f Alaine zn« HinUtct Navada« Din —'‘Ti, •k nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO m «•!»»* t UW-iKm R-iL mIA-UPRAVA m Mt»i. » •*w a a Jb—■- T«je- '"».K - SHS M.I..T.Iipmii mIm iW 11.7«. N« ipilh tma Amga m •< — M»pid m m n»T»i» PoltnTna i^aFano v ®®lovTnT Cena clariafnle Stevi. DIr -*75 TABOR Posame zne itcTilkei Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—* .TABOR" ish-i« *mJk m, r—— o«d«lir m praoikot, A 13. vi ■ 4«*»eo»« na*Wdai. •«*>» D IB' , doatavifou na daat D H'—. kafeaaniac D 10- - Naroča ae pri upravi .TABORA* MARIBOR, luraaeava aiioa rtov. 4. Leto Vlil. Maribor, sreda 9. februarja 1927. Številka: 31. Barantajo za naše oblastno premoženje t Z ozirom na tozadevni članek, objavljen 4. t. m. v našem listu, smo prejeli od ravnateljstva državnega zdravilišča v Rogaški Slatini sledeče Pojasnilo: Zdravilišče Rogaš!;a Slatina je . res aktivno, ni pa res, da bi dalo tri milijone dobička -na leto. Zdravilišče ni državna last, ampak je le v državni upravi. — Upravi ni treba pošiljati dnevno bilanc in izkazov o dobičku ministrstvu narodnega zdravja, ampak pošilja istemu samo Predpisane izkaze. Država ne inka-sira dobička; ampak dobi od zdravilišča samo predpisane davke. Pomočnik ministrstva za narodno zdravje ni izjavil, da n* bilo najbolje, ako da država zdravilišče v privatni zakuP, ampak je izJavil, da pride zdravilišče v kratkem v upravo mariborske oblasti- Pojasnila jemljemo z zadoščenjem na znanje, ker smo hoteli javno razčistiti govorice, ki so se čule tudi iz zelo resnih krogov. Nam bo samo vi zadoščenje, ako nam ne bo treba v te.i stvari več zastaviti peresa v svrho zaščite interesov ma mborske oblasti. Brezuspešna prizadevanja Uzunoviča Niti Davldovič niti Radič ne vstopita v vlado. Nova obtožnica proti Maksimoviču. Beograd, S- februarja. Kakor po vsej državi, tako vlada tudi v prestolici velikansko zanimanje za nadaljnji razvoj vladne krize. Po odstopu dveh ministrov je bila edina Uzu-Uovičeva nada demokratska zajednlica, kajti ostale stranke so še Pred sestavo Vlade odklonile vsako sodelovanje. Že pred sestavo nove vlade so se vršila pogajanja med Uzunovičem in Da-vidovičem o skupnem delu v novi vladi Kakor znano, so demokrati zahtevali odstranitev dir. Bože Maksimoviča ;iz vlade. Kakor hitro bi bil ta pogoj izpolnjen, bi bila zajednica pripravljena stopiti v vlado. Ker Pa Uzunovič ni u-godil njenim željam, je skušal pregovoriti Davidoviča sedaj, ko grozi njegovi šesti^ vladi ponovna kriza. Med obema politikoma so se vršila tajna pogajanja, ki so brez uspeha. Stj. Radič je izjavil, vašemu dopisniku, da je mogoč vstop zajednice ,v vlado le skupno s Hrvati. Demokratska zajednica priprav]ja proti notranjemu ministru dr. Maksimoviču obtožnico, ki bo v prihodnjih dneh Predložena skupščini. Uzunovič moičS Beograd, 8. februarja-Ministrski predsednik Uzunovič ic bil v avdiijenci pri kralju, ki je trajala nad eno uro. Po avdijenci ni hotel novinarjem podati nikake izjave. Vstala na Portugalskem še ni zadušena Lissabona, 8. februarja. . -Yeeli o udušeni vstaji na Portugal-ca o 60 ,bi,e Preuranjene, kajti vstaši 60 se utaborili v Oportu, kJer se vladnim četam trdovratno upirajo. Vladna vojska Je Pozvala prebivalstvo, da izprazni mesto, nakar je pričela z obstre- ljevanj®tn- — Rogaška Slatina. prj ^ je načelo v zadnjem času precej živahno gibanje. Nele Pri volitvah v oblastno skupščino smo pokazali, da se ne pustimo terorizirati od raznih klik, ampak tudi sicer korakamo vztrajno naprej po začrtani poti. V naši obrtni zadrugi so dosedaj gospodarili razni nemškutarji in radioevci. Pri zadnjem občnem zboru smo tudi tukaj napravili red* Odločilna bitka za Šangfaai Rus! zbirajo vojsko v Madžuriii. Angleži dobivajo oJačenja. — Zmaga Kar.ton- cev sigurna. Moskva, 8. februarja. Sovjetska vlada je v Madžuriji koncentrirala več polkov, s katerimi namerava aktivno Podpreti kantonsko vlado v odločilnem boju za Šanghai. Bitka za mesto se je že pričela. V vseh spopadih so bile guverneirievc čete, ki jih Podpirajo močni angleški oddelki, občutno poražene. Angleži dobivajo sicer ojača- nja, vendar je zmaga kantonske vlade zagotovljena, kaiti narodno vojaštvo se bori z izrednim junaštvom. Angleški politični krogi silijo zun. min. Chamberlaina, da prekine vse vezi •Z Rusijo, ki je v zadniem trenotku očito stopila na stran Kitajske. Chamberlain se k temu koraku še ni odločil. Pred nekako 100 leti so smeli Angleži trgovati s Kitajsko samo v okolici Kantona in sicer pod zelo težkimi in ponižujočimi Pogoji za britanske podanike. Omejiti so so morali na trgovino ob obrežju in niso smeli v mesto. Imeti niiso smeli kitajskega služabn/štva in sploh se niso smeli v kakršnikoli zadevi obrniti na kitajsko uradnike. Posamezna opravila so bila rešena potom kitajskih posredovalcev ali tolmačev in ko je potekel rok za bivanje, so se morali vrniti angleški trgovci v svoja stalna bivališča na otok Macao. Nepoštenost in samovoljnost kitajskih uradnikov, zlasti pa. uničevanje angleškega blaga, je dala povod večkratniku oboroženim intervencijam s strani Anglije in Francije, ki so se vedno končale s popolno kapitulacijo Kitajcev pred Evrooejci. Evropejci miiso dobili samo običajnih pravic, temveč tudi pravico uvesti lastno policijo _ in sodišče. Tem organom so bili podrejeni Evropejci in Kitajci, ki so se nahajali na koncesiiionalnom ozemlju- Na ta način je nastal na Kitiaskem sistem majhnih evropejskih kolonij, ki so tvorile državice v državi. Prvotno se je zdelo, da je nemogoče drugače u-rediti razmerja med Evropejci in Kitajci, vendar se je moralo računati s tem, da bo ta svojevrstni kolonijalni sistem, ki so ga evropske oblasti večkrat izrabljale, vzbudil nekoč pri naraščajočem narodnem prebujenju domačinov, ostro nasprotje. Leto 1898- je kulminacijska točka evropejske eksnanziie na Kitajskem. — Takrat se je zdelo da je prišel trenotek popolne cepitve kitajskega cesarstva.— Rusija. Francija, Nemčija in Anglija so izvajale stalen pritisk na Azijce in zasedle dele kitajskega imPerija- Anglija, ki dotlej gospodarila samo v Hongkongu in trgovala s Kitajsko preko Kantona ozir. Šanghaja, je izjavila, da se mora njena moč raztegniti preko vse Vangt-schiangske doline. Razen tega je Velika Britanija zasedla Weihaiwei na severu Kitajske, pri čemur je bilo Kitajceni zagotovljeno, da se bo luka izpraznila takoj- k° bo Rusija izpraznila Port-Artur in Dairens. Leta 1905- je Rusija izgubila svoje posesti v pctšilskem zalivu, toda Anglija p,; niti mislila na iznolnitev svojih obl j ul). Seveda je Lord Balfour I. 1922. na \vashingtonski konferenci izjavil, da je Anglija vsak čas nrinravljena izprazniti Weihaiwaj, toda doslej se to še ni zgodilo. Od 1. 1898. so bile velesile primorane spremeniti svoje odnošaje do Kitajke Na Kitajskem je izbruhnila revolucija, proglašena j© bila republika, izvršene so bile bistvene reforme (čeravno so no večini ostale^ na papirju), sklenjeni so bili novi zasebni in kriminalni zakoni in kar je glavno; Kitajska je po dolgem diplomatskem boju postala zaveznica Francije, Anglije in Rusije v svetovni vojni. Ko se je Kitajska odločila k teinu korakin so ji zavezniki svečano obljubili, da jo bodo v bodoče smatrali sebi enakovredno. Kitajski politični krogi so na podlagi tega zagotovila smatrali svojo državo enakopravnim članom mednarodne skupnosti. Te nade so sc s sodelovanjem Kitaiske Pri ustanovitvi Društvn narodob še utrdile. Prvi udarec je bil kitajskemu optimizmu dan na pariški mirovni konferenci. Tudi naiponižneiše želje kitajske d-clegactfe so bile odbite in na Kitajskem je prišlo do uličnih manifestacij in ljudstvo je zvedelo, da so bila nekdanja nemška posestva na Kitajskem obljubljena — Japoncem- Leta 1922, je bilo na vvashingtooski konferenci Kitajski danih polno obljub, ki pa naj ne bi bile nikdar izpolnjene. Velesile so hotele celo zabraniti uvoz orožja na Kitajsko- Toda prepoved ni pomagala, Kitajci so vkljub temu uvažali ogromne količine streliva in orožja in si. Pridobili strokovnjake. V Wasbi>ngtonu je bilo tudi sklenjeno. da bo posebna komisija odstranila evropejsko policijo in sodišče, toda komisija je prišla šele 1. 1926- in zopet odšla ne da bj kaj storila. Končno je bilo Kitajski še dovoljeno povišanje uvoznih carin in odstranitev ProvincSjskih carin (»liking«), toda ostalo je le pri praznih obljubah. Seveda bi bilo napačno, vso odgovornost teh ponižanj vreči edinole na London, ker Pa je sicer Anglija v gospodarskem oziru na Kitajskemu naibolj zainteresirana, se obrača nevolja kitajskih nacionalističnih krogov predvsem proti vsemu, kar stoji ,v znamenju Union Jacka- Kitajska zunanja trgovina je v zadnjem času dosegla vrednost 300 milijonov; dolarjev na leto in 30% omenjene svote je gotovo odpadlo na Anglijo-Dasiravno Angleži po številu ne zavzema^ prvega mesta tuierodccv na Kitajskem (v tem pogledu zaostajajo za Rusi im Japonci), vendar pa tvorijo najbogatejšo in najuplivnejŠo enoto na posameznih komcesijona]nih ozemljih. Prvi protiangleški dogodki na Kitajskem so le malo prizadeli angleškemu gospodarskemu vplivu. *Ko pa so leta 1925. krvavi spopadi v Šanghaju in Wiiansianu 'poostrili nacijonaluo agitacijo je začela angleška trgovina na Kitaj skem očividno padati, že v drugi Polovici I925 je padla angleška trgovina na vzhodu za 51% in obrežna trgovina za 39 odstotkov. Obenem se je presenetljivo hitro dvigala jaPouska trgovina. — Vkljub temu to še ni pomenilo, da je Anglija zgubila del kitajskega tržišča; zaenkrat je bil obrat le v tem, da je šlo angleško blago v šanghai mesto .v Kanton. Zavzetje Šanghaja po kantonski armadi pa bi pomenilo za Anglijo dogodek Presenetljive dalekosežnosti, odtod tudi oIk-as-,© diplomatske in vojaške akcije s strani Anglije, da si obvaruje naj-bogatejšo im najbolj cvetočo koncesijo pred napadom južnokitajskih nacionalistov. Jasno je, da so bili angleški vojaški ukrepi namenjeni bolj ohranitvi miru, kakor _Pa nadalevanju sovražnosti, vendar je nacijonahia zavest Kantoncev odklonila rogaiania in sc odločila za najskrajnejše sredstvo, ki naj odloči o h^odi kitaiske neodvisnosti. Musila, Angliia, BSalšia In kStaJsfc® vpraian!® London, 7 febr. Po poluradnih poročilihje Italija zavzela v kitajskem vprašanju popolnoma anleško stališče in sklenila, nuditi Angliji vojaško pomoč. Za protmslugu bo Anglija podpirala Italijo v njenih težnjah na Balkanu in Afriki zlasti tam, kjer si nasprotujeta Italija in Francija. Angleška vlhda je Italiji, pravi »Daily Mail«, obljubila v Afriki gotove koncesije — ako bo podprla angleške vojne operacije na Kitajskem. Liberalni in de lavski listi ostro obsojajo postopanje angleške vlade- NasProtno pa »Times« ne more prehvaliti Italije in pravi, da je njen slednji sklep jasno dokazal skupne interese obeh držav. Angleški listi poročajo tudi, da so od-nošaji med Angjijo in Rusijo tako napeti, da bo vsak čas prišlo do preloma. Delavski listi pozivajo delavstvo, naj zakasni odpotovanio vojaških čet na Ki" tajsko ter svare vlado pred njenim korakom ker delavstvo ne bo nikdar dopustilo, da se Anglija začne bojevati • Kitajsko. Prispodoba Zaporedne vlade g. Uzunoviča spo« minjajo na pripovedko o ciganu, ki je ubil nekoga z namenom da ga oropa, a jo našel pri njemu samo groš. Pri zasliševanju vpraša sodnik cigana: — Nesrečnik, čemu si umoril človeka za on sam groš? — Ne govorite tako gospod sodnik! se razburi cigan resno. — En mož, en groš; sto ljudi, sto grošev — to je vendar že denar! Ena Uz-unovJčeva vlada —_ mesec, dva; toda deset vlad — dve leti! »Politika«. — Inženjerska zbornica za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani ima svoj letni občni zbor dne 15- februarja 1927 ob 15. (3.) uri popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. — Madžarska propaganda za Reko. V maju bo posetilo Reko 15 madžarskih novinarjev, ki bodo propagirali Reko za madžarsko izvozno luko in za italijanska kopališča. Razen tega bo o priliki Bethienovega potovanja v Rim izdana posebna knjiga v madžarskem in italijanskem jeziku o Reki, Opatiji in drugih italijanskih kopališčih v Kvarnerju. V SOBOTO 12. FEBRUARJA1927 M A H IBORSK l KLOPOTEC, REVIJA MARIBORSKIH UMETNIKOV IZIDE OB POLNOČI NA JUGOSLOVANSKEM PLESU Mariborske vesti Maribor, 8. februarja* Velika avtomobilska nesreča Tri osebe težko ranjene, ena lažje In ena nepoškodovana. Snoči okrog 20- ure se je vračal ose-bno-prometni avto g. Senekoviča iz Zgornje Kungote, z neke gostije pri Hočah. Med potjo proti domu je naložil nekaj oseb, med katerimi sta se nahajala sam lastnik g. Senekovič in njegov sin. Pred Zgornjo Kungoto Pa se je šofer hotel izogniti kupu gramoza in vodi ter je krenil preveč na desno. Radi Polzkega terena je težak avto Pričel drseti v^ja-rek, a ga šofer ni mogel več zadržati. Avtomobil je s potniki vred strmoglavil in se popolnoma razbil. Vendar nesreča ni zahtevala nobene smrtne žrtve. Ranjence so takoj prepeljali v mariborsko bolnico,. kjer so jim nudili prvo pomoč. Najtežic je poškodovan Rudolf Bračko, posestnik iz Avstrije, ki Je zado-bil nevarno poškodbo na glavi, si zlomil desno nogo v kolenu in levo nadleht. Nevarno se je Poškodovala tudi Filosie- f Mariboru, dW 9. februarja. 1927. na 2 c 1, ki si je pri Padcu zlomila desno nogo in levo nadleht. Lažje je poško-jdlovan lastnik avtobusa Franc S e n e-jkovič, ki jo zadoihil poškodbe na desnem licu, a so vendar tako nevarne, da 'je moral v bolnico. Šofer je bil oddan ty domačo oskrbo, dočim se petemu pot-"tpik.ii, sinu g. Senekoviča, ni pripetilo ni-jfiesar, in je docela po naključju ušel nesreči. Po izpovedbah Ponesrečencev ni šo-ler kriv nesreče. b t' . Cercfie francais Odbor prosi člane društva, da vpla-članarino za leto 1927 še pred ob-|®nSim zborom, ki bo začetkom meseca marca. Članarina se sprejema ob sredah petih do sedmih zvečer v društveni čitalnici na drž. gimnaziji. Pri tej priliki ivabi. odbor vse one, ki znajo francoski in še niso člani, da vstopijo v francoski krožek. Članarina je neznatna, trideset dinarjev za celo leto, ugodnosti pa, ki ■jih mudi krožek, so velike. V čitalnici so .članom na razpolago trije dnevniki, iz-•.jborne leposlovne, umetniške, znanstvene m modne revije in približno 1200 knjig fpo večini pripovedne, pa tudi zgodovin-|fifce, filozofske in znanstvene vsebine, [miajboljše iz bogatega francoskega slov-Isfcva od sedemnajstega stoletja do naj-loovejše dobe. Vse te knjige in tudi re-;’wiije razen najnovejših številk si člani ,.lahko izposodijo na dom- Članstvo pri francoskem krožku se priporoča poseb-i&o tuidl starišem, katerih otroci so se liaučili že nekoliko francoščine, kajti ^jfeinjižnica ima tudi lepo število mladin-;• Bjkili knjig in ilustrovanih revij, ki jih bo ^.knladina doma gledala in čitala z vieli-; fcjim veseljem in dobičkom. ( m Ljudska univerza. Za Boetliovenov |pečer si je izbral Ševičikov kvartet slepeči vzpored: 1. Godalni kvartet, g-dur, fbp. 18, št. 2; 2. godalni kvartet, f-mol, OP- 95 .in 3. godalni kvartet, f-dur, op. »9, št- 1. Vsa tri diela spadajo v razne ir az voj ne idobe, ki jih razločujemo v u-.fetVarjanju velikega mojstra tonov. Ta-;ičo je op. !<8 iz leta 1798, op. 59 iz leta il806 in op. 95 iz leta 1814. Obeta se to-,*ej krasen umetniški večer in priporoča m pravočasno rezerviranje prostorov. m »Napredek« v Mariboru. Jutri v: .sredo 8. febr. ob 20- uri je predavanje o Jošti ovn i h pojmih radiotehnike v »Uči-ijiteljskem domu« (Slovenska ul. 2) s radio poncertom. RadioaParat — 8 cevni su-?jperheterodyne — da na razpolago mariborski radio konstrukter Alex. Star-jScel, zakar se mu že vnaprej zahvaljuije-'*no. K predavanju so vabljeni tudi stari-iSi članov in članic. KZO. m Nova elektrarna v Mariboru. Zagrebški listi poročajo: Ker je falska [elektrarna preobremenjena, namerava 'mariborska mestna občina zgraditi novo ijpeliko elektrarno na Felberjevem otoku 'pri Mariboru. Občina ima še iz Predvoj-iine dobe dvia načrta za gradnjo elektrar-jbe. Načrte je poslala na oceno Udiruže-ihju jug. inžinirjev in arhitektov v Ljub-iJŠani. m Drsališče pri treh ribnikih je bilo c!k v Nemčiji Razen točne, pregledne ^razlage .'podob* in splošnih opomb vscLvic kV, a k ta! e glavna Poglavja o »Ktejivcu: Is. razvojni, kolobar in muiii 11 .i: i, • škoda, zatiranje, potre- ba Poročevalce! službe itd. Letak de po-šDe na ogled vsem Kmetijskim podružnicam po vinarskih okoliših Slovenije z vabilom, da si ga skupno naroče za svoje člane vinarje. Ako bi se katero podružnic Pa še znatno nižja. Krasni bar-taik navedenemu odseku. Knjižica 'se pošlje brezplačno tudi srezkim kmetijskim referentom v vinorodnih okrajih. Cena bo Predvidoma 5 do 10 Din, pri skupnih naročilih potom Kmetijskih Podružnic pa še znatno .nižj.a Krasni bar-votisk sam je več vreden. Vinarji, vini. j-frJi m šole se na to aktualno in temeljito strokovno delo že zdaj opozarjajo, vsakdo bi ga moral proučiti še pred le-tosnjo tržno rejo, da se na njem že letos izdatno okoristi. BjubliastsBd Važna odredba za vse trgovce z ais4«!v mobili in motornimi koles!. Mednaroidina zveza automobilskili konstrukterjev s sedežem v Parizu je 24. Januarja t l, priznala Vil. mednarodni vzorčni vietesejem v Ljubljani, ki se vrsi od 2. 1. .iiiliJa t. ]. ugodiniin za razstavo antomobilov m priporoča vsem svojim člahom-tovarnam udeležbo- To je zlasti važno za tukajšnje zastopnike inozemskih automobilskih tvornic, kcV se onih sejmov in razstav, katerih’ Zveza ne Priznava, n,e smejo udeležiti. P-i-Poroča se, da, vsi trgovci navedene panoge takoj prijavijo udeležbo na velesejmu, da si tako zasigurajo ugodne razstavne prostore. Ifmo KINO »UNION« (prfite »BJoskon«) predvaja od nedelje 6. do torka 8. febr »Oospa s! ne želi otrok«. Moderna komedija iz modernega zakona v šestih činih. /port Obini zbor SK. Mure Na rednem občnem »boru SK Mure je bil pretekli teden izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Evgen Halmos, trgovec; Podp.: Fran Ramoš, šef pol. odd.; tajnik I.: Štefan Koltaf, davčni urad.; tajnik II.: Št. Fridrioh, sodhi urad.; blagajnik I-: Štefan Vulan, poslovodja; blagajnik II.: Oton Cvetko, banč. urad.; gospodar: Fran Mevlič, kavarnar; odborniki: Vincenc Arvay, trgovec; čus Jakob, poštni upravnik; Peter Ursule-»ku, brivec; Koloman Hirschll, trgovec; dir. Štefan Vuščak, zdravnik; Ivan Peterka, trgovec; Evgen Farkaš, trgovec; Anton Koder, notar; Drago Lehar. upr. Načelnica damske sekcije: ga Marica Jelovšek; načelnik nogometne sekcije: Ciril Hočevar; pregledniki računov.; Št. Malačič, bančni urad.; Josip Adamis, bančni urad.; Oskar Himer, zoibotehnik. Razsodišče: Josip Lipicz, bančni ravn.; dr. Nikolaj Pinter, odvetnik in Ludvik Vagaja, gimnazijski ravnatelj. Veselični odsek: Jonas, E. Naday, L. Naday, Keller, Norčič, Keresztury, A. Eirst, Zel-ko, Fr. First, O. First. častnim članom .ie bil izvoljen preds. Fran Košir, ravnatelj iz Maribora. : Zimsko športni odsek ISSK Maribora na Pohorju. Minulo nedeljo je dvajsetčlanska skupina zimsko - športnega odreka ISSK Maribora Posetila Mariborsko in Ruško kočo, dočim so smučarji vadili na Klopnem vrhu. Še v temi so sankači odrinili iz Hoč in prispel! okrog 9. ure k Mariborski koči, kjer so se sankali do popoldanskih ur. Večj« skupina je nato odšla k Ruški koči, od Gospodarstvo Vatno za všnar!©, vinš-čane in šo3& Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru je poverjJ gosp. Andreju 2mavcu, direktorju srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, pripravo letaka v obliki brošurice o najhujšem živalskem škodljivcu vinske trte, o grozdnem sukgču (senenem črvu tn kiseljaku), ki Povzroča tudi že pri nas vsako leto milijonske škode. Letak je v tisku in se bo kmalu v tisočih izvodih razpošiljal. Opremljen je s podobami. Dragocena je priloga v barvotisku •z 12 podobami škodljivca po naravii, u-metniško delo enega najboljših slikarjev KINO Pnoj o«. predvaja od sobote 5. do vključno torka 8. februarja »OTOK SANJ«. Po znamenitem romanu Paula Rošem hayna. Filmsko delo, ki v pogledu režije, igre, opreme in slikovitosti zadošča naj višjim zahtevam. »GRAJSKI« '"'pi.j, predvaja od nondelika do četrtka 10. februarja II. del velikanskega ruskcca filma. Michael Strogof?, cariev sel Velikanski monumentalni film v. dveh delih no glasovitem. romanu Jples Ver-•ne"vr‘ ^.gU^mh vlogah: Ivan Možuhin in Natalija Kovanjko. Film silne vsebine, krasnih slik in prvovrstne iVre. DU9/SI O? Glasom sodnega MslSaMbalO- ediVta Okrainega sodikča v Pluju se vrii dne 11. februarja ob 11. nri v OrnSorju pri Podlehniku Stev. 217 javna drniba, kjer »e bo prodala blazina, ura z nihalom, trgovinska oprema, zimsko perilo, srajce za delavce, ženske nogavice, robci, svinjska koia. dec. tehtnica, ključavnica, verige zn iivino, jer-menje za biče, otročje hlače, volna, ponve za mast, reSeta za zrnje, stroj za rezanje slanine, 21 komadov kos, nakar »e interesente opozarja. 208 20% držami ioni Večji znesek se odda zelo »goda«, brezplačno „M»rstan“, Lekarniška ulica 2. 131 Breztfno v najstn. Posredovalnica ,Marstan“, Lekarniška ul. 1, sprejema vsak dan od 9.—lf. in 3.-6. nre brezplačne prijave za prosta stanovanja, sobe, lokale, delavnice in prilike za začasno preskrbo. 131 Dobra Idočo gostilno i I i e zakonski par na račun. Matančae opise prosim p°d : „Febr«ar‘ na upravo lista. 223 (llHl in sprejme vsako delo. 41V Ib J (1 Gre tudi na d«m. Smetanova nlica 25 priti. Mo 2 Gmnm KLET Vsako sredo im soboto PLES pri izbranim orkestru. Dnevno sveže morske ribe ter velemestni jedilni list. Točijo se prvovrstna štajerska in dalmatinska vina. — Priporoča se Josip Majdi* 203 restavrater. HLHDIH prvovrstna, novo popolnoma sveže blago se DOBIVA POVSOD Prva hrvatska tvornica salame, sušena mesa i masti iiavriloviH sinovi Pc»r in ja. Cilavno zastopstvo: Franc Rainer, Maribor, Koroška cesta 17. I.VI. » Mj05 Tiskar^ »Mariboivrka Tiukarna« v Mari bom. predstavnik: Stanko D • t e l a, ravnatelj. Urednik VakoslsT Cize1* ao^hn*1' FConaornld »Tabora« V-1-—1 Bal -Član Vsi r *