299
Dopisi.
Celje 10. sept. K.   —  Beseda 3. dne t. m. v či-tavnici naši je bila po izvrstni gledisčini igri in zavoljo nazočosti imenitnih gospodov posebno zanimiva. Bili so namreč pričujoči opat g. Vodušek,   predsednik okrožne sodnije gosp. pl. Vest, gosp. profesor dr. Hešel,  ki je rektor magnifikus vseučilišča graškega,   gg.  dr. Vlaga in Kovačič,   profesorja  mariborskega bogoslovja,  gosp. okrajni predstojnik Lichtenegger  in  več druzih.    Tako polna je bila čitavnica, da za tiste, ki so pozneje prišli, v dvorani ni  bilo prostora več.    Igra  „Dvoboj" je res tako izvrstno tekla, da mora žal biti vsacemu, kdor je ni videl. Da so gospodje, ktere smo že večkrat na gle-diščinem odru zadovoljno  gledali,   to je,  gosp. Jeretin (stotnik),  g. Skoflek (nadkonjik) in g. Petini (stotnikov sluga) svojim nalogom popolnoma zadostili, ni mi treba praviti.   Za dober vspeh igre se imamo posebno zahvaliti gosp. Jeretinu, ki je že skušnje tako marljivo vodik Občudovali smo  pa tudi  gospodičino Kočevarjevo (Mi-ciko), njenega brata (Micikin oče), gosp. Kreuzbergerja (ciglarja) in g. Kelnerja (nadkojnikovega  sluga),  ki so prvikrat na oder stopili, pa se tako dobro vfedli, kakor da bi  že   dolgo časa  gledišča   vajeni ^bili.    Vredno je pomina, da je g. Kelner, kteri, rojen Ceh, sicer našega jezika še ne popolnoma vajen, vendar tako izvrstno slovenski govoril, da so ga vsi za Slovenca imeli. — Po igri so nam pevci lepe pesmi zapeli,   za njimi pa  je sledil ples v jutro do treh.  Tako zadovoljni z veselico so vsi želeli,   da bi se kmali .zopet odprl glediščin oder.    To pa tudi radi storimo, ker vemo, da glediščine igre vsaki rad gleda in posluša;   al žalujemo, da jih malo imamo na izbero. **)
**) Dokler se bodo že natisnjene in veSidel dobre igre tako malo razprodajale, da se izdateljem stroški tiska ne povrnejo, naj bi se nikar ne tožilo v premajhni izberi. Krik po knjigah, slovenskih je res ogromen, al kar je Vodnik pel o tem ozira v svojih „Novieah" ae je skoro resnica*    -^i i ^^ u ? > i%^   Vred*
-    300
Iz Primorskega. —p— Prav težko smo pričakovali knjižic družbe sv. Mohora, ki so se nam pretekla leta tako prikupile, da nam je eno celo leto zopet čakati skoraj predolgo. Tudi letos smo z bukvicami prav zadovoljni. Za en goldinar pet knjižic, ena lepša mimo druge! Bog daj srečo tudi za naprej ! Čeravno je število družbenikov letos za 6 stotin poskočilo, vendar ž njim nikakor nismo se zadovoljni; kajti tako lepa in koristna družba in tako dober kup šteti bi morala na več tisočev udov. Družbin oglasnik nam je živo spričalo, kje so domd naši pravi rodoljubi, kterim je mar omika našega slovenskega naroda. Domd so v vasi, kjer se je na njih priporočbo več udov za družbo sv. Mohora oglasilo. Odkritosrčno povemo, da srce nas je zabolelo, videti tako malo tržaških Slovencev v tej koristni družbi, — le 82 udov! Le tri vasi: Dutovlje, Katinara in Barkola jih štejejo po več. Lepa hvala rodoljubnim gospodom: Brence-tu,. Jan-u in Čeme-tu, da se trudijo za Slovence, njih skrbi izročene. Dobro sta nam znana tudi častita gospoda France Remec in Jože Zorman, oba vrla rodoljuba, ktera kaj rada novce iz mošnje potegneta, kadar gre za domovino in slovenščino; al ž njima vred obžalujemo, da jih je v Trstu po številu Slovencev, ki jih ondi prebiva , malo , prav malo vpisanih v družbo sv. Mohora, in se med temi največidel dekelj; koliko pa čitavni-čarjev? Koliko duhovnikov? In v Križi, Proseku, Sežani, Občini, Tomaji itd.? kaj res ni nobenega rodoljuba v teh vaseh , kjer imajo vendar svojega gospoda farmana in učitelja? Iz Tržaškega pa tudi iz Goriškega pogrešamo v družbinem oglasniku še marsiktero ime takih, ki se sicer rodoljubje zovejo in o rodoljubji kaj radi se pogovarjajo, pa tudi kot dopisovavci v slovenskih časopisih ali sicer kot pisatelji celo slove. Istinito! vi nas pohujšate, ko v naše kolo ne stopite, in ne podpirate po svoji moči vseh naših slovenskih naprav. Nas Slovencev je sicer malo, pa vendar veliko premoremo, ako smo vsi za vse.
V Senožečah 5. sept. (Nevarnost hudi uri zvoniti. Nas žalostni stanj Pretekli mesec so se v Poto-čah, neki vasici še ne četrt ure deleč od Senožeč, napravili trije fantiči k cerkvici, streljaj dalječ od vasi; šli 80 v zvonik in zvonili so, češ, da ti bodo s tem točo odgnali. Strašno so se vili oblaki, treski so švigali sčm ter tje, pa ne toča, ampak le debele kaplje dežja padale so tod okrog; kar naenkrat zakruši in ležali so vsi trije v omedlevici na zvonikovem podu; dva sta se Še izdraniila, eden je pa zaspal na večno ; bil je 15 let star. — Se druzih nesreč po streli bi vam mogel naznaniti iz okraja našega, pa naj je to zadosti v s v a-rilo vsem, ki ne poznajo nevarnosti zvonjenja ob hudi uri. — Kako bo letos z nami, sam Bog ve! Suša pre-silno pritiska. Ako rečem, da v srednji letini je le eden v naši fari, da izhaja z letino do letine, o dobri pa jih je kakih 5, se lahko ve, kakošna je v taki letini kakor je letos. Rži, poglavitnega pridelka, še za seme pridelali nismo. Ako vso vsejemo, kar je je, nam mora dati najmanj po deset zrn, da bo pridelek ž njo k letu, ka-koršen je bil vlani; al kaj tacega se pri nas od pamti-veka do sedaj še nikdar ni zgodilo. Cuje se, da nam je presvitli cesar zastalo davšino odpustil, al neki gospod v Ljubljani, kteri je bil pred 20 leti za davkarja v senožeškem okraji, da je veliko gospodarjev prečrtal, češ, da se pri njih po njegovih mislih še lahko davščina dobi. Res, res, še se dobi, al po kteri poti? Po mojih mislih le tako, da se jim srčna žila preveže, da se jim še ta borna živinica vzame, saj jo tako ne bo s čem krmiti čez zimo. Tisti gospod morebiti še ne vč, kako so se časi od 20 let sem spremenili. Al pride naj pogledat z dobrim prevdarkom, in srce se mu bo smilenja topilo;
in to tudi v tistih bajtah, ktere so o prejšnjem času se kot premožne hiše slovele.  Zato še zmiraj mislim, da je le prazna govorica , ker se pripoveduje o gori omenjenem prečrtu, da pa je tako, naj bi se nam na  tolažbo očitno povedalo.
Od Cerknice iz Jezera 10, sept. G. K. — Preža-lostnega srca preljubim „Novicam'* naznanjam silno nesrečo, ki se je nam Jezercem 31. jul. pripetila. O pol petih popoldne se je pokadilo iz kozolca, ki je stal sredi vasi^ in v pol uri bila je zunaj dveh bajt, enega skednja^ enega kozolca in cerkve v strašnem plamenu vsa vas, ki šteje 42 gospodarjev. Ker so bili ljudje večidel na polji, bilo je moč sila malo rešiti, nad polovico gospodarjev ni moglo kar nič oteti. Vozove, orodje, klajo, čez 40 prešičev, obleko in živež požrl nam je nenasit-Ijivi ogenj, kar je živeža ostalo, ni zadosti, da se pol leta preživimo, ako se bratovsko razdeli med vse srenj-čane. Vas ima nad 200 repov, send pa prav nič. Kaj bo? Ljudje se jokajo in tarnajo, da je joj. Edino tolažbo imamo gospodarji, ki smo bili v Gradcu zavarovani. Kolika dobrota, da so zavarovavnice, bralo se nam je na obrazu, ko je 17. dne u. m. gosp. Koren \z Planine, opravnik graške zavarovavnice, brez vsega zadržka nam brž izplačal čez 4000 gld. Radi bi to sreča v nesreči naklonili vsem ubozim jezerskim pogorelcem, — al prepozno ostane prepozno! Da bi žalostno jezerska pogorišče pač predramilo vse kmetovavce ter jim pokazalo pot do dobrodelnih zavarovavnic! Naj bi ta v „No-vicah^^ že sto- in stokrat ponavljani opomin ne bil bob* v steno! Nagovarjaje svoje sosede, da se zavarujejo svoja pohištva, jih opominjam še tega, naj se pri asekuracii ne šacajo premalo, pa tudi ne preveč; oboj« je napaka in le na škodo zavarovancu.
Iz Kranja 10. sept. (Vabilo.^ Prihodnjo nedelja zvečer napravimo v čitavnici naši glediščino veselo igra s petjem ,,Županova Micika*' in vabimo uljudno vse domače in unanje ude, naj pridejo gledat. Narodna ta igra, obrnjena na naše sedanje čase, bode tolika bolj kratkočasila vsacega, ker se imamo nadjati izvrstne predstave.    Po igri košček plesa, komur bo drago.
Odbor čitavnicin. Iz Ljubljane, (šolske knjige za gimnazije in realke.J Nedavno je od si. ministcrstva došel ravnateljema gimnazije in realke ljubljanske ukaz, naj do 22. dne t. m. predložita spisek z naslovi in ceno onih slovenskih knjig, ktere so že v šole vpeljane, in onih, ktere sa v poslednjih desetih letih na svitlo prišle ter spadajo v šolsko slovstvo.
Dobro vemo iz izkustva preteklih let, da je lahka prašati enega in drugega vodja za knjige, ki bi primerne bile za šolsko rabo, in vendar nič v tem dalje ne učiniti, ampak vse pustiti pri starem; vsaj vemo, da se privatno lahko pove dotičnemu odgovorniku, da naj le tako odgovori, kakor je do sedaj sam mislil in deloval , tedaj, da ni nikakoršne dobre knjige, ker ni ravno taka, kakoršna se do sedaj rabi v šoli. Dobro pa tudi vemo iz lastnega izkustva, da vlada lahko vse pusti pri starem, dasiravno se jej je predložila v vsem dobra knjiga; vsaj je nikdo ne more siliti k temu.
Al kar se tiče teh ugovorov, mislimo, da govorimo kakor misli največi del naših čitateljev, da do sedaj nimamo vzroka misliti, da novo ministerstvo ne bi hotla dati našemu narodu, kar mu gre. Al kmali bomo tudi za gotovo videli, na ktero stran bo vlada zavrnila šolske naše zadeve. Izvedeli bomo tudi, kaj sta ji ravnatelja sporočila, in deželni zbori bojo priliko imeli odkriti vse.
Al ravno zato , ker se ministerstvo ni še odločila ali saj odločnega koraka ni še storilo v tem oziru^ mislim, da je o pravem času, da visoki vladi pokažema pot, po kteri bi radi, da se postopa v tem oziru.
301
Zatega del nam je treba najpopred povedati, kaj «e je že v ta namen do sedaj delalo, in za tem opome-niti, kako naj bi se po naših mislih dalje ravnalo.
Ko se je 1861. leta kazalo, daje mogoče, da se kaj stori za razvitek narodnega jezika, so se zbrali o koncu oktobra pri dr. Bleiweisu gospodje Nč. Me, Ls. Sv., ter prevdarivši natanko stanje in potrebe slovenskega jezika, se zedinili o šolskem programu natisnjenem v „Novicah" 6. novembra 1861. Izpustivši ljudske šole se je za srednje šole izreklo to načelo, naj se po priliki polovica naučnih predmetov uči v slovenskem, polovica v nemškem jeziku.
Po tem se je reklo
A.  V gimnazijah: a) naj se uči slovenski: nauk vere, naravopis, latinski in slovenski jezik, povestnica Avstrije in domačije, zemljopis v 1. razredu; b) nemški: povestnica in zemljopis od 2. razreda dalje naravoslovje (fizika), matematika, propedevtika, grški in nemški jezik.
B.  V realkah: a) slovenski: nauk vere, naravopis, kemija, graditeljstvo; slovenski jezik, zemljopis v 1. razredu; b) nemški: razun 1. razreda zemljopis, povestnica, fizika, matematika, nemški jezik. — VI. razredu gimnazije in realke naj učitelj slovenski in nemški jezik privzemlje v predmetih , ki imajo biti v viših razredih nemški.
Ker pa ni bilo šolskih knjig, bili so rodoljubi pozvani, da se oglase, kdor bi rad prevzel eno ali drugo izmed knjig, ki so v omenjeni skupščini se naznamnjale da prevod ali pa predelovanje. — Radostni rečemo, da se jih je dosti oglasilo, in že 10. januarja 1862. leta se je naznanilo, kako in komu se je kaj podelilo izdelavati.
Vsled tega je do sedaj na svitlo prišel Lesarjev katekizem, Lesarjeva liturgika, Lesarjeve kratke zgodbe katoliške cerkve, naravopis, poslovenjen po g, Erjavcu in gosp. Tušeku; zemljopis Subertov po gosp. Cigaletu tudi poslovenjen in že tudi cenzuriran, se pa ni natisnil , in zakaj se niso morebiti poslovenjene še druge knjige, kakor na pr. one o latinskem jeziku, do sedaj na svetlo dale, to nam je lahko razumeti, ako gledamo na to, kako se je z nekterimi slovenskimi učitelji in s slovenskim jezikom sploh ravnalo od konca leta 1861. V „Novicah'' in v „Ost in Westu'* bil je večkrat govor o tem, da nikdo nima volje, čas in svoje sile odločno stavljati na izdelovanje knjig, kterih ne bi nikdo hotel tiskati, dokler ni gotovo, da se rabijo v javnih šolah.*)
*) Pač veselo znamenje, al dosedanjim, vsemu svetu dobro znanim razmeram,  nam Slovencem jako ugodnim, je pripisati, da ta spisek jae bode jako obširen, kajti kdo bi bil hotel pisati šolske knjige, dokler ni bilo upanja, da se vpeljejo v šole.    Da se pa kratek ta spisek se bolj ne skrči, hočejo „Novice", ktere se vedno potegujejo za narodne šole, svojim čitateljem razglasiti šolske knjige  prve in druge vrste.    V prvo vrsto spadajo:   1) Lesarjev katekizem,   2) Lesarjeva Liturgika,   3) Lesarjeve zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,   4) JanežiČeva slovenska slovnica, 5j Janežičev ,,Slov. Sprach- und Uebungs-buch fiir Anfanger'*,   6)   Dr. Jan. BleiweisoTa   berila za nižo, 7) dr. Fr. Miklošičeva berila  za viso gimnazijo. — V drugo vrsto pa:   1) Zgodbe sv. pisma starega in  novega zakona sv. Mohorja  društva,   2) Lesarjeve  kratke   zgodbe   katol. cerkve, 3) Hicingerjeve zgodbe katoliške cerkve,   4) Janežičev sloven-sko-nemSki in nemško-slovenski rečni slovar,   5) Wolfov nem-»ko-slovenski slovar,   6)  Potočnikova   slovnica,   7j Lesarjevo glasoslovje slovenskega jezika, 8) Lesarjeva slovenska slovnica v spregledih,   8) dr. Fr. Miklošičeva stara slovenska slovnica, 10) Mamova kratka   staroslovenska   slovnica ,   11) Janežičevo •Cvetje slovenske poezije,   12)   JanežiČevo   slovensko slovstvo, 13) Macunovo Cvetje, 14) Cvetnik ali berilo sv. Mohorja društva, 15) Jesenkovazemljepisna začetnica, 16) Cigaletov Zemljepis cesarstva avstrijskega, 17) Vrtovec-Vrnetova obČna zgodovina,    18)  Erjavčevo   živalstvo,   19)   Tusekovo rastlinstvo. 20)   Robidovo naravoslovje (fizika) ,   21)  P. Ladisl. Hrvatova slovensko-latinska slovnica (v rokopisu), 22) Pesmi: Vodnikove, Prešernove, Tomanove, Vilharjeve, Jesenkove, Umekove, Ceg-
Ker se nam pa sedaj zagotovlja, in tudi gori omenjeni ministerski ukaz kaže, da se bo morebiti vendar kaj storilo v tem, zato bi dobro bilo, da vsi gospodje, kteri imajo kak rokopis izgotovljen, ki je za šolsko knjigo pripraven, to razglasijo po „Novicah".
Vendar to ni dosti za naše potrebe. — Ako vlada res hoče učiniti, kar pravica zahteva za razvitek slovenskega naroda, naj v ta namen ne ostane pri knjigah, kterih po tem, kar smo ravno popred rekli, v enem hipu ne more biti veliko, ampak naj že kjer koli (v Ljubljani ali v Beču) sestavi odbor slovenskih, v teh reč^h izvedenih mož, kteri bi na podlagi vladine volje, izdelali dal nji načrt in razdelili izdelovanje potrebnih še knjig, in na podlagi predlogov natisnjenih v„Glasniku'' 1862. leta vsaj v glavnih reč6h sestavili terminologijo potrebno za izdelovanje omenjenih šolskih del. *)
Naj tedaj šolski ravnatelji vladi predlagajo knjige, ktere so že do sedaj natisnjene, dobro je, da se kmali vpeljajo v šolo; vendar je za kontrolo in za nadopol-njenje potrebno , da nam visoka vlada še izpolni gori izrečeno željo; samo toliko bi še dodali tukaj, da bi se vsa ta reč imela v roke položiti kakemu slovenskemu rodoljubu, o kterem bi mi vsi mogli prepričani biti, da to reč hoče tudi pošteno izpeljati.                             M.
—   Preskušnje v živinozdravniški naši šoli so bile v saboto končane. O vseh Svetih se začne novo šolsko leto v kovaški in živinozdravniški šoli. Prihodnji „Oglasnik^^ prinese natanjčni razpis, da se po njem ravnajo, kteri mislijo o vseh Svetih v to šolo stopiti. Povsod se odmevajo klici, da treba nam je podučenih kovačev in živinozdravniskih pomočnikov, ki si lahko dober kos kruha služijo. Naj tedaj zlasti župani skrbijo, da saj vsaka veča soseska ima tacega zanesljivega človeka!
—  Sila slab je bil veliki (češpljev) sej m v pon-deljek. Povsod manjka denarja; prodajavcev je obilo, kupca skor nič. Na živinskem sejmu je bilo malo goveje živine, pitanih volov skor nič ; kupčija je bila slaba, cena srednja; tako, na priliko, je bil en vol s 4 centi in pol mesa za 95 gld. prodan. Konj je bilo veliko na prodaj po nizki ceni, pa le malo se jih je prodalo.
—  Most čez Savo pri Krškem začne gosp. Ste-pišnik še ta teden zidati; postavil ga bo nekoliko nižji doli od sedanjega broda, da bode krškemu trgu še bolj priročen.
—  Slavni profesor dr. vitez Miklošič je na pror šnjo vrednika našega lista obljubiti blagovolil, da od vsake svoje knjige, kije še ima, daruje „Matici'' en iztis.
—  Mnogospoštovani odvetnik in deželni poslanec zagrebški gosp. M. Mrazovic je bil v nedeljo z graj-ščakom  g. Josipom Vranyczany-om v Ljubljani.
—   Iz Zagorice je prejelo vredništvo prijazen dopis od 7. t. m. o zadevah Vegatovega spominka. Temu odgovarjamo sledeče: Kako in kaj je s tem spominkom, nam je celo neznano; to pa vemo, da ob priliki, ko je gosp. prof. Pefcernel v letopisu realkinem 18541. pisal življenjepis preslavnega rojaka^ so „Novice" v 63. listu z navdušeno besedo nagovarjale domačine, naj se mu — ker je ravno stoletnica bila — postavi
narjeve, Bilčere, Krekove, Umekov Abuna Soliman (Knoblechar), 23) Prevodi klasikov: dr. Šubicev Georgikon, Valjavčev Ajant, BožiČev Platon in apologija, P. Ladislavovi Ksenofontovi spomini na Sokrata, Koseskijeva devica orleanska in mesinska nevesta, Cegnarjeva Marija Stuart, Cegnarjev Viljem Tel, Ceg-narjev Valenstajnov ostrog, Cegnarjeva Valenstajnova smrt (v rokopisu), Erjavčeve Andersonove pravlice.               Vred.
*) Kdor bi morebiti izmed naših nasprotnikov zavolj tega rad kaj ugovarjal, naj pomisli, da se tudi nemške šolske knjige ne ujemajo v terminologii in to na »kodo »olske mladine, in dalje, da so 1849. leta v Beču tudi delali slovansko juridiSko-politiSko terminologijo, ter da je v Zagrebu že 1851. leta in tudi lani odbor sestavljen bil za terminologijo.                 Pis«
302
primeren spominek. Potem se je v 70. listu oglasil g. fajmošter Kaj. Hueber, rekši, da je on že 1846. leta v zboru ljub. zgodovinskega družtva izprožil to idejo, ktero je družtvo radostno zaslišalo, — a nič storilo. Potem se je g. fajmošter pogajal z oberstlajt pl. Siihnel-nom o tej zadevi; al ta je umrl in zaspalo je vse; nabera za spominek, (saj kar je nam znano) se n i začela. Edino to je nam znano. — Dosti žalostno je, — priča pa je zopet nova: ako se tako imenovani ,,Slovenci" ne lotijo kake domovinske stvari, da je specifični„Kranjci"ne spravijo na noge, i^eravno se vsaki hip ustij o „patriote.^* Dajmo, da se 26. dne t. m. saj spodobno vdeležimo slovesnosti, ki jo napravijo — neznane roke! Zagoričanje želijo še posebno, da pridejo tudi „Sokolci^^ slavit Vegatovo spomine vanje 26. dne t. m.
—   „Danica** priporoča ogled prekrasnega oltarja, ki ga iz kamna v gotiškem zlogu za šentruper-sko cerkev ravno zdaj izdeluje uiAetni naš kamndr g. Toman. Dalje na srce poklada rojakom našim, naj bi mnogozasluženemu misijonarju gosp. Fr. Pircu, ki je letos v St. Pavlu v Minesoti svojo zlato mašo obhajal, poslali kako primerno vezilce, ki bi slavnega starčeka gotovo veselilo. Tudi naznanja, da prezalo novo sta-roložko cerkev bojo prihodnjo roženkransko nedeljo milostljivi knez in škof slovesno blagoslovili.
—  Za okrajino frančiškanskega reda, ki obsega Kranjsko in Hrvaško, so bili v letošnjem kapitulu 4. dne t. m. voljeni: za provincijala g. Jernej Večerina, za gvardijane: v Ljubljani g. Benvenut Crobath, na Tr-satu g. Jeron. Jankovič, v Kostanjevici g. Frid. Ho-nigman, v Novomestu g. Raf. KlemenčiČ, v Kamniku g. Ferd. Gecelj, v Paznu Seraf. Pramberger, v Samo-boru g. Jac. Herženjak, v Klanjcu g. Nem. Smokovič, v Nazaretu g. Sofr. Merk, v Karlovcu g. Juri Novak, v Brežicah g. Celz Novak, v Jaški Roman Festen.
—    Po razglasu ces. ruske vlade morejo učenci avstrijskih viših realk in gimnazij na stroške ruske vlade stopiti v rudarsko akademijo vLeoben-u na Stajarskem, ako se zavežejo, da 8 let po dovršenih šolah ostanejo v službi ruski. Šola traja 4 leta, posebno pridni učenci j o dovršijo tudi v3 letih; vsako leto prejme učenec štipendijo od 300 sr. rubljev, to je, okoli 600 naših gold. Zahteva se znanje kterega koli slovanskega jezika. Več o tem se poizveduje pri vodstvu Le-obenske akademije. Gotovo bo marsikteremu dijaku omenjena ponudba všeč.
—  „Tagespost" je te dni prav s trte izvila novico, ki korači zdaj po vseh časnikih, da se nekteri kranjski deželni odborniki nameravajo v Celji sniti z onimi štajarskimi deželnimi poslanci, kteri se zovejo av-tonomisti. Od konca do kraja je izmišljena ta novica, ktera zopet kaže, kako se kujejo dopisi v časnikih, pa se kot resnica zdaj iz Ljubljane, zdaj iz Stajar-skega itd. pošiljajo po svetu. Res, da večih neresniČ-nežev ni, kakor so nekteri časnikarji! Kolikor mi naše deželne odbornike poznamo, ali so s dušo in telesom privrženci sistemi Schmerlingovega centralizma in solze pretakajo zdaj na gomili pokopane te sisteme, — ti ne pridejo; ali pa so v resnici avtonomisti po oktoberski diplomi brez nesrečnega dualizma, in pa federalisti, ti pa tudi ne pridejo, ker gosp. pl. Kaisersfeld je zdaj ves nemšk dualist — tedaj ne vemo, kdo izmed naših poslancev bi ž njim vlekel?
—   Od L sept. je  gospod prof. dr. Klun solastnik mnogocenjenega dunajskega  časnika „Volkswirth'^ imenovanega, pa tudi njegov odgovorni vrednik. Ta časnik
obdeluje narodno gospodarstvo  krepak napredek mu je
vodilo, in pa asekuracijske za^deve v posebnem listu „Allg. Versicherungs-Zeitung.^' Četrtletna naročnina iznaša le 1 gld. 50 kr.; polletna 3 gld., celoletna 6 gld. Priporočamo ga vsem, ktere zadeva njegov obsežek in ki nemški umejo.
— Od 14. septembra do 10. oktobra bodo vsaka nedeljo, vsaki torek in četrtek od 8. do 10. zvečer v čitavnični dvorani vaje plesa ^jugoslovanskega kola" in druzih novejih in starih plesov pod vodstvom g. Coro-nelija. Vsi častiti udje čitavnični se k tem vajam uljudno vabijo.