*tev. 52. (PsitD! tik. ritni. - L C. eci la Postat. v Trstu, sreda 24. decembra 1924. Leto fi Izhaja viak petek opoldn«. Naslov: Trst-Trieste Casalla Centro 37 *li pa : via Geppa 17/111, V- 'Izdaja: konsorcif Malega, lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.) Stanei on« Številka 2Q stotink. Eno leto 8 lir Pol lata 5 lir Četrt leta 3 lir 'p ■rednik Ivan Prešel aQrvv'" a aaaoflaaaaflaflflflaflaaoaaoaaaoaflaflaflaaflfloa Hale novice Hall koledar. Sreda, 24. decembra: vigilija. — Če-lTlek, 25.: Rojstvo Jezusa Kristusa. — Petek, 26.: Štefan. — Sobota, 27.: Ja-Ilez Evangelist. — Nedelja, 28.: Nedolžni otroci. —r Pondeljek, 29.: To- ttlaž, škof. — Torek, 30.: David. — Sreda, 31. decembra 1924.: Silvester,— Četrtek, !. januarja 1925.: Novo leto. Konečno. Listi poročajo, da se vlade posvetujejo o tem, da bi odpravile vidiranje Potnih listov. O tem je razpravljal zadnjic tudi vnanji minister Jugoslavije Nineič, ko se je mudil v Rimu. Ako oo tedaj splošni sporazum med obema vladama podpisan, upamo, da bodo Judi uresničene olajšave glede potnih listov. Na Sveti gori dobro napreduje delo za vsp06tavo cerkve. Novozgrajena stavba je že dobila streho. Trgovsko vsenailisče. Trgovska visoka šola <(Revoltella» ^ Trstu je dobila pravice vseučilišča. Podelila je že nekaterim gojencem doktorski naslov. Samuel Grompers. Dne 13. decembra je umrl. Bil je Predsednik delavske zveze v Severni Ameriki. t Slaven je postal, ko ga je »Vilson privedel v Pariz kot svetovalca p v stvareh delavske postavodaje. Nikolajevič. Huski veliki knez Nikolajevič, bivši Vrhovni poveljnik carske armade, baje ^pet zbira vojsko proti boljševikom. je kaj na tem, so odzadaj evropske ^lesile, ki se zadnji čas veliko posve-ujejo na tajnem, kako bi zatrle boljše-v*ke. če Nikolajevič nabira čete, jih to-r®j gotovo nabira za angleški in franco-s*i denar. Seveda bi mogel imeti kaj u-sPeha le na ta način, da si med Rusi Pridobi pristašev. Morda računa tudi ,a notranji spor med Trockim in Žinov. Jevim. Ce pa bo kaj kruha iz te moke, Kdo ve?! Naši vojaki. ** Gorice pošiljajo pozdrave doma-: Novak Fran iz Grobišč, Gorup L,t«r iz M&tenjevasi, Požar Joško iz 'Ve Sušice, Ogrizek Vinko iz Orehka, No - , iiafelc iTan iz Narina, Dolenc Avgu-iz RakitnLka. J* Tolmina: Česnik Anton, Nadoli ^°žef jz Paijj«, Smrdel Jožef s Kala, Srizek Janez a Prestranka, Jurca in daveč iz Poatojn«, Medved z Male ristave, Volk Anton iz Volč', ozdraro s»o poslali tudi alpinci 4 ^kka. božične praznike In srečno ***° vo^’j° nadalje: Udovič Fran, Današnja številka obsega 8 Božična priloga. Govor poslanca Besednjaka. SfUl»; Lukač! Ivan, Rodik; Vižin J Kronberg; Ujčič Ivan, Starad; ®c Andrej, Zagorje; Bele Friderik, opriTa; Bme Fran, Jasen; Košuta °n’ Vitovlie'> Kumar Fran, Ste-^umar Anton, Brestje; Šajn Koritnice; Šlosar Jožef, Zabiče; *.“*»! Kazimir, Brgud; Potočnik Jo-’ Novokračin*.; Murovec Peter, Ilo-Co a’ Mavrič Izidor, Sv. Lovrenc; Ma-Fran, Breginj; Lapanja Stefan, Lokateli Alojz, Prvačlna; Henrik, Gor. Trebuše, Vsi od S01***** topništva v Flo- Pratiko prodaja trgovina. Doloma. A]d*T44iu»- Lepa uprava. Železniška uprava je v naši Juliji na psu. Neki trgovec iz Trsta nam sporoča sledeči slučaj, ki prav kriči po re-meduri: «Dne 14. t. m. poslal sem iz Gorice vagon sadja v Trst. Cel teden ga ni bilo na določeno mesto. Grem na Opčine in ga iščem. Rekli so, da mi bo vstreženo, če kaj iplačam. Dal sem nekaj lir, pa vagona le niso našli. Nadaljevati moram pot v Gorico in iskati izgubljeni vagon. Tudi za reklamacijo zahtevajo plačilo. — Z Opčin 20. XII. K. M. — Tako piše ta trgovec in koliko podobnih slučajev se dogaja. Ljudska pratika. Mnogi so jo že prejeli, drugi jo še dobe. Kdor plača do novega leta naročnino za «Mali list« za celo novo leto, jo dobi zastonj. Drugi jo lahko kupijo za 2 liri pri razprodajalcih. Rak ozdravljiv. Italijanski zdravnik dr. Samboni je baje odkril bacile (t. j. razplojevalne glivice (one grozne bolezni, ki ji pravimo rak. Ta bolezen je delala doslej velike težave zdravnikom in velik strah ljudem. Oe pa so odkriti bacili, upati je, da se najde počasi tudi uspešno sredstvo proti njim. Beležke. Korošec — edinjaš? Pri tržaški »E-dinosti so postali zelo domišljavi. Brali so govor, ki ga je imel Korošec v Celju pred zaupniki Slovenske ljudske stranke. Korošec je tam poudaril, da v sedanjem volivnem boju, ki se vrši v Sloveniji, morajo iti vsi Slovenci edini v boj, ker sedaj ne gre prerekati se, kdo je socialist, kdo komunist, kdo klerikalec, kdo liberalec, nego treba se je odločiti, ali za slovenstvo ali proti slovenstvu. Politični položaj je treba presojati z vidika celega naroda, ne samo z bolj ali manj ozkega strankarskega stališča. Ko so edinjaši ta sijajni govor brali, so rekli: «Korošec je postal edi-njaš. Tudi mi tržaški edinjaši smo stranka vsega naroda, vseh stanov, vseh prepričanj.« — Gospodje ipri «E-dinosti«, bodite vendar bolj skromni! Vi v Trstu, pa Slovenska ljudska stranka, to je komaj ena proti sto. Vi sploh niste nobena velika stranka. Kje neki imate pristaše, kje organizacijo, kje program, kje delo? Vi ste majhna klika, ali če hočete kličica; vi sploh ne vodite naroda tukaj, kakor ga vodi Slovenska ljudska stranka tam; vi si le domišljate, da vas narod sledi. In ste še ponosni, ker nimate programa! Pa Slovenska ljudska stranka je ravno zato zbrala v svojem taboru vse Slovence, ker ima program, s katerim se lahko postavi, ker ima organizacijo, v kateri ljudi združuje, ker ima može, ki ne sede v tronu čakajoč, da se jim mili narod pokloni, ampak gredo med narod, da ga uče in vodijo. .C,e bi vi posnemali Kreka in Korošca, tudi vi bi danes lahko govorili v imenu vseh primorskih Slovencev in Hrvatov. Pa vi ste nekoč Kreka podili iz Trsta. Vi niste hoteli take stranke, kakor je danes Slovenska ljudska stranka, odločno ste izrekali ponovno, da je nočete. Osta--li ste pri svoji godlji. Danes pa se drznete primerjati se s Slovensko ljudsko stranko, Ne, ne, gospodje advokati! Le T mm JAK ponižni ostanite, ker ste vsak dan bolj majhni. Cucki. — Avgust Praprotnik je bil nekoč (pri Jadranski banki v Trstu. Po vojfii je začel «delati» v Jugoslaviji. Je grozovit Jugoslovan, državotvoren element. gori za narodno in državno edin-stvo in dela za «nacijo». Ustanovil je «Slavensko banko« (po naše ((slovansko banko«), nacionaliziral (ponarodil) je Trboveljsko premogokopno družbo, nagrabil miljone in, da se. na kratko izrazimo, je ves nacionalen, kar ga je. V Trst pa pošilja njegova banka kuverte z nemškim nadpisom «Slawische Bank« in v kuverti nemško pisanje. O du lieber Augustin! Tu se vidi, koliko je vreden tisti nacionalizem, ki se repenči po Ljubljani, kakor cucek po domači veži. Seveda kapitalistu je nacija samo neumni Nace, ki dela za njegov žep. Čedne številke. Bogataš Rockefeller plača letno 7.435.000 dolarjev ali 150 miljonov lir davka, bogataš Ford (tovarna avtomobilov) pa nad 50 miljonov lir. Bokser Dempsey, ki se bori na pesti v gledališčih, plačuje osebne dohodnine 700 tisoč lir. 6:1. Nekateri naši prijatelji se boje, češ saj ne bomo vztrajali. Edinjaši streljajo 6 krat na teden, mi pa le enkrat;. — Na to odgovarjamo: tudi fašisti so bili vsemogočih, danes so slabi in pride čas, ko jih ne bo. Edinjaši so močni: imajo dnevnik, za sabo imajo velike denarne zavode, imajo sami miljone, mi nimamo ne enega ne drugega. Toda mi se zavedamo resnice in pravice, dočim se oni zavedajo, da so v krivici, zato tako ropotajo. Prej ali slej prodremo z resnico. In ta elan ni daleč ! Še pet ali deset let! Mussolini je imel v Busto Ar^zio govor ter rekel: «Ako se da moji vladi še pet ali deset let življenja, bo pos:ala Italija voditeljica celega sveta«. Zlobni jeziki pa pravijo, da ako bi tako dolgo vladal on — bi ne bilo le konca sno-parstva, ampak sploh cele države. Nemško zlato. Za vojno odškodnino je dobila Italija 18 miljonov 892 tisoč. 414 zlatili mark za prvo četrtletje po določilih Davvesovega načrta. Zlata marka je vredna približno pet papirnatih lir. Invalidi pa še čakajo in čakajo in čakajo.... Pravni vestnik. Že par let izhaja ta list, ki stane letno 36 lir. .Človek bi bil tega lista zelo vesel, ako bi res bil to, kar bi moral. Žal pa je pisan tako visoko, da ne bo nikoli dosegel cilja, ki si ga je po-stavil.List mora priti v roke urednikov, ki bodo znali poljudno tolmačiti zakon, sicer bo ostal le glasilo nekaterih juristov in nič več. Odkod toliko jetike v Trstu in okolici? Opažamo dan za dnem, kako vozijo na tržaško pokopališče mlade ljudi. Skoro vse za jetiko. In zakaj? Lahek odgovor: preveč plesa, preveč razuzdanosti, preveč športa, preveč' pijače, premalo skrbi za zdravje, premalo strogi starši ! MIUCP. Besednj;)kje besedil mlnCu. Dobro je odrezal. IJkVpn. Je ministra razjezil, JHntUi r osiojak podrezal. Solidarnost na Goriškem. Italijanski časnikarji v Gorici so sklicali občni zbor časnikarske zveze goriške ter so se postavili v prilog pre-gajanemu tovarišu Poldetu Kem« perle-tu od «Goriške Straže«. V ostri resoluciji poživljajo, naj goriški pod-prefekt že enkrat preneha z metodami, ki ne koristijo .mirnemu sožitju obeh narodov. Tiho delo. Tržaška Marijina družba razdeli letos med uboge otroke okrog 80 narejenih oblek. To je delo krščanske ljubezni ! Dijaška Matica opozarja ponovno, da je rok za vlaganje prošenj za redne podpore že zdavnaj (31. avgusta t 1.) potekel. Ker so razpoložljiva sredstva že razdeljena, se naproša, naj se za sedaj ne vlagajo nove prošnje ne za redne ne za iz-Ubogi Trocki. Sovjetski komisar vojske ima hude spore s svojimi tovariši. Ker mož uživa velik ugled, mu ne morejo lahko do živega, vendar je ob gotovih časih težko bolan ter se hodi zdravit kam daleč iz Moskve. Sedaj so ga menda zopet poslali na Krim pa že napovedujejo, da bo kmalu zdrav. Pa to so same politične bolezni in ozdravljenja. Pomenijo pač, da tudi v sovjetski vladi ne gre vse po olju, ampak včasih hudo zaškriplje. Moč italijanske oborožene silo. V svojem govoru v senatu je Mussolini navedel sledeče številke o italijanski oboroženi sili: Armada šteje tačas 213.708 mož, od tega 197.940 letnika 1904 in 15.708 stalno služečih; karabinjerjev je okroglo 55.000, a se njih število v bodoče dvigne na 60.000; mornarica ima 45.000 enot, finančna straža 27.000. aeronavtika (zrakoplovstvo) 10 tisoč; skupaj tedaj 340.708 mož. Mili-cija šteje 139 legij po 1000 mož ali 139.000 mož. Preveč denarja. Ameriški senat je dovolil 111 miljonov dolarjev, da se zgradi 11 novih bojnih ladij križark. Sedaj je denar v Ameriki in zato se utegne tudi vojna preseliti v to blaženo Dolarijo. Vsekakor ameriški zgledi niso tako sveti, kakor ameriške pridige. Temu nese. Lloyd George, nekdanji prvi minister Velike Britanije (Anglije), ima sedaj čas in piše članke v angleške in a-meriške časopise. Pa ne zastonj. Njemu to donaša letnih 20 tisoč funtov, kar se bere po naše 2 miljona lir. Ta je zaslužek ! Ali ste kupili pratiko? Slovaki v boju za avtonomijo K Čehom. Z radostjo in navdušenjem so Slovaki sprejeli dan svobode 28. oktobra 1918. Kakor da je vstalo vse, od mrtvih, tako so se na Slovaškem razveselili novega svobodnega življenja. Dobro slo vaško ljudstvo, katerega so kulturno, gospodarsko, socialno in politično zatirali Mažari, je videlo v nastanku češkoslovaške države izpolnjene svoje želje ix) svobodi in samostojnosti. Ker so bile češkoslovaške legije prostovoljcev še v inozemstvu, Slovaško pa je bilo treba očistiti Mažarov, je organiziral mladi in agilni urednik Jan Mi-chalko «1. polk slovaške svobode«, katerega so sestavljali slovaški prostovoljci Ž njim je zavzel vso severno Slovaško. Koliko veselje je vladalo na Slovaškem vsled osvobojen ja priča ta-kozvana Marti nska deklaracija, katero je podal Slovaški Narodni svet 31. ok tobra 1918, s katero so se Slovaki izrekli za zedinjenje s Čehi v češkoslovaške državo. Bratska oholost. Sprva je bilo razmerje med Čehi in Slovaki prisrčno, toda kmalu so se pojavili znaki češke vladohlepne politike. Čehi niso samo zasedli uradov izključno s svojimi ljudmi, marveč so z ne-taknostjo užalili verska čustva ljud siva, kar je rodilo odpor. Čehi so tudi preveč podcenjevali Slovake; obnašali so se bolj bahato kot svojčas Mažari. Centralisti. Pod takimi okolnostmi se je začelo na Slovaškem razvijati novo politično življenje. Stvorila sta se dva tabora:'v ■enem so se zbrali avtonomisti, ki so za-govarali slovaško narodno samostojnost. v drugem pa centralisti, ki so se postavili na stališče češkoslovaškega narodnega edinstva. S centralističnim programom je bila ustanovljena «Slo-vaška narodna in kmetska stranka«, katero vodita dr. Hodža in dr. Šrobar. V marcu leta 1919 so se od te stranke odcepili evangeličani, ki so si osnovali (Slovaško narodno stranko« z avtonomističnim protičeškim programom. Voditelji te stranke so advokat dr E Svedela, evangeličan škof Jur. Jano-ška in advokat dr. Bazovsky. L. 1922. se je dr. Hodžova stranka združila s češko agrarno stranko S vehi o vo. časopisje te stranke na Slovaškem je' popolnoma v čeških rokah. V Bratislavi izhajata dva dnevnika agrarne stranke «Slovensky Dennik« in «Slovenska Politika«, ki jih izdajajo češkomorav-ska tiskarska podjetja — torej češki kapital. — «Slovensky Dennik« je goreč zagovornik in razširjevalec centralizma. Agrarna stranka ima v parlamentu 11 slovaških poslancev. Druga centralistična stranka je češkoslovaška socialno demokratska stranka, katero vodita na Slovaškem dr. Diirer in dr. Markovič; v parlamentu ima 23 slovaških poslancev. Tretja centralistična stranka so češkoslovaški narodni socialisti z 1 slovaškim mandatom. Iz odpadnikov Narodne stranke je 1. 1923. osnoval dr. Ivanko ((Češkoslovaško narodno demokratsko stranko«, ki je tudi centralistična. Značilno je, da imajo vse te stranke, ki si rade pridevajo pridevek »državotvorne«, Čehe za svoje glavne tajnike. Avtonomisti. Drugi tabor tvorijo avtonomisti. Najmočnejša avtonomistična stranka je «SIovaška ljudska stravka.», katero vodita pater Hlinka in dr. Tuka, bivši vseučiliški profesor. Pri zadnjih volitvah za državni zbor je dobila ta stranka samo 12 poslancev, toda pri občinskih .volitvah leta 1923. meseca septembra je dobila že 70 odstotkov vseh slovaških glasov. Glasilo stranke je ..Slovak” v Bratislavi. Hlinka je danes voditelj slovaškega naroda. On je spreten politik, kateremu je uspelo, da je popolnoma razbil na Slovaškem centralistični tabor. Proti Pragi vodi Hlinka ostro in neprestano opozicijo. Posrečilo se mu je, da je pridobil za avtonomistično misel tudi slovaške evangeličane, zlasti največjega slovaškega pesnika Martina Ilazusa. Hlinka ima za seboj tudi vse slovaške izseljence v Ameriki. — Druga avtonomistična stranka je že omenjena ((Slovaška narodna stranka«, katero vodita Razus, dr. Stodola ter drugi. To je stranka mlajše slovaške inteligence. Avtonomistični program zagovarja dalje «Slovaška neodvisna socialistična stranka«, ki pa ima zelo neznatno število pristašev na Slovaškem. V zacl- Vladna kriza. Ponavadi se govori o krizi, kadar vlada odstopi. Tega Mussolini še ni storil, vendar se lahko govori o krizi, ker se vladi zelo maja dosedaj tako trdno stališče. Med fašisti sta dve struji: eni so za ipomirjenje v narodu, za red in zakonitost, drugi so za brezobzirno strahovanje. Če bi obveljala volja teh poslednjih, seveda ne bi vlada nikoli odstopila, ampak razbijala glave svojim nasprotnikom. Če pa obvelja mišljenje prvih, ki so za red in zakoni-tist, potem se lahko govori o vladni krizi, ker med ljudstvom dan za dnem narašča gnev in srd proti fašizmu. Mussolini na razpotju. Odločitev med obema strujama fašizma je v rokah Mussolinija. Dosedaj so ga verno poslušali vsi fašisti. Čuti se pa, da sam Mussolini ni gotov, da ne ve s katero strujo bi potegnil. Dosedaj se je vzdrževal z nasiljem, toda vedno bolj popušča nasprotnikom in se vrača, prisiljen po razmerah na polje ustavne politike in zakonitih sredstev. To pa nasilnim fašistom ni všeč, posebno zato, ker imajo veliko kazen skih paragrafov na vesti, iti če obvelja struja reda in zakonitosti, se lahko zgodi, da marsikateri konča v sramotnem zaporu. Ti nasilneži tišče v Mussolinija, naj začne zopet na debelo mesariti po Italiji, da se ustrahuje opozicija. Tako je torej Mussolini na razpotju in si ne ve odgovora: «Kam drži na levo cesta, kam pelje na desno pot?« Giunta. Giunta (izgov. Džunta) je naš star znanec. On je požgal tržaški «Narodni dom« takrat, ko je bil na vladi še Janez Giolitti, krušni oče snoparije. Giunti vsa Italija šteje v posebno za slugo tisti požig in on je postal državni poslanec za Trst, potem celo podpredsednik zbornice. Delal je pa tudi druga nasilja, katerih mu Italija nc piše v dobro. In dočim ga hvalijo za požig ((Balkana«, zmerjajo ga, da je on organiziral napad na poslanca Fornija Fornija so hoteli ubiti v Milanu, pr jim ni šlo posreči. Sedaj, ko se je posrečilo udariti Balbo-ta, je opozicija zamahnila tudi proti Giunti. Objavil so pisma, ki dokazujejo njegovo krivdo. Vse se je začelo zgražati, da ima faši-stovski parlament takega človeka za podpredsednika. Sedaj pa je celo sodišče v Milanu vzelo moža na piko ir* zahtevalo od parlamenta, naj ga iz roči, da ga bodo sodili. Demi8lja. Giunta je radi lepšega izjavil, da od stopi z mesta podpredsednika, češ da bo pred sodiščem obranil svojo čast. Pa zbornica je njegov odstop odklonila. Fašisti so torej svojega tovariša vzeli v obrambo. To pa ni bilo všeč pristašem Giolittija in Salandre. Poslanec Boeri je govoril, da Giunta mora pred sodišče. Ko je tako govoril, ga je Mussolini nahrulil: «Sram vas bodi. da ste bili izvoljeni na fašistovski listi. Vi I njem času zagovarjajo čisto avtonomistično misel tudi komunisti. Avtonomija bo zmagala. Danes bijejo slovaški avtonomisti s centralističnimi strankami ljut boj. Glavno geslo avtonomistov je: pravo slovaškega jezika in okrepitev krščanske kulture napram češkemu liberalizmu. Da pomiri avtonomiste, je praška vlada razdelila Slovaško na okrožja (županije); s tem nadomestkom pa Slovaki niso zadovoljni. Slovaška ljudska stranka se je v preteklem letu obrnila na inozemsko javnost, češ da jo je češka javnost nalagala, ker je napravila Slovake za Čehe, kar pa oni niso. Sta dva naroda in ne en narod. Po prihodnjih volitvah bo vsa Slovaška v avtonomističnem taboru, to je danes že čisto gotovo. odstopite!« Na te ljubeznivosti je nastala med nefašisti velika nevolja. Stari veljavni Salandra je zapustil zbornico v znak protesta. Boeri je res odstopil kot poslanec. Cincanja. Mussolini se je spet ustrašil rastočega ogorčenja in začel stvar obračati. Zbornica ni vzela na znanje odstopa poslanca Boeri-ja. Giunta pa je moral vnovič zahtevati od zbornice, da mu odvzame breme podpredsedniške službe. Mussolini je ukaizal nato poslancem, da morajo vzeti Giuntov odstop na znanje. Spet so ubogali, čeprav z godrnjanjem. Zborovati so hoteli. Med tem ko so Giolitti, Orlando in Salandra jezni na Mussolinija, ker je prvikrat branil Giunto, so fašistovski skrajneži jezni nanj, ker ne da še povelja za razbijanje glav. Zato so sklicali nekak zbor nezadovoljnežev, pa Mussolini jim je to prepovedal. Za sedaj torej Mussolini še drži vajeti v rokah, čeprav ne več tako močno in sigurno kakor dosedaj. NA DELO ZA MALI LIST Prazniki so tu in ob novem letu se obnavlja naročnina na «Mali list«. «Mali list,« pove vse na kratko in jedrnato. tako bo tudi tukaj. Čim več naročnikov bo imel list, tem boljši bo. Zato se dajte vsi, možje, fantje, žene in dekleta, na agitacijo za «Mali list«. Možje! Kateri list je lani skozi vse leto tako poljudno tolmačil gospodarske zadeve, zlasti še nove davčne zakone, tako odločno branil pravice našega kmeta, kakor «Mali list«? Nobeden! Fantje! Vi boste po smrti očetov prevzeli vodstvo našega naroda po vaseh in mestih. Kateri list vam nudi toliko socialne izobrazbe, ki vam je nujno potrebna, kakor ravno «Mali list«? Nobeden drugi ! Žene! Naš narod ima dva nasprotnika; narodni nasprotnik nam. hoče vzeti jezik; notranji nasprotnik, to je domači kapitalizem, pa hoče še bolj zasužnjiti in gospodarsko poteptati Tiaše kmetske domove, naše delavske. obrtniške in uradniške družine. Kateri list je z odločnostjo branil to delovno ljudstvo proti domačim podeželskim oderuhom in kapitalističnim pijavkam iz mesta? Bil je «Mali list!« Dekleta! Kateri list v Trstu je tako odločno branil pravico slovenskega naroda, da je bil dvakrat klican! pred sodnika? Bil je «Mali list«. Ali ste pozabile, da je «Mali list« skozi 18 mesecev priobčeval iz vseh slovenskih pisateljev najvažnejše bodrilne besede, ki so se nanašale za leipoto in potrebo obrambe slovenskega jezika? Možje, fantje, žene in dekleta ! Naročite si «Mali list«, ki je glasilo slovenskega ljudstva! ZANIMIVOSTI Znati Je treba. Smešno povest pripovedujejo o ne-]kem mornarju, ki je slučajno padel v morje. Sel je pod vodo in vsakdo je mislil, da je utonil. Vendar je prišel na vrh, se prijel za ladjo in se vlekel z njo, ne da bi ga bil kdo zapazil. Namesto da bi šel na krov, se je skril in se ni dal videti prej, nego nekaj ur pozneje. Ko so ga drugi mornarji spet zagledali, so se jako čudili, kajti vsi so mislili, da so ga pustili daleč zad, kajti ladja je plula liitro, ko je bil padel v morje. Ko so ga, vprašali, kako in kaj, jim je natvezel, da je plaval za ladjo in da jo je šele zdaj doplaval. Odslej so ga gledali kakor najčudovitejšega plavafca, na svetu. Ladja pride v Zapadno Indijo. Ko je prišla, so mornarji povsod pripovedovali o slovitem plavaču. Neki črnec, najboljši plavač na otoku, ki je slišal o tem, mu je ponudil, naj bi plaval za stavo z njim, da se bo videlo, kdo od njiju jo boljši. Mornar, ki je bil pravzaprav slab plavač, je dobro vedel, da ga bo črnec kmalu pustil zadaj, če ne iztakne česa, kar bi mu ohranilo sloves plavača. Ko pride dan tekme, začne tlačiti v torbo velike množine kruha, in mesa ter eno ali dve steklenici sladke vode, ter pozove tudi Črnca, naj se enako preskrbi, ker bosta dolgo zunaj na morju. Ko zamorec to čuje, se začne vznemirjati in vpraša mornarja, kako daleč namerava plavati. On odgovori, da misli plavati do Tabago. Ta. odgovor spravi ubogega zamorca od svo srčnost, ker je vedel, da je do otoka Tabago najmanj štirideset francoskih milj. Nepnudoma umakne stavo, rekoč', da bi prav tako lahko poskusil plavati z ribami, kakor s človekom, ki lahko plava do Tabago. Poroka, razporoka in špekulacija. Na Ruskem velja pod novimi gospodarji civilna poroka in razporoka. Je pa na Ruskem tudi postava, da mladenič nemanič, ki se oženi, dobi od države določeno mero zemlje, kakor se je delila poročenim. Te nove postave, drugo dobro, prvo zanič, so začeli fa-lotje kombinirati. Nemanič-nepridi-prav se dogovori s- kako staro žensko in jo pelje pred komisarja: to je moja žena, ta moj mož. Poroka se vpiše, fant dobi zemljo. Gez kvatre prideta zopet h komisarju: ta ni več moj mož, ta ni več moja žena. Komisar prikima, zapi' še: zdaj sta prosta. Zunaj fant odšteje ženski njen zaslužek, zemljo pa obdrži, dene roke v žep in si veselo zažvižga «od preljub’ga ledik stanu«. Ker se taki slučaji večkrat dogajajo, so jeli komisarji to špekulacijo preganjati-En tak je bil zaprt šest mesecev. Pa če mu ostane zemlja, ne bo še tako draga. Moder sodnik. Turški ribiči so odšli na lov. Ko so se vrnili zopet domov, je opazil eden izmed njih, da mu je bila za njegove odsotnosti ukradena vrv. Odšel je takoj ti kadiji, t. j, turškemu sodniku, ki j® poklical vse ribice in jih zaslišal. Toda nihče ni hotel priznati krivde. Kadij® je nato poizkusil drugače. Dal je vsakemu ribiču po eno vejico šipka, da j° ponese domov. «Vse te vejice so enako dolge«, je dejal kadija ribičem, «tiste-mu, ki je kriv bo vejica čez no<5 zrastla«. Drugi dan so se ribiči zopet zbrali pred kadijo in mu pokazali svoje vejice. Kadija pregleda vejice in 60 obme takoj k najmlajšemu, rekoč : si kriv, ker si odrezal košček vejice, mislec v strahu, da ti je res zrastla«-Toko je vsled kadijeve modrosti prišel okradeni ribič do svoje vrvi, •tat pa do zaslužene kazni. Za Jugoslavijo stane Mali list L 18 40 M J Kako Je s politiko Vsem družinam slovenske ■i N vesele praznike in mir božji! > Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč Prečudna slikal Bo globočin srca gre ®Jena moč. In moč njene umetnosti je iiva resnica. Najnežncjšs strune našega srca še zabrne ob samem začetku dru-OSfla poglavja v evangeliju sv. Luke : •ZGODI SE PA TISTE DNI, DA IZIDE povelje od cesarja avgusta«.* In pred nami se razgrne v duhu brezmejna rimska velevlast, segajoča meja Prednje Azije tja do valov atlantskega oceana. Na njenih mejah Po dolgem času slednjič počiva žvenket Orožja pod Avgustom-Vzvišenim: vo-Jostvo se posveča delom miru. Skriv-®°stna je ta tišina. To Je pihljanje ve-▼ katerem je čutil nekoč Elija blišino božjo. aGospod je blizu*. Da, bliia se drugi Avgust, neskončno Vzvi-Joot. v prečudežni Skrinji Zaveze priha-1* v mesto Davidovo. «In ti, Betlehem, *®mlja Judova, nikakor nisi najmanjši knezi Judovimi, kajti iz tebe izide ®o]voda, ki bo vladal moje ljudstvo «rael., •In njegovi ga niso sprejelL* Zunaj ®esta v borni votlini poišče Varuh de- , **«• siromašen zaklon pred nočnim ; Prrazom. V kotu stoje Jasli, v njih pest ®tame. To je posteljica za kralja nebeškega, za božjega sina. A solzo žalosti ®ad bedno to zibelko prežene vir hva-j*žnosti, ki zalije oči Matere, ko poklekne pred ta žrtvenik Ljubezni in ji v«lrugič prikipi Iz srca njen prelepi ma-BBifikat: »Moja duša poveličuje Gospoda in duh moj se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.* •IN PASTIRJI SO CULI V TISTEM JRAJU POD MILIM NEBOM IN SO «tRAŽILI PO NOCI SVOJO CEDO. IN ^Ngel gospodov pristopi k njim Božja SVETLOBA JIH OBSIJE IN “JLNO SE PRESTRAŠIJO. IN ANGEL RECE: NE BOJTE SE, ZAKAJ ®I*EJTE OZNANJAM VAM VELIKO 'ESELJE, KI BO VSEMU LJUDSTVU: «anes se vam je RODIL ZVELI-EAR. KI JE KRISTUS GOSPOD, V J*ESTU DAVIDOVEM* O radostna *®etl Kako so zaplala srca tem pre-možem ob velikem oznanilu: ^tus se Je rodil! «Sedemdeset tednov ® okrajšanih nad tvojim ljudstvom In ad tvojim svetim mestom, da se neha ®®Pad in konča greh in izbriše hudo-Ja, in da dojde večna pravičnost...* ^ a0or njim, ki so učakali, da se je aPoved izpolnila. Preprosta srca so že sli °eena k dejanju: poklonimo se Me-iU Angel pa nadaljnje : «IN TO VAM ZNAMENJE: NAŠLI BOSTE DE-Pn»V PLENICE POVITO IN V JASLI °Loženo.» ko v teh vzradoščenih dušah burno je še nezapeta pesem nove nadzemni sreče: 0^eJ sP“Sča se z neba v ^ bočni tihoti dol v solzno dolino zbor, bov-6 *e blažene noči le pred *ai tronom- In srečni pastirji poslu- 1° novi spev, ki ga svet še ni slišal in v ni umeval: »SLAVA BOGU NA Sfii£,VAH IN MIR LJUDEM na KI SO BLAGE VOLJE.* ebeska prikazen izgine. Ostaja pa no^OVeSt *n Pas*irji gredo v ti temni bol 23 ®^asom razodetja božjega: sim-Qa ^Brkve> ki skozi realnost zemeljske-H žlvllenJa vodi človeštvo v realnost ^naravnega, .in PRIDEJO JADRNO Bp-r DEJ0 MARIJ0 ™ JOŽEFA IN E ležeče v jaslih.* * • * Malokateri slikar je našol toliko vernih učencev in posnemovalcev kakor sveti Luka. Vsa krščanska umcSnost in literatura odseva to nebeško sliko iz drugega poglavja njegovega evangelija. Pognala je korenine v srca narodov. Jaslice sv. Frančiška so tako prisrčna kopija one nedosegljive kompozicije, kopija, ki jo vsaka krščanska družina za te svete dnove postavi na družinski oltarček. In božična pesem, narodna in umetna skuša podati vsaj drobce onega občutja, ki vre neizčrpno izpod čopiča Marijinega slikarja : Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč ... * * * Glej čudno se nebo svetli! Kaj neki mora biti ? * * * Na polnoči grede potihnejo črede : okrog Betlehema je petje lepo. * * n Pastirci, iz spanja vstanite nocoj. Le hitro na kvišku in pojte z menoj. Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo. * * « Angelsko petje se sliši v višavi: Gloria, slava I Bogu se glasi. * * * Verna srca objema čar božične noči. Ko zagore lučke pri jaslicah, so vse oči uprte v to bledo sliko velike zgodovinske resnice. In ko zadoni starodavna domača pesem: «Kaj se vam zdi, pastirčki vi, al’ ste kaj slišali ? I* tedaj glas v grlu zatrepeta od ganotja, v srcu se bude tisočeri spomini in oči se orose od solza nedolžnega veselja, udanosti in ljubezni. In že nadaljuje cel zbor z navdušenjem: «Jaz vam povem, da precej grem za glasom v Betlehem.* Vse drugačen glas ima veliki zvon v božični noči. Kakor bi ga angelske roke majale, doni milo in hkratu mogočno sredi nočnega pokoja, ko vabi k polnočnici: kakor klic Krstnika v puščavi: globok, opominjevalen, vabeč in tolažilen. Po potih in stezah se pomikajo luči, množice sc zgrinjajo v cerkev; vsa razvetljena je kakor nekoč bregovi betlehemski. Pri oltarju pojo duhovniki jutranjice: «Kristus nam je rojen. Pridite, molimo ga!» »Resnica je vzšla s tal zemeljskih in pravica se je ozrla iz nebes.* V zvoniku že raja zbor zvonov. V daljne vasi, do zadnjih hiš prodira melodija, kjer hišni varuhi primaknejo luč in odpro molitvenik, da bodo s srcem in z mislimi pri polnočni maši. V cerkvi pa zadoni zahvalna pesem in zabuče orgle. In ko vsa cerkev poje: Sveta noč, blažena noč, zdi se človeku, da se je odprl izgubljeni raj. Na začetku polnočne maše pa navaja duhovnik besede Mesijeve: »Gospod mi je rekel: Moj sin si ti, danes sem te rodil. — Zakaj hrume narodi in si ljudstva vmišljajo prazne reči?* Iz deteta govori Kralj, gospodar zgodovine, kamen, ki so ga zidarji zavrgli, pa je postal Temelj. Ali naj si tudi naše slovensko ljudstvo vmišlja prazne reči? Naj-li hrumi z neverniki? Naj-li zameta kamen, ki se je sprožil z nebes in naj zida na pesek? Da ga Kamen potare »kakor lončarjevo J posodo*? O ne, bratje: »Danes, ko zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src!* Svetonočni zvon nas vabi: ((Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, katero nam je oznanil Gospod * In našli bomo »Marijo in Jožefa in dete*, o katerem gre glas: VANJ BODO NARODI UPALI. Naši božični običaji. (Pr. Ločniškar). Žalostno je, da med našim narodom leto za letom bolj izginjajo naši lepi narodni običaji. Bati se je, da bo z rodom, ki zdaj stopa proti mejnikom človeškega življenja, izginilo še to, kar je ostalo kot spomin na tako globoko čuvstvovanje našega naroda. V mislih imam tu posebno naše stare častitljive božične jaslice. Postavljanje jaslic se med našim ljudstvom vedno bolj opušča To pa ne samo po mestih, temveč tudi na deželi. Izpodriva jih božično drevesce, navada, ki je razširjena zlasti med Nemci. Oglejmo si vrednost teh dveh navad najprej z ozirom na duševno, srčno čustvovanje onih, ki so jim namenjene. Spomnimo se, s kakim veseljem smo kot otroci iztikali za zelenim mahom po travnikih in gozdih! Ne mraz, ne sneg nas ni odvrnil od tega dela. — In potem to strokovnjaško preudarjanje, kako bodo stali pastirci z ovčkami, da se vsi vidijo in kralji na konjih v ozadju, nad njimi v ozračju — na tanki niti privezana tpa zvezda - vodnica. Bolj v podnožju zelenega hribčka pa hlevček z drobnim Jezusom, Marijo in Jožefom poleg oslička. Ali ni pogled na to ubožno družbo vzbujal v nas sočutja in svečanega razpoloženja? Vsak pastirček nas je zanimal in kralji so nam pripovedovali čudežne reči o daljnjih, neznanih deželah, skozi katere so potovali. Potem pa tisti prti pred jaslicami ! Tega ni znal vsak narediti. Kupili smo jih za mal denar pri najboljših izdelovalcih. Koliko lepih narodnih okraskov je bilo v teh izdelkih, to še danes raziskujejo ljubitelji narodne umetnosti. Toda ti domači umetniki izumirajo in ž njimi odhaja v grob in pozabljen je precejšen kos naše narodove umetniške duše. Novi rod se ne zanima več za to, preveč se je oddaljil od svojega naroda. Vidi le vnanji blesk, duša umira... Na drugi strani vpeljujejo pri nas iz tujine zanešena božična drevesca. Okrasijo jih z umetnim snegom (pa-volo), raznobarvnimi trakovi, pozlačenimi oreščki, slaščicami itd. Kako je to vse nenaravno, vse ponarejeno! Edino blesk lučic bi še nekaj vplival. Toda kje je duša tega večera? Kje je ubogo dete, počivajoč prvo noč življenja v ubožnih jaslicah? Ni ga. Duše ni, le vnanji blesk in bahatost. Tu prinaša Jezus darove v obliki nezdravih sladčic, bombonov itd. z drugimi, morda potrebnimi predmeti. Pri jaslicah pa se nasprotno žrtvuje otrok za novorojeno Dete in on njemu poklanja svoje najboljše umetniške moči, svoje sočutje in svojo ljubezen. Oh, bratje in sestre, ne dajmo, da bi kdaj naše jaslice zamrle! SOKLIČ : Božična bajka. Zvezde zlato so sijalo z neba milo in sladkč, lahno, mirno, tiho plula sveta noč' je nad. vasjo. V koci bomi dete bolno v mukah vzdiha in ječi, sklenjene ročice drobne, v jaslice mu zro oči : «0 nebeško Dete, danes si prišlo k nam na zemljo in radost prineslo zopet si na zemljo žalostno. Detece, vsem srečo, radost danes Ti rosiš v srce, Detece nebeško, slušaj in izpolni mi želje : Vzemi me v nebesa sveta, kjer se prestol Tvoj blesti, gori v raj nebeški zlati k Tebi srce hrepeni !» Zvezde zlate so sijale z neba milo in sladkč, lahno, mirno, tiho plula sveta noč je nad vasjd. Pa so angelci odnesli sveto noč v nebo nazaj — tam pri Jezusu uživa srečno dete sveti raj. Možem in mladeničem. Do vas, možje in mladeniči, se danes obračamo, hoteč spregovoriti z vami kratko, toda moško in važno besedo. Sto in sto nujnih potreb se oglaša v sleherni družini. Oče rabi, mati rabi, sin rabi, hči rabi; hiša potrebuje, hlev potrebuje, grunt potrebuje... In denarja zmirom bolj zmanjkuje; na drugi strani pa raste draginja in davki gredo gor. Vsi delamo nato, da bo ljudstvo gospodarsko napredovalo, to je, da mu bo kmetija, obrt, delo več donašalo, neutrudno težimo za tem, da se kapitalistični družabni red, v katerem delovne množice trpijo veliko pomanjkanje, nadomesti s socialno pravičnim redom, to je vse prav in dobro. Toda med tem bojem si moramo tudi drugače pomagati. Naše pomanjkanje nam kliče : Va čujte ! Ne zapravljajte ! Premnogi so med nami, ki so tako-rekoč slepi in ne vidijo pogube, ki jim preti zaradi zapravljivosti. Ni zapravljanje, ako plačaš osem h naročnine za »Mali list«, ni zapravljanje ako daš 5 lir udnine za Goriško Mohorjevo družbo; ako naročiš Gospodarski list. Ne, to ni zapravljanje, ke ti branje prinese stotero korist. Pijača in ples, to sta dve reči. ki tirata cele družine in cele vasi v gospodarsko in moralno pogubo. Stotisoče in celo miljone zameta naše ljudstvo za pijačo in ples, medtčm ko sedi doma na vsakem kamnu revščina in zija iz vsakega kota siromaštvo. Ali ni to blazno? Ali se to ne pravi, samemu sebi kopati grob? Možje in mladeniči! Od vas je odvisno, ali pojdemo tudi v novem letu navzdol, ali se bomo obrnili na bolje. Treznosti in zmernosti potrebujemo kakor riba vode. Možje in mladeniči, delajmo vsi na to. da tpriborimo tema čednostima znpg.t v našem narodu. Kraljevič Marko in sveta nedelja (Srbska narodna. Pripoveduje Milčinski.) Kraljevič Marko je bil junak, nihče mu ni bil kos, pa je mislil, da ni nad njim moči in da zanj ni zakona. Zgodaj v jutro pred zoro in dnem se je odpravil na lov v zeleno planino. Majka in verna ljuba sta mu branili: «Ne hodi, Marko, nedelja je danes, ukazana od Boga in posvečena Bogu ! Tudi gozdna žival naj ima svoj blaženi mir po zakonu božjem ! » Kraljevič Marko ni poslušal in ni slišal, kaj mu govorita majka in ljuba. Mudilo se mu je, ni se dotaknil z vod(j lica, da se umije, ni se dotaknil s prstom čela, da se prekriža, le kar Šarcu v sedlo in s psi in sokoli iz belih dvorov na bistri lov. Dospo v zeleno goro in kraljevič izpusti pse in sokole. Zaženo se psi po bregu, švignejo sokoli vrh planin, kraljevič Marko na šarcu pa posluša njih vik in krik in čaka lovske sreče. Čaka in pričaka. Zasušti grmovje, kraljevič Marko misli, da so mu psi pri podili sivega volka, prime buzdovan in se okrene: ni bil volk. bila. je pisana kača, že je šinila v kraljeviča Marka in se mu ovila okoli belega vratu. S tankim telesom mu je zadrgavala vrat, s strupeno glavo mu merila oči. Kraljevič Marko se je prepadel kakor nikoli. Jekleni prsti so mu oprijeli sovražno žival, da jo odtrgajo od vratu; zaman so si prizadevali, kača ni odnehala, le tesneje je davil njen ledeni kolobar. Pognal je kraljevič Marko Šarca s planine, vedel je šareč zakaj in je bežal — šest sežnjev v daljavo je meril vsak njegov skok in štiri sežnje v vis. V prahu in iskrah, v potu in penah sta se pripodila pred bele dvore, vrata so bila zaprte. Na vse grlo z davečim glasom je klical Marko: «Otvori mi vrata, stara mi majka, ali sedaj ali nikoli, že mi pojema jadna duša.« Čula je majka in je prihitela k oknu. Ugledala je sina: okoli belega vratu se mu vije pisana kača — tako se je prestrašila starka, da so je onemogla zgrudila na trda tla in je bbležala kakor mrtva. Se je klical kraljevič Marko verne »luge. Videli so verni sluge gospodarja, na gospodarju strupeno smrt, pa so se žurili da zapro še okna in so bežali in se zaklenili v obokane kleti. Vikal, je Marko in lovil je sapo: •Nadanojla, draga moja ljuba! Ako še spiš mlada na mehkih blazinah, zbudi se, skoči kvišku na lahke noge, hiti, odpiraj mi bele dvore, ali koj ali nikoli, skoro izdahnem zadnji dih !» Mlada Nadanojla se je zbudila in je planila k oknu. Ljuto je zakričala, ko je videla Marka in kačo, ali je skočila, da je Marku odprla vrata in mu po mogla s konja. Kraljevič Marko ji je tiho govoril: «Ljuba moja draga, ne vekaj ! Mudi se ! Le snemi si z grla svileno ruto, varno si z njo omotaj desnico, trdno primi strupeno kačo, reši me je, skoro omagam !» Drhtela je Nadanojla in ubogala. Ali prešibka ji je bila roka, da bi zmogla, česar ni zmogel kraljevič Marko. Stekla je Nadanojla v svojo belo kamrico in je zopet pritekla. V naročju je držala ljubega sina in je z njim pokleknila, pomolila k Bogu in se poklonila sveti Nedelji. In še je milo zaklinjala kačo. «Kačica, ki si mi sestra po Bogu ! Ne zadavi mi kraljeviča Marka, da ne boln vdova, da ne bo sinek sirota ! Kdo bo naju hranil, kdo naju branil, naju in ostarelo majko! Ako nei moreš drugače, sestra, pogubi mene mesto njega ! » Pa se je rahlo odmotavala pisana kača Marku z belega grla in se spuščala v zeleno travo in tako je govorila: ((Ko me zoveš sestro, ne boj se me, Nadanojla ! .laz nisem strupena kača, jaz sem sveta nedelja. Poslana sem od Boga Marku za kazen, ker je šel na sveti dan lovit, niti se ni dotaknil z vodo lica, niti s križcem čela. Le tvoja prošnja ga je rešila.» Krilata je odletela v planino. Kraljevič Marko je bil junak, ni bilo junaka na svetu, da je njemu kos. Ali je spoznal v svojem srcu da tudi nad njim je višja moč in tudi njega da veže božji zakon. •J SOKLIČ: Sveta noč. Zapel je zvon tez snežno plan, zapel tako sladko, vsa zemlja je prepevala veselo, blaženo. Nebeške zvezdo sipale na svet so blagoslov : miru in blagoslova poln nocoj je slednji krov. Sveti veier (kakor ga praznujejo šc ponekod na Goriškem, koder je vojna vse »pustošila in koder še dandanes stanujejo naši nesrečni bratje v lesenih kolibah). Sveti večer je, — gledajo zvezdice v naše barake : jaslic ni, smeha ni, tihe ni sreče — žalost le spremlja vse naše korake, radost nam vziti le neče. Sveti večer je, — angeli pevajo himne nebeške : orgelj ni, zvona ni, lepega petja — ženejo dušo v brozup ure težke tico v viharju, ki nima zavetja.. Sveti večer je, — Jezus prihaja v nebeški prelesti v hlevček med tvoje podrte zidove : skloni se k Njemu v veliki bolesti, sreča iz jaslic se tebi odzove ! Domen. Našim dekletom. Dekld I To je krepak slovenski izraz, krepka, odločna beseda. Zato naj po-mcnja tudi krepko, odločno osebo, ki naj opraviči vse nade, ki jih stavimo v njeno delavnost, zavednost in odločnost. NASA NADA. Slovensko deklč! Starši, domača družina, občina, slovenska domačija pričakujejo tvoje dejavnosti, tvojih krepkih sil. Stara slovenska pesem pravi : Dokler človeški rod biva, po zemlji hod', bode slovelo slovensko deklfe ! Po čem pa je slovelo to deklč ? Po zavednosti, po pridnosti, po čednosti, po odločnosti. Tako naj bo tudi v sedanjosti in prihodnosti. Deklš, bodi pridna, delaj nevzdržno in pomagaj graditi dom stare očetnjave, pomagaj obnoviti stari svet, posvečen od pradedov, da bo na njem novi rod preživljal lep se dni. KAJ PRAVI PESEM. Slovensko deklč opevajo naše pesmi na sto in tisoč načinov. Ni lepšega cveta, ni prijetnejše rožice, da bi se primerjala slovenskemu dekleta. Skoraj vse svoje najlepše pesmi je slovenski narod posvetil slovenskim dekletom. Ko človek posluša te pesmi in se vživlja v nje, se mu zdi, kakor bi hodil ob gredicah mladih, dehtečih cvetic, kakor bi se omamljal ob vonju na-geljčkov, roženkravta in rožmarina, kakor bi sedel na veji cvetoče lipe, kakor bi nosil šopek cvetja za klobukom, kakor bi vonjal duh cvetlic v gumbnici. Lepo, zdravo, vzvišeno dekli nam predstavlja naša narodna pesem. USAHLE NADE. A žal, hudo nam je pri srcu, ko to pišemo, da so to lepo poezijo preteklosti s temo zagrnili marsikaki žalostni dogodki sedanjosti. Marsikatero dekli se je spozabilo in oskrunilo spomin na čast deklištva In svojega rodu. Da bi se to ne bilo nikdar zgodilo ! Vsa čast in hvala velja samo poštenim dekletom. Kar ni na vas poštenega in zdravega, vse to, slovenska dekleta, je na kvar in škodo našemu ljudstvu. Iz sla- be korenine požene le slabo deblo; in slabo deblo rodi le slabe sadove. ZDRAVI CVETI. Dekieta I Od vas zavisi v veliki meri boljša ali slabša prihodnost našega naroda. Zato bodite zdrava, neoskrunjena zemlja, ki naj rodi enkrat naši domovini zdrave in krepke rodove. Naš rod naj hodi med vami kakor med cvetovi in nikdar 'ne, kakor da bi hodil med grobovi. NASA POMLAD. Dekleta I Bodite našemu narodu pomlad, cvetoča pomlad, o kateri se narodu ne bo bati, da bi tej pomladi ne sledila bogata jesen. Dekleta, bodite naše gore čisti listi, bodite naše lipe čisti cveti 1 V tem je našemu narodu zagotovljeno prerojenje in pomlajenje. V tem obstoja veliko poslanstvo vašega življenja. Prava ljubezen. Na Kitajskemi je živela 18teina deklica; po stari, kitajski, navadi sklenejo starši prodati jo v zakon. Ženin, ki največ plača, jo dobi. Deklica pa je ljubila nekega ubogega mladeniča. Starši jo obljubijo bogatemu fantu, ki bi jim plačal veliko svoto. Pa prišel je še eden in se ponudil za ženina; tako je imela deklica voliti med tremi ženini, in med njimi je nastalo sovraštvo. Deklico pripeljejo pred sodnika, da razsodi. Sodnik pravi: «Ti nesrečna deklica, zaradi tebe nastane zdaj sovraštvo med tremi družinami. Ali ni boljše, da ti umrješ, kakor pa. da bi se ljudje sovražili? Morebiti se bodo zaradi tebe še pobijati] Ali bi ti ne hotela umreti prostovoljno? » In deklica je mirno odgovorila: k Zgodi se vaša volja!» Sodnik pripravi strupeno kroglico, da jo dekle zavžije in umrje. Slovesno in kakor mučenica se ima potem pokopati. Deklico, bledo in trepetajočo peljejo v malo sobico in čakajo, da tam umrje. «Kateri izmed vas treh ženinov,» vpraša sodnik, «prevzame mrtvo de* klico da jo pokoplje?» — Oba bogata ženina se prestrašeno sj)ogledata. «'Jaz ne!,> «Jaz ne]n pravita oba in se oddaljita. Ubogi, ženin pa pravi ves solzav: "Jaz si jo spravim v nosilnici domov in jo slovesno pokopljem. Moje sveto spoštovanje do nje ne neha tudi po smrtih> Toda deklica. — ni umrla. Za. sedem dni je bila poroka z ubogim ženinom-Zviti sodnik je bil dal deklici le neškodljivo kroglico sladkorja, da bi spoznal med. temi tremi ženini /rravo ljubezen, ki je bila poplačana z veselo poroko. (Same debele laži). To je bilo tistega leta, ko je imel pes teleta. Pa je stala konec vasi hiša; da se ne zlažem, teko je bila velika, kaj tako velika, še dosti večja, kakor samega presvitlega cesarja pasji hlev. Bela je bila kakor ciganova srajca, streha ji .je kazala rebra, pred hišo pa je bik smeti, da se je do kolen vanje pogrezal, kdor je hotel k pragu’ Notri je živela baba, ta baba je imela hčer pa že tako imenitno, da ji ni bilo para v vsej deželi in še v druge pol. Ta hči je bila čudno bogate. Imela je veliko skrinjo, ta skrinja je bila zvr hano prazna same klene, rumene pše nice; in imela je zraven tri jerbase fižolovih luščin, kolovrat brez koles, dva škafa brez obročev in ušes in tri slamnate motike in povrhu še šest pe- tič starega denarja. Tako je bila bo gata ! A hila je tudi pridna. Kadar je kuhala, se je gibčno sukala, da so lonci ir sklede kar plesale okoli nje po ognjišču in po tleh, in je bila kuhinja p< vseh koteh polna črepinj in kaše. Pa ni bila le bogata in pridna, tud zala je bila. Kakor pravi ipesem: ((.Ima lica rdeča ko purmanov vrat, pa usta po strani ko kapo soldat.» Zobe je imela kakor koza roge, na koncu nosa pa ji je sedela bradavica debela kakor lešnik, in se ošabno šopirila svetu na ogled. Pa bolj kakor na bogastvo, na pridnost in na lepoto je bila ponosna n; svoj jezik: nabrušen je bil kakor britev, dolg kakor kravji rep in noben jezični dohtar mu ni bil kos. Snubci so prihajali kar v procesijah, pa to ni bilo čuda. Toda nobeden ji ni bil všeč; vsak se ji je zdel premalo zgovoren in dala je razbohnati: «Drugemu ne grem za ženo kakor le tistemu, ki se bo znal tako meniti z mano, da mu porečem: «Lažeš!» Živeli so tam blizu trije bratje, izmed njih ste starejša dva štela mlajšega za bedaka. Culi so o deklini in kaj je dala razbohnati, pa ste starejša dva preudarjala med sabo: »Fanta sva od fare, glavo imava na pravem koncu, jezik nama teče kakor mlin, ni vrabec, da se enemu izmed naju ne posreči !» Tako ste se menila, mlajši pa ju j( poslušal in ni rekel nič. Pa so morali peljati neki dan tri voze gnoja mimo hiše, kjer je bila deklina. Prvi voz je ipeljal najstarejši. Privozil je mimo, pa je deklina stala v durih. Mela si je oči, ker je šele vstala zehala je in je premišljevala, ali naj se umije ali ne. Brat poči z bičem «pika-pika-pikf pok«, oslini jezik in vpraša: «Kaj pa kaj delate pri vas?» Deklina je odgovorila: «Nemara bo- mo pleli zelje«, in je globoko in široko zehnila. Pa je zmanjkalo bratu štrene, ni vedel, kaj bi še govoril in kako bi napeljal deklino, da bi rekla : «Lažeš!» Popravil si je klobuk, z rokavom si j® potegnil čez nos, pognal konja «hihotl» in peljal naprej. Jezilo ga je, da ni niC opravil, in je udaril po konju, da se je splašil v dir in se je ves gnoj stresel po cesti. Kmalu za njim je pripokal srednj« brat. Deklina je slonela v durih preudarjala, ali bi sedla na prag ali bi šla v hišo. Srednji brat se oblizne in jo nagovori: «Kaj pa kaj delate pr* vas?« Deklini se je najprej zehnilo, da ji je solnce posijalo v golt, potem pa j® Vekla: »Nemara bomo pleli zelje*. Na, pa je^ bil tudi drugi z jezičnost}® svojo pri kraju, popraskal se je za ušesi in jezen usekal po konju, da se j® splašil v dir in je kolo zadelo ob odri-vač in se je 9trlo in se je voz zvrnil- Privozi Plimo še tretji, najmtajS1 Poslanec Besednjak na braniku našega šolstva (Njegov govor v rimskem parlamentu). V četrtek se je vršilo v rimskem Parlamentu debata o proračunu ministrstva prosvete. Obravnavalo se je tudi vprašanje šolskega pouka med slo-Omskim in nemškim prebivalstvom. Poslanca Tinzl. in Besednjak sta sc domenila, da se javita oba k besedi in si razdelita delo. Besednjak naj bi obrav- oo.val šolsko vprašanje z načelnega, Tinzl pa s praktičnega stališča. Prvi je govoril Besednjak. Predložil je zbornici resolucijo (dnevni red), v katerem se vlada poziva, na) spremeni svojo šolsko politiko do narodnih manjšin. 'Besednjakov govor sta pozorno poslušala ministra Casati in Mussolini. Častivredni tovariši 1 Šolska reforma, katero je uvedel ■koncem leta 1923. minister Gentile *nia za slovansko (prebivalstvo Julijske Krajine po svoji važnosti značaj velikega zgodovinskega dogodka. Kdor bo Pisal zgodovino našega ljudstva, bo moral ugotoviti, da je pomenila reforma Gentile revolucijo, ki je pretresla vse kulturno in socijalno življenje Slovencev in Hrvatov v Italiji. To revolucijo je povzročil 17. Člen kraljevega odloka od 1. oktobra 1923., ki je vpeljal v slovenske in hrvaške ljudske šole italijanski pouk in zatrl s 'tem pouk v materinem jeziku. Minister prosvete Casati: Toda ne Slede verouka. Besednjak (se ne zmeni in nadaljuje): Z enim samim udarcem so bile u-fiičene vse ljudske in srednje šole Slovanov v Julijski Krajini. Kulturna pridobitev, ki jo je izvojevalo naše ljudstvo po polstoletnih borbah in z neizmernimi žrtvami, je bila uničena v štiriindvajsetih urah z enim odlokom da-našnje vlade. Trdim, da ni zahtevala take politi- tike nobena državna potreba, da je taka politika škodljiva interesom "države, da je nasprotna naravnemu zakonu in mednarodnemu pravu, (Casati: To pravite vi! — Besednjak se ne da motiti) trdim, da je taka politika nasprotna krščanstvu in vsem vzgojnim načelom. Vzgoja začenja že pri dojenčku. Načelu, ki ga priznavajo vzgojitelji po celem svetu, veleva, da je iprava in res človeška vzgoja mogoča samo v materinem jeziku, to se pravi v jeziku, v katerem je človek rojen, v katerem se je naučil misliti in v katerem živi z vsem svojim bistvom od rojstva. Vi veste dobro, da vzgoja ne pričenja s šestim letom starosti, ko gre otrok v ljudsko šolo. Vzgoja začenja že s prvim in drugim letom, ko skušajo oče in mati, bratje in sestre z otrokom govoriti, ga seznanjajo s svetom, ki ga obdaja, ga uče imena reči ter bude v njem samostojno duševno življenje. Preden stopi otrok v prvo ljudsko šolo, si je že pridobil osnovne pogoje spoznanja in v njem so že zgrajeni temelji bodočega duševnega razvoja za celo življenje. «Vsak učenec« — pravi Lombardo-Iiadice, — «prinese s seboj že svojo zaokroženo kulturo, ki se lahko sama giblje in ima že svoje lastno življenje. Če se nanjo ne oziramo, postane šolska izobrazba za otroka krivo in potvorjeno življenje, ki je sicer primorano, da se pomeša s prvotnim (katerega je prinesel otrok že s doma), a mu je v spotiko in nadlego. Naloga javne vzgoje obstoji torej izključno v tem, da nadaljuje delo družine.« (Podminister Banelli, hi sedi na vladni klopi, dela medklice, toda Casati mu naredi znamenje, naj molči. Tedaj se dvigne Banelli s klopi, in se poda med poslanske sedeže, odkoder nadaljuje, medklice). Tega vzgojnega načela ni proglasil samo Lombardo-Radice (in se poučuje v učiteljiščih vsega kraljestva), ampak je vzgojno načelo, ki ga je sprejel ves omikan svet in o katerem se več ne prerekajo, ker je preveč jasno in naravno. (Medklic: In v Jugoslaviji? Besednjak: Velja tudi za Jugoslavijo). Šold uničuje delo slovanskih staršev. Aii moremo trditi, da je javna vzgoja, katero je vpeljala za. narodne manjšine Gentilijeva reforma, taka,. da izpolnjuje in nadaljuje delo družine? Ne! Ravno nasprotno. V slovanskih družinah govore otroci slovensko, oziroma hrvaško, mislijo slovensko, žive slovensko duševno življenje ! Ko pa pridejo v javno šolo, govori učitelj tuj jezik, ki ga niso nikdar slišali in ga ne razumejo. (Ropot). Pred začudenimi očmi učencev se odpira svet, ki je v popolnem nasprotju z vsem, kar so čuli v domači hiši. Gentilijeva šola torej ne nadaljuje dela slovanske družine, temveč mu na celi črti nasprotuje. [Jčenec mora pozabiti vse, kar ga je učila mati. Zato je vzgojno delo učitelja uničevanje in ne izpopolnjevanje. Gentilijevo reformo je dobro označil tisti slovenski oče osmih otrok, ki je rekel, da je kakor kladivo, ki ruši temelje, na katerih so starši gradili duševno življenje svojih otrok.. Starši pričakujejo od javnega pouka, da podpira in krepi njihovo delo, Gentilijeva reforma pa delo roditeljev izpodriva, mu jemlje vso veljavo in je s koreninami trga iz duše naše dece. Država naj spoštuje pravice staršev. Ne cudiie be torej, ako vidite, da se slovenski in nemški starši trdovratno in ogorčeno upirajo šolski reformi, ki krši naravne pravice družin in kvari vzgojo novih rodov. Naši ljudje vedo dobro, kaj sme država zahtevati od svojih državljanov, oni imajo jasne pojme o pravicah države. Naše ljudstvo ve, da se mora država zanimati za vzgojo prebivalstva in ji priznava pravico skrbeti, da postanejo učenci dobri državljani. Toda če ima država svoje neprekršljive pravice, ima tudi družina svoje pravice, ki so svete in nedotakljive. Tako je n. pr. jasno, da ne sme nobena vlada in nobena država siliti staršev, da vzgoje svoje otroke v veri, ki ni vera družine. Nobena italijanska vlada bi recimo ne mogla prisiliti roditeljev, da vzgoje otroke v mohamedanski veri. Medklic: Katoliška vera je vera države! Državnik, ki bi izdal tak kraljevi odlok, bi spadal v norišnico. Kar velja glede vere, velja po naravnem pravu tudi za materni jezik. (Hrup v zbornici). Banelli: Saj se poučuje tudi materni jezik. Besednjak: Ne govorite mi o proslu lih dodatnih urah. Nobena država in nobena vlada ne more prisiliti družine, da vzgoji svoje otroke v tujem jeziku. Družina je starejša od države. Preden je bila ustanovljena prva država na svetu, so obstajale že družine s svojimi posebnimi nalogami in posebnimi pravicami, katerih ne more, nobena ,država zatreti nikdar, v nobenem slučaju in v imenu nobenih višjih Ciljev. Je li vlada rodila otroke? Ko so videle slovanske matere, da so slovanske šole zatrte, so začele ne- voljno vpiti: «Država nima nobene pravice, da se polašča naših otrok! Otroci so naši, me smo jih rodile, ne država, ne vlada, ne prefekt, ne minister!« Naših mater ne žene nacionalističen fanatizem, ko protestirajo, da je bil uničen pouk v domačem jeziku, temveč.jih preveva globoko čustvo krščanske pravičnosti. V dokaz svoje trditve se sklicujem na sijajen vzgled velikega italijanskega patriota, škofa iz Trenta, mons. Bndricci-ja, ki je b:l odločen branitelj naravnih pravic italijanskega ljudstva proti vsem raznarodovalnim poskusom velenemcev. Ko so 1. 1912. hoteli otvoriti na italijanskem ozemlju Trentina več nemških šol, tedaj je srčni cerkveni knez naslovil na duhovščino svoje škofije okrožnico, v kateri je izjavil neustrašeno, da «je raznarodovanje dežele zločin proti naravnemu zakonu.« Preganjanje in grožnje nas ne smejo plašiti. «Nam», — je opominjal škof svoje duhovnike, — «je naložena naloga, da skrbimo za verski in moralni blagor bodočih rodov in zato ne smemo biti brezbrižni spričo poskusov raznarodovanja, posebno ko gre za prvo vzgojo v ljudskih šolah». «Nič manj težka«, — je rekel škof, — «ni odgovornost staršev ia zato imajo določno dolžnost, da ohranijo materni jezik in da ga trdno branijo. Noben razlog jih ne more osvoboditi te dolžnosti, katero jim nalaga naravni zakon in Kristusova postava!« Besede velikega italijanske patrio! so jasne in odločne. Medklici od levice: Saj ste ga radi tega vtaknili v zapor! Besednjak: Saj res, jaz sem bil škofa vtaknil v zapor! Medklici z desnice: Italija je narodna država! Avstrija je bila sestavljena iz več narodov. To je bistvena razlika, poslanec Besednjak! Besednjak: Naravne pravice se ne spremene, ako se spremene meje al< spremeni država! Noben razlog, je rekel škof. .Ne preganjanje, ne grožnje, ne nasilstva in zapori, nas ne morejo osvoboditi od dolžnosti, da se borimo za pouk v materinem jeziku. Noben razlogi Zakaj starši so odgovorni pred vestjo in pred Bogom za vzgojo svojih otrok, ki ne more biti ne človeška ne krščanska, ako se ne vrši v materinem jeziku. Ponavljam še enkrat, da nima država nobene pravice tlačiti naravno pravo družine. Država mora pomagal izpopolnjevati in ne zatirati. Navedel bom še enkrat Lombarda-Radice-ja, ki je napisal knjigo za mladino prvega razreda na učiteljišču, ka- ^eklina je sedela na pragu, ogledovala si je palec desne noge in ugibala, ali Je bolj lačna ali je bolj lena. Pa se sPonini najmlajši pogovora bratov in reče: “Kaj pa kaj delate pri vas?» Deklina pravi: ((Nemara bomo pleli *elje.» On nato: «Mudni ste. Naše je že davil10 šlo v glave in smo jih tudi že posedali in spravili.« Njej se je hotelo zehniti, pa se je ^avzela fantove zgovornosti, da je nehala sredi zeha in je rekla : «To je tfobro.), On: «Ni dobro. Take je obrodilo ?lave, da nismo imeli dovoljnih kadi, ^arnor bi ga narezali.« Ona : «To je zlo.« . On: «Ne posebno. Smo premišljali smo si zmislili, eno glavo smo obdr j^li. vse druge smo prodali, za denar pa j'jPili sto oralov hrastove šume. Na-eU smo devetistodevetindevetdeset so- Jev, k vsakemu sodarju dva po- močnika, k vsakemu pomočniku dva vajenca, ti so posekali šuino na doge in napravili kad, tri dni hoda široko, pol dne hoda visoko. Noter smo narezali edino glavo, ki je nismo prodali, pa je bila kad polna do vrha in še je ostalo zelja za dva škafa in pet žlic.« «Pa to je zelo dobro!« je rekla hči in ni trenila z očesom. ((Preskrbljeni ste za zimo.« Reče on: «Ni bilo dobro. Koliko smo trpeli, da smo le kamenja navalili na zelje! Vozili smo skale mesec dni, na sto vozeh s sto konji; in sto ljudi je ohromelo pri delu.« «To je zlo !» veli ona. «Ni zlo!» reče on. «Ko smo kopali kamen smo zadeli ob slano vodo, našli smo sol.« «To je dobro !» ona. On: «Sol pač! Ali kad je bila slaba. Vse zelje v kadi je splastelo in se izpridilo.« «To je slabo! On : «Ni slabo ! Zvalili smo kad na njivo, iztresli gnilo zelje in z njim zagnojili njivo.« «Pa je dobro ! » pravi ona. «Ni ! » on. «Ko smo zelje strosili, vidimo, da nismo zagnojili svoje njive, ampak sosedovo.« Ona : «To je zlo.« On: «Zakaj? Jaz in starejši brat sva prijela njivo vsak pri svojem kraju kakor plahto pa sva stresla zelje na ijašo njivo.« «Pa to je dobro!« de ona. «Ni baš dobro ! » veli on. «Od gnilega zelja se je zasmradil zrak in iz sto hiš so se morali izseliti ljudje.« Ona : «To je zlo.« On: «Kaj bo zlo! Ko se je zelje shla-pelo in se je zemlja ognojila, so na njivi pognali hrasti, taki hrasti, da deset mož ni objelo enega.« Ona: «To je dobro!« On: «Pa ni! Hrastje je bilo vse do zadnjega votlo.« Ona: «To je slabo!« On: «Pa ni! Ker je bilo polno medu.* Ona: «To je dobro!« On: «Ni! Medved je prišel in je ves med požrl.« Ona: «To je slabo!« On: «Kaj še! Medveda smo ujeli in ga deli v stiskalnico pa je prilezel iz njega med in ga je bilo devetsto kadi.» Ona: «To je dobro!« On: «Pa ni! Ponoči se je prikradel tat in nam vsega polizal.« Ona: «To je slabo!« On: «Ni! Smo zalotili tatu in gt; spoznali. Po bradavici smo ga poznali uh nosu. Prav tako Ima, kakor jo ima& ti.» «Lažeš!» je završala deklina in razkačena skočila pokonci. «Lažeš, jaz nimam bradavice na nosu!« Fant pa v smeh in je rekel: »Ali te imam!« Lažeš «si rekla.« Deklino je bilo sram in se je vlada. «Ujel si me! Ti boš moj mož in nobeden drugi!« Fant pa je odgovoril: «Lažeš ! Maram zate!« Pognal je konja «hihot!» in peljal naprej za bratom. /MilčinskiI. tero študirajo in čitajo ipo celi Italiji. V njej pravi: «Družabne edinice (dru žina, 'občina, dežela, država), katerih član je človek, imajo pravico do obstanka samo v toliko, v kolikor izpopolnjujejo in bogatijo človeku njegovo življenje in v kolikor mu pomagajo, da more še nadalje ustvarjati idealne dobrine, radi katerih edino se more reči, da živi.» Banelli: Vas učimo živeti, da stopite v naše življenje! Saj vi nimate niti lastnega slovstva. Besednjak: To vemo. Vi ste učenjak. Banelli: Zato vam dajemo tudi stroške za vrtce in šole. Nai jezik je zfc nas prvi. Vi boste gotovo trdili, da ni namen vlade potujčiti slovansko in nemško prebivalstvo, vključeno v meje Italije. Vi mi porečete, da ima Gentilijeva reforma samo en cilj: razširiti poznavanje italijanskega jezika, to se pravi jezika države, med nove italijanske državljane. Ta zahteva — mi porečete — je opravičena in logična. Casati: Mi hočemo le imeti resnične italijanske državljane. Besednjak: Gospod minister, jaz sem vam hvaležen za to izjavo, ki je v kričečem nasprotju s tem, kar ste trdili pred par meseci. Casati: Se dobro spominjam vsega, kar sem vam bil izjavil. Besednjak (nadaljuje): Izjavljam, da naše ljudstvo ni nasprotno, učiti se italijanščine, in priznavam praktično potrebo, poznati jezik države, v kateri živimo. (Hrup), Medklici: Pustite ga govoriti! Predsednik: Gospoda min Besednjak: To je v korist prebivalstva samega. Mi hočemo poznati tudi vašo zgodovino, vašo kuluro in vašo umetnost. Toda šolsko vprašanje, ki ga je ustvaril Gentilijev zakon, ima za tias drug pomen: nam gre za to, da ohranimo in razvijamo tudi naš jezik, ki je za nas prvi; nam gre za to. da poznamo tudi svojo zgodovino, svoje slovstvo, svojo umetnost, svojo kulturo, ki je za nas prva. Gentilijev zakon bi uničil vse duševno premoženje, ki* smo ga sprejeli od svojih očetov; ta zakon je po svoji naravi odločno in odkrito potujčevalen. Ali nehamo biti Slovani? To je izjavil pred ipar meseci u-radno zastopnikom Slovanov in Nemcev minister prosvete ekscelenca Casati. V palači Minerva je bil razgovor med njim in drugorodnimi poslanci, ki bo prešel v spomin naših potomcev. Casati: Pustite v miru potomce! Besednjak: Bodite brez skrbi, vi ste postal neumrljivi Ali s mo hoteli vedeti, kakšne namene ima z nami minister in smo ga vprašali, kakšna bo njegova šolska politika v krajih, kjer prebivajo Slovani in Nemci. Casati: Spremeniti jih samo v italijanske državljane. (Ploskanje). Besednjak, (nadaljuje): To trdite sedaj! Zadnjič, ko smo Vas vprašali, je-li to edini namen vlade, ste odgovorili drugače. Tedaj ste izjavili, da je vaš: politika v tem, da naredite iz Nemcev in Slovanov Italijane. (Hrup. Medklici). Casati: Kako n: bi bil odgovoril drugače italijanski minister? Mussolini: Ali naj bi bil morda na redil iz Italijanov Slovane? Besednjak:■ Izjava, da je treba spremeniti Slovane in Nemce v Italijane, ni bila dostojna za ministra prosvete. * Mi smo hoteli popraviti ministrov misel 'in smo Pripomnili: Vi hočete morda reči, da morajo postali Slovani in Nemci dobri italijanski državljani? ‘ii-i ((To so razume samo po sebi! Italijanski državljani ste že takoU — nam je odvrnil minister. Našo začudenje je bilo ffežnansko. Moramo tore. jjostati Italijani po plemenu in. jeziku? (Medklici). Alj moramo prenehati bil Slovani in Nemci in izbrisati svojo na rodnost? Misel, da more odgovorni mi nister od ljudi druge kr-vi kaj takega zahtevati, se nam je zdela nora. Ja: nisem mogel verjeti in sem mislil, da je minister hudo razburjen in da ne ve kaj govori. (Komentarji). Mussolini, ki gleda cel čas resno in pazljivo govornika, se zasmeje. Besednjak: Stavil sem zato ministru jasno in določno vprašanje, ki naj bi razpršilo vsako nerazporazumljenje. oAli ni morda, Ekscelenca, edini namen vlade ta, da razširi poznanje italijanskega jezika med naše prebivalstvo, tako da bo vsak Slovan in Nemec govoril jezik države, v kateri prebiva? Ge je osnovno načelo, katerega se vlada drži tako, se lahko dogovorimo in spravimo naše pravice v sklad z vašo zahtevo*. Ne varajte sami sebe: Minister me je prekinil ter vskliknil: «Ne! Ne! Jaz imam v Jugoslaviji prijatelje, ki govore italijansko dobro ka kor vi, in vendar niso Italijani! Jezik ni za na s sredstvo občevanja, jezik j( duh, je način mišljenja in čustvovanja. Gospodje, ne varajte samih sebe jaz sem odkrit!* Minister Casati: Govoril sem zelo dobro. Dovolite, da rečem to brez skromnosti. Besednjak: Enkrat ste govorili gotovo slabo, kajti kar govorite danes, je v nasprotju s tem, kar ste govorili zadnjič. Casati (ves zmeden, se ozira k Mus soliniju): Sem bil izjavil, da ne delam nobene razlike med narodom in dr Žavo. Besednjak: Ne preostaja mi druge nego da se pozovem na logiko gospo dov poslancev! Zahvaljujem se naučnemu ministru s tega mesta za njegovo odkritosrčnost in mu odgovarjam enako odkrito. Casati: Prav je! Besednjak: Tudi jaz vam rečem: Ne varajte samih sebe! Nikdar ne boste cjobili enega samega Slovana ali Nem ca, ki je vreden tega imena, in na spada k ti ali oni stranki, da ne bi ču til svete dolžnosti, pobijati z vsemi svojimi silami in z vsem zanosom svo je duše vašo politiko narodnega zatiranja! Vi pravite, da jezik ni le sredstvi za občevanje, vi nas učite, da je jezik duh. Dobro! Naš jezik je naš duh. V njem se izraža naše duševno življenje, v njem je zaklenjeno premoženje, ki smo ga prejeli od naših očetov. Kak morete zahtevati, da bi mi sodeloval z vami in vam pomagali razmetavat* to premoženje, rušiti našo preteklost in uničevati naš duševni obstanek Kakšna strahotna zahteva! (Hrup). Večina italijanskega delovnega ljudstva je proti vam. Vi ne pričakujete od nas nič man ko to-le: mi bi morali uporabiti d< svojega truda za to, da izgubimo svojo narodno zavest ter postanemo brezoblična lena masa brez lastnega življenja, ki ne pomeni ničesar več v družbi drugih narodov. Predsednik: Poslanec Besednjak minulo je že zdavnaj 20 minut, ki jih določa poslovnik za utemeljevanje re solucije. Besednjak: Gospod predsednik, jaz govorim o najbolj važnem vprašanj narodnih manjšin. (Nato nadaljuj svoj govor). Vaii možje nam kličejo, da je pravica na naii strani. Vaši in ne naši mojstri me uče, da je šolska politika Gentilija in Casatij; ne le težka kršitev naših naravnih pra vic, temveč tudi kršitev pravic človeš tva. (Komentarji!) V vaših knjigal sem čital: «Človeštvo nastopa same potom posameznih narodov, drugoi človeštva ni. Zato se oblikuje in ra; vija človeštvo le v toliko, v kolikor ob stoja narodna zavest v kateri se zbira in pojavlja človeški um kot v nekakem središču svojega delovanja. Ljudje n< bodo mogli delati in ustvarjati, ako n: bodo naslonili svojega dela na delo ti tih, ki so bili pred njimi, ako ne bou< utrjevali veži, ki družijo današnje ro dove s prejšnjimi v eno samo življenje in eno samo dušo! Življenje, ki je bre: narodnega značaja, je brezplodno, hira in umre! Kdor je zakrivil, da narod ne more končati svoje naloge in dovršiti v prid celokupnega človeštva svojega dela, ki bi ga bil lahko dovršil in ga je že pripravljal, ta dela nasilje njegovemu narodnemu življenju in s tem življenju človeštva*. Te nauke čitam, gospod minister, v vaših knjigah in Vi jih ne morete ovreči. Kako bi mogli ovreči resnice, ki sem Vam jih povedal, ko veste dobro, da žive v inozemstvu italijanske manjšine, ki se bore kakor naša slovanska manjšina za svoje naravne pravice na jezikovnem in šolskem polju? ,Kako občutljivi ste gospodje, za lastne manjšine z inozemstvu!* Ko preti italijanskim manjšinam v Tunisu in Južni Ameriki nevarnost, da zgube pouk v materinem jeziku, tedaj zavalovi v italijanski javnosti vi-1 har ogorčenja in od vsepovsod odmevajo opravičeni protesti. To je čut pravice, ki se upira ubijanju človeške narave. Danes sem čital članek iz «Gazzette di Venezia* od 11. decembra 1923., ki ga je priobčil, gospodje nacionalisti, tudi vaš list «L’ Idea Naziona-le». Članek govori «0 žalostnem pomanjkanju italijanskih šol in težki nevarnosti raznarodovanja v Tunisu*. «Šolska prepoved* — pravi članek — obstoji v tem, da mnogi Italijani ne morejo pošiljati svojih otrok v italijanske šole. To je hujše ko vsaka grožnja raznarodovanja, zakaj tu se raznarodovanje izvršuje, izvršuje se po načrtu, dan na dan, z zahrbtnimi sredstvi, ki bodo rodila strašne posledice. Ker ni zadostno italijanskih šol in ker je Italijanom prepovedano u-stanavljati nove, ne preostaja drugo, ko pošiljati po sili otroke v francoske šole, kjer se ne zatira le naš jezik, ampak se pači tudi naša zgodovina in literatura in celo italijanski zemljepis.* Predsednik zbornice: Poslanec Besednjak, poslovnik ne dovoljuje več ko 20 minut govora. Predmet, o katerem govorite, je sicer važen, toda držati se moramo poslovnika. Besednjak: O šolstvu narodnih manjšin sta govorila poslanec Leicht in Ciarlantini ter minister prosvete, zato... Predsednik zbornice: Zakaj se niste tudi Vi vpisali k splošni debati? Besednjak: Sem se vpisal, toda generalno debato ste nenadoma udušili. Dajte nam isto pravico, katero zahtevate za svoje lastne manjšine Minister Casati, stavim Vam nastopno vprašanje: Kaj naj si mislijo narodne manjšine v Italiji, ko čitajo take članke v laških časnikih in jih primerjajo z Vašo šolsko politiko do lastnih slovanskih in nemških sodržavljanov? Ali ne morajo priti nujno do zaključka, da delate Vi z njimi isto in morda še slabšo politiko kakor Francozi v Tunisu. In pomislite, da morate Vi kot Italijan politiko v Tuhisu le obsojati! V zgodovinskem razgovoru, ki smo ga imeli mi slovanski in nemški poslanci z Vami v palači Minerva, sem izjavil in sedaj ponavljam pred parlamentom: Mi ne zahtevamo za naše ljudstvo drugega ko to, kar zahtevate vi za italijanske manjšine v Tunisu (Hrup, protesti z različnih odsekov), v Maroku, v Braziliji, v Argentiniji. na otoku Malti in povsod kjer prebivajo manjšine vaše krvi. (Novi protesti). Predsednik parlamenta: Pustite svobodo govora! Besednjak: Spominjam se, da sem čital govor nekega člana današnje vlade, ki ga je držal pred vojno v obrambo narodne manjšine na otoku Malti. Nastopal je proti angleški vladi in izjavljal slovesno, da to ni nikaka ireden-I tistična ali protidržavna propaganda, ako zahtevajo Italijani otoka Malte sol-ski pouk v materinem jeziku, Italijani. — je povdarjal — imajo sveto in nedotakljivo naravno pravico se vzgajati v lastnem jeziku. Te ideje sprejeman za svoje in vprašam gospoda Casatija. s parlamentarne tribune: mislite Vi- da kar je pravično y Tuniziji, more biti krivičnoo v Julijski Krajini? Medklici: To je nekaj drugega! Primera ne drži! Besednjak: In ali mislite, da kar je sveto in resnično na otoku Malti, more postati lažnjivo na Južnem Tirolskem? Pravica je ena in nespremenljiva za vse dežele in vse manjšine na svetu (Nov hrup, nov t protesti), pravica šene more spreminjati, ko prestopimo meje ene države! Problem je zelo enostaven! Ako imate vi prav, ko branite naravne pravice italijanskih manjšin v inozemstvu (zopet jnotesti), tedaj imamo mi isto pravico tir jati in zahtevati za naše ljudstvo pouk y materinem jeziku. Č® pa mislite, da smo mi v krivici, potem so v krivici tudi italijanske manjšine na Malti, v Tuniziji, v Braziliji in ne. Iztoku in vi jih morate zapustiti njihovi usodi. Ne! Ne! Italijansko ljudstvo in ves omikani svet ve, da so italijanske manjšine, naše manjšine, in sploh vse manjšini v pravici, ko branijo svoje samostojno kulturno življenje. To zija Casati, to zna vlada, toda kljub temu. da to ve, noče vršiti z nami pravice. On misli, da je v korist njegove domovine, ako naglo potujči narodne manjšine. (Ropot). Toda se britko moti. Ne varajte samih sebe! Vi boste lahko znižali kulturno stopnjo našega ljudstva, narodne zavesti mu niste sposobni izbrisati. Ni italijanski ljudskošolski učitelj tisti, ki je zmožen preosnovati mišljenje našega ljudstva. Tisoč in tisoč drugih vplivov in izkustev realnega življenja odloča v zgodovini. Največji učitelj in vzgojitelj katerega poznam. je politika, katero delate z našim ljudstvom, je uprava in gospodarstvo, kateremu ste nas podvrgli. Rossi Passavanti se zažene proti Besednjaku in vpije: Gotovih žalitev ni mogoče poslušati. Predsednik zbornice:: Ne prekinjajte govornika! Besednjak: Ravnajte z nami v vsenv pravično in pošteno, in Hrvatje ter Slovenci bodo pošteni italijanski državljani. Ponavljam državljani. Ne domišljajte si pa, da boste mogli zatreti našo kri. uničiti našo preteklost in nam iztrgati naše kulturno premoženje, ki je prepojeno z vsem našim bistvom. Vsak poskus raznarodovanja mora naleteti na odločen in nezlomljiv odpor ! Predsednik: Poslanec Besednjak, zaključite! Besednjak: Končujem svoj govor namenoma z besedami Gentilijevega so-trudnika Lombarda-Radice-ja: «Pozno se prebudi v ljudstvu narodna zavest in se more prebuditi le tedaj, ko je mišljenje prežeto ideje svobode. Pozno se prebudi, toda ko je že prebujena, je nobena sila ne more premagati. Boriti so more tudi proti siloviti premoči (Ropot in ostri /rrotesti), umreti pa popolnoma ne more nikdar. Tlačena manjšina hoče rešiti zaklad, ki ji je bil izročen in čigar vrednost stoji visoko nad manjšino. Njena obramba je simbol človeških vesoljnih interesov. Kdor v narodnih bojih žali in napada, t» brani le sebično svojo oblast, kdor se brani, brani samega sebe in človeški duh. (Hrup. Protesti). Govor poslanca Besednjaka je trajat približno eno uro. V zbornici je vladalo znaj veliko zanimanje, dasi je bila ura že pozna. Nekateri poslanci, ki so bili zajnistili zbornico, so se vrnili, k* so culi, da govori zastopnik narodnih manjšin. Med izvajanji poslanca Besednjaka je itostala zbornica skrajno živa, mestoma viharna. Ko je končat, se je zgrnilo oholi njega in njegovih tovarišev Tinzla in Sfernbacha mnogo poslancer, posebno bivših nacionalistov. Zastopnike narodnih manjšin ob- sujejo z najrazličnejšimi vjrrašanji in razvijejo sc živahni razgovori, ki trajajo več l;o eno uro med govori Bianchi-ja in Grancelli-ja. Nastop poslanca Besednjaka je napravil vtis in vzbudil v mnogih italijanskih poslancih zanimanje za vprašanje našega šolstva. Gospodarstvo in avtonomija Program «Ma!ega li»ta» obsega na 'Odličnem mostu borbo za avtonomijo, 2« samovlado narodov, dežela in občin. Naša zahteva po avtonomiji ni le začasna politična potezo, ampak je ute-ttoljena v celotnem našem socialnem Zažiranju. Zato .jo, zahtevamo vselej in Povsod, ne samo za Slovence v Italiji, ampak za. %se narode in narodne dele, naj bivajo kjerkoli na svetil. Gospodarska potreba. Avtonomija ni le politična zahteva, oi samo solsko-kult urna zahteva, ampak je tudi; gospodarska potreba. Oglejmo si torej avtonomijo z gospodarske plati. Bog je ustvaril v raznih deželah Različne naravne posebnosti in iz teh izvirajo potem različni pogoji za gospodarski obstanek prebivalstva. Poglejte samo na Goriško. Kako velik je razloček na tako majhnem koščku zemlje °d Trente do Tržiča! V Gorah ne Poznajo vinske trte in breskve, v Brdih pa je trta in sadje glavni vir dohodkov, in vse drugo le malo šteje. Če bi kdo hotel po enem kopitu komandirati Gorjane in Brice, kaka zmešnjava bi nastala ! Očitno je, da trna vsak. kraj svoje posebne potrebe in Se mora po teh tudi ravnati. V državi. Ce pa so velike razlike v gospodarjem življenju male dežele, kakor je "Ooriška, tem večje bodo, ako vzamemo obširno ozemlje, kakor ga ima naša država. Pogoji gospodarskega obstanka so tako različni od enega konca Italije do drugega, da osrednja vlada v Rimu »aredi več zmešnjave nego redu s *vojim enotnim centralističnim vladanjem. Poglejmo naprimer le način Prehrane med ljudstvom, ki živi v Južni Italiji in med nami na Primorskem. Preprosti narod tam doli ne Pozna bele kave, pije kvečjemu čmo; belo si privošči le gospoda. Solato uživajo kar surovo, kakor se utrga na njivi, enako tudi čebulo in paradižnike. Naš človek se nikakor ne more privaditi na tak način prehrane. Zato pa delajo delavci iz južnih pokrajin hudo konkurenco našim delavcem, ki so vajeni boljšega življenja. Kapitalizem In avtonomija. Današnji kapitalistični red je avtonomiji nasproten. Veliki kapitalisti sede v glavnih mestih in od tam vladajo podložna ljudstva, odrejajo, kaj se bo delalo in kaj se bo jedlo. Kapitalizem ima v sebi težnjo, da se vsebolj razširja in vedno več' ljudstva podvrže. Presojal pa vse gospodarsko življenje po načelu prolita. Njemu ni mar, da bi podložne delavske množice živele zadovoljno, človeka vredno življenje, ampak zasleduje edino le velik profit. Da pa doseže fimvečji profit, mora centralizirati vso proizvodnjo v vedno ožjih krogih lastnikov-vladarjev, deliti in mehanizirati delo ter zniževati delavske plače. Naše socialno nazlranje. Mi zastopamo kapitalizmu nasprotne ideje. Gospodarsko življenje in snovanje mora iti ne za profitom, ampak za tem, da se vsema ljudstvu omogoei zadovoljno življenje. Kadar bodo ljudje zadovoljni, bodo lahko pogrešali rastoči profit, ki ga kapitalizem ne more pogrešati. Mi smo proti temu, da se v velikih mestih zbira vsa vladarska moč v ozkih družbah bankirjev in velet,o-vamarjev, da je od njih volje odvisen obstanek narodov. Zato je treba uničiti centralistično-absolutično državo in na njeno mesto postaviti državo avtonomnih narodov ,in stanov, Le tedaj bodo narodi in stanovi zadovoljni, kadar bodo sami odločevali o svojih lastnih zadevah. Koliko vino |e na Goriškem. Po podatkih, ki jih je zbral vinorejski lri sadjarski oddelek pokrajinskega kmetijskega urada v Gorici, znaša letošnji vinski pridelek na Goriškem krog 163.820 hi. Na posamezne vinorejske Pasove se ta množina razdeli, kakor sledi: (številko v oklepajih se nanašajo leto 1923): Brda 28.000 (33.885); Gorica z okolico ®-800 (3.705) ; Vipavska dolina 80.450 04.656); Komenski okraj na Krasu 11.670 0.725); Gorenja Furlanija 18.500 (20.751); kolen ja Furlanija 21.GOO (21.523). Pridelek znaša torej letos krog 90% ^anske letine, ki je znašala 184.065 hi. tanjši pridelek 20.000 lil je pripisovati v Prvi vrsti okolnosti, da je toča ponovno oklestila najbolj vinorodne kraje, Posebno v Brdih in v Vipavski dolini. Srednja cena, ki se plačuje sedaj za ^°v pridelek se menja med 210 do 220 r za hi dobrega brica in med 140 do lir za hi vipavca. Čeravno ni prevetega popraševanja po blagu, se ven-cono držijo. Glede kakovosti letošnjega pridelka treba opomniti, da kljub slabim vremenskim razmeram, ki so neugodno ^PUvale na razvoj trte, so vina zadosti 'dob ra, posebno v Brdih. Pokrajinski kmetijski sveti. V sled r- odloka dne 23. oktobra 1924 štev. ima vsaka pokrajina možnost, da Stanovi svoj lastni kmetijski svet, ki Predelovalnica paradižnikov, zelen-jadi in sadja v Gorici. Tik soškega mosta pri Pevmi je skoro dovršeno poslopje, ki bo služilo za izdelovanje paradižnikovih, zelenjadnih in sadnih konserv. Družinski davek, ki so ga začele uvajati naše občine s 1. januarjem 1924, je odpravljen s početkom leta 1925. Mesto tega pa se uvede na novo davek na porabljene dohodke. Po čem je lira? Dna 18. docembra si dal ali debil; la 100 dinarj«T — 34.30 L. za 100 C. kron — 70.25 L. « > a> v •X C JT p u p< ’CT 8 i- O S CS i Eh s Oi -n > a> >o .a •r* M HO (C »N H u O M o a TJ ta > 0 M 3 KO O JO O a> M > G> *o 3 & > Čevljarnica FGRCESSm I1U1HII= 'mm** IIIIIHtlltN TDPir^\/IM A )estv*n *n zelenjave, svežega in 1 I\ v_J V-/ V 1 IN f\ suhega sadja, izvrstnega vina v steklenicah i. t. d. cenjenemu občinstvu se priporoma lastnik Angel Gregoris - Trst VIA COM M ERCIALE 330 Postrežba na doml Cena zmerne ! —-i.-.,, . a:- , ■■...—uumili IIMHUIC jt(HiwiHmHnmnitiii«itiitiiiittiiiiHuiiiiituiuimtuiitHUUtttimmi!iitmi:iiiiH!ituiautiiiniimHiiiiuiiiiiiiuiimiiiiiimiiiiiiiitb Andrej Puri« ™,T,r j Izvršuje **■ H**4a **• • Vsakovrstna stavbena dele. - • Železne ogrele In omrežja - Takojinja izvriltev. = Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi | OPs£opouiiiv« železne rolettes. ^UaiumtitiiTtiiittttHittiiiuiiiiiiuuimtiiniititiitiinintiiiiitiuitMiiiuiiiuiiiiiiiHiiuiitirouiinuitiiiiiiiiiiiiHUiiiiitiiiiimiHiuiiiiM Zobotehnižni ambulatorii TRST, Via setteffontane it. 6, l nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20®/o popusta. - Delo zajamčeno EGIOIJ SCHIFFLIN« koncesij onirani zobotehnik. * 0 * * m m 0 0 m 0 0 0 0 ■ j ljubljanska kreditna banka podružnica u Jrstu: Via XXX Ottobrc 11 Brzojavni naslov: Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 ! PodraZnlce t OOSIOA. Mm. Mii. (mmli. Hm>1. Ml«. Mbrf. 1 M. M. b*«. WU. V m. Centrala v Ljubljani ; Dtlnilki glavnica in nzemi zaklad: —-■■■■■■■ eo.ooo OOO dinar«. - . V,_________________________________ Bari s* a vsemi bančnimi posli. ~ Sprejeim vlage na vlain« knjižice t«r jih obrMtuje ■ 4*/«, a vloga na tekoče račune v Lirah in v Dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borsne naloga in daja v najem varnostne pušice (SAFliS) ♦o-ooo^o*"------------- je cdprJa cd D1/* do 12.50 in cd 14V2 do 16 ure • aa