TA TEDEN / ta teden
Cudei pomladi
Vznemirjenje se spomladi poloti tako rekoč vsakogar. Nekatere za-
pelje v objem ljubezni, drugim da novega poleta pri vsakodnevnem
delu, tisti, ki so težko prenašali turobne zimske dni, pa v teh dneh
olajšano vzdihujejo: Samo da je prišla pomlad! In marsikdo je v
sončni pomladi veliko prijaznejši in bolj naklonjen svojim znancem
ali naključnim mimoidočim kot v kateremkoli drugem letnem času.
Prav zato je pomlad čas, v katerem lahko stkemo mnogo več prija-
teljstev kot sicer.
April je tisti mesec, v katerem moramo pričeti skrbeti za lastno kon-
dicijo. Vreme vabi na sprehode, planinske poti, igranje tenisa, nogo-
meta in drugih iger na prostem. Zadnji čas je, da pregledamo svoja
kolesa, dopolnimo ribiško opremo, ponovno pričnemo vadbo v svojem
športnem klubu, otrokom priskrbimo kotalke ali kupimo loparje za
badminton. Skratka, postorimo vse, da bomo tiste redke proste urice,
ki jih lahko namenimo športu in rekreaciji, čim bolje izkoristili. Ne-
kaj je gotovo: moči, ki si jih bomo nabrali v spomladanskih dneh,
bomo trošili vse leto. Več kot jih bomo imeli, lažje se bomo spopadali
z vsakodnevnimi problemi.
Pomlad je čas, ko imajo še posebej veliko dela vsi, ki obdelujejo
zemljo. Na kmetijah so običajno odločitve, kaj kje posejati, v rokah
gospodarjev, gospodinje pa poskrbijo predvsem za vrtove. Tudi tisti,
ki stanujejo v mestu in od obdelovanja zemlje niso več življenjsko od-
visni, se odločajo za obdelovanje vrta. Mnogi so se z zanimanjem us-
tavljali še pred pričetkom pomladi pri vrečkah s čebulicami in semeni
v trgovinah, izbirali so in kupovali. Drugi so v istem času pregledali
na svojem podstrešju ali v kleti vrečice, v katere so lani skrbno spra-
vili vrtne plodove in tiste rastline, ki ne morejo prezimiti na prostem.
Hitrejši so do danes posadili in posejali že vse, kar se pač seje in sadi
zgodaj spomladi. Drugi vrtnarijo ravno v teh dneh. Mnogi s kakšno
glavico doma pridelane solate, čebule in krompirjem obogatijo skro-
men družinski proračun. Bolj redki so tisti, ki vrtnarijo iz užitka. V
veselje jim je premikati prst z lastnimi rokami, tako čutijo povezanost
z naravo in z življenjem. In ko zdrsne drobno seme z dlani v
pripravljeno jamico, je vsak poljedelec povezan z največjim čudežem
narave: pričetkom
nove rasti za novo
življenje.
LENART / kocka je (bo) padla
Pathos v steiai?
lls< ;la lenarške tovarne nožev in rezil Pathos je očitno
zap^-čatena. Vsaj kaže tako, in kot nam je povedal
prt isednik stavkovnega odbora Rajko Glogovac, so delavci
mit.ali petek predlagali uvedbo stečaja. O tem so se pogo-
var li tudi s predstavniki sindikata in vodstvom občine Le-
na; ki jim je pred časom prisluhnilo in organiziralo razgo-
vor predstavniki SKB banke. Ti so jasno in glasno poveda-
li, i niso za stečaj podjetja, temveč za oživljanje proiz-
vo(' je in za ustvaijalnje nove vrednosti, s katero si bodo
lalr i) poplačali vloženi kapital.
T Da v lenarški zgodbi Pathos ne bo ravno enostavno, saj gre za
čci : vsote denarja (5,7 milijona DEM), ki jih likvidnostno povsem
ne. !Žna tovarna ne bo zlahka zbrala na svojem računu in nato
vr; Tudi vprašanje prepotrebne dokapitalizacije je močno
vp' ')ivo, čeprav po besedah Milivoja Samarja iz SKB banke ne bi
pi 'ovali več kot kakšnih 115 milijonov tolarjev. Tudi ta denar bo
te zbrati, saj lastnik Pathosa očitno ne more prodati zalog. Nekaj
le že odšlo na pot v tujino, a so jih bojda zaradi neurejenih ča-
ri , dokumentov zadržali. Kaj je v ozadju najnovejših dogajanj
b' videli, zlasti še zato, ker je lastnik delavcem bojda zagotovil,
da lo 10. aprila dobili prvo zaostalo plačo. Delavci temu ne verja-
n- ;eprav si hkrati srčno želijo, da bi se lepe obljube končno ude-
ja saj so na robu preživetja.
'O stečaj potopil obetavno tovarno, bomo torej kmalu videli.
P .;atelj - stavkovni odbor in sindikat - sta se z županom pogovar-
ja 'lačilu stroškov uvedbe stečaja. Nihče namreč nima 400 tisoč
to , kolikor bi stala uvedba stečaja. Morda pa se bo le našla (še
■ rešitev in bo Pathos v Lenartu še ostal. Bilo bi dobro in za
O' -ano gospodarstvo nadvse koristno. A to je že drugo vprašanje!
-	M. Toš
v akcijo spomladanskega čiščenja okolja so se 4conec minulega tedna na svoj način vključili tudi člani
Ribiške družine Ptuj. Ob sedmih zjutraj so se zbrali pri ribiškem domu v Rogoznici za območje voda v
Ptuju in bližnji okolici, v jami Tržeč za območje občine Videm ter pri bifeju Zihka v Gorišnici za območje
občine Gorišnica. Kot je povedal predsednik RD Ptuj Stane Žitnik, je v akciji sodelovalo okoli 300 ribičev,
ki so do 14. ure pridno čistili obrežja vodotokov in vodnih zajetij na svojem območju. Med huje
onesnaženimi obrežji je bilo ludi pbmočje na levem bregu Drave pri boriskem mostu, Foto: M« Oxmec
POBREZJE / izredni občni zbor kmetijske zadruge ptuj
Razrešili upravni in nadzorni odbor
Sklic izrednega občnega zbora Kmetijske zadruge Ptuj je s po-
dpisi zahtevalo nekaj nad devetdeset članov. Sklic je bil posle-
dica rednega občnega zbora 28. februaija v Domavi, na kate-
rem je prišlo do nesoglasja, ker dosedanji upravni odbor ni
upošteval sklepov področnih občnih zborov in dodatnega skle-
pa v Domavi, da naj se občni zbor odloča o dveh, ne pa zgolj o
enem kandidatu za direktoija zadruge. Ker nadzorni odbor v
določenem roku ni ugodil zahtevi podpisnikov in ni sklical iz-
rednega občnega zbora, so to naredili podpisniki sami in v os-
rednjih točkah predlagali razrešitev obeh organov zadruge.
Proti pričakovanju se je v
vaškem domu Pobrežje 3.aprila
zvečer zbralo veliko število delega-
tov področnih zadrug (od se-
demdesetih jih je bilo prisotnih
kar 67). Že pri uvodnem glasovan-
ju o dnevnem redu in drugih pro-
ceduralnih odločitvah je bilo jas-
no, da je večina prisotnih
pripravljena na izrek nezaupnice
dosedanjima upravnemu in
nadzornemu odboru. Bilo je sicer
precej polemičnih razprav in med-
sebojnih prepričevanj, tudi očit-
kov o nelegalnosti sklica izrednega
občnega zbora. Mnogo razpravlja-
vcev se je vprašalo, kaj bo s Kme-
tijsko zadrugo Ptuj, če ne bo imela
organov vodenja, in ji napovedo-
valo precej črno prihodnost.
Izražena pa so bila tudi nasprotna
stališča, da enomesečno obdobje
ob vpeljanem zadružnem delu ne
more negativno vplivati na njeno
uspešnost. Nekaj razpravljavcev pa
je vse skupaj pozivalo k strpnosti
in h kompromisu ter čakanju na
junij, ko bi obema organoma tako
in tako potekel štiriletni mandat.
Slišati je bilo tudi mnenja, da so
razprtije znotraj zadruge članom
podtaknjene, s ciljem oslabitve
njene gospodarske moči, tisti, ki so
to storili, pa že čakajo na delitev
njenega premoženja. Sklicatelji iz-
rednega občnega zbora pa so bili
tako trdno odločeni o svojem prav,
da takšni in drugačni argumenti,
očitki in moledovanja niso imeli
nobenega učinka. Tako so na ta-
jnem glasovanjem s 33 glasovi ZA
in 27 PROTI razrešili dosedanji
upravni in nadzorni odbor. Zatem
so s posebnim sklepom sklicali
predčasne volitve v oba organa up-
ravljanja. Ponovni izredni občni
zbor Kmetijske zadruge Ptuj bo 5.
maja, medtem pa morajo področne
zadruge izvesti kandidacijski pos-
topek in predlagati kandidate za
člane novega upravnega in nadzor-
nega odbora. Medtem bodo po-
novno razpisali tudi delovno mes-
to direktorja. O kandidatih bo
odločal novi upravni odbor takoj
po konstituiranju in podal predlog
v potrditev občnemu zboru. Če bo
to zadnje dejanje vodilo k ponovni
zadružni slogi, se je in bo splačalo
zanj potruditi.
JB
MAKOLE / zgodba se razpleta
Iskra Releii
v sfeccff u
Pred časom smo skoraj teden za tednom poročali o težavah v
makolski tovarni Iskra Releji, ko je del delavcev vztrajno stavkal
in zahteval svoje pravice (neizplačan denar), drugi pa so marljivo
in pridno delali, da bi izpolnili zahtevo naročnikov. Takrat smo
sprva nekoliko previdno, kasneje pa že čisto zagotovo napovedali
stečaj podjetja.
Stečajni senat okrožnega sodišča Maribor je 27. februarja sklenil,
da se za Tovarno relejev, d.o.o., Makole prične stečajni postopek. Za
stečajnega upravitelja so določili Mitjo Zagrajška, diplomiranega
ekonomista iz Maribora. Sklican je bil tudi narok za preizkus terja-
tev in to za 5. junij 1997 v prostorih Okrajnega sodišča v Mariboru.
Stečajni upravitelj Mitja Zagrajšek je svoje delo nastopil že nas-
lednji dan - 28. februarja. Takrat so vsi delavci dobili sklepe o pre-
nehanju delovnega razmerja s 27. 2. 1997. Od 217 delavcev, kolikor
jih je bilo v Iskri Relejih Makole zaposlenih pred stečajem, jih 120
ponovno dela za določen čas, da dokončajo nekatera dela.
Stečajnega upravitelja Mitjo Zagrajška smo med drugim vprašali,
kakšna je usoda makolske tovarne. Povedal je, da je na to težko od-
govoriti, želi pa, da bi stečajni postopek prekinili in dobili sklep
stečajnega senata za poravnavo. Tako bi rešil vsaj tisto, kar se rešiti
da. Največji upniki makolskih Relejev so poleg Sklada za razvoj, ki
mu firma Eurel dolguje 800 tisoč DEM za kredit, ki so ga pri njih
najeli 1995. leta, delavci s 100 milijoni tolarjev terjatev. V to so všteti
vsi neizplačani osebni dohodki, neizplačan regres, odpravnine in
drugo.
VT
2
četrtek, 10. april 1997 - tednik

PTUJ / predsednik državnega zbora z zupani
spodnjega podravja in prlekije
Veiii poudarek kmetijstw
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik si je pred pet-
kovim odprtjem osme državne razstave Dobrote slovenskih
kmetij vzel nekaj časa tudi za župane občin Spodnjega Po-
dravja s Prlekijo. V manj kot enournem pogovoru so vsi
skupaj opozorili na vrsto odprtih vprašanj delovanja novih
občin, parlamenta, demografije in kmetijstva, ki je kot de-
javnost resnično v hudi krizi, a jo še čakajo številni pretresi
v okviru približevanja Evropski uniji.
Predsednik državnega zbora je
uvodoma povedal, da se veseli,
da je prišel v Ptuj, ki s svojim di-
namičnim utripom kaže in daje
poudarek stvarem, ki imajo kul-
turno-zgodovinsko dimenzijo. V
nadaljevanju je povedal, da ta
trenutek daje nova vlada velik
poudarek reševanju odprtih
vprašanj slovenskega kmetijstva.
Že aprila naj bi v parlamentu
pričeli obravnavo paketa desetih
zakonov, ki zadevajo gospo-
darstvo, socialo in kmetijstvo.
Posebej je pohvalil delo županov,
ki vsak v svojih občinah prevzema-
jo izredno odgovorne naloge in ki
imajo željo, veliko narediti, žal pa
so številke v proračunih tiste, ki
jih omejujejo. Čeprav financiranje
občin še ni takšno, kot bi moralo
biti, Janez Podobnik ocenjuje, da
so se nove občine v večini "prijele".
Prevelike pa so zahteve po novih
občinah, zato se bo potrebno o tem
temeljite pogovoriti. Pričakuje, da
bodo odprta vprašanja delovanja
občin v parlamentu obravnavana z
argumenti in potrebno širino, po-
rok za to so tudi župani-poslanci v
novem parlamentu. Pričakuje pa
tudi, da bo eden od podpredsedni-
kov državnega zbora postal ptujski
župan Miroslav Luci. Nasploh pa
pričakuje, da bo novi parlament
delal tako, da bo parlamentarni
način dela pridobil na ugledu.
Župan mestne občine Ptuj Mi-
roslav Luci je predsednika parla-
menta seznanil s tem, da župani
tega območja dobro sodelujejo, da
pa se zatika pri delitveni bilanci
devetih občin na Ptujskem. Kot
kaže, bo pri tem, ker gre za
nerešeno vprašanje v celi Sloveniji,
morala poseči država. Tajnik
občine Dornava Jože Munda je
imel konkreten predlog, da bi v
bodoče občine v svoje proračune
dobile direktno iz države denar za
razvoj kmetijstva. Janez Podobnik
je dejal, da ničesar ne obljublja, da
pa tako razmišlja tudi novi minis-
ter za kmetijstvo, ker so občine v
principu dober gospodar. Temu
ustrezno bo potrebno spremeniti
zakon o financiranju občin. Župan
občine Juršinci Alojz Kaučič je
predlagal, da naj bi sredstva demo-
grafije prejele tiste občine, ki dela-
jo osnovne stvari, to pa so vodo-
vod, telefon in ceste. Janez Po-
dobnik je povedal, da trenutno
Slovenija nima zakona, na osnovi
katerega bi lahko v občinah
računali na sredstva demografije.
Franc Pukšič, župan občine
Destrnik-Trnovska vas, ga je do-
polnil in dejal, da je Slovenija brez
demografskega zakona že dve leti,
lani so se ta sredstva delila na
podlagi posebne odredbe. Letos
naj bi za te namene iz proračuna
šlo vsaj štiri milijarde tolarjev. Gre
v bistvu za direktni investicijski
tolar v najbolj ogroženih občinah.
Franc Pukšič je opozoril tudi na
to, da občine niso sposobne zago-
tavljati 50-odstotnega deleža pri
investicijah v šolski prostor. Janez
Podobnik je ob tem povedal, da
problematiko pozna in jo podpira,
vprašanje pa je, kako to narediti. Iz
občine Slovenska Bistrica pa opo-
zarjajo na problem nedoseganja za-
konsko določene zagotovljene po-
rabe, kar predstavlja zlasti velik
problem na komunalnem
področju. Pri tem gre po mnenju
Janeza Podobnika za vprašanje
priprave resnično kvalitetnih me-
ril, sredstva bi se morala deliti gle-
de na različnost občin, kriteriji de-
litve pa bi morali biti jasni in
pregledni; dokler jih ne potrdi
državni zbor, ne morejo biti nad
zakonom. Teh sredstev je kar ne-
kaj in se skrivajo na ministrstvih
oziroma najrazličnejših skladih.
Namesto njih naj jih dobijo
občine, kjer se sredstva najbolj
razumno porabljajo.
Za druga odprta vprašanja delo-
vanja občin v Spodnjem Podravju
in Prlekiji bo treba najti čas kdaj
drugič, tričetrt ure prejšnji petek je
bilo za to odločno premalo.
MG
GORISNICA / aprilska seja občinskega sveta
Javna dela -
razvoina priloznosf?
ŠE ZADNJIČ O PRORAČUNSKIH POSTAVKAH - BREZ VEČJIH PRIPOMB SPREJET OS-
NUTEK PRAVILNIKA O KOMUNALNIH ODPADKIH - ŠE LETOS DOKONČANJE LEKARNE
V GORIŠNICI
Potem ko so v občini Gorišnica proračun v vrednosti 425
milijonov tolarjev sprejeli že na marčevski seji, so svetniki
tokrat nekoliko več časa namenili razdelitvi denarja za kul-
turo, zdravstvo in socialo, kmetijstvo in obrt, podjetništvo
ter turizem.
Samo za potrebe v kulturni de-
javnosti letos namenjajo 13 mili-
jonov tolarjev, 12 milijonov je
vrednost investicij v zdravstvu,
za osnovne potrebe v zdravstvu
pa je določenih 10 milijonov to-
larjev. Še več danarja (22 milijo-
nov tolarjev) bo potrebnega za
socialno varstvo, čeprav so pri
tem svetniki izrazili največ neza-
dovoljstva. Podanih je bilo nekaj
pripomb na delo Centra za soci-
alno delo, ki naj ne bi v do-
volj šnj i meri sodeloval z
gorišniško občino, še posebej ko
gre za problem plačevanja do-
movanja ostarelim po domovih.
V kmetijstvu je letošnjih 12 mi-
lijonov tolarjev nepovratnih
sredstev, čeprav so nekateri
omenili lanskoletni prevelik
strošek za analize in premalo
posluha za trsničarstvo.
Gorišniški občini se razvojne
priložnosti ponujajo tudi z izva-
janjem javnih del za brezposelne
osebe, ki jih je po zadnjih podat-
kih 380. Obsežno projektno na-
logo je pripravilo podjetje Halo
iz Cirkulan, ki v javnih delih
vidi nekaj novih priložnosti raz-
voja občine. Na zadnji seji so
svetniki o možnostih napredka z
javnimi deli slišali obširno
predstavitev mag. Stanislava
Golca, podprlo pa ga je nekaj
svetnikov, ki so bili bolj za
uvedbo fizičnih kot razvojno-in-
telektualnih del. Preko javnih
del naj bi v gorišniški občini v
desetih mesecih delalo šest ljudi,
nadzor nad njimi naj bi imelo
podjetje Halo, občina pa naj bi
pri tem imela za dobra 2 milijo-
na tolarjev stroškov. Do podpisa
pogodbe med izvajalcem,
naročnikom in republiškim Za-
vodom za zaposlovanje naj bi
prišlo v kratkem, delavci pa naj
bi usposabljanje in delo na tere-
nu pričeli že v maju.
Na zadnji seji so govorili tudi
o prošnji za založništvo knjižice
o skupaj 50 križih in zidanih ka-
pelah v župniji sv. Marjete.
Knjižico pripravlja rojak Peter
Firbas, prof. biologije, sedaj
doma v Domžalah, ki je že pred
časom zbral na terenu slikovni
in pisni material. Občina naj bi
mu pomagala pri izdaji knjižice,
ki naj bi izšla v nakladi 700 izvo-
dov. Gorišniški svetniki so
odločili, da bodo pomagali pri
izdaji knjižice z levjim deležem,
saj bodo plačali polovico
založniških stroškov.
Sicer pa je občinski svet na
zadnji seji imenoval še člane
posameznih komisij za odpiran-
je ponudb in izbiro naju-
godnejših izvajalcev del v neka-
terih investicijah, med dvema
ponudbama za najem gostišča
Bori pa izbral Dernikovičevo
gostišče Krona iz Cirkulan.
Tatjana Mohorko
LENARSKE ZGODBE ZA PODUK
Kdo /e (ie fe)
prekoradi pooblastila?
PRIMER ZAMENJAVE NEKDANJE NAČELNICE ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE V LE-
NARTU IRENE TURIN JE NEKOLIKO ZASENČIL BISTVENO DOGAJANJE V SREDIŠČU
SLOVENSKIH GORIC
Lenarški politični vsakdanjik občasno pretresejo aferice, ki
sicer niso nič posebnega, a ker se v majhnem mestu vse hit-
ro izve, so vselej predmet glasnih pogovorov. Je pa tudi res,
da morda tudi zaradi majhnosti včasih nekatere še kako po-
membe stvari davkoplačevalce preveč zaobidejo. Nekdo pa
se potem na njihov račun sladko smeji in si misli svoje.
Toda to je že stvar prihodnjega lenarškega ogovarjanja, to-
krat je pač aktualna zgodba "Turin".
Za osvežitev spomina naj
zapišemo, da je bila nekdanja
načelnica oddelka za notranje
zadeve v Lenartu razrešena 17.
marca 1994. Razrešitev je predla-
gal takratni predsednik IS, ki pa
si ni dobil mnenja komisije za
volitve in imenovanje. Občinska
skupščina je Turinovo razrešila s
položaja načelnice, obenem pa
so ji izrekli sklep o prenehanju
delovnega razmerja, ki ga je prav
tako podpisal predsednik takrat-
nega IS (Avgust Zavernik). V
poročilu posebne strokovne ko-
misije, ki je proučevala vse oko-
liščine te zamenjave, je med dru-
gim zapisano, da pri pregledu
gradiva IS ni bilo razvidno, da bi
IS občine Lenart o tem razp-
ravljal in dal ustrezna pooblasti-
la predsedniku. Nato je prišlo do
sodnega spora. Delovno sodišče
je dosodilo v prid Turinovi in ta
je seveda zahtevala izplačilo
odškodnine, hkrati pa je Delov-
no sodišče naložilo toženi stran-
ki (občini Lenart), da tožnico
sprejme nazaj na delo in jo
razporedi na delovno mesto, ki
ustreza stopnji njene izobrazbe.
Ker naj bi občina (tako v
poročilu komisije) zamudila pri-
tožbene roke, je postala odločba
Delovnega sodišča Maribor
pravnomočna 24. oktobra lani.
To pa je pomenilo izplačati Tu-
rinovi odškodnino, kar je župan
Slavko Kramberger deloma tudi
storil. Naprej so stvari šle svojo
pot, saj so svetniki terjali ustavi-
tev vseh nadaljnjih izplačil in
predvsem celovito poročilo o
tem, kdo je za kaj odgovoren.
Tudi osebno, so poudarili. Na
zadnji seji so poročilo kritično
pretresli, dali pa so besedo tudi
nekdanjemu predsedniku IS
Avgstu Zaverniku in županu.
Oba sta povedala svoj del resnice
(in zgodbe), ki pa še zdaleč ni
edina zveličavna.
Predsednik občinskega sveta
Milan Gumzar pravi, da se
zgodba preveč poudarja in da se
mu zdi, da jo nekdo umetno na-
pihuje. Čeprav dodaja, da gre za
problem, pred katerim si občins-
ki svet ne bo zatiskal oči. Svetni-
ki so poročilo komisije v bistvu
sprejeli, tudi sklepe (pripravljeni
so bili trije), ki bodo po Lenartu
še odmevali. Po tistem starem
reku: "Tresla se je gora, rodila se
je miš."
Svetniki so podprli sklep in
predlagali županu, da preko
Javnega pravobranilstva RS zah-
teva uveljavitev regresne zahteve
v višini izplačanega zneska Ireni
Turin v korist občinskega pro-
računa zoper odgovorno osebo -
predsednika IS. Komisija pri
tem posebej opozarja na
možnost zastaranja (rok poteče
10. avgusta letos). Ker obstaja
sum storitve kaznivega dejanja
prekoračitve pooblastil, so pred-
lagali županu in občinskemu
svetu, da zadevo v zvezi z oko-
liščinami razrešitve in odpustit-
ve z dela Irene Turin predajo v
odkrivanje UNZ Maribor. Dot-
lej naj se tudi ustavijo morebitna
nova izplačila odškodnine.
Zgodba torej še ni končana, za-
nimivo bo, kaj bodo k ugotovit-
vam sodišča (in tudi komisije, ki
je pripravila izčrpno poročilo)
dodali še kriminalisti.
V Lenartu bo torej še zanimi-
vo!
M. Toš
MAJSPERK / seja občinskega sveta
Bodo kraievne skupnosti
samostojne pravne osebe?
Na 25. seji sveta občine Majšperk, sestali so se v torek, 1.
aprila, so na predlog svetnika Milana Jagra že v uvodnem
delu sklenili, da zaradi prekratkega časa za zbiranje podat-
kov in podrobnejšo analizo, predvsem pa zaradi občutljivos-
ti zadeve tokrat še ne bodo razpravljali o prošnji župnijske-
ga urada Ptujska Gora za odkup zemljišča in dokončanje
spornega vhodnega portala ob župnišču.
Svetniki Ciril Murko, Anton
Galun in Franc Kidrič pa so
ustno in v pisni obliki predlagali,
da bi svet razpravljal o njihovem
predlogu o spremembi 7. člen sta-
tuta občine Majšperk. Ta naj bi se
v drugi alineji glasil: "Krajevna
skupnost je pravna oseba." Takšno
zahtevo so namreč sklenile kra-
jevne skupnosti Žetale, Stoperce,
Majšperk in Ptujska Gora, saj naj
bi po vzoru nekaterih drugih kra-
jevnih skupnosti na tak način o
vseh zadevah na svojem območju
veliko lažje in predvsem same
odločale.
Sicer pa so zaradi odsotnosti
župana v prvem delu najprej skle-
pali o prostorskih sestavinah dol-
goročnega, kasneje še srednje-
ročnega plana občine ter o spre-
membi odloka o taksi za
ustvarjanje odpadkov in povračila
za izkoriščanje in rabo pitne vode.
Čeprav sta bila osnutka prvih dveh
dokumentov že nekaj časa v razp-
ravi, je njuno vsebino dodatno po-
jasnil Stane Napast, vodja oddel-
ka za okolje in prostor pri mestni
občini Ptuj. V času javne razprave
se je namreč konec lanskega leta
spremenil tudi zakon o kme-
tijstvu, kar je pogojevalo nekatere
spremembe obeh prostorskih
planskih dokumentov.
Pri spremembah odloka o taksi
za ustvarjanje odpadkov in
povračila za izkoriščanje in rabo
pitne vode v občini Majšperk pa je
šlo v glavnem za spremembo 11.
člena oziroma za usklajevanje
lanskih cen z letošnjimi. Rast cen
za komunalne usluge je bil lani
namreč le 3,8-odstoten, medtem
ko je bila lanska "priznana" inflaci-
ja 9-odstotna. Dodatno pa so spre-
menili še zadnji del 9. člena tega
odloka, in sicer tako, da so besede
Komunalno podjetje Ptuj zamenjali
z besedama javno podjetje. Menili
so namreč, da lahko na območju
občine Majšperk opravlja gospo-
darsko službo katerokoli javno
podjetje, ne le Komunalno
podjetje Ptuj. Po krajši razpravi in
omenjenih dopolnitvah so tako
svetniki vse tri dokumente soglas-
no sprejeli.
Potem ko se jim je pridružil
župan Franc Bezjak, so se svetni-
ki lotili pregleda poslovanja
občine v letu 1996, zaključnega
računa občine za leto 1996 in pre-
moženjske bilance občine na dan
31. december 1996. Ugotovili so,
da je bilo poslovanje občine in nje-
nih organov sicer v skladu s
predvidenimi programi, čeprav
niso bili povsem zadovoljni z os-
tankom neuporabljenih sredstev.
Od lanskih proračunskih sredstev,
ki so zagotavljala dobrih 415 mili-
jonov tolarjev prihodkov, so nam-
reč porabili le dobrih 336 milijo-
nov in ustvarili za skoraj 79 milijo-
nov presežka prihodkov, zato so ta
sredstva prenesli v letošnje leto.
Med pripombami tako velja ome-
niti vprašanje svetnika iz Zetal, ki
je želel pojasnilo, zakaj kljub na-
menskim	zagotovljenim
sredstvom - gre za okoli 22 milijo-
nov tolarjev - županstvo že dve leti
ni storilo ničesar za gradnjo nove
šole v Žetalah. Župan Franc
Bezjak je sice pojasnil, da niso mi-
rovali, saj naj bi že pričeli postopek
za pridobivanje zemljišča, potekali
naj bi dogovori o pripravi projek-
tov, z državnimi organi naj bi po-
tekali intenzivni dogovori za pri-
dobitev dodatnih sredstev. Za to
naj bi župan že bil dogovorjen za
sprejem pri ministru za šolstvo in
šport, sicer pa je menil, da je za in-
vesticije v občini zadolžen
podžupan.
Svetniki so brez posebne razpra-
ve sprejeli premoženjsko bilanco
na dan 31. decembra 1996, ki iz-
kazuje vrednost v višini dobrih
241 milijonov tolarjev, kar nekaj
pripomb pa so imeli k predlogu
delitvene bilance za premoženja ki
naj bi se delilo med devet novih
občin. V drugi obravnavi so po
predhodnem usklajevanju brez po-
sebnih pripomb sprejeli tudi odlok
o proračunu občine Majšperk za
leto 1997, ki predvideva skoraj 423
milijonov tolarjev prihodka.
Niso pa soglašali s predlogom
odloka o nadomestilih za uporabo
stavbnih zemljišč, saj so nekateri
menili, da gre za novo in ne-
potrebno obremenitev občanov. In
ker omenjeni odlok ni bil sprejet,
je predsednica občinskega sveta
Darinka Fakin ugotovila, da tako
občani niso več enakopravni, saj
nekateri nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča že plačujejo,
zato je predlagala, da v bodoče
uporabljajo zbrana sredstva dos-
ledno le na območju, ki ga je pris-
pevalo.
Že omenjeni pisni predlog treh
svetnikov za spremembo statuta
občine Majšperk, ker so krajevne
skupnosti Žetale, Stoperce,
Majšperk in Ptujska Gora izrazile
zahtevo, da postanejo pravne ose-
be, je razpravo še bolj ogrel. Svet-
nik Anton Galun je pojasnil, da
bodo na podlagi 35-letnih izkušenj
in brezplačnega funkcionarskega
dela s pridobitvijo pravnega sta-
tusa o zadevah v posameznih kra-
jevnih skupnostih lažje, predvsem
pa sami odločali. In čeprav je
župan Franc Bezjak razmišljal
drugače ter opozoril na to, da po-
meni priznanje statusa pravnih
oseb za 4 krajevne skupnosti tudi 4
dodatne žiro račune in tudi nove
zaposlitve ter da v občinskem pro-
računu zaradi tega ne bo nič več
denarja, so statutarno-pravni ko-
misiji svetniki s sklepom vendarle
naložili, da prične postopek za
omenjeno spremembo statuta
občine Majšperk. Če bo to za
občino resnično pomenilo pozi-
tivno izboljšavo, pa zaenkrat ostaja
še naprej vprašanje!
M. Ozme«
tednik -četrtek, 10. april 1997
3
POiioiMi^ iroiibivdlijii^
Predsednik države Milan Kučan je včeraj v veliki dvorani
predsedniške palače v Ljubljani pripravil sprejem za predstavnike
turističnih krajev, ki so v letu 1996 dosegli najboljše rezultate v tek-
movanju slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja
"Moja dežela - lepa, urejena in čista". Ptuj je v tem tekmovanju zma-
gal že petkrat zapored, prvih mest pa ima že šest. Iz Ptuja sta se spre-
jema udeležila župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in predsednik
TD Ptuj Albin Pišek.
PREDNOST IMA KANALIZACIJA
Na skupnem sestanku predstavnikov Vodnogospodarskega
podjetja Ptuj, mestne četrti Jezero in mestne občine Ptu , ki je bil
26. marca, so se strokovno poenotili, da je treba v naslednjih letih
celovito urediti odvodnjavanje na prizadetem območju. V vsakem
Drimeru se bo potrebno povezati z Dravskimi elektrarnami Maribor,
ci so lastnik odvodnega kanala na levem bregu. V razpravi so ugo-
tovili, da gre za izredno zahteven projekt, ki ga je treba materialno
opredeliti, razrešiti lastništvo in ga pričeti izvajati od markovskega
eza navzgor. Šele izdelava celotnega projekta bo pokazala, koliko
DO v resnici stal. Ker naj bi sestanek dal tudi odgovor na strokovno
dilemo, kaj ima prednost, kanalizacija ali odvodnjavanje, je bilo
rečeno, da je v letošnjem letu to predvsem kanalizacija, ker četudi bi
že razpolagali s projekti za odvodnjavanje, jih ne bi mogli pričeti
reševati zaradi nerešenih vprašanj lastništva.
PTUJ - ZDRAVO MESTO
V okviru projekta Ptuj - zdravo mesto je potekala likovna delavnij
ca, v okviru katere je slikar Boris Zohar poučeval učence OS
Olge Meglič o umetnosti likovnega izražanja. Projekt so skleniji s po-
delitvijo priznanj, ki je bila 7. aprila opoldan v prostorih OS Olge
Meglič.
NAJVEČ OBISKOVALCEV TlC-a IZ SLOVENIJE
Največ obiskovalcev Turističnoinformativnega centra Ptuj v
prejšnjem letu je bilo Slovencev. Vseh je bilo skoraj 9500, med
temi pa več kot 40 odstotkov tujcev, ki so prišli iz 25 držav sveta, celo
iz Kitajske, Japonske, Avstralije, nekaj pa tudi iz Združenih držav
Amerike.
POMLAD V ZELENJAVNEM VRTU
Iz kluba Obzorja sporočajo, da bo na Potrčevi 34 v Ptuju pričel 1 6.
aprila ob devetih z delom vrtnarski krožek. V njem bodo udeleženci
spoznali načine pridelovanja zelenjave, vzgoje sadik, tehnike sajenja
in vsega drugega, kar sodi k vrtnarstvu. Prijave sprejemajo na tele-
fonski številki 772-1 92 vsak dan med 9. in 1 7. uro do 1 4. aprila.
RESTAVRACIJO RIBIČ BODO POLEPŠALI
Prejšnji petek so pričeli obnavljati restavracijo Ribič v Ptuju, ki je
prvi sosed novega ptujskega mostu. Kot je povedal vodja Janko
Krajnc, jo želijo obnoviti do avgusta, ko bo odprt tudi most. Glede
na bližnje gradbišče so prepričani, da gostov in bližnjih stanovalcev
njihova obnova ne bo motila. Obnovili bodo zunanjost objekta, stre-
ho in tudi teraso.
ŠTIRI PTUJČANKE V POLFINALU
Vdiskotetki Vucatan v Šentilju bo 18. aprila polfinale tekmovanja
za najlepšo Slovenko '97. Med trideset lepotic, med katerimi jih
bodo za finale izbrali dvanajst, so tudi štiri Ptujčanke: Gordana Og-
rizek, Barbara Cenčič, Darja Koren in Maja Lešnik.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na sporedu je informativna oddaja z več prispevki. Ptujski župan je
skupaj s še petimi poslanci državnega zbora obiskal sedež NATA
v Bruslju, v Ptuju je od 4. do 7. aprila potekala že 8. razstava Dobro-
te^slovenskih kmetij, Perutnina Ptuj se je predstavila na Primorskem,
v Šolskem centru v Ptuju so se izobraževali prenašalci znanj, v cerkvi
sv. Leopolda Mandiča so blagoslovili zvonove, v Ptuju je potekalo
državno pn/enstvo v udu za člane in članice, v Miheličevi galeriji so
odprli razstavo, uspe a pa je tudi akcija za nakup elektronske lupe za
slabovidno dijakinjo gimnazije Petro Fijačko.
Pripravila: MG
OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS /
KMALU STANOVANJSKI RAZPIS
Primanjkuje stanovanj
Na občini Destrnik - Trnovska vas pravijo, da bodo z gradnjo
infrastnikturnih objektov preprečili, da bi mladi zapuščali Slo-
venske gorice, saj so ti objekti osnovni pogoj za normalno življen-
je. Na ta račun dobivajo veliko očitkov, da je proračun preveč in-
vesticijsko naravnan in premalo vzpodbuja gospodarski razvoj.
V občinski upravi želijo pomagati tudi tistim, ki nimajo rešenega
stanovanjskega problema. Tako so se skupaj z odborom za socialo
dogovorili, da bi stanovanja za najbolj ogrožene družine poiskali v
nenaseljenih hišah, ki jih je v občini precej. Poskusili so z več obves-
tili, vendar ideja pri lastnikih hiš ni naletela na plodna tla, saj se bo-
jijo vzeti v hišo podnajemnike. Občinska uprava je ob sklepanju po-
godb ponudila tudi brezplačno ureditev pravnih postopkov.
Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli pravilnik o dodeljevan-
ju socialnih stanovanj v najem, v katerem so določili pogoje za pri-
dobitev socialnega stanovanja. Med razpravo pa je bilo slišati tudi
mnenja nekaterih svetnikov, da v socialnih stanovanjih sedaj stanu-
jejo občani, ki imajo višji socialni status, kot ga določa sprejeti pra-
vilnik. Socialnih stanovanj imajo v občini 13. Prosti imajo le dve
stanovanji, zanju pa bodo objavili razpis v naslednji številki Občana.
Kot so povedali v občinski upravi, imajo že pred raspisom 12 pri-
lavljenih. V letošnjem letu nimajo v proračunu predvidenega denar-
)a za gradnjo novih stanovanj, vendar se zavedajo, da se bodo morali
v prihodnjem obdobju lotiti tudi tega.
Zmago Šalamun
Denarni dodatek za 1131 družin
Pri Centru za socialno delo v Slovenski Bistrici ugotavljajo,
da je zaradi slabšega ekonomskega položaja ljudi v občini
vse slabše tudi socialno stanje. Vse to povzročajo številni de-
javniki, med drugim tudi visoka stopnja nezaposlenosti v
občini.
Konec januarja letos je bila
stopnja nezaposlenosti v občini
23,6-odstotna, kar je za 0,7 odstot-
ka višje, kot je povprečje v Podra-
vju. Po podatkih Zavoda za za-
poslovanje je bilo konec januarja
1997 brez dela 2829 ljudi, kar je si-
cer nekaj manj, kot so beležili ko-
nec 1996. leta. Konec februarja in
v marcu se je nezaposlenost zaradi
stečaja Iskre Relejev iz Makol
povečala, vendar številke 3000 ni
presegla.
Med nezaposlenimi je veliko
žensk, konec lanskega leta jih je
bilo na Zavodu za zaposlovanje
med 2843 prijavljenimi 1396. Ve-
lik je tudi odstotek mladih do 26
let, med njimi tudi takšnih, ki za-
poslitev iščejo prvič. Zanimivo je
tudi to, da je pri nezaposlenih raz-
meroma visok odstotek tistih, ki
jih označujejo pod kategorijo "dol-
gotrajno nezaposleni".
Marija Dobnikar, direktorica
CSD v Slovenski Bistrici, je po-
vedala, da negotovo preživetje in
nenehno pomanjkanje denarja
povzroča hude strese v družinah.
Tako opažajo, da se take družine
vse bolj zapirajo vase in nerade
kažejo svojo revščino. Pozorni pa
so tudi na pojave izkoriščanja dela-
vcev, zaposlenih "na črno" pri za-
sebnikih, ki ostajajo brez vseh pra-
vic.
V lanskem letu je prejemalo de-
narni dodatek povprečno 1000
družin mesečno, v decembru
1101, v letošnjem marcu pa že
1131. V letu 1996 je bilo dodelje-
nih 518 enkratnih pomoči, denar-
ni dodatek pa je prejemalo 1766
upravičencev. Večina upravičen-
cev do denarnega dodatka je stara
med 18 in 45 let. To so posamezni-
ki, ki so v najustvarjalnejših letih.
Namesto zaposlitve in možnosti,
da sami poskrbijo zase in za svoje
družine, pa so primorani trkati na
vrata CSD in vložiti zahtevek za
denarni dodatek, vendar lahko s
temi sredstvi družina ali posamez-
nik zadovolji le najminimalnejše
potrebe. Tako denimo lahko pre-
jme štiričlanska družina brez do-
hodkov z dvema šoloobveznima
otrokoma mesečno 59.604 tolarje.
Pomoč kot edini vir preživljanja je
v lanskem letu prejemalo 54
občanov. To so v glavnem starejši
občani ali pa nesposobni za delo,
brez premoženja ter svojcev, ki bi
jih bili dolžni ali sposobni
preživljati.
V lanskem letu je prejemalo
otroški dodatek 7154 otrok, ki
živijo v 4735 družinah, v decem-
bru je ta znašal med 2387 in 7504
tolarji.
Vida Topolovec
KS SV. ANDRAŽ/SEJA KRAJEVNEGA SVETA
Svet predsedniku
ni potrdil odstopa
člani sveta krajevne skupnosti Sv. Andraž so v petek, 4.
aprila, nadaljevali prejšnji petek prekinjeno redno sejo.
Obravnavali in potrdili so plan dela za letošnje leto v višini 39 mi-
lijonov tolarjev. V njem so predvideli 3 milijone tolarjev za do-
končanje renoviranja mrliške vežice. Grobarina za letošnje leto zato
znaša 8.000 tolarjev za grob in 4.000 tolarjev za gospodinjstvo, ki
nima groba. Dva milijona tolarjev namenjajo za izdelavo projektov
za dograditev šole in telovadnice. Predvideli so tudi dokončanje
lanske asfaltne akcije, ki je jeseni niso končali zaradi slabega vreme-
na. 80 % sredstev namenjajo za izgradnjo vodovodnega omrežja na
območju celotne krajevne skupnosti. Tako so tudi obravnavali in
potrdili pogodbo za vodovodni priključek, po kateri mora vsako
gospodinjstvo prispevati za priključek 2000 DEM. Pri tem se ne
strinjajo z občinskim svetom, ki je sprejel vrednost povračil za vodo-
vodni priključek za celotno občino 150.000 tolarjev.
Zataknilo pa se je pri odstopu predsednika sveta krajevne skup-
nosti Albina Druzoviča, ki je podal pisno odstopno izjavo in v njej
navedel, da bo po sprejemu zaključnega računa za lansko leto odsto-
pil. Vendar mu člani sveta niso potrdili odstopa in tudi niso hoteli
razpisati novih volitev za predsednika. Albin Druzovič pa je po
končani seji povedal, da bo sam razpisal volitve za predsednika sve-
ta, saj mu to možnost daje statut KS Sv. Andraž in po njem ima tudi
pravico do odstopa.
_Zmago Šalamun
BO^P^ SE ...
-^ilir"^^^ vinska kraljica
kiojernimmnem govornem nasto-
pu pred polnim minoritskim dvo-
riščem javno priznala, da je povsod
I«? Sloveniji znova in znova zapel-
jam. Zapelje jo urejenost dežele in
^hznost njenih ljudi ter bogastvo
njihove ponudbe. Svojih besed se-
veda ni konkretizirala na kraj, čas
in osebo.
... DA se je že kmalu po postavitvi
nekoliko sporne fontane v Prešer-
novi izkazalo, da sta njena obilnost
in teža edini garant, da je Ptujčani
ne bodo odtujili, kot se sodobno reče
dejanju, ki smo mu nekoč rekli
kraja. Veliko lažjo pipo ob njej so
namreč "odtujili' ob prvi priložnos-
ti.
... DA bodo mestne oblasti morda
ob tem in številnih drugih nečastnih
početjih začele razmišljati še o po-
^^^^ izstavitvi sramotilnega
... DA hoče Slovenija s Ptujem
vred v Evropo. To, kar se v Ptuju
imenuje Evropa, pa bi sodilo (za-
radi WC-ja) bolj na Balkan. Na
to so nas znova opozorile izletnice
iz Krškega, ki so bile prav zaradi
tega v Ptuju trikrat: prvič, zadnjič
in nikoli več.
... DA so videmski učenci pri
čiščenju^ svoje naravoslovne učne
poti v Sturmovcih našli tudi pisma
in razglednice, ki usmerjajo kaza-
lec v povzročitelje. Sedaj učenci
razmišljajo, ali naj jim njihovo ne-
marnost sporočijo kar po pošti ali z
javno razstavo njihovih "umetnin".
... DA je eden domavskih svetni-
kov modroval, da v proračunu vidi
denar za kmetijstvo, da ga pa
pozneje v naravi ni opaziti. Morda
bi bil bolj zadovoljen, ko bi se slo-
venski fičniki na njivah spremenili
v ameriške zelence.
... DA je ptujska kolesarska ekipa
znova blestela v južnih krajih
nekdanje skupne države. Vsa čast
in zahvala vrlim Slovencem Jevge-
niju, Olegu, Artaku in drugim.
... DA je bilo na prijetnem petko-
vem pevskem koncertu največ pes-
mi posredno ali neposredno o vinu.
Ne vemo, ali v čast kmečkim
dobrotam, pevcem ali poslušalcem.
Vsekakor pa se o mleku ne poje,
ker je strokovno dogrmno, da ga
človek po petem letu več ne
potrebuje, pa še škodljivo je.
4
četrtek, 10. april 1997 - tednik

PTUJ / osma razstava dobrote slovenskih kmetij
Prwe pnioinosti za^
trženje kmetije še nimajo
8. RAZSTAVO DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ JE ODPRL ČASTNI POKROVITELJ,
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA JANEZ PODOBNIK I NA RAZSTAVI SODELOVALO
562 KMETIJ S 706 IZDELKI I 125 BRONASTIH, 90 SREBRNIH IN 91 ZLATIH PRIZ-
NANJ TER ŠTIRJE KIPCI KAKOVOSTI
štiridnevno bogato dogajanje
v okviru 8. razstave Dobrote slo-
venskih kmetij se je v ponedel-
jek že po tradiciji izteklo s
srečanjem kmetijskih šol, letos
je bilo prvič na ta dan tudi stro-
kovno predavanje ob embalaži,
ki so ji v okviru letošnje razstave
dali poseben poudarek, nosilci
turistične dejavnosti na kmeti-
jah pa so prejeli tudi potrdila o
uspešno opravljenem tečaju.
4. aprila je razstavo odprl njen
častni pokrovitelj, predsednik
državnega zbora Janez Po-
dobnik, ki je med drugim dejal,
da dobrote, ki predstavljajo bo-
gastvo naših tradicionalnih jedi,
predstavljajo tisto kakovost in
drugačnost, s katero lahko osvo-
jimo Evropo. Razstava Dobrote
slovenskih kmetij ima velik po-
men za ohranjanje tradicije in
slovenske kulture, pomembno
pa vpliva tudi na turistično-gos-
podarski razvoj podeželja. Na
letošnji je bil poseben poudarek
dan predstavitvi Dolenjske z
Belo krajino in Posavjem. 562
slovenskih kmetij je sodelovalo s
svojimi najboljšimi mesnimi,
mlečnimi in krušnimi dobrota-
mi ter letos prvič tudi z olji, kisi
in žganji. Tudi drugačna posta-
vitev osrednjega razstavnega
prostora (jedilnice) je prispevala
k večji preglednosti razstavlje-
nih jedi. Veliko več kot v
prejšnjih letih je bilo letos tudi
prodajalcev na stojnicah. 125 po-
deljenih bronastih, 90 srebrnih
in 91 zlatih priznanj ter štirje ki-
pce kakovosti pa predstavljajo
tisto kakovost, ki si jo organiza-
torji razstave samo želijo. Od
706 izdelkov, kolikor so jih kme-
tije dale v ocenjevanje, jih je
priznanje prejelo 306.
Peter Pribožič, predsednik or-
ganizacijskega odbora 8. razsta-
ve, je povedal: "Ocenjevanje
dobrot je pokazalo, da kvaliteta
izdelkov narašča in da si posa-
mezne kmetije prizadevajo za
kvaliteto. Zato je odveč bojazen
pripravljavcev zakonodaje o pre-
delavi živilskih proizvodov na
kmetijah, da bo težko zagotoviti
kontrolo in neoporečnost živil,
pridelanih na kmetiji. Gospo-
dinje in gospodarji na slovens-
kih kmetijah prav dobro vedo,
da sta za prodajo njihovih izdel-
kov osnova kvaliteta in
zdravstvena neoporečnost. Pozi-
vam vse, ki lahko talo ali dru-
gače vplivate na sprejem zakono-
daje, da storite vse, da bo zako-
nodaja o predelavi živilskih
proizvodov na kmetijah čimprej
sprejeta. Pomembno je, da bo za-
konodaja za razvoj teh dejavnos-
ti stimulativna."
8. razstavo Dobrote slovenskih
kmetij, ki je po prvih ocenah us-
pela, saj je v Ptuj privabila več
obiskovalcev kot v prejšnjih le-
tih, so organizirali Ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Republike Slovenije -
Republiška uprava za pos-
peševanje kmetijstva, Mestna
občina Ptuj z županom in Obd-
ravski zavod za veterinarstvo in
živinorejo Ptuj s svetovalno
službo.
Najvišje priznanje za trikrat
zapored osvojeno zlato priznanje
- kipec kakovosti je letos s
širšega območja Ptiya prejela
Terezija Vogrinc iz Zetal 24 za
pletenico. Kmetija Terezije in
Stanka Vogrinca je prejela tudi
denarno nagrado Nove Kreditne
banke Maribor - PE Ptuj, ki jo že
po tradiciji podeljujejo tržno us-
merjeni kmetiji na območju
bivše ptujske občine. Terezija
Vogrinc je po podelitvi kipca ka-
kovosti povedala, da je ta zagoto-
vo najvišje priznanje za trud in
se ga je zelo razveselila. Trudijo
se, da bi gostom ponudili kvali-
teto, za dejavnost kmečkega tu-
rizma ob kmetiji pa so se
odločili, da bi to, kar doma pri-
delajo, lahko bolje prodali. Priz-
nanje za tržno usmerjeno kmeti-
jo je po besedah Stanka Vogrin-
ca spodbuda, da malo bolj z ve-
seljem delaš. Žetale so oddaljen
kraj, kjer ni lahko delati na kme-
tiji in tudi ni lahko prodajati
svojih izdelkov.
MG
Janez Podobnik na odprtju 8. razstave Dobrote slo-
venskih kmetij.
Miss Slovenije Alenka Vindiš se je poskusila tudi kot
prodajalka izdelkov kozje farme Roki, ki jo ima
mama Danica.
Kipec kakovosti za Terezijo Vogrinc iz Žetal 24 za
pletenico. Kmetija Stanka in Terezije Vogrinc je pre-
jela tudi denarno nagrado Nove KBM - PE Ptuj, ki jo
ta že po tradiciji podeljuje tržno usmerjenim kmeti-
jam na območju bivše občine Ptuj.
Foto: Laura, Gorišnica
PTUJ / v prešernovi nastaja fontana
»Krog živl/enla«
Pred dnevi smo se v imenu stanovalcev Prešernove ulice v Ptuju vprašali, kaj
raste v tej ulici, in dobili smo odgovor. Stane Napast, vodja oddelka za okolje
in prostor pri mestni občini Ptuj, nam je povedal, da gre za kamnito fontano
Krog iivljenia akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, ki so jo postavili na
mestu, kjer je bil nakdaj star leseni vodnjak.
star leseni vodnjak v nekdanji Gosposki (danes Prešernovi) ulici v Ptuju.
Fototeka Zgodovinskega arhiva Ptuj, št. 94.
Ker so nekateri stanovalci Prešernove menili, da sodobna
kamnita skulptura ne sodi v ambient stare, zaščitene in
lepo urejene Prešernove ulice in da bi bilo bolje, če bi zara-
di vklapljanja v okolje rekonstruirali staro, smo se, da bi
vam predstavili, kakšen je bil vodnjak nekdaj, obrnili na
Zgodovinski arhiv v Ptuju, kjer nam je priskočila na pomoč
Tjaša Mrgole - Jukič. Tako vam posredujemo razglednico iz
njihove fototeke. Natisnil jo je Wiliem Blanke v začetku
našega stoletja, prikazuje pa tedanjo najodličnejšo ulico -
Herrengasse (Gosposko ulico). V ospredju je na desni stra-
ni lepo viden tedanji vodnjak z lesenim ohišjem, ki je -
pozneje nekoliko spremenjen - služil še dolgo po drugi sve-
tovni vojni.
Očitno je, da rekonstrukcija
takega vodnjaka ne bi bila
Prešernovi v ponos, zato so se že
leta 1994 odločili za fontano
Krog življenja. Ko bo v celoti
končana, bo s pomočjo črpalke
po velikem kamnu tekla voda iz
revitaliziranega starega studen-
ca, čeprav je bilo prvotno predvi-
deno, da bi se napajal iz javnega
vodovoda. Tako bo v bistvu fun-
kcija starega vodnjaka vendarle
ohranjena. Kako dolgo bo
takšna, pa je odvisno od
Ptujčanov in obiskovalcev
najstarejšega slovenskega mesta.
Poleg fontane so namreč posta-
vili tudi pipo s pitno vodo za
javno rabo iz vodovodnega
omrežja. Žejen obiskovalec bi se
lahko odžejal z rahlim pritiskom
na pipo, a jo je že prvi teden
nekdo enostavno ukradel...
M. Ozmec
Ptujski labodi ^^odpotovaW
27. marca so se s "častnim krogom" do konca oktobra oziroma novembra
poslovili ptujski labodi, letos jih je bilo že 62.
Prvič so prišli leta 1990. Njihovi varuhi in hranitelji so postali zaposleni v ptujski restavraciji
Ribič ob Dravi. Vodja Janko Krajnc je z zadovoljstvom povedal, da so se jim pri tem lepem opravilu
v zadnjem času pridružili številni Ptujčani in okoličani. Za mnoge je bil to že vsakdanji obred, da so
prišli na obrežje Drave, k restavraciji Ribič, kjer so se labodi zadrževali. Znani Ptujčan Viktor Knez,
ki je svoje pesmi izdajal pod psevdonimom Miro Jasni, jim je leta 1992 takole zapel: "Ponosni beli
labodi - na širni vodni gladini - pri ptujski zeleni obali - na pestri razstavi lepote v naravi."
Posebej se osebje restavracije Ribič z Jankom Krajncem na čelu za darovano koruzo zahvaljuje:
KK Ptuj - Tovarni močnih krmil, kmečkemu mlinu Vlada Korošca v Zabovcih, Kristini Voda iz
Podvincev, Danici Kelner s Prečne poti, Miroslavu Zamudi iz Zamušanov in družini Krajnc iz Ptu-
ja.
MG
tednik - četrtek, 10. april 1997
5
piše: VIDA TOPOLOVEC / portugalska - dežela kontrastov, sonca in vina
Pežela veinegm hrepenenja
7.
coimbra -
portugalski
heidelberg
Coimbra je mesto, kjer se človek
nadvse dobro počuti. Kaj je vzrok
za to, bi težko odgovorili. Najbrž
pa k vsemu pripomore tudi štu-
dentsko vzdušje, kajti mesto, ki
šteje 100.000 prebivalcev, je staro
univerzitetno središče in se med
študijskim letom poveča za dodat-
nih 20.000 ljudi; toliko je namreč
študijskih mest. Univerza v Coim-
bri sodi med najstarejše v Evropi
in je bila vse do leta 1910 edina na
Portugalskem; njen začetek sega v
leto 1290. Mesto je bilo dolgo časa
tudi politično in drugačno središče
Portugalske. Poleg imenitne
zgradbe stare univerze, ki na
mestnem hribu obvladuje prostor
pod sabo, je v Coimbri še vrsta
drugih zanimivih znamenitosti,
vrednih ogleda. Pričeli bi kar z ro-
mansko katedralo iz 12. stoletja
(Se Velha), ki so jo gradili francos-
ki gradbeni mojstri, nekoliko
vstran je nova katedrala, potem je
tu še vrsta samostanov, starih
palač, ki so jih spremenili v muze-
je, akvadukt, ki je speljan skozi
mesto, ter nadvse zanimiv bota-
nični vrt z drevesi in drugim
rastlinjem skoraj iz vsega sveta, ki
odlično služi tudi v študijske na-
mene. Prav zaradi vsega omenje-
nega, še posebej pa zaradi univerze
imenujejo nekateri to mesto portu-
galske Atene.
Brez dvoma si splača ogledati
univerzo, do katere prideš z os-
rednjega mestnega trga po širokih
stopnicah, kjer najprej naletiš na
mogočno novo univerzitetno
zgradbo. Zdi se ti, da s svojim
bahaškim stilom, ravnimi linija-
mi, marmorjem, ki deluje hladno
in neosebno, ne sodi v ta prostor.
Veliko bolje se počutiš, ko prideš
skozi veličasten portal na dvorišče
stare univerze, od koder je lep
pogled na reko Rio Mondego in
mesto. Tudi v notranjosti imaš kaj
videti. Še posebej imenitna je stara
knjižnica.
Ker je bila ravno prva sobota v
septembru, ko se študentje
pričnejo vračati v univerzitetno
gnezdo, smo bile priča študentski
poroki, ki so jo opravili v kapeli
stare univerze. Po oblekah staršev
in sorodnikov, avtomobilih, naki-
tu in izbranih dišavah, ki so veli od
tam, je bilo soditi, da sta se
poročila dva iz zgornjega srednje-
ga sloja. Poroka je bila zanimiva
tudi zaradi tradicionalnega štu-
dentskega oblačila, širokega črne-
ga plašča in značilne kape, ki ju
študentje še vedno nosijo na pre-
davanjih. Ne vem, ali je to navada
ali kaj drugega, na tla pred mlado-
poročenca so njuni študijski tova-
riši polagali črne plašče.
Kljub modernemu času je tu še
ogromno tradicije. Črne plašče in
kape kot obvezno študentsko
oblačilo sem že omenila. Zanimivo
je, da s kape visijo pisani trakovi,
ki imajo prav tako svoj pomen.
Število trakov razkrije študijsko
leto, barve pa posamezne fakultete,
na katerih študirajo. Tako imajo
pravniki rdeče trakove, filozofi
temno modre.
Med pomembnejše študente
univerze v Coimbri, kjer so v pre-
teklosti predavali učenjaki iz šte-
vilnih evropskih držav, sodijo An-
ton Padovanski, portugalski pes-
nik Luis Camoes ter diktator Sala-
zar, ki ga je bilo pogosto strah pred
študentskim gnevom, zato je tuin-
tam dal vrata univerze zapreti.
Celo protestna pesem Grandola
Vila Morena v času nageljnove re-
volucije 25. aprila 1974 je nastala
prav v Coimbri.
Vsako leto poteka v Coimbri tra-
dicionalna študentska prireditev
"Queima das Fitas", ko po stoletni
tradiciji študentje zadnjega letnika
v maju po končanih izpitih zažiga-
jo barvne vrvice, ki so svoj čas med
drugim služile tudi za povezovanje
zapiskov s predavanj. Danes ima
celotno dogajanje zgolj simbolni
pomen. Kljub temu pa je to za
mesto velik praznik. Po cestah po-
teka pisan in živahen mimohod.
Študentje so oblečeni v tradicio-
nalna akademska oblačila, prire-
ditve spremljajo tudi gledališke
predstave, koncerti, gala ples, folk-
lora in ognjemeti. Vse skupaj traja
štirinajst dni. Ko se praznovanje
umiri, mesto ponovno živi dalje
svoje običajno življenje.
luzijada -
uubezenska
zgodba iz
coimbre
Omenila sem že velikana portu-
galske literature pesnika Luisa de
Camuensa, ki ga vsaj po imenu
pozna vsak slovenski osnov-
nošolec v zvezi s Prešernovo Glo-
so, kjer je ta pesnik omenjen kot
avtor Luzijade, portugalskega na-
rodnega epa. V Luzijadi je Ca-
muens nesmrtno upodobil lju-
bezensko romanco med Ines in
Pedrom. Resnična zgodba se je
pričela 1328. leta. Prestolonas-
lednik princ Pedro ni ljubil svoje
kastiljske soproge Constance, tem-
več njeno dvorno damo Ines. Lju-
bezen je bila obojestranska, in ko
je Constanca zgodaj umrla, je
princ tudi uradno potrdil svojo
zvezo s Španko, ki mu je rodila dva
sina. Vendar je imel Pedrov oče,
kralj Alfonzo IV., pred to zvezo
strah zaradi morebitnih kasnejših
kastiljskih zahtev po portugalski
kroni. Zato je poslal Ines s sinovo-
ma v podeželski dvorec v Coim-
bro, ki se je imenoval hiša solz,
kjer so jih najeti morilci ubili. Ko
je kralj Alfonzo IV. dve leti kasne-
je umrl, si je Pedro omislil strašno
maščevanje. Morilcem svoje Ines
je dal pri živem telesu iztrgati srca.
Truplo svoje ljubljene pa je dal iz-
kopati, ga opraviti v kraljevska
oblačila in posaditi na prestol v ka-
tedrali v Coimbri. Deželni veljaki
so morali mrtvi izkazati dlžno dos-
tojanstvo, se ji pokloniti in ji pol-
jubiti roko. Nato jo je v spremstvu
bakel dal zapeljati v Alcobaco.
Coimbra - dvorišče stare univerze
6
četrtek, 10. april 1997 - TEDNIK
- ^	it 'a	X .	>V
-.I-,,.; ■
PTUJ / razstava v pokrajinskem muzeju
Nove pridobitve v zbirki glasbil
v zadnjih letih, posebno pa po odprtju prenovljene stalne
razstave glasbil, je ptujska zbirka še bogatejša. Nove mu-
zealije bodo predstavljene na nedeljski matineji, 13. apri-
la, ob 11. uri v romanskem palaciju na ptujskem gradu.
Ob razstavi eksponatov bomo prisluhnili krajšem koncer-
tu Ansambla za baročno glasbo, ki bo delček programa
zaigral tudi na restavriranih muzejskih glasbilih.
Glasbeni zbirki Ptujskega muze-
ja smo v preteklem desetletju pos-
večali veliko pozornosti, izraženi v
načrtnem zbiranju, raziskovanju,
restavriranju ter razstavljanju gra-
diva. Skupna prizadevanja
različnih strokovnjakov so obrodi-
la dobre sadove in postavila temel-
je za nadaljnje delo. Po odprtju
prenovljene stalne razstave glasbil
pred tremi leti smo začete poti se-
veda nadaljevali in pred nami so
novi rezultati. Tokrat bomo
javnosti predstavili najnovejše pri-
dobitve, ki so postale del mu-
zejskega fonda od leta 1994 do
danes. Del muzealij smo pridobili
z darili, druge z odkupi. Naša
dolžnost je, da nove pridobitve
tudi predstavimo, zato smo se
odločili za priložnostno razstavo,
ki bo prikazala izbor najpomem-
bnejših pridobitev. Tematika
razstave zaobjema štiri sklope, in
sicer klavirje, lesena pihala, tolkala
ter glasbene tiske.
Muzejski strokovnjaki se že
daljši čas trudijo, da bi pridobili
čim več glasbenih muzealij, kajti
dragocenost predmetov, ki so srž
spoznavanja kulturnih in umet-
nostnih tokov na slovenskih tleh,
je neizmerna. Za njihovo ohran-
janje pa se moramo zahvaliti tudi
ljubiteljem te umetnosti in institu-
cijam. Ptujski muzej ima namreč
vse več prijateljev, ki svoja glasbila
namenijo v muzejski hram, da bi
jim tako podaljšali in obogatili nji-
hovo življenjsko dobo. Skrbno
strokovno varovanje pa tudi kon-
zerviranje in restavriranje ekspo-
natov so starim glasbilom neob-
hodno potrebna, kajti le tako sme-
mo upati, da bodo ostala živa, zve-
neča. Temu v prid pa bomo na pri-
ložnostnem koncertu prisluhnili
že restavriranim glasbilom, pri ka-
terih so zahtevni restavratorski
postopki že končani.
V ^ romanskem palaciju
razstavljamo štiri klavirje, ki jih po
dosedanjih dognanjih uvrščamo v
čas med letoma 1820 in 1920. Izha-
jajo iz graške in dunajskih de-
lavnic, od koder je v preteklosti na
Slovensko prišlo največ glasbil.
Najstarejšega med njimi, sicer brez
signature, smo pripisali dunajski
šoli zgodnjega 19. stoletja. To je
klavir s popolnoma leseno kon-
strukcijo, s komajda šestimi okta-
vami obsega, na kakršne so igrali
romantični skladatelji in poustvar-
jalci. Sledijo mu instrumenti vse
bolj izpopolnjenih mehanizmov,
kot so klavir Johanna Fritza (Gra-
dec, ok. 1855), Rudolfa Stelzham-
merja (Dunaj, zg. 20. st.) ter
Gebrtider Stingl (Dunaj, ok. 1900),
med katerimi sta slednja bila v las-
ti eminentnih slovenskih umetni-
kov, Vilka Ukmarja ter Dubravke
Tomšič-Srebotnjak. Tovrstnih
eksponatov smo še prav posebno
veseli.
Med lesenimi pihali je naša zbir-
ka bogatejša za tri flavte in pikolo.
Posebno imenitni sta flavti. Sta-
rejša, izdelal jo je Simon Unglerth
v Ljubljani v zgodnjem 19. stolet-
ju, je delo dobrega strugarskega
mojstra. Njegova redko ohranjena
glasbila so na ogled le v ptujskem
muzeju ter v slovitem Metropoli-
tan Museumu v New Yorku in v
zbirki glasbil v Kobenhavnu. Prav
poseben pomen pa ima flavta z
značko "Poje / Marburg" iz srede
prejšnjega stoletja, ki nam je raz-
krila doslej neznanega mojstra in
je prišla v muzej kot darilo iz
ptujske meščanske hiše. Z novimi
pihali pa spoznavamo tudi razvoj
prstnega mehanizma, ki ga za-
okroža flavta neznanega mojstra s
konca prejšnjega stoletja.
Med muzejske donatorje se je
vpisala tudi domača glasbena šola,
ki nam je podarila tako imenovane
vijačne pavke, izdelane v delavnici
graškega mojstra Adolfa Stowas-
serja (ok. 1900). O instrumentalni
glasbi na Ptuju pa nam marsikaj
povedo ohranjeni plakati o komor-
nih in orkestrskih koncertih ter
vabila zanje. Tiski z glasbeno
vsebino so v ptujski zbirki še kako
dobrodošli, saj so do sedaj v našem
fondu edinstveni.
Nedeljsko matinejo bodo oboga-
tili člani Ansambla za baročno
glasbo v sestavi Volodja
Balžalorsky - violina, Cveto Ko-
bal - flavta ter Nedka Petkowa -
čembalo, in sicer z deli baročnih
mojstrov različnih zasedb. Za pos-
lastico bomo prisluhnili tudi mu-
zejski diskantni violi Nicolasa
Luisa Gilberta iz leta 1764 ter
Neupertovem spinetu (1936).
Vljudno vabljeni.
Dar/o Koter
Klavirji iz zbirke PIVIP,
foto B. Farič
Hrana
Beseda hrana ne pomeni le
jedače in pijače ter vseh njunih
sestavin. Gotovo poznate
besedno zvezo duševna hrana.
Slednja, ki jo uživamo v obliki
knjig, gledaliških in plesnih
predstav, filmov, razstav, glasbe
in v drugih raznovrstnih ustvar-
jalnih oblikah, je enakega pome-
na kot zdrava telesna prehrana.
Pregovor o zdravem duhu in
zdravem telesu se sliši obrablje-
no, toda drži kot pribito: zdravo
telo in zdrav duh sta neločljiva
celota srečnega človeka. Toda
lovljenje sreče, ki se tako rada
izmuzne ob prvi priložnosti, ni
enostavno. Kot ni enostavno za-
pisovati besede v spomin, ki jih
v prvem delu Tednikove knjigar-
nice namenjam pisateljici Mariji
Vojskovič. V drugem delu pa vas
čaka druga uganka medna-
rodnega knjižnega kviza.
MARIJA
VOJSKOVIČ
(1915-1997)
Pisateljica Marija Vojskovič se
je rodila leta 1915 v Ljubljani, ka-
mor se je njena družina preselila
iz Trsta. Do upokojitve je delala v
zunanji trgovini. Pripovedna lite-
rarna snovanja je posvetila na-
jprej odraslim (Tržačani, 1986),
njeno knjigo Hiša št. 15 pa z ve-
seljem berejo mladi in odrasli
bralci. Hiša št. 15 je leta 1988
izšla pri Založbi Mladinska knji-
ga v zbirki Sledi. V tej zbirki izha-
jajo besedila, ki jih avtorji snujejo
iz svojih otroških in mla-
dostniških spominov. Knjige iz
zbirke Sledi pomagajo ohranjati
in ozaveščati skupni zgodovins-
ki spomin z drobnimi, a pomem-
bnimi podatki, ki so tudi ilustrira-
ni s fotografijami iz preteklosti.
Tudi spominska proza Marije
Vojskovič je pomemben ka-
menček v mozaiku zgodovine,
ki je mladim bralcem veliko
bližja ob branju pisateljičinih
spominov na zgodnjo mladost v
ljubljanskem predmestju Polja-
ne. Svet, ki nosi danes dru-
gačno podobo, je Marija Vojsko-
vič opisala tudi vedro in humor-
no. Kot je vedra in humorna knji-
ga zgodbic za najmlajše bralce
Ljubi znanci. Zgodbice je pisa-
teljica posvetila vnuku Juretu, ki
je tudi glavni junak kratkih pripo-
vedi. Takšnih, ki jih doživljaja
večina kratkohlačnikov, a dobijo
ob veščem peresu pisateljice
zanimivejšo podobo. Ljubi znan-
ci so izšli v zbirki Deteljica
Založbe Mladinska knjiga in jih
je ilustriral Samo Jenčič.
Tudi glavni junak današnje lite-
rarne uganke je Jure.
DRUGA UGANKA
IN JURE
KVAK-KVAK
Bilo bi nenavadno, če bi se
starši in otroci vedno sporazu-
meli o okusnosti in primernosti
hrane. Kolikokrat tarnajo na-
debudni starši, še večkrat pa
skrbni stari starši, da njihovi
malčki pljuvajo špinačo, sovra-
žijo korenje, se ne pritaknejo so-
late, da o različnih juhah in pri-
kuhah niti ne govorimo. Seznam
nepriljubljene otroške hrane je
verjetno enako dolg seznamu
priljubljenih jedi (sladic in po-
dobnega). Z obema seznamo-
ma se lahko kosajo odrasli, če bi
zapisali vse mogoče zvijače, ki
jih uporabljajo, da bi malčki le
pojedli kakšen zalogaj njim
odvratne jedače. Prav te tegobe
sta posrečeno prikazala avtorja
slikanice Jure KVAK-KVAK Saša
Vegri in Kostja Gatnik.
Jure je star pet let in med vse-
mi najbolj ljubi teto Otilijo. Seve-
da, teta ga nikoli ne vlači za
ušesa. Teta vedno zamiži ali se
nekoliko umakne, ko Jure
Dočne neumnosti. Toda nekeaa
dne se Juretu in teti Otiliji zgodi
nekaj povsem nepredvidenega.
Jure je pri kosilu vedno popil og-
romne količine vode. Le tako je
lahko pojedel nepriljubljeno ze-
lenjavno juho: žličko juhe je
poplaknil z obilico vode. Teta
Otilija mu je rada grozila, da se
mu bodo še žabe zaredile v
trebuhu. Celo ves se bo spreme-
nil v žabo, je bila teta nepo-
pustljiva. Pa se je zares zgodilo:
Jure je najprej pozelenel, nato
pa postal pravi žabon. Uboga
Otilija je bila na tleh z živci, saj ni
upala niti pomisliti na skorajšnjo
vrnitev Juretovih staršev iz
službe. Teta je bila dobra pozna-
valka pravljic in se je domislila,
da se žabci skoraj praviloma
tudi odčarajo. Si mislite, kaj je
odčaralo Jureta? Umik zelen-
javne juhe z mize, na mesto
jušnega krožnika z ZELEN-
JAVNO juho pa se je razbohotila
velikanska skleda jagod s
sladko smetano!
Knjiga Jure KVAK-KVAK sodi
med najlepše in tudi zelo pril-
jubljene slikanice, ki so zabavne
in tudi vzgojne odraslim. Prebe-
rite jo in se prepričajte!
Če ste današnjo knjigarnico te-
meljito prebrali, boste brez težav
rešili drugo uganko:
V zgodbi Jure kvak-kvak pisa-
teljice Saše Vegri je Jure kot
ponavadi pri kosilu zelo žejen in
spije velike količine vode, zato
se spremeni v žabo. Napiši, kate-
ra jed, ki mu jo je skuhala teta
Otilija, Juretu ni šla v slast.
Izrežite nagradno okence in ga
hitro pošljite na naslov:
KNJIŽNICA IVANA POTRČA, Ml-
NORITSKI TRG ,PTUJ, kjer smo
vam pripravili knjižno nagrado.
Ime dobitnika prve uganke bo
objavljeno v naslednji knjigarni-
ci. Ne pozabite na ovojnico zapi-
sati KVIZ.
Ltliana Klemenili
Flavta, Poje, Maribor, sreda 19. st.,
foto B.Farič
.........
SL. BISTRICA / razstava grafičnih listov bojana goue
Risanka rdeta naj bode ti všeia
Minulo sredo je bil v bistriški
knjižnici dr. Josipa Vošnjaka zani-
miv večer. Praznovanju velike noči,
največjega praznika krščanstva, se je
pridružil tudi grafik specialist - aka-
demik Bojan Golja iz Maribora z
razstavo unikatnih grafičnih listov
na temo pisanice. Uvodne misli o
zgodovini in pomenu praznika je po-
dal prof. dr. Janko Car.
"Pisanka rdeča naj bode ti všeča, tebi
jo dam, ker le rada imam." Takšni in
drugačni verzi so ponavadi na pisan-
kah, ki jih pred praznikom velike
noči tako vešče zapisujejo okraševal-
ci pirhov, pisank ali pisanic. K tej
zakladnici ljudskega izročila, pirhe
so pri nas pričeli barvati in okraševa-
ti že v 17. stoletju, pa vsekakor sodi
tudi lepa ljudska pesem. Za ta večer
so jih v pohorskem narečju zapeli
ljudski pevci s Pohorja, ki jih vodi
Marija Lešnik.
Z velikim zanimanjem so prisotni,
tokrat je bila dvorana knjižnične
čitalnice polna obiskovalcev, pris-
luhnili prof. dr. Janku Čaru, ki je go-
voril o zgodovini velikonočnih praz-
nikov. Na svojevrsten in šaljiv način
pa je kasneje razstavljene unikatne
grafične liste z motivom pisanic
predstavil sam avtor razstave, akade-
mik Bojan Golja, ki Slovenjebist-
ričanom ni neznana oseba. S svojimi
študenti z mariborske pedagoške fa-
kultete prihaja pogosto v te kraje, pa
tudi sam je s skicirko prekrižal po
dolgem in počez svet med Bočem in
Pohorjem. Številne njegove slike so
razstavljene v zasebnih hišah in tudi
lokalih. Bojan Golja je povedal, da se
je z grafičnimi listi na temo pisanic
prestavil že 1977. leta, torej v času,
ko motivika še ni bila tako priljublje-
na kot danes.
Razstavljeni ciklus unikatnih gra-
fičnih listov sodi v tako imenovane-
ga ribniškega, vendar pričujoča raz-
stava, v Slovenski Bistrici je to njena
tretja postavitev, tokrat ne predsta-
vlja njene celote. Obiskovalce je nav-
dušil še zaključek celotne predstavit-
ve pisanic in zgodovine praznovanja
velike noči, saj je Bojan Golja na za-
nimiv način s pisanicami (na njih je
bila podoba "svetnika") obdaril še ne-
kaj obiskovalcev. Razstava grafičnih
listov bo v čitalnici knjižnice na og-
led vse do sredine aprila.
Vida Topolovec
tednik - četrtek, 10. april 1997
7

piše: BRANKO VNUK / kratek pregled zgodovine nekdanjega ptujskega dominikanskega samostana - 1 7
Dominikanski
samostan
1750 # S ptujskimi minoriti
pravda zaradi šume Streittsvi^ald,
a se pogodijo tako, da si šumo raz-
delijo. Umre bivši prior Jožef
Gruendler. Na Ptuju se mudi tri
dni cesarica Marija Terezija, ki je
obiskala tudi dominikanski sa-
mostan. Prior Koenigsmann jo je
pričakal s celim konventom in s
križem pri porti. V samostanski
cerkvi je bila cesarica pri tihi sv.
maši, nato pa se je odpeljala na
Hajdino, kjer so bili zapriseženi
novoustanovljeni hrvaški polki.
SLIKA: Del velikega oltarja,
Sv. Marija na Muri (Hrvaška); pre-
kopirano iz S. VRIŠER 1992, p.
170
Leta 1786 so prenesli v cerkev
sv. Marije na Muri v Medmurju ve-
liki oltar iz nekdanje ptujske domi-
nikanske cerkve. Ob razpustu je
imel oltar šest lesenih kipov in sli-
ko sv. Trojice, ki krona Marijo. V
Marijini cerkvi na Muri so danes
štirje ptujski kipi in velika reliefna
podoba Marijinega vnebovzetja.
S. Vrišer meni, da čeprav ne
vemo, kakšen je bil oltar v celoti,
preostali kipi razodevajo, da jih je
ustvaril pomemben umetnik. Po
merilu sodi Marijino vnebovzetje
med naše največje reliefe, naslan-
ja se na daljni vzor - Tizianovo as-
sunto, izdelava reliefa pa spet
priča o oblikovalcu s širokim
razponom znanja. Čeprav se po
monumentalnosti nekdanje
ptujsko delo približuje umetnosti
Straubov, pa nas primerjava
podrobnosti prepričuje drugače.
Zato se S. Vrišer sprašuje, na os-
novi uglajene robustnosti, kot jo
poznamo z velikega oltarja v Ko-
mendi pri Kamniku, delu ljubl-
janskega kiparja Janeza Gabriča
in drugih pripisanih mu del, ki v iz-
datni meri vodijo k primerjavi z do-
minikanskim oltarjem, ali ni
mogoče Janez Gabrič, ki ga od
leta 1760 naprej srečujemo na
Ruju, identičen s ptujskim
mojstrom (cf. S. VRIŠER 1992, p.
169s in op. 81).
Pri vsem tem ni odveč pripomni-
ti, če se omejimo samo na novo-
veško obdobje, daje že leta 1620,
dne 29. oktobra, sekovski
nadškof Jakob Eberlein v domini-
kanski cerkvi posvetil šest oltar-
jev. Ob razpustu samostana je bil
napravljen tudi seznam oltarjev, ki
so se nahajali v dominikanski cer-
kvi: veliki oltar Marijinega vnebov-
zetja, rožnovenski oltar, oltar sv.
Petra mučenca, oltar sv. Vincenci-
ja Ferrerija, oltar sv. Dominika in
oltar s tremi podobami Matere
Božje(?).
Naj pri tem še omenimo, da se
oltarji ptujske dominikanske cer-
kve prvič omenjajo v letih 1254 -
1261, to je v času pontifikata
papeža Aleksandra IV., ki je izdal
dovoljenje, da se v že zidani cer-
kvi postavijo oltarji, dne 25. janu-
arja 1255 pa salzburški nadškof
Filip izda dovoljenje, da samos-
tansko cerkev posveti škof, ki si
ga bodo dominikanci sami izbrali.
Leta 1292 se omenja kapela sv.
Katarine, leta 1335 Miklavžev oltar
(omenja se še leta 1452 in 1453),
leta 1395 oltar Vseh svetnikov,
leta 1453 sekovski škof Jurij domi-
nikansko cerkev na novo posveti,
leta 1454 se omenja kapela sv.
treh kraljev, leta 1458 se omenja
oltar sv. križa (omeni se še leta
1472, ko papež Sikst IV. zanj po-
deli sto dni odpustkov), ki je stal
blizu prižnice, ko so nad njim
ptujski peki dali napraviti novi
svod, leta 1463 se omenja ptujska
pekovska Marijina bratovščina,
leta 1495 pa se omenja Janezov
oltar.
Zanimivo je, da iz 16, stoletja ni
omembe nobenega oltarja, prva
naslednja omemba oltarjev v do-
minikanski cerkvi je iz leta 1620.
Več je podatkov iz 17. stoletja.
Leta 1636 je na stroške grofa Ni-
kolaja Draškoviča napravljen oltar
sv. Petra in Pavla, leta 1637 se
konvent posvetuje o pozlatitvi ol-
tarjev, vendar je predračun (1300
gld.) presegal gmotne zmožnosti
konventa, leta 1638 pa je
napravljen na stroške priorja Si-
mona Moškona oltar sv. Lucije. Za
ta oltar dovoli leta 1668 papež
Klement IX. razne odpustke. Leta
1694 je bil oltar sv. Lucije
obnovljen ter tega leta posvečen
sv. Luciji, Agati in Apoloniji in je
stal najbrž na mestu starega
križevega oltarja. V času drugega
priorata Karla Murnerja (1763 -
1767) je bil ob stranski vratih
viseči križ zopet postavljen na Lu-
cijin oltar. Namesto slik sv. Lucije,
Agate in Apolonije pa so bili
napravljeni kipi, za kar je bilo mi-
zarju in kiparju izplačano 207 gld.
Verjetno se omemba iz zapisnika
iz leta 1786, ki govori o oltarju s
tremi podobami Matere božje(?),
nanaša na Lucijin oltar.
Veliki oltar se prvič omenja šele
leta 1644, ko ga prično postavljati.
30. marca dovoli vdova Hermana
Aihorna, Ana, da se vinograd, ki
ga je sporočila konventu, proda,
denar pa porabi za popravilo veli-
kega oltarja (se pravi, da je že prej
stal, op. avt.), že 3. marca navede-
nega leta pa so sklenili pogodbo s
slikarjem Friderikom Malkom, da
prevzame pleskarska in pozlatars-
ka dela na velikem oltarju. Dela na
velikem oltarju so bila končana
leta 1648. Leta 1692 je veliki oltar
prenešen na zahodno stran cer-
kve, kjer se odslej nahaja novi
baročni prezbiterij. Leta 1757 je
dal prior Kari Murner popraviti ve-
liki oltar, zanj pa nabaviti novo sli-
ko. V času drugega priorata Karla
Murnerja (1763 - 1767) je bil veliki
oltar na novo pozlačen in pobar-
van. Za to je dobil pozlatar 1081
gld. in štiri štrtinjake vina, povrh
pa še denarni prispevek 152 gld.
Ob razpustu samostana leta 1786
se je na velikem oltarju nahajala
slika sv. Trojice, ki v nebesih kro-
na Marijo, in pa šest lesenih kipov.
Že leta 1460 se omenja oltar sv.
Dominika. Leta 1646 sporoči ce-
sarski uradnik Franc Furlander,
da se iz njegove zapuščine posta-
vi v dominikanski cerkvi oltar za
300 gld. Ta oltar je bil postavljen
leta 1652 in posvečen sv. Domini-
ku. Zanimivo je, da se Frančišek
Furlan, graški trgovec, ponovno
omenja leta 1654, ko da iz svoje
zapuščine za 300 gld. postaviti pri
dominikancih oltar. Ob razpustu
samostana so se na Dominiko-
vem oltarju poleg podobe sv. Do-
minika nahajali še štirje veliki kipi
svetnikov in trije angeli.
V času priorata Dominika
Moškona (1680 - 1683) so za sa-
mostansko cerkev nabavljene sli-
ke raznih svetnikov in petnajst
skrivnosti rožnega venca.
Za omembe rožtiovenskega ol-
tarja z oltarno sliko, stranskega ol-
tarja sv. Petra Mučenca in
stranskega oltarja s štirimi velikimi
lesenimi kipi in tabernakljem ter s
podobo sv. Vincencija Ferrerija,
na katere naletimo leta 1786, pa
zaenkrat ni znanih kakšnih drugih
podatkov.
Lit.: cf. F. KOVAČIČ 1914, pp.
113 - 118, 121, 248, 250, 252s,
254, 358
PREJEU SMO/težave zaradi uničevanja okoua dijaškega doma
Bodo res potrebni zidovi
Dijaški dom Ptuj stoji v neposredni bližini stanovanjskih
blokov, v katerih stanuje veliko število družin z otroci. V
okolici Dijaškega doma imamo zelenico in lepo urejen
plato pred vhodom v dom. Trudimo se, da bi okolje doma
bilo urejeno in čisto, vendar ob želji za urejenostjo ostaja-
mo sami.
Dijaki in učenci doma skupaj z
vzgojitelji urejajo okolje v okviru
vzgojno-izobraževalnega progra-
ma dela. Skupaj s hišnikom in
snažilkami se trudijo, da je okolje
doma urejeno in čisto. Glede na to,
da so sami aktivni ob urejanju
okolja doma, dijaki in učenci ne
uničujejo klopi, ne odmetavajo
smeti po zelenici in ne uničujejo
igral in igrišča za košarko. Veliko-
krat pa so stanovalci doma in za-
posleni zgroženi nad vandaliz-
mom, ki se dogaja na njihovi zele-
nici in okolici doma. Nekateri sta-
novalci bloka ob Dijaškem domu
(Arbajterjeva 7, 8, 9 in 10) se prav
tako kot mi zgražajo nad vedenjem
otrok in odraslih, ki prihajajo iz
širšega okolja stanovanjske soses-
ke. Kot primer neodgovornega
ravnanja in uničevanja lahko nave-
dem kar nekaj primerov. Pred tre-
mi leti je Komunalno podjetje Ptuj
brezplačno namestilo na plato
doma pred vhodom v dom štiri
klopi. Vsak ponedeljek zjutraj smo
iskali klopi po zelenici in ob blo-
kih. Klopi smo z vijaki pritrdili na
talno površino. S tem smo
vzpodbudili jezo in sedaj jih na-
merno uničujejo. Večkrat smo klo-
pi že sami popravljali in skrbeli za
urejenost skupaj s Komunalnim
podjetjem Ptuj.
Bližina stanovanjskega naselja je
za našo ustanovo stalen problem.
Nikoli nismo prepovedali dostopa
na zemljišče doma. Bližnje stano-
valce smo zaprosili za skupno skrb
za urejenost okolja. Nekaj posa-
meznikov iz bloka ob domu se
skupaj z nami trudi in opozarja
svoje otroke na primerno ravnanje
in obnašanje. Vendar smo vsi sku-
paj nemočni. Uničujejo nam
domsko igrišče, igrala in klopi na
zelenici ter klopi na platoju pred
vhodom v dom.
Med tednom, ko poteka v domu
vzgojno-izobraževalna dejavnost,
jih sami opozarjamo, če se nepri-
merno vedejo ali kaj uničujejo. Ve-
likokrat jih moramo opozarjati, da
zapustijo domsko igrišče za
košarko, ker imamo planirane ter-
mine vadbe s trenerji. O konflik-
tih, do katerih.prihaja ob tem, vam
ne bom govorila.
Vsako nedeljo ob 16. uri, ko dom
odpremo zaradi vrnitve naših dija-
kov v dom, moramo pomesti plato
pred vhodom in naši dijaki pobe-
rejo smeti, ki se nakopičijo okrog
hiše. Ob sobotah, nedeljah in v
času počitnice je okolica Dijaškega
doma javni park, na katerega se ne
pazi.
Okna v pritličju doma so ob
ponedeljkih velikokrat popljuva-
na, umazana, pobarvana. Cvetje, ki
ga zasadimo v cvetlična korita, ne
ostane v koritih, leži naokrog ali
pa je ukradeno. Še bi vam lahko
opisovala, kako grdo ravnajo ljudje
z družbeno lastnino, v tem prime-
ru z lastnino Dijaškega doma Ptuj.
K pisanju tega članka pa me je
posebej vzpodbudil nered, ki smo
ga našli v ponedeljek, 17. marca. V
bližini doma je nezavarovano
gradbišče, s katerega so nam preko
vikenda znosili odpadne deske, pa-
pir in železo na zelenico. Na as-
faltnih poteh in na platoju doma
smo našli razbito steklovino in
potrgano listje okrasnega
grmičevja. Prazne pločevinke piva
so ležale po zelenici in na platoju.
Klopi, ki so bile že tako polomlje-
ne, so še do konca uničili. Na zele-
nici ni več klopi, na katero bi lah-
ko sedel.
Iz vsega zapisanega sem vam
želela prikazati, kako neodgovor-
no in nesramno se nekateri vedejo
do družbene lastnine. Mladina,
odrasli in otroci (za katerih veden-
je so odgovorni starši) bodo
mogoče ob branju tega članka po-
mislili in si v bodoče želeli ureje-
nega skupnega prostora. V nekate-
rih dijaših domovih Slovenije so
rešili problem uničevanja okolja z
visoko žičnato ograjo. Ograja bi
bila rešitev tudi za Dijaški dom
Ptuj. Pa vendar, ali smo vsi skupaj
postali toliko neodgovorni in
nečloveški, da se bomo ločevali z
visokimi zidovi?
Okolica doma je redek del zelene
površine med bloki. Stanovanjske-
mu naselju manjka prostora za
igro otrok in rekreacijo. Zakaj bi
zaradi neodgovornosti posamezni-
kov jemali še to malo možnost
igranja in bivanja na travnati
površini? Ograja bi tudi zelo kazila
videz okolja in ne bi nam bila
ravno v čast!
Glede na to, da površine v okoli-
ci doma uporablja širši krog ljudi,
je prav, da se vsi skupaj potrudimo
in poskrbimo za lepo in urejeno
okolje. Naj to ne bo skrb samo nas,
ki živimo in delamo v Dijaškem
domu, naj to ne bo skrb samo Ko-
munalnega podjetja Ptuj. Na to naj
bodo pozorni starši otrok in mla-
dostnikov, ki spustijo svoje otroke
na dvorišče in se ne zmenijo zanje,
kje so, kaj delajo - kot da to ni nji-
hova skrb.
Želim in upam, da bo v bodoče
drugače!
Danka ŠtarkI,
ravnateljica Dijaškega doma Ptuj
fotografija pove, kaj se dogaja s tistim, kar "ni
fT^oje".	Foto: OM
SAKUSAK/ na puhovi domačiji bodo uredili
spominsko sobo
Janez Puh ostaja ponos
Slovenskih goric
^ Spominsko ploščo na
Puhovi domačiji so
položili pred štirimi leti
Svetu dobro poznanega izu-
mitelja in podjetnika Janeza
Puha - Johanna Pucha so se
Slovenjegoričani spomnili leta
1993, ob 130. obletnici rojstva,
danes pa bi mu radi uredili še
spominsko sobo. Rojstna Puho-
va hiša v Sakušaku 79 več ne
stoji, ohranilo pa se je še gospo-
darsko poslopje in nekaj foto-
grafij, tam pa si občina Juršinci
prizadeva urediti manjšo mu-
zejsko zbirko in spominsko
sobo.
Na Puhovi domačiji v
Sakušaku živijo le še daljni so-
rodniki pomembnega slovenje-
goriškega moža (družina Zida-
rič), ki so pripravljeni pomagati
pri obnovi starih prostorov, še
prej pa nameravajo odpreti vrata
turistične kmetije.
Samo spominska plošča na Pu-
hovi hiši v Sakušaku je premalo,
poudarja župan Alojz Kaučič,
zato se je občina že zavzela za
obnovo vsaj enega prostora, ki bo
spominjal na Janeza Puha.
Domačijo so si že pogledali zgo-
dovinarji z mariborskega Zavoda
za ohranitev naravne in kulturne
dediščine, še letos pa bodo v
občini pripravili vse dokumenta-
cijske papirje. Sodelovanje pri
Na domačiji sedaj živi
Anica Zidarič z družino
in vsakomur rada
pokaže fotografijo, na
kateri je resnična podo-
ba nekdanje domačije
Janez Puh se je z izrednimi
sposobnostmi povzpel do
vodečega avstrijskega proiz-
vajalca koles, motociklov in
avtomobilov v času pred prvo
svetovno vojno. Nekateri še
ohranjeni zapisi o njegovem
življenju in delu govorijo, da
je nenehno iskal tehnične iz-
boljšave, v letu 1912 pa v svo-
ji tovarni zaposloval 1.100
delavcev. Danes njegova
ustvarjalnnost in tovarna
živita naprej v sklopu koncer-
na Steyr - Daimler - Puch,
Ptujčani pa so se mu pokloni-
li v letu 1994, ko so po njem
poimenovali mednarodno ko-
obnovi so jim že ponudile
sosednje občine in Trstenjakova
fundacija, saj so v občini iskali
tudi širši interes. Obrnili so se na
vodilne v v Puhovem koncernu v
Avstriji in jih zaprosili za nekaj
fotografij, čeprav si Avstrijci
Puha lastijo za svojega. V Juršin-
cih bodo letos s pomočjo stro-
kovnjakov poskušali poiskati kar
največ ohranjenih predmetov in
zapisov o slavnem možu Slovens-
kih goric, v prihodnjem letu pa
naj bi se lotili obnove in ureditve
spominske sobe. Vse to bo za
občino nova priložnost v turi-
tični promociji.
Tekst in fotografiji:
Tatlana Mohorko
8
četrtek, 10. april 1997 - tednik
NOVA VAS PRI PTUJU / slovesnost v cerkvi sv. leopolda
Blagoslov in posvetitev novih zvonov
Letošnji velilionočni ponedeljek, 31. marca, je bil za župni-
jo sv. Ožbalta na Ptuju in za podružnico cerke\ sv. Leopol-
da, ki je v gradnji, izjemen in slovesen dogodek: blagoslov
in posvetitev štirih novih zvonov. Obred blagoslova in posve-
titve je opravil ter celotno slovesnost vodil dr. Jožef Smej,
mariborski pomožni škof. Ob njem se je poleg predstojnika
slovenskih kapucinov p. Štefana Balažica, ptujskega deka-
na p. Tarzicija Kolenka in drugih okoliških dekanov zbralo
okrog 40 duhovnikov in redovnikov ter približno 2000 ljudi
od blizu in daleč. Navzoči so bili tudi dr. Miroslav Luci,
ptuski župan, in drugi predstavniki mestne občine Ptuj ter
ljutomerski župan dr. Ludvik Bratuša.
Obred se je začel ob 15. uri in
je potekal najprej zunaj na dvo-
rišču. Na tovornjaku so bili
okrašeni zvonovi, pripravljeni za
dvig v zvonik. Škof jih je ob pri-
ložnostnem nagovoru blagoslovil
in posvetil, pri obredu pa sta asis-
tirala domača dikona Vlado Ko-
lenko in Slavko Haložan. Dvig in
montažo zvnonv v zvonik sta
pripravila mojstra Mirko in Se-
bastien Majhen s Hajdine, z dvi-
galom pa je rokoval Janez Slaček.
Poseben trenutek je bil udarjanje
in zvonjenje pred dvigom, ki so
ga poleg škofa opravili
"predstavniki botrov", darovalcev
in gostje, dvig v zvonik pa so
spremljali ptujska godba na piha-
la in podvinški strelci z možnarji
in tako še bolj povzdignili sloves-
nost trenutka.
Sledila je slovesna zahvalna
maša v provizorično pripravlje-
ni in lepo okrašeni cerkveni
ladji, ki jo je škof daroval za vse
darovalce zvonov in dobrotnike,
po maši pa so župljani pripravili
agape, bratsko srečanje ob prig-
rizku in dobri kapljici. Gostje in
darovalci pa so se v spodnjih
prostorih nove cerkve pozdravi-
li s škofom in podpisali v "knji-
go spominov in darovalcev".
Nova cerkev sv. Leopolda v
gradnji je tako dobila štiri "glas-
nike miru in blagoslova", ki so
še isti večer z zvonjenjem razve-
selili vse udeležence slovesnosti.
Odslej že spremljajo življenje in
delo župljanov in prebivalcev
bližnje in širše okolice. Vlila jih
je livarna Feralit, Žalec, v ok-
tobru lanskega leta 1996, glasbe-
na preizkušnja je bila opravljena
29. oktobra. Največji zvon (opus
1369) je posvečen Sveti Družini
in je težak 1000 kg, njegov glas
je F. Sredstva zanj so zbrali Slo-
venska kapucinska provinca,
številni župljani in drugi daro-
valci. Drugi zvon (opus 1370) je
posvečen sv. Frančišku
Asiškemu, je težak 500 kg, nje-
gov glas pa je A. Sredstva zanj je
prispevala Mestna občina Ptuj.
Tretji zvon (opus 1371) je pos-
večen "častitljivemu božjemu
služabniku" Antonu Martinu
Slomšku, je težak 300 kg in nje-
gov ton je C. Sredstva zanj so
prispevali Gradbeno podjetje
Gradiš - Gradnje Ptuj ter drugi
obrtniki in izvajalci del na novi
cerkvi. Četrti zvon (opus 1372)
je posvečen zavetniku nove cer-
kve, sv. Leopoldu Mandiču,
težak je 200 kg in njegov ton je
D. Sredstva zanj so prispevali
Hrvatje in hrvaški Slovenci, ki
živijo na Ptuju.
Kapucinski samostan in žup-
nija sv. Ožbalta na Ptuju se ob
tej priliki še enkrat iskreno zah-
valjujeta vsem darovalcem za
nove zvonove in opremo.
S.B.
Mojster Mirko Majhen
pripravlja zvon za dvig
v zvonik
Dr. Miroslav Luci,
ptujski župan, je pozvo-
nil z udarcem na zvon
Udeleženci slovesnosti v novi cerkvi
Dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, blagoslavja zvonove Foto: TONE
SENČAK / najstarejša hiša iz leta 1818
Slamnato hišo kmalu prekrili
Mariborčana Marija in Slavko Rojht občasno preživita kak
teden v Senčaku 22 (blizu razglednega stolpa Gomila) v
lepo ohranjeni in po vseh zapisih najstarejši kmečki hiši
juršinske občine. V skoraj 200 let stari hiši je torej življenje
še danes, ohranjena je črna kuhinja in veliko starih pred-
metov. Hiša že kliče po zamenjavi kritine in v občinu so
Rojhto\ima pripravljeni pomagati.
Snopi žitne slame so že
pripravljeni in čakajo le še na
krovca, čigar delo bo plačala
juršinska občina. Rojhtova
hiško skrbno čuvata, redno
vzdržujeta in jo želita ohraniti
tudi za bodoče rodove. V občini
Juršinci jo bodo lahko pokazali
tudi v ponudbi ob vinski turis-
tični cesti Slovenskih goric.
Fotozapis: T. Mohorko
tednik - 10. APRIL 1997
PO NASlH KRAJIH - 9
GRADIŠČA / pričetek modernizacije cest v občini gorišnica
Naiprej dokoniati lanski "asfaltni" dolg
pelavci Cestnega podjetja Maribor v teh dneh odpravlja-
jo lanskoletni dolg, ki so ga pustili na dobrih 3,5 kilome-
trih cestnih odsekov na območju nekdanje KS Cirkulane.
/Asfaltiranje so pričeli minulo sredo v Gradiščah, delo pa
nadaljevali v smeri Tlačin, v središču Medribnika, Para-
diža in na manjšem odseku v Forminu. Do konca tedna
naj bi asfaltiranje končali. Naložba bo po lanskem pre-
dračunu vredna 15 milijonov tolarjev.
Kmalu bodo v občini
Gorišnica pričeli že letošnje
modernizacije na lokalnih in
krajevnih cestah, precej
obsežen pa je tudi plan v kolek-
tivni in individualni komunal-
ni rabi. Sprotno vzdrževanje
cest bo občino letos stalo 9 mili-
jonov tolarjev, za zimsko službo
so v novem proračunu rezervi-
rali 5 milijonov tolarjev, v
okvir cestne dejavnosti pa so
tudi letos uvrstili precej kilo-
metrov modernizacijskih del.
Slavko Bratuša, v gorišniški
občini odgovoren za komunal-
no infrastrukttiro, pravi, da bo
začetek modernizacije cest med
Zagojiči in Gorišnico, naložba
bo vredna kar 18 milijonov to-
larjev, v program pa so uvrstili
še precej krajših cest. Za in-
vesticije v cestni dejavnosti
bodo letos v občini potrebovali
dobrih 39 milijonov tolarjev,
zraven pa bo potrebno prišteti
še delež občanov po pogodbah.
"Potreb po modernizaciji cest
imamo veliko, zato smo tudi
letošnji plan dela razdrobili na
več območij občine. Modern-
izirali bomo cesto v Tibolcih,
nadaljevali v Gruškovcu, Para-
dižu, Brezovcu, v smeri Cirku-
lane - Gradišča, preplastitve
bomo naredili tudi v Cunkov-
cih, Moškanjcih in Forminu.
Radi bi dokončali gradnjo
pločnika do Moškanjcev ob ces-
ti M-3, ki je za pešce nevarna
zaradi preobremenjenosti. Se-
veda pa nam dela ne bo
zmanjkalo tudi na drugih po-
dročjih infrastrukttrre. Naj
samo omenim gradnjo dveh vo-
dovodnih sistemov - oba bomo
letos zagotovo končali, gradnjo
vodovoda Pristava - Slatina -
Mali Okič pa nameravamo
kmalu začeti. Poskrbeti bomo
morali za boljšo javno raz-
svetljavo, zaenkrat v Mali vasi
in na borlskem mostu, povečali
pa naj bi tudi moč v transfor-
matoskih postajah in vse leto
skrbeli za redno vzdrževanje
objektov. Samo upamo lahko,
da bo za začrtani plan letošnjih
dobrih 150 milijonov tolarjev v
proračtmu dovolj."
V gorišniški občini, katere
večji del je na območju Haloz,
je razvitost infrastrukttrre še
zmeraj slaba, čeprav se največ
poudarka daje gradnji vodo-
vodnih sistemov in modern-
izaciji cest, teh pa je po vsej
občini okrog 230 kilometrov in
precej v zelo slabem stanju.
Bratuša poudarja, da bodo v
bodoče dajali veliko več pou-
darka ekologiji in varovanju
okolja; prvi korak je sanacijski
program za divja odlagališča,
nekoč opuščene gramoznice. Po
Bratuševih besedah pa bodo na
vseh področjih infrastrukttire
iskali sredstva tudi v državni
blagajni.
Tekst in posnetek:
Tatjana Mohorko
Cestarji so se minuli teden lotili asfaltiranja ceste v Gradiščah
SELA / medobčinsko srečanje odraslih folklornih skupin
Uudsid veier s šestimi sliupinami
Gosteljica letošnjega me-
dobčinskega	srečanja
odraslih folklornih skupin
konec minulega tedna je
bila občina Videm,
srečanje pa sta organizirala
ZKO Ptuj in Prosvetno
društvo Sela. Progam iz-
virnih ljudskih plesov in
običajev so predstavile fol-
klorne skupine Bolnišnice
Ptuj, Destrnik, Anton -
Jožef Strafela Markovci,
Vinko Korže Cirkovce,
Lancova vas in Rožmarin
Dolena.
Folkloristi bolnišnice so pri-
pravili splet prekmurskih ple-
sov, posebnost so bili plesi iz
J^zkrižja. Destrniška skupina
je zaplesala znane štajerske ple-
se in prikazala star običaj žetve
pšenice, Markovčani pa so se že
po tradiciji zavrteli v znanih
plesih iz naših krajev in splet
končali s piijštertancom.
Srečanja folklornih skupin ne
bi bilo brez Cirkovčanov, lan-
skoletnih jubilantov, saj so
ProslavljaK 65-letnico delovan-
ja skupine; odplesali so splet
štajerskih plesov. Lancovljani
so se predstavili s spletom ple-
sov in pesmi s prikazom starega
ljudskega običaja štelnge (nabo-
ja), FS Rožmarin Dolena pa je
na srečanju prvič pokazala splet
z naslovom Šoštari so v štero
šli.
Skupine so si za izviren nas-
top in sodelovanje na srečanju
prisltižile priznanja ZKO Ptuj,
mentorji Cvetka Glatz, Anica
Toplak, Milan Grabrovec, An-
ton Brglez, Janko Jerenko in
Francka Petrovič knjižna dari-
la, priložnostna darila za vse
nastopajoče pa je pripravila
tudi videmska občina - gosti-
teljica srečanja. Končna ocena
letošnjega srečanja je bila, da je
bilo dobro tako po organizacij-
ski kot tudi po predstavitveni
plati skupin.
T. Mohorko
Destrniške žanjice so pred žetvijo veselo zapele
KS SV. ANDRAŽ / seja krajevnega sveta
Svet predsedniku ni potrdil odstopa
Člani sveta krajevne skupnosti Sv. Andraž so v petek, 4. aprila, nadaljevan
li prejšnji petek prekinjeno redno sejo.
Obravnavali in potrdili so
plan dela za letošnje leto v
višini 39 milijonov tolarjev. V
njem so predvideli 3 milijone
tolarjev za dokončanje reno-
viranja mrliške vežice. Gro-
barina za letošnje leto zato
znaša 8.000 tolarjev za grob in
4.000 tolarjev za gospodinjst-
vo, ki nima groba. Dva mili-
jona tolarjev namenjajo za iz-
delavo projektov za dogradi-
tev šole in telovadnice. Pred-
videli so tudi dokončanje lan-
ske asfaltne akcije, ki je jeseni
niso končali zaradi slabega
vremena. 80 % sredstev na-
menjajo za izgradnjo vodo-
vodnega omrežja na območju
celotne krajevne skupnosti.
Tako so tudi obravnavali in
potrdili pogodbo za vodovod-
ni priključek, po kateri mora
vsako gospodinjstvo prispe-
vati za priMjuček 2000 DEM
Pri tem se ne strinjajo z
občinskim svetom, ki je spre-
jel vrednost povračil za vodo-
vodni priključek za celotno
občino 150.000 tolarjev.
Zataknilo pa se je pri odsto-
pu predsednika sveta krajev-
ne skupnosti Albina Dnizo-
viča, ki je podal pisno odstop-
no izjavo in v njej navedel, da
bo po sprejemu zaključnega
računa za lansko leto odsto-
pil. Vendar mu člani sveta
niso potrdili odstopa in tudi
niso hoteli razpisati novih vo-
litev za predsednika. Albin
Dnizovič pa je po končani
seji povedal, da bo sam razpi-
sal volitve za predsednika
sveta, saj mu to možnost daje
statut KS Sv. Andraž in po
njem ima tudi pravico do od-
stopa.
Zmago Šalamun
prodaja kurilnega
olja tudi na čeke
T E V Ea.o.o. Rogozniškiic. 12
___ tel. 786-510, 779-240
Nagradno turistiino vprašanje
GIZ Poetovio Vivat Ptuj je
naročil pri zasebnem podjet-
ju Ekopol anketo (ta poteka
sedaj), da bi dobil čimbolj re-
alno oceno javnosti o
letošnjem kurentovanju in o
kurentovanju kot prireditvi
nasploh. Javnoninenjsko an-
keto je GIZ kot organizator
kurentovanja sicer izvajal v
karnevalski dvorani, vendar
ker je bilo vrnjenih premalo
anketnih listov, ta ni bila re-
prezentativna.
Z novo bo zajel štiri cilje sku-
pine prebivalstva: srednješolce
(150 udeležencev), prebivalce
mesta Ptuja (300 anketiranih),
prebivalce v okolici Ptuja (200
udeležencev) in občane v tele-
fonski omrežni skupini 062
(350). V novi anketi so uporabili
nekaj starih vprašanj, nekaj pa je
novih. Tako organizatorja zani-
ma primernost lokacije karne-
valske dvorane, kako so bili
sprejeti nastopi folklornih sku-
pin pred Mestno hišo, kdaj naj
bi bili organizirani okoliški
fašenki, z marketinškega vidika
je zanimivo vprašanje o tem, ka-
teri mediji informiranja so vpli-
vali na obisk ptujskih pustnih
prireditev in podobno. Anketa,
ki jo bodo končali v drugi polo-
vici aprila, bo s svojimi odgovori
prav gotovo lahko dala koristne
napotke pri organizaciji
bodočega kurentovanja. Fi-
nančni učinek letošnjega kuren-
tovanja je presežen in je večji,
kot je bil načrtovan z okvirnim
načrtom trženja prireditve, ki
sta ga potrdila nadzorni svet
združenja Poetovio Vivat in
ptujski mestni svet. Kurento-
vanja je prireditev v rangu 40
milijonov tolarjev. Po pokritju
stroškov je nekaj denarja ostalo
tudi kot vložek za bodoče prire-
ditve. Kot poudarja direktor
GIZ Branko Brumen, je kuren-
tovanje prireditev, kakršnih je
malo tudi v Sloveniji. V devetih
dneh je ptujske pustne priredit-
ve obiskalo 80 tisoč obiskoval-
cev, kar je toliko kot ptujski grad
v celem letu. Ob tem niso zane-
marljivi promocijski, gospodar-
ski in drugi učinki za mesto in
okolico. Naposled je pri priredit-
vi občutno zaslužila tudi država:
davki, ki so jih plačali, so prese-
gli dva milijona tolarjev. Tudi
pri vstopnini so presegli načrt
trženja.
•••
Najnovejše javno predstavljene
pridobitve ptujskih muzejskih
zbirk so tapiserije, ki so bile pri-
dobljene s pomočjo podjetja
Mercator. Nagrado za pravilen
odgovor prejme Franc Rajšp,
Destrnik 55, 2253 Destrnik.
Njega in njegovo družino bo
podjetje Ptujske vedute popelja-
lo na brezplačen ogled mesta.
Poleg tega bo prejel novi turis-
tični vodnik Ptuja. Čestitamo!
•••
Novi most za pešce čez Dravo v
Ptuju precej buri hudo ve
Ptujčanov. Z našim vprašanjem
pa želimo pobrskati po spominu
starejših Ptujčanov: vprašuje-
mo, kdaj je bil porušen stari
most čez Dravo v Ptuju: leta
1959, 1962 ali 1945. Nagrada za
pravilen odgovor so muzejske
publikacije in spominek Ptuja.
Odgovore pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva ulica 6,
do 18. aprila.
Stari ptujski most. Razglednica je iz zbirke F. Goloba.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj je bil porušen stari most čez Dravo v Ptuju?
a) Leta 1959 b) Leta 1962 c) Leta 1945
Naslov:............................................................
10 - SVETOVNI DAN ZDRAVJA
10. APRIL 1997- tednih
PTUJ / na obisku v ptujskem zobozdravstvu
Skrb za kakovost storitev na prvem mestu
Zobozdravstvo je del osnovnega zdravstvenega varstva. V ptujskem Zdravstvenem domu opravlja zobozdravstvene storitve 12 zobozdravnK
kov za odrasle in 12 za otroško in mladinsko zobozdravstvo.
Ob teh imajo tudi specialiste za
posamezne veje* za parodontolo-
gijo in ustne bolezni, za čeljust-
no kirurgijo, specialista proteti-
ka za odrasle, ortodonta na
otroškem zobozdravstvu za
uspešno uravnavanje medčeljust-
ničnih odnosov in nepravilnega
položaja zob, kjer so uvedli tudi
možnost zdravljenja s fiksnimi
ortodontskimi aparati, ter pe-
dontologa za otroško, mladinsko
in preventivno zobozdravstvo.
Na delu zobozdravstva za
odrasle se trudijo, da bi pacienti
čimprej prišli do izbranega zo-
bozdravnika, na oddelku za
otroško in mladinsko zoboz-
dravstvo pa si prizadevajo doseči
z nacionalno zavarovalnico spo-
razum, da to ne bi bilo potrebno
in da bi ohranili dispanzerske
metod dela še naprej. Kot pravi
dr. Jožica Reberc, ki vodi ptujsko
zobozdravstvo, se je dispanzer-
ska metoda dela doslej pokazala
kot najustreznejša metoda za do-
sego cilja: več zdravih zob pri
posamezniku ali sploh brez ka-
ri esa. Trenutno jim še uspeva
zadržati velik padec kariesa, če
pa bo prišlo do spremembe v or-
ganizaciji dela, pa se bojijo, da se
bodo razmere drastično pos-
labšale.
ZA ČIM VEČ
(ZOBNEGA) ZDRAVJA
Ptujsko zobozdravstvo ima
odlično organizirano službo zo-
bozdravstvene vzgoje in preven-
tive po šolah in vrtcih, ki jo izva-
jajo za to usposobljene medicin-
ske sestre. Kakšno naj bi bilo so-
delovanje javne zobozdravstvene
službe z zasebnikom - koncesio-
narjem in šolo, pa so pokazali ob
svetovnem^ dnevu zdravja - 7.
aprilu v OŠ Gorišnica. Da je so-
delovanje zgledno in da daje re-
zultate, so podkrepili z dosežki,
ki so rezultat dela javnega zavo-
da, koncesionarja in šole. Na
predstavitev so povabili tudi
starše, ki jih želijo pritegniti k
sodelovanju in jih spodbuditi k
ohranjanju zdravih zob tudi v
domačem okolju. Tam, kjer je to
že sedaj prisotno, je po besedah
dr. Jožice Reberc prisotna večja
količina zdravja. To pa ne velja
samo za šolske, temveč tudi
predšolske otroke. S preventiv-
nim delom pokrivajo celotno
območje nekdanje ptujske
občine. Trudijo se, da bi tudi
ravnatelji in učitelji spoznali po-
trebnost tega dela, čeprav tega ni
v učnem načrtu, ker to, kot
kažejo rezultati dosedanjega
dela, daje večjo količino zdravja.
Sestre, ki izvajajo zobozdravstve-
no vzgojo in preventivno v šolah,
so izredno zaposlene, saj jih
vključujejo tudi v druge dejav-
nosti šole, ki zadevajo zdravje.
To pa so projektni dnevi, krožki,
aktivnosti pri posameznih pred-
metih in podobno.
S preventivo in vzgojo pa se,
kot poudarja dr. Jožica Reberc,
ne ukvarjajo zato, da ne bi imeli
dela, ampak zato, ker vedo, da
pri zobodzravniku boli, ker ob-
staja precejšen strah pred zoboz-
dravnikom in ker vsaka izguba
zoba pomeni neke vrste invalid-
nost.
Ptujsko zobozdravstvo. daje v
zadnjem obdobju velik poudarek
posodabljanju ordinacijske opre-
me, prav tako uvajajajo v svojo
laboratorijsko dejavnost nove
tehnološke dosežke. Med zadnji-
mi sta targis in vectris, material
(podoben porcelanu in biološko
prilagodljiv barvi zob) za mos-
tičke brez kovine (inlaye), ki za-
gotavlja boljšo estetiko, ob tem
pa se ohranja več zobne mase. Za
uvajanje tehnoloških novosti se
zobotehniki in zobozdravniki
šolajo v Sloveniji in tudi v tujini.
TUDI V ZOBOZDRAVST-
VU KADER OD DRUGOD
Ptujsko zobozdravstvo se že od
nekdaj srečuje s pomanjkanjem
zobozdravnikov. Trenutno jim
še vedno primanjkujejo trije, v
tem letu naj bi to vrzel uspešno
odpravili. Tako naj bi v Podleh-
niku dobili stalnega zobozdrav-
nika, del dejavnosti selijo v
Trnovsko vas, kjer bo en dan v
tednu delal zobozdravnik za
odrasle, en dan pa za otroke.
Nove težave pa jih čakajo v nas-
lednjem letu zaradi upokojitev -
tudi specialistov. Novi zoboz-
dravniki (trije) so od drugod, ker
domačih ni. Dr. Jožica Reberc ob
tem poudarja, da pa so pri izbiri
imeli srečo, saj so se vsi izkazali
kot dobri strokovnjaki in delav-
ci.
Delavci ptujskega zobozdravst-
va se trudijo, da bi vsak, ki pride
k njim, dobil kvalitetno storitev
oziroma da bi dobil tisto, kar
pričakuje. Veliko pozornost ob
kvaliteti posvečajo tudi estetiki.
Da bi čim bolj izpolnili pričako-
vanja vseh, ki k njim prihajajo
zaradi takšnih ali drugačnih zo-
bozdravstvenih težav, so že pred
časom uredili higienski kabinet
za odrasle, kjer jim nudijo pouk
o higieni, negi zob, čiščenju zob-
nega kamna in oblog.
V NAČRTU
BEUENJE ZOB
V načrtu pa imajo tudi uvedbo
storitev beljenja potemnelih zob
kot kozmetični efekt ali beljenje
mrtvega zoba. Že dve leti se
ukvarjajo tudi z lasersko terapijo
kariesa in koreninskega zdravl-
jenja zob z laserjem. Z ureditvijo
ambulante v Cirkulanah se jim je
sprostilo eno mesto, zato bodo
prešli na dnevno delo z laserjem
tudi v turnusu. Delo z laserjem
se je pokazalo kot izredno
uspešno pri zdravljenju zobnega
granuloma in zobne gangrene.
Svoje delovne izkušnje ptujski
zobozdravniki uspešno posredu-
jejo tudi drugim: udeležujejo se
različnih seminarjev, ker pred-
stavljajo svoje delo in rezultate.
Eden njihovih letošnjih pred-
nostnih načrtov je nakup preos-
tale opreme za ordinacijo, v kate-
ri bodo izvajali implantologijo.
Zobozdravstvene storitve izva-
jajo v ptujskem zobozdravstvu
vsak dan od 9. do 19. ure, ob so-
botah do 12. ure. V soboto popol-
dan, ob nedeljah in praznikih pa
morajo ptujski pacienti zoboz-
dravstvene storitve iskati v Mari-
boru, pa še tam zaradi ne-
plačevanja dela zdravstvene za-
varovalnice po novem ob prazni,
kih in nedeljah le pet ur. V Ptuju
dežurne službe v teh dneh ni za.
radi tega, ker ptujsko zo.
bodzravstvo ni bilo izbrano med
pet dežurnih centrov za sprejem
bolnikov v Sloveniji.
BREZ ČAKALNIH DOB
NE GRE
Eden večjih problemov v zo-
bozdravstveni dejavnosti so
čakalne dobe. Kot pravi dr,
Jožica Reberc, čakalne dobe pri
bolečinah ni, za konservativo pa
je še vedno. Čakalna doba je še
vedno tudi pri protetiki in tudil
zavarovalnica zahteva, da se vodi
knjiga čakalne dobe za konserva-
tivo in protetiko. Ni možno, da
bi se nekdo "vrinil vmes", razen
da je sam pripravljen plačati. Ob-
stajajo pa nekatere izjeme,
predvsem pri nekaterih boleznih
je mogoče priti do želene storitve
prek vrste. Drugo pa je seveda, če
je nekdo samoplačnik. Zavaro-
valnica pa je tudi že poslala do-
pis, s katerim opozarja na ukre-
pe, če bo ugotovila, da je nekdo
prišel do storitev prek vrste. V
zobozdravstvu se, kot pravijo,
morajo držati navodil zavaroval-
nice, pacienti pa so tisti, ki lahko
z njo dosežejo drugačen dogovor.
m
Dr. Jožica Reberc, vodja or-
ganizacijske enote Zoboz-
dravstvo v ptujskem zdravst-
venem domu. Foto: dani
PTUJ / predstavljamo vam delo dispanzerja za men-
talno zdravje
Pomoč otrokom in mladost-'
nikom z razvolnimi teittvami
Od 3. februarja letos dela
dispanzer za mentalno zdrav-
je Ptuj v novih prostorih v
Cučkovi v Ptuju. Čeprav niso
veliki, pomenijo veliko, ker
strokovni tim ^spanzerja po
novem dela skupaj, prej pa je
bil na petih krajih. V novih
razmerah bodo rezultati dela,
ki je v glavnem posvečeno
otrokom in mladostnikom z
razvojnimi in drugimi motn-
jami, bistveno boljši. Vodja
dispanzerja mag. Bojan
Sii^o^ specialist klinične psi-
hologije, takole predstavlja
delo dispanzerja:
"V prvi vrsti je delo dispanzer-
ja namenjeno otrokom z učnimi
težavami pri branju, pisanju,
računanju, učenju nasploh ali
pa pri nekaterih predmetih;
otrokom s splošnimi ali speci-
fičnimi razvojnimi problemi
motorike, spanja, hranjenja,
izločanja ali govora; otrokom s
težavami pri prilagajanju na
novo okolje, na spremembe v
družini, na vrtec in šolo; otro-
kom, ki se težko zberejo, slabše
pomnijo in hitro pozabljajo, ki
so nemirni, preveč živahni, ni-
majo obstanka, ki so nagajivi,
poredni, neposlušni, se pretepa-
jo, lažejo, kradejo, bežijo od
doma, ki so nesrečni, žalostni,
zaskrbljeni, slabe volje, ki so
boječi, jih je česa strah, ki so
osamljeni, zapuščeni, težko naj-
dejo stik z drugimi, ki so
doživeli hudo travmo, ki so tele-
sno ali duševno zlorabljeni in
drugin otrokom z težjimi motn-
jami v telesnem in duševnem
razvoju.
Seveda je naša pomoč namen-
jena tudi mladostnikom, ki zai-
dejo v razne stiske, ki mislijo,
da jih drugi ne razumejo, ki ne
vedo, kaj bi radi, ki so premalo
samozavestni, ki jim ni več do
življenja, ki se ne razumejo s
starši, ki jih starši ne razumejo,
ki imajo težave z učenjem in
učitelji, ki so zašli v slabo
družbo, se navzeli slabih navad,
ki jih družba zavrže in vsem
drugim, ki si želijo priti k nam
in rešiti svoje težave.
Mag. Bojan Šinko
Dispanzer je namenjen tudi
starše, ki jih skrbi, ali se otrok v
redu razvija, ki bi radi vzgojne
nasvete, ki želijo pomoč v
družinskih krizah, ki imajo
težave z otrokom, ki ne vedo
več, kaj še lahko storijo, da bi
otroku pomagali in še v najraz-
ličnejših drugih vprašanjih in
težavah.
V dispanzerju so dobrodošli
učitelji, vzgojitelji in šolski sve-
tovalni delavci, ki imajo otroka
s posebnimi potrebami v razre-
du, ki imajo težavnega otroka v
razredu, ki imajo težave z razre-
dom, s skupino, ki jih skrbi na-
daljnji otrokov razvoj, ki imajo
probleme s starši učencev ali ki
bi radi zvedeli več o psihosoci-
alnih značilnostih in težavah
otrok, o naravi učnih težav in
načinih pomoči, o komunikaciji
z učenci in s starši, motivaciji za
učenje, utrujenosti in obremen-
jenosti, o stresu v šoli, o indivi-
dualizaciji in alternativnih obli-
kah poučevanja in o delu s
težavnimi učenci.
Naše znanje je na razpolago
zdravnikom in medicinskim se-
stram, ki delajo z otroki in mla-
dostniki, ko opazijo, da je otro-
kov psihosocialili razvoj
ogrožen ali moten, če domneva-
jo, da so vzroki za otrokove tele-
sne težave psihogeni, ki zdravi-
jo otroke s kroničnimi obolenji
s spremljajočimi psihosomat-
skimi težavami in ki bi radi zve-
deli več o psihosocialnih, psi-
hiatričnih in razvojnih motnjah
pri otrocih in mladostnikih,
značilnostih normalnega psiho-
socialnega razvoja in odklonih
ter o svetovalnem in psihotera-
pevtskem delu z otroki in st^ši.
Strokovnjaki dispanzerja za
mentalno zdravje smo na voljo
tudi specializantom, praktikan-
tom in študentom, ki bi radi
zvedeli več o sodobnih pogledih
na nastanek psihosocialnih mo-
tenj v otroštvu in adolescenci,
njihovem preprečevanju in nas-
tajanju, ki bi se radi seznanili z
delom naše ustanove in ki bi pri
nas opravljali prakso ali specia-
lizacijo.
Svoje strokovno delo bomo
nudili centrom za socialno delo,
vzgojnim zavodom, zavodom za
usposabljanje in varstvo
duševno in telesno prizadetih s
tem, da bomo sodelovali pri
obravnavi, dajali ekspertna
mnenja, sodelovali na timskih
posvetih in pri načrtovanju
pomoči.
Sodiščem pa bomo nudili izve-
denska mnenja pri dodelitvah
otrok ob razvezi, oceno psi-
hičnih posledic telesnih
poškodb in psihičnih travm,
načrtovanje pomoči in pomagali
ob primerih spolne zlorabe in
trpinčenja otrok."
Pripravila: MG
PTUJ / nalezljive bolezni na ptujskem in ormoškem
Na prvem mestu respiratome bolezni
Ob svetovnem dnevu zdravja,
ki je letos posvečen nalezlji-
vim boleznim, smo obisk^i
vodja Higiensko-epidemi-
loškega oddelka Zavoda za
zdravstveno varstvo Maribor v
Ptuju dr. Grila Korparja, da bi
dobili pregled stanja o razširje-
nosti nalezljivih bolezni na
območju bivše občine Ptuj in
Ormož. Osnovna ugotovitev je,
da je stopnja obolevnosti z na-
lezljivimi boleznimi na sto
tisoč prebivalcev na tem
območju primerljiva z regijo
Maribor in Slovenijo kot celo-
to. Za območje bivše občine
Ptuj in Ormož se giblje v pov-
prečju med 100 in 200 oboleli-
mi na sto tisoč prebivalcev, od-
visno od letnega časa (sezone),
tako da je to število lahko tudi
pod 100 ali 200.
Po vrsti prijav nalezljivih bo-
lezni v prejšnjem letu so na
prvem mestu respiratome bolez-
ni (različni virusi, predvsem za-
radi epidemije noric, ki je bila
prisotna celo lansko leto in se na-
daljuje tudi letos). Zaradi tega je
v strukturi prijavljenih bolezni
ta odstotek med 40 in 70. Na dru-
gem mestu so bile v letu 1996 na-
lezljive črevesne bolezni, in sicer
največ tako imenovanega entero-
kolitisa oziroma drisk, ki so neo-
predeljene glede povzročiteljev.
Na drugem mestu pri črevesnih
bolezni so neprilagojene salmo-
neloze. Človek se okuži bodisi s
hrano, vodo ali direktno. Na
tretjem mestu med črevesnimi
nalezljivimi boleznimi je kampi-
lobakterioza. To je črevesna
kužna klica, ki je vedno pogos-
tejša tudi pri nas. Občasno se
pojavljajo tudi driske zaradi
okužbe z virusi. Dr. Ciril Korpar
pojasnjuje, da kadar ni sezone re-
spiratornih obolenj ali epidemij,
zajemajo črevesne nalezljive bo-
lezni med 40 do 60 odstotkov
vseh prijavljenih obolenj v mese-
cu. V poletnih mesecih opažajo
tudi kožno obliko borelioze zara-
di klopnega meningitisa. Od
drugih bolezni se občasno pojav-
ljajo šen ali erizipel. Predvsem v
kolektivih občasno srečujejo
tudi škrlatinko.
"Seveda pa je največ odvisno od
prijav nalezljivih bolezni od stra-
ni zdravnikov. Po zakonu o na-
lezljivih bolezni je obvezna pisna
prijava nalezljive bolezni. Pri
sumu na katero posebno nevarno
bolezen, kot so davica, gnojni
meningitis, hemoralgične mrzli-
ce, kuga, kolera, otroške paralize,
pa je prijava hitrejša - po telefo-
nu. Primere tuberkuloze pa di-
rektno registrira bolnišnica na
Golniku. Se vedno pa se preveč
ljudi obravnava v antirabični
ambulanti (steklina), pa ne zara-
di nevednosti, temveč neprevid-
nosti (božanje psov, mačk in po-
dobno)," je povedal dr. Ciril Kor-
par.
Za vse otroške nalezljive bolez-
ni je v Sloveniji cepljenje po vel-
javnem pravilniku obvezno. Ne-
katera cepljenja pa so obvezna za
nekatere poklice, kot na primer
proti hepatitisu B zdravstveno
osebje, proti steklini veterinarji,
preparatorji, lovci in drugi. Ne-
katera cepljenja so sicer neobvez-
na, vendar zaradi hudih zapletov
v prebolevanju priporočljiva. To
je na primer pri klopnem menin-
goencefalitisu - vnetju možgan-
skih open in možganovine. Cepl-
jenje je priporočljivo tudi pri gri-
pi.
Dr. Korpar posebej poudarja,
da je precepljenost otrok na
našem območju na zavidljivi rav-
ni, med 99 in 100 odstotkov.
Tudi zato v prejšnjem letu na
območju bivše ptujske občine in
Ormoža ni bilo primerov ošpic,
ki pa so se sicer pojavile v drugih
delih Slovenije. Praktično pa
tudi ni prijav mumpsa.
Skrb pri preprečevanju na-
lezljivih bolezni mora biti skup-
na, izvaja pa se na več ravneh.
Eno raven predstavlja splošna
dejavnost za dvig življenjske rav-
ni, pri tem razumemo predvsem
primerno prehrano, zdravstveno
prosveto in vzgojo, zdravstveno
stanje, higieno naselja in drugo -
to naj bi bila predvsem skrb
države. Ko gre za splošne ukrepe
zaradi ogroženosti zdravja, so
naloge predvsem na zdravstve-
nih delovnih organizacijah. Pri
tem gre za cepljenje, izolacije ali
osamitve, karantene, dezinfekci-
je, deratizacijo in podobno. Na-
katere dejavnosti predstavljajo
tretjo raven; predvsem gre tu za
preventivo, različne zdravstven«
preglede zaradi pravočasnega od-
krivanja tuberokoloze in drugih
bolezni. To pa so predvsem nalo-
ge preventivne zdravstvene dej-
avnosti. Zdravljenje in rehabili-
tacija pa seveda že predstavljata
ukrep, ki pomeni posamični
pristop in ga izvaja kurativna
medicina.
Problematika nalezljivih bolez-
ni ni samo problematika zdravst-
vene službe ali Svetovne zdravst-
vene organizacije, temveč cel«
svetovne javnosti. Zaradi na"
lezljivih bolezni dnevno urnr^
med 45 in 50 tisoč ljudi.
mc
Lani so v okviru pljučnega
dispanzerja ptujskega
zdravstvenega doma na
novo odkrili 15 primerov
tuberkuloze, v letu 1995 pa
jih je bilo 25.
V prejšnjem letu je bilo v
Sloveniji prijavljenih nekaj
manj kot 40 tisoč posamez-
nih primerov nalezljivih bo-
lezni, ki jih je treba po zako-
nu oWezno prijavljati. V tej
številki niso upoštevani
oboleli za tuberkulozo, aid-
som in spolno prenosljivimi
boleznimi - razen hepatitisa
-, ki jih Inštitut za varovanje
zdravja vodi posebej. Kot v
prejšnjih letih so bile tudi v
letu 1996 na prvem mestu
po pc^ostosti norice,
čeprav jih je bilo za 20 od-
stotkov manj. V prejšnjem
letu pa se je ponovno
povečdo število primerov
klopnega meningoencefali-
tisa - prijavljei^ je bilo
namreč kar 407 o^lelih.
Zaradi nalezljivih bolezni je
lani v Sloveniji umrlo 19
ljudi (vključeni so tudi
umrli zara^ aidsa).
tednik - 10. APRIL 1997
KULTURA - 11
PTUJ / mladi ptujski violinistki na državnem tekmovanju
Nadarjenost ni dovolj, šele vaja prinese uspeh
državnem tekmovanju mladih violinistov, ki Je bilo v marcu
v Ljubljani, sta sodelovali tudi dve Ptujčanki. Mojca Menoni,
študentka drugega letnika Akademije za glasbo, je osvojila v
svoji kategoriji prvo mesto, desetletna Barbara Šenveter, ki
igra violino v ptujski glasbeni šoli pod mentorstvom profesori-
ce Mete Gregi Trop, pa se je med 54 violinisti najmlajše kate-
gorije uvrstila na prav tako odlično 7. mesto. Profesorica Tro-
pova načrtuje v letošnjem šolskem letu za obe Ptujčanki še ne-
kaj aktivnosti: najprej celovečerni koncert v domači dvorani,
nato pa udeležbo v poletni violinski šoli, ki Jo bo tudi letos na
Ptuju vodil češki violinist Tomaš Tuiaček.
Profesorica violine Meta
Gregi Trop, ki poučuje violino v
ptujski glasbeni šoli že polnih 18
let, je letos prvič s svojo učenko
sodelovala na republiškem tek-
movanju mladih violinistov.
Tekmovanja namreč organizira-
jo vsaka tri leta, zanje pa se mo-
rajo učenci dobro pripravljati ob
rednem glasbenošolskem delu.
Kaj je
najpomembneje za
mladega violinista?
Meta Gregi Trop: "Ptujska
glasbena šola ima le 19 učencev
violine in med njimi se redko
najde kakšen res nadarjen. Pa
tudi nadarjenost ni vse. Igranje
violine, pa tudi drugih instru-
mentov, zahteva namreč delav-
nost in vztrajnost učencev, pa
tudi močno vzpodbudo doma.
Mnogokrat obiskujejo učenci
glasbeno šolo kot kak krožek,
pomeni, da igrajo samo v šoli, ne
pa tudi doma, in to ni dovolj za
dobro igro. Torej, če je učenec
nadarjen, vendar ne vadi, ne bo
pravega uspeha."
Koliko naj bi vadil
učenec glasbene
šole?
Meta Gregi Trop: "Če bi želel
biti res uspešen, bi moral vaditi
tudi do štiri ure dnevno. Ko sva
se pričeli z Barbaro oktobra pri-
pravljati na tekmovanje, je pri-
hajala k uram violine v glasbeno
šestkrat tedensko, tudi ob sobo-
tah in nedeljah. To je seveda
zahtevalo tako njeno kot tudi
mojo veliko angažiranost. Poleg
tega se mora med učencem in
učiteljem zgraditi prijateljski
odnos, učenca moraš pravilno
motivirati in ga vzpodbujati za
vadbo in nastope, da se otrese
strahu in napetosti."
Kaj je
najpomembnejše
za nastop?
Meta Gregi Trop: "Recepta za
uspešen nastop ni. Zelo pomem-
ben je spomin, vendar pa moraš
seveda navaditi prste, da dovolj
hitro in natančno delajo. Sama
odličnost tehnične izvedbe ni
V poletni violinski šoli, ki
jo bo tudi letos na Ptuju vodil
češki violinist Tomaš
Tuiaček, nameravajo prvič
pripraviti delavnico za slo-
venske profesorje, ki vodijo
godalne orkestre. Letošnjo
violinsko šolo, to bo že tretja
po vrsti, bo finančno podprla
češka ambasada iz Ljublja-
ne, udeleženci pa bodo v času
šole med drugimi igrali tudi
skladbe čeških avtorjev. Po-
letna šola bo potekala od 7.
do 13. julija v ptujski glasbe-
ni šoli.
dovolj, saj mora glasbenik sklad-
bo podati dovolj muzikalno. Se-
veda učenec ne sme čutiti nape-
tosti in strahu, zato sva z Barba-
ro odpotovali v Ljubljano že dan
pred nastopom, v dvorani sva re-
zervirali enourni termin, tako da
se je Barbara navadila na dvora-
no. Že pred tekmovanjem pa je s
sedemminutnim programom
nastopila osemkrat na Ptuju in v
drugih krajih. Spremljal jo je
učitelj klavirja Davorin
Brdžanovič."
Barbara Šenveter, 10-letna
učenka 3. razreda Osnovne šole
Olge Meglič, igra violino že tret-
je leto. Vadi vsaj dve uri dnevno.
je povedala. Ker igrata tudi nje-
na brata in sestri, kot najmlajša
vadi velikokrat v kopalnici.
Včasih se primeri, da igrajo tako
hkrati v stanovanju na klavir,
oboo, čelo in dve violini. Za vio-
lino se je navdušila, ko je pos-
lušala svojo sestro Rafaelo. Ali
ima še kaj časa za druge stvari?
Ima, je povedala. V šoli poje pri
pevskem zboru in se fakultativ-
no uči nemščino, ostane pa ji
tudi čas za igranje. In najraje se
igra kraljične. Violino zelo rada
igra in velikokrat vadi posamez-
ne takte ali povezavo samo dveh
treh zaporednih not tako dolgo,
dokler prsti sami od sebe ne po-
tujejo po strunah.
Milena ZupanU
GORISNICA / na os ob svetovnem dnevu zdravja
Dun zdravja posvetili
zobozdravstva
Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, so na gorišniški šoli na-
menili zobozdravstvu. Ob pomoči domačega zobozdravnika dr.
Zlatka Soka so pripravili pester kulturno-strokovni program
ter razstavili likovna in literarna dela na temo nege in zdravja
zob. Ob tej priložnosti je o kariesu in oralnem zdravju govorila
tudi dr. Jožiea Rebere, vodja enote zobozdravstva v ptujskem
Zdravstvenem domu.
Ravnatelj gorišniške šole
Branko Širec je med drugim po-
vedal: "Zdravje je naše največje
bogatsvo in zato je zdravstvena
vzgoja tudi najpomembnejši dej-
avnik pri otrocih. Z njo se otroci
prvič srečajo v družini, šele nato
jim znanje in prosvetljenost
lahko dajo učitelji in šola.
Zadnjih nekaj let je sodelovanje
z domačim zobozdravnikom dr.
Sokom zelo dobro, o čemer go-
vorijo redne kontrole učencev v
zobozdravstveni ordinaciji in
tudi priprava na tekmovanja.
Preventivo želimo razširiti tudi
na najmlajše iz vrtca, vendar
želenega uspeha ne bo brez
pomoči staršev. Zaskrbljujoč je
podatek, dobljen na naši šoli, da
si le 71 odstotkov učencev umije
zobe zvečer, le 65 odstotkov pa
zjutraj."
PRI OTROCIH
VSE PREVEČ
Sok.
V OŠ Gorišnica posvečajo
skrbi za čiste in zdrave zobe veli-
ko časa, to so pokazali tudi v do-
bri uri šaljivega in hkrati
poučnega kulturnega programa,
v goste pa povabili lutkovno
skupino OS Majšperk in
gorišniškega župana Slavka Vi-
senjaka.
Na svetovni dan zdravja so na
panoje razobesili likovna in lite-
rarna dela. Med likovniki je
praktičo nagrado prejela Mateja
Zupanič iz 4. a razreda, za do-
brega pisca pa so razglasili
najmlajšega v skupini, Tadeja
Soka iz 2. b razreda.
Tekst in fotografija:
Tatjana Mohorko
starše in otroke je bil zanimiv ogled razstave o
Zobozdravstvu.
PTUJ / slovenski posvet in
tamburaška revija
Nlinister Školi
na posvetu ZKO
Jutri in v soboto bo na Ptuju posvet predsednikov in
tajnikov Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki ga
organizira v Narodnem domu ZKO Ptuj. Poglavitni
temi posveta bosta najnovejša dogajanja na po-
dročju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, kijih bodo
predstavili predstavniki Ministrstva za kulturo, in
statusna vprašanja delavcev ZKO, ki jih bodo osvet-
lili direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje
Jože Glazer in predstavniki Sindikata delavec v kul-
turi. Posveta se bo v petek udeležil tudi kulturni mi-
nister Jožef Školč.
V soboto pa bo v Gorišnici 17. srečanje tamburaških skupin
in orkestrov Slovenije, na katerem se bo predstavilo 19 orke-
strov. Nastopili bodo v gorišniški kulturni dvorani, in sicer se
bo pričel prvi koncert ob 14., drugi pa ob 18. uri. Od domačih
tamburaških skupin so bile za srečanje izbrane tamburaške
skupine PD Gorišnica, KD Franceta Prešerna Videm, Cirku-
lane, dekliška tamburaška skupina Ormož in tamburaška sku-
pina Cirkovce.
Milena Zupanič
KOG / uspesen debitantski projekt
Štirje letni iasi
Na Kogu so se ljubitelji kultu-
re vedno ukvarjali z amaterskim
gledališčem. V soboto pa so člani
dramske skupine Kulturnega
društva Jožeta Kerenčiča premi-
erno uprizorili veseloigro Vinka
Modendorferja Štirje letni časi.
Na odru so se pojavih sami mla-
di, novi obrazi. Zanimivo je, da
premore Kog toliko mladih lju-
di, s toliko zagnanosti za kultur-
no delovanje. Še bolj prese-
netljiv je bil odziv pubhke.
Kljub temu da so pretekli teden
praznovali obletnico folklore, so
našli dovolj motiva, da napolnijo
dvorano.
Predstava je nastala na pobu-
do glavnega igralca Bogumila
Lucija, ki je opogumil Mileno
Orešnik, da se je lotila svoje prve
režije. Dejala je, da kakšnih po-
sebnih težav pri študiranju ko-
medije niso imeli in da so dela
prijetno tekla. Zimski čas je na
vasi primeren za takšne projekte
in bil je že skrajni čas za premie-
ro. V skromnih razmerah, ki jih
nudi majhen kogovski oder, so
na njem pričarali pravo nobel
dnevno sobo prekaljenega pos-
lanca (Bogumil Luci). Kot nje-
gova žena, gospodinja s smislom
za šport in sposobnostjo v gospo-
dinjstvu privarčevati za terensko
vozilo, je na gledališke deske
prvič stopila Katja Čurin. Mirja-
na Špelec je zaigrala zateženo in
zafrustrirano hčerko, ki nenasit-
no naroča pice na dom, ker ji je
všeč fant, ki jih dostavlja (Boris
Plohi). Namesto pričakovane
kontrole premoženja poslancev
(KPS) se v hiši pojavijo mafijski
izterjevalci dolgov (Jernej Bra-
tuša, Ksaver Meško in Boris
Plohi), ki želijo zlepa ali zgrda
pobrati dolgove razvajenega pos-
lanskega sinčka (Miha Plohi.
Čeprav treme igralci menda niso
imeli, je šepatalka Jasna Čurin
poskrbela, da so se na odru
počutili še varneje.
Sproščena komedija današnje-
ga dne je gledalce nenehno silila
v smeh in gotovo bo izmamila
kak nasmešek tudi vam. Ko-
govčani so se namreč odločili, da
bodo s predstavo gostovali po
okoliških krajih.
vk
ZDAJ V KULTURI
aOO Vitomarčani na
območno srečanje
Na območnem srečanju
gledaliških skupin seve-
rovzhodne Slovenije, ki bo
20. aprila v Ljutomeru, bodo
nastopili tudi Vitomarčani s
Partljičevo komedijo Štajerc
v Ljubljani, je povedala Bran-
ka Bezeljak Glazer, letošnja
selektorica za to območno
srečanje ljubiteljskih gleda-
lišč. Ogledala si je 19 pred-
stav, izmed katerih je izbrala
osem najboljših za nastop v
Ljutomerju.
Ptuj ponoči
Alfreda Bradača
Prejšnji teden so v klub-
skih prostorih ptujskega
Društva upokojencev posta-
vili na ogled 21 fotografij lju-
biteljskega fotografa Alfreda
Bradača. Gre za nočne po-
snetke ptujskih motivov, ki
jih je avtor posnel v desetih
letih. Razstavo, ki bo na og-
led do konca meseca, je odprl
predsednik Društva upoko-
jencev Andrej Fekonja.
### Markovčani k
papežu
Cerkveni pevski zbor žup-
nije svetega Marka, ki ga vodi
profesor fizike Dani Tement,
namerava letos obiskati Rim
in svetega Očeta, kateremu
želi zapeti nekaj slovenskih
cerkvenih pesmi.
Profesorica Meta Gregi Trop s svojo 10-letno učenko Barbaro Šenveter, ki se je
med 54 violinisti v svoji starostni kategoriji uvrstila na 7. mesto
KARIESA
Tudi gorišniški zobozdravnik
dr. Zlatko Sok je govoril o slabih
kazalcih oralnega zdravja ter ob
tem omenil, da je moral v ordi-
naciji v lanskem letu izpuliti kar
530 zob, ta številka pa je previso-
ka. "Skupaj z gorišniško šolo da-
jemo zmeraj več pozornosti pre-
ventivi, kar pomeni, da ponuja-
mo pomoč in nasvete za zdrave
življenjske navade. Uvedli smo
že kontrolo umivanja zob, radi
pa bi na pregled poklicali tudi
tiste otroke, ki ne obiskujejo
vrtca. Lanska akcija Ohranimo
zdrave zobe je bila pri učencih
dobro sprejeta, zato jo letos na-
daljujemo. Nič kaj obetajoča pa
ni statistika stanja stalnih zob
pri 6-letnih otrocih, pri katerih
opažamo zmeraj več kariesa.
Samo redno umivanje zob m
obisk pri zobozdravniku poma-
ga otrokom, da ohranijo zdrave
zobe," je med drugim dodal dr.
12 - NASI KRAJI IN LJUDJE
10. APRIL 1997 - tednik
TURNIŠČE / občni zbor upokojencev
Radi bi imeli svoj društveni prostor
Petič zapored so se na občnem zboru zbrali upokojenci
na Turnisču, na srečanje pa povabili tudi upokojence so-
sednjih društev: s Hajdine, iz Podlehnika, z Brega, iz Le-
skovca in Ptuja, predstavnika območne zveze DU Ptuj in
domače gasilce. Dotaknili so se težav s prostori društva
in prizadevnim članom za dolgoletno delo izročili poseb-
na priznanja.
Društvena priznanja so pre-
jeli: Jakob I^ez, Zinka Gaj-
zer, Hilda Kmetec, Stanko
Kmetec in Milan Majcen, na
srečanju pa so posebej pozdra-
vili tudi najstarejšo ude-
leženko, 86-lelno Malčko Fri-
daver. Turniško društvo danes
združuje 139 upokojencev in je
pred tednom izvolilo novo
vodstvo, za predsednika
društva pa ponovno imenovalo
Jožeta Milošiča.
Milošič je na zboru znova
glasno opozoril na težave s
prostori za delo, kajti društvo
svoje pisarne še zmeraj nima,
pri gradnji doma pa so sedanji
člani pomagali. V primestni
četrt Breg v domu Turnišče
prostora zanje v tem trenutku
nimajo, tako je namreč pove-
dal tudi svetnik v mestnem
svetu in predsednik primest-
ne četrti Breg Franc Štrucl,
bodo pa se o tej problematiki
še pogovarjali. Štrucl je med
drugim povedal: "Pisanje po
časopisu, da upokojenci Tur-
nišča plačujejo najemnino za
uporabo prostorov, je nere-
snično, kajti nihče od domačih
društev do danes ni plačal no-
bene najemnine. Seveda pa je
potrebno plačati stroške elek-
trične energije, kajti novi časi
nam narekujejo trženje z do-
mom. Vrata v dom so jim še
zmeraj odprta. V tem trenutku
še ne moremo dajati nobenih
obljub, tudi ne o nobeni
gradnji prizidka k domu, ven-
darle pa naj bi eno od pisarn
dali tudi v najem."
Upokojenci z odgovorom se-
veda niso bili zadovoljni, po-
vedali so, da bodo vztrajali pri
svoji zahtevi in si izborili stal-
ni prostor v domačem domu.
Nekoliko bolj jih je na
zadnjem srečanju zanimal tudi
napredek primestne četrti
Breg, pa jim je mestni svetnik
odgovor j al tudi na ta
vprašanja.
Poleg izvolitve novega vodst-
va, članov upravnega in nad-
zornega odbora so govorili še o
pripravi na letošnje srečanje
upokojencev, starejših od 70
let, v turniškem parku, pa tudi
predlogov za delo društva ni
manjkalo.
T. Mohorko
TEDNIK ZA
UPOKOJENCE
DRUŠTVO UPOKO-
JENCEV PTUJ,
Aškerčeva 9
-	v torek, 15. aprila, ob 17.
uri v dvorani društva "Med
dela čudeže", predavanje
Srečka Rupnika, predsedni-
ka Čebelarskega društva
Ptuj.
-	V sredo, 16. aprila, ob 7.
uri (odhod): enodnevni izk-
let v Maria Zeli.
-. V četrtek, 17. aprila, ob
7. uri (odhod): planinski iz-
let Piramidia - Kalvarija -
Pekre.
-	Redne aktivnosti: v po-
nedeljek od 18, do 21. ure
šahovska sekcija, v torek od
17. do 20. ure strelske vaje
na strelišču v športni dvora-
ni Mladika, v sredo pevske
vaje, mala dvorana Narod-
nega doma, v četrtek od 16.
do 18. ure ročnodelski
krožek.
Dobitniki letošnjih priznanj Društva upokojencev Turnišče.
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI
Kri^Hii in
Obravnava na delovnem in soci-
alnem sodišču v Ljubljani o tem,
ali je general nekdanje JLA, po-
veljnik 5. armadnega območja v
Zagrebu Kondrad Kolšek, upra-
vičen do prejemanja starostne
pokojnine, je odprla kar nekaj
pomembnih načelnih vprašanj.
"ZASlUŽNI" IN
"ODGOVORNI"
Predvsem se je pokazalo, da slo-
venska država (doslej) ni
poskrbela za celovito in objektiv-
no oceno nekaterih dogajanj in
vloge posameznikov v prizade-
vanjih za osamosvojitev Sloveni-
je. Ob iskanju (in priznavanju)
zaslužnih za to bi morala z vso
potrebno natančnostjo in odgo-
vornostjo poskrbeti tudi za ugot-
avljanje negativne vloge tistih, ki
jih je vnaprej - tako kot generala
Kolška - sankcionirala tako, da
jim mu ne priznava pokojnine.
Morebitni odvzem pokojnine bi
morala biti šele posledica temel-
jite preiskave in analize, ki bi po-
kazala dejansko krivdo in odgo-
vornost posameznikov. Takšno
ravnanje bi bilo še toliko bolj po-
trebno glede na tragične
izkušnje zadnjih desetletij, iz ob-
dobja med drugo svetovno vojno
in po njej. Še zdaj nas bremenijo
nekatere domnevne nejasnosti,
(napačne) poteze iz tega časa,
še zlasti v zvezi z obračunom z
odpadniki naroda, izdajalci in
kolaboracionisti. Tudi tokrat se o
vlogi generala Kolška govori
skrajnostno: za ene je (brez
kakršnegakoli dvoma) agresor
na Slovenijo in izdajalec, za dru-
ge je malodane rešitelj Slovenije
pred najhujšim, zaslužen za to,
da se napad JLA na Slovenijo ni
že v pn/ih dneh spremenil v naj-
večjo možno klavnico. Že ta raz-
ličnost in dejstvo, da se generala
Kolška odrekata obe uradni stra-
ni - tako slovenska kot jugoslo-
vanska - govori o tem, da očitno
ne gre za zgodbo, v kateri je že v
naprej vse jasno in nedvomno.
Predvsem je res to, da je bil
Kolšek kot poveljnik armadnega
območja, ki je pokrivalo ozemlje
Hrvaške in Slovenije, podpisan
pod vsemi najpomembnejšimi
ukazi z vojaškimi grožnjami in ul-
timativnimi zahtevami Sloveniji.
Vojska z njegovega območja je
izvajala agresijo v Sloveniji. Ven-
dar pa je tudi res, da je bil Kolšak
že po nekaj dneh vojaške akcije
proti Sloveniji zamenjan, iz Za-
greba jDrepeljan v Beograd in
postavljen v hišni pripor. Kolšek
in njegovci sodelavci zdaj govori-
jo o razmerah, ki so tisti čas vla-
dale na poveljstvu v Zagrebu, in
o domnevnem nezadovoljstvu
Beograda zaradi Kolškove neod-
ločnosti. Kolšek naj ne bi spadal
med "jastrebe" v JU\ in naj bi na
različne načine skušal preprečiti
poseg vojske in stopnjevanje na-
pada na Slovenijo.
KAKŠNA JE BILA
KOLŠKOVA VLOGA
V poročilih z obravnave na
ljubljanskem sodišču lahko bere-
mo, da je dr. Vasa Predojevič, te-
danji pomočnik generala Kolška,
povedal, da je bila akcija v Slove-
niji v bistvu v rokah prve uprave
generaištaba SFRJ v Beogradu.
Glede enega izmed najbolj obre-
menilnih slovenskih očitkov ger-
ner^u Kolšku, zakaj po začetku
agresije ni prestopil na stran slo-
venske teritorialne obrambe, kot
je nekdanje oficirje in pripadnike
JLA pozivalo slovensko državno
predsedstvo, je dr. Predojevič
zatrdil, da takšne možnosti v za-
grebškem poveljstvu preprosto
ni bilo, ker je bilo področje
močno zavarovano. Poudaril je
tudi, da general Kolšek ni hotel
razširiti območja delovanja
vojaških enot pod svojim po-
veljstvom in je nasprotoval vsa-
kemu vojaškemu nasilju. 'Tako
mu je načelnik štaba 27. junija
1991 prinesel načrt za bombardi-
ranje Jesenic in predora Kara-
vanke ter nekaj objektov v
Ljubljani, a ga je Kolšek zavrnil.
Prav tako je 30. junija 1991
zavrnil predlog, naj ukaže bom-
bardiranje Ljubljane in širšega
območja. Ciril Zabret, prav tako
upokojeni general, je potrdil, da
je general Kolšek ves čas po-
skušal umiriti položaj, da ne bi
stopnjeval vojnega nasilja, za kar
so se nekateri 'jastrebi' hudo
zavzemali." (Dnevnik, 3. aprila
1997) Zabret je tudi slišal, kako je
general Rašeta (Kolškov namest-
nik) govoril po telefonu z nekom
iz Beograda. Pripovedoval je, da
so Slovenci uničili nekaj helikop-
terjev in da bi jih bilo zaradi tega
treba napasti z letali, vendar pa je
Kolšak "prava mevža" in tega ne
dovoli.
Kolšek v svojih izjavah za vse,
kar se je zgodilo, krivi "nespa-
metno politiko". Vojsko so
vmešali v spopad potem, ko so
se sami pokazali popolnoma ne-
sposobne, da bi na miren način
na novo uredili razmerja znotraj
nekdanje Jugoslavije, pravi in
dodaja, da je bila uporaba
vojaške sile nepotrebna. Na
vprašanje Dnevnikovega novi-
narja, zakaj na dan, ko je Slove-
nija razglasila svojo samostoj-
nost, ni odstopil, odgovarja, da
bi ga v tem primeru "zaprli ali li-
kvidirali, za Slovenijo pa bi bilo
težje. To sem vedel. In zato sem
se zavestno žrtvoval. Če ne bi bil
tedaj na čelu in če ne bi bili tudi
nekateri drugi Slovenci na
položajih v JLA, bi se zadeva s
Slovenijo razpletla šisto drugače.
Lahko bi bilo na tisoče, desetti-
soče mrtvih." General Kolšek na-
vaja, da je že aprila 1991 iskal
možnost, da bi zapustil položaj
poveljnika 5. armadnega
območja, vendar mu tega niso
dopustili. 'Tedaj nisem vedel za-
kaj, pozneje pa sem spoznal, da
je bilo to načrtovano. Politično-
vojaški vrh me je hotel izrabiti,
ker sem bil Slovenec. Zato so me
postavili na najodgovornejše
mesto v severozahodnem delu
države. Tudi letalski poveljnik za
to območje je bil Slovenec. Za
vsa de[anja bi bili torej krivi Slo-
venci. Ce bi Slovenija kasneje pri
mednarodnih organih sprožila
postopek, bi lahko rekli, da so to
počeli njeni, slovenski oficirji.
Ampak tega se takrat nismo za-
vedali. Nisem verjel, da bodo v
okviru oboroženih sil, ki sta jih
sestavljali JLA in teritorialna
obramba, začeli streljati brat na
brata, prijatelj na prijatelja. Verjel
sem, da bosta zmagala razum in
modrost, da bodo sedli za mizo
in se dogovorili. To se ni zgodilo.
In potem sem ukrepal tako, da
so bile posledice minimalne,
zato nisem kriv za nobeno smrt.
Prispeval sem k temu, da so
mnogi ostali živi. To je bistveno
in ne vem, zakaj danes toliko
vztrajamo pri tem, zakaj je to bilo
tako, zak^ je ta storil tako in ne
drugače. Številna takratna dejan-
ja so bila takrat nezakonita in
neustavna. In to na obeh stra-
neh."
Kolšek je opisal tudi položaj slo-
venskih generalov po začetku
agresije na Slovenijo. "Generali
so tudi teoretično nismo mogli
odzvati pozivu slovenskega
predsedstva, naj prestopimo v
vrste slovenske teritorialne
obrambe. Pred vrati svoje pisar-
ne smo imeli policijo, brez katere
nismo mogli nikamor. Tiste dni
resnično nisem šel nikamor. Ves
čas sem bil v pisarni, tam sem
imel tudi apartma, nosili so mi
hrano, pred vrati pa sta stala po-
licija in KOS. Nihče ni mogel k
meni in tudi sam nisem mogel
ven."
Dnevnik je zapisal, da ne more
biti nobenega dvoma, da je bil
general Kolšek med junijsko voj-
no 1991 leta na napačni strani.
"Seveda pa po drugi strani ne
more biti dvoma, daje bil general
Kolšek zelo skeptičen izvrševa-
lec ukazov armadnih trdorokcev,
kaj šele, da bi bili vojni zločinci;
če bi bilo drugače, ga beograjski
generaištab takoj po začetku voj-
ne ne bi odstavil ..." Komentator
Nedela pa piše, da je general
Kolšek nekaj ur po začetku agre-
sije na Slovenijo kot poveljnik za-
grebškega armadnega območja
poslal tedanjemu predsedniku
slovenske vlade ultimat, v kate-
rem med drugim poudarja, da
bodo njegovi vojaki nalogo - za-
sedbo mejnih prehodov - brez-
pogojno izvršili in da bo vsak od-
por zlomljen. Komentator pravi,
da naj ga za ta dejanja, ki za ne-
katere pravnike niso sporne,
plačuje Jugoslavija. 'Ta se ga je
leta 1994 odrekla oziroma mu
vzela pokojnino. Kar morda ni po
paragrafih, je pa vsaj moralno.
Saj ne boš redil generala, ki uka-
ze podpisuje samo iz strahu za
svoje telo."
Jak Koprive
KIDRIČEVO / s seje sveta občine
Tokrat le o proraiunu in ogrevanju
Svetniki občine Kidričevo
so v nadaljevanju svoje 22.
seje v četrtek, 3. aprila, raz-
pravljali o zadnjih treh
točkah dnevnega reda. Tako
so v nadaljevanju razpravl-
jali o osnutku proračuna
občine Kidričevo za leto
1997, ki je predvideval 421
milijonov tolarjev, vendar
so ga na predlog župana
povečali za dobrih 60 milijo-
nov, kolikor naj bi jim dol-
goval TALUM za neplačan
prispevek za nadomestilo
stavbnega	zemljišča.
Takšen povečan predlog
proračuna prepuščajo
občanom oziroma javni raz-
pravi do 17. aprila.
Zupan je ob podpori svetni-
kov SLS predlagal, da bi z
zbranim denarjem za plačilo
stavbnih zemljišč olepšali
občinsko stavbo in okolico,
vendar so na predlog svetni-
ka LDS Zvoneta Jevšovarja
sklenili, da naj se denar vrača
v okolje, ki ga plačuje, torej v
naselji Kidričevo in Njiverce.
Med novostmi velja omeniti
sklep, da bodo iz proračuna v
celoti plačevali košnjo javnih
travnatih površin na
območju celotne občine, ne
kot do sedaj le naselja Ki-
dričevo.
Ko so razpravljali o proble-
matiki na področju ogrevanja
v naselju j^dričevo, so še en-
krat razpravljali o predlogih
iniciativnega odbora stano-
valcev za ogrevanje naselja
Kidričevo in večino predlo-
gov podprli. Če zadeve ne
bodo uredili s Komimalnim
podjetjem, bodo ogrevanje
naselja ponudili dobavitelju
toplotne energije Silkemu.
Če ne bodo uspeli, pa naj bi
se lotili gradnje samostojne
plinske kotlovnice.
Svetnik Stanko Meglič je
predlagal, da naj bi ob pogo-
vorih in načrtovanju gradnje
sežigalnice v Kidričevem
preverili tudi možnosti
hkratnega ogrevanja naselja
Kidričevo s presežki toplotne
energije, ki naj bi nastali ob
sežiganju odpadkov. Vendar -
so menili drugi - je treba
počakati na glas ljudstva, ki
naj bi se o gradnji sežigalnice
odločilo na referendumu.
Svetnik Zvone Jevšovar je ob
tem predlagal, da bi v bodoče
k reševanju problematike
ogrevanja povabili tudi sno-
vdce projekta termične obde-
lave odpadkov v Kidričevem
oziroma sežigalnice. Vendar
je bilo bilo glasovanje neod-
ločeno (6 proti 6). Sicer pa
pričakujejo prve strokovne
ugotovitve Gradbenega inšti-
tuta iz Ljubljane, ki so mu
zaupali strokovno obdelavo
oziroma ugotavljanje izgub
toplotne energije v naselju
Kidričevo. V ptujski Komu-
nali namreč upravičujejo vi-
soko ceno ogrevanja naselja
prav z izgubami toplotne
energije oziroma slabo izola-
cijo toplovodov in stano-
vanjskih objektov. Sejo so
sklenili pol ure pred pol-
nočjo.
-OM
slovenskem parlamentu so poslanci-
soglasno podprli program narodne
rešitve. Projekt, ki bo veljal okrog 10 mi-
lijonov nemških mark, predvideva kloni-
I ranje 25 županov, ki svojih težav ne mo-
rejo rešiti na drugačen način. En klon bi
ostal v Ljubljani, drugi bi županoval, tretji
pa bi bil kdaj tudi doma.
OGLAS • Urad župana odda 10 kva-
dratnih metrov poslovnega prostora v
prvem nadstropju na Rujski 6 za
okrepčevalnico. Dovolili bi prodajo hitre
hrane in brezalkoholne pijače. Cenjene
ponudbe pod šifro: Naredimo čakanje
j^ijetnejše.
;;;/&€§€§€§€
" Ponekod imajo ljudje težave s tem, da
županov ni, mlada ormoška športnica
pa je v težavah, ker ima dva župana,
k Enega tam, kjer trenira, in enega tam,
» kjer je doma. Kljub temu da ima na voljo
dva, je ni sprejel še nobeden, odkar je
osvojila mladinski svetovni pokal. V
obupu je izjavila, da bo pričela trenirati
rokomet.
Žal vas moramo obvestiti, da se pri Sv.
Tomažu dogaja nekaj nezaslišanega.
Dela pri prekrivnju strehe mrliške vežice,
imenovane Trnuljčica, gredo počasi h
mg
koncu. In to zaradi same nevoščljivosti.
Izvajalci del se najbrž bojijo, da bi ob
obletnici prevzema del morali plačati za-
bavo ob Trnuljčičinem prvem rojstnem
dnevu, zato so se odločili delo končati
prej.
Na ormoški kabelski so se popolnoma
prilagodili velikonočnim praznikom. Ker
so vedeli, da imamo zaradi barvanja
jajčk barve že vsi čez glavo, so oddajali
kar v črno-beli tehniki.
Novinarji, ki pokrivajo dogodke v
Ormožu in okolici, so vložili oster pro-
test, saj urednika Ormoših novic A.S. na
vsaki proslavi posebej pozdravijo. Na ta
način so novinarji drugih hiš v slabšem
položaju in so že najavili bojkot kulturnih
prireditev v Ormožu in okolici.
Za v nedeljo je napovedan občni zbor
ormoških krščanskih demokratov. Na
vabilu niso napisali, kdaj se zbor prične,
ker je med člani to menda jasno. Kolikor
toliko jasno je tudi meni, samo ne vem,
ali po rani ali po pozni.
vi-ki
f ednik - 10. APRIL 1997
OD TOD IN TAM - 13
pTUJ / v delti in validu kršeni vsi državni sindikalni sporazumi
Kako dolgo lahko životarimo s 30 tisoi tolarji plaie?
približno 520 delavk podjetij Delta in Valido, obe sta družbi
z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti Laboda iz Nove-
ga mesta, prejema še vedno mizerne osebne dohodke. Še
huje: delavke prejemajo osebne dohodke, ki zaostajajo za re-
publiško določeno izhodiščno osnovo 30, prav tako mnoge ne
dosegajo minimuma, ki Je v državi zagotovljen delavcem s so-
cialnim sporazumom, kaj šele, da bi Jim vodstvi firm zagotav-
ljali plače po panožni kolektivni pogodbi. Skratka, prejemajo
plače, s katerima direktorici Cvetka Gajzer in Zdenka Bezjak
Kršita vse pogodbe, ki zagotavljajo delavcem v naši državi na-
josnovnejše pravice.
Območna organizacija Zveze
svobodnih sindikatov Ptuj, v
katero je vključenih večina de-
lavk Delte in Valida, je zbrala
natančne podatke o izplačanih
plačah sicer nazadnje julija lani,
ko si je pričel sekretar ZSSS
Ptuj Boris Frajnkovič prizade-
vati za to, da bi v dogovoru z
vodstvi podjetij izboljšal položaj
delavk. "Kriza v teh dveh pod-
jetjih ni nič novega," je dejal Bo-
ris Frajnkovič, "saj traja vsaj že
zadnjih pet let. Vendar se oseb-
no ukvarjam s problemi delavk v
teh dveh podjetjih dobro leto.
Od lanskega julija, iz katerega
navajam podatke, do danes se ni
kljub podpisanim dogovorom z
direktorico spremenilo čisto nič.
Govorim o Validu, saj je v tem
podjetju zaposlenih približno
120 delavk, ki se lažje organizi-
rajo kot približno 400 delavk
Delte. Vendar je položaj zaposle-
nih v obeh podjetjih tako rekoč
identičen."
INŠPEKTORICA
PRIJAVILA
DIREKTORICO
SODNIKU ZA
PREKRŠKE
Podjetje Valido, ki izplačuje
več kot 30 odstotkov prenizke
plače, je še vedno dolžno delav-
kam tudi del regresa za leto 1996
in lansko novembrsko plačo, ki
so jo prejele v obliki regresa,
samo 5 odstotkov pa kot osebni
dohodek. Sindikat je opozoril na
nepravilnosti dve inšpekcijski
službi: novomeško in ptujsko.
Delovni inšpektor v Novem
mestu je pojasnil, da sta tako
Delta kot Valido v pristojnosti
ptujske delovne inšpekcije, saj
imata družbi sedež na Ptuju in
sta popolnoma samostojni prav-
ni osebi, ne glede na lastnika, ki
je novomeški Labod. Tako je
obravnavala obe podjetji v janu-
arju inšpektorica Helena Klinar,
vodja mariborske enote in
pomočnica glavnega inšpektorja
RS za delo. Kaj je ugotovila?
Seveda je ugotovila nepravil-
nosti pri izplačevanju osebnih
dohodkov in naložila podjetju,
da pravilno izplača osebne do-
hodke. Direktorico Zdenko Bez-
jak, ki je kot direktorica kazen-
sko odgovorna za izpolnjevanje
obveznosti do delavk, je prijavila
sodniku za prekrške, kjer je za
prekršek zagrožena najvišja ka-
zen 300.000 tolarjev, ki bi jih
plačalo podjetje, in 50.000 tolar-
jev, ki bi jih plačala direktorica
osebno. Seveda je vse po pravi-
lih, vendar bodo v primeru kaz-
ni za podjetje oškodovane prav
delavke: denar, ki bi lahko bil
porabljen za njihove plače, bo
pobrala država!
Sindikat je nato z direktoricu
Zdenko Bezjak po besedah Bori-
sa Frajnkoviča sklenil več dogo-
vorov, tako denimo za poplačilo
dela regresa z boni v vrednosti
10.000 tolarjev, pa uskladitev iz-
hodiščne osnove pri plačah, iz-
plačilo celotnega regresa do kon-
ca februarja... Ker se ni uresničil
noben dogovor, so naposled ja-
nuarja delavke Valida štiri in pol
dni stavkale, o čemer smo
poročali tudi v Tedniku. Rezul-
tat stavke je ostal samo na papir-
ju. Dogovora o povišanju plač,
regresu in nadaljnji dinamiki
rasti plač, ki sta ga podpisali di-
rektorica in predstavnica sindi-
kata, se direktorica ni držala niti
v eni točki.
Zato so že konec februarja sin-
dikalistke direktorico ponovno
pozvale k ukrepanju in zavezala
se je, da bo do 6. marca pripravi-
la sanacijski program in ga pred-
stavila sindikatu. Mesec dni ka-
sneje sindikat sanacijskega pro-
grama še ni videl, pa tudi novi-
narjem ni uspelo izvedeti nič v
zvezi z njim. Sicer pa sanacijski
program pripravlja tudi direkto-
rica Delte Cvetka Gajzer.
Boris Frajnkovič iz
ZSSS je vložil v reše-
vanje problemov Delte
In Valida že mnogo de-
lovnih dni. Foto: OM
DIREKTORICA
VALIDA: PROGRAM
MORA BITI POTRJEN
VLABODU
Direktorica Valida, magistra
Zdenka Bezjak, je na našo
prošnjo za pojasnitev stanja v
podjetju Valido in pripravi sana-
cijskega programa zapisala, da
nikakor ni lahko: "Podjetje Vali-
do, d.o.o., je še eno v vrsti podje-
tij v oblačilni industriji, ki se
trudi preživeti v sedanjih zao-
strenih pogojih poslovanja, ko
tudi izvoz ne daje več ustreznega
zaslužka, domače tržišče pa je
premajhno za kapacitete vseh
slovenskih proizvajalcev. Pos-
lovno leto 1996 smo v podjetju
zaključili z negativnim rezulta-
tom 6,7 milijona tolarjev, kar je
zahtevalo takojšnje ukrepanje.
Nemudoma smo proučili dose-
danje poslovanje podjetja in
ugotovili, da imamo kot podjetje
dobra izhodišča za uspešno pos-
lovanje, saj so naročila okvirno
zagotovljena v lanskem obsegu
in smo deležni olajšav pri pris-
pevku kot invalidsko podjetje,
vendar imamo prenizko produk-
tivnost.
Vzrokov za prenizko produk-
tivnost je več, najpomembnejši
pa so velika odsotnost delavk (30
odstotkov, kar je preveč tudi za
invalidsko podjetje) in nedose-
ganje norme. Poudariti moram,
da imajo invalidi v skladu s svo-
jimi zmožnostmi zmanjšano, in-
dividualno prilagojeno normo.
ki pa je vsi ne izpolnjujejo. Naša
naloga je, da objektivno presodi-
mo vse okoliščine in ob proble-
mih pomagamo, kolikor je v naši
moči, naloga vseh zaposlenih pa
je, da se maksimalno potrudijo
pri svojem delu ter pokažejo svo-
je znanje in sposobnosti. Seveda
se - tako kot v vsakem kolektivu
- tudi pri nas pojavljajo posa-
mezniki, ki pričakujejo
predvsem pravice, obveznosti pa
ne priznajo.
Menim, da je v podjetju večina
zaposlenih odločena, da iz-
boljšamo rezultate dela in si za-
gotovimo delovno mesto in pri-
merno plačo. Ker so v našem
podjetju zaposlene samo ženske,
je v sedanjih razmerah, ko je
težko najti novo zaposlitev, ob-
stoj podjetja še toliko pomemb-
nejši. S tem namenom je bil pri-
pravljen program ukrepov za iz-
boljšanje poslovanja podjetja. O
sami vsebini programa bo več
znano, ko ga bo potrdil nadzorni
svet podjetja Labod Novo mesto,
d.d., zaenkrat pa lahko rečem, da
v letu 1997 poslujemo pozitivno
kljub vsem težavam."
MAJA PONOVNO ZA
SVOJE PRAVICE
Ali bodo delavke sploh kdaj
lahko izterjale denar, ki jim ga
dolguje podjetje? Delavkam ne
gre v račun dejstvo, da zaslužijo
zaposleni v drugih Labodovih
podjetjih ali delih Laboda več
kot na Ptuju. Dejstvo je, da ni-
majo ptujske delavke čisto nobe-
nega sredstva za izboljšanje svo-
jega brezpravnega položaja. Edi-
no zares močno orožje je stavka.
Ko so se pripravljale na stavko,
so jim vodilni dopovedovali, da
jih bo stavka pripeljala v stečaj.
"Protizakonito je, da dajeta di-
rektorici Valida in Laboda del-
avkam v podpis celo izjavo o
ohranjanju delovnih mest. V
času napovedi stavke sta tako
pritiskali na njih, da ne bi stav-
kale. Vendar pa nima nihče pra-
vice preprečevati stavke ali
ustrahovati delavcev, da bi se
odrekli pravici do stavkanja," je
razložil Boris Frajnkovič.
Oblike pritiska oziroma
"reševanja problemov" pa so še
drugačne. V Validu je zaposle-
nih 40 odstotkov invalidk (nek-
danjih delavk Delte). Kljub
temu da so jih ustrezne zdrav-
niške komisije spoznale za inva-
lidne, je vodstvo podjetja za ne-
katere zahtevalo ponovno pre-
verjanje invalidnosti. Nako-
pičenih problemov je torej več
kot dovolj. Sindikat napoveduje,
da bo ponovno pričel aktivnosti
v maju, saj so v februarju pristale
na nespremenjeno plačo še za
dva meseca, v katerih naj bi di-
rektorica "popravila" stanje v
podjetju. Drugega jim tudi ni
preostalo. Podjetje se tako
ohranja pri življenju dobesedno
na račun brezpravnih delavk. Le
kako dolgo bomo s približno 30
tisoč tolarji mesečne plače lahko
preživotarile me, se sprašujejo
najnižje plačane delavke Valida
in Delte.
Milena Zupanič
Mizerne plače za približno 500 zaposlenih v Delti in Labodu.
Foto: Arhiv Tednika
MAJSPERK / prisilna poravnava za tovarno volnenih izdelkov
Pocf/ef/e s programom
26. marca je bil na ptujskem sodišču narok za prisilno porav-
navo za Tovarno volnenih izdelkov Majšperk v stečaju in
uspel. V teh dneh naj bi sklep o potrjeni prisilni poravnavi
postal pravnomočen. O tem, kaj se bo sedaj dogajalo s podjet-
jem, smo se pogovarjali z upraviteljem dr. Dragom Dubrov-
skim.
TEDNIK: K^j pomeni m
Podje^e uspešna prisilna
poravnava? Kaj se bo
dogqjalo oziroma se
že dogqja?
Dr. D. Dubrovski: "Uspešna
prisilna poravnava pomeni, da je
ustavljen stečajni postopek in da
podjetje lahko prične normalno
poslovati kot vsako drugo podjet-
je: statutarno se ustrezno oblikuje,
dobi novo vodstvo, ni več stečajne-
ga upravitelje ali upravitelja prisil-
ile poravnave, ljudje se zaposlijo za
nedoločen ali pa tudi določen čas.
^kratka podjetje se znova vrne
i^ed žive. Velja pa seveda počakati
na pravnomočnost sklepa o potrje-
ni prisilni poravnavi, čeprav ne
Pričakujemo zapletov. Iz formal-
nopravnih vidikov pa moramo še
nekaj dni počakati, da lahko pod-
'^^ie ustrezno organizacijsko in
^^atusno nadaljuje svojo novo pot."
^EDNIK: Šele uspešna
Pf^silna poravnava pomeni
^etek pravega poslovnega
tržnega boja podje(ja?
D. Dubrovski: "Tako je. Se-
^ je bilo podjetje v stečajnem
Postopku, kar pomeni, da zoper
podjetje ni bilo mogoče uveljavlja-
ti nobenih ukrepov, prisilnih iz-
terjav in podobnega. S potrjeno
prisilno poravnavo podjetje vstopa
v nova razmerja, ki jih mora sproti
reševati. Izpolnjevati mora obvez-
nosti, terjati izpolnjevanje obvez-
nosti od svojih dolžnikov, hkrati
pa zagotavljati takšno poslovanje,
da lahko vrača obveznosti skladno
z načrtom finančne reorganizaci-
je."
TEDNIK: Kako bo s
poravnavo dolgov?
Dr. D. Dubrovski: "Iz tekočega
I>oslovanja ni nobenih težav, saj je
poslovanje pozitivno, izkazuje se
tudi pozitivni denarni tok. S por-
avnavo starih dolgov pa je tako, da
je del upnikov svoje terjatve spre-
menil v solastniške deleže v pod-
jetju. Proces tako imenovane do-
kapitalizacije bo izveden v nas-
lednjih tednih in mesecih, saj gre
za statusno in pravno zahtevno
operacijo. Drugim upnikom pa
bodo po načnu finančne reorgani-
zacije obveznosti izplačane v sed-
mih letih. Za drugi oziroma tretji
krog upnikov, za katere prisilna
poravnava nima pravnega učinka,
to so ločitveni upniki, pa se prav
sedaj pogovarjamo za celovito re-
programiranje obveznosti. Pogo-
vori tečejo o tem, da bi bile obvez-
nosti prenešene na petnajst let z
neko sprejemljivo obrestno mero.
Upam, da bo tudi ta pogodba z naj-
večjim upnikom v naslednjih dneh
podpisana,"
TEDNIK: Koliko pa znašcyo
dolgovi?
Dr. D. Dubrovski: "Po potrjeni
prisilni poravnavi, če odštejemo
tiste, ki so spremenjeni v lastniški
delež, nam ostanejo dvoji dolgovi.
Prvi so reprogramirani, nanašajo
se na največjega upnika - banko in
znašajo okrog 3,5 milijona mark.
Drugi del obveznosti, ki je bil
zmanjšan s prisilno poravnavo, bo
izplačan v naslednjih sedmih letih
in znaša okrog 1,5 milijona mark."
TEDNIK: Kakšne so sedaj
vaše naloge po prisilni
poravnavi?
Dr. D. Dubrovsld: "Pravzaprav
se tu moje delo počasi končuje. Iz-
vesti pa bo treba še vsa zaključna
opravila in prenesti pooblastila in
odgovornost na druge osebe, na
bodoče vodstvo, potrebno je skle-
niti delovna razmerja z delavci, ki
bodo nadaljevali delo v tem pod-
jetju. Predvidevam, da bo moje
delo v prihodnjem mesecu in pol
končano. Od takrat dalje bo pod-
jetje poslovalo pod okriljem nove-
ga vodstva, brez sodnih sklepov in
podobnega. Popolnoma bo odvis-
no od tržnih gibanj in konku-
renčnosti."
TEDNIK: Kakšne pa so vaše
dolgoročne napovedi za
TVIMqjšperk?
Dr. D. Dubrovski: "Dolgoročne
napovedi zelo težko dajem, saj se
razmere na trgu, v državi, v svetov-
nem merilu nenehno spreminjajo.
Prednost tega podjetja je v tem, da
ima program, ki mnogim tekstil-
cem primanjkuje. Tudi ni v veliki
odvisnosti od dodelavnih poslov,
ki predstavljajo v strukturi proiz-
vodnje le trideset odstotkov in se
še zmanjšujejo. Ima torej program,
ki ga uspešno prodaja po celem
svetu, v nekaterih državah bolj, v
drugih manj. V tem času smo
uspeli osvojiti nove trge, predvsem
v bivši Jugoslaviji, nove kupce smo
uspeli pridobiti v Nemčiji, čeprav
je podjetje tam že prej delalo. Novi
stiki so \'zpostavljeni v Italiji,
Franciji, tako da bo s tržnega vidi-
ka podjetje lahko zagotavljalo svo-
jo konkurenčnost Velja tudi pou-
dariti, da podjetje kljub stečaju na
trgu ni imelo bistvenih težav. S
kvaliteto dela in poslovnostjo ter
izpolnjevanjem dobavnih rokov
smo dokazali, da je skozi proces fi-
nančne reorganizacije in poslovne
sanacije prišlo na raven, ki mu ne-
kaj časa zagotavlja razvoj. Prav v
teh dneh imamo razgovore o naba-
vi nove opreme, zlasti še za tisti del
proizvodnje, kjer gre za celovite
programe."
MG
PTUJ / Z OBČNEGA ZBORA MANAGER KLUBA
Meseina predavanja o
aktualnih vprašanjih
Največ energije in časa so člani ptujskega kluba mana-
gerjev v zadnjih dveh letih namenili ustanovitvi Obmo-
čne zbornice Ptuj oziroma njene enote v Ptuju, veliko
naporov pa je bilo vloženih tudi v ustanovitev carinarni-
ce v Ptuju, kjer za razliko od zbornične pisarne, ki je
praktično že stvarnost, glavno delo šele prihaja.
Člani Manager kluba pa si
poleg tega prizadevajo tudi za
ustanovitev samostojnega za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine. Pre-
prečiti želijo namreč nove ne-
strokovne posege na tem po-
dročju. To vprašanje želijo
spraviti tudi na dnevni red
ene od bodočih sej sveta
mestne občine Ptuj.
Devetčlanski upravni od-
bor kluba, ki je bil imenovan
na 4. občnem zboru, trenutno
še dela pod vodstvom dose-
danjega predsednika Draga
Vobnerja. Ker novega pred-
sednika niso izvolili na
občnem zboru, ga bodo na
eni prihodnjih sej odbora. V
kratkem pa bodo pripravili
tudi podrobnejši program
dela. Vsak mesec naj bi orga-
nizirali vsaj eno predavanje o
aktualni problematiki. Na
občnem zboru so govorili
tudi o bodoči ureditvi prome-
ta v Ptuju. Čaka pa jih še "in-
ventura" pri članih, ki jih je
trenutno 99, več pa jih je
zainteresiranih za vstop.
MG
14 - NAŠI KRA.II IN LJUDJE
10. APRIL 1997 - tednik
PTUJ / tretji zbor kluba brigadirjev
Ob dnevu upora pohod v Kkar
Na svojem tretjem zboru so člani ptujskega
Kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad
v sredo, 2. aprila, v Delavskem domu Franc
Kramberger sklenili, da bodo 27. april, dan
upora proti okupatorju, proslavili tako, da
bodo skupaj z občinsko borčevsko organizaci-
jo organizirali prvi pohod po poteh upora v Ki-
car. Zbrali se bodo ob 8. uri pred hišo na
Potrčevi cesti 63 v Ptuju, v kateri je narodni
heroj Jože Lacko oktobra 1941 ustanovil os-
rednji odbor OF, ki je povezoval postojanke
narodnoosvobodilnega boja na ptujskem
območju.
Med potjo bodo položili vence k spominskim
obeležjem NOB, ustavili se bodo ob domačiji
Franca Krambergerja, ob rojstni hiši Toneta
Znidariča, v domu Slovenjegoriške čete, na
domačiji Jožeta Lacka in ob spominskem obe-
ležju v Kicarju, kjer je bila aprila leta 1942 usta-
novljena slovenjegoriška četa. Ob gasilskem
domu v Kicarju bodo ob zaključku pohoda pri-
pravili kulturni program in družabno srečanje
vseh udeležencev.
Zaradi sprememb emblemov in napisov, ki
jih je pogojevala osamosvojitev Slovenije, so
sklenili, da bodo ob svojem prvem prazniku 8.
avgusta v Mostju razvili nov brigadirski prapor,
za katerega že pridno zbirajo prispevke. Sklenili
so, da se bodo vsaj z enim avtobusom udeležih
srečanju slovenskih brigadirjev in brigadirk, ki
bo 24. maja ob 11. uri na letališču Aerokluba v
Levcu pri Celju. Feliks Bagar je ob tej pri-
ložnosti že predstavil embleme tega srečanja in
spominsko kapo. Prijave z vplačili 1.000 tolarjev
po osebi bodo zbirali še do vključno 7. maja, ko
se bodo ponovno sestali in se o vsem še podrob-
neje dogovorili.
Na zboru so se spomnili tudi 50. obletnice po-
vojne mladinske delovne akcije, na kateri so
mladi iz vse Jugoslavije gradili znamenito želez-
niško progo Šamac - Sarajevo. Na tej akciji je s
petimi brigadami sodelovalo prek 1000 takrat-
nih mladincev s ptujskega območja. III. in IV.
ptujska MDB sta za izredne uspehe in požrtvo-
valnost bili odlikovani z državnim odlikovan-
jem - redom dela s srebrnim vencem.
Ob koncu so člani kluba brigadirjev izrazili
vso podporo pobudi za razpis zakonodajnega re-
ferenduma "Varujmo naše gozdove."
-OM
PTUJ / matija zoreč, predsednik spvcp
V skrbi za prometno var-
nost se dalei od Evrope
Po daljšem zatišju in negotovosti je svet mestne občine Ptuj
sredi lanskega leta ustanovil Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, ki šteje sedem članov, predseduje pa mu
Matija Zoreč. Svet deluje kot posebno telo na področju var-
nosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu, skrbi za razvi-
janje ukrepov za večjo varnost, za dvig vrednostne in promet-
ne kulture udeležencev v cestnem prometu ter razvijanje hu-
manih in solidarnih odnosov med vozniki in drugimi ude-
leženci v cestnem prometu.
O tem, kam so usmerili glav-
nino svoje aktivnosti v slabem
letu delovanja je predsednik
Matija Zoreč povedal:
"Glede na namen našega sveta
smo člani k nalogam pristopili z
vso resnostjo, saj poskušamo na-
men, za katerega je bil svet usta-
novljen, upravičiti. Svoje delo
smo zastavili tako, da smo aktiv-
nosti razdelili v štiri področja:
vzgojo in izobraževanje,
predvsem usposabljanje in
osveščanje mladih za ravnanje in
obnašanje v prometu; v varnost
v prometu, mislim na dodatno
ureditev cestne signalizacije na
šolskih poteh, sodelovanje z or-
gani poUcije in podobno; v in-
formiranje in prometnovarnost-
no osveščanje prek javnih glasil,
organiziranje razstav v šolah na
temo prometa ter v preventivne
in druge akcije, kot so udeležbe
na posvetih, sodelovanje z drugi-
mi SPV, priprava in izvedba tek-
movanj;"
Čemu boste pri tem dali naj-
večji poudarek?
"Vsekakor vzgoji in izo-
braževanju udeležencev v pro-
metu, predvsem mladine, in ak-
tivnemu vključevanju sveta pri
zagotavljanju čim večje varnosti
v prometu. To bomo počeli v
obliki opozoril in dajanja pred-
logov k odpravi pomanjkljivosti
pri cestni signalizaciji, urejanju
varnih poti, po katerih hodijo
učenci v šolo, postavljanju opo-
zorilnih tabel in podobno."
Je financiranje vašega delo-
vanja urejeno?
"Za vsako aktivnost je treba
zagotoviti zadostna finančna
sredstva, prav to pa je kronični
problem, ki je preteklosti bil
zelo prisoten kljub entuziazmu
posameznikov. Zavedati se mo-
ramo, da je odločanje o obsegu
finančnih sredstev za to po-
dročje mnogokrat tudi odločanje
o varnosti mladih ljudi v prome-
tu, o njihovi in naši prihodnosti.
Zal se tega zavemo šele takrat,
kadar nesreča doleti našega otro-
ka ah bližnjega. Upam, da je
pred nami obdobje, v katerem
bo kljub vsem gospodarskim
težavam lokalne in širše skup-
nosti finančni problem manj
pereč, kot je bil v preteklosti."
Je funkcioniranje ptujskega
sveta primerljivo s tovrstnimi
mednarodnimi organizacija-
mi?
V Mestni občini Ptuj predse-
duje Svetu za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
IVIatija Zoreč, foto: l\/l. Ozmec
"Za takšno primerjavo bi bila
koristna informacija o pozornos-
ti, ki jo namenjajo nekatere dru-
ge evropske države, o načinu
dela in organizaciji podobnih in-
stitucij. V nekaterih drugih
državah Evrope, kot recimo v
Avstriji, Nizozemski, Danski in
Finski, ki so primerljive s podat-
ki o številu prebivalcev ter veli-
kostjo, so sveti za preventivo v
prometu samostojna telesa, ki se
financirajo iz državnih pro-
računov in imajo možnost, da
pridobijo sredstva tudi iz drugih
virov. Nekateri imajo celo za-
konsko določene druge vire, na
primer odstotek od zbranih pre-
mij za avtomobilsko zavarovanje
ali 50 odstotkov sredstev, zbra-
nih od kazni za prometne
prekrške, ali del sredstev, zbra-
nih za registrske tablice. So-
sednja Avstrija s 7,7 milijoni
prebivalcev ima v centralnem
svetu za preventivo v prometu
120 zaposlenih, ob teh pa so za-
posleni še v posameznih regijah,
zanje skrbijo z državnim finan-
ciranjem. Nizozemska s 15 mili-
joni prebivalcev ima v central-
nem državnem prometnopre-
ventivnem svetu 80 zaposlenih
in profesionalne ekipe v vseh re-
gijah, za financiranje skrbi
država. Danska s 5,2 milijona
prebivalcev ima 30 zaposlenih in
profesionalne organizacije v 14
regijah. Finska s 5 milijoni pre-
bivalcev ima 73 zaposlenih, od
tega jih je 22 zaposlenih v 11 re-
gijah, dejavnost pa zagotavljajo z
državnim financiranjem."
In kako je pri nas v Sloveni-
ji?
"Na Republiškem svetu za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu so zaposleni le 3 ljudje,
sredstva za delo in aktivnosti pa
jim zagotavljajo iz državnega
proračuna. V občinskih svetih
pa žal ni zaposlenih ljudi, ki bi
se ukvarjali izključno s preventi-
vo in vzgojo v cestnem prometu,
ponekod pa sveti sploh še niso
ustanovljeni. Tako naloge pre-
ventive in vzgoje v cestnem pro-
metu opravljajo le volonterji. Vir
srestev je glede na velikost občin
zelo različen in se v letni vsoti
giblje med 200 tisočaki in dvema
milijonoma."
Število prometnih nesreč in
tragične posledice pa
naraščajo; letos je na sloven-
skih cestah do torkovega zakl-
jučka redakcije umrlo že 74 lju-
di ...
"Žal je število prometnih nes-
reč v Sloveniji iz leta v leto večje.
Letno terjajo tudi do 500
mrtvih, okoli 7500 poškodova-
nih ter izjemno veliko škodo, ki
nastane zaradi posledic promet-
nih nesreč in ki znaša letno okoli
40 miljarde tolarjev. Vse to
zahteva, da se tudi pri nas v Slo-
veniji in torej v vsaki lokalni
skupnosti delo na področju pre-
ventive in vzgoje v cestnem pro-
metu okrepi in razširi."
-OM
- - . ... ' —. . ..
šolski zvonec
oš BREG • Brežani so so-
: delovali v oddaji slovenske
televizije Pod klobukom; po-
novitev oddaje bo v soboto,
12. aprila. V petek in soboto
pa bodo učenci preživeli v
domu Štrk v Spuhlji, kjer
bodo utrjevali osnove prve
pomoči.
DORNAVil/ j. podobnik obiskal prebivalce gradu
"Kultura se kaže tudi skozi živ-
ljenje, ki ga nudimo drugačnim"
Vodstvo dornavskega zavoda dr. Marijana Borštnarja si že
več let prizadeva izboljšati bivalne in habilitacijske razmere
140 odraslim stanovalcem z zmerno, težjo ali težko motnjo v
telesnem in duševnem razvoju, ki zdaj stanujejo v 260 let sta-
ri graščini. Na povabilo direktorja zavoda Milenka Rosica,
ga je v petek popoldne obiskal predsednik državnega zbora
Janez Podobnik, si natančno ogledal prostore in se tako sez-
nanil z bivalnimi razmerami.
Janez Podobnik se je zahvalil
vsem, ki delajo v tem zavodu, ter
nadaljeval: "Gradnja novega za-
voda je nujna in prepričan sem,
da bodo pristojni resor za delo,
družino in socialne zadeve v vla-
di, odbor državnega zbora za
zdravstvo, delo in socialno poli-
tiko in tudi odbor za finance, ki
ima odločilno vlogo pri pripravi
proračuna, z velikim občutkom
razumeli tudi to dimenzijo živl-
jenja. Tako pokažemo človeško
širino, ki se kaže v odnosu do
ljudi, ki jim je usoda namenila
drugačno življenje in dojemanje
sveta. Upam, da bomo ta po-
membni projekt speljali in da
bodo stanovalci dobili kvalitetne
nove prostore, ki bodo sledili
novim strokovnim rešitvam na
tem pomembnem področju."
Delavci dornavskega zavoda
so dolgo časa potrpežljivo čakali,
in ker jim država nikakor ni ho-
tela prisluhniti, so sklenili, da ji
bodo problematiko približali na
takšen način, da jih vabijo med-
se v Dornavo. Pred kratkim so
začeli tudi javno akcijo Pod
štorkljino perutjo. O tovrstnem
lobiranju je Janez Podobnik po-
vedal: "Legitimno je, da imamo
številna lobiranja tako na po-
dročju cest, lokalnih zadev, fi-
nanc, kmetijstva, lokalnih skup-
nosti in še bi lahko našteval.
Reševanje bivalnih razmer
takšnih zavodov, kot je dr. Mari-
jana Borštnarja, pa bi si zaslužilo
od države drugačen pristop in
tudi lobiranje ima drugačno vlo-
go. Vsi tisti, ki se zavzemamo za
to, da bi imeli državljani in
državljanke Republike Slovenije
kvalitetne pogoje življenja, ima-
mo tu enako mnenje. V tem
smislu je to lobiranje nekaj naj-
bolj normalnega tudi zato, ker se
po statusu in kvaliteti življenja
prizadetih ljudi kaže kultura
države, v kateri živimo. Zato
osebno podpiram ta projekt in
čutim, da je tukaj že nekakšno
gibanje, ki želi urediti bivalne
razmere, sočasno pa želi rešiti
pomembno kulturnozgodovin-
sko vrednost tega dvorca."
Podporo pa sta izrazila tudi
poslanca državnega zbora Alojz
Vesenjak in dr. Miroslav Luci,
ki je obljubil, da se bo parlamen-
tarni odbor za zdravstvo, delo in
socialo že na majski seji sestal v
Dornavi. Tako se bodo tisti pos-
lanci, ki so v tem odboru, sezna-
nili z dejanskim stanjem in lažje
odločali o gradnji novega zavo-
da.
Mariia Slodn|ak
Janez Podobnik je med ogledom zavoda z veseljem ugo-
tavljal: "Srečen sem, da imajo prebivalci kljub stari in nefunk-
cionalni zgradbi topel dom."
ORMOŽ / kabelska televizija
Televizijski sprejem bo moten
Kabelski televizijski sistem Ormož ima okrog 610 naročni-
kov v mestu Ormož in v Frankovcih, pravkar pa potekajo do-
govori za širitev sistema na Dobravo. Tam bi se nanj prikl-
jučilo okrog 24 odjemalcev, majhno število naročnikov pa bo
priključek najbrž malce podražilo. Investicijo imajo Do-
bravčani opredeljeno v svojem samoprispevku. Interes za
priključitev na ormoško kabelsko je izrazila tudi krajevna
skupnost Podgorci in bo lahko svoje želje uresničila takoj,
ko bo usposobljen optični kabel. Kljub temu da bi se Pod-
gorčani lahko priključili na gorišniški sistem, jih zaradi in-
ternega programa in reklamnih oglasov vseeno bolj zanima
KTV Ormož.
Direktor ormoške kabelske
Milan Turin je v pogovoru dejal,
da bo optični kabel uporabni-
kom prinašal v dom neprimerno
boljši signal ter omogočal kvali-
tetnejši in hitrejši prenos na
daljšo razdaljo. Prenašati bo
mogoče tudi kakršnekoli signal -
poštni, televizijski ali računal-
niški, kar daje možnosti tudi za
uporabo Interneta.
V teh dneh se počasi tudi že
realizira priključitev na mari-
borsko kabelsko televizijo Ro-
tovž., opraviti je potrebno le še
manjša dela. Kljub temu pa čaka
tehnike KTV še velik zalogaj, saj
bo potrebno ' spremeniti
ojačevalce in pri vsakem
naročniku posebej nastaviti tele-
vizorje. Ta dela bodo opravili v
posebni akciji in predstavniki
kabelske bodo šli od naročnika
do naročnika. Dela pri takšnem
velikem številu naročnikov
bodo trajala najmanj teden dni
in v tem času bo prihajalo do
motenj na različnih odcepih sis-
tema. Uporabniki bodo o vsem
obveščeni preko internega pro-
grama. Nova povezava bo
naročnikom	omogočala
spremljanje 41 zemeljskih in sa-
telitskih televizijskih progra-
mov ter 16 radijskih stereo pos-
taj. Radijske postaje je bila KTV
uporabnikom po pogodbi še
dolžna urediti, potrebno pa bo
tudi prirediti priključke tako, da
bodo uporabni za oba aparata.
Večje težave bodo imeli uporab-
niki, ki imajo starejše televizij-
ske sprejemnike, ker nimajo do-
volj kanalov. S televizijskim ser-
Direktor KTV Ormož M. Turin
visom so se dogovorili, da bo
priskrbel zadostno število S ka-
nalnikov in hiper tunerjev, ki jih
bodo lastniki starejših sprejem-
nikov potrebovali. Deli bodo
stali približno 17.000 tolarjev,
kar pa je še vedno ceneje kot nov
televizor. Sprejemniki novejše
izdelave imajo vse potrebno že
vgrajeno.
Tako bo v Ormožu kmalu
mogoče spremljati TV Beograd
in gotovo tudi kak italijanski
program. Kodiranih programov,
kot so Filmnet, Premiere in po-
dobni, zaenkrat ne bo, ker so
stroški previsoki. Seveda pa bo
lahko vsak posameznik poskrbel
za svoj lastni dekoder, kabelska
pa mu bo omogočila, da bo sig-
nal lahko sprejemal preko njene-
ga sistema, da ne bo potreboval
še satelitskega krožnika.
Kakšne finančne posledice bo
priključitev imela za odjemalce,
še ni zanesljivo znano, ker pre-
dračun še ni izdelan, vendar naj
bi šlo za približno dve nemški
marki na mesec. Če bodo upo-
rabniki želeli še več kodiranih
programov, pa se naročnina se-
veda podraži. Hkrati bo mogoče
spremljati tudi mariborski inter-
ni program. Sodelovanje z mari-
borskim sistemom bo zadevo
pocenilo, saj več je odjemalcev
manj stane. Zato si Ormožani
programov ne bodo mogli sami
izbirati. Vrednost pogodbe o
pristopu k mariborskemu siste-
mu je 8000 nemških mark,
mesečno pa morajo Mari-
borčanom nakazati 1,5 marke po
uporabniku.
O spornem načinu registracije
in lastninskih razmerjih v KTV
je direktor med drugim dejal:
"Sedaj smo na dobri poti, da
stvari uredimo. Predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Alojz Sok
je imel pomisleke glede legitim-
nosti lastnikov in lastnine. V
razgovoru smo uskladili poglede
in že v tem letu se bodo stvari
tudi uredile."
vk
tednik - 10. APRIL 1997
OD TOD IN TAM - 15
PTUJ / še o gradnji golf igrišča
So želel milijon folar/ev se kdo?
prejšnjo sredo so se se sosedje tako imenovane male
gmajne na desnem bregu Studenčnice, ki so protestirali
proti nedavnim posekom na veliki hajdinski gmajni,
srečali s članoma Golfa kluba in solastnikoma zasebne-
ga podjetja Golf invest Danilom Toplekom in Janezom
Bedračem. Ob tej priložnosti so dobili nekaj zahtevanih
odgovorov.
Danilo Toplek nam je po pogo-
voru povedal, da jim je zagoto-
vil, da nimajo namena na odseku
od Vogrinčevih do Špoljarjevih
posegati v strugo Studenčnice,
čeprav zemljišče, ki so ga dobili
v 99-letni najem od zemljiške
skupnosti Hajdina, sega čez po-
tok. Četudi jih struga Stu-
denčnice ne zanima, so kljub
temu pripravljeni sodelovati, da
se ta uredi in očisti. Tako so se v
sredo tudi načeloma dogovorili
še za skupno čistilno akcijo ob
potoku. Na tem pogovoru pa so
svoje povedali tudi predstavniki
Lovske družine Hajdina, kjer
oblikujejo zahtevek za odškod-
nino zaradi trajne izgube lovišča
in za povračilo stroškov za po-
gozdovanje, ki so ga izvedli v so-
glasju z gozdnim gospodarst-
vom. Zahtevek za odškodnino
znaša milijon tolarjev. Tudi No-
gometnemu klub Skorba, ki bo
izgubil nogometno igrišče, bodo
izgubo nadomestili. Pričakujejo
pisno zahtevo od kluba.
O gradnji golf igrišča na haj-
dinski gmajni smo se pogovarja-
li tudi z advokatom Brankom
Resnikom, ki je pravni zastop-
nik investitorja - zasebne firme
Golf invest. Povedal je, da je
gradnja golf igrišča ena največjih
investicij, če že največja investi-
cija v turizmu oziroma nasploh v
tem trenutku na območju Ptuja.
V tem projektu ne gre za noben
diletantizem, gre za objekt, ki bo
svoje storitve prodajal na trgu in
je strogo profesionalno nastavl-
jen oziroma organiziran. Vodi ga
strokovni tim, ki ga sestavljajo
strokovnjaki s področja gradbe-
ništva, financ, marketinga, pro-
jektiranja, pravne stroke in dru-
gih okolij, ki jih taka gradnja
zahteva. Nobena odločitev ozi-
roma nobena pogodba ni spreje-
ta brez posveta cele ekipe. Ne gre
tudi za delo na silo oziroma ne-
zakonito delo. Vse se dela sklad-
no z zakonodajo oziroma dovol-
jenji in dogovori. Golf invest je
sklenil z lastnikom zemljišč na
hajdinski gmajni - agrarno skup-
nostjo - veljavne pogodbe o naje-
mu zemljišč za 99 let po 350
mark za ha, kar je mnogo višje,
kot je cena najema za katerokoli
drugo zemljišče. Kot poudarja
Branko Resnik tudi ni nobenega
dvoma, da je agrarna skupnost
lastnik teh zemljišč in da gre za
zasebno lastnino. Postopek de-
nacionalizacije je končan. Del
gmajne, ki pripada agrarni skup-
nosti, je bil leta 1978 razprodan
in za ta zemljišča bodo člani
skupnosti dobili odškodnino.
STUDENČNICA -
URBANO-KOMUNALNI
PROBLEM
Projekt ureditve Studenčnice,
o katerem so prav tako govorili
na tem srečanju, je star že nekaj
let, izdelan je bil leta 1993. V
zvezi s tem smo obiskali Vodno-
gospodarsko podjetje Ptuj, kjer
smo se pogovarjali z direktorjem
Dragom Klobučarjem.
Tednik: Za kakšen projekt v
bistvu gre?
D. Klobučar: "Gre za projekt
vzdrževalnih del na Studenčnici,
ki poleg vzdrževanja predvideva
tudi nekatere renaturacijske
ukrepe. Nastal je v letu 1993, v
letu druge dolgotrajne poletne
suše. Naročilo ga je Ministrstvo
za okolje in prostor, takratna Di-
rekcija za varstvo okolja - sedan-
ja Uprava za varstvo narave. Po-
budo za projekt so dali krajani,
ker je bila podtalnica tako nizka,
da je Studenčnica praktično pre-
sušila. Če bi se takrat lotili
čiščenja mulja, ki ga je to korito
polno, bi bil to najprimernejši
čas in trenutek in bi to bilo tudi
najlažje. Tega pa se na vrat na
nos ni mogoče lotiti, zato je tudi
nastal ta projekt,"
Tednik: Zakaj projekt ni bil
realiziran v letu 1994 in ka -
sneje, če je že bil narejen? Za -
kaj se z njim čaka?
D. Klobučar: "Vodarstvo je pri
sredstvih iz državnega pro-
računa po letu 1990 izredno pad-
lo. V primerjavi s preteklim de-
setletjem so se ta znižala petkrat.
Studenčnica, to velja posebej
poudariti, pa ni nikoli dobila
prednosti pri vodarskih sredst-
vih na eni strani, na drugi strani
pa je potrebno upoštevati tudi
njene svojevrstne značilnosti.
Vse Studenčnice na Dravskem
polju (velja tudi za to), ki pote-
kajo po spodnji terasi oziroma
pod robom zgornje terase, lovijo
izcedne vode podtalnice. Leta
1969, ko je bilo zgrajeno Zlato-
ličje, ji je bila pravzaprav voda,
ki je prej tekla po njej, približno
za en kubik odvzeta, pobral jo je
odvodni kanal Zlatoličje. Na
zgornji in spodnji terasi se je gla-
dina podtalnice znižala. Od te-
danjih enega kubika danes v
ugodnih razmerah teče po Stu-
denčnici od 50 do 150 litrov.
Tok podtalnice je na eni strani
preusmerjen, na drugi strani pa
ni zanemarljiv podatek, da s Po-
horja priteka v prodni zasip
Dravskega polja, v prerezu od
Hočkega potoka do Slovenske
Bistrice, približno pet kubikov.
Za potrebe pitne vode Ptuja,
Maribora, tudi Bistrica se
načrpa že okrog tri kubike vod
na Dravskem polju - torej več
kot 50 odstotkov permanentnega
dotoka v ta prodni zasip. Poleg
tega je Studenčnica svojevrsten
vodotok, ker pač nima tako izra-
zitega padavinskega območja,
kot ga imajo drugi vodotoki, da
bi njena gladina naraščala v od-
visnosti od višine padavin, am-
pak zgolj od višine podtalja in
podtalnice. Ta podtalnica bolj
regulira nivo in pretoke kot pa
druge površinske vode. Zato
nima značilnih vodnogospodar-
skih problemov: ne poplavlja,
nima erozije in je v ozkem vo-
darskem pogledu pravzaprav po-
tok brez problemov. Ti problemi
so bolj krajinsko-urbani, ker
njen tok poteka skozi urbani del
mesta in tudi skozi rekreativno-
turistične cone in je njen videz
grd, neprimeren. Veliko časa, še
sedaj so posamični primeri, so
bile vse kanalizacije naselja na
zgornji terasi speljane v ta vodo-
tok. Velikokrat je bil tudi odla-
gališče odpadkov, v Studenčnici
se najdejo marsikateri odpadki.
Zato smo na Studenčnico vodar-
ji gledali kot na komunalni
problem. Pri tem smo bili mnen-
ja, da je potrebno pri urejanju
zagotoviti sodelovanje lokalne
skupnosti, če se želi tudi vodar-
sko reševati."
Tednik: Ali gradnja golf
igrišča spodbuja vzdrževalna
dela na Studenčnici?
D. Klobučar: "Moram reči, da
projekt vzdrževalnih del in rena-
turacija Studenčnice nista v neki
neposredni zezi z nobenim golf
igriščem. Ta dela bi bila potreb-
na, tudi če golfa ne bi bilo."
Tednik: Golf igrišče ne bo
škodovalo Studenčnici?
D. Klobučar: "Škodovalo ne,
sicer pa je investitor gradnje golf
igrišča izdelal presojo vplivov na
okolje, predvsem presojo vpli-
vov tudi na vode, ki je pozitivna.
Golf igrišče bo moralo zgraditi
vse potrebne objekte, da more-
bitne njegove odpadke vode ali
pa vode s teh območij ne bodo
škodovale ali onesnaževale ozi-
roma povzročale težav drugim
odprtim vodam."
Tednik: V projektu renatura -
cije Studenčnice naj bi torej
sodelovala mestna občina
Ptuj?
D. Klobučar: "Mi smo letos v
vodarski plan ponovno predla-
gali ureditev Studenčnice. Vo-
darji smo v časih, ko je bilo sred-
stev več, Studenčnico občasno,
vendar nazadnje pred 15 in več
leti, tudi izmuljevali, vsaj v
ožjem mestnem območju, če že
ne poljskih in drugih predelov.
Opravljali smo minimalno
vzdrževanje in košnjo. Pri
zadnjem ogledu na terenu s
predstavniki ministrstva, izpos-
tave v Mariboru, smo ob pregle-
du programa ugotovili, da Stu-
denčnica nima prve prioritete, še
posebej pa je brez nje, če se ne
doseže vsaj 50 odstotkov lokal-
nih sredstev za njeno vzdrževan-
je, kajti gre v resnici za bolj ur-
bano-komunalni problem kot
značilno vodarski. Zato smo
predlagali mestni občini, da bi
ureditev Studenčnice sofinanci-
rala v višini 50 odstotkov od po-
trebnih sredstev na celotni rela-
ciji ali vsaj na enem delu letos,
drugo pa pozneje."
Tednik: Koliko je vreden ta
projekt?
D. Klobučar: "Obnovili smo
predračun, ki je bil narejen pred
štirimi leti. Projekt obsega raz-
daljo dveh kilometrov, to je od
Intesovega mlina pa skorajda do
šole na Hajdini, Predvsem
območje nad bivšim
Koroščevim mlinom, ki sedaj ne
obratuje več, je zamočvirjeno,
mehko in težavno za delo, V tem
območju so pogoji izredno težki
in zaradi tega je projekt soraz-
merno drag. Ocenjen je na 24
milijonov tolarjev, če bi šli v celi
odsek naenkrat. Mogoče pa je
delo po etapah."
Tednik: Kakšne pa so rešitve
v okviru vzdrževalnih dela?
D. Klobučar: "Studenčnica je
izredno zamuljena. Kot rečeno,
je leta 1992 in 1993 korito posta-
lo pravzaprav suho. Mi smo ta-
krat, ko smo projekt izdelovali,
naredili nekaj sond do podtalja.
S tem projektom smo predvideli,
da bi se niveleta dna, ki je sedaj
dvignjena tudi za meter in več,
poglobila do te kvote, vendar ne
enakomerno, ne tako, da bi voda
gladko odtekala; niveleta ima
namreč predvidene plitvine in
globine. Tudi nekoč so bile na
Studenčnici znane globeli - ime-
novali so jih tunfi. S tem bi zago-
tovili stalno vodnatost korita.
Mnenja smo, da bi to bila najpri-
mernejša rešitev. V okviru
zaščitnih ukrepov, da se plitvine
ne bi poglobile ali kako drugače
demolirale, so predvideni leseni
piloti, popleti ali tovrstne zgrad-
be, s katerimi se bo poskušal
doseči čimbolj naravni videz
zdajšnje Studenčnice. Posebej
moram reči, da ni predvideno
nobeno reguliranje, urejanje,
ravnanje in podobno. Gre le za
to, da se mulj ter komunalne in
druge usedline spravijo iz korita,
in da se zagotovi, da bo tudi pri
sušnem obdobju korito imelo
vodo. S tem bi bili najbrž dani
pogoji za ponovni razvoj
ribištva, vzgojo rakov in druge-
ga, kar je v tej Studenčnici
včasih že živelo."
MG
PTUJ / 2. občni zbor mestne gasilske zveze
Kdaj regijsko povezovanje gasilstva?
Potem ko so se na letnih občnih zborih že sestali
predstavniki vseh 22 gasilskih društev, vključenih v
mestno gasilsko zvezo, so se minulo soboto, 5. aprila,
na drugem občnem zboru sestali še delegati Gasilske
zveze mestne občine Ptuj, ki je bila ustanovljena lani
avgusta.
Predsednik Gasilske zveze
Slovenije Emes E6ry je kot
gost zbora povedal, da je po no-
vem zakonu o društvih in reor-
ganizaciji občin v Sloveniji us-
tanovljenih že 85 gasilskih
zvez, nesmotrno pa je, da je v
eni občini tudi po več gasilskih
zvez, kar delo podražuje. Vse
gasilce z območja nekdanje
občine Ptuj je spomnil, da so se
pred kratkim že pogovarjali o
regijski povezavi gasilskih or-
ganizacij, zato je društva poz-
val k tesnejšemu sodelovanju.
Stičnih točk je po njegovem
mnenju veliko, pa tudi potrebe
so realne. Ob vsem pa je pouda-
ril, da gasilstvo je in mora osta-
ti poHtično neodvisna in sa-
mostojna humanitarna organi-
zacija, v ničemer podrejena po-
litičnim interesom.
Dosedanje aktivnosti po reor-
ganizaciji gasilstva v mestni
občini Ptuj je predsednik gasil-
ske zveze Edvard Kozel ugod-
no ocenil in ob tem dejal, da je
delo organov zveze zaživelo ter
da je sedaj nujno potrebno iz-
delati ocene požarne
Ogroženosti in načrt požarnega
varstva na tem območju.
Sprememba metodologije za
kategorizacijo gasilskih
društev, ki jo v kratkem
Pričakujejo, bo pokazala realne
potrebe po gasilski tehniki in
opremi in prepričani so, da bo
tako odpadla nepotrebna naba-
va in izsiljevanja po sofinanci-
ranju tiste gasilske opreme in
tehnike, ki za posamezna gasil-
ska društva sploh ni potrebna.
Gasilska zveza mestne občine
Ptuj ima po pogodbi z Gasilsko
zvezo Ptuj v uporabi dve pisar-
ni in souporabo dvorane, gasil-
ski dom pa je v upravljanju Ga-
silskega društva Ptuj, Po pod-
pisani pogodbi z župani vseh
devetih občin je zaposlena
vzdrževalka prostorov in okol-
ja, ki upravlja tudi obstoječi
sistem alarmiranja, vgrajen v
gasilskem domu. Težave nasta-
jajo zaradi tega, ker so skupni
stroški vzdrževanja gasilskega
doma toliko večji, saj nekateri
delovni prostori, pisarne,
pomožni prostori, garaže in
skladišča niso v uporabi.
V imenu ptujskega županstva
je na možnost regijskega pove-
zovanja gasilstva na Ptujskem
opozoril tudi podžupan mestne
občine Ervin Hojker. Gasil-
cem je izrazil vso podporo in
pripravljenost mestne občine,
da zagotavlja požarno varnost v
okviru realnih potreb in fi-
nančnih možnosti. Mag. Janez
Mere, svetovalec za požarno
varnost mestne občine Ptuj, je
menil, da so se doslej v gasil-
skih društvih ukvarjali
predvsem sami s seboj in svojo
reorganizacijo, sedaj pa je čas
za konkretne akcije. Potarnal
je tudi, da sedanji način finan-
ciranja gasilske zveze v mestni
občini z 20-odstotnim deležem
vsakega od društev ni dovolj,
zato bo potrebno poiskati do-
datne vire financiranja.
V razpravi so tovariške poz-
drave gasilcem in pripravlje-
nost za sodelovanje zbranim na
zboru izrazili tudi Ivan Vojsk
iz GZ občine Gorišnica, Ciril
Murko iz GZ Majšperk, Franc
Rižner iz GZ Juršinci ter Janez
Mere iz GZ Videm.
Nekoliko se je zataknilo ob
sprejemu programa aktivnosti
in finančnega plana za leto
1997, saj naj bi zaradi "tiskar-
skega škrata" iz programa iz-
padlo GD Grajena, ki je svoj
zahtevek sicer vložilo pra-
vočasno. Pa so z dodatnim
sklepom tudi to rešili po gasil-
sko - tovariško.
Po krajši razpravi so sprejeli
sklep o dopolnitvi 4, člena sta-
tuta, ki odslej določa, da je Ga-
silska zveza mestne občine
Ptuj ustanovljena z namenom,
da povezuje gasilska društva na
območju mestne občine Ptuj in
drugih občin. Z dopolnilom
zadnjih treh besed so v gasilsko
zvezo mestne občine Ptuj
lahko sprejeli tudi prosto-
voljno gasilsko društvo Zavrč,
ki je za to vložilo vlogo s skle-
pom svojega občnega zbora, saj
je v občini Zavrč edino gasil-
sko društvo,
M. Ozmec
LOVRENC / dejavnost podjetja albin promotion
Ozvoiitev papeževega obiska v Sarajevu
Potem ko so ob lanskem
papeževem obisku v Sloveniji s
skupaj 280.000 vati uspešno
ozvočili vse tri velike priredit-
ve (v Ljubljani, Postojni in Ma-
riboru), je firmi Albin Promo-
tion iz Lovrenca na Dravskem
polju letos uspel še en veliki
podvig, ki pomeni tudi veliko
zaupanje do tega podjetja: po
sklepu Vatikana so med števil-
nimi ponudniki iz vse Evrope
izbrali prav firmo Albin promo-
tion za ozvočitev centralne slo-
vesnosti ob papeževem obisku
v Sarajevu, ki bo to nedeljo, 13.
aprila, na stadionu Koševo.
Kot je povedal direktor firme
Albin Brenči, je velik tovornjak s
priklopnikom in 35 tonami opre-
me v Sarajevo odpotoval že minu-
lo soboto, 5, aprila, ponoči. Te
dni pa s svojim moštvom tonskih
manipulantov, tehnikov in moj-
strov za pričakovanih 90,000 obi-
skovalcev na stadionu Koševo že
pridno postavljajo 65 tisoč vatov
ozvočenja.
Poudariti velja, da je slovenski
firmi Albin Promotion uspel po-
polnoma samostojni prodor, ne-
odvisno od velikih in uveljavlje-
nih evropskih in svetovnih firm,
ki se ukvarjajo z izdelavo
ozvočenja in ozvočitvami in ki so
lani prek firme Albin Promotion
sodelovale pri ozvočitvi vseh treh
papeževih prireditev v Sloveniji.
M. Ozmec
Strokovnjaki firme Albin promotion so kvalitetno brezhibno
ozvočili tudi osrednjo prireditev ob papeževem obisku na
mariborskem letališču.	Foto: M. Ozmec
DORNAVA / ob drugem občinskem prazniku
v
Športnef kulturne in zabavne prireditve
Ob drugem občinskem prazniku občine Dornave so tamkajšnja športna in druga
društva pripravila več prireditev. Pričela so se že v sredo s športnim srečanjem.
Danes ob 16. uri bo na igrišču v Žamencih suha
vaja vseh prostovoljnih gasilskih društev občine
Dornava, Novoustanovljeno športno društvo Po-
lenšak bo jutri ob 18. uri v tamkajšnjem gasilskem
domu pripravilo tekmovanje v namiznem tenisu.
V soboto bo turnir v streljanju s serijsko zračno
puško, ki ga na strelišču v Domavi organizira
domača strelska družina. V nedeljo ob 9,30 uri bo
zaključna nogometna tekma Dornava - Središče
na igrišču v Domavi.
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku pa
bo v nedeljo ob 15. uri v domavski vaški dvorani.
V kulturnem programu bodo sodelovali: otroci iz
tamkajšnjega vrtca in male šole, goknci Zavoda
dr. Marijana Borštnaria, učenci OS dr. Pranja
Žgeča Dornava ter učenci podružnične šole Po-
lenšak, učenci zasebne glasbene šole Noctumo,
oktet in ljudske pevke TED "Liikari" Dornava in
predice TT3 Polenšak.
MS
16 - ZA RAZVEDRILO
10. APRIL 1997 - tednik
Kuharski nasveti
Omake
Največji strokovnjaki za omake so zagotovo Francozi. Na
splošno omake delimo v dve veliki skupini, in sicer v tem-
ne in svetle. Posamezno skupino določa osnovna omaka,
ki jo pripravljamo po ustaljenem načinu. Različice osnov-
ne omake naredimo z dodajanjem sestavin, kot so šalotka,
šampinjoni, smetana, sir, različna zelišča, česen, sadje,
maslo in podobni dodatki. Svetle omake pripravljamo in
zalijemo s telečjo osnovo. Okus le-te lahko izboljšamo tudi
s čebulo, česnom in začimbami.
Vse dobre omake niso ravno
francoskega izvora. Defenicija
pravi, da so omake zgoščene
tekočine, ki harmonično do-
polnjujejo posamezno jed. Tako
sodijo med omake tudi tiste, ki
jih dobimo pri peki pečenke
oziroma pečenkin sok, piknik
omake in solatne omake ter tudi
s kruhom zgoščene omake, pa-
radižnikova, pikantne in krepke
sadne omake. Naj bo omaka
redka ali gosta, svetla ali temna,
naj bo iz osnovnih ali dodatnih
surovin, mora v vsakem prime-
ru imeti naslednje lastnosti:
tistrezati mora svoji temeljni
značilnosti, kar pomeni, da
mora biti majonezna precej
mastna, šodo penast, rjava krep-
ka omaka pa se mora lesketati.
Okusi - mili ali pikantni - mora-
jo biti koncentrirani ravno do
prave stopnje, da harmonično
dopolnijo jed.
Omaka mora pri jedi poudariti
tudi barvo. Enako pomembna je
tudi konsistenca oziroma gosto-
ta. Žametne in maslene omake
morajo jed prevleči zelo natan-
ko. Temne omake se morajo
prozorno lesketati, da dajo mesu
določen lesk. Nekatere omake
so zelo goste in zato ne potrebu-
jejo dodatnega sredstva za gosti-
tev.
Vsaka omaka ne sme biti lepl-
jiva, sploh pa ne omaka, ki jo
pripravimo za narastek ali za
obogatitev zelenjave, ki vsebuje
veliko vode. Omake, ki jih po-
nudimo hladne, morajo biti gos-
tejše od toplih.
Omaka dobi zadnji, prefinjeni
okus ob začinjanju. Prefinjene
omake vsebujejo več začimb,
vendar nobena začimba ne sme
izstopati, ampak vsaka posebej
pomaga ustvariti harmonično
celoto. Zelo težko je dajati na-
tančna navodila za začinjanje,
gospodinjo in kuharja nauči
samo izkušnja.
Veliko omak uspe samo, če jih
reduciramo, kar pomeni, da jih
kuhamo na močnejši vročini, da
se tekočina pokuha in okus kon-
centrira, omaka pa istočasno
dobi primemo gostoto. V glav-
nem velja: čim dlje omako pus-
timo, da se počasi kuha na robu
štedilnika, tem finejši okus bo
imela. Čas kuhanja ob robu šte-
dilnka je odvisen od uporablje-
nih sestavin. Najhitreje so ku-
hane bešamel omake. Zanje
povprečno velja^ da jih ktihamo
3 do 5 minut. Žametno omako
ktihamo približno 15 do 30 mi-
nut, dobra temna omaka pa po-
trebuje celo iu"o, da dobro prev-
re.
Preden omake ponudimo, jih
precedimo, da odstranimo trdne
sestavine ali da omaka postane
bolj gladka in lesketajoča.
Omake pa lahko obogatimo
tudi tik pred serviranjem. Naj-
pogosteje jih obogatimo s siuro-
vim maslom tik pred serviran-
jem tako, da primešamo majhen
košček surovega masla, da se
stali. Omaka dobi lep lesket in
oktis po stirovem maslu.
Omake lahko ponudirmio na
tri različne načine: jed lahko z
omako prevlečemo, jo damo
najprej na krožnik in nato v
omako damo ostalo jed ali oma-
ko ponudimo zraven v
omačnici. Hrustljavih jedi z
omako ne prelijemo, ker bi se
zmehčale, razen če to želimo.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / # v vrtu ^VVRTU^
Pomladanska setev,
sajenje in presajanje
Pregovor "Kakor boš sejal, tako boš žel!"
velja še najbolj v vrtu. Najprimernejši
ias setve in sajenja za veiino vrst vrtnin
je april. Some tedaj zemljo ogreje, rahel
spomladanski dež navlaži in že so dani
pogoji za novo življenje in rast rastlin.
Uspeha v vrtnarjenju ne bo težko doseči, če ob
naravnih danostih dodamo še svoj delež. Za se-
tev in sajenje uporabimo kakovostna semena ter
kakovostne in zdrave sadike, setev, sajenje opra-
vimo ob pravem času v primemo pripravljeno
zemljo, negi in obdelavi posevkov in nasadov pa
posvetimo potrebno skrb!
V	SADNEM VRTU v tem času, ko že vse brsti
in zeleni, sadimo še samo sadike sadnih vrst,
vzgojene v vsebnikih. Tako vzgojene namreč
lahko sadimo vse leto, razen ko zemlja zmrzuje.
Če so sadike z golimi koreninami, jih v aprilu
sadimo le, če so bile hranjene v hladilnici in so
še v fazi zimskega mirovanja. Vzbrstelih ali celo
ozelenelih sadnih sadik ne sadimo, ker se kljub
skrbnemu zalivanju ne vrastejo in se posuše. Za-
kaj se ne primejo? Ker so vzbrstele in ozelenele
mladike iz korenin izčrpale rezervno hrano, na-
kopičeno za začetno vegetacijo, lasastih črpalnih
koreninic pa, ki bi se do vegetacije že morale
razviti in začeti nalogo črpanja vode iz tal in v
njej raztopljenih snovi in jih pretakati v nad-
zemne organe rastline, pa še ni. Zamujeno sajen-
je drevnin je najbolje preložiti na jesen.
Brstenje sadnega drevja se je zaradi ohladitve
zadnje dni marca nekoliko upočasnilo, zato se
bodo pogoji za oktižbe s škrlupom in dmgimi
glivičnimi boleznimi nekoliko zavlekli v to-
plejše dni in ko bodo izdatnejše padavine. V
tem času budno opazujemo vegetacijo in vre-
menske spremembe ter se ravnamo po napove-
dih službe za varstvo rastlin.
Če je po prvem škropljenju breskev proti bre-
skovi kodravosti poteklo več kot 10 dni, pred od-
piranjem cvetov poškropimo z delanom SC 750
v 0,1% koncentraciji (10 ml v 10 litrih vode) ali
po cvetenju v 0,05% koncentraciji.
V	OKRASNEM VRTU v aprilu večino opravil
pri urejanju zelenega okolja že končujemo. Čes-
tokrat se še poslednji hip domislimo o sajenju
kakšne okrasne grmovnice, ko je pravi čas za
njeno sajenje že potekel. Včasih v naglici posadi-
mo okrasno sadiko ali presadimo cel grm, o ka-
terega zahtevnosti za rastne razmere ne vemo
dovolj, lahko pa je sadika slabše kakovosti ali ne-
strokovno gojena za nadaljnje razmnoževanje ali
ni zdrava in podobno.
Kakovostne in neoporečne sadike okrasnih
drevnin in grmovnic pridelujejo v vrtnarskih in
gozdarskih drevesnicah. Oblika teh sadik je
lahko različna: vzgojene v vsebniku, sadika s ko-
reninsko gmdo, predpakirana ali sadika z golimi
koreninami. Ločitev sadik po obliki je izjemno
pomembna, ker je prilogajena vrsti, velikosti in
starosti sadik, času in kraju sajenja ter načinu
transporta in prodaje.
Rastline v vsebnikih lahko sadimo kadarkoli
v letu, ker so vzgojene v posebni posodi, s katero
se iz vzgajališča prenaša in sadi, ne da bi koreni-
ne pri tem čutile stres. Sadike s koreninsko gru-
do so običajno zimzelene okrasne grmovnice, ki
jih v drevesnici izkopljejo s precej prsti, ki osta-
ne okoli korenin. Koreninsko gmdo ovijejo z ju-
tovino zaradi prenosa. Tako obliko sadik najpo-
gosteje uporabljamo v jesenskem sajenju, če pa
ta čas zamudimo, pa lahko sadimo še v aprilu in
maju. Predpakirane sadike so običajno listo-
padne grmovnice. Te oblike standardne ponud-
be so najbolj razširjenje pri vrtnicah, ki jih pro-
dajajo v trgovinah in veleblagovnicah. Kljub
temu da so sadike te oblike skrbno zavarovane
pred izsuševanjem, pa je lahko pri nestrokov-
nem ravnanju z njimi prišlo do zmrzali ali dm-
gih poškodb, zato bodimo pri nabavi pozorni, si-
cer pa jih sa^mo enako kot tradiciondno pride-
lane sadike z golimi koreninami. Čas sajenja
teh sadik je omejen na dobo, ko drevnine mim-
jejo, to je v jeseni, ko odpade listje, in vse do
pomladi, ko listavci prično ponovno zeleneti.
Okrasnih drevenin in grmovnic ne smemo sadi-
ti, ko zemlja zmrzuje.
V ZELENJAVNEM VRTU je v začetku pom-
ladi, ko je zemlja sorazmerno še hladna, vendar
pa že godna za obdelavo, primeren za čas sajenja
ali presajenja trajnih kuhinjskih zelišč in dišav-
nic. Večina vrst trajnih zelišč in dišavnic, ki jih
PRIPRAVUA MAG. BOJAN $INKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
nekateri drugi problemi duševnega zdravja - 115. nad
Nekateri vidiki spolnosti
Spolnost je vedno veljala v očeh ljudi za temo, o kateri
se ni veliko govorilo v javnosti. Šele Kinseyjeve študije
o spolnem življenju tako moških kot žensk so javno
obelodanile tudi to temo, čeprav so dvignile vihar nemi-
ra in ogorčenja predvsem zaradi tabujev, ki so ustvarjali
nepotrebne konflikte in občutke krivde pri mnogih lju-
deh (samozadovoljevanje, predzakonsko spolno življen-
je, ipd.) in s tem povzročali tudi slabšanje duševnega
zdravja.
Dandanes vlada v svetu dm-
gačna morala glede spolnosti
in to moramo iz vidika znanst-
veno utemeljene nravnosti
upoštevati. Mnogi ljudje še
vedno hodijo okoli z raznimi
občutki krivde in skušajo zve-
deti, ali je to, kar počne njihov
otrok, oni sami ali njihov part-
ner, še "normalno". Takim lju-
dem lahko odgovorimo nas-
lednje:
-	Trditev, da so golo telo ali
spolni organi nekaj sramotne-
ga, je samovoljna in preveč
enostavna, saj ni utemeljena z
razumskimi in fiziološkimi za-
konitostmi.
-	Iskanje in dajanje spolnih
užitkov je povsem normalno
dejanje.
-	Stališče, da služijo spolni
odnosi le zanositvi in ohranit-
vi vrste, ni naravno.
-	Vse oblike spolnega
občevanja in spolnih odnosov,
na katere pristaneta oba part-
nerja, ker jima ugajajo, so nor-
malne.
-	Pogostost spolnih odnosov
nima ničesar opraviti z mora-
lo, pač pa je stvar osebnih želja
obeh partnerjev.
-	Spolno občevanje in spolni
odnosi niso neločljivo poveza-
ni z ljubeznijo ali zakonom;
važno je le, da niso v nasprotju
s stvarmi, ki so pomembnejše
od spolnega življenja, npr. da
partnerju zavestno ne lažemo
o naravi svojih čustev, ne vara-
mo zakonskega dmga, ne
ogrožamo ubranega zakonske-
ga in družinskega življenja
partnerja ipd.
Dobro si bi bilo z vidika so-
dobnega znanstvenega pogle-
da pogledati tudi dve še vedno
pomembni zadevi v mišljenju
ljudi in to sta vsekakor samo-
zadovoljevanje in pornografi-
ja.
Že Kinsey je ugotovil, ko je
raziskoval spolno vedenje lju-
di, da se občasno samozado-
voljuje v življenju skoraj 90%
moških, v starosti do 15 let se
občasno samozadovoljuje 20%
deklic, v starosti 35 let pa se
občasno samozadovoljuje 49%
neporečenih žena in 34%
poročenih žena. Iz tega lahko
sklepamo, da samozadovolje-
vanje ni nekaj izjemnega in
nemoralnega in tu^ ne nenar-
avnega, toda če postane trajno
nadomestilo za spolne odnose,
postane to seve^ tudi nekaj
nenormalnega. Prizvok bolest-
nosti dobi torej samozadovol-
jevanje le, kadar je pretirano
pogosto (npr. večlorat dnevno)
in če se oseba raje zateka k tej
obliki kot odnosu s partnerjem
(izjema so seveda žene, ki jih
mož ne uspe spolno zadovolji-
ti). Samozadovoljevanje je
neškodljivo, saj raziskave niso
odkrile nobenih škodljivih
posledic (ne povzroča ne
"sušitve mozga", ne impotence,
ne nezmožnosti zanositve ipd.
- tako so namreč včasih misli-
li). Nevarni so kvečjemu razni
predmeti, s katerimi se samo-
zadovoljujejo nekatere ženske
in ki pri tem lahko zaidejo v
sečevod ali ranijo stene vagine
in celo maternice.
Nekateri seksologi vidijo ko-
ristnost samozadovoljevanja
žensk v tem, da seksualnost ni
"naravna nadarjenost", ampak
se je mora vsaka ženska
naučiti.
Ženska, ki že pred poroko
pozna svoje telo, ki ve, kako se
vznemiri in kaj jo vznemiri,
bo tudi v samem zakonu lažje
in hitreje dosegla orgazem, to
pa je vsekakor pomembno za
srečen zakon. Z dmgimi bese-
dami lahko torej povemo, da je
vsaka žena, ki misli, da je nje-
no doživljanje seksualnosti
odvisno le od moža, v zmoti.
Problem pomografije je bolj
zapleten. Na Danskem, kjer je
prodaja pomografskega mate-
riala dovoljena, so ugotovili
zmanjšanje števila spolnih de-
liktov, posledično dejstvo, da
pornografija pomeni za marsi-
katerega osebnostno motenega
človeka nekakšno nadomestno
zadovoljitev. Tudi nekega hu-
dega negativnega učinka na
doraščajočo mladino ni bilo
opaziti, razen pri otrocih, ki
pri vzgoji v svoji družini niso
bili poučeni v duhu zdravega
odnosa do spolnosti. Otrokom
bomo bolj koristili s pravilno
vzgojo kot pa s prepovedmi
česarkoli, tudi pornografije.
Prizadevati si moramo, da bo
otrok postal človek, ki mu za-
radi osebnostne zrelosti in ur-
avnanosti pornografija v kate-
rikoli obliH ne bo potrebna.
In tudi zato bomo naslednjič
govorili o spolni vzgoji.
mag. Bojan Šinko
Krvodajalci
25. marca: Aleš Predikaka, Lov-
renc na Dravskem polju; Franci
Princi, Sela 28/a; Mirko Fruk,
Apače 221; Silva Cafuta,
Čučkova 13, Kidričevo; Milan
Rihtar, Ul. 5. prekomurska 12,
Ruj; Franc Zaje, Sela 34; Darko
Horvat, Tržeč 11/B; Vlado Zaj-
; ko, Nadele 13; Stanko Širec,
Kočice 70/A; Janko Bedrač, Vi-
I dem pri Ruju 13/A; Janko Mo-
ravec, Vičanci 88; Vincenc
Krajnc, Bukovci 182; Alojz
■ Janžekovič, Strelci 5; Drago
Smolinger, Golobova 8, Ruj;
= Jože PremzI, Starošince 33;
Tone Jus, Lancova vas 61; Ro-
man Mohorko, Rujska Gora 20;
Jože Voglar, Skrblje 9/a; Mirko
Horvat, Bukovci 71/B, Tomaž
Habjanič, Ul. 5. prekomorske 4,
Ptuj; Vinko Širec, Kočice 55;
Ivan Pišek, Lovrenc na Dr. polju
7; Jože Kostanjevec, Draženci
26/a.
27. marca: Janez Bedrač, Za-
grebška 96, Ruj; Radovan Me-
sarič, Slape 17; Stanislav Za-
vec, Turniška 26, Ruj; Ivan Bila-
novič, Ul. 25. maja 7, Ruj; Bran-
ko Drevenšek, Mihovce 48; An-
ton Mohorko, Trnovec 11; Jože
Slodnjak, Moškanjci 37; Ivan
Strelec, Zg. Hajdina 78; Miran
Cafuta, Čučkova 13, Ruj; Bra-
nimir Avguštin, Stopno 14/a;
Boris Letonja, Breg 15; Anica
Divjak, Griinci 2; Jožef Korez,
Janški Vrh 50; Mirko Sambolec,
Župečja vas 2/a; Jože Bezjak,
Vlahovičeva 1, Kidričevo; Vilko
Turk, Lovrenc na Drav. polju;
Franc Majcen, Zagorje 16;
Srečko Cmrečnjak, Draženska
C. 4, Ruj; Ivan Nahberger, Zg.
Hajdina 37/A; Bojan Mere,
Soviče 12; Janez Bukovič, Ul. 5.
prekomorske 9, Ruj; Bojan Pe-
tek, Tibolci 34; Stanko
Janžekovič, Prerad 40; Vesna
Šuligoj, Apače 59/A; Stanislav
Šeliga, Stogovci 47; Zdravko
KrošI, Savinsko 38; Daniel
Roškar, Gorišnica 146; Branko
Ferlež, Lackova 7, Kidričevo;
Milan Lah, Jadranska 17; Ivan
Bezjak, Breg 37; Bojan Stanič,
Mihovce 7/A; Zvonko Muršec,
Zechnerjeva 18, Ruj; Anton
Planinšek, Župečja vas 2; Ja-
nez Plajnšek, Tovarniška 1, Ki-
dričevo; Jože Palčič, Senešci
15; Franc Grlica, Podvinci 83/c;
Bojan Cimerlajt, Tomaž 16;
Franjo Mihelič, Volkmerjeva 5,
Ruj; Slobodan Cicmanovič, Ul.
25. maja 15, Ruj; Dragica Le-
skovar, Cirkovce 60/G; Janko
Zavec, Mala Varnica 17; Franc
Kozel, ZakI 37/A; Milan Ne-
deljko, Ul. 1. maja 1, Ruj; Drago
Furek, Hajdoše 39; Anton Ci-
glar. Rimska ploščad 21, Ruj;
Peter Milošič, Miklošičeva 8,
Ruj: Gabrijel Polančec, Prušni-
kova 26, Ruj.
najpogosteje srečujemo na naših vrtovih, se po
letih toliko razraste in zgosti, da postanejo manj
donosne, slabša se jim kakovost, v rasti pa pešajo
- nekatere celo tako, da povsem izginejo. Trajna
kuhinjska zelišča in dišavnice je občasno potreb-
no okopati, razredčiti korenine, razsaditi, presa-
diti ali nasad povsem obnoviti.
Grmičasti majaron se najbolje obnavlja s ko-
reninskimi izrastki. Nakopljemo jih v aprilu,
nekoliko prikrajšamo nadzemni poganjek in ko-
renino ter sadiko posadimo. Vsako tretje ali
četrto leto nasad obnovimo.
Luštrekovi listi pozimi odmro, spomladi pa iz
korenike odžene nova rasdina. Ker se korenike
močno razraste, ga vsako dmgo ali tretjo leto
razsadimo, sadike pa naj bodo 50 cm vsaksebi.
Luštrek na istem mestu uspeva 10 do 15 let.
Drobnjak sejemo ali sadimo v rodovitna hu-
mozna tla. Šope razdelimo na manjše dele^ v ka-
terih naj bo po 10 do 12 rastlinic s čebulico, in
jih posadimo v vrsto 20 cm narazen. Presajamo
ga aprila. Drobnjak lepo deluje kot obrobna rast-
lina v zelenjavnem pa tudi cvetličnem vrtu. Pre-
sajamo ga vsako tretje leto v dmg konec vrta.
Grm pehtrana enako kot luštrek po nekaj letih
razsadimo ali pa ga razmnožujemo s koreninski-
mi izrastki ali listnimi potaknjenci.
Meta se močno razraste, zato nasad vsako tret-
je leto prekopljemo, korenine razredčimo in
aprila ponovno sadimo v 5 cm globoke brazde,
tako da korenine položimo v vodoravni legi.
Meliso razmnožuejmo s korenikami ali po-
taknjenci, ki naj bodo pri sajenju v dovoljšnjo
razdaljo vsaj 30 cm vsaksebi.
Trajne dišavnice in kuhinjska zelišča imajo
mesto v vsakem zelenjavnem vrtu, zato ga sedaj
spomladi ne pozabimo izj^polniti, dosaditi,
presaditi ali povsem obnoviti.
Miran Giušič, ing. agr.
cd
tednik 10. APRIL 1997
ŠPORT IN PISMA BRALCEV - 21
judo / državno prvenstvo v ptuju
Dva naslova v Gorisnico
Judo klub Drava iz Ptuja je
uspešno organiziral in izvedel
posamično državno prvenstvo
za člane in članice. V športni
dvorani Center se je zbralo ve-
liko tekmovalcev in samo 24
tekmovalk. Prišli so vsi naj-
boljši in tudi tisti, ki so si že
priborili norme za velika tek-
movanja. Od lanskih državnih
prvakov sta bila odsotna samo
prepelič in Ačko iz bistriškega
Impola. Po poškodbi, zaradi
katere je bil dalj časa odsoten
z blazin, se je pojavil tudi
Damjan Petek. Tudi drugi
član JK Gorišnica Jože Marin
je pokazal, da je v dobri formi.
V finalu je ugnal veterana iz
JK Drava Andreja Murka, ki
mu je bilo to verjetno zadnje
posamično prvenstvo. Zado-
voljni pa so tudi v domačem
tabon^ saj so osvojili tisto, kar
so pričakovali, njihov mladi
val pa šele prihaja.
Pri moških se ni potrebno bati,
da rezultati slovenskih tekmo-
valcev ne bi bili dobri, če že ne
boljši kot sedaj. Drugačna je si-
tuacija pri dekletih. 24 tekmo-
valk je le premajhno število, da
bi kazalo boljše jutrišnje dni.
Razveseljivo je, da so se klubi
zavestno odločili, da bodo delali
na množičnosti in predvsem kva-
litetno. Dva naslova, ki sta odšla
v Gorišnico, sta razveselila nji-
hove navijače, ki so prišli na
državno prvenstvo z zastavami.
Judo klub Drava pa je pokazal,
da je dober organizator tekmo-
vanj in si zasluži vso pohvalo.
Rezultati - člani: do 60 kg: 1.
Zafoštnik, Impol, 2. Kirbiš,
Železničar, 3. Kolednik, Drava,
in Hašaj, Murska Sobota; do 65
kg: 1. Vrbančič, Olimpija, 2.
Košir, Ivo Reya, 3. Vogrinec,
Drava, in Vukovič Bežigrad; do
71 kg: 1. Brod, Bežigrad, 2. Lam-
pe, Impol, 3. Kovač, Gorišnica,
in Vučina, Impol; do 75 kg: 1.
Soršak, Impol, 2. Bevc, Branik
Broker, 3. Starman, Koper, in
Topolčnik, Impol; do 86 kg: 1.
Skerbiš, Impol, 2. Prša, Koper,
3. Omeragič, Impol, in Sadžak,
Ivo Reya; do 95 kg: 1. Petek,
Gorišnica, 2. Petelinšek, Ivo
Reya, 3. Zupane, Efekta, in Rajh,
Branik Broker; nad 95 kg: 1. Ma-
rin, Gorišnica, 2. Murko, Drava,
3. Kramberger, Gorišnica, in
Pečolar, Efekta. Članice: do 48
kg: 1. Lamut, Bežigrad, 2. Jus,
Efekta; do 52 kg: 1. Lampe, Go-
lovec, 2. Rožanc, Sankaku; do 56
kg: 1. Škraba, Olimpija, 2. Lo-
trič, Sankaku, 3. Perme, Murska
Sobota, in Železnikar, Bežigrad;
do 61 kg: 1. Dobovšek, Šiška, 2.
Cunder, Bežigrad, 3. Žolnir,
Sankaku, in Požar, Bežigrad; do
66 kg: 1. Sraka, Bežigrad, 2. Poš,
Impol, 3. Stegnar, Branik Bro-
ker; do 72 kg: 1. Jerneje, Sanka-
ku; nad 72 kg: 1. Frece, Sanka-
ku, 2. Šuster, Sankaku, 3. Strel,
Sokol, in Amagjekaj, Šiška.
Danilo Klajnšeic
ROKOMET / 1. b liga
Radeie - Dravo 32:25 (18:10)
Rezultati 21. kroga: Gro-
suplje - Šmartno 26:30, Po-
murka - Gorenje B 32:24, In-
les - Chio Besnica 31:28,
Radeče - Drava 32:25, Šešir -
Škofljica 19:18.
Vrstni red: Škofljica 32, Inles
29, Šešir 28, Chio Besnica 26,
Grosuplje 24, Radeče 23, Drava
18, Šmartno 17, Pomurka 14,
Ajdovščina in DOL TKI
Hrastnik 13, Gorenje B 11 točk.
DRAVA: Krauthaker, Pucko
3, Šeruga 1, Belšak 8, Potočnjak
1, Hrnjadovič 4, Osterc 7,
Cerček 1.
V	predzadnjem kolu so roko-
metaši ptujske Drave gostovali
v Radečah in izgubili z domačo
ekipo. Tako Radeče kot Drava
sta že dve koli pred koncem
prvenstva rešili vprašanje ob-
stanka v ligi in sta lahko zaigra-
li neobremenjeno. Začetek
srečanja je minil v enakovredni
igri, kjer sta se ekipi izmenjeva-
li v vodstvu. Bolj ko se je bližal
konec prvega polčasa, več na-
pak so naredili ptujski rokome-
taši, tako da so domačini odšli
na odmor s prednostjo osmih
zadetkov.
V	drugem polčasu podobna
situacija kot v prvem delu igre.
Dravaši so bili enakovredni in
uspeli znižati visoko vodstvo
domačih, žal pa so zopet neko-
liko popustili v zadnjih minu-
tah ter dovolili domačinom, da
so se odlepili na takšno pred-
nost, ki je potem gostujoči ro-
kometaši niso mogli ujeti. Po-
raz bi lahko bil nekoliko nižji,
če Ptujčani ne bi zastreljali kar
treh sedemmetrovk.
V zadnjem krogu L B SRL
bodo rokometaši Drave gostili
drugouvrščeno ekipo Inlesa iz
Ribnice ter tako končali sezono
sicer z obstankom v ligi, vendar
z veliko preveč negativnimi
okoliščinami, ki pa niso bile
pri igralcih, ampak vodilnih v
klubu.
2. SRL - VZHOD •
Pyrami(iia - Angel Be-
sednjak 34:17 (19:6)
PVRAMIDIA : Tement,
Korpar, Rihtarič 2, M. Šandor
1, Kelenc ^1, Margušič 9, L
Ivančič 3, Žnidarič 4, F. Šan-
dor 6, D. Ivančič 7, Cvitanič 1,
Firbas.
Rokometaši Pyramidie iz
Moškanjcev so tokrat za na-
sprotnika imeli najslabšo ekipo
v drugoligaški konkurenci.
DomaČi so takoj na začetku po-
vedli in imeli ob polčasu že 13
zadetkov prednosti. V drugem
polčasu so zaigrali mlajši igral-
ci Pyramidie. Dejan Kelenc,
Dejan Ivančič, Jurij Cvitanič in
Primož Firbas so pokazali, da
ima Pyramidia dober podmla-
dek. Mladi fantje so dostojno
zamenjali starejše rokometaše
in ohranili visoko vodstvo pro-
ti mariborski ekipi.
2. SRL-VZHOD (ŽEN-
SKE) • Ptuj - Lisca
Sevnica 23:17(12:7)
ŽRK PTUJ: Vidovičeva,
Bojeva, N. Potočnik 7,
Šijančeva 7, Pučkova 3, Maje-
ričeva 2, Mlakarjeva, Petkova
2, Maračičeva 1, Srebrnjakova
1, Žampova, A. Potočnik.
Po porazu v Novem mestu so
ptujske rokometašice zaigrale
zopet svojo i^o proti Lisci iz
Sevnice, ki goji tudi visoke am-
bicije. Začetek je pripadal gost-
jam, ki so povedle z 2:0.
Domače rokometašice so to
prednost hitro ulovile. S trdo
igro v obrambi in racionalno v
napadu so si do odhoda na od-
mor priigrale velikih pet zadet-
kov prednosti.
Drugi polčas je minil -
predvsem začetek - v znamenju
domačih, ki so gostjam ušle za
osem zadetkov (18:10). Nato so
nekoliko popustile v igri in do-
volile igrdkam Lisce, da so ne-
koliko zmanjšale visoko vodst-
vo mladih ptujskih rokome-
tašic. Te so pokazale, da lahko
premagajo vsakega nasprotni-
ka. Celo ekipo je potrebno po-
hvaliti za pokazan pristop in
predvsem željo po zmagi.
Danilo Klajnšek
PLANINSKI KOTIČEK
Planinski kviz
Ob izvajanju osnovne planinske dejavnosti - or-
ganiziranja planinskih pohodov v gore - izvajamo
tudi druge oblike izobraževanja mladih planincev.
Ker mladi radi tekmujejo, smo jim kakor tudi
prejšnje leto pripravili kviz, ki bo obsegal pozna-
vanje osnovne planinske šole ter znanje o Halozah
in naši Haloški planinski poti.
Kviz bo v četrtek, 10. aprila, ob 17. uri v OŠ Ljud-
ski vrt. Pomerilo se bo šest ekip iz osnovnih šol
ptujske in sosednjih občin (Olga Meglič, Ljudski
yrt, Grajena, Hajdina, Cirkovce in Podlehnik). To
ie tudi izbirno tekmovanje za nastop v Podlehniku.
PD Ptuj vas vabi, da se kviza udeležite in vzpod-
bujate mlade tekmovalce.
po ormoški planinski
poti
V soboto, 12. aprila, organizira PD Ptuj izlet po
prvem delu Ormoške planinske poti. Odhod je ob
^00 uri izpred železniške postaje Ptuj. Potek poti:
Ormož-Hum-Kog-Jeruzalem-Lahonci. Možen bo
[udi nakup dnevnika poti, katerega cena je 200 to-
larjev.
. Cena izleta je za otroke 700 in odrasle 1000 tolar-
lev (prevoz, vodstvo, čaj). Prijave na društvu v pe-
'^^kj 11. aprila, do zasedbe avtobusa. Hrana iz
nahrbtnika.
Izlet vodi Tone Purg.
Pohod na štampetov
Most
. Dneve po spomladanskem enakonočju zaznamu-
'^ta zlasti daljši dan in vse živahnejše življenje na-
■"^ve, ki nas obdaja. Prav takšni pa so tudi pohodi v
Aprilu, saj nas kipeča narava in toplo sonce kar
^'ečeta iz "zimskega spanja", hkrati pa predstavljata
gibanje in hoja po hribovitem svetu velik oseben
prispevek k boljšemu počutju in zdravju.
Ptujski planinci imamo v soboto, 12. aprila,
možnost, da preživimo kar se da prijeten in
sproščen dan. Skupaj s PD Železničar iz Maribora
se bomo tokrat odpravili na tradicionalni pohod k
Štampetovemu mostu, ki ga že skoraj dve desetletji
organizirajo planinci železničarji. Iz Ljubljane
bomo po krajšem postanku z muzejsko parno loko-
motivo "odsopihali" proti Verdu, kjer je vsakoletni
pričetek pohoda. Vse do Borovnice nas bo pot vodi-
la po zložnih stezah Logaške planote, tu pa se
bomo ponovno srečali z vlakom, ki nas bo do 20.
ure pripeljal nazaj na Pragersko oziroma na Ptuj.
Opremite se planinsko ter vremenski situaciji pri-
merno. Hrana iz nahrbtnika in na železniški posta-
ji v Borovnici.
U.V.
izlet na menino
Menina je podolgovat gorski čok, ki ga iz vseh
strani prekrivajo temna gozdna pobočja in se nad
Gorenjsko kotlino in Tuhinjsko dolino dviga, kot
bi rastla iz nižine. Nanjo se bomo podali v soboto,
19. aprila. Odhod avtobusa je ob 7. uri z AP Ptuj,
predvidena vrnitev okrog 20. ure. Cena izleta je za
otroke 1000 tolarjev in za odrasle 1400 tolarjev.
Rok prijav v pisarni društva do torka, 15. 4.
Oprema planinska za sredogorje, hrana iz nahrbt-
nika. Izlet vodi Hermina Šilak s sovodniki.
Opis poti: Vožnja s posebnim avtobusom iz Ptuja
do Gornjega Grada, od tam pa se mimo Strmčnika
povzpnemo do Doma na Menini planini (1453m).
Od doma je 15 min do najvišjega vrha planote - Vi-
vodnika (1508 m), na katerem stoji razgledni stolp,
s katerega je lep razgled po okolici.
V Gornji Grad se spustimo po poti mimo Sv.
Florjana. Hoje je približno 6 do 7 ur.
Odbor za informiranje in propagancto
PDPtuj
uspeh ptujskih plesalcev v blackpoolu
Milian in Mateja ponovno visoko
Med izbranimi slovenskimi
plesnimi pari (v tim Matchu),
ki so prejšnji teden potovali v
Anglijo - v Blackpoolu - sta
bila tudi dva ptujska plesna
para PC Mambo: Miljan
Nojič - Mateja Krajnc v pio-
nirski konkurenci in Jernej
Slejko - Maja Petek v mladin-
ski konkurenci. Domov so
prinesli drugo in tretje mesto,
Miljan in Mateja pa sta posta-
la tudi najuspešnejši sloven-
ski plesni par na tekmovanju.
Oba ptujska para sta tekmo-
vala med 310 plesnimi pari na
že tradicionalnem mednarod-
nem plesnem tekmovanju. Mil-
jan in Mateja sta med pionirji
zasedla 2. mesto, takoj za tek-
movalcema Anglije, Jernej in
Maja pa sta bila tretja - za ru-
skim in angleškim parom. Ven-
dar pa je bil nastop ptujskih
plesalcev Mamba še toliko
uspešnejši, saj sta bila Miljan
in Mateja razglašena tudi za
najboljši slovenski plesni par z
dvema uvrstitvama v finale
(dobro sta odplesala angleški
in dunajski valček).
Trije plesni para PC Mambo
pa so se ob koncu tedna ude-
ležili turnirja v Litiji in bili
tudi uspešni. Mitja Mihalinec
in Daniela Arnuš sta med pio-
nirji zasedla 3. mesto, Jernej
Brenholc in Mojca Mohorič v
kategoriji mlajših mladincev
dobro 4. mesto, uspeh pa je bil
tudi 3. mesto med mladinci
Boštjana Bera in Urške Hor-
vat.
T. Mohorko
"streljanje glinastih golobov
Pričetek ligaških
tekmovani
v soboto, 29. marca, se je
pričelo letošnje državno
prvenstvo v streljenju na gli-
naste golobe. V letošnji sezoni
je državna liga razdeljena na tri
dele: vzhod, center in zahod.
Rezultati 1. kola v vzhodni
skupini: ekipno: 1. Štefan
Kovač, Murska Sobota, 191 za-
detkov, 2. Trap Ormož, 185 za-
detkov (ekipa: M. Cvetko,
Čavničar in F. Cvetko), 3. Ptuj
161 zadetkov (ekipa: V. Cvetko,
J. Skledar, M. Skledar)...
Posamezno: člani: 1. Maček,
M. Sobota, 91 zadetkov, 2. M.
Cvetko, Ormož, 86, 3. Marič,
M. Sobota 85, 4. Videnja, M.
Sobota, 85, 5. Pojbič, M. Sobo-
ta, 84 ...; mladinci: 1. Maja
Frangež, Ormož, 57, 2. Blaž
Kukec, Ormož, 54, 3. Uroš Ku-
kovec, Ormož, 52, 4. Gomboc,
M. Sobota, 51,5. Turnšek, Ptuj,
47...
Naslednje kolo lige bo v Mur-
ski Soboti.
Dušan cvetko
MEDNARODNA
NAGRADA
ORMOŽA
v prejšnjem tednu je Strelsko
društvo TRAP Ormož pripravi-
lo na svojem olimpijskem stre-
lišču v Ormožu mednarodno
tekmovanje za NAGRADO
ORMOŽA. Nastopilo je 54
strelcev, doseženi pa so bili zelo
dobri rezultati.
Ekipno: 1. in 2. Štefan Kovač
iz Murske Sobote, 3. Center
Slovenska Bistrica; člani: 1.
Maček iz M. Sobote, 2. Marič iz
M. Sobote, 3. Strmšek iz Slo-
venske Bistrice; mladinci: 1.
Pojbič iz M. Sobote, 2. Kukec
iz Ormoža, 3. Gomboc iz M. So-
bote.
Dušan Cvetko
TRAP • Uspešen
Rakuša
22. in 23. marca je bilo strel-
sko tekmovanje v trapu v Novi
Gorici. Tekmovanje je potekalo
za točke vstopa v državno re-
prezentanco. Na tej pomembni
termi se je uvrsdl na tretje mes-
to tekmovalec Strelskega
društva Trap Ptuj Igor Rakuša.
Ivan Preac
ZAHVALA
POLICISTOM
Iskreno se zahvaljujem delav-
cem Policijske postaje Ptuj za
uspešen voden postopek pri od-
tujitvi mojega vozila dne 3. apri-
la. Posebna pohvala velja
dežurni ekipi PP Ptuj s petka, 4.
aprila, na soboto, 5. aprila, in g.
Milanu Volgemutu, saj jim je s
široko zastavljeno in hitro akcijo
uspelo moje odtujeno vozilo še
pravočasno (dokler je še bilo v
Sloveniji) najti in mi ga vrniti v
soboto zjutraj ob okrog 4. uri.
Ponovno se še enkrat zahvalju-
jem za uspešno akcijo pri vrnitvi
mojega odtujenega vozila in Vas
vse lepo pozdravljam.
Hvaležni občan Franci Pernat
iz Dražencev
UREDITEV STANJA
KTV SISTEMA V
PTUJU
Glede na sestavke v Tedniku
(Tednik 13 in 14) o kabelskem
sistemu v Ptuju dajem pobudo,
da se ustanovi DELNIŠKA
DRUŽBA za KTV. Občina mora
biti zainteresirana za najboljšo
rešitev, tako da ne bo plačevala
še dodatnih sredstev. Veliko je
govora, da bi ustanovili JAVNI
ZAVOD. V tem primeru mora
občina dajati dotacijo, zavod
nima možnosti nadaljnjega raz-
voja, zavod ne more tržiti, zato
predlagam, da se ustanovi d.d.
V tem primeru mora nekdo pri-
kazati realno vrednost KTV sis-
tema. Lastniki KTV sistema se
morajo zbrati na zboru lastnikov
in bi ustanovili d.d., imenovali
upravni in iTadzorni odbor. Sod-
ni izvedenec naj ugotovi stvarno
vrednost sistema, ugotovi dejan-
ske lastnike KTV sistema, pro-
cent lastništva in odnos do celot-
ne vrednosti. Poprej bi ustanovi-
li pripravljalni odbor za pripravo
ustanovitve delniške družbe
KTV sistema na Ptuju. Ko izve-
denec ugotovi nominalno vred-
nost KTV sistema, se napravi
izračun, kolika je vrednost vsa-
kega priključka. Predlagam, da
mestni svet imenuje nevtralno
osebo (strokovnjaka) , ki bi v
roku 6 mesecev napravil strokov-
ni eleborat o prihodnosti KTV
sistema na Ptuju. Obstaja tudi
možnost, da bi pripravljalni od-
bor razpisal javni natečaj o
bodočnosti KTV sistema na Ptu-
ju. Najboljšemu bi izdali konce-
sijo, da bi vodil in pripravil kom-
pletno dokumentacijo za pripra-
vo d.d. in izboljšanje sistema
KTV. Strokovnjak naj izdela
najboljšo rešitev in izda mnenje
o variantah koncepta. Rešiti je
troej potrebno statusno
vprašanje KTV Ptuj in poiskati
najemnika lokalnega kanala
(koncesija). KTV sistem na Ptu-
ju mora imeti producenta, ki bi
zagotavljal pogoje za oddajanje
programa, celo zagotovil "živi
program", lokalne dnevne novi-
ce, tudi komercialni program, ki
bo pokrival stroške. Vsekakor je
potrebno posodobiti glavno pos-
tajo in omrežje - 450 Mhz ter se
povezati z drugimi sistemi v novi
mestni občini.
Mnenja sem, da se ustanovi
delniška družba KTV Ptuj, to za
mesto Ptuj veliko pomeni. To
lahko postane zelo močna d.d.
KTV, zaposli nekaj delavcev, ki
se lahko sami financirajo.
na državni ravni pa je potrebno
čimprej sprejeti zakon o teleko-
munikacijah.
Albin Pišek,
bivši član Odbora za izgradnjo
KTVPtuj
strelska
družina
trnovska vas
Strelci brez
pokritega
strelišča
v soboto, 5. aprila, so se
člani Strelske družine
Trnovska vas zbrali na red-
nem letnem občnem zboru.
Pregledali so delo v pretek-
lem letu, v katerem so orga-
nizirali več tekmovanj na
strelišču v Dornavi, saj
družina svojega strelišča
nima. Kot je povedal pred-
sednik Mitja Kovačič, so
edina SD v novonastalih
občinah, ki nimajo prostora
za treninge, ti pa so pogoj za
doseganje dobrih rezulta-
tov. O prostorskih težavah
se pogovarjajo s KS Trnov-
ska vas in občino Destrnik -
Trnovska vas, vendar še
rešitve niso našli.
Letos bodo poskusili orga-
nizirati redne tedenske treni-
ge za člane ter učne vaje in
treninge za mladince in pio-
nirje. Organizirali bodo tek-
movanja in se udeleževali
medobčinskih in tekmovanj
slovenjegoriške lige. Tudi le-
tos se nameravajo odpraviti
na izlet, organizirali pa bodo
tudi tradicionalne Igre brez
meja.
Ob koncu so podelili priz-
nanja. Najboljši strelec^pri
mladincih je Boštjan Čeh,
pri članih pa Franc Horvat.
Zmago Šalamun
Prvomajsko
potovanje v Pariz
Klub ptujskih študentov v so-
delovanju s Klubom ormoških
študentov vabi študentke in štu-
dente na petdnevno potovanje v
Pariz. Na pot se bomo podali v
petek, 25. aprila, z avtobusom ob
14.30 uri izpred avtobusne posta-
je v Ptuju. Sledila bo vožnja pre-
ko Avstrije, mimo Miinchena in
Strasbourga do Pariza, kjer osta-
nemo do ponedeljka zvečer ter se
vrnemo preko Italije in Ljublja-
ne v Ptuj. V Parizu si bomo ogle-
dali znamenitosti mesta, kot so
Slavolok zmage. Mestni otok s
cerkvijo Notre Dame, Eifelov
stolp ..., ob večerih pa se bomo
podali na romantične sprehode
po Elizejskih poljanah ter se z
ladjo popeljali po reki Seini.
Hkrati z ogledi znamenitosti in
zanimivostmi Pariza nam bo os-
talo dovolj časa tudi za sklepanje
novih študentskih prijateljstev
in večerne študentske žure.
Cena, ki vključuje prevoz z vi-
sokoturističnim avtobusom (kli-
ma, video, hladilnik ...), dve
nočitvi z zajtrkom v hotelu ter
vodenje in organizacijo izleta,
znaša za člane KPŠ 300 DEM v
tolarski protivrednosti, za vse os-
tale študente pa 340 DEM.
Omenjeni znesek lahko poravna-
te v 3 obrokih.
Prijave sprejemamo do nedelje,
13. aprila, do 19. ure na tel. 783-
057, kjer lahko dobite pri so-
predsedniku KPŠ Urošu Vido-
viču tudi vse natančnejše infor-
macije o potovanju v Pariz. S pri-
javami pohitite, saj je število
mest za člane KPŠ omejeno na
10 oseb!
Vodstvo KPŠ
22 - ZA RAZVEDRILO
10. APRIL 1997 - tednik
STRELSTVO / 43. zlata puscica slovenije
Zlail puša€l Debev€v in Krain€u
Strelska družina Ptuj je v športni dvorani Mladika ptni
pokroviteljstvom mestne občine Ptuj in generalnim
sponzorstvom Taluma iz Kidričevega izvedla državni fi-
nale 43. zlate puščice Franca Planinca. Največje strelsko
državno tekmovanje je odprl podžupan mestne občine
Ptuj Ervin Hojker. Slovenski strelci so kot vedno do sedaj
dosegali rekorde.
V streljanju z zračno standardne
puško je zmagal lanskoletni zmago-
valec in rekorder, letošnji vi
ceprvak Evrope in dve leti (91 ir
92) najboljši strelec sveta Rajmonc
Debevc. Rajmond je zmagal z no-
vim rekordom Zlate puščice: kar za
šest krogov je izboljšal svoj lansko-
letni rekord in s 595 krogi zmagal.
Debevc je začel s s 100 krogi v prvi
seri)i, yy v drugi, v tretji in četrti
novi dve stotici, v peti je nastrelil
komaj 97 in končal z 99. Drugo-
uvrščeni Dejan Župane iz SD Kan-
ja je streljal za dva krga boljše od
starega rekorda zlate puščice. De-
jan je po drugi seriji imel enako šte-
vilo krogov kot Rajmond, 199, v
šesu seriji je nastreljal še enkrat sto
od sto možnih in s 591 kr. zasedel
drugo mesto. Damjan Kandare iz
Bresta pa je bil s 599 kr. tretji.
Zlato puščico v streljanju z
zračno pištolo si je priboril Robert
Krajnc, doma iz Brežic, sicer član
Ljubljanske Olimpije, s 573 krogi.
Rekord strelca iz Slovenskih
Konjic Cvetka Ljubiča 576 kr ni bil
ogrožen. Drugouvrščeni je bil Pe-
ter Tkalec iz Rečice s krogom
manj, tretjeuvrščeni Celjan Slavko
Frce 565. Franc Bedrač iz SD Ptuj
je zasedel šesto mesto s 561 kr.,
Ludvik Pšajd je bil kot debitant
zlate puščice s pištolo s 557 krogi
enajsti. Majda Raušl je najboljše
uvrščena članica.
Pred podelitvijo priznanj je pred-
sednik SD Ptuj Franc Simonič
izročil najboljšemu tekmovalcu
vseh zlatih puščic do sedaj Vinku
Frelihu zlato puščico - nagrado zla-
tarne Ogrizek Ptuj. Nekdanji pred-
sednik Strelske družine Jože Lacko
Slavko Ivanovič pa je izročil plake-
to Rajmondu Debevcu za svetovne
rekorde; ta je bila Debevcu namen-
jena že 1991. leta.
Najboljšima posameznikoma je
bila izročena državna zlata puščica,
prvi trije v obeh disciplinah pa so
prejeli od organizatorja tudi Voz-
niške kažipote Slovenije - nagrado
Soft Projekta Ljubljana. Priznanja
jer podelil Franc Lavrenčič, dele-
gat Strelske zveze Slovenije.
SI
I. DRŽAVNA LIGA •
Ptujčani gostijo SD
Kranj
v enajstem krogu prve državne
lige prva ekipa Ptuja gosti odlično
ekipo Kranja. Strelci Kranja nasto-
pajo s tremi Peterneli: Franc Peter-
nela st., večkratni državni prvak in
rekorder, olimpijec in rekorder
Balkana, Franc Peternel ml.,
večkratni državni prvak in evrop-
ski mladinski prvak v streljanju z
zračno pištolo, in Vinko Peternel,
drugouvrščeni s finala dopisne
državne lige. Ptujčani nastopajo z
državnima reprezentantoma Majdo
Raušl in Janezom Stuhcem ter
odličnim Francem Bedračem.
SI
II. DRŽAVNA LIGA#
Petlja gosti Brežice
v drugi ligi bodo strelci Petlje
gostili solidne Brežičane. Ptuj bo
nastopil z mlajšimi mladinci in
mladinkami: Alenko Peteršič, Ro-
bertom Šimenkom in Matijo
Potočnikom - ekipo, ki še ni bila
premagana.
S/
POKAL PRIJATEUSTVA
V UUBUANI
V soboto bo Ljubljana priredila
VII. pokal prijateljstva za mlajše
mladince. Ptujčani bodo nastopili z
ekipo mlajših mladink (Nada
Žampa, Tanja Roškar in Sabina
Žampa) ter mlajših mladincev (Da-
vid Valič, Matija Potočnik, Marjan
Gril in Robi Šimenko).
SI
Zmagovalca Zlate puščice Rajmond Debevc in Robert
Krajnc.
mednarodni pokal akademije borilnih športov
Pf u/čaitff nadvse uspešni
v športni dvorani Center v Ptuju je bil v nedeljo, 6. aprila, I.
mednarodni pokal Akademije borilnih športov v karateju,
kendu in demonstracijah borilnih veščin ter I. odprto
prvenstvo Slovenije v aikidu. Udeležilo se gaje 78 tekmoval-
cev in tekmovalk.
častni gostje so bili: Ervin Hoj-
ker, podžupan mestne občine Ptuj,
Stanko Glažar, direktor Športnega
zavoda Ptuj, Slobodan Pupovec,
glavni urednik revije Samurai,
Zora Rosenfeld-Aracki, generalni
sponzor, dr. Milijenko Stojičevič in
Miran Peterman, družinska federa-
cija za svetovni mir.
Sodili so: v aikidu in kendu Sil-
vester Vogrinec in Janez Cvetko, v
aikidu Aljoša Horvan in Andrej
Pulko ter v karateju Marjan Greifo-
ner, Ilija Smoljenovič, Zdenko Mi-
klavc, Anton Kos, Robert Viraj in
Aleš Liponik.
Ta prireditev je bila prva te vrste
v Sloveniji. Ker so tekmovalci in
gledalci pokazali zanjo veliko zani-
manje, bo odslej vsako leto. Njen
glavni namen je povezovati različne
borilne veščine in jih na čim priv-
lačnejši način predstaviti širši jav-
nosti.
KARATE # kate posamezno: 1.
Damir Košutič (Zagreb), 2. Robi
Cvetko (Akademija borilnih špor-
tov Ptuj), 3. Ivan Stopajnik (ABŠ
Ptuj); ženske: 1. Alja Perger (TIKA
Trbovlje), 2. Tihana Kuhar (Samo-
bor), 3. Jadranka Kovačevič (Zamet
Rijeka); borbe posamezno moški:
1. Željko Breški (Lepoglava), 2.
Enis Idrizi (Tempo Zagreb), 3.
Adrijano Marcijuš (Tempo Zagreb)
in Svetič (Sombor); ženske: 1. Mili-
ca Aljinovič (Tempo Zagreb), 2.
Snježana Pupovac (Zamet Rijeka),
3. Natalija Tetičkovič (ABŠ Ptuj) in
Ivana Canjuga (Zagreb); borbe
ekipno moški: 1. Tempo Zagreb, 2.
Samombor, 3. Lepoglava, 4.
Trbovlje, 5. ABŠ Ptuj.
KENDO • borbe ekipno:
1.	Akedemija borilnih športov
Ptuj
2.	Reprezentanca Slovenije
I. ODPRTO PRVENSTVO
SLOVENIJE V AIKIDU
Kata posamezno - moški: 1. Pavel
Forjan (Aikido klub Branik Mari-
bor), 2. Mladen Bistrovič (Branik
Maribor), 3. Bruno Krajnc (ABŠ
Ptuj); ženske: 1. Valerija Karba
(ABŠ Ptuj), 2. Mojca Plavčak (ABŠ
Ptuj), 3. Karmen Ivanuša (ABŠ
Ptuj); ichinidori (dvojice): 1. Bru-
no Krajnc - Aleš Doliška (ABŠ
Ptuj), 2^ Andrej Satler - Matjaž Sat-
ler (ABŠ Ptuj), 3. Denis Ivaniševič -
Mitja Petrič (ABŠ Ptuj); ninidori
(trojice): 1. Krajnc-Doliška-A. Sat-
ler (ABŠ Ptuj), 2. Ivaniševič-Petrič-
M. Satler (ABŠ Ptuj), 3. Majhen-
Roškar-Čatič (ABŠ Ptuj).
•
Borilne veščine so demonstrirali:
tai chi chuan: Centar za terapeut-
ske i borilačke vještine Zagreb; ka-
te-do: Ka-te-do klub Matko Lagin-
ja Zagreb; jui-jittsu: Športno
društvo jui-jittsu ninja Črnomelj;
kikboks in tajski boks: Thai-kick-
boxing klub Scorpio Novo mesto.
Liljana Vogrinec,
predsednica ABŠ Ptuj
Kendo dvoboj med reprezentanco Ptuja (desno) in Sloveni-
je.	Foto: Kosi
MALI NOGOMET • Ma-
jolka - Tomaž 1:3 (0:2)
V	prvem srečanju nadaljevanja
prvenstva v 2. SLMN - vzhod so no-
gometaši Majolke iz Vidma izgubili
na svojem igrišču .proti drugo-
uvrščeni ekipi Tomaža. Gostje so v
prvem polčasu izkoristili napake
domačih v obrambi in povedli z dve-
ma zadetkoma. Drugi polčas so no-
gometaši Majolke pričeli bolje, imeli
veliko priložnosti, vendar jih niso iz-
koristili. Gostje so dosegli še tretji
zadetek, domačini pa so rezultat z za-
detkom Kokola samo zmanjšali.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS • Peto-
via - Šampionka 4:2
V	drugem srečanju za osvojitev
tretjega mesta v Sloveniji so namiz-
noteniške igralke ptujske Petovie
vrnile igralkam iz Vrtojbe za poraz
na prvem srečanju. Srečanje je bilo
zelo razburljivo, jeziček na tehtnici
pa je bila tokrat domača igralka Ka-
tarina Golič, ki je v igri posameznic
ugnala Sivčevo in Bajčevo ter v paru
s Spelo Lukner tudi gostujočo dvoji-
co Bajc-Halas. Tina Zalezina in
Špela Lukner sta izgubili dvoboje.
Četrto točko za domače pa je po iz-
gubljenem prvem nizu Špela Lukner
le uspela dobiti in svoji ekipi prines-
ti želeno točko, kar ji daje možnost,
da v tretjem in seveda odločilnem
srečanju zmagajo ter si morebiti
priigrajo tretje mesto v Sloveniji. To
bi bil velik uspeh za žensko vrsto
NTK Petovie Ptuj.
Posamezni izidi: Golič - Sivec 2:0,
Zalezina - Baje 1:2, Lukner - Halas
1:2, Golič/Lukner - Halas/Bajc 2:0,
Golič - Baje 2:0, Lukner - Sivec 2:1.
Danilo Klajnšek
ŠAH # Hitropotezni
turnir za april
Na rednem mesečnem hitropotez-
nem turnirju Šahovskega društva
Ptuj so bili doseženi tile rezultati:
Robert Roškar 12 točk, Janko Bohak
10,5 točke, Zlatko Roškar 9,5 točke,
Jože Čič 9 točk. Rado Brglez 7 točk
itd. V skupnem seštevku vodi po šti-
rih hitropoteznih turnirjih Robert
Roškar s 7o točkami pred Gregorjem
Podkrižnikom s 51,5 točke (trije tur-
nirji), Jožetom Čičem s 46,5 točkami
itd.
Janko Bohak
2. LIGA
Rezultati 20. kroga: SET Vevče
-	ERA Šmartno 6:0, Šentjur - Ja-
dran Šepič 0:1, Dravograd -
Goriške opekarne 3:0, BS Tehnik
-	Rudar Trbovlje 0:1, Drava -
Železničar 2:0, Triglav Naklo -
Nafta 0:0, Piran - Mavrica Črnuče
1:0, prosto Zagorje.
I.SETVEVCE	20 12 5 3 41:14 41
2.	DRAVOGRAD	20	12	3	5	28:16 39
3.	DRAVA	20	10	7	3	29:16 37
4.	NAFTA	20	9	8	4	26:20 35
5.	ŠENTJUR	19	10	3	6	27:21 33
6.RUDARTRB.	20 9 5 6 25:21 32
7.	ŽELEZNIČAR 20 9 3 8 29:20 30
8.6. OPEKARNE 20 7 5 8 22:20 26
9.	ZAGORJE 19 6 7 6 20:22 25
10.ERAŠMART.20	7 3 10 28:31 24
II.	MAVRICA. 19 6 5 8 15:24 23
12.	BS TEHNIK 20 6 4 10 20:23 22
13.	JADR.ŠEPIČ19 5 3 11 18:35 18
14.	TRIGLAV 20 3 8 9 16:24 17
15.	PIRAN 19 5 2 12 13:34 17
16.	UUBUANA 15 1 5 9 10:26 8
Pari 21, kroga: Šentjur - SET
Vevče, Mavrica Črnuče - Zagorje,
Goriške opekarne - Drava, Ja-
dran Šepič - Piran, Železničar -
BS Tehnik, Rudar Trbovlje - Tri-
glav Naklo, Nafta - ERA Šmart-
no, prosta ekipa Dravograda.
DRAVA - ŽELEZNIČAR
2:0 (1:0)
Strelca: 1:0 Emeršič (32), 2:0
Vogrinec (52)
DRAVA: Lešnik, Hotko, Fa-
nedl, A. Vršič, Križanič, Pučko
(Vogrinec), Bloudek, Zec,
Emeršič, Lučič (Koren), Vesen-
jak (Plošnik).
V	"štajerskem derbiju so nogo-
metaši ptujske Drave zasluženo
premagali mariborski Železničar.
Ze v 5. minuti se je ponudila lepa
priložnost domačemu napadalcu
Vesenjaku, vendar je bil hitrejši
gostujoči vratar. Nato so imeli
gostje dve priložnosti. Polagoma
so vse niti igre prevzemali ptujski
nogometaši. V 32. minuti je gos-
tujočim obrambnim igralcem po
levi strani ušel Zec, videl proste-
ga Milana Emeršiča, ki je rutini-
rano poslal žogo v mrežo gostu-
joče ekipe. Do konca prvega
polčasa je igra potekala med obe-
ma kazenskima prostoroma, brez
pravih priložnosti za zadetek.
Takoj na začetku drugega
polčasa so domači potisnili goste
na njihovo polovico igrišča. Po
streljanem kotu iz leve strani je
žoga prišla do Damjana Vogrinca,
ki jo je dobro zadel in jo poslal za
hrbet vratarja Železničarja. Gost-
je so v drugem polčasu imeli
samo eno priložnost, in to v 60.
minuti, ko je po predložku napa-
dalca Železničarja Koblerja
domači vratar slabo posredoval.
Nevarnost je razčistil Ivan Fa-
nedl. Po tem so gostje imeli navi-
dezno premoč, vendar je bilo vse
stihijsko. Domači so z lahkoto
razčiščevali in odstranjevali ne-
varnost pred svojimi vrati, poiz-
kušali pa so z hitrimi nasprotni-
mi napadi. Žal pa do konca
srečanja niso več dosegli zadetka.
Sodnik Bohinc jih je oškodoval za
enajstmetrovko, ko je po strelu
Roberta Vesenjaka eden izmed
obrambnih igralcev gostov v svo-
jem kazenskem prostoru igral z
roko.
V	štajerskem derbiju je zmaga
zasluženo ostala na Ptuju. V nas-
lednjem krogu nogometaše Drave
čaka zahtevno gostovanje v
Renčah pri ekipi Goriških ope-
karn.
Danilo Klajnšek
3. LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 15. kroga: Ko-
vinar - Dravinja 2:4, Unior - Mm
Brunšvik 3:1, Paloma - Odranci
2:0, Črenšovci - Kungota Broker
1:0, Aluminij - Pohorje 2:2,
Goričanka - Steklar 5:1 (1:0),
Turnišče - Bakovci 1:0
1.ALUMINU	15 11 2 2 40:11 35
2.	POHORJE	15	9	4	2	29:10 31
3.	ČRENŠOVCI	15	10	O	5	28:16 30
4.	PALOMA	15	9	3	3	23:14 30
5.	BAKOVCI	15	8	4	3	34:11 28
6.	UNIOR	15	6	5	4	17:12 23
7.	TURNIŠČE	15	6	5	4	25:25 231
8.	KOVINAR	15	6	3	6	19:21 21 i
9.	GORIČANKA	15	4	5	6	19:19 17|
10.	DRAVINJA 15 5 2 8 20:34 17|
11.	STEKLAR 15 3 2 10 16:39 11
12.KUNG0RA	15 2 4 9 13:34 10
13.	BRUNŠVIK.. 15 2 3 10 16:39 9
14 ODRANCI 15 2 2 11 18:32 8
Razpored za v soboto, 12. aprila,
ob 16.30 Dravinja - Aluminij, Po-
horje - Črenšovci, Kungota Bro-
ker - Turnišče, Bakovci .
Goričanka, Steklar - Paloma,
Odranci- Unior, MM Brunšvik -
Kovinar
ALUMINIJ - POHORJE
2:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Žolek (17), 0:2 Žolek
(50), 1:2 Zemljič (76), 2:2
Boškovič (86).
ALUMINIJ: L. Šmigoc, Krajnc
(Ivančič),Kristofič, Zemljič,
Emeršič, J. Šmigoc, Pole (Hertiš),
Boškovič, Rozman, R. Hojnik in
Zrnko).
V izredno pomembnem
srečanju najkvalitetnejših ekip v
3. SNL - vzhod, je bilo okrog 500
gledalcev razočaranih nad prika-
zanim nogometom. Igralci Alu-
minija so slabo zaigrali v prvem
delu igre. Nikakor niso mogli po-
vezati igre. Poizkušali so nekaj na
silo, vendar to ni obrodilo sadov.
Gostje iz Ruš niso naivna ekipa in
so takšno priložnost izkoristili.
V	17. minuti je Žolek povedel
goste v zasluženo vodstvo. Po tem
zadetku je bila igra zelo slaba, še
najmanj pa podobna renomeju
nasprotnikov.
Začetek drugega polčasa je pri-
padel gostom. Žolek je v 50. mi-
nuti še drugič zadel. Igralci Po-
horja so imeli visoko vodstvo in
kazalo je že, da je srečanje
končano. Dvajset minut pred
koncem so se končno prebudili
domači in začeli igrati svojo igro.
V	76. minuti je kot z leve streljal
igralec Aluminija Boštjan
Zemljič, na presenečenje vseh pa
je žoga končala v mreži vratarja
Pohorja. V 86. minuti pa je Rade
Boškovič le uspel rezultat ize-
načiti in tako so Kidričani prišli
do pomembne točke. Naslednja
dva kroga gostujejo. V soboto jih
v Slovenskih Konjicah čaka
srečanje z Dravinjo.
Danilo Klajnšek
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 15. kroga:
Gorišnica - Dornava 0:2, Gerečja
vas - Skorba 5:0, Bistrica - Slo-
venja vas 2:3, Boč - Videm 2:1,
Stojnci - Hajdina 2:1, Središče -
Pragersko 2:0
1.	HAJDINA 15 10 2 3 32:8 3J
2.	DORNAVA 15 10 1 4 38:17 31
3.	VIDEM 15 8 2 5 36:19 2f
4.	SREDIŠČE 15 8 1 6 26:23 21
5.	GEREČJA VAS 15 7 3 5 27:23 2^
6.	SLOV. VAS 15 7 2 6 25:24 21
7.	STOJNCI 15 7 2 6 18:34 2J
8.	BOČ	15 6 4 5 20:18 Z
9.	PRAGERSKO 15 5 1 9 18:26 K
10.	SKORBA 15 4 3 8 20:34 li
11.G0RIŠNL-1	15 4 1 10 22:34 i:
12.	BISTRICA 15 2 2 11 14:36 I
Razpored za v nedeljo, 13. apri-
la, ob 10.30: Dornava - Središče;
ob 11.00 Skorba - Gorišnica; ob
16.30 Pragersko - Stojnci, Hajdi-
na - Boč, Videm - Bistrica, Slo-
venja vas - Gerečja vas.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 13. kroga: Bu-
kovci - Pago Leskov. 3:6, Tržeč -
Rogozn. Elteh 1:2, Mladinec -
Markovci 2:1, Ormož - Hajdoše
5:0, Podvinci - Grajena 1:1, Pol-
skava- Apače 1:2
I.ORMOŽ	13 10 1 2 46:18 3"
2.	ROG. ELTEH	13	9	2	2 31:12 2i
3.	MARKOVCI	13	7	2	4 27:18 Z
4.	PODVINCI	13	6	4	3 20:17 21
5.	PAGO LESK.	13	6	4	3 26:25 21
6.	GRAJENA	13	7	1	5 25:24 21
7.	APAČE	13	7	1	5 21:21 Z
8.	TRŽEČ	13	5	2	6 29:17 11
9.	MLADINEC	13	4	4	5 20:22 K
10.	BUKOVCI 13 2 4 7 24:40 K
II.POLSKAVA	13 O 3 10 12:37 !
12. HAJDOŠE 13 O 2 11 10.40 I
Razpored za v soboto, 12. aprila,
ob 16.30 Rogoznica ELTEH - Bu-
kovci; v nedeljo, 13. aprila, ob
10.30: PAGO Leskovec - Polska-
va, Hajdoše - Mladinec; 16.30
Apače - Podvinci, Grajena -
Ormož, Markovci - Tržeč
2. MLAD. LIGA - VZHOD
Rezultati tekem 12. kroga: Dra-
vinja - Nafta 0:3, ERA Šmartno -
Aluminij 3:0, Steklar - Kovinar
Štore 3:5, Pragersko - Starše 0:3,
Krško - Beltrans 2:2, Beltinci -
Slovenj Gradec preložena.
Razpored za v soboto, 12. aprila;
14.30 Beltrans - Pragersko, Starše
- Beltinci, Slov. Gradec - Steklar,
Kovinar Štore - ERA Šmartno,
Aluminij - Nafta; v sredo, 16.
aprila, 17.00 Krško - Dravinja.
B. Lešnik, D. Klajnšek
tednik - 10. APRIL 1997
POSLOVIVA SPOROČILA IN ŠPORT - 23
kolesarstvo
Uspešni nastopi
Perutnine
članska ekipa kolesaijev Per-
utnine Ptuj soje udeležila ko-
lesarske dirko p« poteh kralja
Nikole v Črni gori in južni
Italiji. V okviru priprav na to
večetapno preizkušnjo so se
udeležili tre^e etape medna-
rodne dirke Bar 97. Na 140 ki-
lometrov dol^ in izredno
težki progi so bili zelo
uspešni. Na tej etapi je slavil
član Perutnine Ptuj Evgenij
Lukianskov, dobro pa so se
odrezali tudi drugi, saj je bil
Oleg Polovnikov četrti, Artak
Mrkačan sedmi in Aleksander
Zajcev deveti.
4. aprila se je pričela večetapna
dirka po poteh kralja Nikole, ki se
je končala včeraj. Do zaključka re-
dakcije smo prejeli rezultate druge
etape, v kateri je drugo mesto zase-
del kolesar Evgenij Lukianskov,
26. je bil Artak Mrkatčan, 27. pa
Oleg Polovnikov. Po dveh etapah
je Evgenij Lukianskov sedmi z za-
ostankom minuta in sedem se-
kund, deveti pa je Artak Mrkatčan
z zaostankom minute in petinštiri-
deset sekund.
Uspešni pa so bili tudi mladinci,
ki so v sedmih dnevih odpeljali tri
dirke. V Italiji je na 112 kilometrih
za nagrado San Casiana di Brugne-
ra starejši mladinec Rado Rogina
bil 12., v skupini pa so pripeljali še
Marin, Perša in Kovačec.
V soboto, 5. aprila, so se mladi
ntujski kolesarji udeležili dirke v
Opatiji - 10. memorial Zambelli.
Mlajši mladinci so vozili na 55 ki-
lometrov dolgi progi. Od ptujskih
kolesarjev je Gazvoda zasedel de-
vetnajsto, Matjaž Finšgar pa
dvaindvajseto mesto. Starejši mla-
dinci so vozili na 95 km dolgi pro-
gi. Ptujčani so imeli smolo, saj je
pri 46 kilometru Rado Rogina
imel defekt, kljub vsemu pa ujel
vodilno skupino. Cilj celotne eki-
pe je bil pripeljati Rogino dokaj
svežega v štiri kilometre dolg fmiš.
Na koncu se ni izšlo najboljše, saj
je Rado Rogina zasedel nehva-
ležno četrto mesto, vsi drugi pa so
bili v prvi skupini kolesarjev, ki je
pripeljala v cilj.
Verjetno še malo jezen, da je v
soboto bil samo četrti, je Rado Ro-
gina na 104 kilometrov dolgi progi
v nedeljo, 6. aprila, v avstrijskem
mestu Goritz, pripeljal v cilj z mi-
nuto in pol prednosti. To je bila
vožnja s pobegom in seveda solo
vožnja v cilj. Tudi drugi so vozili
solidno, saj je bil Marjan Kelner
devetnajsti, za njim pa Marin in
Perša.
Mlade kolesarje ptujske Perutni-
ne pa čaka naporen vikend, saj se
bodo v soboto udeležili kolesarske
dirke v Italiji, v nedeljo pa v Av-
striji.
Danilo Klajnšek
24 - ZA RAZVEDRILO
10. APRIL 1997 - tednik
TPDNIK -10. APRIL 1997
ZA KRATEK CAS - 25
Dobra zabava je gotovo podprta z
dobro glasbo. Kaj pa je dobra glas-
ba? Težko vprašanje, ki nudi
nešteto odgovorov, vendar samo vi
poznate svoj pravilni odgovor in
samo vi s svojim glasbenim oku-
som izbirate glasbo, za katero me-
nite, da je dobra!
Kralj pop glasbe MICHAEL JACK-
SON je dal svojemu sinu ime Prince.
Zadnji "kraljev" album History
(Past, Present and Future - Part 1) se
je solidno prodajal, vendar je v pri-
merjavi s Thrillerjem, ki so ga pro-
dali v 46 milijonih kopijah, ni bil
prodajno preveč uspešen. MICHA-
EL bo maja izdal remiks albuma Hi-
strory, s katerega bo 21. aprila izšel
izvrsten plesni komad z naslovom
BLOOD IN THE DANCE FLOOR
ki ga je produciral zna-
ni Teddy Riley.
Nekateri moji prijatelji so se specia-
lizirali za področje plesne glasbe in
mogoče vam "napredni" D.J. rolajo
že te nove komade: Wings of Love -
IMPERIO, Witch Doctor - ARM-
AND VAN HELDEN, Where can I
Find Love - LIVIN JOY, Light in
me - AK SWIFT, Lonely - NANA,
Every Little Move - SOULTANS,
Ain't Nobody - THE COURSE, The
Saint - ORBITAL, In the Head -
GAT DECOR, Ročk Da House -
TALL PAUL, My Love is Deep -
SARA PARKER, Last Dance - SE-
LENA, Block Rockin Beat - CHE-
MICAL BROTHERS.
Pod imenom WHITE TOWN se
skriva indijski glasbenik Iyoti
Mishra, ki je s svojo debitansko
uspešnico Your Woman na 1. mestu
evropske hit radio lestvice. Novi
projekt Iyotija nosi naslov WAN-
TED	in bo gotovo prišel v
sam vrh britanske lestvice!
Ameriški vokalist BRIAN
McKNIGHT je prvič uspel v duetu z
Vanesso Williams v baladi Love is,
ki sta jo zapela za nadaljevanko Be-
verly Hills 90210. DIANA KING pa
je v letu 1995 uspela s komadom Shy
Guy. V duetu sta tokrat zapela BRI-
AN & DIANA prijetno soul balado
WHEN WE WERE KINGS
()|(	ki je hkrati tudi naslovna
tema istoimenskega dokumentarne-
ga filma, ki predstavlja boks legendo
Mohameda Alija.
Španska operna pevka MONSERAT
CABALLET je v poznih 80. s Fred-
dijem Mercuryjem odpela sedaj že
klasiko Barcelona. Irski pevec
JOHNNY LOGAN pa nas je očaral s
svojo evrovizijsko popevko Hold me
now. Skupaj pa sta MONSERAT &
JOHNNY zapela popevko, ki nosi
naslov VISION OF GLORY
(^MBlf).
Britanska zasedba BUSH je trenutno
najboljša grunge zasedba na svetu in
v nekaterih elementih prekašajo tudi
slavno grunge zasedbo Nirvana. Pe-
vec Gavin Ross pa ima še eno poseb-
nost, saj hodi z Gwen Štefani, razvpi-
to pevko zasedbe No Doubt. BUSH
predstavljajo tipično grunge pesem
GREEDY FLY ()K»)K)K), ki jo naj-
dete na njihovem albumu Razorbla-
de Suitcase.
SMASHING PUMPKINS nastopa-
jo v postavi Billy Corgan, James Iha,
D'Arcy Jimmy Chamberlin. SMAS-
HING-i so posneli dober ročk ko-
mad EYE	ki ga boste lahko
slišali v filmu Highway.
Posebna glasba je gotovo britanska
neodvisna glasba, in da si malo
razširite glasbeni spekter, vam pred-
stavljam nove skladbe te glasbene
zvrsti: North Country Boy - THE
CHARLATANS, Pole Position -
FOLK IMPLOSION, The World
and his Dog - PICTURE HOUSE,
Magic Bus - SWERVEDRIVER,
Free me - ČAST, Perfect Drug -
NINE INCH HAILS, Step Right in
- DOG EAT DOG, Everybody
Knows - DIVINE COMEDY, Hit -
WANNADIES, Richard III. - SU-
PERGRASWS.
Člani legendarnega banda DURAN
DURAN so Nick Rhodes, John Tay-
lor, Simon Colley, Stephen Duffy in
Simon Lebon. Duranovci pripravlja-
jo novi album in promocija zanj je
povprečna ročk pesem OUT OF MY
MIND (9IBIBK-).
U2 so svojo zadnjo zgoščenko Pop
prodali že v več kot 5 milijonih kopi-
jah in so prišli na 1. mesto lestvic al-
bumov kar v 25 državah. Po Discot-
heque so U2 sedaj postregli s sijajno
ročk balado STARING AT THE
SUN	ki malo spominja
na glasbo skupine U2 iz njenega
glasbeno najboljšega in najplod-
nejšega obdobja!
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
Kače in pingvini
ZIMOVANJE '97
Taborniki Kvedrovega roda smo
od 22. do 26. februarja po nekaj le-
tih ponovno organizirali zimovan-
je za naše najmlajše. Udeležilo se
ga je 11 tabornikov (od 2. do 6. raz-
reda) iz vseh štirih ptujskih OŠ in
dva polnoletna tabornika, ki sva
skrbela za to, da smo se imeli
"fajn". Sam sem bil taborovodja in
vodja programa, Simona Zupane
pa je bila starešina in tajnica zimo-
vanja. Pridružili pa so se nama
Staša, Sebastian, Neja, Luka, Mia,
Maja, Mojca, Sašo, Polona^ Špela
in Nino. Zimovali smo v Strumf
bajd blizu Mariborske koče na Po-
horju kot gostje tabornikov rodu
Severnica iz Maribora.
Pričakal sem jih v soboto, 22. fe-
bruarja, malo pred deveto uro na
c^Mladi dopisniki
parkirišču pod gradom. Vseh ude-
ležencev zimovanja nisem poznal,
a se ne bi mogli zgrešiti, saj sta jih
spremljala nasmeh in dobra volja,
ki je bila naš razpoznavni znak vse
do zadnjega dne. Kako ne bi bila,
saj je program tekel po načrtu, svo-
je pa je dodalo tudi prelepo vreme.
Druženje, spoznavanje, nove igre,
novi kraji, novi dogodki in novi
prijatelji so pomebni dejavnik ak-
cij, kot so zimovanja oz. taborjen-
ja.
Ko smo se pripreljali na Pohorje,
smo bili že vsi nestrpni. Vedeli
smo, da bo teh nekaj dni posebnih.
In res so biU. Za vse je bila to neka
nova izkušnja. Sam sem prvič vo-
dil zimovanje, nekateri so se prvič
udeležili taborniške akcij, drugi so
do sedaj taborili le poleti v Bohin-
ju.
Najprej smo se veselili v sobi,
nato pa hitro nahranili svoje
želodčke. Razdelili smo se v dva
voda. Pingvine sem vodil sam,
Kače pa Simona. Prvi dan je bilo
vse bolj zadržano, saj se še nismo
dodobra spoznali, a proti koncu
smo bili vsi kakor ena velika
družinica.
V petih dneh smo opravili izlete
do razglednega stolpa (z njega smo
opazovali celo dvakrat - prvič ob
17. v soboto popoldan in naslednjo
noč ob 22.) in cerkvice Sv. Bolfen-
ka, do Ruške koče na Arehu in do
doma Planika. Izvedli smo zimski
lov na lisico, iskali skriti zaklad,
naučili smo se nekaj novih družab-
nih in športnih iger. V učnih del-
avnicah smo risali, pisali prispev-
ke in izdelovali glasbila. Prav vsak
dan smo imeli "pevske vaje", kjer
smo se naučili kar nekaj novih ta-
borniških pesmic in popevk. Seve-
da smo se učili tudi taborništva,
manjkali pa niso niti družabni
večeri ob improviziranem taborn-
mem ognju (svečah) in kitari.
Težko bi bilo opisati ves potek
zimovanja, prav pa je, da ga vsaj
ocenim. S programskega vidika bi
ga ocenil kot zelo uspešno. Z vo-
denjem s Simono nisva imela no-
benih težav, saj ni bilo nobenih za-
pletov in tudi z virusi gripe smo se
uspešno borili. Kače so bile svoje-
mo imenu primerno (posebej
ponoči in na toplem) mirne in
krotke, Pingivinom pa so se v mra-
zu energetske celice tako na polni-
le, da se niso umirili niti ponoči.
Rad bi se zahvalil tabornikom
rodu Severnica, ki so skrbeli, da
nam je bilo toplo in da nismo bih
lačni.
Za konec pa še to: Fliper, Sladki,
Turbo miška. Hodi v vrsti. Mačka,
Mirna, Luna, Hrčko, Štrumfeta,
Tiha voda, Glavca, Risanka in še
posebej jaz upamo, da se naslednje
leto spet vidimo na zimovanju,
enako veseli in še v večjem številu.
VEČ NAS BO, BOLJ BO VESE-
LO.
Miha Brodnjak - Jocker
ŠPORTNI DAN
V ponedeljek nam je učiteljica
povedala, da bomo imeli v sredo
športni dan. Težko sem ga
pričakovala.
Bil je lep sončen dan. Zbrali smo
se pred šolo. Dobili smo malico.
Odšli smo v Bišečki Vrh. Ustavili
smo se pri Papeževi grabi. Strah
me je bilo, kako je strma. Ne bi se
upala sankati. Odšli smo naprej in
končno našli primerno grabo za
sankanje. Sankali smo se, nekateri
pa kar z vrečami. Tudi učitelkjica
se je enkrat peljala z vrečo. Moja
prijateljica Tanja se je peljala z
vrečo. Tako je letelo, da je izgubila
kapo.
Sankanja je bilo konec. Odpravi-
li smo se domov. Med potjo smo se
okrepčali s toplim čajem pri Roj-
kovih. Bila sem tako zmučena, da
sem šla počivat. Bilo je zelo zabav-
no in veselo. Škoda, da imamo
tako malo takšnih športnih dne-
vov.
Tadeja Ketiš 4. r.,
OŠ Trnovska vas
26 - POSLOVNA SPOROČILA
10.april 1997- tednik
tednik 10. APRIL 1997
OGLASI IN OBJAVE -27
Vandalizem ali nesreia?
Učenci in učitelji Osnovne
šole Videm pri Ptuju so v lan-
skem letu v delu Sturmovcev
uredili in lepo označili nara-
voslovno učno pot, zanjo lepo
skrbeli in jo ponosno pokazali
tudi drugim. Pred dnevi pa jih
je neprijetno presenetila novi-
ca, na je nekdo poškodoval na-
pisno tablo ob vhodu na omen-
jeno pot, neposredno pod je-
zom v Markovcih. Tudi naš fo-
toapart je šel po sledi te novice
in se pripričal, da je, žal, re-
snična: prej lepa tabla je zve-
rižena in prevrnjena, beton no-
silne konstrukcije iznivan, le-
seni del pa polomljen.
Kdo je storilec, se do zakl-
jučka redakcije ni vedelo, niti to,
ali gre za nesrečno ali namerno
dejanje. Nekaj je gotovo: z roka-
mi take škode ni bilo mogoče
povzročiti. Gre morda za nes-
rečo z delovnim strojem ali avto-
mobilom, o čemer bi nas lahko
prepričale sledi koles? V nepos-
redni bližini table so še sveži sle-
dovi večjega travniškega požara.
Je porušena tabla posledica tega?
Kdo ve. Če se je komu pripetila
nesreča, ga seveda za to ne gre
obsojati, čeprav bi lahko o njej
obvestil šolo Videm, ki je tako in
tako morala poskrbeti za ponov-
no postavitev "vhoda" na nara-
voslovno učno pot v krajinskem
paku.
JB
Je uničena tabla posledica objestnosti ali nesreče?
Vinska liraljiia med kletarji
že po tradiciji je bila sobota
tudi v času letošnje razstave
Dobrote slovenskih kmetij re-
zervirana za razglasitev rezul-
tatov ocenjevanja vinskih vzor-
cev, ki ga je organiziralo Vino-
gradniško-sadjarsko društvo
Haloze. 18. in 19. marca je bilo
ocenjenih kar 227 vinskih vzro-
cev, letos poleg haloškega in
slovenskogoriškega tudi iz ne-
katerih drugih vinorodnih
območij Slovenije. Na dvorišču
minoritskega samostana so
lastnikom ocenjenih vzorcev
podelili priznanja, bronaste,
srebrne, zlate in velike zlate
medalje, razglasili prvake sort
ter šampiona letošnjega ocen-
jevanja. Pravi vinski praznik je
s svojim obiskom počastila
tudi slovenska vinska kraljica
Selma Lukač.
Kar precej govornikov se je
zvrstilo na odru na začetku slo-
vesnosti. Med njimi so bili tudi
župan mestne občine dr. Miros-
lav Luci, slovenska vinska
kraljica, predsednica ocenjeval-
ne komisije dipl. ing. Lidija
Ruška in predsednik društva
Zvonko Arnečič. Vsi so poudari-
li pomen spremljanja kakovosti
vina in bogastvo, ki ga nudijo
naša vinorodna območja. Vinska
kraljica, ki je bila izbrana prav v
Ptuju, pa je še enkrat poudarila,
da bo storila vse za promocijo
slovenskega vinskega bogastva
doma in v tujini.
Po podelitvi številnih priznanj
in medalj so razglasili prvake
sort. Med laškimi rizlingi imata
prvaka Jožica in Štefan Gačnik
iz Bodkovcev 11/a, z oceno 18,02
točke. Stanko Čurin iz Vuzme-
tincev v ormoški občini je last-
nik prvaka med belimi pinoti,
prejel je oceno 18,14 točke.
Prvak med chardonnayji je vino
iz kleti Milana Malnariča iz
Vavpče vasi pri Semiču, njegov
vzorec je bil ocenjen z 18,46
točkami. Prvaka med sivimi pi-
noti je pridelal Edo Kupčič iz
Vitomarcev in zanj prejel oceno
18,32 točke. Med renskimi riz-
lingi je z 18,40 točke postal
prvak vzorec iz kleti Mateje in
Mirana Reberca iz Gorišnice,
med sauvignoni ima prvaka Vik-
tor Kotolenko z Dubrave brega
pri Zavrču, njegov vzorec je bil
ocenjen z 18,70 točkami, med
rumenimi muškati pa Milan
Gačnik iz Bodkovcev pri Juršin-
cih, njegov vzoprec je prejel oce-
no 18,42 točke. Vrhunec prire-
ditve je bila seveda razglasitev
dveh šampionov letošnjega vin-
skega ocenjevanja v Ptuju: šam-
piona normalnih trgatev je pri-
delal Viktor Kotolenko, Dubra-
va breg 38, Zavrč. Gre za že
omenjeno vino sauvignon z oce-
no 18,70 točke. Šampion vin po-
sebne kakovosti pa je postal laški
rizling - suhi jagodni izbor 1996,
ki je prejel visoko oceno 19,62
točke. Tega šampiona so pridela-
li v kleti Konrada Janžekoviča
iz Markovcev 33.
JB
Najslovesnejši trenutek vinskega praznika: na zdravje
slovenski vinski kraljici z letošnjimi vinskimi šampioni.
Zaielek gradnje na Devini
Pripravljalna dela na novem avtocestnem priključku
na Devini so že pričeli.	Foto: VT
Kljub temu da še nimajo urejena vsega v zvezi z odkupi nekaterih delov
zemljišč, kar bodo opravili v teh dneh, pa pripravljalna dela za gradnjo prikl-
jučka na Sloveniko na Devini od 12. marca že potekajo. Delavci sekajo drevje
in pripavljajo gradbišče. Kot smo izvedeli, bodo dela končali letošnjo jesen.
Odprtje izvoza na Devini, kar bodo posebej toplo pozdravili meščani Sloven-
ske Bistrice, ki se iz dneva v dan bolj dušijo v gostem tranzitnem prometu, je
pogojeno še z odprtjem skupne cestninske postaje v Konjicah.	(VT)
PTUJ • Drevi bo ob 19.30 v
gledališču koncert ptujskega
pihalnega orkestra in velikega
plesnega orkestra s pevcema
Nušo in Marjanom Križovni-
kom. Orkestra vodi Tone Hor-
vat.
GORIŠNICA • V soboto, 12.
aprila, se bo ob 14. url pričelo
17. srečanje tamburaških sku-
pin In orkestrov Slovenije. DrugI
del srečanja se bo pričel ob 18.
uri.
PTUJ • V petek, 11. aprila, bo
ob 18. url v galeriji Drava
odprta razstava grafik Zvesta
Apollonia iz Portoroža.
SREDIŠČE OB DRAVI • V
okviru praznovanja 43. krajev-
nega praznika bo v soboto ob
19.30 uri v SokolanI koncert
središke godbe na pihala, nato
pa še zabava s plesom.
PTUJ • V soboto. 12. aprila,
se bo v ptujskem gledališču
pričel Festival monodrame. Ob
20. uri bo na sporedu prva iz-
med osmih predstav. Dosje ali
Aforizem v šestih slikah Matije
Logarja z igralcem Ivom Ba-
nom.
PTUJ • V nedeljo, 13. aprila,
ob 11. uri vabi Pokrajinski mu-
zej Ptuj v grajski palacij na ne-
deljsko matinejo, na kateri
bodo predstavil nove pridobit-
ve v zbirki glasbil. Prireditev bo
obogatil Ansambel za baročno
glasbo v sestavi Volodja
Balžalorsky - violina, Cveto Ko-
bai - flavta in Nedka Petkovva -
čembalo.
CIRKULANE • Gledališka
skupina Kulturnega društva
Skorba bo v nedeljo, 13. aprila,
ob 15. uri na odru dvorane v
Cirkulanah zaigrala veseloigro
Trojčki. Ob tej priložnosti se bo
občinstvu predstavil tudi moški
oktet Skorba.
MAJŠPERK # V nedeljo, 13.
aprila, bo gostovala dramska
skupina KUD Vitomarci s
Partljičevo komedijo Štajerc v
LJubljani. Nastopili bodo v dvo-
rani Tovarne volnenih izdelkov
ob 15. uri.
KICAR • V nedeljo, 13. aprila,
ob 16. uri gostuje v gasilskem
domu dramska skupina Pro-
svetnega društva Grajena s
kmečko burko Vaška Venera.
VOLIČINA • V nedeljo, 13.
aprila, bo ob 16.30 nastopila
gledališka skupina Prosvetne-
ga društva Simona Gregorčiča
Iz Velike Nedelje s komedijo
Zadrega za zadregoj.
OBREŽ • V nedeljo ob 19. uri
pripravljajo obreški amaterski
Igralci v tamkajšnji dvorani pre-
miero veseloigre s petjem Naj
bo stara ali mlada, brez pesmi
ni življenja.
JURŠINCI • V nedeljo, 13.
aprila, gostuje ob 19.30 dram-
ska skupina Grajena v domu
krajanov Juršinci.
SKORBA • V nedeljo, 13.
aprila, gostuje Prosvetno
društvo Cirkulane z Nušičevo
komedijo Gospa ministrica v
domu krajanov ob 19.30.
PTUJ • V nedeljo bo ob 20, uri
v ptujskem gledališču v okviru
Tedna monodrame na ogled
uspešnica Zijaha Sokoloviča
Giumac je ... giumac.
TRNOVSKA VAS • V nedeljo,
13. aprila, bo gledališka skupi-
na Prosvetnega društva Simo-
na Gregorčiča iz Velike Nedelje
uprizorila ob 20. uri Zadrego za
zadregoj v režiji Lojzeta Mat-
Jašiča.
PTUJ • V ponedeljek, 14. apri-
la, bo ob 20, uri v gledališču v
okviru Tedna monodrame upri-
zorila Polona Vetrih Almo
Uršule Cetinski.
PTUJ • V torek, 15. aprila, in v
četrtek, 17. aprila, bo ob 17. uri
v Narodnem domu 38. revija
mladinskih zborov z območja
ZKO Ptuj. Zapelo bo 10 zborov,
predstavil pa se bo tudi harmo-
nlkarski orkester ptujske glas-
bene šole,
PTUJ • V torek, 15. aprila, bo
ob 20. uri v gledališču v okviru
Tedna monodrame predstava
Mihaila Radolčiča Seks u Gor-
skom Vljencu.
PTUJ # V sredo, 16, aprila, bo
v gledališču ob 20. uri v okviru
Tedna monodrame Evgen Car
uprizoril lastno besedilo Pore-
dušov Januš.
PTUJ • V četrtek, 17. aprila,
bo ob 20. uri v gledališču v
okviru Tedna monodrame odi-
gral Vlado Novak Govor male-
mu človeku VVilhelma Reicha.
KINO ORMOŽ • V kinu si to
nedeljo ob 18. In 20. uri lahko
ogledate Space Jam.
KINO PTUJ • Ta teden vrtijo
ob 18, uri in ob 20,30 Evito, v
prihodnjem tednu pa bo na
sporedu Jerry Maguire, in sicer
ob 18, in 20. uri.
ČELNO V TOVORNJAK
IN V SMRT
v sredo, 2, aprila, nekaj pred
21, uro je vozil po regionalni
cesti proti Središču ob Dravi
osebni avto 21-letni Dražen
Mesarič, državljan Hrvaške. V
ostrem ovinku je zapeljal na
nasprotni vozni pas v trenutku,
ko je nasproti vozil tovornjak
42-letni Stjepan S., tudi hrvaški
državljan. Jugo je čelno trčil s
tovornjakonn, pri tem pa je Me-
sarič dobil tako hude poškod-
be, da je umrl na kraju nes-
reče.
TRČIL V PROMETNI
ZNAK
Po lokalni cesti proti Lenartu
je v četrtek, 3. aprila, ob 19.35
vozil osebni avto 35-letni Bran-
ko D. iz Lenarta. Pri križišču z
magistralno cesto je zapeljal
naravnost in trčil v drog pro-
metnega znaka. Ob trčenju se
je hudo ranil.
S KOMBIJEM V VOGAL
HISE
Po lokalni cesti skozi naselje
Strnišče je v četrtek, 3. aprila,
nekaj pred polnočjo 28-letni
Vojko S. iz Kidričevega vozil
neregistriran kombi. V ostrem
ovinku je zapeljal levo s ceste
in trčil v vogal stanovanjske
hiše. V nezgodi se je voznik
lažje poškodoval, hudo pa se
je ranil njegov sopotnik, 30-let-
ni Branko U. iz Kidričevega.
S KRIČANJEM
PREPODILA ROPARJA
v srdo, 2. aprila, okoli 22.30
je maskiran neznanecv v sani-
tarijah hotela v Ptuju poskušal
oropati tam zaposleno Valerijo
B. iz Nove vasi pri Markovcih.
Zahteval je denar in ji grozil z
nožem, Valerija pa je začela
kričati. Ropar se je zbal in po-
begnil praznih rok. Policisti za
njim poizvedujejo.
Z VLOMOM DO CIGARET
V	prodajalno Nežke M. v
Savcih, Sveti Tomaž, občina
Ormož, je v sredo, 2. aprila, ne-
kaj pred polnočjo vlomil nez-
nanec in se založil predvsem s
cigaretami. Po oceni je lastnico
oškodoval za dobrih 100.000
tolarjev.
POLICIST SE NI DAL
PODKUPITI
V	četrtek, 3. aprila, okoli 14.
ure se je na mejni prehod v
Središču ob Dravi pripeljal s to-
vornjakom italijanski državljan
Antonio M. Pri pregeidu doku-
mentov je policist ugotovil, da
ima ponarejeni vozniško in
prometno dovoljenje ter re-
gistrsko tablico. Italijanski
državljan je tedaj ponudil poli-
cistu 150 ameriških dolarjev,
da bi mu dovolil vrnitev nazaj
na Hrvaško. Policist ni bil pod-
kupljiv, Antoniu M. so zasegli
ponujeni denar in ga ovadili
državnemu tožilstvu.
JE^NI OBJESTNEŽ
ZAZGAL STANOVANJE
V	petek, 4. aprila, nekaj po
14. uri je 22-letni Nikolaj K.
prišel v svoje stanovanje v
prvem nadstropju bloka v Vid-
mu ob Ščavnici. Ugotovil je, da
iz pipe ne teče voda. To ga je
tako razjezilo, da je šel do ben-
cinskega servisa, kupil 3 litre
bencina, ga polil po stanovan-
ju in prižgal. Notranjost stano-
vanja so zajeli plameni. Širitev
ognaj so najprej preprečili so-
sedje, dokončno pa so ga po-
gasili domači gasilci. Kljub
temu je škode za okoli milijon
tolarjev, če pa ne bi bilo pra-
vočasnega posredovanja, bi
bila škoda ogromna. Nikolaja
K. so kazensko ovadili.
Z AVTOM V POLICISTA
V	ponedeljek, 7. aprila, do-
poldne je v Gornji Radgoni na-
RODILE SO - čestitamo:
Marjeta Žerak, Zg. Sveča 2,
Stoperce - Marino; Jožica
Majcen, Vičanci 56, Vel. Ne-
delja - dekhco; Natalija Žel,
Brengova 3, Sv. Trojica Len-
art - Gašperja; Marjana
Kočevar, Obrež 93, Središče
-	dečka; Matejka Matjašič,
Krajgerjeva 29, Ptuj - dečka;
Davorka Žiher, Lovrečan
58/a, Cestica - Marina; Stan-
ka Horvat, Trate 11, Sre-
dišče - dečka; Olga Vincek,
Trgovišče 25/b, Ormož -
Nejca; Marjeta Krajnc, Sp.
Negorje 54/c, Rog. Slatina -
Jerneja; Valerija Krušič, Zg.
Pristava 33, Ptujska Gora -
Urško; Matilda Borovčak,
Mejna c. 30, Ptuj - Barbaro;
Liljana Rukelj, Cvetlin b.b.,
Trakoščan - dečka; Danica
Rošek, Tlake 35, Rogatec -
Nušo; Renata Bauman,
Turški Vrh 12, Zavrč - dekli-
co; Darinka Jagarinec, Maj-
ski Vrh 54, Videm - Julijo;
Vesna Ljubeč, Grajenščak
64/a, Ptuj - Marino; Milena
Lackovič, Rakovci 6, Ormož
-	Kevina; Marija Žvarc,
Rjavci 2, Vitomarci - Leoni-
do.
UMRLI SO: Marija Pahole,
roj. Zupanič, Spodnja Haj-
dina 74/a, ❖ 1922,127. mar-
ca 1997; Ivana Podgoršek,
roj. Savec, Njiverce vas 17,
Njiverce, ❖ 18. 5.1907, t 27.
marca 1997, Ivan Lešnik,
Gerečja vas 103, 1937, t
27. marca 1997; Neža
Potočnik, roj. Mojser, Bol-
garska ul. 6, Maribor,
roj.1914, t 30. marca 1997;
Jožefa Kumer, roj. Skuhala,
Trgovišče 46/a, ^iJ 1921, t 31.
marca 1997; Elizabeta Mi-
lek, roj. Rogina, Vareja 57/a,
1921, t 1. aprila 1997;
Matevž Bombek, Apače 293,
Ji; 1927, t 30. marca 1997;
Katarina Gaiser, roj. Vek,
Ljubstava 24, 1926, t 25.
marca 1997; Angela Purg,
roj. Skale, Panonska ul. 5,
Ptuj, Jii 1917, t 2. aprila
1997; Urša Vidovič, Spuhlja
41, Ji; 1922, t 3. aprila 1997.
pravil prometni prekršek voz-
nik osebnega avtomobila Mar-
cedes, za katerega so ugotovi-
li, da je 26-letni I. R iz Ptuja,
državljan Hrvaške, v Ptuju pa je
le pripravljen za bivanje. Po
prekršku je poskušal pobegni-
ti, lovila sta ga dva policijska
avtomobila. Okoli 12.20 ga je v
Dornavi poskušal ustaviti pro-
metni policist. Ivica P je na vi-
dez začel ustavljati, potem pa z
vso silo pritisnil na plin in trčil v
policista, ta je padel in se lažje
ranil, Ivica pa je oddirjal. Slo-
venski policisti so ga lovili na-
prej. Ker je drvel proti hrvaški
meji, so o tem obvestili tudi
hrvasške policiste. Pred mejno
črto so slovenski policisti zas-
ledovanje ustavili. Na mestu so
bili hrvaški policisti, ki so pos-
tavili cestno blokado in okoli
13, ure Ivico P ustavili ter ga
aretirali. Ker je hrvaški držav-
ljan, ga hn/aški policisti niso
smeli izročiti Sloveniji,
FF