RSA, ho-spic za terminalne bolnike, oddelki, ki so v parku Basaglia, in druge izpostave zdravstvenega podjetja bi lahko dobili skupen sedež v ulici Vittorio Veneto in tako bi imeli v novi bolnišnici na razpolago več prostora, saj se prenovljeno poslopje že spopada s prostorsko stisko,« poudarja občinski tajnik DS Giuseppe Cingolani, ki je včeraj ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Omarja Greca skupaj s člani goriškega vodstva stranke predstavil nov dokument o zdravstvu. Le-tega so pripravili znotraj občinskega foruma DS, ki se ukvarja ravno z vprašanji zdravstva in želi posredovati konkretne predloge za reševanje težav. V dokumentu opozarjajo na pomanjkanje osebja v novi bolnišnici in zdravnikov v novem oddelku za prvo pomoč, hkrati poudarjajo, da bi lahko zaradi prostorske stiske zaprli še druge oddelke. Po besedah Cingo-lanija je afera okrog telovadnice za rehabilitacijo prizadetih otrok zadnji dokaz površnega načrtovanja in brezbrižnosti vodstva zdravstvenega podjet'a, hkrati pa nesposobnosti župana Ettoreja Romolija, ki mu po mnenju predstavnikov DS očitno ni mar za goriško zdravstvo. Cingolani nazadnje poudarja, da se je spet treba odločno zavzeti za čezmejno zdravstvo, ki bi po njegovih besedah lahko prejelo tudi podporo evropskih ustanov. GORICA - V torek potekal 48. občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete Pripravljajo se na 50-letnico Načrtujejo opereto in koncert za mlade na trgu Evrope - Za predsednico je bila potrjena Franka Padovan Letos poteka 50. obletnica ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete. Njeno vodstvo namerava primerno praznovati pomemben jubilej, in sicer s postavitvijo operete -krstna uprizoritev naj bi potekala oktobra - in organizacijo koncerta za mlade, ki naj bi septembra potekal na trgu Evrope. Te in druge načrte ZSKP za leto 2009 je predstavila Franka Padovan, ki je bila na 48. občnem zboru soglasno potrjena za predsednico organizacije. Le-to sestavlja dvanajst članic, kkaterih predstavniki so na torkovem srečanju tudi predstavili obračun svojega delovanja v letu 2008. V uvodu zasedanja je Irena Ferlat prebrala tajniško poročilo, v katerem je zaobjela lanske pobude zveze na gledališkem in glasbenem področju, pa tudi organizirane proslave in podelitve priznanj ter sadove čez-mejnega sodelovanja s Slovenijo in Koroško. Nato je bilo na potezi blagajniško poročilo Walterja Bandlja, nato pa je Padovanova prebrala svoj poseg. V njem je med drugim napovedala, da bo zveza marca sodelovala z drugimi italijanskimi, slovenskimi in madžarskimi organizacijami ter Javnim skladom RS pri postavitvi prireditve ni meja. Po drugih poročilih je bil izvoljen nov nadzorni odbor zveze, ki ga sestavljajo marko Brajnik, Nerina Devetak in Gabrijel Figelj, za predsednico pa je bila potrjena Pa-dovanova. Občnega zbora so se udeležili deželni predsednik ZSKD Marino Marsič, deželni predsednik SSO Drago Štoka, goriški tajnik SSk Julijan Čavdek, predsednik Slovenske pro-svete Marij Maver, predsednica goriškega Združenja cerkvenih pevskih zborov predsednica Lojzka Bratuž, predsednik KTD-ja Damjan Paulin in predsednica centra Bratuž Franka Žgavec. Pisni pozdrav so poslali z Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Vojko Stopar in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Z leve Walter Bandelj, Franka Padovan in Irena Ferlat BUMBACA 12 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V okviru pobude Vlak spomina srečanje z bivšimi deportiranci Pred odhodom v Auschwitz prisluhnili pretresljivim pripovedim Višješolce so nagovorili Vilma Braini, Mario Sferco in Mario Candotto Da bi se čim bolj neposredno soočali in spoznali tragedijo holokavsta, bo v torek, 3. februarja, šestnajst dijakov z obeh polov slovenskega višješolskega središča v spremstvu treh bivših deportirancev odpotovala na Poljsko in obiskala taborišče Auschwitz. Dijaki se bodo udeležili letošnje izvedbe vsedržavnega projekta Vlak spomina, ki ga že vrsto let ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta prirejata organizaciji »Tenda per la pace e i di-ritti« in »Terra del fuoco« v sodelovanju z goriško pokrajino. V projekt so poleg šestdnevnega potovanju vključena še številna poučna srečanja na to tematiko. Eno od teh se je odvijalo v četrtek popoldne v sejni dvorani goriške pokrajine. Dijaki slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol iz goriške pokrajine, ki sodelujejo pri pobudi, so se srečali z osemdesetletno Vilmo Braini iz Štandreža, ki so jo leta 1945 komaj šestnajstletno pod obtožbo sodelovanja s partizanskim gibanjem najprej zaprli v goriški zapor in nato odpeljali v taborišče Bergen Belsen. Svoje osebno življenjsko tragedijo sta dijakom izpričala tudi deportiranca v Dachau Mario Sverco in Mario Candotto, oba doma iz Ronk. Vsi trije bodo odpotovali z dijaki z Vlakom spomina. Srečanje sta spremljala pokrajinski odbornik Marko Marinčič in Corrado Altran, predstavnik organizacije »Tenda per la pace e i diritti«. »Delegacija iz Gorice, ki bo obiskala ta kraj človeške krutosti, predstavlja prihodnost. V sebi nosite odgovornost, da se bo spomin na to tragedijo v prihodnje še ohranil in da se kaj takega nikdar več ne bo ponovilo,« je dijake nagovoril Marinčič in dodal, da je ob pogromu nad Židi in Romi nacifašizem hotel iztrebiti tudi vse svoje politične nasprotnike, med katerimi so bili tudi Slovenci. Vlak spomina bo krenil proti Poljski v torek. Višješolci iz vse Italije bodo v Krakow dospeli v sredo, se namestili v hotele in študentske domove ter si nato ogledali znamenitosti mesta. Zvečer si bodo ogledali gledališko predstavo na temo spoštovanja oziroma nespoštovanja človekovih pravic. Naslednjega dne bodo obiskali taborišči Auschwitz in Birkenau. Tretji dan je predvideno skupno zborovanje, katerega se bodo udeležili predstavniki tamkajšnjih oblasti in institucij. Zborovanja se bo za goriško pokrajino udeležil odbornik Marko Marinčič. Slovenske dijake na poti spremljata profesorja Renza Pelesson in Tomaž Sussi. (VaS) Vilma Braini in Corrado Altran (desno); del mladih udeležencev srečanja (spodaj) BUMBACA V Gorici tlakujejo I • V* V V I ■ • I križišče ob Travniku Zaradi tlakovanja cestišča bo z današnjim dnem v Gorici zaprto prometu križišče med ulicama Roma in Oberdan ter Travnikom. Obe ulici bosta med gradbenimi deli brez izhoda. Z jutrišnjim dnem bo zaradi začetka del za prekvalifikacijo starega mestnega jedra prepovedan promet v ulici Monache. Mestni redarji nazadnje sporočajo, da bo v sredo, 4. februarja, veljala prepoved prometa v ulici Gozzi, kjer bodo na eno izmed hiš nameščali mreže proti golobom. Nesreča pri delu V Kozani v Goriških Brdih se je v petek ob 12. uri zgodila delovna nesreča, v katero sta bila vpletena dva gradbena delavca podjetja Biger iz Ljubljane, ki kot pod-izvajalec izvaja dela za novogo-riško družbo Euroinvest. Pri vezavi armature podpornega zidu novogradnje je del odkopane zemlje 37-letnega bosanskega državljana zasul do pasu, drugega pa je pritisnilo ob zid. Oba gradbena delavca sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v šem-petrsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je 37-letnik utrpel zlom stegnenice in leve roke; njegov dve leti mlajši sodelavec, prav tako državljan Bosne in Hercegovine, ni utrpel telesnih poškodb. (nn) Likovna šola za odrasle Novogoriška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizira v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev likovno šolo za odrasle - nadaljevalna stopnja. Izobraževanje bo potekalo od februarja do aprila pod mentorstvom akademskega slikarja Klemna Bruma. Prvo srečanje bo jutri ob 17. uri v prostorih Točke Zveze kulturnih društev v Novi Gorici. (nn) NOVA GORICA Snujejo skupen visokošolski program Potem ko je senat Univerze v Novi Gorici 14. januarja potrdil ustanovitev Visoke šole za umetnost, katere program so pripravili v sodelovanju s šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart iz Ljubljane, je postalo aktualno vprašanje, ali bo prišlo na tem področju do sodelovanja z goriško smerjo Dams, ki v okviru Videmske univerze že ponuja študijske programe, sorodne načrtovanim. Kot je ob petkovem obisku rektorjev vseh štirih slovenskih univerz v Gorici povedal dekan Fakultete za znanost o okolju Univerze v Novi Gorici Mladen Franko, so ravno v četrtek prejeli uradno povabilo k sodelovanju s strani Dams Gorica. Po Frankovih besedah so začeli delati na tem, da se sodelovanje vzpostavi v smislu skupnih programov druge stopnje po bolonjskem sistemu, kjer bi vsak od partnerjev - poleg novogoriške univerze in Dams-a iz Gorice naj bi k projektu pristopila tudi tretja pariška univerza - nekaj prispeval, da bi tako skupaj kreirali skupen evropski program s tega področja. Na vprašanje ali so se za sodelovanje - predvsem z Dams-om - odločili, ker so si programi precej podobni in bi ob samostojnem izvajanju to lahko pomenilo obojestransko skakanje drug drugemu v zelje, je Franko poudaril, da ima vsak od teh programov neko svojo specifiko. »Program, ki ga bo ponujala Univerza v Novi Gorici, je bolj usmerjen v praktična znanja s področja fotografije, kratkome-tražnega filma in spotov, medtem ko je pariška fakulteta usmerjena bolj v filmsko umetnost, Videmska univerza oziroma izpostava Dams pa ima druge spe-cifike, mogoče malo bolj gledališko orientirane, tako da je vsaj prvi vtis tak, da se ti programi kar dobro dopolnjujejo,« je še pojasnil Franko. Čeprav mora novogoriška univerza za akreditacijo novoustanovljene šole pridobiti še soglasje na svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije, je dekan fakultete za znanost o okolju izrazil prepričanje, da bi lahko po najbolj optimistični varianti, ki predvideva, da bi skupen program pripravili v enem letu, s samim izvajanjem začeli že v roku dveh let, morda celo prej. Sicer pa na novogoriški univerzi v primeru zelene luči s strani sveta za visoko šolstvo računajo, da bi lahko že v letošnjem letu začeli z izvajanjem visokošolskega študijskega programa prve stopnje digitalne umetnosti in prakse. (nn) SOVODNJE - Tradicionalna revija Sovodenjska bo danes zapela V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes ob 18. uri tradicionalna zborovska revija Sovodenjska poje, ki bo že šestindvajsetič na istem odru združila vse pevke in pevce sovodenjske občine. Vsako leto se spletejo tudi nove vezi z gostujočimi zbori, ki prihajajo iz zamejstva ali Slovenije. Letos se bo predstavil oktet Castrum iz Ajdovščine, ki deluje od leta 2000 pod umetniškim vodstvom Nadje Bratina. Med domačimi zbori bo kot gostiteljica najprej nastopila ženska vokalna skupina Sovodenjska deklet« pod vodstvom Sonje Pelicon. Sledila ji bosta moški zbor Skala iz Gabrij (pevo-vodja Zulejka Devetak) in ženska vokalna skupina Danica z Vrha z dirigentko Patricijo Rutar Valič, pred ajdovskim oktetom pa bo spored domačih zborov sklenila dekliška vokalna skupina Bodeča neža, ki deluje pod okriljem prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela. Mešani zbor Rupa-Peč je moral zadnji hip odpovedati sodelovanje, saj se večina članov bori z nadležno vročino, prehladom in kašljem. Organizatorji upajo, da bo gripa ostalim prizanesla. VRH - Proslava Društvo Danica obuja stike z Opatjim selom Vrh je do leta 1947 spadal pod občino Opatje selo, zato pa so bile nekoč vezi med vasema zelo trdne. Z razmejitvijo so se prijateljski stiki zrahljali, zdaj pa si mlajše generacije spet prizadevajo za njihovo vzpostavitev. Tako bo na letošnji Prešernovi proslavi, ki jo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri v svojem domu na Vrhu prireja kulturno društvo Danica, nastopila dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek. Poleg gostov z Opatjega sela bodo kulturni program oblikovali dekliška pevska skupina Bodeča neža in otroci animacijske skupine Danica, ki jih vodi Viljena Devetak in ki se bodo predstavili z recitalom in baletom. GORICA - Jutri v Feiglovi knjižnici otroška urica Prav posebna pošast Vzpostavili sodelovanje z ZSKD - Pravljico bo pripovedovala udeleženka lanskega tečaja za gledališke mentorje Letošnja zima je pokazala kar hude zobe in nas že dolgo tišči v mrzlem objemu. Zato je v Feiglovi knjižnice vse bolj toplo in pravljice o snegu in sankanju se vrstijo ob vseh skupinskih obiskih otrok iz šol in vrtcev. Tudi zadnja otroška urica je obravnavala zimo, a pripovedovalka Luisa Gergolet je hotela obenem opozoriti otroke na dobre človeške vrline in navade. Prva med vsemi je rado-darnost, kar za naše otroke pomeni že samo posojanje igrač, sank in raznih dobrot. Kdor z drugimi deli, dvakrat nazaj dobi, je pisalo na srčnem obesku, ki ga je vsak dobil v dar. Jutri ob 18. uri bo v mladinski sobi ponovno živo. Tokrat se bo otrokom predstavila mlada dijakinja goriškega klasičnega li-ceja Giulia Battisti. Pripovedovala bo pravljico Prav posebna pošast. Giulia se je lansko poletje udeležila tečaja za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki si ga je zamislila Zveza slovenskih kulturnih društev. Da bi mladim gledališkim talentom, ki so se izkazali na tečaju, ponudili možnost preverjanja znanja tudi pred otroško publiko, sta Feiglova knjižnica in ZSKD stopili v sodelovanje in prevzeli nalogo spodbujevalcev. Sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v naslednjih srečanjih, ko bodo še drugi mladi izvajalci uživali v pripovedovanju pravljic. (lg) Zadnja otroška urica v Feiglovi knjižnici / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 1. februarja 2009 13 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče Q Kino fl Razstave PREDAVANJA 2009 Dom Franc Močnik Gorica, ul. San Giovanni 9 Info: tel. 0481-536455 3. februarja, ob 20.30: Peter Lah MEDOSEBNA KOMUNIKACIJA 10. februarja, ob 20.30: Bernard Spazzapan STARE IN NOVE ODVISNOSTI V ISKANJU SREČE 17. februarja, ob 20.30: Vilma in Dani Siter JE DRUŽINA ŠE VREDNOTA 3. marca, ob 20.30: Marija Merljak HRANA ZA JASNE IN MODRE MISLI ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 7. februarja, ob 16.30 bo predstava »La leg-genda di coniglio Volante« skupine De Bastiani/Puche; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). formacije na www.fondazionecari-go.it - tel. 0481-537111). POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). ~M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 19.50 -22.00 »Italians«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.00 - 22.10 »Milk«. KINEMAX TRŽIČ Dvorana 1: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.50 -22.10 »Revolutionary Road«. Dvorana 3: 15.40 - 17.50 - 20.00 -22.10 »Italians«. Dvorana 4: 15.45 - 17.45 - 19.50 -22.00 »Il dubbio«. Dvorana 5: 15.15 - 17.00 »Viaggio al centro della terra«; 18.40 - 21.30 »Australia«. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici je na ogled mednarodna slikarska razstava Terpictu-ra, ki jo prireja kulturno društvo Tul-lio Crali. Sodelujejo Zlata Bela, Vilma Canton, Piero De Martin, Franc Golob, Giuliana Pais, Ivo Petkovšek, Ferdinanda Plach, Franka Wurzer in Gerhard Wurzer; do 6. februarja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. GALERIJA LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Riccar-da Licate; do 11. februarja od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. OB ZADNJEM DNEVU ODPRTJA RAZSTAVE Marcella Fogolina ponujajo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci, 2 v Gorici danes, 1. februarja, ob 11. in 17. uri vodena brezplačna ogleda razstave. Zadnji ogled ob 17. uri bo vodila Teresa Perusini, ki je razstavo pripravila; (in- H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza »Across the border 2009« koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apulje; informacije na tel. 048133288. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 6. februarja, ob 20.45 bo nastopil The Terem Quartet iz St. Peterburga; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. 9 Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici od 2. do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. SDGZ v sodelovanju s SDZPIjem prireja dvomesečni tečaj uporabe informat-skih mrež kot sredstvo raziskovanja in informiranja. Začel se bo v februarju, trajal bo skupno 20 ur (4 ure teorije, 16 ur prakse) in bo potekal na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje na korzu Verdi v Gorici, kjer tudi sprejemajo prijave (tel. 0481-81826). Na razpolago je še nekaj mest. SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A2 (72 ur, 72 evrov) in nadaljevalna stopnja B1 (120 ur, 120 evrov); informacije na tel. 0481-81826 in na go@sdzpi-irsip.it. SDZPI vpisuje na tečaj informatike za pripravo na osnovni ECDL (72 ur, cena 72 evrov); tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure; informacije na tel. 0481-81826. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). I!3 Obvestila DANES, KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ISKRIVf SMEH, NA USTW VfeEH Niz veseloiger ljubiteljskih odrov 1. februarja, ob 17.wuri - Dramska družina F.B. Sedej Iz Steverjana Peter Shaffer - Črna komedija - Režija: Franko Žerjal Četrtek, 5. februarja, ob 20.00 - Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej Naočniki - Otroška igrica - Režija: Kristina Corsl Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v Sog/ui/ ci/A/ai SV. VALENTINA ŠTMAVER - GORICA ■ NA SEDEŽU DRUŠTVA - OKRAJ ZNARIŠČE, 4 V OGREVANEM ŠOTORU PETEK, 6. FEBRUARJA 2009 ob 20.30 Ples z Rock skupinama "THE M.A.F.F." in SOBOTA, 7. FEBRUARJA 2009 ob 20.30 Ples z Ansamblom "HAPPY DAY" NEDELJA, 8. FEBRUARJA 2009 ob 10.00 Odprtje kioskov z jedrni na žaru, vinom, pijačo in domačimi štruklji ob 14.30 Slovesna sv. Maša ob 15.30 Nastop KD pihalnega orkestra "GORIŠKA BRDA" (SLO) Dirigent: Boštjan VENDRAMIN ob 18.00 Ples z Ansamblom "MEGA MIX" SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 1. in 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Žlebeh (Ne-vejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža zbira prijave za sodelovanje pri pustnih prireditvah. Kdor želi imeti pustno obleko in se v njej poditi ob pustnem vozu, naj kliče na tel. 3387956855 (Erika). DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte in-fo_karnival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmske-ga parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prvačini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. KD SOVODNJE organizira tečaj obrezovanja sadnega drevja. Prvo srečanje bo v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, drugo bo v soboto, 7. febuarja, v popoldanskih urah in bo namenjeno vaji na terenu (cena je 15 evrov, 10 evrov za člane društva); informacije in vpisovanje na tel. 349-3666161 (Erik, v večernih urah) ali 329-5963950 (Anja). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se v V sodelovanju z Okrožnim Svetom za Pevmo - Štmaver - Oslavje Župnijo sv. Maura in Silvestra Zvezo Slovenske Katoliške Prosvete Turističnim društvom Solkan in Pevskim K.D."Slavec"Solkan Civilno zaščito Občine Gorice TOVV-O kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu nadaljujejo glasbena srečanja Odraščajmo z glasbo vsako sredo med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). DRUŽBA se dobi danes, 1. februarja, ob 13. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. 0 Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubiteljem živali; tel. 048178107 v popoldanskih urah. Namesto cvetja na grob Bruna Piska daruje Valerja 50 evrov za KD Sovodnje. Bruna Rebula daruje Društvu slovenskih upokojencev za Goriško 30 evrov. Ob 10. obletnici smrti Danila Nanuta daruje Lilijana 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štan-drežu. Marija Frandolič daruje Društvu slovenskih upokojencev za Goriško v spomin na Marijo Rožič 50 evrov. V spomin na brata Joška daruje Oskar Prinčič 20 evrov za dvojezično šolo v Špetru. Pogrebi HI Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. SS Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na Predavanja 2009, ki bodo potekala v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici: 3. februarja bo predaval Peter Lah o medosebni komunikaciji, 10. februarja ob 20.30 Bernard Spazzapan na temo starih in novih odvisnosti v iskanju sreče, 17. februarja ob 20.30 bo predavanje Vilme in Danija Siterja z naslovom Je družina še vrednota in 3. marca bo Marija Merljak govorila o hrani za jasne in modre misli; informacije na tel. 0481536455. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri Marko Pogačnik predaval na temo Civilizacija kamna in zavest zemlje. JUTRI V FARI: 14.00, Fernanda Spessot vd. Doncovio (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.00, Enrica Hribar vd. Simoni (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Videm za upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Oreste Pilotti iz bolnišnice na pokopališče. JUTRI V ZDRAVŠČINI: 14.00, Romano Meani (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V CORONI PRI MARIANU: 11.00, Guido Tofful (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in v Videm za upepelitev. Prispevki V spomin na dragega sina Dimitrija darujeta Vida in Bernard 50 evrov za kulturno društvo Sovodnje in 50 evrov za kulturno društvo Skala. V spomin na tajnico Erminio Radetti daruje sedanje in bivše osebje Didaktičnega ravnateljstva ul. Brolo 920 evrov za onkološki center pri CRO v Avianu. t Po dolgi bolezni je zaključil svojo težko življenjsko pot ljubljeni brat Lojze Radetič star 53 let Žalostno vest sporočajo brat Jordan ter sestri Ana in Patricija z družinami Na zadnjo pot ga bomo pospremili v torek, 3. februarja, iz tržiške kapele v ja-meljsko cerkev, kjer bo ob 14.00 žalni obred. Jamlje, 1. februarja 2009 14 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / PINO ROVEREDO V SLOVENŠČINI - Pogovor z Magdo Jevnikar, prevajalko zbirke Mandami a dire Pri Roveredu izhaja pripovedovanje iz življenja Knjiga Sporoči mi je izšla pri tržaški založbi Mladika - Tržaški pisec se vse bolj uveljavlja Pri založbi Mladika je decembra 2008 izšel prevod kratkih zgodb znanega tržaškega pisatelja Pina Rovereda .Sporoči mi (Mandami a dire, Mondadori, 2005). Gre za pozornosti vredno književno delo in za kvaliteten prevod v slovenščino. Primerno je, da se ob tem zanimivem kulturnem pretoku nekoliko pomudimo v pogovoru s prevajalko Magdo Jevnikar. O delu pa bo govor tudi jutri na tradicionalnem srečanju D.SI v Peterlinovi dvorani v Trstu. Čeprav je Roveredovo ime v našem ožjem pa tudi širšem italijanskem prostoru uveljavljeno vsaj od znanega opozorila nanj izpod peresa Claudia Ma-grisa (Corriere della Sera, 22. decembra 1996), ko je Roveredov roman Capriole in salita uvrstil med najboljša dela tistega leta, se do sedaj pri nas o njem ni veliko vedelo in govorilo. Kaj šele, da bi ga prevajali. Kje so razlogi za to? O njem se je res malo pisalo, enkrat je predaval v Ljubljani, enkrat v Slovenskem klubu v Trstu, je pa imel veliko bralcev tudi med nami. Ko sem ga kdaj omenila, mi ni bilo treba razlagati, kdo je. In pravzaprav, če pogledamo na splošno, tokrat ne zamujamo, doslej sta namreč izšla samo roman Capriole in salita v grščini in Mandami a dire v romunščini, prihodnji mesec pa bo ista zbirka izšla v francoščini. Ko sem se lotila dela, sem zvedela za prevod kratke zgodbe Mandami a dire izpod peresa Janka Petrovca, Primož Šturman pa ima v predalu menda tri zgodbe iz iste zbirke. Zanimanje za Rovereda je torej obstajalo, zaradi neusklajenosti pa ni prišlo do knjižnih objav. Znano je, da je Roveredo s svojo nenavadno in izvirno pisavo že kmalu po nastopu vznemiril italijanske bralce pa tudi recenzente. Vendar bi rada vedela, kateri so vaši osebni, bolj intimni razlogi, da ste se lotili prav tega besedila? Zadnje čase rada berem kratke zgodbe in Roveredo je v tej zvrsti pravi mojster: ima zgoščeno pripoved, nepričakovan preobrat, izreden slog, predvsem pa zna spregovoriti o sodobnem življenju in celo o tragedijah, ne da bi v bralcu zapustil občutek brezizhodnosti, ki je v tolikih delih tako porazen in moreč za bralca. Pino Roveredo sodi v tisti tok tržaških italijanskih pisateljev, ki so se oddaljili od uradne, etablirane kulture. Skupaj s pisci, kakršni so npr. Mauro Co-vacich, Roberto Morelli, Ugo Pierri in še kdo, se v svojih delih ukvarja predvsem z urbanimi problemi, ki zadevajo družbeno obrobje, človekovo izključenost, trpljenje, psihološko prepadnost. Svet, po katerem se potikajo njegovi junaki, Naslovnica knjige, o kateri bo govor jutri na ponedeljkovem večru DSI je svet skrajne bede, gostiln, beznic, zaporov, psihiatrične bolnišnice in vsakršne vrste zlorab in hudodelstev. Po marsičem bi lahko sklepali, da gre za neposrednega, impulzivnega pisca, ki ga pri pisanju vodi lastna izkušnja in pisateljski nagon. Ali je ta naš prvi vtis o av-tobiografičnem pisanju pravilen ali je resnica bolj zapletena? Za večino del to nedvomno drži, v zbirki Mandami a dire pa je pisatelj predvsem opazovalec življenja drugih. Ni naključje, da se je dejansko uveljavil, mislim tu na prestižno nagrado Campiello, prav s to zbirko. V njej je dosegel tisto, kar je prof. Josip Tavčar imenoval poetičnost: spoj prizadetosti in distance. V nekatere zgodbe vdira njegova posebna fantastika, poslužuje se ironije, mestoma začutimo reistične prijeme v opisovanju predmetnosti, skratka, na teh tekstih je očitno veliko delal. Brez občutljivosti in posluha za trpljenje nasploh bi ne segel v take globine človeške dušev-nosti, brez konkretnega pisateljskega dela pa ne take pisave. Kaj mislite o moralni in čustveni inteligenci Roveredovega pisanja? Roveredo globoko spoštuje vsakega človeka, brez izjeme. Prepričan je, da ni nihče zaznamovan, zato vedno ohranja vero v življenje, a ne kot nekaj tolažilnega. Zaveda se, da tudi upanje zahteva velik napor. www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARSCL GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Vprašanje, ki ga ne gre spregledati, zadeva Roveredovo poetiko, ki je del njegovega razumevanja sveta (»Weltanschauung«). Roveredova nekonfor-mistična drža in njegova upornost, njegovo kritično gledanje na spodobno, a pogosto svetohlinsko in filistejsko meščansko družbo gotovo izhaja iz njegove lastne izkušnje, ki je bila zanj, kot vemo, tragična že ob rojstvu. Bil je sin gluhonemih staršev in že kot otrok je spoznal vso kruto realnost občinskih zavodov za revne, kasneje ječo, umobolnico in tako naprej. Kako se ta izkušnja kaže v njegovi poetologiji, v njegovem jeziku in slogu? Roveredo črpa iz življenja, to je bilo že zapisano. Do družbe je kritičen, zavrača zlaganost, sam pravi, da marsikdaj »pomagamo«, a v resnici ljudi izrinjamo na rob, ker ta rob potrebujemo. V zvezi s starši ugotavlja, kako poslušanje med gluhonemimi zahteva pogled, izražanje pa kretnje, torej maksimalno pozornost, kar se dejansko prevede v spoštljivo prisotnost. To spoznanje je dragocena dediščina, brez katere si Rovereda ne moremo predstavljati. Glede jezika in sloga bi bilo treba spregovoriti obširno in s primeri. Gotovo je jezik večplasten, ima zelo širok razpon, različne registre, vse to pa se navezuje na izkušnje, ki ste jih omenili. Italijanska kritika (Claudio Magris, Pupi Avati idr.) je nagovarjala Pina Ro-vereda, naj ohrani svojo »literarno nedolžnost« oz. izvirnost, saj je v poplavi postmodernizma in citatne mrzlice ter intelektualnih iger učinkovito prav to, da se malokje navezuje na druge pisce. Ste kljub temu odkrili kakšne vzporednice z drugimi pisatelji? Ne, pri njem izhaja pripovedovanje iz življenja, in ker je človeška usoda neponovljiva, je tudi njegova pisateljska fizio-gnomija enkratna. Roveredo je resnično neponavlja-len, samosvoj pisatelj. Prav tu pa tičijo, tako sodim, največje pasti pri prevajanju njegovega dela. Pri ponašenju njegove kratke proze ste bili ujeti v velike različnosti in razpone njegovega sloga. Kako ste se spopadli s to Roveredovo izjemno jezikovno zahtevnostjo in raznolikostjo? Naj takoj priznam, da sem se sama odločila za Rovereda in prav za to njegovo delo. Pri založbi Mladika sem k sreči naletela na zmerno skepso gospoda Maver-ja in iskreno navdušenje Nadie Roncelli. Pravim k sreči, ker sta bila oba, vsak na svoj način, zame zelo koristna. Da bo stvar zahtevna, mi je bilo povsem jasno, pravzaprav sem si želela nekaj takega. Tudi zame je prišel čas obračunov ... pogleda nazaj ... in zdelo se mi je, da je prišel trenutek, ko se moram »preizkusiti«. Kako sem se tega lotila? Najprej sem večkrat pozorno prebrala tekst, potem druga njegova dela, intervju- je z njim, da sem ga nekako »spoznala«. Prevajanje pa je bilo potem na dveh ravneh, kot se dogaja menda vsem: nekaj ur za računalnikom in ves dan, kjerkoli sem bila. Ob kupovanju sadja, v mesnici, povsod sem srečala koga, ki mi je lahko povedal kaj koristnega. Moji dijaki na trgovski so prebrali prvo zgodbo in mi »vrgli ven« nekaj izrazov, češ da jih ne razumejo. Dobro, to sem upoštevala. Vsekakor je pri Roveredu bistveno to, da se ujameš na njegovo valovno dolžino: poetičen, brezobziren, sanjav, otroško naiven in trpko sarkastičen, s tako paleto emocij ni bilo nikoli dolgočasno. Prevajanje je zelo odgovorno početje. Če poznaš razmeroma dobro oba jezika, italijanskega in slovenskega, to še ne pomeni, da si lahko dober prevajalec. Vaš prevod, kolikor lahko sodim ob mnogih povprečnih prevodih, kakršni se pojavljajo v Sloveniji in pri nas, je resnično zelo dober. Roveredo je torej tudi v slovenščini lahko gladko berljiv in dostopen, kot da bi delo sam napisal v našem jeziku. Kje ste naleteli na največje težave? V delu Mandami a dire je veliko pasti za prevajalca. Roveredove metafore so bile zame prava uganka. Najprej jih je bilo treba razumeti, spoznati kontekst, njegov osebni slog. V veliko pomoč mi je bil tudi avtor s pojasnili, potem pa sem nekako zaplavala v lastno domišljijo in skušala biti iznajdljiva, a ne preveč samovoljna. O nizanju številnih samostalnikov v izvirniku ne bom pravila, to so običajne težave. Kljub vsej večplastnosti pa nam nudi Ro-veredov jezik tekoče in berljive pripovedi, zato je bil moj glavni cilj ohraniti njegovo naravnost, včasih tudi za ceno, da se je po poti izgubila kaka niansa. Kako ste se odločali, ko ste naleteli na nižje, pogovorne plasti jezika, žargon, sleng itd., na narečne izraze, kar vse se pojavlja v tem besedilu? Ja, nekateri izrazi so mi povzročali veliko preglavic. Kar mi je zvenelo v italijanščini sprejemljivo in nekako blago, se mi je zdelo v prevodu pregrobo, a vendar, moja naloga je bila posredovati to, kar je pisatelj napisal. Stalno sem se spraševala, kako bi isto stvar povedal, ko bi imel na razpolago slovenske izraze. In treba se je bilo odločati med danimi možnostmi. Lahko bi navedla veliko primerov, ob katerih sem ob-visela kar precej časa. Večkrat sem brskala po spletu, posebno v blogih navadnih ljudi sem našla veliko rešitev. Kaj mislite o prevajalski kulturi pri nas na Tržaškem? Prevaja se veliko in vendar se mi zdi, da ostaja prevajalski napor nekje na robu pozornosti bralcev in kritike ? In kako je s prevajanjem slovenskih besedil v italijanščino? Imamo veliko sposobnih posameznikov, ki morajo prevajati ob svoji redni zaposlitvi, kar je res naporno. »Vaja dela mojstra« in prevajalec lahko »raste« le s sistematičnim delom, v naših razmerah pa je to skoraj neizvedljivo. Kritika, resna in temeljita, bi bila nadvse koristna, o tem ni dvoma. Toda kdo bi se je lotil, ko pa se vsi poznamo ... še najboljši nameni bi povzročili zamere! Tudi pri izbiri literarnih del, ki jih prevajajo pri nas pa tudi v Sloveniji, se zdi, da je marsikaj prepuščeno zgolj naključju in zasebnim interesom. Kaj menite o tem? Popolnoma se strinjam s to ugotovitvijo. Rešitev vidim v sodelovanju med založbami, Prevajalska fakulteta v Trstu bi lahko tu odigrala pomembno vlogo, tako da bi se med univerzo in družbo uresničila dejanska in ne zgolj deklarirana povezava. Za konec še eno vprašanje. Zanima me, ali imate kakšnega italijanskega avtorja na pisalni mizi? Katera italijanska dela sodobnih pisateljev bi po vašem mnenju morala biti prevedena v slovenščino, pa se jih do danes ni lotil še nihče? No, jaz bi ostala kar pri Roveredu. Pino Roveredo je napisal celo vrsto del, tudi gledaliških, ki bi si zaslužila prevod v slovenščino. Morda bo zdaj, ko je led prebit, stvar stekla ... Marija Pirjevec Madonna avgusta v Ljubljani Oboževalce ameriške zvezdnice Ma-donne bo nedvomno razveselila novica, da bo pevka avgusta obiskala slovensko prestolnico. Kraljica popa se je namreč odločila podaljšati uspešno svetovno turnejo »Sticky & Sweet«, ki jo je začela avgusta lani. Ljubljanski koncert bo po navedbah njene uradne spletne strani 20. avgusta na hipodromu v Stožicah. Nov niz koncertov bo začela 4. julija v Londonu, prvič pa bo nastopila v Werchterju v Belgiji, Marseillu, Hamburgu, Oslu, Helsinkih, Tallinnu in Ljubljani. Ustavila se bo tudi v Romuniji, na Madžarskem, v Srbiji in Bolgariji, so danes, kot piše na spletni strani, potrdili njeni predstavniki. V Madrid, Göteborg in München pa se bo vrnila po več kot 15 letih. »To je prvič. Še nikoli nisem podaljšala turneje. Veselim se, da bom obiskala kraje, v katerih še nisem bila, in da se bom vrnila v mesta, ki jih imam rada,« je nove datume komentirala Madonna. Posebni gost njene turneje v letošnjem letu bo glasbenik Paul Oakenfold, ki je med drugim sodeloval z U2, Rolling Stonesi, Justinom Timberlakeom, Snoop Doggom, The Cure in Massive Attack. Po nekaterih podatkih najbogatejša pevka na svetu je na svojo osmo svetovno turnejo krenila 23. avgusta v letovišču Cardiff v Walesu. Na njej predstavlja svoj zadnji album »Hard Candy«, s katerim je osvojila vrhove lestvic v več kot 37 državah. Lani jo je v okviru turneje videlo in slišalo 2.350.285 oboževalcev v 58 mestih, prodaja vstopnic je bila povsod rekordna. Za njene koncerte po Južni Ameriki so prodali 650.000 vstopnic, v Zürichu 72.000, v Londonu 75.000 in v New Yorku 60.364vstopnic, še piše na njeni spletni strani. (STA) Potopljeni zakladi Egipta pri Turinu Velika arheološka razstava Potopljeni zakladi Egipta, ki je že gostovala po nekaterih evropskih razstaviščih, bo sedaj na ogled tudi v Italiji. V soboto, 7. februarja, jo bodo odprli v nekdanji konjušnici in rastlinjaku kompleksa Venaria Reale v bližini Turi-na, so sporočili organizatorji. Venaria Reale je edino italijansko razstavišče, ki bo gostilo omenjeno razstavo. Do 31. maja bo na ogled več kot 500 arheoloških predmetov, ki jih je ekipa podvodnih arheologov pod vodstvom Francka Goddia odkrila na obali pristaniškega mesta Abukir, ki leži 20 kilometrov severovzhodno od Aleksandrije, in pri katerem naj bi šlo za nekdanje pristanišče Aleksandri-je, ter na območjih potopljenih antičnih mest Kanopus in Heraklion. Mesta so izginila pod morsko gladino zaradi naravne katastrofe. Razstava, ki so jo že videli v Berlinu, Parizu, Bonnu in Madridu, zaobjema zgodovino 15 stoletij, od 8. stoletja pr.n.št. do 8. stoletja n.št., in priča o mešanju civilizacij - egiptovske, grške, rimske in bizantinske. Arheologi so s pomočjo najsodobnejših tehnologij našli vse - od kiparskih umetnin do preprostih predmetov za vsakodnevno rabo, od bronastih trnkov, do treh ogromnih granitnih kipov, visokih več kot pet metrov, od zlatnikov, do Ptolemejevega kamna, težkega 16 ton. Postavitev v kompleksu Venaria Reale je zasnoval Robert Wilson, dopolnjevala jo bo glasba Laurie Anderson. Obiskovalec bo v razstavišče vstopil skozi dolg in teman hodnik, ki bo obudil ambient temačnih morskih globin. Razstava bo razdeljena v tematske sklope Potopljeni gozd, Satovje čudežev, Sfinga, Prosojnost in Moč valov. Do zadnje razstavne sobe, v kateri bo postavljen le ženski kip, ki predstavlja boginjo ali kraljico, bo obiskovalec ponovno prišel skozi dolg temačen hodnik -koralni tunel, je zapisano na spletni strani razstavišča.Razstava je plod raziskav mednarodne skupine, v kateri je bilo 55 strokovnjakov, vodil pa jih je Franck Goddio, ustanovitelj Evropskega inštituta za podvodno arheologijo (IEASM). (STA) Nedelja, 1. februarja 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme OB VSE HUJŠIH POSLEDICAH GOSPODARSKE KRIZE Dimna zavesa predsednika vlade Vojmir Tavčar Ko sem se lotil teh vrstic, se premier Silvio Berlusconi še ni odpravil na svojo tedensko volilno turo na Sardinijo, da bi podprl svojega kandidata za predsednika dežele Uga Cappellaccija. Zato ni še jasno ali bo tudi tokrat iz svoje malhe privlekel kak vic, kot je to storil prejšnji teden in teden prej, ko je duhovičil o judih v koncentracijskih taboriščih, o uporu na Lampedusi in o problemu posilstev. Najbrž se tudi tokrat me bo izognil skušnjavi, saj mu je zbijanjenje vicev prirojeno, predvsem pa je to tudi prijem, s katerim skuša premier probleme minimizirati in odvrniti pozornost javnega mnenja od najbolj žgočega vprašanja, kako se spoprijeti z gospodarsko krizo, katere posledice so v Italiji vse bolj občutne. Vendar Berlusconi ni državnik, ki bi se rad meril s konkretnimi gospodarskimi, političnimi in družbenimi problemi, ker ne ve, kako se taki stva- ri streže. To je bilo razvidno po njegovi drugi vladi v razdobju 2001 -2006, ko se je zadolžitev države znatno povečala, kupna moč plač se je znižala, stroj gospodarske proizvodnje je upočasnil svoj tek, davčni priliv se je krepko znižal. Čeprav je teroristični napad Al Kaide na newyorški stolpnici WTO in Pentagon imel kot posledico znatno gospodarsko krizo, so bili pre-mierova prioriteta zakoni »ad personam«, s katerimi se je skušal znebiti težav s pravico, gospodarska politika je bila postranskega pomena. Nekaj podobnega se dogaja tudi v tem času. Prioriteta sedanje vlade so federalizem (predvsem na pritisk Severne lige), reforma pravosodja, »razorožitev« sodnikov z omejitvijo možnosti telefonskega prisluškovanja. Državniku, ki rad vlada z vzbujanjem sanj, pa tudi z razpihovanjem strahu, prav pride tudi politična kampanja za deželne volitve na Sardiniji, saj na ta način lahko zavaja ljudi z novimi obljubami. Skratka, vse prav pride, da volilci ne bi začeli razmišljati s svojo glavo in preverjati ali je vlada uresničila svoje obveze, da bi pozabili na neučinkovitost socialne kartice, ki jo je vlada prodajala kot učinkovito in konkretno pomoč za manj premožne državljane. Predvsem pa mora Berlusconi na nek način prikriti dejstvo, da je italijanska vlada doslej naredila bore malo proti gospodarski krizi, ki ne besni samo na finančnem področju, ampak je tudi že zajela svetovno industrijsko proizvodno tkivo, kot dokazujejo še posebej hude težave avtomobilske industrije. Italijanska vlada je poleti pripravila nekaj ukrepov, ki naj bi jo po besedah gospodarskega ministra Giulia Tremontija »škorenj« zaščitili pred najhujšim, vendar so bili ti ukrepi finančno »prelahki«, da bi lahko učinkovito zajezili posledice krize. Zaradi Berlusconijevih volilnih obljub je vlada namreč odpravila občinski davek na nepremičnine Ici, kar nekaj milijard pa je »pogoltnila« tudi Alitalia. Zaradi tega za krepitev kupne moči plač, za spodbujanje gospodarske proizvodnje in za spodbujanje porabe ni bilo več sredstev. Zelo počasi je vlada reagirala tudi na težave avtomobilske industrije. Šele ko je bilo jasno, da je ogroženih več deset tisoč delovnih mest (v avtomobilski industriji sami in v mreži tovarn, ki proizvajajo za njene potrebe) je vlada reagirala in sklicala sestanek s socialnimi partnerji. Kaže, da bo obnovila prispevke za razgraditev starih in onesnažujočih vozil in za njihovo nadomestitev z novimi, ki so okolju bolj prijazna. Na načrt pa bo treba počakati še najmanj teden dni. Kljub vse večji družbeni stiski pa v Italiji še ni občutiti nezadovoljstva in kritičnega odnosa do vladne politike, ampak še vedno prevladuje dremava vdanost v usodo. V obdobju 2001 -2006 je bila civilna družba veliko bolj reaktivna, ljudje so proti Berlusconi-jevim potezam reagirali na političnih in sindikalnih shodih, medtem ko prevladuje sedaj mrtvilo, podpora, ki jo uživa vlada je še vedno zelo visoka, čeprav je ob koncu lanskega leta padla za nekaj odstotkov točk. Očitno je premierova dimna zavesa, h kateri veliko prispevajo televizijske postaje, še vedno zelo učinkovita, večina komentatorjev se še vedno konformisti-čno prilagaja vladnim tezam in prevladujočemu mišljenju, medtem ko je opozicija videti nema in nemočna, ker so njena stališča neodmevna. Demokratska stranka je v tem začetku leta potisnjena v kot. Po eni strani je to posledica nikoli preseženih nasprotij med sekretarjem Walterjem Veltronijem in zunanjim ministrom v zadnji levosredinski vladi Massimom D'Alemo, po drugi pa dejstva, da Demokratska stranka ni homogeno politično telo z lastno identiteto, ampak še vedno samo nedorečena povezava med nekdanjimi Levimi demokrati in Marjetico, v kateri obe ustanovni stranki ne najdeta skupnega imenovalca. O Veltronijevi šibkosti pa priča tudi primer Neaplja, kjer sekretarju ni uspelo, da bi prepričal županjo Roso Russo Jervolino in predsednika dežele Antonia Bassolina naj odstopita, čeprav sta se izkazala kot politično in upravno nedorasla tamkajšnjim razmeram, saj nista bila na primer sposobna rešiti problema odpadkov. Poleg tega pa je vodstvo Demokratske stranke s svojimi neustreznimi potezami dovolilo, da mu je des-nosredinska večina s svojim propagandnim aparatom naložila na pleča tudi moralno vprašanje. Nobenega dvoma ni, da nekateri upravitelji DS pri opravljanju svojega mandata niso ravnali dovolj transparentno, nekateri drugi so tudi kršili zakone, večina pa ravna pošteno in se s svojimi funkcijami ne okorišča. Kljub temu pa je zlasti medijem, ki so pod Berlusconi-jevim vplivom uspelo, da so s svojo kampanjo lansko jesen DS nalepili etiketo korupcije, ki se je stranka ni znala otresti. Tudi zato, ker so mnogi voditelji, ki so na slabem glasu, ostali na svojih položajih. Milanski medijski mogotec je bil v tej svoji potezi res uspešen, saj je izpostavil sumničenju tekmece, čeprav je sam utelešenje konflikta interesov in ima kar nekaj neporavnanih računov s pravico. Ljudstvo svobode je pred ustanovnim kongresom. Pod novo politično streho bosta odslej bivala Berlus-conijeva Forza Italia in Nacionalno zavezništvo. Zaradi skorajšnje združitve so v desni sredine precejšnje napetosti, Berlusconi si prizadeva, da bi he-gemonistično obvladal tudi novo stranko kot je doslej obvladal FI, medtem ko skušajo voditelji Nacionalnega zavezništva ohraniti nek svoj maneverski prostor. Čeprav je ustanovni kongres Ljudstva svobode pred pragom, pa ni ne v FI ne v NZ videti posebnega napora, da bi dali nastaja- jočemu političnemu osebku neko novo, originalno in dovolj dorečeno politično in kulturno identiteto. S tem vprašanjem se ne obremenjuje skoraj nihče, Stenio Solinas, ki gre v desni sredini nekoliko samosvojo pot, pa je grenko ocenil, da »desnica prezira kulturno poglabljanje, ki se ji zdi gola izguba časa in nepotreben luksus na poti odločanja«. Namesto skupnega iskanja so zrasle številne fundacije, vezane na tega ali onega voditelja, izhaja tudi precejšnje število revij, vendar se zdijo bolj same sebi namen. V teh listih direktorji in pisci z objavljanjem svojih razmišljanj zadostijo svoji intelektualni nečimrnosti, odmeva pa nimajo nobenega. Zmeda je s tega vidika še dosti večja kot v levi sredini, paradoksalno pa je dejstvo, da Demokratska stranka kljub temu tvega, da izgubi z Ber-lusconijem tudi to kulturno politično bitko in da ji ne bo uspelo razparati goste koprene konformizma in nekritične podpore, na katerih je Berlusconi zgradil svoj uspeh in sedanjo moč. Kot poudarja v svojem eseju Lo statista (Državnik) novinar Massimo Giannini, voditelji Demokratske stranke še niso dojeli bistva berlusconijev-stva. Treba je bilo dolgo časa, preden je Piero Fassino pred nekaj meseci ugotovil, da »Berlusconi ni samo propaganda, podpora, ki jo uživa, ni samo sad njegove reklamne sposobnosti«. Obravnavati predsednika vlade samo kot utelešen konflikt interesov, samo kot medijskega tajkuna, ki uspešno izkorišča svoje medije, je zmotno in zavajujoče. Če je trikrat zmagal na volitvah in se je uspešno pobral po dveh pekočih volilnih porazih, če že več kot 15 let kot vodja večine ali kot vodja opozicije vsiljuje italijanski politiki svoje prioritete, je Berlusconi očitno postal del italijanske zgodovine, pa naj je to komu všeč ali ne. Zato se moti, kdor ga obravnava samo kot šaljivca ali kot prepričljivega televizijskega prodajalca. Berlusconi očitno odraža poglede desne sredine, znal je oblikovati svojo družbeno osnovo, je odraz dobršnega dela Italije. Če mu ne bo škodila usodna gospodarska kriza, ki bo v Italiji nedvomno pustila precejšnje posledice, bo milanski medijski mogotec najbrž ostal v sedlu še dalj časa, Italija bo ostala formalno še demokratična država, njene institucije pa bodo postopno izvotlene in bodo postale vse manj pomembne. Formalističnim pravilom demokracije bo sicer zadoščeno, toda možnost odločanja bo vse bolj v rokah ozke skupine. Če noče, da Italija zdrsne v tako post demokracijo, se mora opozicija prebuditi. Demokratska stranka mora zopet vzpostaviti sozvočje z volivci, zarisati svojo kulturno in politično identiteto, predvsem pa voditi resno in odločno opozicijsko politiko, izoblikovati svoje predloge in uveljaviti svojo prioritetno lestvico. V tem okviru so lahko dobrodošle tudi zunanje stimulacije tako radikalne levice kot tudi radikalne sredine, kot je Italija vrednot Antonia Di Pietra. Vendar se mora radikalna levica osvoboditi svoje opozicijske samovšečne zagledanosti, nekdanji javni tožilec pa mora biti politično in kulturno bolj dorasel svoji nalogi. Predvsem pa mora Di Pietro paziti, da ne strelja mimo in ne izbere zgrešenih tarč za svoje napade kot na primer prejšnjo sredo, ko je med zborovanjem na Trgu Farnese v Rimu žaljivo napadel predsednika republike Giorgia Napolitana. Taki napadi predsedniku vlade ne škodijo, lahko pa ošibijo tiste predstavnike institucij - in predsednik Napolitano je nedvomno take vrste človek - ki so s svojo uravnoteženostjo in ugledom ena redkih protiuteži milanskemu medijskemu mogotcu. 16 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / Staro in novo: pred nekdanjo sultanovo palačo Dolmabahce straži vojak v moderni uniformi (spodaj desno), star tramvaj je simpatična atrakcija moderne nakupovalne ulice Istiklal Caddesi v novem mestu Istanbula (desno), majhna lepa stara mošeja pred mostom, ki čez Bospor povezuje Azijo in Evropo (spodaj) DNEVNIŠKI ZAPIS Z NOVOLETNEGA POTEPA PO ISTANBULU Turek škili v cez mejo Bojan Brezigar Ponedeljek, 29. decembra 2008 Istanbul, vzhodna vrata. Nekoč Bizanc, Carigrad, zibelka krščanstva, prestolnica imperija. Danes največje mesto v Evropi in tretje največje na svetu. Več kot 11 milijonov prebivalcev. Najlepše mesto na svetu, pravijo nekateri. Stvar okusa, ampak trditev zagotovo ni zelo daleč od resnice. Ko sem bil zadnjikrat tu, tega je že kakih 25 let, morda tudi več, je bil Istanbul sicer veliko mesto, vendar ni dajal videza veličine in bogastva, ki ga daje danes. Takrat je bilo to zanemarjeno balkansko mesto. Umazane ceste, neurejeni pločniki, slabi javni prevozi, zanikrni taksiji, lokali, ki že na pogled niso vzbujali nikakršnega zaupanja. Danes je drugače. Povratek v Istanbul je bil zame veliko presenečenje; bil je potrditev vsega, kar sem v zadnjih letih slišal o Turčiji in o njenih evropskih ambicijah O Istanbulu pogosto razmišljamo s predsodki. Navsezadnje turški vpadi niso tako daleč v zgodovini in v osnovni šoli smo jih vsi obravnavali kot veliko zlo. Brali smo o Juriju Kozjaku, pa o Martinu Krpanu in Istanbul je bil skoraj sinonim za izvor zla; nekako ga sploh nismo istovetili z Bizancem iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. Pa tudi, kdor je obe imeni povezoval v eno samo mesto, je spremembo Svete Sofije - vse do gradnje bazilike sv. Petra in Pavla v Rimu največje krščanske cerkve na svetu - v mo-šejo pripisal pomanjkanju kulture, barbarskemu odnosu do drugačnosti. Istanbul je bilo pomembno evropsko mesto. Bizantinska kultura je v marsičem prednjačila na celini. Na to kaže še danes vrsta zgovornih primerov, med temi ogromne cisterne, s katerimi je podkleten velik del starega mesta: več tisoč kvadratnih metrov površine, kamor se je stekala pitna voda, da bi imelo mesto dovolj zalog, če bi bilo oblegano. Sicer pa je zgrešeno splošno mnenje, da so Turki opu-stošili takratni Carigrad - Bizanc. Za to so poskrbeli križarji s četrto križarsko vojno, ki jo je vodil beneški dož Enrico Dandolo; uradno naj bi križarska vojska osvobodila Jeruzalem, dejansko pa je zasedla Bizanc, zaradi sporov v bizantinski dinastiji in zaradi trgovskih interesov Beneške republike, kajti Bizantinci so Benečanom prepovedali trgovanje. O krvoločnosti tistih spopadov se je Umberto Eco razpisal v romanu Baudolino; vredno ga je prebrati tudi kot zgodovinsko pričevanje o časih, ko v Bizancu še ni bilo Turkov. Turki so zavzeli Istanbul leta 1453. Obzidje so razstrelili v topom, ki ga je za njih izdelal Madžar Urban: slednji je top najprej ponudil bizantinskemu cesarju Konstantinu, ko pa je ugotovil, da so bizantinske blagajne prazne, je svojo iznajdbo prodal Turkom. Zakaj pišem vse to, bo kdo vprašal: da prikažem, kako je bil Istanbul, ki je postal prestolnica Turčije, ves čas vezan na Evropo, kako je bil del evropske politike. In kako se je aktivno vključeval v dogajanja na naši celini. Ko sta leta 1492 Ferdinand II. Aragonski in Izabela iz Španije iz- gnala Jude, jim je sultan Bajezid II. ponudil zavetje v Turčiji, kamor naj bi jih odšlo 300.000. Skozi vso zgodovino so Turki gradili svojo državo s pomočjo Evrope, vključevali so Evropejce in jih posnemali. Istanbul so pozidali z mošejami, eno na vsakem griču. Ker je bilo vzdrževanje mo-šej predrago, so zgradili Grand bazar, veliko trgovsko središče, z namenom, da z dobičkom krijejo stroške za vzdrževanje mošej. Grand bazar obstaja še danec, v njem je 4.000 trgovin. Po številu trgovin je največji trgovski center na svetu. Posnemanje evropskega načina življenja je doseglo višek sredi 19. stoletja, ko je sultan Abdul Mecit sklenil, da bo tudi cesarska palača postala »evropska«. Iz Topkapija se je preselil v razkošno palačo Dolmabahce ob obali Bosporja, biser arhitekture, sanjsko palačo. Vendar ni šlo samo za vprašanje kraja in lepote, šlo je za način življenja. V Topkapiju so sedeli na tleh in jedli na tleh, ko je bilo to pri Turkih v navadi, palačo Dolmabahce pa so opremili z razkošnim evropskim pohištvom; mirno lahko rečemo, da je primerljiva s francoskim dvorom in zagotovo razkošnejša od dunajskega. Stoli in mize pa so v Turčijo prinesli nov način življenja. Seveda, vse to ne pomeni nikakršnega odpuščanja Turkom za njihove krvoločne pohode po Evropi. Sicer tudi Evropejci niso bili od muh; spomnimo se tridesetletne vojne, pa Napoleona, in nenazadnje Hitlerja: zgodovina je prinesla Evropi veliko gorja in Turki predstavljajo samo delček te zgodovine. Torek, 30. decembra Naslov je presenetljiv. Daily News, dnevnik, ki v Istanbulu izhaja v angleščini, objavlja na prvi strani članek o ljubezenski zgodbi, ki teče po reki Aras. »V času, ko sta Turčija in Armenija stopili na pot normalizacije, se filmarji ukvarjajo z mejnimi pravili obeh držav. Ne mislijo se vdati in film bodo posneli...«, piše v podnaslovu tega članka. Voda v reko Aras priteka z južnih pobočij Kavkaza. Nekoč je tod tekla meja med ruskim in perzijskim cesarstvom, zahodni del reke pa danes predstavlja mejo med Turčijo in Armenijo; državama, ki sta že dolgo v sporu in ki sta septembra lanskega leta z udeležbo turškega predsednika Gula na nogometni tekmi med reprezentancama obeh držav v armenski prestolnici Erevanu pokazala prvi znak otoplitve. Članek opisuje pobudo, ki jo med drugimi finančno podpira ameriško veleposlaništvo v Turčiji. Na prvi pogled daje vtis korektnega zapisa, ko pa se poglobiš v pisanje in analizirač vsak stavek posebej, vidiš v njem vso enostranskost, ki jo Turčija kaže do Armenije, Armencev in armenskega vprašanja. Zgodovina je znana. Če pogledaš etnične zemljevide 19. stoletja (v glavnem gre za nemške karte), ugotoviš, da so Armenci živeli na velikem ozemlju, ki danes sovpada s približno tretjino azijskega dela Turčije; na jugu so armenska naselja segla vse do Sredozemskega morja. Sedaj je Armenija majhna kavkaška država. Kaj se je zgodilo z Armenci? Najhujše se je dogajalo med prvo svetovno vojno in takoj po njej. Otoman-sko cesarstvo se je namreč balo predvsem nevarnosti, da bi ob porazu v prvi svetovni vojni narasli apetiti drugih velesil in bi močno omejili ozemlje Turčije. To se je kasneje zgodilo, saj je Turčija izgubila ves Arabski polotok in še številna druga ozemlja, vendar takrat puščava ni bila tako pomembna kot rodovitna Mala Azija. Zato so se Turki sistematično lotili raznarodovanja ozemelj, ki so jih poseljevali Grki in Armenci. Pri Armencih so za povod izbrali poraz, ki ga je otomanska vojska doživela v spopadu z Rusi leta 1914; za ta poraz so Turki dolžili Armence, češ da so pomagali Rusom, čeprav so bili podaniki otomanskega cesarstva. Zato so armenske vojake najprej demobilizirali in jih vključili v nekakšne delavske bataljone; s tem so Armencem odvzeli orožje. 24. aprila 1915, na dan, ko so se zavezniške sile izkrcale pri Galipolisu nedaleč od Dardanelov, so v Istanbulu oblasti aretirale in ubile približno 250 vodilnih armenskih intelektualcev. Ta datum zato Armenci označujejo kot dan genocida. Slednji se je odvijal v dveh fazah: najprej so začasno izselili veliko število Armencev z njihovih ozemelj proti Zahodu, z namenom, da v primeru ruskega napada ne bi mogli sodelovatli s sovražnikom. Število razseljenih še sedaj ni poznano; turški viri trdijo, da jih je bilo 480.000, armenski viri navajajo višje številke, celo do milijona. Ti ljudje so bili prisiljeni prehoditi nekaj sto kilometrov v zelo težkih pogojih in ogromno jih je med potjo umrlo. Druga faza pa je zadevala sprejem zakona, s katerim je bilo podržavljeno vse ozemlje, ki so ga Armenci »zapustili«. Skratka, država jih je razlastila. Domov se jih je vrnilo zelo malo. Vsega tega Turčija ne priznava. Genocid nad Armenci je formalno priznalo 21 držav, med zadnjimi Francija. Turčija pa še vedno vztraja, da je šlo le za preselitev in da so se po vojni lahko tisti, ki so to želeli, vrnili domov; tako piše v sobi, ki je v turškem vojaškem muzeju namenjena Armencem. Na tistem ozemlju Armencev dejansko ni več. Vse to se odraža na odnose med državama. »Nogometna diplomacija« je bila le bežen začetek, ampak proces se mora še izteči. Tudi v zvezi s filmom o ljubezni na reki Aras, v katerem je novinarka Cansu Camlibel za vse težave obdolžila Armenijo. Film naj bi posneli spomladi, ko se tali led, kar naj bi označevalo otoplitev odnosov med državama (sliši se zelo poetično!), vendar Armenci ne dovolijo snemanja v obmejnem pasu. Tudi z nekdanjo armensko prestolnico Ani ne bo nič, čeprav ni jasno zakaj, ker je mesto sedaj na ozemlju Turčije, ampak po pisanju dnevnika so tudi za to krivi Armenci. Pač pa bodo del filma posneli na otoku Akh-damar na jezeru Van na ozemlju Turčije. Na otoku stoji stara armenska cerkev, ki jo je - tako piše novinarka - Turčija re-stavrirala. Ime tega otoka naj bi nastalo iz stare armenske legende. Na otoku je nekoč živela princesa z imenom Tamar. Zaljubila se je v fanta, ki je živel na obali in je vsako noč priplaval k njej. Da v temi ne bi zgrešil otoka, mu je Tamar prišgala luč- NEDELJSKE TEME Nedelja, 1. februarja 2009 17 ko. To je opazil njen oče in nekega večera ugasnil lučko; fant otoka in našel in je utonil. Ko se je utapljal je klical dekle Akh, Tamar! Tako se otok imenuje Akhdamar. Manjka samo še to, da bi novinarka napisala, da je bila kraljična Armenka, fant pa Turek. Tega ni napisala, vendar bralec podzavestno tako misli. Tudi zato, ker se bo junakinja filma, ki ga bodo posneli, imenovala Tamara in bo Armenka, njen ljubi pa bo Turek. Ta manipulacija je vselej zelo močna. Turki so ponosni ljudje; nekako še prenesejo Bizantincem ker so jih pač premagali, o svoji zgodovini pa si ne dopustijo dopovedati prav ničesar. Na vseh državnih poslopjih, predvsem pa na vojaških objektih, visijo nenavadno velike turške zastave, ki so vidne daleč naokoli. Zelo moraš paziti, kako se z njimi pogovarjaš, kajti izredno so občutljivi. In da ne bi kdo omenil Kurdov! V vojaškem muzeju je posebna soba namenjena boju proti ... teroristom. Niti z eno samo besedo ni rečeno, da gre za Kurde, velik poudarek je namenjen pomoči, ki naj bi jo Kurdi prejemali iz Rusije in članstvo Turčije v zvezi NATO je prikazano kot skupni boj proti teroristom. Turčija ima pri tem veliko sreče: Kurdi so trn v peti tudi njenim sosedom, začenši z Irakom, tako da nimajo pravih prijateljev. In zato pravzaprav nihče ne protestira, ko jih Turki kar tako razglašajo za teroriste. Sreda, 31. decembra Spodbudo za razmišljanje najdem zopet v angleškem dnevniku Daily News. Kot se spodobi za vse časnike na svetu, objavlja tudi ta dnevnik na zadnji dan leta pregled najpomembnejših dogodkov. Zanimivo je, da je na prvem mestu vprašanje rut, pokrival islamskih žensk. V Istam-bulu jih na ulici ni na spregled zelo veliko; na pogled jih nosi manj kot desetina žensk in, ker je zima in v teh dneh še posebej zebe, bi lahko celo domnevali, da je nekaj teh pokrival funkcionalnih vremenu in ne veri. Vsekakor s tega vidika Istanbul ni videti kot muslimansko mesto; nič manj žensk z ruto na glavi ne srečaš denimo v Bruslju ali v Londonu. Ampak lanska razprava je bila drugačna: parlament je odobril zakon, s katerim je razveljavil določilo iz leta 1934, ki je bilo del Ataturkove reforme, ki je Turčijo iz otomanskega imperija spremenila v sekularno državo. To določilo je prepovedovalo nošenje verskih simbolov izven krajev, kjer je bilo to obvezno po veri. V bistvu je tokrat šlo za ženske rute na univerzah, ki so bile na osnovi zakona iz leta 1934 prepovedane. Predsednik republike je razveljavitev tega zakona podpisal, ustavno sodišče pa jo je zavrnilo: na turških univerzah ženske ne smejo nositi rute. Gre le za enega primerov, kako lahko zdrži sekularna država, ki jo je nastavil general Mustafa Kemal, z vzdevkom Ataturk - oče Turčije. Njegova osebnost je pravzaprav prisotna povsod. V muzejih je ohranjeno vse, kar spominja nanj, v vojaškem muzeju je ohranjena učilnica, ki jo je obiskoval kot kadet, v palači Dolma-bahce je ohranjena soba, kjer se je sesta- jala njegova vlada, na središčnem trgu Taksim stoji Ataturkov kulturni center, njegov kip ali vsaj njegova slika krasi domala vse pomembne palače, vendar ni mogoče govoriti o kultu osebnosti v klasičnem pomenu besede: nobene vzhiče-nosti ni pri tem, le spoštljiv spomin na ustanovitelja moderne Turčije. V lanskem letu je Turčiji pretila velika nevarnost: ustavno sodišče je namreč razsojalo o tem, ali je največja vladna stranka, kateri med drugimi pripadata tudi predsednik republike Gül in predsed- nik vlade Erdogan, skladna z ustavo, ki strogo ločuje državo od vere. Ta stranka, imenuje se Stranka pravice in razvoja, je namreč zmerna islamska stranka, čeprav sama odklanja ta naziv in se razglaša za konservativno demokratično stranko. Zadeva je razburila še zlasti Evropo, ki se je takrat uradno zavzela za ohranitev te stranke, sklicujoč se na voljo ljudstva, in s tem moralno pritisnila tudi na turško ustavno sodišče, saj je Evropska unija Turčiji zagrozila, da bo prekinila pogajanja za njeno članstvo v EU, če bi prepo- vedali stranko, ki uživa tolikšno podporo ljudstva. Seveda je bil to le izgovor. Obstajala je namreč resna nevarnost, da bi prišlo v Turčiji do institucionalne krize, ki bi lahko sprožila nemire, kako bi se zadeva končala, pa je bila velika uganka. Evropska unija in Zahod sploh pa si že desetletja prizadeva, da bi Turčijo ohranila v zahodni sferi in da za vsako ceno prepreči, da bi v tej državi zavladal islamski integralizem. Formalno sicer to ni mogoče, saj je Turčija edina demokratična država na svetu v kateri je varstvo ustave zaupano vojski, ki lahko poseže, če je ustava ogrožena; z drugimi besedami, in če nekoliko pretiravamo, Turčija je edina država na svetu, kjer je državni udar v skladu z ustavo. Vendar pa muslimansko gibanje zelo močno pljuska tudi v Turčijo, tako da je bil strah pred destabilizacijo upravičen. Ustavno sodišče je to razumelo in zato vladne stranke ni prepovedalo, ampak ji je samo naložilo globo: ena tistih rešitev, ki so jih Turki podedovali od Bizan-tincev. Temu pri nas pravimo bizantini-zem, doma pa je prav tam, v Istanbulu -Bizancu. Sicer pa je bil dogodek leta 2008 v Turčiji afera Ergenekon, nekakšna turška P2. Sredi julija je policija aretirali 86 oseb, še več pa jih je prijavila sodišču zaradi pripadnosti tajni organizaciji, ki naj bi imela namen, da zruši zakonito oblast. Med aretiranimi je bilo veliko znanih imen: novinarji, vojaški častniki, politiki, voditelji strank, podjetniki... Ti ljudje so se razglasili za prvake sekularizma in za edine prave zaščitnike suverenosti države, vladi pa so očitali, da je islamska, da želi odpraviti sekularizem in obenem, da s težnjo po vstopu v Evropsko unijo ogroža neodvisnost Turčije. Sodna obravnava se je začela 20. oktobra in samo branje obtožnice je trajalo tri dni. Dejanski namen te skupine naj bi bil, da sproži nemire, ki bi privedli do državnega udara. Njene korenine pa segajo v začetke osemdesetih let, med ljudmi, ki to skupino sestavljajo, pa so nekateri, ki so bili že vpleteni v prejšnji državni udar. Tisti državni urad je Zahod nekako pokril, vprašanje je, kako bi se odzval danes. Časi so se namreč spremenili. V Četrtek, 1. januarja 2009 Tudi Turčijo je prizadela finančna kriza. Tako vsaj pišejo časniki, ki opozarjajo, da so bile kljub znižanim cenam na silvestrovo restavracije precej prazne, pa tudi običajne predpraznične nakupovalne mrzlice letos ni bilo. Prav tako ni bilo običajnega polnočnega novoletnega slavja na trgu Taksim, v središču novega dela mesta. Odpovedali so ga iz žalovanja zaradi žrtev v Gazi. Turčija sicer ne meji na Izrael, vendar se je njen predsednik vlade Erdogan močno angažiral za rešitev spora. Pravzaprav ima človek vtis, da se je angažiral predvsem z namenom, da bi preprečil, da bi se konflikt razširil. 31. decembra je obiskal Sirijo in Jordanijo, silvestroval je v Riadu s kraljem Saudske Arabije, nato je odpotoval v Kairo k Mubaraku. Uradno je imel ta obisk namen, da bi se arabske države zedinile v političnem pritisku na Izrael, naj preneha z napadom, dejansko pa je še enkrat šlo za vlogo, ki jo ima Turčija v regiji. Na ozemlju Turčije so velike vojaške baze zveze NATO, Združene države so tu močno prisotne, in Erdoganov obisk kaj lahko povežemo z nekakšno misijo dobre volje, ki je v trenutku prehoda med Bushem in Obamo ZDA ne morejo opraviti same, vsaj v nekaterih državah ne. Pomemben je še zlasti obisk v Siriji, ki je šibak vezni člen v verigi, ki jo kuje Erdogan. S tega vidika je Turčija izrazito zahodna država. Kakšno mesto bi lahko imela Turčija v Evropski uniji? 70 milijonov ljudi je velik trg, to vsekakor drži, vendar je veliko pomembnejše politično mesto, ki bi pripadlo tej državi. Stabilizacija Bližnjega vzhoda je trn v peti Evropske unije in Turčija lahko tukaj odigra pomembno vlogo. Z drugimi besedami, brez stabilne Turčije bi o tem sploh ne mogli resno razmišljati. Turčija meji na vrsto neprijetnih držav: Gruzijo, Armenijo, Iran, Irak, Sirijo. Ze to jasno kaže na njeno geopolitično vlogo. Vključitev Turčije v Evropsko unijo je torej politično in ekonomsko dejanje, interesi so veliki, nevarnost pa dokaj majhna. Če ne bi bilo fobije v nekaterih velikih evropskih mestih, predvsem v Franciji, v Nemčiji in na Nizozemskem, bi bila Turčija danes res na pragu Evropske unije. Navsezadnje je Istanbul moderno evropsko mesto. Novi del mesta, nakupovalna ulica Istiklal Caddesi, je zelo podobna nakupovalnim ulicam velikih evropskih mest. Namenjena je pešcem, le stari simpatični tramvaj (javni prevozi so v Istanbulu urejeni zgledno, vse je novo, avtobusi, tramvaji in podzemna železnici, le na tej ulici vozi muzejski tramvaj, tradicija, ki so jo želeli ohraniti) vozi po njej, trgovine so enake kot drugod, iste znamke, ista oprema; tudi Mc Donalds se bohoti tu, le nekaj več kebabov je kot drugod po Evropi in slaščičarne namesto kremnih rezin ponujajo baklavo. Vendar nimaš vtisa, da si nekje na orientu, vse je evropsko. Navsezadnje bo Istanbul leta 2010 kulturna prestolnica Evrope. To je velik projekt. Zavijem v prostore, kjer je sedež pripravljalnega odbora. Tu je vse zaradi praznika zaprto, le nekaj dežurnih uradnikov je na razpolago javnosti. Ponudijo mi program v turščini, nato iz sosednje sobe prinesejo še angleško verzijo. Istanbul bo ogromno investiral v urbanizem, v muzeje, v dobro počutje. Prelistam zajetno knjižico in ugotovim, da je projekt izjemen; vkljuluje vse, tudi odpravo pregrad za invalide, ki jih je v tem mestu še veliko. Predvsem pa opazim veliko uravno-vešenost med tremi obdobji, ki jih namerava Istanbul ovrednotiti: bizantinsko kulturo in tradicijo, otomanski imperij in moderni čas: pokazati, kaj je mesto bilo nekoč in kaj želi biti jutri. Kaj pričakujete od pobude, vprašam. Mladenič mi plastično odgovori: »Vsako leto obišče Istanbul 6 milijonov turistov, leta 2010 pričakujemo milijon turistov več«. Med pobudami, ki vzbudijo mojo pozornost, je tudi natečaj za realizacijo mostu čez Zlati rog, zaliv, ki se zajeda v obalo in ki deli staro mesto od novega. To bi bil most za pešce, izdelan po izvirnem načrtu, ki ga je Leonardo Da Vinci leta 1502 predlagal sultanu Bajezidu II. V tistem času bi bil to most z največjim lokom (meril bi 240 metrov) na svetu; risba, ki je ohranjena, kaže na strukturo, kakršne so v gradbeništvu začeli uporabljati 400 let kasneje. Da Vincijev načrt je povzel norveški arhitekt Vebjoern Sand in leta 2001 zgradil most na Norveškem. Morda ga bomo nekoč videli tudi v mestu ob Bospo-ru; pričo časa, kako je bil Istanbul tudi v času otomanskega imperija vezan na Evropo. Sicer pa je 1. januar 2009 za Turčijo pomemben dan. Oddajati namreč začenja televizija v kurdskem jeziku. TRT 6, oziroma 6. kanal turške nacionalne televizije, bo oddajal 24 ur dnevno. Sporede je odprl sam pšredsednik vlade Erdogan, ki je svoj dveminutni nagovor prebral v kurdščini: velik korak naprej, če upoštevamo, da še pred nekaj leti Turčija sploh ni priznala kurdskega jezika, saj je za Kurde veljalo, da ne govorijo, ampak lajajo. Er-dogan je seveda govoril o enotnosti države, česa drugega človek ni mogel pričakovati, vendar je kurdska televizija pridobitev, ki jo marsikatera manjšina v zahodni civilizirani Evropi lahko samo sanja. Turčija je razumela, katera pot vodi v Evropo, in trudi se, da bi po njej stopala čim hitreje; čeprav je v zavesti ljudi dejstvo, da gre zaenkrat samo za sanje. Z vztrajnim delom je mogoče tudi sanje uresničiti. 18 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / Februar prinaša daljše in nekoliko toplejše dneve, ko se obnovijo številna kmečka opravila na prostem. To je čas vse pogostejšega zahajanja v vinograde in vrtove, da bo dober pridelek lahko nudil veliko zadoščenja CEPLJENJE ZELENJADNIC Kako okrepiti odpornost proti talnim okužbam Strokovna služba Kmečke zveze KMEČKA ZVEZA Tečaj za uporabo toksičnih sredstev Kmečka zveza organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih (bivše 1. in 2. skupine) fitofarmacevtskih sredstev. Tečaj je obvezen v smislu OPR št. 290 z dne 23.04.2001 za vse, ki nameravajo opraviti izpit za pridobitev ali obnovitev omenjenega »patentina« in traja 8 ur za obnovitev ter 12 ur za prvo pridobitev dovoljenja. Tečaj zaobjema sledeče tematike: toksikološki in zdravstveni del; preventivne norme, zakonski predpisi; dobra kmetijska praksa pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev; okoljski vidik pri uporabi fito-farmacevtskih sredstev. Kraj in časovni termini tečaja bodo določeni po zaključenem vpisovanju. Vpisnina na tečaj znaša 80 evrov. Prošnji za izdajo dovoljenja je treba priložiti: 2 koleka za € 14,62, 2 sliki formata za izkaznice in zapadlo dovoljenje. Vpisovanja na Kmečki zvezi v Trstu, ul Cicerone 8, tel. 040/362941. Ko govorimo o cepljenju, povezujemo to opravilo s sadnim drevjem in trto. Znano je, da je cepljenje prenos žlahtnejšega dela na podlago ali spajanje dveh rastlin. Razlogov, zaradi katerih cepimo rastline, je več. Pri sadnem drevju in trti je glavni namen ohranitev lastnosti matičnega drevesa oziroma trte, s katerega vzamemo cepič. Izbira podlage je pomembna zaradi večje ali manjše sposobnosti prilagajanja tlom, v katerih bo cepljenka rastla. To velja tako za sadno drevje kot za trto. V zadnjih letih pa se vse bolj pojavlja cepljenje zelenjadnic, predvsem plodovk (jaj-čevec, paprika, paradižnik). Razlog za cepljenje pa ni ohranitev sortnih značilnosti, temveč povečanje odpornosti proti najpogostejšim boleznim, ki napadajo plo-dovke v tleh. Parazitske bolezni in škodljivci predstavljajo namreč pri gojenju plo-dovk omejitven dejavnik, ki zaustavlja razvoj vrtnarstva in uspešnost gojenja teh vrst vrtnin. S cepljenjem vrtnin dosežemo boljše zdravstveno stanje posevka ter izkoristek genetskih lastnosti izbrane zelenjad-ne vrste. Proti zmanjšani odpornosti se je pri parazitskih okužbah tal doslej uporabljal poleg razkuževanja tal z vodno paro v rastlinjakih, pretežno kemični način razkuževanja, s pripravkom na osnovi metil-bromida. Uporaba tega sredstva, ki je bilo sicer učinkovito, a škodljivo za okolje, je bila prepovedana leta 2005 z odlokom EU. Ukrep cepljenja spada v integrirano pridelovanje, pri katerem se upošteva povečana potreba po ohranjanju čim boljšega zdravja rastlin in potrošnikov ter ohranjanja kakovosti tal. Kot smo že poudarili, je glavni cilj cepljenja pri vseh vrstah plo-dovk povečati odpornost na talne bolezni. Pri paradižniku, jajčevcu, lubenicah in kumarah je cilj povečati odpornost na fuza-rijsko uvelost (Fusarium oxysporum), pri paradižniku, jajčevcu in kumari pa tudi verticiljsko uvelost (Verticilium albo-atum) ter proti manj razširjenim boleznim kot na primer plutavosti korenin (Byre-nocheta lycopersici) pri paradižniku. Če se ozremo v preteklost, izvemo da segajo začetki cepljenja vrtnin v leto 1920, ko so na Japonskem in v Koreji cepili lubenico na bučo. Jajčevec so prvič cepili v 50-ih letih 20. stoletja na škrlatni jajčevec. Danes je cepljenje najbolj razširjeno na Japonskem (750 milijonov ce-pljenk letno) in v Koreji (450 milijonov ce-pljenk). V Italiji se je uporaba cepljenih sadik v zadnjem desetletju močno povečala. Leta 1998 je znašalo v tej državi njihovo število 6,5 milijonov, v letu 2008 pa že 47 milijonov, pri čemer ima levji delež Sicilija (34 milijonov), kateri sledi Srednja Italija (9,6 miljonov). Severna Italija pa prispeva k tej pridelavi le s skromno polovico milijona. Praksa je dokazala, da je, kar zadeva tehniko cepljenja, možno cepiti na različne načine, in sicer: v zarezo, s spajanjem, s poševnim rezom (pod kotom 45%) ter s prečnim rezom z iglico. Najbolj razširjen pri kumarah, meloni in lubenici je način v zarezo, pri jajčevcu in paradižniku pa cepljenje s poševnim rezom. Cepljenje lahko opravimo ročno ali strojno. Ročno cepimo 100 do 120 ali več sadik na uro, če imamo dovolj prakse, da opravilo poteka hitreje in bolj uspešno. Kar zadeva strojno cepljenje so v Italiji po večletnih poskusih dognali, da je ob sedanji tehnologiji še vedno boljši ročni način. Prednost ročnega cepljenja je predvsem gospodarska, kajti omogoča uporabo za cepljenje skoraj vseh gojenih rastlin. Za strojno cepljenje pa je neuporaben visok odstotek rastlin, ker nimajo vseh značilnosti, potrebnih za avtomatizirano cepljenje, kar močno poveča stroške za pridobivanje cepljenk. Koristen pripomoček pa so stroji, ki premikajo lončke tako s cepljenimi kot necepljenimi rastlinami. Ne glede na relativno visoke pridelovalne stroške cepljenk in tehnične težave, ki spremljajo cepljenje vrtnin, so strokovnjaki mnenja, da se bo razširjenost cepljenja plodovk v svetu povečala, kar potrjujejo podatki zadnjih let o obsegu tega opravila. IZKORISTITI VSAK TOPLEJŠI DAN Kmetijska opravila v mesecu februarju Ferbuar je mesec, ko že marsikaj postorimo, posebno v vinogradu in sadovnjaku, če le ni premrzlo. Izkoristiti moramo vsak toplejši in suh dan. VINOGRAD - V vinogradu v tem mesecu obrezujemo trte. Odstranjujemo predvsem šibke, obolele in nepravilno olesenele mladice. Pazimo, da z obrezovanjem ne premaknemo rodnost predaleč od debla, da ne bi imeli na ta način preveč lesa. Puščati moramo vedno mladice, ki so najbližje deblu. Odrezani les zdravih trt lahko zmeljemo in potrosimo po vinogradu, da nam zemljo obogatijo z organsko snovjo. Če so trte obolele za črno pegavostjo, trtno kapjo ali hiranje, moramo odrezani les obvezno odstraniti iz vinograda ali ga uničiti. Bolne trte moramo obrezovati posebej in škarje skrbno razkužiti, da ne bi bolezen prenesli na zdrave rastline. Trte, ki jih je hudo prizadela kap in ki smo jih v prejšnji sezoni označili, jih sedaj odrežemo 5 - 6 cm nad cepom. Les odstranimo in uničimo, rano pa premažemo s cepil-no smolo. Še enkrat kontroliramo kole in žice. Po končanem obrezovanju trte povežemo. Med vezenjem kontroliramo stare vezi na lesu iz prejšnjih let, da ne bi preveč stiskale les, ki se je medtem odebelil. Med vezenjem trte moramo paziti, da se les ne zlomi, zato to opravilo najraje opravimo ob vlažnejših dneh, ko je les bolj elastičen. V tem času pripravimo zemljo za sajenje novih trt, če pa jih želimo le zamenjati, sedaj pripravimo luknje, sadili pa bomo šele marca. Pred globokim obdelovanjem zemljo gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili ter, če je potrebno, tudi z dobro zrelim hlevskim gnojem. V primeru, da smo že kupili trtne sadike, jih do saditve držimo v vlažnem pesku in v hladnem prostoru. V mesecu februarju lahko vinograd gnojimo s fosforjem in kalijem. Bolj praktična je uporaba mešanih gnojil, ki vsebujejo vse tri glavne elemente: dušik, fosfor in kalij. Po gnojenju po navadi zemljo obdelujemo. Obdelovanje tal moramo opraviti, ko zemlja ni premokra in tudi ne pre-suha. Takrat je delo najlažje, struktura tal ostane rahla in z lahkoto se loči od pluga ali lopate. Možno je, da bomo v tem času imeli prevlažno zemljo, blatna zemlja pa se lepi na orodje. Po obdelovanju postane nepropustna in izgubi strukturo. V takih primerih raje počakamo. KLET - V kleti moramo vino stalno nadzorovati. Preveriti moramo, če ima zadostno količino žvepla in da ni motno. Stalno moramo biti pozorni, da so sodi polni. SADNI VRT - Sadna drevesa gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Odrasle strnjene nasade gnojimo enakomerno po vsej površini. Pri mladem drevju ali tistim, ki raste posamezno, gnojimo le drevesne kolobarje. Pri mladih rastlinah gnojimo celoten kolobar pod krošnjo, pri starejših rastlinah pa gnojimo le pas pod krošnjo in rahlo zunaj nje, saj v bližini debla rastlina nima drobnih koreninic. Na začetku meseca odrežemo cepiče na enoletnih, srednje bujnih in zdravih vejah. Paziti moramo, da so brsti na njih lesni ali mešani. Ker bomo cepili le tik pred brstenjem sadnih dreves, sedaj cepiče postavimo v hladen prostor, najbolje v hladilnik. V drugi polovici februarja začnemo v obrezovanjem. Mlade rastline obrezujemo zelo malo. Rastlino v polni rodnosti srednje obrezujemo, odstranimo odvečne veje in redčimo krošnjo. Starejša je rastlina, bolj jo obrezujemo, da spodbudimo rast in proizvodnjo zelenih delov. Vodoravna veja veliko rodi, vendar je zelo malo bujna. Obratno je z navpično vejo. Najboljše ravnotežje med bujnostjo in rodnostjo ima diagonalna veja in take po navadi pustimo. V glavnem velja pravilo, da bujno krošnjo malo obrezujemo, nebujno in zelo rodno pa dosti. Veje vedno odstranjujemo ali krajšamo ob bazi ali ob kakem brstu. Po odstranitvi veje robove zgladimo z dobro nabrušenim nožem in premažemo s cepilno smolo. Pri pečkarjih je značilno, da imajo kratke rodne vejice, ki lahko rastejo tudi na starejših vejah. Če so slednje pregoste, jih redčimo. Na splošno vej nikoli ne krajšamo, raje redčimo, posebno pri koščičarjih, saj veliko sort rodi na koncu enoletne veje. Pri redčenju enoletnih vej pustimo na breskvi srednje bujne veje, ki so dolge 40 do 60 centimetrov. Pri breskvi moramo pustiti tiste rodne vejice, ki so čim bliže deblu. Majski šopki so tipične kratke rodne vejice marelice, češnje, slive in nektarine. Ker slednje dobro rodijo, jih večinoma pustimo. OLJČNI NASAD - Tudi v oljčnem nasadu sedaj gnojimo, najbolj praktična pa je uporaba mešanih gnojil. Sedaj si lahko nabavimo kole in gnojila, potrebna za sajenje, lahko pa tudi že začnemo s kopanjem sadilnih jam. Pravočasno moramo naročiti sadike oljčnih drevesc, še prej pa moramo dobro pripraviti načrt, katere sorte bomo sadili. V primeru, da bomo v naš nasad vključili tudi to-skanske sorte, ne smemo pozabiti na sorto pendolino, ki je dober opraševalec. ZELENJADNI VRT - Sedaj si lahko pripravimo okviren načrt, kaj bomo spomladi sejali in katera semena ter pripomočke bomo potrebovali. Proti koncu meseca lahko zemljo že okopamo ali fre-ziramo, nakar jo z grabljami skrbno zdrobimo, da je tako pripravljena za sprejem semen. Posebno dobro moramo zdrobiti zemljo, kjer bomo sejali solato, pe-teršilj in druga zelo drobna semena. Pred obdelovanjem zemljo gnojimo s hlevskim gnojem, ki naj bo dobro zrel. Gnojimo tudi s fos-fornimi in kalijevimi gnojili ali pa z mešanimi gnojili, ki vsebujejo manjsi odstotek dušika. Gnoj in gnojila pokopljemo med obdelovanjem. Če je napovedan dež, takoj potem, ko smo jo pripravili, pokrijemo zemljo s plastično folijo, da se ne bi struktura pokvarila. Še vedno pobiramo cvetačo, ohrovt, rdeči radič, motovilec in por. Če razploagamo z ogrevanim rastlinjakom, sedaj lahko sejemo baziliko, paradižnik, papriko, jaj-čevec, zeleno, pa tudi bučke, kumare in glavnato solato. Sejemo v lončke ali v gojitvene večcelične plošče. Za sejanje je najbolje, da uporabljamo namensko zemljo, ki jo kupimo. Proti koncu meseca se-jemo grah, sadimo pa česen in čebulo. V tem času lahko že naročimo semenski krompir. Če razpolagamo s tunelom, ga moramo ob toplem in sončnem vremenu odkriti. Jagodo očistimo starih listov. Lahko ji v tem času postavimo mali tunel, da bomo imeli zgodnejši pridelek. Sedaj lahko tudi pripravimo zemljo za sajenje novih jagod. OKRASNI VRT - Če ni premrzlo, obrezujemo okrasne grmov-nice in drevesa. Tudi za okrasni vrt pripravimo okviren načrt. Pregledamo vaze, ki jih bomo kmalu uporabili za presajanje in jih očistimo. Lahko že kupimo nove vaze, zemljo in vse, kar je za sejanje, sajenje ter presajanje potrebno. Sobne rastline moramo še vedno zelo malo zalivati. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 1. februarja 2009 19 »Imeti bi morali toliko vojakov, kolikor je lepih deklet«, je odgovoril premier na vprašanje novinarjev o predlogu notranjega ministra, da bi po seriji posilstev na ulice poslali vojsko ITALIJA Razmislek k ideologiji »reda in varnosti« Marija Jurič Pahor Premier Silvio Berlusconi s svojimi nepremišljenimi izjavami znova razburja domačo in širšo javnost. Kritiki mu očitajo, da se resnosti naraščajočega spolnega nasilja v Italiji loteva na povsem neprimeren način. Na vprašanje novinarjev o predlogu notranjega ministra, da bi po vrsti brutalnih posilstev na ulice poslali vojake, je odgovoril, da »v vsaki, še tako policijski državi« ni mogoče tovrstna zločinska dejanja preprečiti: »Imeti bi morali toliko vojakov, kolikor je lepih deklet.« Na njegove besede so se ostro odzvali predstavniki levosredinske opozicije, centra in tudi ekstremne desnice. Vodja Demokratske stranke Walter Veltroni je premieru pripisal »pičlo odgovornost in pičlo občutljivost« do žensk, ki so žrtev spolnega nasilja in mu - po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA 26.1.2008 - celo očital, da »postavlja pod vprašaj smisel vojaškega posega«. Podobno je Dario Franceschini, podpredsednik DS in desna roka Veltro-nija, dejal, da Berlusconijeva izjava ni šala, temveč »nesprejemljiva vulgarnost vladnega moža, ki ima dolžnost, da zagotovi svojim državljanom varnost«. Tudi ministrica za enake možnosti v senci Vittoria Franco je bolj ali manj izpostavila to argumentacijo: Berlusconi »pravzaprav sporoča, da če gredo ženske same ven, tvegajo posilstvo ali napad, ker varnosti v drža- vi ni mogoče zagotoviti.« S podobnim nabojem je Berslusconijeve izjave komentirala tudi Ducejeva vnukinja in idejna dedinja Alessandra Mussolini, ki se že vrsto let angažira v kampanjah proti posilstvu: »Dejstvo je, da rabimo tako veliko vojakov, ker je tako veliko odvratnih moških.« V ospredje stopajo glasovi, ki si prizadevajo za vzdrževanje varnosti njenega ali njegovega telesa in lastnine, zapiranje dejanskih ali imaginarnih kriminalcev in posiljevalcev v zapore in zagotavljanje, da na ulicah ni tepcev, perverznežev, beračev, prostitutk in vseh drugih sort dozdevno odurnih in zlonamernih žensk in tujcev. Sem gre prišteti tudi »medijski linč« na ravnateljico Fiorello Benčič, ker je v osnovni šoli v Barkovljah pri Trstu uporabljala lastne nacionalne simbole, ter napade na Rezijanko Lui-gio Negro, ki vključujejo jasno in glasno sporočilo: naj preneha javno nastopati in govoriti o slovenskem izvoru Rezijanov. Ta heterofobni premik v »duhu časa« predstavlja pravo nevarnost: pripravlja namreč teren za možno hegemonijo ideologije, ki dojema ženske, tujce in manjšince kot nevarne nacionalni identiteti, kot glavni vzrok antagonizmov, ki prečijo politično telo. Bizarni spektakel? Ponekod se zazdi, kot da bi bil glavni očitek Berlusconiju prav ta, da postaja Italija zaradi njegovega neodgovornega in bizarnega stila vodenja, ki bi mu v navezavi na Guya Deborda lahko rekli spektakel, dejavnik državne in/ali nacionalne nestabilnosti. Spektakel je integriran in difuzen aparat podob in idej, ki proizvaja in uravnava javni diskurz in mnenje. Ni si ga mogoče zamišljati onstran medijev in umetnosti medijske manipulacije. Kot pravi Debord, v družbi spektakla obstaja le tisto, kar se prikaže, veliki mediji pa se približujejo monopolu nad tistim, kar se prikaže obči javnosti. Pojmovanje denimo, da politiki delujejo kot zvezde in da politične kampanje sledijo oglaševalski logiki - hipoteza, ki se je še pred tridesetimi leti zdela radikalna in škandalozna - je za spektakel značilna in se zdi danes samoumevna. Spektakel uniči vsako kolektivno obliko družbenosti, saj družbene akterje individualizira, hkrati pa vsiljuje novo masovno družbenost, novo uniformnost delovanja in mišljenja. Spektakel politike deluje »kot da bi«: kot da bi medije, vojsko, vlado, transnacionalna podjetja in korporacije itd. zavestno in izrecno usmerjala ena oblast, ena osrednja kontrolna točka, čeprav jih v resnici ne. Družba spektakla vlada z vih-tenjem starodavnega orožja. Hob-bes je že zdavnaj spoznal, da je za učinkovito nadvlado »strast, na ka- tero se lahko zanesemo, strah«. Za Hobbsa strah veže in zagotavlja družbeni red in še danes je strah glavni mehanizem kontrole, ki polni družbo spektakla. Čeprav se zdi, da spektakel deluje skozi željo in užitek (željo po dobrinah, užitek v potrošništvu, blišču lastne slave, spolnosti), pa dejansko deluje skozi komunikacijo strahu, ali bolje, spektakel ustvarja oblike želje in užitka, ki so s strahom intimno povezane. Simptomatično denimo je, da se je Silvio Berlusconi lani ponovno zavihtel na premierski stol prav z obljubo, da bo svojim državljanom zagotovil varnost tako, da se bo odločneje boril proti kriminalu. Že v začetku avgusta je v mesta in na območja, kjer obstaja največja nevarnost kriminalnih dejanj, napotil 3000 vojakov. Zaradi vse številnejših primerov nasilja v državi, predvsem pa posilstev, je 24. januarja 2009 napovedal, da bo število vojakov desetkrat povečal in da bo o tem predhodno govoril še s predsednikom države Giorgiom Napo-litanom. Za varnost Italijanov, še zlasti pa varnost žensk, ki jim grozi realno ali imaginarno posilstvo, naj bi tako čez nekaj časa skrbelo 30.000 vojakov. Pomenljivo je, da nobena država članica EU ni nikoli angažirala toliko vojakov za zagotavljanje reda doma kot Italija (zelo malo pa jih je, ki so jih toliko poslale na misijo v tujino). Makroideologija »reda in varnosti« Nič novega ne bomo ugotovili, če spričo tega zapišemo, da se ta spektakel strahu predstavi kot nekaj neizmerno pozitivnega in da se kot takšen lahko zdi celo nesporen. Čeprav napoved o trideset tisoč vojakov že pomeni militarizacijo mest, je iz zgoraj navedenih citatov vendarle očitno, da hkrati sugerira nek zaupen odnos med državno oblastjo, makroideologijo »reda in varnosti« (vojaki, policija) ter »ljudstvom«. Gre za neke vrste fantazijsko projekcijo, ki se je s pomočjo vztrajno forsiranih medijskih podob napletla v glavi posameznikov in posameznic v povezavi z naraščajočim nasiljem in posilstvi. V tem sklopu je še posebej poučna reakcija levosredinskega kandidata za rimskega župana Frances-ca Rutellija, ki je aprila lanskega leta, potem ko so italijansko prebivalstvo razburila številna posilstva, predlagal uvedbo posebne elektronske zapestnice, s pomočjo katere bi policija ugotovila, kje se nahaja ženska, ki je v nevarnosti. Kot je za rimsko La Repubblico pojasnila njena izumiteljica Loredana Valentino, je (bila) naprava povezana z internetom in prek tega s policijsko postajo, delovala pa naj bi prek frekvenčnega pasu Wi-max. Če bi ženska potrebovala pomoč, bi le pritisnila gumb na zapestnici in policija bi takoj imela podatke, kje je. Nič čudnega, da so se številne ženske čutile ponižane na nivo zobca na zobniku stroja za akumulacijo moči, prepuščene nemoči in oropanosti človeških in naravnih sposobnosti. »Z nami ne morejo ravnati kot s kakšnim psom ali avtomobilom,« je dejala novopečena poslanka desne sredine Barbara Sal-tamartini, ki se je pridružila skupini 30 kolegic, pokritih od glave do tal s črno burko, ki so se pred rimsko železniško postajo La Storta protestno vklenile v verige. Makroideologiji »reda in varnosti« odgovarja drži pasivnega sprejemanja. Pogoj njenega uspeha je družbena amnezija, kolektivna izguba zgodovinskega spomina in ukinjanje mišljenja. Treba se je le prepustiti utripanju podob, spektaklu, simulakru ... pa gre. Tanja Rener pravi, da gre za ideologijo, ki živi v srečnem zakonu z mikroideologijami predsodkov, ki so v dobi globaliza-cije doživeli zelo opazne premike. Klasične predsodkovne govorice, kot so seksizem, rasizem, antisemitizem, v javnem govoru niso več popularne in se jih dozdevno sankcionira. Njihova substanca pa ostaja, zato se ploska kršiteljem in užitkar-sko navija za "carje«, ki »si upajo« ali tudi »moškosti vojaščine« (Susan Brownmiller), ki deluje proti »njim«-ženskam, »tujcem« in vsem tistim, ki »nam« (v tem primeru Italijanom) kradejo »našo« nacionalno substanco. Stare tarče, med njimi Slovenci, tudi v tem primeru niso odpadli, v ospredje pa stopajo nove (ali se obuja stare) tarče, spotoma pa se še kakšno izume: zakoniti, še zlasti pa nezakoniti prišleki, Romi, Romuni, ki jih v Italiji med seboj niti ne ločijo, Afričani, Tunizijci, muslimani, Rezijani, geji, lezbijke ... kaznjenci. Ko je na kocki nacionalna varnost, se lahko na novo preuči in omeji tudi schengenski sporazum, kot je pred nekaj meseci poudarjal tedaj še najverjetnejši bodoči minister za notranje zadeve Roberto Maroni in dodal, da Italija ne more dovoliti, da bi vanjo »prihajali vsi kaznjenci, izpuščeni iz zaporov novih članic EU«. Predlagal je pregon za 20.000 nezakonitih priseljencev, ki so zagrešili enega ali več kaznivih dejanj. Prav te dni pa smo v časopisju brali, da je kot notranji minister namenil za nove ilegalce zgraditi z žico zagrajeno taborišče na otoku Lampedusa, ki leži blizu tunizijske obale in je pristanišče za tisoče čolnov in bark, ki iz Afrike prevažajo obupance . Prav te dni je prišlo na tem otoku do ostrih protestov proti njegovi gradnji, ki so se jim pridružili skoraj vsi tamkajšnji prebivalci. Kot poročajo tiskovne agencije, so zaprta vsa podjetja na otoku. Prav primer Lampedusa pa hkrati razkriva, kako odkrito nasilje proti drugim, drugačnim lahko prehaja v prikrito, manj očitno, »kulti-virano« simbolno nasilje, ki preten-dira po splošni sprejemljivosti in bi jo lahko lahko strnili v oznako "preventive zoper vstaje", kakor jo sugerira nek naslov časopisnega članka, ki se nanaša na dogodke teh dni in se glasi: »Berlusconi z vojsko nad posiljevalce«. In to, bodimo si odkriti, ni več »bersluskonjada«. Že dosti bolj pomirjujoče učinkuje razburjenje v javnosti, ki ga je sprožila odločitev sodišča, ko je enega posiljevalca, premožnega Italijana iz dobre družine, spustila domov, češ da se je pokesal zaradi svojega zločina. Ker ne mine dan, da ne bi na TV dnevniku sporočili kako novico o novem posilstvu, sem si na nekem blogu ogledala seznam posiljevalcev in -naključje? - razbrala: vedno so posiljevalci tujci. Naključje? Novo »kultivirano« nasilje je spolzko in zmuzljivo, težje ga je prijeti in se mu upreti, ker se razleza in duši ne le v soočenju na cesti ali v medijih, pač pa v kotičkih in ljudeh iz vsakdanjega življenja. Pri tem pa se hkrati izraža samo bistvo političnega. Paradoksno - če si drznemo tako reči - je, da skrajnost ali izjemno stanje nista »izjemna«, temveč »banalna«. 20 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / Predstavniki zveze FUEN na novinarski konferenci s predsednikom boce+nske pokrajine Durnwalderjem S FINANČNO DOTACIJO 50.000 EVROV LETNO Južna Tirolska podprla mrežo manjšin za večjezičnost »Za nas je to zelo lepo darilo za rojstni dan. V letu 2009 bo FUEN dopolnil 60 let in danes z veseljem ugotavljamo, da začne delovati naša mreža za večjezičnost in jezikovno različnost.« S temi besedami je Hans Heinrich Hanssen, predsednik zveze evropskih narodnosti FUEN, najstarejše organizacije manjšin v Evropi, ki je bila ustanovljena leta 1949, pozdravil dogovor, ki so ga na januarskem srečanju dosegli s predsednikom bocenske pokrajine Luisom Durnwal-derjem. FUEN je s še petimi partnerskimi organizacijami ustanovil Mrežo za več-jezičnost in jezikovno različnost, ki bo delovala tri leta in bo pri delovanju podprta od Evropske komisije, ki ja v ta namen nakazala 500.000 evrov, sedaj pa je dežela Tridentinska - Južna Tirolska sklenila, da bo pobudo sofinancirala s 50.000 evri letno. Mrežo so v Bocnu predstavili ob prisotnosti predsedniuka dežele in bo-censke pokrajine Luisa Durnwalderja, prisotni pa so bili še pštevilni drugi predstavniki, med temi predsednik Evropske akademije Werner Stuffleser, pospre-desnica FUEN iz Južne Tirolske Martha Stocker ter drugi člani vodstva FUEN in mladinske manjšinske orh+gsanizacije YEN. Predsednik Durnwalder je svoj nagovor začel z besedami, da so v Evropi zaščitene ogrožene rastline in živali. »Enako se mora zgoditi z ljudmi glede na njihovo identiteto in kulturo,« je poudaril in nadaljeval: »V Evropi moramo narediti vse, kar je v naši moči, za ohranitev kulturne in jezikovne različnosti. Če tega ne naredimo, bo izginil pomemben del našega kulturnega izročila. FUEN je z 84 članicami iz 34 držav pomemben partner v prizadevanjih za ohranitev tega izročila. Na Južnem Tirolskem smo vceseli, da lahko prispevamo k raznolikosti v Evropi s tem, da podpremo to pomembno pobudi,« je če dejal predsednik bocenske pokrajine. Evropska akademija v Bocnu (EU-RAC) je prevzela koordinacijo nove mreže in v njej sodeluje kot znanstveni partner. Poleg Evropske akademije so partnerji v projektu še nemško govoreča skupnost v Belgiji, nemška in danska manjšina ob meji med Nemčijo in Dansko, zasebna izobraževalna ustanova Hojskolen Oestersoen iz Danske, mladinska organizacija YEN in Narodni svet koroških Slovencev. »Na Južnem Tiroslkem se lahko na lastne oči prepričamo, da večjezičnost ni izmišljotina, pa tudi da to ne pomeni samo angleščine in še enega velikega jezika; v kopici manjšinskih in regionalnih jezikov je namreč zelo velik potencial. Hvaležni smo Južni Tirolski in njenemu predsedniku za podporo, ki jo je zago- STRASBOURG - Hrvaški šolski sistem pod drobnogledom Evropsko sodišče bo preverjalo primernost posebnih razredov za Rome tovil nastajajoči mreži,« je dejal predsednik FUEN Hans Heinrich Hansen. Glavne naloge novo nastajajoče mreže je obrazložila voditeljica sekretariata FUEN v Flensburgu ob dansko-nemški meji Susan Schenk. Mreža v v glavnem delovala na območju nekaterih evroipskih dvojezičnih oziroma večjezičnih regij, v katerih so prisotne narodne oziroma jezikovne manjšine. »Boriti se moramo propti enojezičnosti. Naši partnerji in podporniki nas bodo sodili po tem, kako bomo lahko dejansko prispevali k obstoju in razvoju majhnbih in zelo majhnih jezikovnih skupnosti v Evropi,« je dejala. Evropsko sodišče za človekove pravice je sklenilo, da bo vzelo v pretres vprašanje diskriminacije romskih otrok na Hrvaškem, ki so jih tamkajšnje oblasti namestile v ločene šole. Primer je prvič predložil Evropski center za pravice Romov skupno s hrvaško sekcijo organizacije Helsinki monitor na zahtevo starčev štirinajstih romskih otrok. Vsi ti otroci so v tistem času obiskovali posebne šole oziroma razrede, ki so bili namenjeni samo Romom. 8. avgusta lanskega leta je Evropsko sodišče v prvem branju razsodilo v prid staršem glede dolžine postopka na Hrvaškem, ni pa ocenilo, da je šlo pri odpiranju posebnih razredov za Rome za kršitev človekovih pravic. Proti temu so se pritožili predstavniki sataršev prizadetih otrok. V pritožbi so poudarili, da gre za tipičen primer rasne segregacije oziroma diskriminacije glede na raso ali etn-bični pripadnost, opozarjalim pa so tudi na izrazito protiromska čustva večinske skupnosti in na pomanjkanje volje hrvaških oblasti, da odpravijo to krivično in protizakonito ravnanje. Poleg tega je v pritožbi zapisano, da so bili otroci v posebnih šolah deležni učnih programov, ki so bili po zastavljenih ciljih in po vsebini bistveno manjši od programov v rednih hrvaških šolah ter da niso dosegali ravni šolanja, ki jo je določala zakonodaja, kar zdrugimi bersedami pomeni, da so bili romski otroci deležni vzgoje nižje ravni. Podatki, ki so jih posredovale hrvaške šolske oblasti, so potrdili to dejstvo. Pomembno je tudi dejstvo, da so v nekaterih skupnostih v posebne razrede poslali več kot 80 odstotkov romskih otrok. Odvetnica Lovorka Kušan, ki zastopa družine teh otrok, je v zvezi s tem zadržanjem dejala: »V času, ko se Hrvaška poteguje za članstvo v Evropski uniji, bi bilo pomembno, da začne Evropsko sodišče za človekove pravice obravnavati primer protizza-konite diskriminacije romskih otrok. Nobene strpnosti ne bote biti, ko gre za zapiranje otrok v posebne razrede, pa naj se to dogaja na Hrvaškem ali kjerkoli drugje v Evropi.« Svetovalka Evropskega centra za pravice Romov iz Budimpešte, ki je pripravil gradivo za tožbo na Evropskem sodišču, Andi Dobruši, pa je rekla, da ima sodišče sedaj novo priložnost, da poj-kasni svoja stališča glede edakoprav-nosti in integracije v izobraževanju. IRSKA - Zaradi pomanjkanja sredstev Irski dnevnik La Nua dokončno prenehal izhajati La Nua, edini dnevnik v irskem jeziku je dokončno prenehal izhajati in osem ljudi je izgubilo službo. La Nua (Novi dan), ki so ga izdajali v Zahodnem Belfastu na Severnem Irskem, je izhajal še dvajset dni potem, ko za izhajanje ni bilo več sredstev, v upanju, da bi, kot je pojasnil glavni urednik Mair-tin O Muilleoir, oblasti spremenile svojo odločitev, a zaman. Foras na Gaeilige, medvladna organizacija za razvoj irskega jezika, ki je doslej financirala dnevnik, je ocenila, da je bilo bralcev premalo in je bila prodaja prenizka. To odločitev je O Muilleoir zelo kritično ocenil. Dejal je: »V času, ko se v Zahodnem Belfastru uveljavlja irsko govoreči predel je odločitev o zaprtju dnevnika nerazumljiva in popolnoma zgrešena.« La Nua je začel izhajati leta 1984, takrat še kot tednik, z namenom, da utrdi rabo irščine med ljudmi, ki so v čedalje večjem jezuiku kazali zanimanje za ta jezik. Foras na Gaeilige je sedaj objavil razpis za izdaranje tednika, ki bi imel tudi lastno spletno stran. V ta namen so določili 400,000 evrov letno. Pri tej organizaciji zagotavljajo, da je bil trg za dnevnik premajhen in ni bilo nobenih izgledov, da bi se v prihodnje prodaja povečala. Mairtin O Muilleoir je to odločitev tako komentiral: »Potrebujemo dnevni novinarski servis v irskem jeziku. Glede na veliko oživitev irščine v naših krajih nimam dvomov, da se bodo sanje o irskem dnevniku ponovno uresničile v bližnji prihodnosti. Evropsko sodišče je sklenilo, da bo višji svet primer obravnaval na zasedanju 1. aprila 2009. Ob tem primeru so zanimive še zlasti nekatere utemeljitve, s katerimi so hrvaške oblasti podprle scoje odločitve. Takjo so na primer navedli, da izvenšolske dejavnosti potekajo skupaj in da pri teh dejavnostih ni delitve med romskimi in hravščimi učenci. V prizivu pa piše, da to ne drži in da »ni bilo nikoli nobenih izvenšol-skih dejavnosti za otroke, katerih starši so vložili pritožbo »v nobeni rasno ali etnično mešani skupini« kar sicer jasno izhaja tudi iz dejstva, da v prejšnjih stopnjah postopka, ki se je odvijal pred hrvaškimi oblastmi, nihče teh dejavnosti ni omenjal. Sicer pa, dodajajo, tudi če bi do mešanih iz-venšolskih dejavnosti res prišlo, slednje ne bi mogle biti nadomestilo za redni pouk. Druga navedba zadeva trditev, da romski otroci slabo obvladajo hrvaščino in so zato zanje potrebni posebni razredi. To je bil po oceni hrvaških oblasti eden najpomembnejših razlogov, zaradi katerih so bili ustanovljeni posebni razredi. Še več: oblasti zagotavljajo, da soi bili posebni razredi ustanovljeni prav zaradi slabega znanja hrvaščine in naj ne bi šlo za etnično segregacijo. V prirtožbi pa starši otrok opozardafo, da ocene, ki so jih ti otroci prejeli v prtedmetih, ki temeljijo na znanju hrvaščine, te teze sploh ne potrjujejo. Tako so v posebne razrede poslali nekatere otroke, ki so imeli v hrvaščini oceno štiri (v ocenjevanju od 1 do 5), veliko pa jih je imelo oceno 3. Trditi, da do te otroke poslali v posebne razrede zaradi slabega znanja hrvaškega jezika, je torej neutemeljeno. V zvezi s tem je v pritožbi opisan primer otroka, ki so ga testirali pred začetkom pouka in ki je od skupaj 97 vprašanj pravilno odgovoril samo na 8 vprašanj. Ocenili so, da hrvaščine praktično ne pozna. Po dveh letih osnovne šole je bil sprejet v drugo stopnjo z oceno 3 (od skupnih 5), kar bi bilo dejansko nemogoče, če zares ne bi poznal jezika dve leti prej. To pomeni, da je bil vstopni test zgrešen, ali pa, da se je dve leti zelo pridno učil, česar pa iz ocene učiteljev, ki so zapisali, da je fant zelo površen, ne izhaja. Kakorkoli že, s tako oceno bi ga morali zopet poslati v redno šolo, skupaj s hrvaškimi učenci, to pa se ni zgodilo. Isto je veljalo za druge otroke, ki so morali kljub visokim ocenam ostati v posebnih razredih. Med razlogi za pritožbo predstavniki staršev tudi navajajo, da ne obstajajo ustrezni postopki testiranja in preverjanja, ki bi učiteljem omogočili, da ugotovijo dejansko pripravljenost posameznih učencev za obiskovanje rednega pouka, namesto da bi jih pošiljali v posebne razrede. Hrvaška vlada o tem nikoli ni posredovala ustreznih podatkov glede testov, na osnovi katerih so za učence odločili, da jih bodo poslali v razrede samo za romske otroke. Ob koncu velja pripomniti, da primer, kot vselej pred Evropskim sodiščem, zadeva skupino posameznikov v dveh šolah na Hrvaškem; ne gre torej za postopek proti celotnemu hrvaškemu šolskemu sistemu, ampak za preverjanje, ali se nekateri specifični primeri lahko obravnavajo kot kršitev človekovih pravic. KULTURNI Št. 141 -u IM. Nedelja, 1. februarja 2009 Prešerno skupaj ... v prvem petletju! Pobuda vzhodnokraških društev »Prešerno skupaj« praznuje letos mali jubilej, prvo petletje prijaznega in razsvetljenega sodelovanja nekaterih društev, ki se vsako leto povezujejo ob prazniku slovenske kulture. Zamisel je omogočila vsakemu društvu, da je ohranil samostojnost, a v okviru enotnega sklopa prireditev, ki omogoča boljšo koordinacijo z manjšimi stroški in zanimivejšimi ponudbami. Krepitev dialoga in sodelovanja med društvi ni ostala v tem primeru na nivoju lepih besed; uresničitvi priporočljivega napredka na tem področju je botrovala delavnica, ki jo je Zveza slovenskih kulturnih društev priredila leta 2004 v Gorici. Udeleženci so v tem okviru razmišljali o tradiciji in inovaciji v društvenem delovanju in so našli pravo ravnovesje med navezanostjo vsakega društva na svoje tradicije in inovativnim pristopom k skupnemu, kulturnemu in finančnemu snovanju. Nastala je tako ena redkih oblik širšega sodelovanja med društvi na teritoriju. Predsedniki se vsako leto sestajajo, izmenjujejo mnenja in predloge in s pretokom informacij omogočajo izvirnost in raznolikost programa ter se izognejo sovpadanju dogodkov. Ob posameznih prireditvah je združenje društev vsako leto producent ali organizator večjega dogodka ob Dnevu slovenske kulture, po katerem sta nastala na primer cd Andrejke Možina »Glej, ljubezen« in dvd lepljenke v režiji Olge Lupinc »Čez morje...čez morje...«. »Vsaka vas ima svoj glas« pa je bila prireditev, ki je osvetlila aspekte zaklada krajevne, narečne kulture. V duhu povezave z drugimi, manjšinskimi stvarnostmi, so lani gostovali ustvarjalci iz Koroške, letošnji, osrednji spored pa bodo oblikovali gostje iz Slovenije in sicer družinsko gledališče Kolenc s spletom Prešernovih pesmi »S Prešernom prešerni«, v katerem se mlada zaljubljenca spoznavata ob verzih našega največjega pesnika. 16. februarja dopoldne pa bo na vrsti še lutkovna matineja za otroke s predstavo»Travnik čarobne lepote« otroškega gledališča Potujoča hišica s Ptuja, ki pripoveduje zgodbo o prijateljstvu, plemenitosti srca in o tem, kako zelo pomembno je zaupati vase. Za izvedbo vseh projektov je združenim društvom ob strani z vsakoletno podporo Zadružna kraška banka, ob prisotnosti Zveze slovenskih kulturnih društev in letos še s pomočjo društvene gostilne na Opčinah. Vse je pripravljeno za novo izvedbo niza Prešernovih proslav. Zgledno, lepo in veselo sodelovanje vzhod-nokraških društev je že postalo prijetna navada. t t agenda - agenda - agenda - agenda 15. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Ilirska Bistrica - Dom na Vidmu, 1.2.2009 ob 17. uri Pihalni orkester Divača Godbeno društvo "Viktor Parma" Trebče Pihalni orkester Ilirska Bistrica Hrpelje - Dom kulture, 7.2.2009 ob 20. uri Pihalni orkester Breg Godbeno društvo Nabrežina Brkinska godba 2000 Tržič - Občinsko gledališče, 28.2.2009 ob 20. uri Kraška pihalna godba Sežana Pihalni orkester Kras - Doberdob Pihalni orkester Ricmanje COROVIVO Združenje pevskih zborov FJK U.S.C.I. vabi pevske zbore, da se prijavijo na 12. revijo Corovivo, ki se bo odvijala 25. oktobra 2009 v Pordenonu. Rok prijave zapade 15. junija 2009. Razpis in ostale informacije nudi ZSKD. 4. NATEČAJ ZA ZBOROVSKE SKLADBE ZA NAGRADO IGNACIJ OTA Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. Natečaj za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota. Razpis je na razpolago na sedežih ZSKD ali na spletni strani www.zskd.eu ZA MALE PIHALNE ORKESTRE/GODBE Izšel je razpis za srečanje malih orkestrov - državno predtekmovanje najboljšega malega orkestra Slovenije (z maksimalno 12 nastopajočimi člani) za Guco 2009. Srečanje bo 4. julija 2009 v Dravogradu. Rok prijave zapade 15. maja 2009. Ostale informacije nudi ZSKD. ZANIMIVO ZA MLADINSKE ZBORE Alpe Adria cantat, mednarodni teden zborovskega petja se bo odvijal od 30. avgusta do 6. septembra 2009. Vršile se bodo delavnice za pevce in dirigente. Rok prijave zapade 31.5.2009. ZANIMIVO ZA DEKLIŠKE IN ŽENSKE ZBORE JSKD razpisuje 46. republiški zborovski seminar vokalne zabavne glasbe za dekliške in ženske zbore. Delavnice bodo potekale v Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani 6., 7. in 8. februarja 2009. Rok prijave zapade 30. januarja 2009. POZOR PEVCI IN DIRIGENTI! Feniarco razpisuje 5. evropsko akademijo za pevce in dirigente, ki se bo odvijala v Fanu (Pu) od 6. do 13. septembra 2009. Rok prijave zapade 31.5.2009. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org SKD KRAŠKI DOM - REPEN Na Colu bomo tokrat praznovali Dan kulture s predstavitvijo celovečernega dokumentarnega filma v režiji Jurija Grudna »Bil sem zraven«, to je portret fotoreporterja Edija Šelhausa. Ko-produkcija RTV Slovenija, Ars media in Kinoatelje Gorica se nam je zdela zanimiva izbira in upamo, da bo všeč tudi obiskovalcem tega večera. SKD KRASNO POLJE - GROČANA Skupnemu projektu Prešerno skupaj smo se pridružili leta 2007, ko smo obnovili odbor. V teh letih smo tematsko uokvirili Prešernove proslave s fo-kusom na Istro, Breg in letos na Brkine. Sodeloval bo moški zbor Hrpelje-Kozina in prireditev bo podprla občina Dolina, ki spodbuja tovrstne pobude v duhu spoznavanja čezmejnih sosedov. SKD SKALA/ SKD SLOVAN -PADRIČE/ GROPADA V Padričah in v Gropadi smo si zamislili gledališko naravnano predstavo. Povabili smo namreč dramsko skupino SKD Slovenec iz Boršta in Za-brežca z novo veseloigro v narečju »Ku je pršla Alma«, ki je doživela pred kratkim premiero v domačem prostoru. SKD PRIMOREC - TREBČE Naša proslava bo nastala iz razpisa, ki je namenjen domačim ustvarjalcem. Povabili smo vse, ki se ukvarjajo z obrtništvom ali imajo kakšno posebno sposobnost, naj oblikujejo večer s svojimi izdelki ali z drugimi zvrstmi umetniškega izražanja. Verjetno ne poznamo vseh kreativcev iz našega okolja, zato bi jih želeli evidentirati s sto pobudo. SKD LIPA - BAZOVICA Dan slovenske kulture bomo počastili s prijetnim pevskim večerom, ki bo nosil naslov »Koncert narodnih in ljubezenskih pesmi«. Ljubezen bo seveda naša vezna nit, saj bo proslava potekala prav na Valentinovo. Vsebine so zaenkrat še skrivnost. SKD TABOR - OPČINE Na Opčinah se bo odvijala letošnja, osrednja proslava, ki nosi igriv naslov »S Prešernom prešerni« in je produkcija Družinskega gledališča Kolenc iz Vač na Dolenjskem. Prešerno skupaj 2009 Sobota, 7. februarja 2009 ob 19.30, v Kulturnem domu na Colu dokumentarni film EDI ŠELHAUS -BIL SEM ZRAVEN Režija Jurij Gruden Nedelja, 8. februarja 2009 ob 17.00, v Srenjski hiši v Gročani KULTURNI UTRINKI IZ BRKINOV Četrtek, 12. februarja 2009 ob 20.00, v Zadružnem domu Skala v Gropadi GOSTOVANJE DRAMSKE SKUPINE SKD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA Z VESELOIGRO KU JE PRŠLA ALMA... Petek, 13. februarja 2009 ob 20.00, Hiška u'd Ljenčkice v Trebčah VEČER DOMAČIH USTVARJALCEV V petek, 14. februarja 2009 ob 20.30, v Bazovskem domu v Bazovici Koncert narodnih in ljubezenskih pesmi V nedeljo, 15. februarja 2009 ob 17.00, v Prosvetnem domu na Opčinah OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA DRUŠTEV VZHODNEGA KRASA PREŠERNO SKUPAJ..... s predstavo S PREŠERNOM PREŠERNI v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc iz Vač na Dolenjskem V ponedeljek, 16. februarja 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE v izvedbi Otroškega gledališča POTUJOČA HIŠICA s Ptuja glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 2/III ..•in čujem te; klavir igra... POSVEČENO STOTI OBLETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU Scenarij: Tatjana Rojc Izvirna glasba: Aleksander Ipavec Video: Antonio Giacomin Režiser: Gregor Geč Nastopajo: Igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar Mešani pevski zbor Jacobus Gallus-vodi Marko Sancin Harmonikarski orkester šole Gm Špeter- vodi Aleksander Ipavec Trio harmonik Godalni kvartet Glasbene matice Harfistka Tadeja Kralj Sodelujejo: Violinist Žarko Hrvatič (samo v Čedadu) Kitarist Marko Feri (v Trstu in v Gorici) Otroški pevski zbor Glasbene matice in dvojezične šole iz Špetra "Mali lujerji" (samo v Čedadu) ORGANIZATORJI: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno gospodarska zveza, Slovenska prosveta, Slovensko stalno gledališče, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Slovenski raziskovalni inštitut, Narodna in študijska knjižnica, SCGV Emil Komel, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž in Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji TATJANA ROJC Odmev klavirja Odmev klavirja, na katerem vadijo gojenci podružnice Glasbene matice v Nabrežini. Odmev klavirja na koncertih Glasbene matice v Kulturnem domu. Odmev klavirja doma, stalno in nenehno, vse do danes. Kakor da bi nevidne roke s svojim izmenjavanjem prstov na črnobelih tipkah in udarjanje kladivc ob strune spremljalo neko stalno nastajanje in prenavljanje. Moje reminiscence lahko gredo samo v to smer. Klavir kakor neslutena in hotena pričujočnost torej. Evokacija. In obenem prehajanje in presna-vljanje: če pomislim na Glasbeno matico, se najprej spomnim svojih let pri zboru Kraški slavček, kjer smo prepevali otroci celotne devinsko-nabrežinske občine pod mentorstvom profesorjev Er-minija Ambrozeta in -za njim najdlje -Sergija Radoviča. Spominjam se glasbenih produkcij in vaj na klavirju. In veselja. Glasbena matica je bila neka samo po sebi umevna prisotnost: v njenih podružnicah je brenčalo ogromno število čebel, samo od časa do časa se je iz le-teh rojevala matica, ki je znala sama zase presnavljati navadni cvetni prah v posebno žlahten med in, morda, ustvarjati svoj samostojni roj. Grb Narodnega doma v Trstu, kjer je imela Glasbena matica svoj sedež, sestavlja letnica 1904, datum njegovega odprtja, vanj pa so vklesane čebele. Beseda MATICA ponazarja bistveno enoto, ki ima osrednji položaj in od katere so odvisne druge enote. Z isto besedo pa označujemo tudi razvite čebele, ki sestavljajo panj: in čebele so prisotne tudi v simbolu prve slovenske kulturne matice, Academie Operosorum, ki je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1693, pa tudi kot simbol romantičnega Čopovega in Prešernovega zbornika Krajnske Čbelice. Glasbena matica v Trstu se rojeva pred sto leti, v trenutku največjega ekonomskega in kulturnega vzpona slovenskega meščanstva, ki si je s Fabiani-jevim projektom Narodnega doma in z grbom, ki je danes simbolni znak Slovenskega stalnega gledališča, postavila v samem središču Trsta imponenten dokaz svoje prisotnosti. Požig Narodnega doma leta 1920 prav zaradi tega dobiva mitično KJE IN KDAJ V nedeljo, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu V torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu V četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici lirični piano Pobožal bi te po tvojih laseh, poljubil bi te na tvoje oči, a oboje mi brani tvoj mladi smeh, tvoj mladi smeh, ki kot veter šumi. In zopet grem svojo svetlo pot; in čujem te; klavir igra; svetlo, jasno je mirno nebo, svetal oblak je vrh neba. (S. Kosovel) Letošnja, osrednja Prešernova proslava bo obenem počastitev stoletnice Glasbene matice. Katera sporočila bodo prevladovala v vašem snovanju in doživljanju te dvojne odgovornosti? Povezava dneva slovenske kulture z imenom Franceta Prešerna je lepa in pomenljiva, ampak prvi podatek, ki ga lahko razkrijemo o letošnji proslavi je, da ne bo nič »prešernovega«. Za počastitev tega praznika imamo namreč na voljo tudi veliko drugih umetnikov, ki nam s svojim delom nudijo način, da posredujemo vse, kar želimo povedati. Žal je prišlo zelo pozno do sodelovanja z organizatorji, zato mora delo potekati v zelo hitrem ritmu in že pripravljam vse nastopajoče na še posebej stresne, zadnje dneve intenzivnih vaj. Tudi dejstvo, da se bo dogodek odvijal trikrat na treh različnih odrih, je vezano na zapletene tehnične in organizacijske zahteve. Mislim, da je odgovornost prirejanja osrednje prireditve ob prazniku slovenske kulture vedno in v vsakem primeru velika odgovornost. Letos bo nekaj posebnega, ker bo poverjena Glasbeni matici in torej glasbeni kulturi. Bo počastitev stoletnice, a ne samo to. Potekalo bo na vzporednih in povezanih nivojih koncerta in govorjene-igrane besede. Ob tem bo Antonio Gia-comin opremil celoto z videoprojekcija- Kako ste povezali dvojno naravo vsebin in posvetila? Teksti bolj ali manj neposredno predstavljajo zgodovinski prerez stoletnega delovanja Glasbene matice in jih bomo skušali posredovati na ne-suhoparen način. Vse točke tvorijo kompaktno celoto, čeprav je vsaka zase na nek način »solo«. Ena izmed rdečih niti stoletnice je Čas; to je pojem, ki povezuje celotni večer. Teksti, glasba in poezije so razpete v stoletnem razmahu. Na pesniškem področju bo celotna proslava oz. dogodek potekala v duhu Srečka Kosovela in njegovega časa, ki je tudi čas ustanovitve Glasbene matice. Pristop bo moderen, saj so njegove pesmi večne in presenetljivo aktualne še danes. Kako sta sodelovala z avtorico scenarija Tatjano Rojc? Zelo sem vesel tega sodelovanja, ker sva se takoj sporazumela na več nivojih. Tatjana Rojc poglobljeno pozna teritorij, njegovo zgodovino in literaturo. Skupaj sva izbrala kot glavno nit-čas, ker morava nujno izpostaviti pomembne osebnosti in zgodovino. Prepričan sem, da je posebno primerna izbira Kosovelovih pesmi, ki govorijo o glasbi, kot tudi pisma Kar-mele Kosovel, ko piše o ustvarjalcih, ki so delali na Glasbeni matici. Scenarij sem skušal postavit na oder na zanimiv način in sem si pri tem pomagal z asociacijami, ki povezujejo zgodovino, glasbo in čas. Lahko razkrijem, da bo metronom eden od glavnih igralcev. Kako, bodo bralci izvedeli na dan proslave. Kot zanimivost lahko dodam tudi, da kljub naslovu ».. .in čujem te; klavir igra;...«, ne bo klavirja na odru, čeprav bo vsekakor prisoten... Dogodek bosta povezovala dva profesionalna igralca, Danijel Malalan in Maja Gal Štromar. Ker bodo glasbene točke virtuozne, sem prav tako predvidel in zahteval vir-tuoznost v podajanju besedil. Podajati podatke o zgodovini Glasbene matice in poezije Kosovela na zanimiv in primeren način in opraviti vse to v koordinaciji z me-tronomi na odru ni lahko. Obenem se mi zdi, da je lahko zanimivo, da povabimo k sodelovanju nove obraze. Ob Danijelu, ki je tu doma in ga publika dobro pozna, sem zato želel, da bi ljudje boljše spoznali tudi filmsko in gledališko igralko, pesnico, prevajalko, pisateljico, ki razpolaga s širokim ekspresivnim diapazonom. valenco: z njegovim uničenjem je bilo mišljeno uničenje gospodarke moči, kulturnih dosežkov, zavesti ljudi, ki so se prepoznavali v vsem tem. V to tragedijo je vpletena tudi usoda Glasbene matice. Ko pomislim na to zgodbo, pomislim na skladatelja Ubalda Vrabca, in za njim na maestra Oskarja Kjudra, na žlahtne Primorce, ki so ob ustanovitvi, v medvojnem in povojnem obdobju ustvarjali glasbo in vzgajali glasbenike.Scenarij s pomenljivim Kosovelovim naslovom je nastajal na osnovi teh reminiscenc in vendar tudi v zavesti, da posvečamo osrednji slovenski kulturni praznik stoti obletnici ustanovitve kulturne ustanove, ki nas ob gledališču z visoko kvalificiranimi profesionalci poklicno in kulturno predstavlja v Italiji, Sloveniji in drugod ter udejanja pedagoški, umetnostni, kulturni, politični značaj svoje pomembnosti v najžlahtnejši akcepciji. Od ustanovitve dalje so bili njeni prehodi zelo zapleteni, predvsem zaradi zgodovinskih zapletov in razpletov, ki so močno zaznamovali njeno voljo in moč. Danes so samostojni roji, ki izhajajo iz primarne tržaške matrice, prisotni povsod v Italiji, kjer živimo Slovenci. Zato se scenarij odvija večplastno in vpleta imagi-nacijo, zvok, poezijo, glasbo, pripoved, spomine, namenskosti, težave, prehode in odhode. Kar pa vodi v končno prepričanje, da je, kljub vsemu in kljub razmaku, ki loči pojem sedanosti od pojma večnosti, življenje Glasbene matice - če naj povem s Kosovelom -gotovo "slovensko, sodobno, evropsko in večno". ALEKSANDER IPAVEC Tri nove skladbe za glasbeno matico LIRIČNI PIANO Za mešani zbor Tekst: Srečko Kosovel V skladu z naslovom in vsebino je zelo lirična skladba, ki raziskuje vtise in vsebine Kosovelove poezije. Med vrsticami je razvidno, da ne gre za sentimentalni ali ljubezenski utrinek, temveč za občutek nedosegljivosti neke želje. Poezijo sem prebral večkrat, da bi doumel podtekst in ga posredoval z značajem skladbe. Oblaki pokrivajo nebo in čeprav so svetli, predstavljajo oviro pogledu v neskončnost. Pesnik piše »in ču-jem te«, se pravi, da ne vidi in se ne dotakne vira tega zvoka. Sem se zamislil v vsebine in sem napisal spevno skladbo, v kateri se melodija skoraj neslute-no premika tudi izven meja tonalnosti. Prvič sem pisal za zborovsko zasedbo, zboru Gallus na kožo. PIŠKICE Priredba za harmonikarski orkester in zbor Hecna skladba je nastala za harmonikarski orkester iz Špetra in je zrcalo mojih izkušenj kot dirigent te skupine. Moji učenci niso bele muhe; mislim, da se pri vseh večjih skupinah mladih glasbenikov ali pevcev dogaja isto in sicer, da se med vajo težko zberejo. V skladbi občutiš tisti hrup v ritmičnih posebnostih, v stalnem pogonu, ki oponaša njihov klepet, vzklike, živahnost, igri- let delovnih čebel. Tempo se stalno me-njuje in glasbila ustvarjajo med sabo igrive povezave. Ritmika zgleda nekoliko »balkanska«, a v resnici ne izhaja iz tega področja. Zamislil sem si vezni motiv, ki je lahko uporaben v podporo strukturi proslave in nosi v sebi otroško vost. Učenci so na začetku kot ptičice, njihovo »žvrgolenje« se začne brez dirigiranja, kot v uvodu skladbe. Tokrat bo sodeloval tudi zbor z govorjenim tekstom. V pripravi je tudi inačica za zbor, ki poje, in harmonikarski orkester. LEITMOTIV Harmonikarski trio Godalni kvartet Harmonika solo Režiser Gregor Geč je namignil, da bi »matico« lahko povezali s čebelami in da bi se tudi vezna tema proslave lahko vrtela okrog te sugestije. Pomislil sem, da bi bilo banalno uporabiti že obstoječi motiv »čmrljevega leta«, zato sem ustvaril čisto novo glasbo in si jo zamislil z dinamičnim značajem, kot je rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 1. 2. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Ob letošnjem kulturnem prazniku Kultura množice Živimo v času, ki je večno projiciran v bodočnost. Vsi razmišljamo o lepši prihodnosti, o (ne še tako) bližnjih počitnicah ter še o čim. Prazniki dandanes niso praznovanja, ampak »eventi« (z angleško izgovarjavo, please!). Kaj pa ločuje sedanje »even-te« od praznovanj in veselic, s katerimi so se pravzaprav veselili naši predniki? Na prvi pogled gre za slične trenutke druženja, saj je neizpodbitno, da je človek družabno bitje. Druženje je za človeka potrebno in nujno, saj se prav v stiku z drugim lahko bolje spozna in definira. Praznovanja so nekakšna vez sedanjosti s preteklostjo, saj se ob določenih priložnostih ljudje radi poudarimo tudi zunanje znake neke nevidne skupinske pripadnosti. Morda primerjava ni najbolj primerna, ampak vsakdo ima živo pred sabo kako zgleda nogometni štadion, ko stopi domača enajsterica na igrišče. Zastave in šali se visoko dvignejo v nebo, na tribunah pa zadoni-jo navijaške himne.... Dokler gre za bodrilne pesmi, ki so usmerjene le lastnim igralcem je celo najbolj vroča nogometna tekma »kulturni« dogodek, žal pa se zlasti na naših igriščih kmalu petje spremeni v kolektivni pretep. . Vzgajati množice k kulturi in kulturnemu vedenju pa je nadvse naporna stvar! Ne gre samo za razumevanje pravil igre ali javnega nastopanja in vedenja, ampak tudi za učenje o sebi in torej, posledično, o odnosu do drugačnega. V preteklosti je bila kultura stvar družbe in družine. V današnjem času, ki hiti svojo pot naprej, pa je posredovanje le-te večkrat delegirana »zunanjim« dejavnikom, ki naj bi se poklicno ukvarjali s tem. Sicer pa, tako kot v preteklosti, je kultura pojem, ki zadeva vsakega posameznika. Samo tako je lahko tudi kulturni praznik lahko praznik vseh in ne le tistih, ki se s kulturo na ta ali oni način pač »morajo« ukvarjati. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it trst Lepo in razveseljivo je, da bomo Slovenci videmske, goriške in tržaške pokrajine vsi skupaj praznovali Dan slovenske kulture, in sicer v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v čedajskem gledališču Ristori. Praznovanje bo potekalo v znamenju 100-le-tnice ustanovitve Glasbene matice, zaslužne ustanove, ki skrbi za širjenje glasbene kulture med Slovenci v Italiji. Glasbena matica deluje že več kot 30 let tudi v videm-ski pokrajini (v Špetru in Kanalski dolini), v zadnjih mesecih je začela tečaje v Terski dolini, v kratkem pa še v Karnijski dolini. V Benečiji je Glasbena matica v teh letih pognala globoke korenine in obrodila lepe sadove. Naj omenimo le Harmoni-kaški ansambel, ki ga vodi Aleksander Ipa-vec, ki je v zadnjih letih prejel številna prestižna priznanja in nagrade v Italiji in drugih evropskih državah. Orkester sestavljajo mladi harmonikarji, ki so se »zaljubili« v to glasbilo prav v špeterski Glasbeni šoli. Naj omenim na tem mestu tudi otroški pevski zbor »Mali lujerji«, ki ga vodi Davide Clodig. Zbor redno nastopa na raznih kulturnih prireditvah in zborovskih revijah. Harmonikaški ansambel in Mali lu-jerji bodo med protagonisti Dneva slovenske kulture v Čedadu skupaj z drugimi skupinami: mešani pevski zbor Jacobus Gallus, otroški pevski zbor Glasbene Matice, Godalni kvartet s harfistko Tadeja Kralj. Ob njih bosta nastopila igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar; za scenarij je poskrbela Tatjana Rojc, za režijo pa Gregor Geč. V nedeljo, 8. februarja, bomo torej praznovali Dan slovenske kulture, ki ga vsi Slovenci na svetu praznujemo ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ta dan je za vse Slovence postal praznik kulture, jezika, zgodovine, pesmi, navad - v eni besedi vsega, kar nas povezuje z našo preteklostjo. Dan slovenske kulture je največji praznik za vse Slovence in je lepo, da se ob tej priložnosti ne spominjamo kake vojne ali zmage nad sovražniki, ampak praznujemo in častimo našo domačo slovensko besedo, ki je do nas prišla skozi dolgo zgodovino in, četudi je bila preganjana in zaničevana, je še vedno živa in zakoreninjena v naši skupnosti. V preteklosti so zanjo še posebej skrbeli domači slovenski duhovniki - Če-dermaci, ki so se z vsemi močmi uprli pritiskom: leta 1933 prepovedi slovenskega jezika v cerkvah, potem pa še močni asimilaciji ter pritiskom s strani tajnih sil in dominantne politike. Monsinjor Ivan Trinko je bil učitelj in duhovni oče tiste generacije duhovniku. Od njega so se naučili, da človek, ki ovrže svoj jezik, nima lastne osebnosti ne časti ter dela krivico sami naravi. »Sveta dolžnost je skrbeti — je leta 1903 Ivan Trinko pisal no-vomašniku Božu Monkarju iz Laz —, da si ohranimo svoj jezik. Nobena pozemska oblast nima pravice poseči po tem našem zakladu, če ga sami ne zametamo. Sam Bog nam je dal nedotakljivo pravico braniti ga proti kakršnemukoli nasilju in hraniti ga moramo kakor svojo osebnost.« V šoli Ivana Trinka so se učili trije duhovniki, katerih se bomo letos spominjali ob 100-letnici njih rojstva: mons. Paskva-la Gujona, mons. Valentina Birtiča in mons. Angela Kracine, ki so posvetili svoja življenja našim ljudem in uresničili Trinkov nauk. Na tem prostoru naj omenimo priliko, ki jo je mons. Gujon pogosto ponavljal našim ljudem: »Mi domači duhovniki in drugi ljudje dobre volje smo se zmeraj trudili in se trudimo, da naš narod ne izgubi, kar je imel in ima zares vrednega, kjer vse te vrednosti so kakor kupec zlatega denarja. Žakelj, v katerem je ta denar, je naš slovenski jezik. Vemo pa, če se žakelj pretrga, se denar izgubi.« To je njegova oporoka. Od vsakega od nas je odvisno, če jo bomo imeli vedno pred sabo in jo uresničevali, da ne bomo izgubili tisto veliko, edino bogastvo, ki ga imamo - to je našo kulturo in naš slovenski jezik. Giorgio Banchig »Črna komedija« tokrat v Gorici DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. februarja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na srečanje s tržaškim pisateljem Pi-nom Roveredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Ro-veredovo delo Mandami a dire - Sporoči mi (Mladika 2008) . Začetek ob 20.30. ZCPZ obvešča, da se je z novim letom obnovil tečaj za organiste, ki ga vodi prof. Matej Lazar. Na razpolago je še nekaj mest za Igrajo: Simon Komjanc, Sara Miklus, Branko Terčič, Jasmin Kovic, Ni-kol Dorni, Marko Černic Kostumi : Snežica Černic Scena: Evgen in Simon Komjanc Šepetalka: Katja Dorni Luči: Marko Lutman Režija: Franko Žerjal V Kulturnem Centru Lojze Bratuž bodo danes ob 17.00 uri igralci dramske družine F.B. Sedej uprizorili igro Petra Shafferja "Črna komedija'. Igro so pre-mierno uprizorili 19. aprila lani, z njo pa so gostovali tudi na Tržaškem. Na premieri v Števerjanu so gledalci nagradili z dolgim aplavzom igro domačih igralcev, ki so se predstavili z nevsakdanjim komadom sodobnega angleškega avtorja. tečaj ob petkih popoldne. ZaValentinovo? V Štmaver! Praznik sv. Valentina je skorajda povsod po svetu postal prava potrošniška stalnica. Štirinajstega februarja praznujejo ne le zaljubljenci, ampak (tudi) še marsikateri prodajalec, da o romantičnih večerjah sploh ne govorimo. Sicer pa praznovanje sv. Valentina ni nastalo v Angliji sredi 19. stoletja (takrat so nastale "le" voščilnice...) ali v potrošniški Ameriki, temveč je prvotno bil praznik povezan s spominom na dva krščanska mučenca. V Štmavru se je praznovanje sv. Valentina začelo s sveto mašo, nato pa je bila na vrsti še veselica. Za to praznovanje so značilni štruklji, ki jih pripravljajo štmavrske žene. Praznik so v zadnjih desetletjih ohranili in razvili člani KD Sabotin. Ker so v društvu lani slavili tako 20-letnico obstoja kot 50-letnico delovanja pevskega zbora, so se odločili, da bodo praznovanja nekoliko spremenili oziroma razširili. V soboto, 31. januarja, je bil na programu kulturni program. Ob tej priložnosti so odprli razstavo mizarskega orodja Zdravka Grudna in si ogledali dokumentarni film o Solkanu. Nastopila sta tudi štmavrski moški pevski zbor ter solkanski mešani pevski zbor Slavec. Praznovanje se bo nadaljevalo v petek, 6. februarja, ko bosta v ogrevanem šotoru nastopili skupini The M. A. F. F. in Simplex, v soboto, 7. februarja, pa bo igral Happy day. V nedeljo bodo kioski obratovali že od 10.00 uri dalje, ob 14.30 bo čas za sveto mašo, nato pa bo nastopil pihalni orkester Goriška Brda pod vodstvom Boštjana Vendramina. Nedeljski program bo ob 18.00 zaokrožila skupina Mega mix. Koledar je, kot se večkrat sicer dogaja, tudi tokrat zagodel organizatorjem, ki bodo zaradi bližnjega pusta, sv. Valentina praznovali en teden pred koledarskim godom. / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 24 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige Cagliari po 41 letih zmagal v Turinu Sardinsko moštvo je s 3:2 premagalo Juventus - Udinese v Neaplju 2:2 Juventus - Cagliari 2:3 (2:1) STRELCI: Biondini v 16., Sissoko v 31., Nedved v 38.; Jeda 54., Matri v 78. min. JUVENTUS (4-4-2): Buffon; Mell-berg, Legrottaglie, Chiellini (Grygera), Molinaro; Marchionni (Iaquinta), Sissoko, Zanetti (Marchisio), Nedved; Amauri, Del Piero. TRENER: Ranieri. CAGLIARI (4-3-1-2): Marchetti; Pisano, Canini, Bianco, Agostini; Biondini, Conti, Fini (Parola); Cossu (Laz-zari); Jeda, Acquafresca (Matri). TRENER: Allegri. TURIN - Juventus je še drugič zapored v par dneh ostal praznih rok. Ra-nierijevi varovanci so tokrat nerodno izgubili proti solidnemu Cagliariju (tretja zaporedna zmaga), ki je na turinskem Olim-picu odigral taktično zrelo tekmo. Sardinski klub v Turinu ni zmagal celih 41 let. Allegrijevi fantje so začeli zelo silovito in so povedli z Biondinijem. »Stara dama« je nemudoma reagirala. Črno-beli so najprej izenačili s Sissoko-jem, nato pa še povedli z Nedvedom. Drugi del tekme je minil v znamenju gostov, ki so igrali zelo čvrsto. Predvsem napadalci so bili stalno trn v peti domači obrambni vrsti. Gol je tako rekoč visel na nitki. Sledili sta hladni prhi Jede in Matrija. Inter ima taka danes edinstveno priložnost, da še poviša prednost. Napoli - Udinese 2:2 (2:2) STRELCI: v 23. Lavezzi, 26. Ham-šik, v 30. Di Natale (11-m), v 45. Qua-gliarella. NAPOLI (3-5-2): Navarro 5.5, Cannavaro 5.5, Rinaudo 5, Contini 5, Maggio 5 (Zalayeta), Blasi 6, Gargano 6, Juventusov kapetan Alex Del Piero je bil po tekmi razočaran ANSA Hamsik 6, Vitale 5.5, Lavezzi 7, Denis 6. TRENER: Reja. UDINESE: (4-4-2): Handanovic 5,5, Ferronetti 6,5 (Pasquale), Coda 6, Zapata 6,5, Lukovic 6, Isla 6, Inler 7, DAgostino 6,5, Asamoah 6,5, Quaglia-rella 7 (Floro Flores), Di Natale 6 (Sanchez 6). TRENER: Marino. NEAPELJ - Obe ekipi nista v najboljši formi, čeprav je Udinese v sredo premagal nič manj kot Juventus (2:1). V obeh taborih so si srčno želeli pozitivni izid in seveda zmago. Za furlanski klub je bil prvi del prvega polčasa nadvse dramatičen, saj so varovanci ločniškega trenerja Edi- ja Reje kar dvakrat povedli. Najprej je slovenskega vratarja Samirja Handa-noviča (Milan bržkone zanj za prihodnjo sezono pripravlja od 10 do 15 milijonov evrov vredno ponudbo) premagal Argentinec Lavezzi, tri minute kasneje pa je videmsko mrežo zatresel še slovaški reprezentant Marek Hamšik. Udinesejeva reakcija pa je bila takojšnja in po petih minutah je že bilo 2:1. Domači branilec je v kazenskem prostoru podrl Asamoaho in sodnik je pokazal na belo točko, s katere je bil natančen Di Natale. Gostje so se nato opogumili in še naprej igrali napadalno, čeprav so bili tudi Rejevi varovanci nekajkrat nevarni pred Udinesejevimi vrati. V 45. minuti pa prava hladna za Napoli in za celotni San Paolo. Quagliarella je s krasnim zadetkom premagal domačega vratarja Navarro. V drugem polčasu so se gostje dobro branili. Napoli je skušal presenetiti Handanoviča, toda Udinesejeva obrambna vrsta je bila pozorna in si ni dovolila novih spodrsljajev. S točko so tokrat bolj zadovoljni pri videmskem klubu. DANES: ob 15.00 Atalanta - Catania, Bologna - Fiorentina, Chievo -Sampdoria, Genoa - Palermo, Inter - Torino, Reggina - Roma, Siena - Lecce, ob 20.30 Lazio - Milan. VRSTNI RED: Inter 49, Juventus 43, Milan 41, Genoa 37, Roma 36, Fio-rentina 35, Napoli, Cagliari 34, Palermo 32, Lazio 31, Atalanta 27, Udinese 25, Catania 26, Siena 25, Sampdoria 23, Bologna 22, Lecce 19, Torino in Chievo 17, Reggina 14. NOGOMET Italija U21 bo trenirala v Bazovici TRST - Italijanska nogometna reprezentanca do 21. leta starosti, ki bo 11. februarja (ob 21.00) na tržaškem Roccu igrala prijateljsko tekmo proti Švedski, bo v Trst pripotovala v ponedeljek, 9. februarja. Isti dan bodo Casi-raghijevi varovanci imeli prvi trening na travnatem igrišču v Bazovici (ob 15. uri). V športnem centru Zarja bo Italija U21 trenirala tudi v torek (10.2.), prav tako ob 15. uri. AMAURI - Brazilski selektor Dunga bi rad za prijateljsko tekmo proti Italiji poklical tudi Juventusovega napadalca Amaurija, ki pa čaka na avto-rizacijo turinskega kluba. REKORD - Vratar evropskega in angleškega nogometnega prvaka Manchester Uniteda, Nizozemec Edwin van der Sar, je na tekmi proti Evertonu (1:0) postavil nov angleški rekord po številu minut brez prejetega gola. Nizozemec je namreč ne-premagan že 1120 minut, kar je 17 minut več od dosedanjega rekorda vratarja Readinga Steva Deatha iz sezone 1978/79. Van der Sar ni dobil zadetka že 12 tekem in pol. ODBOJKA - Italijanski pokal: polfinale: Lube Banca Marche Macerata - Copra Nordmeccanica Piacenza 3:1; Sisley Treviso - Bre Banca Lannutti Cuneo 2:3. Danes: finale ob 18.30. Srednjeevropska liga: ACH Volley - aon hotVolleys 3:0, Hypo Tirol - Salonit Anhovo 3:0, Posojilnica Dob - Mladost 3:1. NBA - Minnesota Timberwolves - Los Angeles Lakers 119:132 (Saša Vu-jačič 3 točke, 3 skoke, 4 podaje, 2 ukradeni žogi v 13 minutah za LA Lakers); Indiana Pacers - Miami Heat 114:103 (Rašo Nesterovič 2 točki, 1 skok v treh minutah za Indiano); Sacramento Kings - Chicago Bulls 8 8:109 (Beno Udrih 4 točke, 3 skoki, 2 podaji v 25 minutah za Sacramento). KOŠARKA - B2 Goriški NPG in Calligaris brez točk GORICA - V okviru košarkarske B2-lige je rožaski Calligaris izgubil proti Comu z 90:75 (Londero 20, Budin 10), goriški NPG pa je prav tako ostal praznih rok proti Monzi (85:73). Danes: Acegas TS - Valenza (18.00), Falconstar - Moncalieri (18.00). KOŠARKA OSTALI - Liga NLB: Cibona - Union Olimpija 75:69; Krka - Zadar 62:781, Helios - Budu-čnost 81:78, Hemofarm - Zagreb 86:71, Split - Vojvodina 94:90. 1. SKL: TCG Mercator - Epic Misel 72:51, Luka Koper - CPG Nova Gorica 79:83, Zlatorog Laško - Geoplin Slovan 100:63, Hopsi Polzela - Elektra Esotech 82:61. A-liga: Bancatercas Teramo -Angelico Biella 89:87. ROKOMET - Danes se bo s finalom med Hrvaško in Francijo zaključilo svetovno rokometno prvenstvo na Hrvaškem. Tekmo bo predvajala SLO2 ob 17.25. Za tretje mesto se bosta pomerili Danska in Poljska. OSOVNIKAR IN ŠESTAKO-VA - Škofjeločan Matic Osovnikar je zmagal na dvoranskem atletskem mitingu v Budimpešti v teku na 60 m (6,71), Marija Šestak pa je bila najboljša v skoku v daljino (6,18 m). Nina Ko-vačič (Postojna) je zmagala v teku na 60 m (7,41) in le za stotinko zaostala za normo (7,40) za nastop na letošnjem dvoranskem evropskem prvenstvu v Torinu (od 6. do 8. marca). BIRSA - Slovenski nogometni reprezentant Valter Birsa se je tik pred koncem zimskega prestopnega roka preselil k Auxerru. NOGOMET - Četrta zmaga Triestine v gosteh V 18 minutah kar dva zadetka Za Tržačane sta zadela Tabbiani in Princivalli - Na desnem pasu odlična igra dvojice Cacciatore-Antonelli Avellino - Triestina 1:2 (0:2) STRELCI: Tabbiani v 8., Princivalli v 18.; Pecorari v 37.dp. AVELLINO (4-4-1-1): Padelli; Gazzola, Pecorari, Defendi (l.dp Mesbah), Cosenza; Pepe (17.dp Ciotola), Dettori (l.dp Venitucci), Di Cecco, Koman; De Zerbi; Sfozini. Trener: Campilongo. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6,5; Cacciatore 7, Minelli 6,5, Cottafava 6,5, Rullo 6,5; Antonelli 7 (44.dp Milani), Gorgone 6,5 (33.dp Pani), Princivalli 7, Tabbiani 6,5; Testini 6,5, Granoche 6,5 (25.dp Della Rocca). Trener: Maran. B-LIGA IZIDI 23. KROGA Modena - Rimini prek., Ascoli - Ancona 2:0, Avellino - Triestina 1:2, Bari - Frosinone 2:1 , Empoli - Vicenza 2:0, Parma - Albinoleffe 3: , Piacenza - Grosseto 2:3 , Pisa - Sassuolo 0:0, Salernitana - Cittadella 1:2, Treviso - Brescia 3:2, Mantova - Livorno (jutri 20.45) Bari 23 12 7 4 27:19 43 Livorno 22 9 12 1 28:14 39 Brescia 23 11 6 6 29:22 39 Sassuolo 23 10 8 5 33:21 38 Parma 23 9 11 3 28:18 35 Grosseto 23 11 5 7 39:35 38 Empoli 23 10 6 7 28:24 36 Triestina 23 9 8 6 30:24 35 Vicenza 23 8 8 7 28:17 32 Rimini 22 8 6 8 26:28 30 Albinoleffe 23 7 9 7 22:24 30 Mantova 22 7 8 7 22:22 29 Ancona 23 8 5 10 30:29 29 Pisa 23 7 6 10 28:36 27 Frosinone 23 6 8 9 26:31 26 Cittadella 23 5 10 8 21:24 25 Piacenza 23 6 7 10 22:28 25 Ascoli 23 6 6 11 16:26 24 Salernitana 23 6 5 12 21:32 23 Treviso (-4) 23 5 10 8 23:29 21 Avellino (-4) 23 4 10 9 21:32 20 Modena 22 3 7 12 25:38 16 PRIHODNJI KROG: 7.2. ob 16.00 Triestina - Ascoli. SODNIK: Baracani iz Firenc 6,5; OPOMINI: Padelli, Minelli, Cosenza; GLEDALCEV: 3.500. Triestina je v Avellinu še četrtič v prvenstvu slavila v gosteh in z novimi tremi točkami utrdila osmo mesto na lestvici s tremi točkami zaostanka od trojice ekip, ki bi igrale končnico za napredovanje. Včeraj na Parteniu so Maranovi varovanci po uspešnem prvem polčasu z bolj obrambno taktiko v drugem delu srečanja nekoliko tvegali, a nazadnje le odnesli celoten izkupiček. V postavah obeh ekip ni bilo presenečenj. Maran je torej zaupal v napadu Testiniju in Granocheju, na sredini pa sta igrala Princivalli in Gorgone, saj je poškodovani Allegretti ostal v Trstu. Po pričakovanjih pa je mesto na klopi za rezerve dobil tudi nov nakup Claudio Pani (vstopil je na igrišče zadnjih ppet-najst mi, ki je opravil le dva treninga s svojo novo ekipo. Triestina je v prejšnjih petih tekmah v Avellinu enkrat zmagala in trikrat odščipnila točko, kar pomeni da se je le enkrat vrnila iz Irpinije brez točk, na tribunah pa je rdeče s helebar-do celo bodrila skupina navijačev, ki se je odločila za daljši izlet na južni del apeninskega polotoka. V prvem polčasu smo bili priča odlični igri Triestine, ki je odšla na odmor z dvema goloma prednosti. Sicer začetek tekme ni kazal na tako premoč Tržača-nov, saj je v glavnem igra potekala na natrpani sredini igrišča. A Triestina je po prvem poskusu že zadela. Po desni je An-tonelli podal lepo žogo na sredino kazenskega prostora, kjer se je Granoche spretno obrnil in streljal proti vratom. Zo-ga se je odbila od vratnice v igrišče, kjer Nicola Princivalli (Triestina) KROMA pa je spretni Tabbiani s kratke razdalje žogo poslal v prazen gol. Veliko zaslugo za zadetek pa nedvomno nosi urugvajski napadalec, ki je znova dokazal, da je v zadnjih 16 metrih skorajda neprekosljiv. Mora le imeti nekaj žog na razpolago. Deset minut kasneje pa je Triestina podvojila. Princivalli je silovito streljal s 25 metrov, domačega vratarja Padellija pa je nedvomno presenetil dotik Pecorarija, ki je jasno spremenil smer žoge. Gol po pravilih nogometne zveze pripada tržaškemu vezistu, a brez dotika branilca Avellina do gola verjetno ne bi prišlo. Ključnega pomena za vodstvo Triestine je bil desni pas, kjer sta Cacciatore in Antonelli igrala odlično. Skoraj vse priložnosti je Triestina ustvarila na tem delu igrišča. Zelo pozitivno gre oceniti tudi nastop dvojice Gor-gone-Princivalli, ki sta običajni kvantite- ti dodala še kvaliteto. Avellino se je prebudil šele v 33. minuti, ko je De Zerbi visoko streljal s kratke razdalje. Sledili sta novi dve priložnosti De Zerbija (prosti strel) in Dettorija (strel z razdalje): obakrat je Agazzi uspešno posegel. Prav b koncu polčasa pa je prišlo do spornega dogodka, ko je vratar Padelli zrušil Granoc-heja: znotraj ali izven kazenskega prostora, opomin ali izključitev? Sodnik se je odločil za prosti strel in zgolj opomin. Izvedel ga je Princivalli, ki je za las zgrešil vrata. Seveda trener Avellina Campilongo z igro svojih ni bil zadovoljen, tako da je dve menjavi izkoristil že med polčasoma, tretjo pa sedemnajst minut kasneje. Te menjave niso veliko koristile, saj so bili napadi domače enajsterice povečini jalovi. Vse se je vrtelo okoli De Zerbija. Slednji si je priigral nekaj prostih strelov, a Trža-čanom ni prišel do živega. Treba pa tudi reči, da se je Triestina zelo organizirano branila. V fazi obrambe so sodelovali res vsi, morda pa je tudi zaradi tega Maranovo moštvo v drugem delu tekme ustvaril bore malo. Le Cacciatore je z glavo zamudil neverjetno priložnost za 3:0. Avellino je zadel le proti koncu srečanja, ko je Pe-corari z glavo uspešno izkoristil kot, a to je bilo tudi vse. Top: Podčrtati treba odlično igro dvojice Cacciatore-Antonelli na desnem pasu in Princivallija v vezni vrsti. Flop: Triestina je v drugem polčasu igrala preveč obrambno. Sicer zmaga ni bila nikoli v dvomu, a v zadnjih 30 minutah Tržačani niso nikoli streljali proti Padellijevim vratom. Prvenstvo »primavera«: Triestina - Milan 3:1. Iztok Furlanič / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 25 AMERIŠKI NOGOMET - Danes ponoči na Floridi finale Super Bowl »Jeklarji« iz Pittsburgha lovijo rekordno šesto zmago »Kardinali« iz Arizone pa na naslov čakajo že 61 let - Biznis in gospodarska kriza Moštvi Pittsburgh Steelers in Arizona Cardinals bosta danes zagotovo v ospredju ameriške, bržkone pa tudi dela svetovne javnosti. Vse več ljudi namreč spremlja ameriški nogomet v ligi NFL ali vsaj njen finale, tako imenovani Super Bowl. In ta, že 43. izvedba finala NFL, bo na sporedu danes približno ob polnoči po srednjeevropskem času Super Bowl, ki ga bodo videli v 220 državah, vsako leto poskrbi za rekordne številke v vseh pogledih. Letos se bo vsaj na finančnem področju pojavila kakšna cifra manj, saj tudi na tako glamurozen dogodek, kot je finale NFL, vpliva globalna gospodarska kriza. Tako Tampa, ki bo gostila obračun Pittsburgha in Arizone in bo danes po zagotovilih varnostnikov najvarnejše mesto v ZDA, naj ne bi zaslužila toliko kot gostitelji prejšnjih izdaj Super Bowla,obiskovalci pa najbrž tudi ne bodo toliko zapravljali. Analitiki ocenjujejo, da kar 16 odstotkov manj kot lani. A to nikakor ne pomeni, da bodo številke zanemarljive. Obiskovalci naj bi na Floridi z nakupi vseeno pustili 150 milijonov dolarjev, mestne oblasti v Tampi pa tudi ne bodo imele nič proti predvidenim 300 milijonom dolarjev prihodka, čeprav je denimo finale 2007 gostiteljem prinesel 476 milijonov, lanski pa kar 500,3 milijona dolarjev. Kljub krizi niti obiskovalci niti zvezdniki ne bodo bistveno prikrajšani za užitke, pa čeprav sta prav zaradi nje tradicionalni zabavi odpovedala Playboy in Sports Illustrated. Še vedno se bo dogajalo vsepovsod, od živalskega vrta do letaliških hangarjev, vstopnice za te zabave pa bodo marsikje presegle 1000 dolarjev. Tako bo še in še več priložnosti za motnje v pripravah na tekmo. Kljub temu trenerja obeh ekip Mike Tomlin (Pittsburgh) in Ken Wisenhunt (Arizona) svojim varovancem nista nadela »verig«, saj svojim fantom zaupata. »Veš, kakšen cirkus te čaka v teh dneh, in veš, da moraš v teh dneh še delati. Ne smeš se pustiti zmotiti. Osredotočeni bomo na glavni cilj,« pravi igralec Pittsburgha Heath Miller. Sicer pa bo Miller skupaj s soigralci in tekmeci na stadionu Raymond James (kapaciteta 70.500 gledalcev) uprizoril še eno različico dvoboja trde obrambe in poletnega napada. Pittsburgh, ki bo lovil že rekordno šesto zmago na Super Bowlu, namreč slovi kot ena najboljših obrambnih ekip in je na stavnicah favorit. Ob izjemni obrambi pa ima tudi nezanemar-ljivo kakovostnega podajalca Bena Roethlisbergerja, Stadion Raymond James v Tampi na Floridi premore 70.500 gledalcev ANSA ki ob dobrem dnevu lahko tekmecem povzroči veliko škode, ne nazadnje pa se lahko že pohvali z zmago v finalu 2006. »Upam le, da mi živci ne bodo ponoreli tako kot prvič. Pričakujem, da bo vse lažje, saj sem vendarle mirnejši, starejši in bolj zrel,« pravi »Big Ben«. Veliko manj izkušenj ima Arizona, kljub dejstvu, da ima v svojih vrstah prav tako podajalca s šam-pionskim prstanom. Kurt Warner ga je dobil leta 2000, toda je le eden izmed petih »Kardinalov« s finalnimi izkušnjami, medtem ko je takšnih kar 20 »Jeklarjev«. Bo pa svoj delež gotovo dodala tudi velika želja napadalno usmerjenih nogometašev iz Arizone, saj njihova franšiza na naslov čaka že dolgih 61 let. To je druga najdaljša »suša« v ameriških profesionalnih športih, daljšo imajo le baseballisti Chicago Cubs (100 let). Američani velik pomen dajejo tudi dejstvu, da sicer precej presenetljivega udeleženca finala Arizono vodi Wisenhunt, ki je bil koordinator Pittsburg- hovega napada ob slavju leta 2006 in tako dobro pozna Roethlisbergerjevo igro. »Ne vem, če je to kakšna prednost. Na tekmi bo veliko čustev, razburljivosti ...« Tomlin na drugi strani pa pravi: »Seveda je to prednost. Če pa je dovolj velika za zmago, pa vam ne bom povedal.« Kakor koli že, zmagovalci te predstave, ki bi jo lahko poimenovali Lepotica in zver v oklepniški izvedbi, bodo bogatejši za 78.000 dolarjev po igralcu, v last pa bodo dobili tudi prestižno, 25.000 dolarjev vredno lovoriko Vincea Lombardija. Posebno pozornost vsako leto pobere tudi nastopajoči zvezdnik med polčasoma. Če je bil lani to predvsem v ZDA priljubljeni in priznani Tom Petty, pa bo letos delček svojega repertoarja predstavil svetovno znani Bruce »The Boss« Springsteen. Čast petja ameriške himne bo tokrat pripadla Jennifer Hudson, ki se na oder vrača po družinski tragediji. Oktobra so bili namreč umorjeni njena mati, brat in sedemletni nečak. KOLESARSTVO Simon Špilak začenja novo sezono v Katarju DOHA - Mladi in nadarjeni slovenski kolesar Simon Špilak bo novo kolesarsko sezono začel na dirki po Katarju. Šestdnevna dirka - prva etapa, šest kilometrov dolg kronometer bo že danes - je predvsem po okusu sprinterjev, zato Prekmurec v dresu Lampreja večjih ciljev nima, vsekakor pa si z dobro vožnjo na čas lahko zagotovi tudi dobro skupno uvrstitev. Strokovnjaki v boju za končno zmago vidijo predvsem dvoboj lanskega zmagovalca Belgijca Boonena (Quick Stepa) in Britanca Cavendisha. Loeb tik pred novo zmago DUBLIN - Svetovni prvak Sebastien Loeb (Citroen) vodi po drugem dnevu relija po Irski, ki šteje za točke svetovnega prvenstva. Na uvodni preizkušnji sezone v okolici Sliga ima Francoz že 1:09,1 minute prednosti pred najbližjim zasledovalcem, Špancem Danijem Sordom (Citroen), tretji pa je Finec Mikko Hirvonen (Ford), ki zaostaja zajetne 2:30,9 minute. Na prvem mitingu čez 6,01 NEW YORK - Avstralec Steven Hooker, olimpijski zmagovalec, je na dvoranskem atletskem mitingu Millrose Games v New Yorku preskočil 6,01 m v skoku s palico ter na svoji prvi tekmi postal četrti skakalec vseh časov, ki mu je v dvoranah uspelo priti prek letvice, postavljene višje od šestih metrov. Več so doslej v dvoranah skočili neprekosljivi Ukrajinec Sergej Bubka, ki je svetovni rekord postavil 21. februarja 1993 v Donjecku (6,15 m). Hokejisti se pripravljajo na olimpijske kvalifikacije BLED - Novi slovenski hokejski selektor, Američan John Harrington, je z reprezentanco, ki se pripravlja na olimpijske kvalifikacije, te bodo na sporedu prihodnji teden v Nemčiji, na Bledu opravil prvi trening in bil po treningu zelo zadovoljen s pristopom slovenskih hokejistov. Prihodnji teden se bodo slovenski hokejisti v olimpijskih kvalifikacijah pomerili z Nemci, Avstrijci in Japonci. ROKOMET - A1-liga V V • Trzacam nadigrali tudi Ancono Ancona - Pallamano TS 33:36 (17:19) PALLAMANO TS: Mestriner, Za-ro, J. Radojkovič, Nadoh 15, Ionescu 1, Visintin 7, Fanelli, Tokic 5, Carpanese, Lo Duca 3, Leone, Sardoč. TRENER: F. Ra-dojkovič. Tržačani so se iz Ancone vrnili s pomembno zmago in tako še utrdili vodstvo na lestvici. Ancona spada v rang boljših ekip A1-lige. Varovanci trenerja Fredija Radojkoviča pa so z brezhibnim nastopom povsem zasenčili čvrsto domače moštvo. V uvodnih minutah so gostitelji vodili s 5:2, nato pa so Tržačani zmanjšali zaostanek in pred koncem polčasa še povedli. Po prvem delu so vodili za dva gola. V drugem polčasu Tržačani se niso pustili presenetiti. Igrali so zelo urejeno v obrambi in v napadu so bili zelo natančni. Stalno so vodili za štiri oziroma pet zadetkov in šest minut pred koncem tekme je vodstvo znašalo tudi +8 golov. Tik pred koncem je Ancona znižala zaostanek, resnici na ljubo pa ni nikoli ogrozila tržaške zmage. Predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca je bil po tekmi zelo zadovoljen: »Tokrat je treba pohvaliti res vse igralce. Oba vratarja, Mestriner in Zaro, sta igrala zelo dobro. V napadu pa je bil tokrat res izvrsten Matej Nadoh, ki je dosegel kar 15 zadetkov.« Ostali izidi: Noci - Mezzocorona 25:23, Romagna - Pressano 27:28, Ca-stenaso - Meran 27:32. Vrstni red: Pallamano TS 39, Pressano 31, Bozen, Ancona, Noci 28, Meran 22, Capua 19, Mezzocorona 13, Romagna 11, Cologne 10, Castenaso 9, Nonantola 2. VATERPOLO - Izid moške A2-lige: Pallanuoto TS - Camogli 7:8 (Krstovic 3). TENIS - OP Avstralije Serena Williams kraljica že četrtič ALPSKO SMUČANJE - Svetovni pokal Zaradi megle odpovedali tekmi Serena Williams je z včerajšnjo zmago v finalu OP Avstralije osvojila 10. turnir za Grand Slam. V deželi kengurujev je slavila zmago že leta 2003, 2005 in 2007 ANSA MELBOURNE - Zmagovalka OP Avstralije je Serena Williams. Druga nosilka prvega letošnjega turnirja za grand slam je v finalu brez večjih težav odpravila Rusinjo Dinaro Safino. Z zmago je Američanka osvojila svoj 10. grand slam (četrtič je slavila v Avstraliji) in postala nova številka ena lestvice WTA. Druga nosilka, ki bo v ponedeljek na vrhu lestvice WTA zamenjala Srbkinjo Jeleno Jankovic. 22-letno Safino je Williamsova premagala v manj kot uri igre s 6:0 in 6:3. Prvi niz je dobila po vsega 22 minutah, v drugem pa ji je le prepustila tri igre. Sicer je v drugem nizu Safina Williamsovi takoj odvzela servis, a vendarle ni prišlo do preobrata, saj je takoj sledil niz štirih točk Američanke. Po triintrideseti posamični turnirski zmagi je Serena Williams (v petek je slavila s sestro Venus v dvojicah) dobila 1,23 milijona ameriških dolarjev in je sedaj iz nagradnih skladov skupaj v karieri zaslužila skoraj 23 milijonov dolarjev ter je po tem kriteriju sedaj prva med poklicnimi športnicami vseh časov. V finalu moških dvojic pa sta slavila ameriška brata Bob in Mike Bryan, druga nosilca. Z 2:6, 7:5 in 6:0 sta premagala Mahesha Bhupathija iz Indije in Marka Knowlesa z Bahamov. Danes pa bo na vrsti še moški finale: na igrišču se bosta pomerila Švicar Roger Federer, ki lovi 14. grand slam, in prvi igralec sveta Rafael Nadal. 27-letni Federer je OP Avstralije osvojil že trikrat. Tekmeca se bosta v finalu grand slama srečala že sedmič. Statistika je sicer na strani Nadala, ki je Federerja na zadnjih 18 dvobojih premagal dvanajstkrat. Še več: Nadal je bil boljši na zadnjih treh OP Francije ter na zadnjem Wimbledonu, obtem pa je Španec lani prekinil neverjeten niz Švicarjevih 237 tednov na prvem mestu lestvice ATP. GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Ženski superveleslalom in moški smuk za svetovni pokal v alpskem smučanju v nemškem Garmisch-Partenkirchnu sta bila zaradi megle odpovedani. Žensko tekmo bodo izpeljali danes ob 10.30. Na progi Gudiberg pa bodo prav tako danes tekmovali moški v slalomu (prva vožnja ob 10. uri, finale pa ob 10.15). Po TV: SLO2 in Rai sport piu' (moški slalom 9.45, 13.00). Iz slovenskega tabora pa so sporočili, da je za alpskega smučarja Andreja Šporna letošnja sezona končana. Šporn je v petek grdo padel na treningu smuka, zdravniški pregledi v Sloveniji pa so pokazali, da ima počeno piščal, zvit gleženj in poškodovane kolenske notranje križne vezi. Kako dolgo in kako sploh bo potekalo okrevanje bo 27-letni smučar izvedel prihodnji četrtek po magnetni resonanci. SMUČARSKI TEK - Finska smučarska tekačica Pirjo Muranen je zmagovalka sprinterske tekme svetovnega pokala v prosti tehniki. Drugo mesto je osvojila Italijanka Arianna Follis, tretja pa je bila rojakinja slednje Magda Genuin. Slovenka Petra Majdič je zmagala v malem finalu in je bila tako sedma, Vesna Fabjan pa osma. Osmi sprint sezone se ni končal po željah slovenskega tabora. Petra Majdič ostaja kljub sedmemu mestu prva na skupni razvrstitvi. Zmagovalec sprinta v prosti tehniki v moški konkurenci pa je Italijan Renato Pasini. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Rusa, Aleksej Petuhov in Anton Ga-farov. SMUČARKI SKOKI - Avstrijski smučarji skakalci so v Saporu slavili trojno zmago na tekmi svetovnega pokala. Zmagovalec Renato Pasini ANSA Najboljši je bil Gregor Schlierenzauer, ki je dosegel svojo osmo zmago v letošnjem svetovnem pokalu in še povečal naskok pred zasledovalci v boju za skupno zmago. Schlierenzauer si je 19. zmago kariere zagotovil z izjemnim prvim skokom, ko je pristal pri 133 metrih. V finalu si je lahko privoščil skoraj 13 metrov krajši skok, a je imel vseeno visoko prednost pred Thomasom Morgensternom, ki se je na drugo mesto prebil z osmega mesta. Tretji je bil Wolfgang Loitzl. Slovenski izkupiček je bil vnovič zelo skromen. NORDIJSKA KOMBINACIJA -Norvežan Magnus Moan je zmagovalec preizkušnje nordijskih kombinatorcev v francoskem Chaux-Neuveju. Moan je po skokih in 10-kilometrskem teku ugnal vodilnega v skupni razvrstitvi, Finca Anssi-ja Koivuranto, ki je bil na koncu drugi, tretji pa je bil Nemec Björn Kircheisen. Dosežek kariere je z 12. mestom uspel Slovencu Mitji Oraniču. 26 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / NAMIZNI TENIS - Ženska A1-liga Kras ZKB imel smolo, a kljub temu osvojil točko Riposto spremenil postavo - Yuan Yuan dosegla dve zmagi, eno pa Crismancicheva Riposto - Kras ZKB 3:3 Sultano - Yuan Yuan 0:3 (11:13, 5:11, 7:11), Ding - Milič 3:0 (11:3, 11:5, 11:8), Buharova - Crismancich 3:1 (11:6, 7:11, 11:4, 11:6), Ding - Yuan Yuan 2:3 (11:6, 7:11, 11:9, 8:11, 5:11), Sulfano - Crismancich 1:3 (4:11, 14:12, 7:11, 5:11), Buharova - Milič 3:0 (11:5, 11:5, 11:3). Krasovke so proti Ripostu tudi v povratni tekmi izenačile, a so tokrat z rezultatom in osvojeno točko zadovoljne. V prvem delu prvenstva bi namreč Kras zaradi ugodne postavitve igralk lahko upal na zmago, tokrat pa je Riposto zamenjal začetno postavitev. Edina italijanska igralka Rosa Sulfaro (33. na državni lestvici) je igrala proti Yuanovi in Crismancichevi, kar je pomenilo, da je doseganje točk slonelo predvsem na slednjih. Martina Milič pa se je v prvem dvoboju pomerila s Kitajko Dingo-vo, zadnji dvoboj pa odigrala proti Rusinji Buharovi. Obe nasprotnici sta bili boljši, a kljub temu je naša igralka ,predvsem v prvi tekmi pokazala napredek. Prvo točko je pričakovano priborila edina krasova Kitajka Yuan Yuan. Proti Sul-farovi je bila igra izenačena le v prvem se-tu, nato pa je naša igralka prevladala. Sledila sta dvoboja Ding - Milič in Buharova -Crismancich, ki sta pripadla domačima igralkama. Kljub temu sta se obe krasovki dobro upirali »tujkama«. Mateja Crismancich je Rusinji, ki ima 40 % zmag v prvem delu prvenstva, odščipnila tudi niz. Po dveh porazih je drugo točko za Kras v razburljivem dvoboju osvojila Yuan Yuan. Šele po petih nizih je strla odpor Din-gove, ki je tokrat zaigrala prepričljivejše kot v prvem delu prvenstva. Z dobro igro je zadnjo točko ekipi priborila Crismancicheva proti Sufarovi. Po gladki zmagi v prvem nizu je drugega izgubila na razliko, v ostalih dveh nizih pa je z učinkovito igro prevladala. »Točka je zelo pomembna. Naša uvrstitev je seveda odvisna tudi od razpletov drugih tekem, ampak vsekakor moramo za obstanek nujno zmagati vsaj tekmo. Za obstanek remiji niso dovolj,« je po tekmi povedala Martina Milič. MOŠKA B2-LIGA: Kras -Villazzano 3:3. Mateja Crismancich (Kras ZKB) KROMA NOGOMET - Vnaprej igrana tekma 18. kroga promocijske lige Prvi poraz Krasa Koimpex V Marian u so »rdeči« izgubili z 2:1 - Usodni sta bili dve napaki - Tik pred iztekom srečanja je zaostanek znižal Kneževič NOGOMET - V 2. amaterski ligi Neučinkoviti Zarja Gaja zasluženo izgubila v Žavljah Mariano - Kras Koimpex 2:1 (2:0) STRELEC ZA KRAS: Kneževič v 83. min. KRAS KOIMPEX: Contento, Batti (od 70. min. Bernabei), Tomizza, Giacomi, Bossi, Banello, Cipracca, Bertocchi (od 46. min. Metulio), Kneževič, Mosca, Orlando (od 70. min. Cerrano). TRENER: Musoli-no. IZKLJUČEN: Cerrano 80. min. Kras Koimpex je na težkem igrišču v Marianu doživel prvi prvenstveni poraz. »Jutri bo zaradi tega na Krasu snežilo,« se je pošalil športni direktor Goran Kocman ob koncu srečanja. Res, da Mariano se nahaja na dnu lestvice, toda furlansko moštvo je na domačem zelenem pravokotniku izgubilo le eno srečanje. Igrišče je namreč v slabem stanju, tako da je imel Kras kar nekaj težav pri nizkih podajah. Vsekakor prvenstveni poraz, saj oba zadetka gostiteljev sta padla po nepazljivosti obrambe trenerja Musolina. Mariano je povedel tako že v 5. minuti, ko je obramba Krasa zaspala. V nadaljevanju so si gostitelji sicer priigrali kar nekaj priložnosti z Bertocchijem, Ci-pracco in Mosco, toda žoga ni želela v mrežo. V 40. minuti pa je Mariano podvojil po napaki vratarja Contenta. V drugem delu je Kras skušal izenačiti, toda težko igrišče Kne-ževiču in soigralcem ni omogočalo, da bi poskušali prelisičiti obrambo gostiteljev z nizkimi podajami. V 80. minuti je z igrišča je moral zaradi drugega rumenega kartona Cerrano. Kljub možu manj je Kras pritisnil nasprotnika na svojo polovico igrišča in v 83. minuti s Kneževičem znižal zaostanek na en sam zadetek. V končnici so si nogometaši iz Repna priigrali še nekaj pri- Jutri na Športelu Cheerdance Millenium Glavne protagonistke jutrišnje športne oddaje Športel (na TV Koper ob 22.35) bodo plesalke skupine Sprites, sicer članice društva Cheerdance Millenium, ki so na mednarodni tekmi v Berlinu na 4. izvedbi Beach cup osvojile odlično 2. mesto v kategoriji članskih ženskih peterk. Pogovoru s predstavnicami skupine bodo sledili nogometni prispevki (Vesna - Staranzano, Zarja Gaja - Zaule, Ponziana - Juventina), prispevek o košarki na vozičku in o tekmi hokeja na rolerjih, na kateri so se poletovci pomerili s Civitavecchio. Ob koncu oddaje bo še čas za nagradno igro »Poglej me v oči«. ložnosti, toda žoga je svojo pot končala v »outu« in Kras je moral priznati premoč Mariana. Ostali izid: Lignano - Santamaria 1:0. DEŽELNI MLADINCI Staranzano - Vesna 0:2 (0:0) STRELCA ZA VESNO: Del Savio v 85. min., Radivo v 92. min. VESNA: Gavinel, Farfoglia, Zarba (od 75. min. Radivo), Bagatin (od 80. min. Ci-riello), Galassini, Drassich, Burni, Salice, Loiacono (od 60. min. Del Savio), Ribezzi, Brandolisio (od 55. min. Simonis). TRENER: Toffoli. Nogometaši Vesne se iz Štaranzana vračajo s tremi novimi točkami. V prvem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini. Vesna je v drugem delu gostitelje potisnila na njihovo polovico igrišča in v 85. minuti kronala trud z zadetkom Del Savia, v sodnikovem podaljšku pa je še podvojila z Radivom. Juventina - San Luigi 0:2 (0:0) JUVENTINA: Toppi, Gramazio (Co-melli), Grudina, Pittino, Paravan (Mauro), Vižintin (Zampetti), Marassi, Lutman (Marchioro), Rosolen, Cadez, Černic (Cam-marata). TRENER: Currato. Juventina je včeraj morala priznati premoč tržaške enajsterice San Luigija, toda če Cadez ne bi na koncu prvega polčasa zastreljel žogo mimo vrat, bi se lahko srečanje zaključilo na povsem drugačen način. Gostje so prvi zadetek dosegli že v prvi minuti drugega polčasa po napaki obrambe, kar je varovance trenerja Currata povsem potrlo. Cadez in soigralci so nato popustili in gostje so v sodnikovem podaljšku, ko je bilo srečanja, dosegli še drugi zadetek. Kras - Torviscosa 2:4 (1:4) KRASOVA STRELCA: Martini v 3. in Kovacic iz 11-m v 57. min. KRAS: Confalonieri, Pettirosso (Križ-mančič), Jevnikar, Latin, Kovacic, Kuret, Bullo (Gajič), Candotti, Martini, Marino, Dolliani (Jurincic). IZKLJUČEN: Latin v 85. min. Krasov nastop ni bil pozitiven in so povsem zasluženo izgubili proti solidni Tor-viscosi, ki je že po prvem polčasu vodila s 4:1. Prvi so sicer v 3. minuti povedli gostitelji z Jarom Martinijem, gostje pa so izenačili deset minut kasneje. Do konca polčasa pa so še trikrat zatresli mrežo neraz-položenih krasovcev. V drugem polčasu so gostitelji znižali zaostanek s Kovacicem. Ostali izidi: Sevegliano - Domio 7:0, Muggia - Fincantieri 1:0, Monfalcone - Pon-ziana 2:0, Trieste Calcio - Pro Gorizia 3:0. Zarja Gaja - Zaule 0:2 (0:2) STRELEC: Danieli v 42. in v 76. min. ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Ber-netič, Asselti, Mihelčič, G. Križ-mančič, Segulin, Schiraldi, M. Grgič, Bernobi (Ghezzo v 55. min.), Bečaj, Bertocchi (Zocco v 80. min.). TRENER: Di Summa. IZKLJUČEN: Ghezzo v 80. min. Treba je priznati, ekipa iz Ža-velj je tokrat povsem zasluženo zmagala. Zarja Gaja je s porazom izgubila lepo priložnost, da bi se še dodatno približala mestom, ki vodijo v končnico prvenstva. Rumeno-modri so na »domači« tekmi v Žavljah (v prvem delu so namreč zamenjali igrišča, ker so na igrišču v miljski občini šele postavljali umetno travo) začeli zelo dobro. Že v 1. minuti so imeli varovanci trenerja Giacoma Di Summe zelo lepo priložnost za gol. V odločilnem trenutku pa niso bili za las natančni. Že štiri minute kasneje so se nogometaši iz Žavelj nevarno približali Grgičevim vratom. V dveh primerih je moral vratar Zarje Gaje posredovati s pestjo. »Vijoličasti« so stopnjevali napade in v 20. minuti Napadalec Zarje Gaje Riccardo Bernobi, kapetan Martin Grgič in Aron Mihelčič (št. 4) v boju za žogo KROMA so še enkrat nevarno streljali proti vratom Zarje Gaje. Žoga je oplazila prečko. V 25. minuti je imel dobro priložnost za gol Bertocchi. V nevarnem protinapadu pa mu je zmanjkalo moči in njegov strel je bil prešibak. Tri minute pred koncem prvega polčasa pa hladna prha za Zarjo Gajo. Rumeno-modra obramba je slabo posredovala in domači napadalec Danieli je z levo nogo brez večjih težav poslal žogo v desni Grgičev kot. V drugem polčasu so Di Sum-movi varovanci igrali z burjo v hrbtu. Čakalo naj bi jih lažje delo, ampak ni bilo tako. Že po sedmih minutah je rumeno-modra vrata rešil Asselti, ki je žogo odbil na gol-črti. V nadaljevanju se je igra odvijala v glavnem na sredini igrišča. V 76. minuti so se žaveljski nogometaši še drugič veselili. Mrežo Zarje Gaje je po lepi akciji še drugič zatresel Danieli. Do konca tekme je bil omembe vreden le močan strel Igorja Ghezza, ki ga je domači vratar Suraci lepo ubranil. Le minuto kasneje je sodnik Ghezza izključil zaradi dvojnega opomina. S tem je bilo tudi tekme konec. (jng) ODBOJKA - 1. MD Mariano je bil za Sočo prehud zalogaj Robert Devetak KROMA Soča Lokanda Devetak - Mariano 0:3 (13:25, 18:25, 20:25) SOČA LOKANDA DEVETAK: A. Černic 4, G. Černic 4, Čevdek 7, I. Devetak 1, R. Devetak 0, T. Devetak (L); E. Juren 0, M. Juren 13, Fiorelli. Prva sila prvenstva se je mladim sočanom oddolžila za poraz iz prvega dela. Pri Soči se je tokrat poznala predvsem odsotnost Butkoviča na centru, vsekakor varovanci trenerja Je-laviča so se dobro upirali izkušenim nasprotnikom, ki upravičeno ciljajo na napredovanje v deželno D ligo. Še najlepši je bil tretji niz, ko so Čevdek in soigralci že vodili z 20:17, toda v nadaljevanju se je v goriški šesterki nekaj zataknilo in gostje so z delnim izidom 8:0 zapečatili set in obenem tudi zmago. SKOKI V VODO Ivana Curri na 1. mestu s 3-metrske deske Ivana Curri KROMA V drugi etapi petega mednarodnega mitinga skokov v vodo Alpe Jadran, ki se ta konec tedna odvija v tržaškem bazenu Bruno Bianchi, se je članica tržaškega kluba Ivana Curri na včerajšnji preizkušnji s trimetrske deske v starostni kategoriji deklic uvrstila na 1. mesto. V tržaškem bazenu, kjer nastopa približno sto športnikov iz treh držav (prisotni so klubi iz Zagreba, Gradca, Zadra ter iz Trsta) bodo tekmovali še danes. Vstop je brezplačen. □ Obvestila TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SK BRDINA vam ponuja še eno novost. Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev.3488012454. Vljudno vabljeni. SK BRDINA Višješolska klapa in mladi po srcu pozor! Brdina organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji v kraju Forni di Sopra so že začeli. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal! SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji, ki so se že začeli, se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di Sopra. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). / ŠPORT Nedelja, 1. februarja 2009 27 KOŠARKA - Moška C-liga Bor Radenska prebil led: prva zmaga v letu 2009 in prva v povratnem delu Bor Radenska - Lardurner Marghera 75:69 (10:19, 30:35, 53:50) BOR RADENSKA: Furigo 24 (10:12, 1:3, 4:6), Krizman 2 (2:2, 0:1, 0:1), Visciano 8 (3:4, 1:1, 1:1 ), Štokelj 4 (- , 2:3, 0:2), Babich 14 (8:8, 0:3, 2:10); Giacomi 3 (- , 0:2, 1:2), Bole 3 (-, - , 1:1), Monticolo 11 (1:1, 5:8,-), Crevatin 6 (0:2, 0:1, 2:3), Devcich n.v.. TRENER: Mura. SON: 18; PON: Štokelj (37) ; SKOKI: 21 (18 v obrambi 18, 3 v napadu ). MARGHERA: PM 13:17 (76%), 2T 22:41(54%), 3T 4:12 (33%%); SKOKI: 32 (23 v obrambi, 9 v napadu). Po 4 zaporednih porazih je sinoči nekaj po 22. uri na Stadionu 1. maja znova zasijalo sonce. Zvesti navijači in vodstvo sveti-vanskega društva so tako bučno in z dolgim aplavzom pozdravili prvo zmago Radenske v letu 2009, predvsem pa prvo zmago v povratnem krogu. Za izredno pomembni točki tokrat zaslužijo pohvalo prav vsi igralci Ran-denske, saj so igrali s srcem in pokazali pravo skupinsko igro. Sinoči je šlo za biti ali ne biti in Borovi košarakraji niso zatajili. V prvem polčasu so Štokelj in soigralci v obrambi igrali dobro, v napadu pa so več- Gianantonio Furigo KROMA krat s podajami dobro prelisičili obrambo gostov. Pri metu pa so bili nenatančni in tako so gostitelji bili vseskozi v vodstvu. Največ preglavic je Radenski povzročal mladi Luca Vit (letnik 89), ki je na koncu zbral kar 21 točk. Srečanje se je dejansko odločilo v tretji četrtini, ko so Borovi košarkarji s trojkami Furi- ga nadoknadili zaostanek in v 5. minuti prešli končno v vodstvo (41:40). Do konca četrtine pa jim je uspelo prednost še povišati. V uvodnih minutah zadnje četrtine je stopil v ospredje Daniel Crevatin, ki je zadel trojko in nato še lepo podal Monticolu pod koš. Bor je tako prešel v vodstvo 59:53. Začel se je hud boj, vendar Borovi košarkraji so obdržali mirno kri. 22 sekund pred koncem, ko je Bor vodil za dve točki (71:69), pa je vsem v dvorani zastal dih. Visciano je naredil prekršek nad Ba-bettom, ki je imel na razpolago dva prosta meta, a je oba zgrešil. Odbito žogo so sicer pre-stregli gostje, ki pa so zgrešili met in srečanja je bilo v bistvu konec, saj sta Krizman in Fu-rigo nato uspešno izvedela proste mete in spravila na varno zmago Bora. Andrea Mura je bil ob koncu srečanja izredno zadovoljen: »Zmaga je zelo pomembna, ne samo zaradi novih točk, ampak tudi zaradi vzdušja. Spet smo igrali kot ekipa in to me veseli. Škoda, da v prvem polčasu nismo uspeli izkoristiti vseh priložnosti. Tokrat smo v obrambi igrali solidno. Največ težav sta nam povzročala njihova centra, a na to smo bili pripravljeni.« (RAS) KOŠARKA - Moška C-liga Jadran Mark se je San Danieleju oddolžil z zmago San Daniele - Jadran Mark 66:77 (14:16, 41:40, 53:52) JADRAN: K. Ferfoglia 7 (-, 2:4, 1:1), Slavec 9 (2:2, 2:3, 1:2), Marusič 2 (-, 1:5, -), Sosič 23 (2:2, 6:10, 3:5), Franco 3 (-, 0:1, 1:6), Oberdan 0, S. Ferfoglia 6 (-, 3:7, -), Malalan 21 (2:2, 8:14, 1:1), Coco 6 (-, 3:3, -), Semec n.v. TRENER: Popovič. SKOKI: 27 (23 v obrambi, 4 v napadu). SAN DANIELE: PM 14:19 (74 %), 2T: 14:35 (40 %), 3T: 8:25 (32 %). Jadranovci so se na gostovanju pri San Danieleju oddolžili za grenek poraz iz prvega dela. Jadran je z zmago dohitel nasprotnika (obe ekipi imata sedaj 14 točk), zaradi ugodne koš razlike pa je v boljšem položaju (v uvodni tekmi je izgubil za tri točke). Uvodna četrtina je bila zelo izenačena, v drugi pa so jadranovci strnili svoje vrste. V 15. minuti povedli na sedem točk (26:33), v nadaljevanju pa tudi na deset. Dobre predstave pa Popovičevi varovanci niso obdržali: gostitelji z De Claro na čelu (4:7 za tri točke v prvem pol- času) so še pred odmorom izničili vodstvo in s trojko slednjega v zadnji sekundi druge četrtine povedli. V tretji četrtini sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu: San Daniele je nekaj časa poskušal prevzeti večje vodstvo s consko postavitvijo, a se mu načrti niso uresničili. Odločilna je bila šele zadnja četrtina. Jadran je štiri minute pred koncem povedel na dve točki, s trojko So-siča pa na pet (60:65). Prednost se je v naslednjih minutah še povečala vse do končnih 11 točk. San Daniele je v končnici s čvrstejšo obrambo po celem igrišču in osebnimi napakami skušal spreobrniti rezultat, a mu ni uspelo. Tokrat je v Jadranovem taboru povsem presenetil Saša Malalan, ki je odigral 33. minut, zadel pa 21 točk. V drugem polčasu je bil pri metih iz vseh pozicij zelo zanesljiv, obenem je bil učinkovit tudi pri skokih in pridobljenih žogah. Ostali izidi: Spilimbergo - Oder-zo 57:50, Codroipo - Montebelluna 70:77. Domači šport Danes Nedelja, 1. februarja 2008 KOŠARKA ŽENSKA B-LIGA - 18.00 v Codroipu: Codroipese - Polet NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE - 10.30 v Zgoniku: Kras - Azzurra (Moška D1 -liga); Kras - Rangers (Moška C2-liga) NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna -Staranzano; 15.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Sistiana; 15.00 v Gradežu: Gradese -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Fiumicello; 15.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia -Primorje Interland 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Terzo DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Pomlad - Donatello NAJMLAJŠI - 10.00 pri Domju: Domio - Pomlad; 10.30 v Podgori: Juventina - Staranzano ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sant'Andrea UNDER 14 ŽENSKE - 10.30 v Pierisu: Pieris - Soča KOŠARKA - Moška D-liga Kontovel v podaljšku 19:4 Odlična igra Brumnovih varovancev v zadnjih petih minutah srečanja - Breg odpravil brez težav Romans - Za poraz odločilna slaba obramba Doma Libertas - Kontovel 77:92 (21:18, 41:30, 61:55, 73:73) KONTOVEL: Švab 28 (7:11, 6:12, 3:4), Zaccaria 10 (4:5; 3:8, -), Paoletič 18 (5:6, 5:10, 1:8), Šušteršič 23 (6:8, 4:11, 3:7), Bukavec 2 (-, 1:2, 0:1), Bufon 4 (-, 2:4, -), Genardi 6 (2:4, 2:10, -), Guštin 1 (1:2, -, -), Rogelja, Vodopivec nv, Gantar nv, Sossi nv. TRENER: Brumen. PON: Genardi (38'). SON: 19. Kontovelci so proti zadnjeuvrče-nemu Libertasu dosegli že tretjo zaporedno zmago in si tako dejansko zagotovili obstanek v ligi. Kot pred dvema krogoma proti Domu so Brumnovi fantje tudi tokrat dalj časa zasledovali nasprotnike. Po izenačenih uvodnih minutah so domačini prevzeli vodstvo in ga postopoma povečali na deset točk. Takoj po glavnem odmoru so se Kon-tovelci takoj približali nasprotnikom, za tem pa zapravili nekaj žog, kar so gostitelji takoj izkoristili in s posrečenimi koši kmalu spet povečali vodstvo na 11 točk (51:40). Z nekoliko boljšo igro in uspešnim izvajanem prostih metov so HOKEJ NA ROLERJIH - V Al-ligi Openski »konji« presenetili »gusarje« Polet ZKB Kwins - Pirati Civitavecchia 4:4 (2:3) STRELCI: S. Cavalieri 2, J. Fer-janič, Battisti; Šimunek 4. POLET: Petronijevič, Gallessi, Poloni, Battisti, S. Cavalieri, Deia-co, Fajdiga, S. Kokorovec, Fachini, J. Ferjanič, G. Cavalieri, Berquier, Corazza, Rebez. TRENER: A. Fer-janič. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva so hokejisti na rolerjih openskega Poleta dosegli pomembno točko proti »gusarjem« iz Ci-vitavecchie, ki so skupaj z ekipo Milano 24 Quanta četrta sila prvenstva. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Gostje so na začetku povedli z 2:0. Varovanci trenerja Aci-ja Ferjaniča niso stali križem rok in so nemudoma reagirali. Najprej so s Stefanom Cavalierijem znižali zaostanek, nato pa je isti igralec še izenačil. Pred odmorom so gostje še KROMA enkrat povedli s češkim igralcem Ši-munekom, ki je sinoči sicer dosegel vse štiri gole. V drugem delu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Gostje so še enkrat vodili za dva gola (2:4), kar pa ni zmedlo openskih »konjev«. Ferjaničevi varovanci so se potrudili in z borbeno ter srčno igro še enkrat nadoknadili zamujeno. Na koncu jim je z goloma Fer-janiča in Battistija uspelo izenačiti. Najboljši strelec Aleš Fajdiga je povrh tega še zgrešil kazenski strel, sodnik pa je razveljavil še en Poletov zadetek. Švab in soigralci razpolovili zaostanek. Po dveh zaporednih trojkah Šušteršiča v manj kot dvajsetih sekundah igre (sicer prva tik ob izteku tretje četrtine in druga v prvi akciji druge), je prednost Tržačanov znašala le tri točke. Brumnovi varovanci za tem celih pet minut niso dosegli koša iz igre, stik z nasprotniki pa so obdržali s prostimi meti. V razburljivi končnici sta obe ekipi precej grešili, Kontovel pa je prvič po prvi četrtini izenačili s prostim metom Švaba 25 sekund pred koncem rednega dela tekme in za tem celo povedli z 71:73, gostje pa so v naslednji akciji izenačili. Odločilni met Švaba se je dve sekundi pred koncem odbil od obroča. V podaljšku so Kontovel-ci zaigrali kot prerojeni in povsem na-digrali nasprotnike. Zgovoren je že sam delni izid poslednjih petih minut: 19:4 v korist Paoletiča in ostalih, ki so tako zasluženo slavili. (M.O.) Romans - Breg 65:77 (9:18, 31:41, 51:57) BREG: Cerne 13 (5:7, 1:5, 2:2), Sila 19 (8:11, 1:2, 3:6), Ciacchi 2 (0:2, 1:1, 0:2), Cociancich 7 (3:4, 2:3,-), Jevnikar 6 (1:1., 1:4, 1:1), Klabjan 10 (4:4, 3:5, 0:1), Lokatos 18 (7:8, 4:5, 1:5), Zeriali 4 (-, 2:3, 0:1). TRENER: Krašovec. Breg je tudi tokrat upravičil vlogo favorita. Zmaga proti Romansu, ki se bori za končnico prvenstva in združuje mlade igralce, ni bila nikoli vprašljiva, čeprav so Brežani tokrat igrali brez Klarice in Glavine, Klabjan pa se je ekipi pridružil šele v zadnjem trenutku. Že v uvodnih minutah je Breg prevzel vodstvo, ki se je iz minute v minuto večalo. V drugi četrtini je bila igra v napadu dokaj izenačena, kar kaže tudi delni izid 22:23. V tem delu so potek srečanja pogojevale tudi sodniške odločitve: oba centra (Kljabjan in Zeriali) sta si pred odmorom nakopala kar tri osebne napake. Krašovčevi varovanci pa so strnili vrste in zaključili prvo polovico srečanja na plus deset. Tudi v nadaljevanju so brežani brez težav upravljali vodstvo. Manj zbrano so odigrali le tretjo četrtino (delni izid 20:16). Dom - Don Bosco 67:94 (21:24, 28:43, 53:69) DOM: Vončina 9 (3:4, 3:8, 0:2), Cej 11 (0:1, 4:8, 1:5), Faganel 12 (1:2, 1:1, 3:7), Oblak 2 (-, 1:2, -), Gorjup 12 (-, 3:5, 2:5); Covi 6 (1:2, 1:3, 1:4), Belli 3 (1:6, 1:2, -), Dornik, Collenzini 4 (2:2, 1:3, -), Kri-stančič (0:4, 0:4, -), Zavadlav, Mininel 8 (-, 4:9, -). TRENER: Ambrosi. Organizator igre Kontovela Marko Švab (arhivski posnetek S srečanja prvega dela) je dosegel trojni dvojček: 28 točk, 13 prejetih osebnih napak in 10 skokov KROMA Domovci so v tretjem krogu povratnega dela visoko izgubili s solidnim Don Boscom. Salezijanci so se v Gorici predstavili le v sedmih, kljub temu pa so po precej izenačenih uvodnih minutah že sredi prve četrtine odločno prevzeli vodstvo pri izidu 12:21. Trener Ambro-si je s številnimi menjavami skušal najti najučinkovitejšo peterko, tako da je že v prvih dveh četrtinah postavil na igrišče deset od dvanajstih razpoložljivih igralcev, pred končno sireno pa so vsi stopili na igrišče in odigrali vsaj desetino tekme. Ob krstnem nastopu v Do-movem dresu je novogoriški center Jani Gorjup že v prvi četrtini zbral 5 točk, v drugi pa je bolj malo igral zaradi nesporazumov s sodnikoma. In prav sodnika sta tokrat precej vplivala na potek tekme, še predvsem v prvih tridesetih minutah, saj sta v korist Doma dosodi-la 13 osebnih napak, v korist višje uvrščenega Don Bosca pa kar 23. Pri tem so bili Tržačani zelo natančni pri izvajanju prostih metov, medtem ko so Ambrosi-jevi fantje zadevali le malo več kot tretjino. Glavni razlog za Domov poraz pa je tokrat obramba, ki je bila mestoma res pod vsako kritiko, saj so gostje kljub okrnjeni postavi stalno dosegali lahke koše v protinapadu. Kljub temu so Cej in soigralci s sorazmerno učinkovito igro v napadu še par minut pred koncem tretje četrtine zaostajali le za deset pik (51:61). V zadnjih desetih minutah pa je do-movce pogubila statična conska obramba, proti kateri so gostje zadevali kot za stavo, tako izza črte treh točk kot iz same rakete. (M.O.) PROMOCIJSKA LIGA Gladka zmaga Sokola Santos - Sokol 69:101 (17:23, 38:47, 49:79) SOKOL: Matej Guštin 3, Spadoni 17, Koajenc 7, Križman 15, Hemlajk 23, Sossi 6, Vescovi 7, Doljak 20. TRENER: Gruden. 3T: Spadoni 3, Doljak 3, Hme-ljak 2, Kojanec 1. Čeprav je nastopil brez treh pomembnih igralcev, kot so Umek, Budin in Vidali, je Sokol v gosteh zlahka premagal neugodni Santos. V prvem polčasu so se gostitelji trdoživo upirali našim košarkarjem, ki pa so v tretji četrtini z dobro obrambo in odličnim napadom nadigrali domače moštvo ter po-vedli kar za 30 točk. V zadnji četrtini so to razliko obdržali in suvereno zmagali. Za novi točki je treba pohvaliti vse Sokolove igralce, ki so se tudi vsi vpisali med strelce, posebno pohvalo si zaslužita Marko Hmeljak, ki je bil s 23 točkami najboljši strelec ekipe, in Alex Vescovi za dobro igro pod košema. (lako) 28 + Nedelja, 1. februarja 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Aljaska 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Settegiorni 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.30 Dok.: Stella del Sud 10.00 Aktualno. Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica In - L'Arena 15.15 Variete: Domenica In... sieme 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.00 Variete: Domenica In - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 23.35 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 0.40 Aktualno: Oltremoda ^ Rai Due 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.30 Veriete: Cartoon Flakes 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in rubrike 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade 13.45 Variete: Quelli che.. aspettano 15.30 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero 1 19.25 Nan.: Piloti 20.00 Nan.: Friends 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.35 Šport: La domenica sportiva 0.05 Nočni dnevnik 0.15 Ameriški football: Superbowl, finale, Pittsburgh Steelers vs. Arizona Cardinals ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Risanke 7.50 Variete: E' domenica papa' 8.10 Risanke 9.40 Dok.: Timbuctu 11.15 Aktualno: Tg3 BuongiornoEuropa, sledi Tg3 RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved, sledi TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Dok.: Geo & geo 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Aktualno: Alle Falde del Kiliman-giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Aktualno: Presadiretta 23.15 Deželni dnevnik 23.30 Aktualno: Tatami 0.30 Dnevnik in vremenska napoved 0.40 Aktualno: TeleCamere K Rete 4 6.10 Nan.: Commissariato Saint Martin 6.55 Dnevnik: Pregled tiska 7.25 Aktualno: Super Partes 9.00 Dok.: William Congdon - La vita e le opere 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Donnavventura 15.00 16.00 18.55 19.35 21.30 22.30 0.55 8.00 8.50 9.45 12.30 13.00 14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.30 23.30 1.30 Nan.: Peacemakers - Un detective nel West Film: Addio alle armi (dram., ZDA, '57, r. C. Vidor, i. R. Hudson, J. Jones) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Colombo Nan.: Siska Šport: Controcampo posticipo, sledi Controcampo Šport: Fuoricampo ; Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 13.40 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Resničnostni show: Amici Variete: Questa domenica Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Dr. House - Medical Division Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Aktualno: Super PArtes 7.45 Risanke 10.55 Nan.: Raven 11.25 Nan.. Willy, il principe di Bel Air 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: La freccia nera (It., '05, r. F. Costa, i. M. Stella, R. Scamarcio) 15.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.00 Film: Barbie e la magia di Pegaso (anim., ZDA, '05, r. G. Richardson) 17.45 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Tutti pazzi per Mary (kom., ZDA, '98, režija P. Farrelly, igrata Cameron Diaz in Matt Dillon) 19.25 Film: Charlie's Angels (akc., ZDA '00, r. McG, i. C. Diaz) 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 21.30 Variete: Colorado 0.15 Aktualno: Il protagonista 1.15 Športne vesti ^ Tele 4 7.00 8.30 9.35 10.10 10.20 11.40 12.00 12.25 12.30 13.10 13.15 13.30 14.10 14.45 16.20 17.30 19.30 22.30 23.00 23.10 0.40 Koncert: Le sinfonie di Mozart 2030: Tra scienza e coscienza Aktualno: Ski magazine Italia economia Talk show: Incontri al caffé de la Versiliana Rotocalco ADN Kronos Sv maša Fra ieri e oggi Eventi in Provincia Qui Tolmezzo Musica, che passione Aktualno: Di roccia e di cielo Camper magazine Film: La donna in verde (pon.) Vaterpolo: Pallanuoto Trieste vs. RN Camogli Risanke Aktualno: ... e domani e' lunedi' Palco, gli eventi in TV Olimpionici, famosi presenti e passati Film: Il testamento di Madigan (triler, '67, režija G. Gentili, igrajo D. Hoffmann, C. Romero, E. Mar-tinelli) Koncert LA 7.00 9.25 10.05 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.05 20.00 20.35 21.30 23.30 0.30 1.25 La 7 Aktualno: Omnibus Week-end Šport: Speciale SBK Aktualno: La settimana Nan.: Alla conquista del West Dnevnik Dok.: Gli straordinari viaggi di Tippi Nan.: New Tricks Nan.: Mac Giver Film: I quattro cavalieri dell'Apo-calisse (dram., ZDA, '62, r. V. Min-nelli, i. G. Ford) Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana il-libata (kom., It., '71, r. L. Zampa, i. A. Sordi, C. Cardinale) Aktualno: Reality Dnevnik Film: Se io fossi onesto (kom., It., '42, i. V. De Sica) 6.30 7.15 8.00 9.50 11.15 14.05 14.55 15.25 16.15 16.50 17.25 19.00 20.00 20.45 21.35 22.25 22.40 12.15 12.30 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 Koper 20.30 Rokomet: SP, finale 22.00 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Lynx Magazin 23.00 Resna glasba: Posvečeno Tartiniju 23.40 Nan.: Reilly 0.45 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Rally Monte Carlo (2. hitrostna preizkušnja) (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 8.55 Šport Špas 9.25 Otr. nan.: Franc Arko 9.55 Sv. maša 11.00 Izvirni 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 14.45 Hum. nad.: Fina gospa 15.15 15.35 Glasbeni troboj 15.25 Športne novice 15.50 Nedeljsko oko 16.00 Šport 16.10 Družabna: Jan Pestenjak, premiera filma o Tošetu Proeskem 16.30 Kuharska oddaja 17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 NLP 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Ema 2009 22.00 Večerni gost: Prof. Dr. Ervin Pod- goršak 22.50 Ars 360 23.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.40 Nad.: Pokvarjena dekleta 1.15 Sedma moč osamosvojitve (tv- dnevnik 01.2.1991) 1.40 Dnevnik (pon.) 2.00 Dnevnik zamejske (pon.) {p Slovenija 2 23.15 Zabavni infokanal Skozi čas Ema 2009 (pon.) Garmisch: SP v alpskem smučanju, slalom (M), l.vožnja Sapor: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki (Ž), zasledovalno Garmisch: SP v alpskem smučanju, slalom (M), 2.vožnja Globus (pon.) Turbulenca (pon.) Tranzistor (pon.) Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope Zagreb: SP v rokometu (M), finale Migaj raje z nami! Dok. oddaja Nad.: Jesenin Nad.: Ljubice Na utrip srca Bojan Gorišek igra Philipa Glassa 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Zdravstvena preventiva: alkohol 18.45 Monitor 19.05 Miš - Maš (pon.) 19.40 Pravljica 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Pod drobnogledom: Minister za okolje in prostor Karel Erjavec 22.30 Unistar Shoow (2. del) Dnevni program Garmisch: SP v alpskem smučanju, slalom (M) Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti Euronews Zoom - mladi in film »Q« - Trendovska oddaja Metalkamp 2008 Srečanja v skupnostih Italijanov Dok. oddaja: Terracina Potopisi Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 22.00 , 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Ro-jana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-20.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violin-ček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.55 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.20 Obvestila in snežne razmere; 14.35 Šport- nik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05, 16.00, 19.00 Posebni dan Evrora-dija; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Sedmi dan; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Za vsak dosežek na delovnem mestu se morate močno potruditi. včasih imate občutek, da se bojujete z mlini na veter. Lahko ste prepričani, da trud m^L BIK 21.4.-20.5.: V sebi čutite močno željo po spremembi. Na delovnem mestu boste iznajdljivi. Čas je primeren za dogovarjanje z nadrejenimi o večji plači. Ljubezen: ne silite z glavo skozi zid. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Veliko energije usmerjate v delo. V njem iščete predvsem potrditev. Čeprav sem ter tja tudi podvomite o sebi, si zapomnite, da ste zadanim nalogam kos. RAK 22.6.-22.7.: Včasih se je «« treba znebiti odvečne prtljage, da zna človek spet ceniti prave stvari v življenju. Ne iščite odgovorov v drugih ljudeh. Naučite se ceniti iskrenost. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu bo napetost popustila, res pa je, da boste v prihodnjih tednih nekoliko brez energije in ne boste občutili pravega olajšanja. Vzemite si dovolj časa samo zase. DEVICA 24.8.-22.9.: Posli ^^ cvetijo kot že dolgo ne. Ne pozabite na pregovor, da se brez mu je še čevelj ne obuje, in se varujte neučakanosti. Ljubezen: ne skrivajte čustev. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Za- ^ ^ čutili boste, da postajate spet bolj umirjeni in zanesljivi. Malenkosti vas ne bodo več spravile iz tira. svojim burnim reakcijam iz preteklosti se boste pošteno nasmejali! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Planeti so vam naklonjeni. Polni ste optimizma in samozau-panja. V življenju vidite toliko pozitivnega, da se znate veseliti vsakega dne posebej. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na življenjske izzive se boste v prihodnjem tednu odzivali spontano, a odločno. Znali se boste pravilno odločati, kar vam bo močno koristilo predvsem na poslovnem področju. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ker ste postali bolj odporni in polni energije, boste v prihodnjih dneh naravnost zacveteli. Polni boste idej in ljudje, ki živijo z vami, vam bodo komaj sledili. Denar: denarnica se debeli. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V vaše življenje prihaja veliko novosti. Napolnjujejo vas z optimizmom in delovnim zagonom. Izkoristite obilico energije za delo, saj se vam ponujajo kakovostne priložnosti. RIBI 20.2.-20.3.: Čeprav ste zelo družabni, boste v prihodnjem obdobju čas raje namenili le izbranim prijateljem, tistim, ki jim lahko resnično zaupate. Zelo angažirani boste na poslovnem področju. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. februarja 2009 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Mala solzica - Štirje kovači 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il bene e il male 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.15 Tg2 Eat Parade 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Faxtor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order Lm.f BORDER: Ï^W^ Î til i K 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: X Factor 23.45 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 0.00 Variete: Scorie ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Šport: Replay Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik, prometne vesti Nan: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Gli impenitenti (kom., ZDA, '97, r. M. Coolidge, i. W. Matthau, J. Lemmon) Nad.: Tempesta d'amore 0.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il comandante Florent Film: Veronika Guerin (dram., i. C. Blanchett, G. McSorley) 15.00 15.55 16.15 18.35 18.55 20.20 21.10 23.20 Canale S 8.00 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, sledi Mattinocinque Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: Grande Fratel-lo Nan.: Cento Vetrine Variete: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.35 9.00 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.50 20.30 21.10 23.20 0.00 13.40, 17.40 Risanke Nan.: Hope & Faith Nan.: Ally McBeal Nan.: E alla fine arriva mamma! Nan.: Piu' forte ragazzi Aktualno: Secondo voi Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 19.30 Risanke: Simponovi Nan.: Paso adelante Nan.: Smallville Nan.: Drake & Josh 22.10 Dnevnik, vremenska napoved Nan.: Camera Café Kviz: La ruota della fortuna Film: Derailed - Atrarzione letale (triler, ZDA, '05, r. M. Hafstrom, i. C. Owen, J. Aniston) Rtv - La tv della Realta Variete: Mai dire GF, sledi GF live ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Retroscena, i segreti del teatro 8.10 Storie tra le righe 8.50 Koncert 10.25 Aktualno: Novecento contro luce 11.25 Camper magazine 12.30 Aktualno: Ski Magazine 13.10 Aktualno: Olimpionici 13.25 Aktualno: La Trieste che ci crede 13.50 Aktualno. ...animali amici miei 14.30 Ritmo in Tour: la TV dei viaggi 15.40 Aktualno: Retroscena, i segreti del teatro 17.00 Risanke 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.00 Expo' Mittel school 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogometna tekma: Avellino vs. Triestina 23.30 Aktualno: Il direttore incontra 0.00 Film: La liceale al mare con l'ami-co di papa' (kom., '80, r. M. Giro-lami, i. A. Vitali, M. Mell) 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Due minuti in un libro 10.20 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 2G.GG, G.55 Dnevnik 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Napoletani a Milano (kom., It., '53, r.-i. E. De Filippo) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 14.20 22.15 Vzhod-Zahod 14.35 Vsedanes, vzgoja in izobraževanje 14.55 Alter Eco 15.25 Lynx magazin 15.55 Zoom - mladi in film 16.30 Vesolje je... 16.55 Tednik 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, športne vesti 19.30 Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv Dnevnik 22.15 Vzhod - Zahod 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.20 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Cold Squad 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.30 Dok.: Storia proibita del '900 italiano 0.30 Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 9.35 Šport Špas (pon.) 10.05 Otr. nan.: Franc Arko 10.30 Nan.: Linus in prijatelji 11.00 Dok. oddaja: Ambasadorji Črne Gore (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ema 2009 (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan: Pajkolina in prijatelji s Pri-soj 16.05 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.25 Igrana nan.: S soncem v očeh 16.45 Bukvožer 16.50 Robert Swindells: Sramota 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa (pon.) 18.00 Žrebanje 3x3 plus 6 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Polemika 21.00 Hum. nad.: Želite, Milord? 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Opus 23.25 Glasbeni večer (t Slovenija 2 6.30 9.30, 0.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. infokanal 11.40 Sobotno popoldne (pon.) 14.30 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 14.45 Slovenski utrinki (pon.) 15.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 02.02.1991 15.55 Osmi dan (pon.) 16.25 Ars 360 (pon.) 16.40 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) 17.10 Prvi in drugi (pon.) 17.25 To bo moj poklic: metalurg 18.00 Glasbeni spomini 19.05 Nan.: Berlin, Berlin 19.30 Z glavo na zabavo 20.00 Poljudnozn. odd.: Fu Long, mali veliki panda 21.00 Studio City 22.00 Knjiga mene briga 22.15 City Folk 22.45 Film: Zvestoba do groba (pon.) 11.30 17.10 18.00 18.30 18.40 20.00 20.30 21.30 22.30 23.30 23.30 Videostrani Nan.: Jelena 20.20 Kultura (pon.) 19.55 Epp Glasbena oddaja (pon.) Dnevnik, vremenska napoved Športni ponedeljek Pod drobnogledom: Minister za okolje in prostor Karel Erjavec (pon.) Rally Monte Carlo (3. hitrostna preizkušnja) Dnevnik, vreme, kultura (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE - Predsednik skuša zajeziti gospodarsko krizo Obama pripravlja načrt za pomoč podjetjem v krizi Denarne nagrade direktorjem finančnih podjetij z Wall Streeta je označil za sramoto NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je sporočil, da bo njegova administracija kmalu oznanila ukrepe za sprostitev kreditov za podjetja in posameznike, hkrati pa je napovedal tudi novo strategijo za ponovno oživitev finančnega sistema. »Moj finančni minister Timothy Geithner bo kmalu oznanil novo strategijo za ponovno oživitev našega finančnega sistema, ki bo podjetjem in gospodinjstvom sprostila kredite,« je v tedenskem radijskem nagovoru in nagovoru na svetovnem spletu dejal Obama. »Pomagali bomo znižati hipotekarne stroške in malim podjetjem dali posojila, da bodo lahko zagotovili delovna mesta,« je dodal. Ob tem je zagotovil tudi, da bo nova strategija vključevala varnostne mehanizme, ki bodo zagotovili, da izvršni direktorji ne bodo izkoriščali davkoplačevalskega denarja za izplačevanje nagrad. Obama se je že v četrtek odzval na poročila o tem, da so si direktorji finančnih podjetij z Wall Streeta v sedanji svetovni finančni krizi izplačali 18,5 milijarde dolarjev nagrad. To je označil za sramoto in višek neodgovornosti. Obama več podrobnosti o načrtu za oživitev finančnega sistema ni izdal, je pa senat pozval, naj hitro potrdi njegov 819 milijard dolarjev vreden sti-mulacijski paket, ki ga je že potrdil tudi predstavniški dom ameriškega kongresa. Senat naj bi o tem razpravljal prihodnji teden. (STA) Ameriški predsednik Barak H. Obama ANSA ITALIJA - Predlog Walterja Veltronija »Skrb za okolje prinaša milijon delovnih mest« RIM - Če bo Italija resno in učinkovito načrtovala zaščito okolja, ji to lahko prinese kar milijon novih delovnih mest. V to je prepričan vodja Demokratske stranke Walter Veltroni, ki je prepričan, »da država nujno potrebuje pravo okoljsko revolucijo«. Predsednik demokratov je včeraj v Rimu predstavil okolje-varstveno politiko svoje stranke, ki je - kot je podčrtal - oblikovana ne samo za jutri in torej za mlade rodove, temveč tudi za današnje ne-lahke čase. Demokratska stranka ne nasprotuje napovedanim vladnim ukrepom za pomoč avtomobilski industriji, ki se sooča s hudo krizo, predlaga pa, da bi ti ukrepi vsebovali tudi skrb za čistejše okolje in torej za izdelavo okolju prijaznejših vozil. Veltroni je obravnaval tudi alternativne energetske vire, s katerimi Italija - kot vemo - precej zamuja. Pri tem pa ni pojasnil stališča stranke glede morebitne gradnje jedrskih central, ki jih napoveduje ministrski predsednik Silvio Berlusconi. V Demokratski stranki imajo o tem precej različna stališča. Nekateri odločno odklanjajo jedrsko energijo, drugi pa jo podpirajo, tako da sinteza obeh stališč ne bo ravno enostavna. Vodja levosredinske stranke je izrazil prepričanje, da Italija nujno potrebuje globalen načrt za nove infrastrukture. Berlusconi načrtuje, da bi ta projekt začeli izvajati leta 2011, Veltroni pa meni, da bi lahko nekatere načrte začeli izvajati že takoj. LJUBLJANA - Sklep papeža Beneditka XVI Stres zapušča Celje in odhaja v Maribor LJUBLJANA - Papež Benedikt XVI. je celjskega škofa in podpredsednika Slovenske škofovske konference Antona Stresa imenoval za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu metropolitu Francu Krambergerju. Stres bo novo službo prevzel, ko bo Krambergerju pokazal papeževo pismo o imenovanju. Kot so pojasnili iz Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK), zakonik cerkvenega prava namreč predvideva, da lahko Sveti sedež v določeni krajevni Cerkvi (škofiji ali nadškofiji) imenuje škofa pomočnika, t.i. koadjutorja, ki ima tudi sam posebna pooblastila in pravico nasledstva. Ob tem dodajajo, da so po drugem vatikanskem koncilu škofje napro-šeni, da se ob dopolnjenem petinsedemdesetem letu odpovedo službi in papeža prosijo za razrešitev službe in upokojitev. Po navedbah SŠK si je mariborski nadškof Kramberger že ob začetku škofovske službe postavil tudi cilj, da bo pra- vočasno poskrbel za imenovanje naslednika. Vodstvo mariborske škofije je namreč 14. novembra 1980 prevzel v razmerah, ko je bil mariborski škofovski sedež po smrti škofa Maksimilijana Držeč-nika dlje časa nezaseden. Kot so zapisali v sporočilu, je Kram-berger zato papeža že pred časom prosil in mu predlagal imena kandidatov ter s tem začel postopek za imenovanje svojega naslednika. Postopek je vodil apostolski nuncij v Slovenji nadškof Santos Abril y Castello, z imenovanjem škofa Stresa pa je bil tudi uspešno zaključen. Stres bo novo službo - kot rečeno -prevzel, ko bo dosedanjemu nadškofu in zboru svetovalcev pokazal papeževo pismo o imenovanju. S tem bo tudi izpraznil škofijski sedež v Celju, sprožil pa se bo tudi postopek za imenovanje novega celjskega škofa. Ne glede na to bo Stres celjsko škofijo kot upravitelj vodil do imenovanja novega celjskega škofa. (STA) Škof Williamson se je opravičil papežu zaradi izjav o negaciji holokavsta VATIKAN - Britanski škof Richard Williamson, eden od pripadnikov nedavno pomiloščene bratovščine svetega Pija X., se je opravičil papežu Benediktu XVI. in izrazil obžalovanje za težave, ki jih je povzročil z zanikanjem ho-lokavsta. Williamson, ki je v pogovoru na švedski državni televiziji nedavno zanikal, da je bilo šest milijonov Judov umorjenih med holokavstom, je v pismu Vatikanu svoje izjave označil kot »nepremišljene«. Pismo so v petek objavili tudi na Williamsonovem osebnem blogu, v njem pa pomiloščeni škof nagovarja kardinala Daria Castril-lona Hoyosa, ki je urejal rehabilitacijo Williamsona in ostalih treh škofov. Slednje je leta 1988 posvetil sporni francoski škof Marcel Lefebvre. (STA) Irak: volitve brez večjih incidentov BAGDAD - V Iraku so se končale volitve v pokrajinske svete, ki se jih je udeležilo več milijonov Iračanov. Volitve, ki so minile brez večjih incidentov, so sicer morali podaljšati za eno uro. Izidi naj bi bili znani v torek. Volitve, prve po letu 2005, veljajo za preizkusni kamen stabilnosti države pred predvidenim delnim umikom ameriške vojske, ki ga načrtuje ameriški predsednik Barack Obama. »To je zmaga za vse Iračane,« je po oddaji glasu povedal iraški premier Nuri al Maliki. (STA) Superenalotto: kar pet »šestic«! RIM - Na stavah superenalotto so sinoči zadeli kar pet »šestic«, ob tem pa še dva dobitka »5+1«. Vsaka »šestica« bo prejela 7 milijonov 947.183 evrov, »5+1« pa po 499.459 evrov. »Šestice« so zadeli v Rovigu, Mondovi (Cuneo), Montesilvanu (Pescara), v Forte dei Marmi (Lucca) in v Minerbiu (Bologna). »Petic« je bilo tudi na pretek: celo 243. Ob tolikšnem številu zmagovalcev je bil dobitek nižji od običajnih, in sicer »le« 3.083 evrov. Nagradni sklad za »šestico« bo za prihodnje žrebanje znašal 10 milijonov 900 tisoč evrov. ITALIJANSKI MEDIJI - Knjižni prilogi Stampe in Repubblice o Borisu Pahorju »Qui si parla solo italiano...« Veliko zanimanje za italijanski prevod knjige Parnik trobi nji, ki je pravkar izšla pri založbi Fazi - »V koncentracijskem taborišču me je rešil Baudelaire« MILAN - V knjižnih prilogah dnevnikov Repubblica in Stampa je bil včeraj dan slovenskega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. O italijanskem prevodu knjige Parnik trobi nji, ki je z naslovom Qui e proibito parlare izšel pri založbi Fazi, v prilogi Almanacco dei libri Repubblice piše Paolo Rumiz, priloga Tuttolibri turinske Stampe pa objavlja dolg intervju s Pahorjem. Rumiz dejansko obnavlja vsebino Pahorjeve knjige, ki govori o primeru etničnega zatiranja Slovencev na Tržaškem. To je zgodba mlade Slovenke Eme, ki je dejansko zgodba tedanje generacije in tedanjih turobnih časov, ki so v Trstu in v okolici dolgo trajali. »Fašizem je uničil miroljubno sožitje, ki ga je ustvarila Avstro-ogr-ska monarhija, a tudi fašizem se bo prej ali slej končal,« razmišlja Ema v zaporniški celici, piše Rumiz. V Stampi je Pahorja intervju- La memoria Dalla perwcu/JütiecK^uU ¿> Trieste lu cultura slo\ena wi lager ra t contato ¡n |Mncnopol¡»t mer\[ re csec ) In >] na nzó Anni 3í ) aîÉJuï r pínuit ñk t\ m lia ne» "Dietro il filo spinato mi salvo Baudelaire" vala Mirella Serri, intervju pa nosi naslov »Za bodečo žico me je rešil Baudelaire«. V njem tržaški pisatelj pripoveduje o svojih trpkih doživetjih v nacističnih taboriščih, priljubljenih pesnikih in pisateljih ter seveda o fašizmu in nacizmu. Serrijeva omenja pisatelja in germanista Claudia Magrisa, ki je Pahorjevo Nekropolo (v italijanskem prevodu je že presegla čudežno mejo 100 tisoč prodanih izvodov) označil za izredno knjigo, ter madžarskega nobelovca Imreja Kerteszija, s katerim se je slovenski književnik pred kratkim srečal v Parizu. Pahor v intervju omenja Srečka Kosovela in Baudelaireja, a tudi priljubljene romanopisce, kot sta Saroyan in Hemingway. Največ pozornosti pa namenja sebi in svojim sotrpinom v taborišču, dogajanjem okrog revije Zaliv in prijateljevanju z Edvardom Kocbekom. V Stampi beremo tudi o današnjem življenju Borisa Pahorja, ki je tako zaposlen - kot pravi - da nima časa niti, da bi napisal pismo. Pred dnevi je bil v Parizu, pred tem pa na dolgi »poti spomina« po italijanskih mestih, kjer je zlasti dijakom in študentom pripovedoval o svojih žalostnih izkušnjah pod fašizmom in nacizmom. Bil je tako v Vidmu, Veroni, Cremoni in Padovi, v petek - dodajamo mi - še na novoletnem sprejemu Slovenske skupnosti na Vrhu pri Gorici, včeraj pa v furlanskem Viscu, kjer je nekoč stalo danes žal skoraj pozabljeno fašistično taborišče. »Srečno pot, neutrudni profesor,« mu v Stampi vošči novinarka Mirella Serri. GLEDALIŠČE LAHKA GLASBA - Veliko raznolikih koncertov Atraktivni februar V Slovenijo prihaja več zanimivih interpretov - Vabljiva dunajska ponudba Od Jana Plestenjaka preko Draže-na Žečica in Wiener Opernball Orchestre vse do skupin Oasis in Pussycat Dolls tja do Tine Turner: februarja bodo prišli na svoj račun ljubitelji res vseh glasbenih zvrsti. Po nekoliko puhlem januarju je tokrat dogodkov na pretek. Že 3. februarja bodo v Cvetličarni v Ljubljani (ob 20.uri) prepevali člani skupine Grave Digger, ki so letos izdali nov album z naslovom Ballads of a Hangman.Vstopnice za koncert dobite v predprodaji po 24 €. V četrtek, 5. februarja bo v dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani (s pri-četkom ob 20.30) Alenka Godec prepevala svoje uspešnice narodne zabavne glasbe, ki mejijo tudi na jazz. Seveda bo največja pozornost namenjena albumu z naslovom So najlepše pesmi že napisane, ki je izšel lani. Vstopnice 25 evrov. V nedeljo, 8. februarja, je skoraj obvezen izlet na Dunaj, kjer bo v dvorani Stadthalle prepevala neprekosljiva Tina Turner. Čeprav bo ameriška pevka letos praznovala 70. rojstni dan, deluje na odru še zelo mladostno in njene rock uspešnice vedno segrejejo številno publiko. Za koncert so na voljo le še aranžmaji (prevoz in vstopnica) na spletni strani www.vstopnice.com po sicer zasoljeni ceni 225 evrov. Na Dunaju bosta ta mesec še dva zelo zanimiva koncerta. V ponedeljek, 23. februarja bodo v Stadthalleju nastopile očarljive Pussycat Dolls. Na voljo so le še aranžmaji (odhodi iz Ljubljane, Celja in Maribora) v višini 105 evrov. V četrtek, 26. februarja pa boste lahko, vedno v dvorani Stadthalle (ob 19.30), prisostvovali koncertu angleške skupine Oasis. Pop-rock skupina bratov Liam in Noel Gallagher je po začetnem svetov- nem uspehu in milijonski prodaji prvih glasbenih del zašla nekoliko v krizo. Kljub manjši sedanji popularnosti bomo lahko na koncertu prisluhnili tudi zgodovinskim uspešnicam. Vstopnice so še v prodaji, cena 52,50 evra. Kot alternativa pa lahko skupino Oasis poslušate tudi v nam veliko bližjemu Palaverdeju v Trevisu v soboto, 21. februarja. V ponedeljek, 9. februarja bodo na svoj račun prišli oboževalci alternativnega in gotskega rocka finske skupine The Rasmus. Glavnino pesmi pojejo v angleščini, koncert pa bo v Inboxu v Ljubljani od 20.30 dalje (vstopnice 32 evrov). Za ljubitelje klasične glasbe bo na voljo koncert Wiener Opernball Orchestre v ljubljanski Hali Tivoli v sredo, 11. februarja ob 20. uri. Vstopnice v pred-prodaji dobite po 35 €. V obdobju Valentinovega pa res ni mogel ostati križem rok Jan Plestenjak. Slovenski lomilec src bo imel v tem obdobju tri koncerte. Začel bo 10. februarja v Hali Tivoli v Ljubljani (ob 20. uri, 35 €), nadaljeval 13. februarja v Mariboru v dvorani Tabor (ob 20. uri, vstopnica 20 €) in zaključil s koncertom v dvorani Police v Ajdovščini (ob 20. uri, 19 €). Ravno tako priljubljen med nežnejšim spolom in torej dokaj aktiven v tem obdobju bo Boris Novkovic. Hrvaški kantavtor bo nastopil najprej 13. februarja v Bowling Planetu Tuš v Kranju (pričetek koncerta ob 22. uri, vstopnice so v prodaji po 7 €), naslednji dan pa se bo selil v Grosuplje, kjer bo prepeval še v Casinoju Kongo (ob 22.uri, 25 €). Srbski pop pevec Goran Karan bo ženskemu občinstvu posvetil koncert 13. februarja v dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani od 20. ure dalje. Vstopnice po 29 €. Ponedeljek 16. februarja bo vsa pozornost namenjena koncertu ameriškega kitarista in kantavtorja Richieja Kotzena, ki bo izvajal svoje rock, blues in soul uspešnice v Orto baru v Ljubljani od 21. ure dalje. Vstopnica 25 €. Skupine Sepultura ne gre posebej predstavljati. Brazilska heavy metal zasedba bo v okviru evropske turneje nastopila v ljubljanskem Inboxu 17. februarja. Napovedan pričetek koncerta je ob 20.30, vstopnice pa dobite v predprodaji po ugodni ceni 33 €. Dva dni kasneje, v četrtek, 19. februarja, bo na vrsti Vlatko Stefanovski Trio. Eden izmed najbolj popularnih makedonskih pevcev bo nastopil v Cvetličarni (od 21.ure dalje) v Ljubljani. Vstopnice 22 €. Nekoliko bolj trda glasba bo kraljevala v Cvetličarni 20. februarja, ko bosta nastopili dve skupini, Saxon in Iced Earth. Saxon so heavy metal skupina iz angleškega Yorkshireja in delujejo neprekinjeno že 33 let, medtem ko prihajajo Iced Earth iz ZDA in svojo heavy metal glasbo izvajajo že od daljnega leta 1984. Vstopnice za koncert od 19. ure dalje so v prodaji po 27 €. Mesec se bo zaključil z dvema koncertoma v ljubljanski Cvetličarni. Najprej bo v četrtek, 26. februarja (ob 21.uri, 22 €) nastopila hrvaška pop-punk skupina Psihomodo Pop, ki je bila zelo znana že v nekdanji skupni državi, nato pa 27. februarja (ob 20. uri, vstopnica 16,50 €) še angleška skupina Maximo Park. Gre za zasedbo, ki izvaja alternative rock glasbo in je nastala pred šestimi leti. Ime izhaja iz kraja Maximo Gomez Park, kjer so se v Havani srečevali kubanski revolucionarji. (I.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Joseph Conrad: »L'Agente segreto« / Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Alice Arcuri, Gianluca Gobbi. Urnik: v sredo, 4. ob 20.30, v četrtek, 5. ob 16.00 in 20.30, v petek, 6. in v soboto, 7. ob 20.30 ter v nedeljo, 8. februarja ob 16.00. Gledališče La Contrada -Orazio Bobbio Tullio Kezich: »Italo Svevo genero let-terario«. Nastopa Ariella Reggio v režiji Francesca Macedonia. Brezplačna izvenabonmajska predstava za abonente gledališča La Contrada. Urnik: danes, 1. februarja ob 16.30. TRŽIČ Občinska dvorana V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.45 / »La badante«, CTB Teatro Stabile di Brescia, tekst in režija Cesare Lievi. Nastopajo: Ludovica Modugno, Emanuele Carucci Viterbi, Leonardo De Colle, Paola Di Meglio in Giusep-pina Turra. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 6. februarja ob 20.00 / Špas teater Mengeš: »Hrup za odrom«. OTLICA NAD AJDOVŠČINO Kulturni dom V nedeljo, 8. februarja ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 2. februarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V torek, 3. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 4. februarja ob 11.00 in 18.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V petek, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Jutri, 2. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V torek, 3. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnine or We Are The Nation On The Best Location«, gostuje Rozinteater. V četrtek, 5. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 2. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V torek, 3. februarja ob 12.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 4. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 5. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena V torek, 3. februarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 4. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina »Hagada«. V petek, 6. februarja ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 2., v petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V četrtek, 5. februarja ob 17.00 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Nastopajo: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: danes, 1. februarja ob 19.30, jutri, 2. in v torek, 3. februarja ob 11.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: danes, 1. februarja ob 16.00 bo izredna predstava in v torek, 3. februarja ob 19.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich »Tetraktys« / Baletna predstava na Haendlejevo glasbo. Urnik: v sredo, 4. februarja ob 10.30 in 21.00, v četrtek, 5. februarja ob 10.30 in v petek, 6. februarja ob 10.30 in 21.00. Gledališče Rossetti Danes, 1. februarja ob 16.00 / »Mummenschanz "3x11"«. Priredba: Floriana Frassetto in Bernie Schürz. GORICA Kulturni dom V petek, 6. februarja ob 19.00 / »Mala Prešernova proslava 2009«, koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Vstop prost. V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »An-tidotum Tarantualae« iz Apulije - po-klon kantavtorju Matteju Salvatoreju. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna galerija (Veliki trg):še danes, 1. februarja razstavlja Skulpture koprski umetnik Loris Morosini. Odprto vsak od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija na ogled je razstava Mateja Susiča Zimska idila. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. PRIREDITVE SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; ogled je možen še danes, 1. februarja s prostim vstopom med 10. in 19. uro (informacije na www.fonda-zionecarigo.it, tel. 0481-537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpo-tju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: na ogled razstava »Biena-le male laične ilustracije«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Kulturni dom: v petek, 6. februarja, ob 19. uri bo odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarna-cija. Umetnika bo predstavi Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. Nedelja, 1. februarja 2009 februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 2. februarja bo na ogled fotografska razstava Oskarja Moleka »Andske sledi in vtisi«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (31. 1. 2009) Vodoravno: operacija, kopra, po-stružek, Akron, Ast, anonimnost, stek, J. P., reptll, tatica, Ola, Ati, viri, Atika, Ken, Aleksander, njiva, Ita, tnalce, K. A., potepanje, Ose, Tarent, atonalnost, trtar, Omar, na I iv, Arturo, Elia, Eva, ave, el, De-kapodi, seraj, medicina, alimen-tacija, akov, krn, no, ANAS, Oton; na sliki: Aleksander Ipavec. 32 Nedelja, 1. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona VREMENSKA SLIKA Danes zvečer bo nad deželo prispela fronta iz Sredozem- Nad zahodnim Sredozemljem nastaja plitvo ciklonsko ob-Ija, od jutri pa bodo za kakšen dan v višinah pritekali zelo močje. Nad naše kraje priteka z jugovzhodnimi vetrovi vlažni jugozahodni tokovi. vlažen in razmeroma hladen zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 1.19 najvišje 41 cm ob 7.57 najnižje -17 cm ob 12.30 najvišje -1 cm, ob 18.24 najnižje -21 cm. Jutri: ob 1.58 najvišje 37 cm ob 9.34 najnižje -20 cm ob 16.48 najvišje -9 cm, ob 17.56 najnižje -9 cm. Rogla . 660 Piancavallo........ 360 295 Forni di Sopra...... 250 120 Zoncolan.......... 280 270 Trbiž................ 350 140 Na Žlebeh ......... 450 180 Mokrine............ 300 170 Podklošter......... 775 260 Bad Kleinkirchheim .180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O /V GRADEC 1- -4/-1 iáQ -5/-2 S. GRADEC CELJE -4/-1 O MARIBOR O -4/-1 PTUJ O M. SOBOTA 0-5/-1 O LJUBLJANA -2/0 POSTOJNA O -4/-2 KOČEVJE N. MESTO -3/-1 O ____ ZAGREB -2/0 O _ o ČRNOMELJ REKA 4/1 iN NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo oblačno. Zjutraj bo v visokogorju pa vse do dolin možno šibko sneženje, popoldan pa se bo vreme poslabšalo in sneženje se bo okrepilo v nižavju ter sprva tudi ob obali. Pihala bo zmerna burja. Padavine bodo v glavnem zmerne, pojavila se bo nevarnost poledice pri tleh. Ponoči naj bi nad spodnjo nižino in ob obali prevladoval dež. Danes bo oblačno. Čez dan bo v zahodni in južni Sloveniji pričelo rahlo snežiti. Sprva lahko sneži tudi na Primorskem. Sneženje se bo v noči na ponedeljek nekoliko okrepilo in razširilo nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -2 do 2, na Primorskem do 5 stopinj C. o GRADEC -4/-1 CELOVEC O -5/-2 TOLMEČ O -1/3 & O PORDENON 1/5 VIDEM O 0/6 TRBIŽ O /-X4/0 ef® ČEDAD O 1/5 o -6/-2 KRANJSKA G. O -5/-1 S. GRADEC MARIBOR O-4/0 M. SOBOTA O-5/1 K O ij«3iji.i5 TRŽIČ -4/-1 O KRANJ O LJUBLJANA -2/0 POSTOJNA O -4/-2 KOČEVJE ^ O CELJE -4/1 O PTUJ o N. MESTO -3/1 O ____ ZAGREB -2/1 O _ o ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Nad vso deželo bo oblačno. V visokogorju bo sneženje v glavnem obilno vse do dolin. V predgorju bo zgodaj zjutraj najverjetneje še snežilo, kasneje pa močno deževalo. V nižavju in ob obali bodo dežne padavine obilne do močne, pojavila se bo možnost jutranje poledice, predvsem v zgornji nižini, na Krasu in na območju Čedada. Pihala bo zmerna burja. Jutri bo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji oblačno snežilo, po nižinah Primorske a deževalo. V torek se bodo še pojavljale manjše padavine , po nižinah bo predvsem deževalo.