137. številka.
Izdanja za nedeljo 15. noi
(t Trati, t soboto rvstsr iae 14. lsvenbra 18M.)
Tečaj XXI.
„■DIHOM" takaja pa trikrat na tedaa t kitih »a-daajik ab torkih, 6«IHklh la aobotah. Z j titranje ladanje i«-
haja ob ari zjatrnj, vn&erao pa eb 7. ari veter. — Obojno i £ danje ataae: ca Jedan asa«« . t. 1.—, izv«« Avatrtj« f. 1.50 ■atrlmeaaa. , . I—	. „ 4.M
i*itu ,,,».- . ; , a—
»▼■alat« . ..12.— , , „18—
Narainlaa j« plačevati naprej aa aaroiba
brez priložen* naročnina ae oprava aa azlra.
foaaniiae itevilke ao dobivajo v pre* dajalnioah tobaka v Iratu pa S nvi. izven Trata po 4 a?č.
EDINOST
Oflaai aa raiane pa tarifa t patita: aa aaaleve a debelimi irkui ae plafaje preater, kalibar ebeega navadnih vratio. Pealana. eamrtniae in javna zabvale, do-
madi aflaai itd. aa račanajo po pogodb!.
▼ai dapiai naj ta poiiljajo urodniAtvi ■liea Casernaa it. IS. Tinko puma mor* biti frankevnno. kor nefrankovana ae ni •prejemajo. Rokopisi ao ne TrnAajo.
Narefoino, reklamacije Id oafUse aprtt j«ma ttpravniitvo ulica *L>liu» pit-•alo kit. S. II. nadit. Naraiaiaa ia ogla to ja plaievati la«o Trst. Odorta rekla aij* |0 proate peštn'.ne.
GI
,f »Hn+itt )• «•«".
Na katero pot?!
Vendar pa ae aam adi, da potemtakem gremo nasproti boljii botlo^noati, ako jo bomo znali prar porabiti.	.Slovenec" it. *«0
od 10. novembru 1196.
Die allgemeine politisobe Lage beieioh-net dz. Rieger als fflr die Jungfocben
Jtt ne ti g; eelbatverattndlioh muse je-oeb abgewartet werdenf ob aie ea auoh vereteben werden, d eae Gelegenheit z u ber.atzen and in eine, dem bShniiehtn Volke nutabrin-gende Kombination ti kom-men.	„Politik" it. 812t
od II. novembra 1896.
Prav srečno naključje je hotel« tako, da nam je skoro pod istim datumom došle dvoje izjav, ki sti kongruentni, jednake tendence, in da je jedna priila iz zlate Prag?, druga iz bele Ljubljane, tega kulturnega središča našega. Ti izjavi sti tem po-membniši, ker sti došli: jedna od sivolasega pr-voboritelja naroda češkega, dr. R i e g r a, moža torej, ki je od leta 1848. sem igral imenitno ulogo
V	političkih borbah Avstrije in ki je, od vseh strank in od vseh politikov pripoznan kakor avtoriteta v parlamentarnih in narodnopolitiških stvareh, od moža torej, pripoznanega modrim, skušeaim in dalekovidnim državnikom in parlamentariškim strategom, katerega sodbo treba slušati in pošte-vati; druga izjava, ona v „Slovencu", pa je došla, ali vsaj pisana je bila — menda se ne motimo — po informacijah, došlih uredništvu iz kroga konservativnih parlamentarcev, torej mož, o katerih smemo misliti, da svojih sodeb in izrekov ne pišejo tja v eu dau, ampak da opirajo isU na gotova znamenja in opazovanja.
V dvojnem pogledu se popolnoma strinjati ti izjavi. Obe nam konstatujeti dejstvo, da »e odno-saj i obračajo na bolje za avstrijske Slovane, ali, ako nočemo soditi preoptimistiški, da je opravičena nada, da se ti odnošaji obrnejo na bolje. Dr. Rieger je sicer govoril o Mladočehih. To pa nič ne dč. Mladočehi so za sedaj legitimni zastopniki naroda češkega. Ako kdo pravi, da je polo-ženje postalo ugodneje za Mladocehe, rekel je s tem, da so postale ugodneje za ves natod; a mi pravimo — tesno držeči s« uverjeuja, da vsaki preobrat na bolje v jeduem slovanskem plemena Avstrije, mora ugodno uplivati tudi ua razvoj
PODLISTEK. Prijatelj Lovro.
Črtica p* resnica. — Spisal An gust Sena a. Prevol C—i
Komičen je bil Lovro v našeia gospodarstvu
V	svojem življenju nisem videl večega pedanta. Desetkrat je mogel postaviti v red knjige, tobak, pjpo. tr"1*"™ 'H. ft'»«podinja je povžila dovolj muke poleg njega. Sedaj mu je bila kava prebela, sedaj prečrna; sedaj mu je bila peč prevroča, sedaj premrzla, Nekdaj je ognjevito planil na debdo tovanšico operuega ravnatelja. Postavili so nam za večerjo »uho klobasioo na mizo. „Vsaj hrena da bi nam bili dali", piipomiil ju ravnodušnu naš Žigec. .Resnica je", skočil je Lovro, „to je brez-obrazuost. Tega ne moremo dopuščati*. Po većarji sva šla z Žigom na gprebod. Lovro je rekel, da ne more z nama radi posla. K« sva se vrnila, ponudil je nama Lovro papirja. „Podpišita*. — »Kaj je tow ? — sem vprašal. — „Ultimatum", je odgovoril Lovro. „Komu"? — „Naši gospodinji".—
ostalih slovanskih plemen — da ie bode jelo jasniti tudi nam v isti hip, ko se zjasui na Češkem.
Bodi nam dovoljeno, da v par prav kratkih potezah označimo tenor člankov v .Slovencu* in v „Politiki".
V svojem članku „Vladna peta" govori „Slo-venec" o razpadu nemške levice. Le-ta, sluteča okolo sebe smrtno sapo, zapuščena od svojih vo-lileev, je hitala za vladno pomočjo kakor potnik, ki je zgrešil svojo pot v nočni tmini in ki hiti luči nasproti, bleščeči mu nasproti v daljavi. Toda ta luč js varala nemško levico. Grof Badeni je sicer gladil to staro grešnico, ali niti mislil ni na to, da bi jej pomagal, ker ni hotel svoje usode vezati na strauko, omahujočo kraj propada, kateri je že usojeno tako, da ta hip telebne v globino. Mnogim se čudno zdi, da grof Badeni nekako gladi tudi levičarje in se zajedno klanja Poljakom in konservativcem, in menijo, da naš miuisterski predsednik uima nikakega pravega programa in da vsled tega mora pasti takoj po prihodnjih volitvah. .Slovencev" člankar sodi drugače, meni namreč, da sedanje postopanje grofa Badenija ima le ta namen, da izkorišča sedanji umirajoči parlament za svoje namene. Sicer pa je uverjen, da je mini-sterski predsednik dobro prevdaril bodočnost in parlamentarno konstelacijo iste. Kam se obrne torej „vladna pot* v bodočnosti ? V tem pogledu izraža „SlovenČev* člankar svoje menenje precej apodiktično. Badeni ne bode več reflektoval na prijaznost liberalcev, ampak merodajni mu bodo Poljaki in konservativci raznih ni-jaus! Svoja izvajanja pa zaključuje „Slovenec" nastopno: Vendar se nam zdi, da potemtakem gremo nasproti boljši bodočnosti, ako jo b o m o znali prav porabiti!
Obrnimo se do „Politike*! Omenili smo že v današnjem zjutranjem izdanju, da je dunajski dopisnik tega lista govoril te dni z drom. Riegrom o položaju. Ta slavni starina da je dobrih nad za bodočnost, sosebno z oziroin na epohalno izjavo princa Schvvarzenberga v poslanski zbornici o solidarnosti med plemstvom in naiodom češkim. Po izstopu nemškočeških poslancev iz nemške levice jesplošno politiško položenje postalo ugodno Mla-dočehom, toda razume da se samo ob sebi, da treba počakati, kako bodo isti znali izkoristiti to priliko ?l
„Zakaj" ? — „Radi storjenega nam žaljenja, radi hrena" 1 Zamislil sem se, a Žigec je od strani gri-zil cigaro, da so sa mu živo premikale brke. „Ali ! nimam prav ? Alt ni to pravi škandal* ? Tako je j pero lir al Lovro. Vzel sem papir injel čitati. Polne štiri strani samih finih, duhovitih fraz, kakor da je Gorčakov pisal noto cesarju Napoleoni. Med tem jo Lovro stopal po sobi pod svojo polhovo kapo, a malopridnež Žigec se je kradoma zavlekel v posteljo. Naslednjega jutra sva le z veliko težavo dokazala Lovru, da je vsakako bolje, ako položimo ad aeta ta ultimatum.
Nekako ob tem času mi je govoril Lovro, da je našel slovansko družino, in v isti dve žeuBki, goreči domorodki. Strdri nisem pripisoval nobene važnosti, kajti sleherni vseučiliščni dijak ima znancev in sosebno znank. Niti od daleč nisem mislil, da bi to moglo iiueti važnih posledic. Lovro je bil kakor da se je odrekel ljubezni, to je, prave ljubezni. Ni bilo ravno tako, da bi ne bil maral za ženske, ali vse to mu je bil amour sans couse-quenc<\ Čez nekaj časa me je nekaj iznenadilo na
Kar je dr. Rieger nadalje govoril o mlado-češki politiki, o potrebi sprave med Mlado- in Staročehi in med Čehi in Nemci, to ne spada sem. Nam zadošča, da smo konstatovali, da dr. Rieger veruje v preobrat na bolje, ako bodeme umeli pametno izkoristiti sedanje poloienje.
Obe navedeni izjavi soglašati torej v svoji sodbi o položenju. Ali veliko važneji, nego ta so-glasujoča sodba o položenju, je v obeh teh izjavah istotako soglasno izraženi pogoj zaželjenema preobratu! Obe izjavi trditi namreč: položenje ni neugodno, samo da je bodemo umeli izkoristiti! t
Sedaj pa nam nastaja vprašanje, kateremu moramo možko in zaresno pogledati v obraz : kakč, katerim načinom, v kateri smčri in kakimi sredstvi naj izkoristimo položenje! Kako uaj navedemo tok stvari v strujo nam ugodno ?! Ako nam je „Slovenec* govoril o vladnih potih za bodočnost, tedaj moramo priti na jasno tudi mi Slovenci in avstrijski Slovani sploh, na katero pot je kreniti nam, da ne zamudimo vlaka!! Tadi mi se moramo odločiti za to ali ono pot. S tem vprašanjem moramo biti kmalo na čistem. In sicer za vsa eventuvaluosti. Za slučaj, da se pokaže opravičeno dobro menenje staročeškega prvaka in „SloveuČevega" člankarja; pa tudi za slučaj, da se stvari zasučejo drugače.
Ali, da na kratko povemo, ker so nam izvajanja proti naši volji itak že preveč narasla pod peresom : mi si moramo določiti svoje postopanje toliko za slučaj ugodniških razmer med nami in vlado, kolikor tudi za slučaj potrebe opozicije. Pota morajo biti jasna pred nami. Ne pota, ampak pot, kajti na srečo uitnamo, da bi dosti zbirali, ker je nam že določena pot, katero nam je nastopiti, ako hočemo varovati svoje koristi za ta in oni slučaj. Mi moramo nastopiti tako, da bodemo imponirali po svojih ciljih in po z 1 o ž n o a t i v svojih zahtevanjih. Mi moramo nastopati kompaktno, ako hočemo, da bodo računali z nami prijatelji in tudi nasprotniki. Zaveznikom bodemo dobro došli zavezniki, ako pokažemo, da smo zauesljiv činitelj; nasprotnikom bodemo imponovali, ako boda videli isti, da stojimo rama ob rami. Z razcepljenimi na razne skupine ne more računati prijatelj, a nasprotniku
Lovru. Prihajal je domov po 4- Bkrat na dan, da se počeše in pomadiiira. Po pol ure je stal pred zrcalom in se lepotičil na vse strani. Sedaj je stekel suknjo ter oblekel saiko, sedaj je slekel surko ter oblekel suknjo. Jaz sem popoludne, navadno leže na divanu, čital pandekte, ali Lovro mi ni dal miru.
„Avgust, zapni mi rokovice* ! Zapel sem mu jih. — „AvgUhL, ali naj vzamem surko uli suknjo*? — „Kar koli te je volja*. — „Ali povej mi svoje menenje' ! — „Vzemi torej surko" 1 — In prijatelj je oblekel surko. Za pet minut se je vrnil zopet. — „Premislil sem se", je rekel, „oblečena raje suknjo, mi bolje stoji" ! — In gladil in krtačil je suknjo po pol ure. Akademičue razprave so postajale vedno redkeje. Lovro je prihajal domov vedno kaaneje. Meni se je to čudno zdelo, ali ga nisem hotel izpraševati. Poleg te^a smo gospodariti mirno v medsebojui slogi. Ali hkiatu je zagr-mela burja nad našim mirnim stanovanjem in udarila je strela.
(Pride se.)
ne treba, da bi se nas bal. Res je, da tudi posamična skupina tu pa tam lahko doseže kako malenkost, ako je vladi na uslugo. Ali kaj je to ? Take malenkostne, razcepljen« skupin« so le ša-hovne figure v rokah vlade. Ako se vidi istej koristno za njene namene, postavi tako fignro raordn res v ospredje; to pa le »a treuotek: ako nje korist zahteva drugače, pa jo kar likratu potisne zopet v ozadje, v kotiček popolne brezpomembno-sti. Takim načinom se ne dosezajo trajni v«pehi. A mi trebamo trajnih vspehov, rai trebamo resničnega definitivnoga preobrata nabolje: mi hočemo, da se bode trajno računalo z nami. Tega pa ne dosežemo po drugi poti, nego po solidni organizaciji. V potolaženje občutljivih goriških gospodov povdarjamo, da mislimo na organizacijo v parlamentu na Dunaju, na tako organizacijo, ki bode najprej spajala naše zastopnike v jedno trdno skupino, potem pa to skupino tudi z narodom če-škim 1 Taka organizacija dela Poljake močne. Ako je v njih možna taka organizacija, zakaj ne bi bila možna v nas?! Dr. Rieger iu .Slovencev" člankar trdita, da moramo in moremo izkoristiti sedanje položenje, Tega uverjenja smo meuda vsi. Ali samo načelno uverjenje nam ne pomor«, ako ne ukrenemo potrebno, da uvedemo tudi v življenje, o^čemer smo prepričani.
Bodisi torej, ali da vlada res hoče računati s nami, ali pa, da hoče računati brez nas, to jedno je nepremična istina, da trebamo za ta in oni slučaj: zložnega nastopanja, organizacije, značaja . zanesljivega činitelja — jedinstvenoga kluba, obsezajočega vse hrvatske in slovenske poslance! Le preko takega kluba vodi pot do tega, kar želiti izjavi, navedeni na Čelu tega lista.
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dne 14. norembra 189«.
Državni zbor. Včeraj je poslanska zbornica rešila obrtno novelo v drugem branju. V razpravo je posegnil tudi minister za trgovino, bar. Glanz. Izdanje določil proti nepoštenemu tekmovanju treba prepustiti posebni zakonodaji. Preustiojenje bolniških blagajn se že pripravlja. — Potem je zbornica rapravljala o zakonskem načrtu za uravnavo zavarovanja proti ognju potem deželne zakonodaje. Vladni zastopnik je želel, da se načrt vrne odseku sa nekatere spremembe. Razprava se je pretrgala na to. Na to je sledil jako važen nujni predlog poslancev Pattaia, dra. Luegra in tovarišev, da naj se takoj odpove carinska in trgovinska zveza z O g e r s k o. Posl. Dziedu-szycki je interpeloval načelnika proračunskega odseka o zakonskem načrtu za uravnavo plač katoliškim duhovnikom. Podpredsednik Kathrein je odgovoril, da stvar ovirajo nova težavna računa-nja, a nadejati se je ugodne rešitve že v bližnjem času. — Gospodarski odsek je vsprejel zakonski načrt o zadrugah.
Dr. Rieger o položaja. O izjavi Riegrov: govorimo sicer že na uvodnem mestu, vendar pa treba povdariti tu posebe, da so bila izvajanja Riegrova važna v trojnem pogled«: da se je po-pel do objektivne sodbe o delovanju Mladočehov, da se je toplo zavzel za spravo med Staro- in Mladočebi, in da smatra neobhodno potrebno, da se sporazumejo tudi Čehi in Nemci. Se svojo objektivnostjo v sodbi o delovanju svejih mladečeš-kih nasprotnikov, in v svojem potezanju za spravo med obema strankama, je podal dr. Rieger vzvišen vzgled tistfga idejalnega rodoljubja, ki nas uči, kako moramo pazabljati na doživele neprijetnosti ter odpuščati — bratu! Poučil je s tsm i naše slovenske bojevnike, da človek mora biti pravičen ▼ svoji sodbi in da mora tudi nasprotniku priznavati dobre lastnosti, kolikor jih ima. Dr. Rieger je navajal podrobno vse ono, kar so mladočeški poslanci po njegovem menenju storili dobrega — da iščejo dotike s konservativnim plemstvom in s Poljaki, da ae pote-sajo za notianji uradni jezik češki, in da priznavajo, da brez sporazumljenja s sodeželani nemške narodnosti ni možno rešiti čaškega vprašanja — dočim je prizanesljivo govoril o onem, kar po njegovem menenju niso ukrenili prav.
Tako treba govoriti onemu, ki stavlja domovinsko stvar nad korist svoje stranke. Na strani ostani tu vprašanje, ali in v koliko je zakrivil dr. Rieger, da je narod odrekel zaupanje njegovi
stranki, in mi smo hoteli le priobčiti našim ljudem na tej in oni strani, kako bi morali postopati tudi mi ob svojih domačih vprašanjih, ako hočemo, da naši boji in naše polemike izgube vsaj tisto strupeno primes, ki žali, bagatelizuje in dosledno se-veda tndi ogorča in zastruplja vse javno življenje.
Tudi zaključno izjavo Riegrevo treba zabeležiti. Z ozirom na govorico, da bodeta dr. Rieger in prijatelj mu Mattuš pozvana v gospodsko zbornico, je vprašal staročeški publicist, da-li name-ruje dr. Rieger v tem slučaju aktivno se udeleževati politike. A mož, kateremu je osivela glava v borbi za narod svoj, ki ima za seboj dolgo življenje polno viharjev in ki je gotovo potrebon miru in pokoja, je odgovoril, da je, kakor hitro ga pozove narod na zastopanje njegovih pravic, vsikdar pripravljen slediti temu pozivu ter služiti narodu češkemu do zadnjega zdihljeja.
Predobro vemo, da je bila staročeška politike zašla na taka pota popustljivosti, da jej ni mogel slediti tako odločen in zaveden narod ka-koršen je češki, vemo, da je ta stranka grešila, in da so se nje grehi maščevali tudi nad nje vodjo; ali to jedno treba pripoznati, da je bila volja temu možu vsikdar najbolja in nameni najčisteji, zbok česar mu ne smemo odrekati tributa najglobljejega spoštovanja. Da so nam Slovencem na čelu možje slični dru. Riegru gledć nesebičnosti in poštenih namenov, potem ne bi imeli mi nič proti tema, da postanemo vsi — Staroslovenci I
Evropske velesile in pa Turčija. ,Neue Fr. Pr.* poročajo iz Pariza: Marsikomu se vidi čudno, kako je to, da je jedini poslanik Francije ostal v Cai jemgradu, v tem, ko so poslaniki vseh ostalih velesil ostavili Turčijo. Toda v diplomati-ških krogih smatra se ta okolnost le kakor naključje, kajti splošno položenje v Carjemgradu je povojjno. Javlja se, da so koraki, ki jih je storil ruski poslanik Nedilov pri sultanu in pa energično postopanje francoskega poslanika, napravili globok utis v sultanovi palači. Omajali so tudi sultanu njega prepričanje, da se velesile ne bodo mogle sporazumeti gledć skupnega postopanja. Nadejati se je torej, da se sultan uda volji Evrope. — Velesile razpravljajo sedaj o podrobnostih ukupnega postopanja ter se utegnejo sporazumeti tudi v tem. Ko se dovršć pogajanja, vrnejo se poslaniki v Carji-grad na svoja mesta, da izvrše sklepe velesil po dobljenih instrukcijah. Politiški krogi se nadejajo, da to pot nikakoršna zapreka ne bode ovirala pogajanj, tembolj, ker je dokazano, da so se osve-dočili tudi armenski revolucijski odbori, da v sedanjem trenotku samovoljni poskusi ne bi nego škodovali njih interesom.
Kralj srbski na potovaign. Kralj Aleksander dospe v Rim dne 25. t. m. Splošno ae sodi, da je to neprestano potovanje mladega kralja le posledica spletkarjenj očeta Milana.
Italijani v Afriki in Rusija. Glasilo ruske vlade, „Nord", uliva v nekem dopisu iz Peterburga hladno vodo na razgrete glave mnogih Italijanov, ki so pričakovali Bog ve kaj od poreke kraljeviča Viktorja Emanuela. Domišljajo si, da Rusija vzame v obrano italijanske interese v Abesiniji. Ta zlati sen italijanskih publicistov je jednostavno neizvedljiv. Rusija ni nikdar storila svoje politike zavisne od ženitvanjskih zvez, to dokazuje njena povest. Vsa Evropa, izvzemši Rusijo in Francosko, je ploskala Italiji, ko je ista pričela nepravično vojno proti Abesiniji ter ji obeč ila lavor-veucev na eti-jopišketu bojišču. Temu nasproti pa je Rusija neprestano simpatizovala z napadenimi Abesinci. Če pa je Italija slednjič dospela v nemil položaj, Rusija ni kriva na tem in ne more drugega, nego da ostane verna svojim simpatijam za Abesince.
Različne vesti.
Jutrinji shodi. Shod v Marezigah se prične ob 3. uri popoludne in se bode vršil v gostilni g. Ivana Babiča; v Bazovici ob 11. uri predpoludne v prostorih g. Josipa Urbančiča (,Pri lipi') in na Opčinah ob 4. uri popoludne v hiši g. Ivana Goriupa.
Naša iskrena želja je, da bi se tudi v V. okraju zbistrili pojmi. Nadejamo se, da nas bodo umeli tudi oni, ki so zbegani po lažeh nasprotnikov in da se tudi jutranja shoda vredno pridružita sijajnim manifestacijam dosedanjih shodov! Prebivalci V. okraja naj bodo uverjeui, da možje, ki
delajo v pol. društvu .Edinost«, nimajo pri tem nikaka esebne koristi, ampak le skrbi in truda. Pri vsem njih truda jih vodita le želja in skrh, kako koristiti okolici in pripomoči do tega, da bodo pravice iste bolje zavarovane nego so bile dosedaj. Zagotovili smo že nebrojnokrati in zagotovljamo zopet danes, da živ krst ne misli na to, da bi ločil okolico od mesta; ampak naš namen je ta, da ostani okolica spojena z mestom, ali da se hkratu tudi ustvarijo garancije, da bode okolica jednakop raven del tržaškega ozemlja, po n a č e 1 u : jaz, okolica, dajem tebi, ti, mesto, moraš dajati meni! V zmislu tega načela pripoznavamo, da so interesi tržaške okolice spojeni z mestom, kakor je tako povsodi blizu velikih mest; a istotako morajo pripoznati meščani, da življenje ▼ mestu ne bi bilo mogoče brez pritoka z dežele. In zato mora biti enkrat konec menenju, da je mssto le dobrotnik, okolica pa le prejemnik ! Marveč sta dobrotnika in prejemnika ob enem oba, mesto in okolica. Da pride do takega spoznanja in v zmislu tega spoznanja tudi do pravične uredbe razmer med mestom in okolico, to jedino je plemeniti namen pol. društva „Edinost". Kdor pa je proti temu, da bi se uredile razmere na taki pravični podlagi, o tem moramo misliti, da le radi svojih lastnih osebnih koriti želi in dela na to, da bi za vedno ostalo tako, kakor je bilo do sedaj — slabo za okolico. Da nas razumete torej: mi nočemo, da bi se porezale vezi raed mestom in okolico, ampak hočemo le, da zavlada za vse jednaka pravica I V to treba seveda sprememb, kajti nobeno delo ni mogoče prez primernega orodja. Takov pripomoček za dosego pra-vičnišega razmerja med mestom in okolico vam nasvetuje pol. društvo „Edinost*. Pameten človek pa — tako menimo — rad posluša dobrohotne nasvete. Njegova stvar je potem, ali jim tudi uboga ali ne. Našim shodom je namen, da se pomenimo o naših nasvetih, da čujemo vse razloge, ki govore „za* i u .proti*. Na tak razgovor vabimo okoličane V. okraja z izrecnim zatrdilom, da bode vsakemu prilika povedati, kar mu je na srcu. Po-štenejega postopanja si pač ne moremo misliti. Na svidenj« torej, spoštovani okoličani V. okraja, na jutranjih shodih v Bazovici in na Opčinah!
Himen. Jutri zjutraj se poroči tukajšnji znani narodni in rodoljubni trgovec in posestnik, g. Mart in K r ž 6, z gospod i či no Amalijo Lovšin o v o, hčerjo odlične rodbine v Ribnici. Novo-poročencema želimo vso srečo.
Imenovanje. Monsgr. dr. Fran vitez Petro ni o, prost konkatedralnega kapitla v Kopru, je imenovan škofijskim komisarjem na tamošnjem državnem gimnaziju.
Vipavska železnica in deželni Qlavar. —
Vprašanje konstituiranja konsorciia za zgradbo vipavske železnice se vleče kakor morska kača. Kakor je našim čitateljem znano, poverjeno je imenovanje členov konsorcija g. deželnemu glavarju, Franu grofu C o r o n i n i j u. Malo je manjkalo, da ne bi se bil ustanovil konsorcij, kateri bi bil v dijamentralnem nasprotju z Željami direktno interesiranega prebivalstva vipavske doline. Le krepki inicijativi državnih poslancev grofa Alfreda C o r o n i n i j a iu dr. Gregorčiča in deželnega poslanca dr. Henrika T u m e se je zahvaliti, da se je v zadnje« hipu preprečila nakana onih, ki so bili nasprotniki vipavske železnice, dokler ae ni vlada odločila za njo, ki bi pa radi sedaj želi sad naporov naših poslanccv. Shod županov vipavskih pri Rabku bil je v tem obziru odločilen ter je onemogočil konsorcij, v katerem bi sedeli Mullitsch in konsorti, katerim gotovo ni na srcu korist vipavske doline in naših domačih delavcev. Vendar stvar ne gre še naprej, kakor bi morala, ter ne moremo razumeti, zakaj še ni potrjen od ekscelence grofa Frana Coronini-ja, našega deželnega glavarja, konsorcij, kateri edini odgovarja željam prebivalstva vipavske doline, ki je v tem prašanju najbolj iiteresirano in ki zamore edini dati garancijo, da se ne bodo prezirali pri oddajanju dela, domači podjetniki in domaČi delavci.
Menimo, da njegova ekscelencija, g. deželni glavar, pač ne more biti v dvomu niti trenotek, kateremu konsorciju gre prednost, ali konsoreiju, kateremu gr« le za fruktifikacijo vipavske železnice, ali pa konsorsiju, ki obstoji iz samih mož, katerim
so na <rcu k risti vipavske doline, torej — tudi vipavske železnice.
„Nevtralnost" laških konservativcev v Gorici. V vedno lepši luci se nam kažejo ta gospoda. Vedeli smo sicer, da to niso resni politiki in da so nesposobni za vsako vspešno borbo proti laškemu liberalizmu. Sedaj pa so zaigrali zadnjo iskrico spoštovanja pred vsakim značajnim človekom. Proglasili so bili, da ostanejo .nevtralni* o dopolnilni volitvi na Goriškem. Mi smo sicer ozuačili to nevtralnost, kakor čin tihega zavezništva z italijanskim radikalizmom in liberalizmom. Ali stvar smrdi še veliko bolj, nego smo mislili mi. Gospoda so bili nevtralni le deloma. Volitve so se vzdržali le tisti, ki bi bili glasovali za Bujattija, vsi drugi so glasovali za M a r a n i j a, torej onega moža, ki jo v družbi s protestantom Ritterjem glasoval proti uvedenju katoliškega veronauka na deželnih kmetijskih šolah. Lepa nevtralnost, prav tako lepa, kakor je lepa tidanost laških konservativcev goriških do svojih lastnih načel! Pa kaj se čudimo ? Kdor v Tridentu proslavlja framason.^ke slavnosti, ta ne more drugače, nego da v Gorici glasuje za moža — Maranija. Zlasti z ozirom na razkritja „Indipendentejeva* čestitamo še posebno konservativcem goriškim na takem prijateljstvu ! To so možje od verskeli načel I Altro che Luka Sve-tes! Kaj menite, gospodje pri „Primor. listu«?!
Zavetiftče .Elisabetinum". V proslavo godu Nj. Vel. cesarice, ki je pokroviteljica tržaškega savetišča za deklice, .Elizabetinum", bode premil. ikof msgr. Šterk dne 19. t. m. ob 11. uri zjutraj daroval slovesno sv. mašo v župni cerkvi pri Mariji Pomagaj (sv. Antonu starem). Po zahvalni pesmi podeli prem. škof zakrament sv. birme še-sterim gojenkam zavetišča „Elisabetinum".
Nemški cesar je povedal zopet jedno, ki je vredna, da se jo vpiše v zbirko „klasičnih izrekov" cesarja-kraija Viljelma. Te dni so namreč vojaški novinci položili v Berolinu slovesno prisego. Tem povodom je izustil cesar Viljelm veliko govorancijo, v kateri je naglasil: „Kdor se dotakue moje uniforme, ta žali mene samega".
Poskušen samomor. 39letna zasebnica Marija Gjurko, stanujoča v ulici Parneto 16, je skočila včeraj popoludne v morje s pomola del Sale. Ljudje so jo rešili velikim trudom in so pozvali zdravnika. Le-ta je dal žensko odpeljati v bolnišnico na opazovanje, ker je bila zelo razburjena. Vzroka temu poskušenemu samomoru je iskati v obiteljski neslogi in veliki občutnosci te ženske.
Nezgoda. 451etna zasebnica Ana Penso, sestrici na Barkovljanskega capoville, padla je včeraj v Barkovljah raz tramvajev voz. Udarila je z glavo tako nesrečno, da si je razbila črepiujo Prenesli so jo v bolnišnico.
Topovi za Eritrejo. V livarni v Pozzuoliju so dogotovili onih 86 komadov 12cm- lopov, ki so določeni za oboroženje utrdb v Eritreji. Jeden del teh topov spravijo še ta mesec v Masavo, ostale pa tekom decembra meseca.
Na oglaaa gg. Vekoslava Grebenca in Antona Vodopivca opozarjamo naše občinstvo.
Bojaželjn it dečka. Predčerajnjim so prijeli polic, organi v neki tukajšnji gostilni dva dečka, ki sta bila pobegnila svojim starišem v Gradcu in došla v Trst, hoteča od tu odpotovati v Afriko, v vojno proti Meneliku. Ta dva bojaželjua dečka sta: 131etni Ferdinand Prokop in 121elui Viljem Stieber. Imela sta 10 gld. premoženja, toda kljubu temu — za take otroke velikanskemu imetku — niso ju pustili v Afriko, ampak deli so ju pod ključ.
Delovanje zdravniške postaje tržaške. Tekom oktobra meseca iskalo je občinstvo v 761 slučajih pomoči na zdravniški postaji in sicer v 602 slučajih na zavodu samem, v 269 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje na pomoč. Razmerno največ dela imela je postaja omenjenega meseca
dne i. (38 slučajev), razmerno najmanj pa dne 16. (11 slučajev.)
Štiri osebe obsojene na smrt. Sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt štiri osebe ki so lani umorile in oropale nekega srbskega trgovca s prasci.
Pomoč Španjcem na Kubi. Španjski vojni minister je odredil, da je pripraviti vse potrebno za odhod 20.000 mož na Kubo.
Sodnijsko. Kakor smo sporočili svoječasno, bil je 15. septembra t. 1. ailetni kmet Josip Maran-cina s Pomjauščiue pred tukajšnjim sodiščem, obtožen teškega telesnega poškodovanja. Dnč 6. ju-
lija t. 1. spri se je namreč Marancina z 39!etnim J kmetom Josipom Unaerjem, ker se je le ta tožil, da mu je Marancina zaračunil svoje vino, ki je je točil skrivaj, 28 nč. liter, v tem ko je je ra-čunil drugim po 24. Marancina je slednjič pograbil kamen in ga vrgel Umerju v glavo, da ae je zgrudil v nezavesti. Umer je bil v tukajšnji bolnišnici 42 dnij in še dandanes ga n.učijo strašne bolečine.
—	Razprava je bila odložena omenjenega dnč, da se zaslišijo nove priče. Predvčerajšnjem se je nadaljevala razprava proti Marancini. Sodišče je obsodilo obtoženca na štiri mesece težke ječe.
Samo Skok — nikjer! „Kje pa je zopet, naš Skok* ? Zakaj nič ne poroča, kam da je skočil — ta „lenuh" ! Taki in jednaki vprašaji in klicaji Vam rojč po glavi, kaj ne da, gospod urednik' Kam da sem skočil — kaj Vam to mar? Kje da čepim — kaj Vas to briga? Mari mislite, da Vam moram zaznamovati vsaki svoj skok na „specijalni karti', kakor kakšen slavnostni komandiranec „preko domovine" P Sklicujete se na mojo obljubo: „sporočim Vam vsaki dan, kod in kam da skačem?" No, to ste delali račun brez mojega — veternjaštva, da veste! Jaz da bi Vam pisal ter opisaval dan na dan svoje vsakdanje skoke ter pred Vašimi očmi delal vsakovrstne salto mortalt, kakor kakšen „clown", da ne govorim o „bedastem Avgustu ?" Zakaj in čemu baš jaz nerodni Samo-skok, (ločim drže roke križem tisti diplomovani doktorji vsega vedstva! Jaz neuki „ničevedec" naj bi Vas zabaval in kratkočasil s svojimi neslanimi samoironijami, modri naši Salomoni pa imajo usta zakleujena z devetimi ključavnicami ? Ne boš Skok! Drugo je zapovedovati: Skok skači!, drugo pa je zopet skakanje na povelje! Lahko je velevati: Hopla, Skok skozi ta-le obroč!; kako pa je pri srcu istemu „kodru", to je drugo vprašanje 1 Če skačem, skačem sam sebi v zabavo, da mi duša ne zarjavi med preperelimi kostmi! Pojdite tja in storite takisto, slavni fakirji inter et extra — meglišca in narodnega — 1 e n u š t v a, bilo to ob Savi ali Donavi, ob Soči ali Sotli, ob Žili ali ob Krki —: ob Ljubljanici, kakor i ob Adriji so naši „rodoljubje" delavni dovolj, razlika je le v dotičnom — načinu!....
Kam da sem skočil zdaj — čemu bi Vara ovadil! Kje da čepim — tega Vam ni „trebe" vedeti! Dovolj Vam bodi, da veste, da še živim 1 Ne mislite pa, da sem se kam preskočil! Prestar sem Skok in pa prenavihan, da bi se bil ujel v kakšno „zanjko" ali „past". Če Vas kakšna pred-zvedava „slikarska diletantka" vpraša, kje da je Skokov Samo, povejte jej, da se jej „cifrasto" zahvaljujem na laskavem opisu mojih „rumenih ci-pel", zaradi katerih me zavida marsikatera ko-ketka v ženskih in moških krilih! Zbok tiste moje
—	„nevarnosti" pa naj ne trepeče za svojo nedolžnost, „den mit dem Grafen itd...«! Sicer pa: na svidenje — pod črto!
Naš literarni boj.
(Zvrietek.)
Potem piše g. Leveč o duhovitosti kraso-slovca Pajka, vsled katere je postala „pesem od stare krame", natisnjena 1. 1801. v pesniški zbirki kranjskega učitelja P. Knoblja, — narodna pesem, katero je zložil (tako trdi skeptični krasoslovee Pajek) „neučeni narodni pesnik .... najbrž za svoje vesele poslušalce v krčmi", „kjer jo je prav ,ex cathedra', morebiti spremljan od citer, pred-našal". (Dragi čitatelj, tukaj počijva ter se spodobno načudiva izborni slovenščini, katero piše Pajek Včlikil Plaudite, araici!"
„Tukaj smo videli" — piše g. Leveč dalje— „krasoslovca Pajka tenki okus v pesniških stvareh; Čudili smo se njegovemu trdnemu znanju toli malobrojnih literarnih spisov slovenskih, ter slišali smo, da nam je od kranjskega Knoblja ustvaril pravega trubadurja. — Čakajmo, morebiti mu pride kdaj na misel, da nam od .Šmarijskega ščmaštra" naredi še Orfeja, a od dobrčpoljskega Kaučuika — Homera slovenskega! — Takemu slavnemu kraso-slovcu, ki nam od Janežičev dela Šekspire in Napoleone, a od Kuobljev trubadurje, takemu je vse možno!
„A sedaj si hočemo ogledati Pajka, kraso-slovnega kritika. Dragi čitatelj! odpri Pajkove blažene „Izbrane spise", st. 174. Tu je čitati, da so pesniki I. „Zvona", te je posebno Stritar in Levstik, — „Preširnovi epigoni, Preiirnoviči". Risum teneatis, amici! Levstika, od nog do glave slovanskega realista, in Stritarja, dušom in telesom francoski omikanega idealista, more skupaj v jeden koš metati samo tist, kdor se uiti osnovnim este-tičnim pravilom še učiti ni začel, kajti pameten
človek poreče, da v slovanskem pesništva ni možno najti večjega nasprotja, nego-li je mej tema dvema pesnikoma. Levstika in Stritarja more imenovati „Preširnoviča" le pedant, kateri ima vsem slovenskim pesnikom samo dva predala: »kdor poje zaljubljene pesmi, ta je Preširnovič; kdor poje resne, za Koseskim stopinje pobira". -- Izborno! Slava, krasoslovcu Pajku!
„Dalje! — L. 1876. sta prišli na svetlo dve igri: Jurčičeva tragedija „Tugomer* in Sotljanov igrokaz „Mož beseda". Daje „Tugomer" izvrstno delo, o tem so, razven Pajka, uverjeni V9i razumni čitatelji slovenski. Govoril sem o „Tugoraeru" osebno z g. Stritarjem, ki izvestno ima v pesniških stvareh tenek okus in ostro kritiko; govoril sem o njem z drugimi pisatelji, s profesorji iz Ljubljane, s Hrvatskega in Primorja: vsi so hvalili „Tugomera*...
(A) Dragi pisatelji in pesniki slovenski! vi vsi ničesar ne veste! Vi vsi skupaj nimate niš estetičnega okusa, nič zdrave sodbe 1 Krasoslovcu Pajku je „Tugomer* samo reminiscencija iz Ilijade, (!!!) iz Valenštajna, iz Krekovih in Trste-njakovih spisov... „Tugomer" uikakor ni dovršeno delo, nego samo „nemal poskus* Jurčičev, kateri se mora primerjati bodi si „urtevtonskim" tragedijam Klopstokove dobe! Tako uči Pajek v „Zori* (V. 9. 143.) in kdo bi se drznil drugače trditi ?
„A igrokaz „Mož beseda*, ki ni samo po mojih* — piše Leveč — „nego je tudi po mislih znanih ljubljanskih pisateljev, dš,, i takih, kateri v „Zoro" pišejo proti „Tugomeru" — nezrelo, ne« dovršeno delce, zdi se Pajku Bog vedi koli slaven umotvor...
„Iz tega posnemljem, da je Pajek ali toli - omikan in učen, da ne vč, kakšno bodi lepo in dovršeno delo, ali da je „krasnoslovec" Pajek toli — dober in pošten, da hoče z molčanjem utajiti, z grajo ubiti vse, kar v slovenski belesiri-tiki lepega, izbor nega in dovršenega pride na dan"...
Tako torej je pisal priznani estetik slovenski o slavnem kritiku, dru. Pajku, že 1. 1878. Ako g. Pajk že tedaj ni nmgd pojmiti sočasnih literatov, če je kazal že tedaj brez strahu vsemu svetu, kako učen je, kako trden v estetiki, kaj naj poslej pričakujemo od njega, da razume ter pametno, pravično in pošteno presoja našo — „moderno* !? Mož, ki je bil že leta 1878. — „atarec", more biti leta 1896. le *e — „mumija* 1!
Izpisal bi lahko še dalje, kako neugodno je sodil g. Leveč že v tistih čsiih o „pisanem ni-Strecu" gospe Pavline dr. Pajkovke, kako uničevalno je kritikoval estetik Leveč že tedaj njene poezije in romane. A tega ne storim — recimo — iz galanterije, kakoršno zahteva njen kavalir, advokat in — panegirik. Usojam si pa vprašati ga: ali morejo biti slabi literarni spisi iz leta 1878. dobri 1. 1896.??
Nove ideje in nove oblike vzbudile so in bodo povsod odpor pri konservativnih „starih" ; „mladi" pa so se in se bodo takisto povsod borili za nje — vspešno. Zaman je torej ves hrup proti novi struji, zaman, brezupen ves krik, vse psovanje radi „škandalov* in „mesenosti*. Voz napredka, kateri nosi „mladin o", pojde tudi pri nas preko onih, ki se mu pravočasno ne umaknejo...
V Ljubljani, 30. oktobra 1896.
_ ^plicissimus. C f^ ^
Najnovejše vesti.
Dunaj 14. Proračunski odsek je izvolil poslanca Beera svojim načelnikom in je pričel potem razpravo o proračunu ministerstva za deželno brambo.
Dunaj 14. Upravno sodišče je danes odbilo pritožbo mesta tržaškega proti miuisterstvn za notranje stvari radi domovinstva Alojzija Pic<».
Dunaj 14. Njegovo Veličanstvo je daues vsprejelo v avdijeneijo ministerskega predsednika barona Banffyj«.
Trgovinske brzojavk« In vettl.
■tsuaimprtu Pfieuiea ».njenoti—•— —*—rienioa za apamlad 189« 8.83 do 8 35 Or-s /a iporalad 6-05—(i 07. Iti sn »pomlad 7.02—7.05. Koru i maj-juni 1897. 4.2n 4.27 novi »d 78 kit.	8 'JO od 79 nno.
8.25—S'80., od 80 kil. f. 8-30—8 35 od 81. kil. t H'40 8 46 , N2 Ml. for R 50 8 55. UAm. «-|0 3 — profia 6"15- 5'80.
Pienioa: Dobra pouadb«, živahna povpraiavauje. Prodaja 85.000 met. itot. 10 nJ. dražjo. Hi 5 novč. vifcjo. Vratna : lepo.
Prapa. N«»ri. mutni llmlkor for. 12'30, november-dtoembar 1235 novi za 1897. 12.90
Pruga. Cvniriib^vi .i,, . jjiMtavl[ i« * Tr«f t •urilo vrtvl odp ^iljatur pi ecrtj f. 43 75 34'— Goiioin.e SS'25—"85"80f5ot»'-'in 86'—-•-•—. v glavati »o<ll>> 87 50 -•—
Har**". Km -Ulit«* foo'l	za november 82'75
za mara 63.60. mlačno.
Bamov.rg- ■•.mi u* ,.M>mt «»••!-).november —.— i a
dao. 52'—. eh mare 1897. r p52.25, na juli 58,75._
OnnaJataH "ona 14. novambra i<tSS
dautu včeraj
Državni .leljj » papirju	101.85 101.35
„ „ V urobrtt . .	101*80 101.80
ivitrijMkft rentu v zl> j	. 123.45 I2tt.4r>
' k'*..,,:. 101.10 101.10
Kreditna akcij.« ...... 884,— 884.30
London 10 Lm. . .	. . 119.90 118 90
ItepoUoni . .	,	fr.58'/. 9.53»/
10 mark	11.70 11.7«
100 fkalj. lu ...	. 41.50 44.50
JDaoorin Jfržd, Jlmalija Jirže rV. Loošin,
poročena.
V Trstu, dne 15. novembra 1896. Sodražica.	Ribnica.
Pisarja
(mladega) išče odvetnik dr. Mihael Truden v Trstu, Piazza Ponterosao št. 1, I. nadstr. Slovenščina in primerna pisava prva pogoja.
Koncipijenta
vsprejme takoj dr. Gustav Gregorin via Molin piccolo štev. 3. Plača po dogovoru.
GORIŠKA TISKARNA
A. Gabršček
v Gorici, Gosposka ulica št 9.
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise:
„Soča" t tednik, cena gld. 4*40. „Primorec , vsakih 14 dnij, cena 80 nvC.
„Slovanska knjižnica",
zajedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 54snopi5ev.
„Knjižnica za mladino",
25 nč., za naročnike 20 nč.Boslej izšlo 2 snopičev. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M* Lavrenčlć, nasproti veliki vojašnici in tudi tohakarna Pipan v prehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici.
Bratie Ribaril i«M«vateUi ogija r 8v. petru,
a#s «*JU lliuai IU, priporočajo svoju zaloge v Trstu: F»o Pondares it. 1, Piazza della Valle 2, via Madonina 2, Piazzetta Cordaiuoli 2. z ubodom tudi v ulici lor rente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spremljejo tudi z dopisnico.
Podpisani usojam si naznaniti tem potom si. občinstvu, da sem odprl v nedeljo, dne 16. t. m. lastno
m e s n i o o
v ulic* Crociera Št. 2.
Cene so sledečo :
meso volovsko po 52, 56, 64, 72 nvč. kilogr. teletina ... „ 56. 68! 80 , kaStrun . . . , 44, 48, 52
Priporočujoč se poseWn<» slovanskemu občinstvu za mnogobrojen ohisK, h"ležim
odličnim spoštovanjem
Tomaž Z a d n i k.
Naznanja se slavnemu občinstvu, da je zopet odprta gostilna v ulici S. Giovanni
št. 10. (prej pri „zlati kroni".) Belo novo vipavsko . . . po 40 nč. liter Refofcek nov istrski ... po 40 „ „ Apolo „ dalmatinec z Visa po 40 „ „ Kuhinja izborna, postrežba točna. Za obilen obisk priporoča se udani	lastnik.
¥elika zaloga
■ena in glame v omotih (balah), ovsa. in otrobov po najprimernejih cenah
Via Scussa št. 3 in Via Eeppa i\. 4, palača Panfili.
Naznanilo.
Ker je bila dosedaj zaprta meja prodajanju prašičev in se živali niso smele prodajati v teh krajih, naznanjam slav. občinstvu, da bode v nedeljo, dne 15. t. 111. 200 prašičev 11a prodaj pri hiši gospe Elize Tence 11a Prošeku, Devin-
š<5i,ia' Jure Rajaković,
trgovec s praiiči.
Rojaki t Pozor !
Gostilna „Pri petelinu"
Ilica Ghega it 7. v Trstu lilizn j. toMm
Podpisani nasnaaja al. občinstvu, da je aredil svoje gostilniške prostore tako, da more priti ▼ nj« gospod ia priprosti kmet. Postrpže ha vsakega t dobrimi jedili in izbornim črnim ali belim naravnim vinom in sicer po taki oeni, da se ne boji tekmovanja.
Gostilna je vedno prerkrbljena s domačo posušeno in sveio presičevino, pristni« salamom, klobasami, nanoš-kim ovčjim in drugim *irom.
Priporoča zasebnikom in krčmarjem svojo veliko zalogo črnega in belega vipavskega vina, toliko iz zaloge v Prvačini kakor v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo in razpošilja po zahtevi na vse strani stroškov prosto.
Vina so teh-le vrst: modra frankinja, betzamin, bar* gunder, izabela, rulandec stari in novi, belo staro in novo, rizling stari in novi itd.
Speoljalitetna vina črna in bela iz 1. 1892., 1893., 189-4. in 1895, r steklenicah od 1 litra 80 nvč., pol litra 40 nvč. — Domači tropinovec se dobi tudi po naročilu v vsaki meri-
Gostilna je odprta od 7, ure zjutraj do polu noči. — Priporočajo se svojim rojakom v Trstu in na deželi, da ga počasti s svojim obiskom pri vsaki priliki, držć se gesla „Svoji k svojim", beleii udani
Anton Vodopivec,
gostilničar.
Svetoivansko konsumno društvo
v prostorih narodnega doma (na pošti) naznanja, da toči vedno najbolja vina črna in bela, kakor tudi steinfeldsko marčno pivo.
Za obilen obisk se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice in slavnim društvom	ODBOR.
Prvi in najstareji
fotografično - umetniSki zavod An t. J e r k i 6 a
v Gorici na Travniku št. 11 (poleg nadškofije) prevzema vsa v fotografično sti oko spadajoča dela do naravne velikosti. Izdeluje nadalje fotografije na porcelan, na broše (po najnovejši iznajdbi), naplatno, na svilo itd. Akvarele in oljnate slike ; posnema po starih fotografijah pomanjševalno ali povečevalno na najukuBneji način. Jamči za neprekosljivo delo. — Gene poštene.
p. T.
Podpisani usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem z današnjim dnevom odprl skladišče
oglja, drv in koksa
najboljše vrsti. Cene so najugodnejše in vzdr-žim vsled tega vsako konkurenco.
Naročila sprejemam osebno v svojem skladišču, ali pa z dopisnico, v ulici S. Zacca-ria št. 1. (mej ulicama Chiozza in Farneto). TRST, 15. novembra 1896.
S poštovanjem
Grebene.

Alojzij
Zdravljenje krvi
čaj „T Iso&er n i cvet' (Mllleflorl).
Cisti kri tor jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti Blabomu probavljanju iu homorotdam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 00 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMMtER „Ai dus Mori" Trsi, veliki trg.
5PT
Dr. Tenceslav Svoboda
zdravnik
Via deli© Poste nuove š. 6
ordinira nredpoludne od 11. do
prodpoludne popoludne
11. 3.
1. 4.
Zaloga pohištva
tvrdke Al e 8 s a n dr o Levi Miniti Trst, via Riborgo, 21 In Piazza Veoohla it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega ii-delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi sa to računil stroške.
Autorizov&ni potovalni urad
Alojzija Mozetič
v Tratu,
Piazza del Negozianti it. I,
posreduje potovanja v Az;jo, Afriko, Ameriko, Avstralijo in po vsej Evropi; zastopa najboljša parobrodska društva; prireja zabavne vožnje; posreduje zavarovanja proti nezgodam in poučuje radovoljno m brezplačno, pismeno in ustmeno v vseh potovalnih zadevah; jamči za najnižje cene in najboljšo postrežbo.
Via Nuova na vogala ^mmh vla S. Lazzaro
v	Novenaročbenajmo-
\ v	^^^P dernejšega blaga za
" zim9feo sezono so
^	*	so: Flanela, sukno,
volnene tkanine za gospe in gospodo.Ve-
liki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstno barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in au najnim naročnikom bo priporočata udana Alte & Zadnlk.
Ža mlekarje in gospodarje!
Tvrdka 6. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moko za reje-nje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta
moka za pitanje
je pripo7nana po c. k. kmetijskem poskuša-lišču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje jfe in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka.
Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih vrečah od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki
J. Kaučič v Gorici.
na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg
_ v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici.
Zastop dvokoies „Swift" iz orožarne v Steyru
iiuata podpisana
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) st. 4.
(nasproti gledisdne kavarne). Lastna izdelovalnica dvokoies „Ilirija", žičnih blazin (Drathmatratzon), popravljalnimi dvnk Ion, šivalnih strojev pušk itd. Nunska ulica 14: Prodnjalnioo šivalnih strojov, pušk, streljiva in drugoga orodju pa imata
Saunig & Dekleva,
v Ml ulici it. m.
Yse stroje za poljedelstvo in ninogradstio
CENE Z NOVA ZNIŽANE
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vselidrugih, kakoršnih - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice,
brizgaljke proti peronosperi, Vermorelove sestave.
To moje brizgaljko vnane kakor najboljše ter najci«nejfie; *---*:x— —^laii.ij. " - ;.-ipravo za tlačiti jugode, btiuL","!"'
,'Ii" i ].r.ii/,vn iu.
Ig. Jtieller, Di^na
tomatično brizgaljke, tlnči. j sono, triere itd. v najl i«!."5 .i ;
II/8, Praterstrasse 49.
Cenike in spričevala zastonj !
Iščem zastopnikov ! Čuvati se je ponarejanj l
LastniIr konzorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in govorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.