Posamezna številka 6 vinarjev. ŠIEV. 101. Izven Mubljane 8 vin.	\ LjUDlJODK V POMIjeH, 5. illfljO 1913
Leio XLI.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . , K 28'— za en meseo „ . . „ 220 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za pstalo Inozemstvo . „35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— sa en mesec „ . . „ 2*—
V	upravi prejemali mesečno „ 1-70
=. Sobotn« izdaja: =
za celo lete ...... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— za ostalo inozemstvo „ 12 —
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po 1S v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 „ za večkrat primeren poput.
Poročna oznanila, zahvite. osmrtnice iti:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano: -11
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje ln praznike, ob 5. uri pop,
Redna letna priloga Vozni red,
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne c= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nlloi št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Deželne elektrarna na Ljubljanici.
Ker se javnost zanima za interesantno napravo v Ljubljanici, ki bo v kratkem nastala sredi ljubljanskega mesta, podajamo izvleček iz uradnega poročila, ki ga jc za komisionelno obravnavo izdelal deželni stavbni svetnik G c i 1 h o f e r.
Ni dvoma, da pristoja pri sicer enakih razmerah narodno-gospodarska prednost onemu projektu, ki jc tudi v tehničnem oziru popolnejši in boljši.
Ampak ne glede na to, tudi s stališča temeljitejše vkoristitve vodnih sil sploh prekaša skupni projekt deželnega odbora :in c. kr. državne železniške uprave konkurenčni projekt v prav izdatni meri.
Znano je, da v splošnem gospodarskem boju uporaba strojev v veliki meri pospešuje razvoj industrije, obrti in poljedelstva in bodo torej oni kraji, oziroma one dežele uspešno prestale vsako konkurenco, kjer je strojem potrebna sila na razpolago kolikor mogoče poceni. Lc-to pa jc mogoče, če se čim temeljiteje izčrpa naravni zaklad vodnih sil.
Narodno-gospodarski pomen hidro-električnih naprav torej nc obstoji samo v proizvajanju električne sile same, ampak treba je tudi, da se s kar najmanjšo investicijo doseže največji efekt sile.
Kajti zlasti na Kranjskem se mora upoštevati, da niso vodne sile tako ugodne, kakor n. pr. one v Švici, v Zgornji Italiji itd. in da vobče s temi nc morejo konkurirati. Hočemo li torej navzlic temu dobili mesto v svetovnem gospodarskem razvoju — in tu je interesirana ne le dežela, ampak tudi država sama — potem se moremo zavzeti za to, da se dobi sredstvo, paralizi-rati ta nedostatek kranjskih vodnih sil in spraviti končni učinek vsaj približno na nivo drugih dežela odnosno držav. Tako paraliziranje je mogoče, in sicer, kakor se bo pozneje še dokazalo v raznih primerih, z združenjem raznih vodnih sil v enossamo skupino.
Na ta način se je ustanovila tozadevna skupna akcija deželnega odbora in državne (železniške) uprave in na tej podlagi je zgrajena tudi ideja vkoristitve vodne sile Ljubljanice.
Poraba elektrike je kakor znano prav mnogovrstna ne le glede obratov, ki bodo priklopljeni električnemu omrežju, ampak tudi glede časa uporabe. Tako n. pr, ima množina tovarniških in obrtniških podjetij precej enakomeren obrat celo leto, medtem ko se potrebuje za razsvetljavo največ
LISTEK.
Bulgarka.
Bulgarski spisal Ivan Vazov. Poslovenil Jaklič.
(Konec.)
»Ljudje so zlobni in lahko me sežgo, če zvedo,« je govorila kmetica; »ali kako te naj tu pustim, bežati ne moreš, Čcrkesi bi tc vjeli. Bog jih bo že kaznoval. Tudi v vasi. In čemu jc vsega tega treba, otroci? In pobijali so vas kot mlade peteline. In ti si sedaj brez moči. Komaj šc stopaš.«
Puško je vrgla preko rame ter prijela vstaša za roko.
Vedno globlje v hrastovi gozd sta šla. Med drevjem sc je svetlikalo nebo, petelini v Čelopjeku so vedno glasneje peli, zvezde na nebu so ugašale.
Pričelo se jc daniti in od vasi sta bila oddaljena zmerne hoje še pol ure, a vsled vstaševe oslabelosti bi prišla komaj v dveh urah.
Kmetico je silno skrbelo, najrajši bi ga bila nesla.
.Vstaš se je oziral okrog.
»Dani se, mati,« se je oglasil s slabotnim glasom,	I
loka pozimi, za poljedelske stroje v jeseni, za opekarne in stavbno obrt spomladi in poleti.
V velikih elektriških podjetjih je torej mogoče zagotoviti na la način skozi celo leto precej enakomerno oddajo toka, oziroma enakomerno vkoristitev vodnih sil.
Taka ugodna izraba naravnih sil pa nc bi bila mogoča, če bi magistrat ljubljanski sam zgradil po konkurenčnem projektu elektrarno, ker jc naprava za to premajhna.
Projektovana mestna hidroelektrična naprava bi vsled vodnih razmer Ljubljanice mogla izdajati približno le toliko toka, kakor je proizvajala dosedanja mestna parna centrala in bi bil faktor vkoristitve tudi v bodoče najneugodnejši. Pri večji potrebi toka, in taka potreba obstoja zlasti pri ljubljanskem obrtništvu že danes, bi bilo neizogibno, posluževati se zopet neprenehoma tudi parne centrale, s ci-mur bi bile koristi pridobljene vodne sile zopet iluzorične.
Deželni odbor jc naprosil c. kr. hidro-grafični osrednji urad v ministrstvu za javna dela za presojo hidrologičnih podatkov predmetne naprave in se je izkazalo, da jc v strugi Ljubljanice precej manj vode na razpolago, kakor se je računalo v projektu mestne občine.
Pričakovati jc n. pr. skozi devet mesecev v letu le 770 HP ali okroglo 550 KW. Slučajno znaša največja obtežba sedanje parne centrale tudi ravno toliko, in torej ni mogoče, priklopih še obratov večjega obsega, sicer vodna sila ne bi zadostovala več za večerno razsvetljavo. Faktor vkoristitve bi bil vsled tega samo 34%, 66 odstotkov vodne sile tega naravnega zaklada pa bi neizrabljeno odtekalo naprej.
Čisto drugačne bi bile razmere, če bi se ta vodna sila spojila z vodnimi silami drugih deželnih elektrarn, n. pr. z ono iz Završnice. Obče znano dejstvo je, da je zlasti združitev takih bistveno različnih naprav, kakor ona ob Ljubljanici z majhnim padcem (5 m) in ona ob Završnici z velikim padcem (160 m) najracijonelnejše, k čemur pride v tem slučaju še posebna prednost elektrarne ob Završnici, namreč da se bo tam s pomočjo bajerja voda po potrebi akumulirala.
Za omenjeno elektrarno ob Završnici imata deželni odbor in c. kr. državno-žeiez-niška uprava že vodopravno koncesijo in se je z zgradbo te naprave že pričelo.
Z ozirom na omenjene vodne razmere in potrebo električne razsvetljave ter na priklopitev motorjev na Gorenjskem in do Ljubljane sc da sestaviti za centralo ob Završnici gotova obtežba, in sicer se da dvig-
»Slaba je, ne bova prišla pravočasno,« je šepetala starka.
In šla sta dalje.
Začula sta človeške glasove.
Kmetica se jc ustavila.
»Tako ne bo šlo, moj ljubi, morava si kaj drugega izmisliti.«
»Kaj misliš, mati?« je vprašal vstaš, kateri je imel llico za svojo mater.
»Skrij se do noči v gozdu! Kakor hitro se zmrači, te tukaj počakam in skrila te bom v svoji koči.«
In dala mu jc puško.
Poslovila sta se.
Šele tedaj sc jc dotaknila Ilica otroka. Zastokala jc.
»O moje dete! Saj je mrtvo. Boke so ledene.«
Vstaš jc obstal ukopan. Prevzela ga je starkina bolest, hotel jo je tolažiti, a ni mogel izreči nobene besede.
» Omoj otrok,« jc stokala starka in bulila v bledi otrokov obraz.
Brez vsake nade jc odšel vstaš v globino gozda. Začni jc za seboj stokajoč glas starke:
»Moj sin, dobro se skrij... do večera; v mraku tc tukaj poiščem.«
In Ilica jc odhitela proti vasi.
VI.
Komaj sc je bilo solnee prikazalo na horiconlu. ko sc jc pojavila na cesti
niti faklor vkoristitve te vodne sile tako-rekoč na 100%.
Če bi se združil tok iz obeh elektraren, bi se obrat raguliral na ta način, da bi se tovarne s 24 urnim obratom in ponočno razsvetljavo preskrbele kolikor mogoče s lokom iz elektrarne ob Ljubljanici, 10 urni obrati ter večerna razsvetljava pa iz elektrarne ob Završnici. S tem bi bila tudi vodna sila Ljubljanice s 100% vkoriščena, kar pomeni nič manj kot pridobitev okroglo 3,000.000 KW-ur na leto, ne da bi se zavoljo tega moralo več investirati, kakor pri ločitvi obeh elektraren. Tak pri-dobitek naravnega zaklada pa je iz narod-no-gospodarskega stališča velevažnega pomena in daje skupnemu projektu deželnega odbora in c. kr. državne železniške uprave že sam velikansko prednost napram konkurenčnemu projektu ljubljanske občine.
S skupnim delovanjem obeh elektraren pa sc dosežejo še druge tehtne prednosti.
Na primer ob časih visokih voda sc bodo morale zatvornice v Ljubljanici in v Gruberjevem prekopu deloma ali tudi popolnoma vzdigniti, tako da bodo turbine vsled narasle spodnje vode proizvajale veliko manj ali celo nič elektrike. Ker je v takih slučajih vsled enakih topografičnih in ombrometričnih razmer gotovo, da bo imela tudi Završnica več vode kakor normalno, se bo pustilo v turbine pri Žirovnici veliko več vode, in sicer zadostuje 200 litrov na sekundo konstantnega pritoka za paraliziranje sile vseh do sedaj v Ljubljani priklopljenih žarnic, motorjev itd. ali pol kubičnega metra vode v sekundi za paraliziranje 24 urnega enakomernega obrata 550 KW.
Elektrarna na Ljubljanici ni samostojno podjetje in se bo morala ustaviti, kadar bo treba odpreti zatvornice, da se odpelje povodenj z barja. Ob takem času pa bo Završnica imela ravno več moči kot navadno.
Ko se torej ob časih visoke vode kapaciteta ene naprave zmanjša, sc poveča ona druge naprave, in sicer brez vsakili stroškov, medtem, ko bi magistrat moral pri visokih vodah vselej obratovali ludi s parno centralo in kuriti dragi premog.
Tudi ob časih nizkih voda bi se imenovani dve deželni elektrarni prav ugodno podpirali in bi se tudi tukaj dalo doseči znatne prednosti. Če bi mestni hidroelek-trični napravi zmanjkalo vode, bi sc moral obrat vršiti na la način, da sc enakomerna obtežba električnega omrežja preskrbi s pomočjo vodne sile, dočim bi se moral proizvajati tok za razsvetljavo v parni cen-
turška konjenica iu za njo med žitom in po polju pehota, katere konec ni bilo moči pregledati. Konjenica in pehota jc kmalu dosegla Iskro in sc ob reki ustavila.
Redna ])chota je štela kakih tristo mož; dalje so bili bašibozuki, oboroženi z vsakovrstnim orožjem. In osta-lino so tvorili, in sicer večino, Čcrkesi.
Konjenica je pustila Čerkese naprej.
Vsi vojaki so stali pod poveljstvom znanega Čerkesa Čambalasa, tega groznega, krvoločnega kavkaškega roparja. In njegova roka je bila, katera jc pognala krogljo, ki je ubila Boteva, vojvodo vstašev.
Oči vseh so bile uprte v gozd, v katerega lihoti in praznoti sc jc bil skril vstaš.
A njega ni iskal oddelek.
Isto noč so bili v Vrači zvedeli, da se je četa Komitov skrila v tem gozdu in najbrže prekoračila Iskro ter pobegnila v Staro Planino.
Vojaki, pijani včerajšnje zmage, so komaj čakali na povelje. Čambaias se jc posvetoval z vodniki bašibozuki.
Čambaias jc bil kakih štirideset let, temne polti, s črno brado, oblečen v pristno čerkesko narodno nošo in oborožen od peta do temena. Njegove krvoločne in roparske oči so sc bliskc-talc noti visoko kavkaško kučmo.
trali, in sicer le en par ur na dan, ampak v veliki množini (n. pr. 400 KW).
Če pa bi bila tudi elektrarna ob Ljubljanici deželna, bi se tako hipne največje obtežbe vzele hidravličnim potom iz Završnice in bi za kompenzacijo toka, ki bi potem manjkal za motorne namene v navedenem slučaju, bilo treba proizvajati iz bodoče deželne parne rezerve le 200 KW, enakomerno skozi celi dan, odnosno večkrat tudi le po 10 ur na dan. Treba je torej v parni rezervi izdatno manjših agregatov in vrhutega je efekt kotla tem večji, čim bolj enakomerno jc stroj obtežen. Efekt kotla je pa čutiti zopet v potrebni množini premoga, in ker ga bo manj treba pri skupnem obratu central ob Ljubljanici in Završnici, bi sc na la način mnogo izdatkov prihranilo v prid nižji ceni toka.
Navesti bi se dalo še mnogo drugih argumentov v dokaz večje narodnogospodarske važnosti deželnega projekta. Ni pretirana trditev, da se da z urosničenjem tega projekta doseči letni efekt, ki bi bil v denarni vrednosti izražen, za par sto-tisoč kron večji, kakor ga more dosečiljub-Ijanska občina z izvršitvijo svojega projekta.
Poudarjati pa jc končno še zlasti, da ni upravičeno trdili, da bi meščani ljubljanski imeli vsled tega kakšno škodo, če mestna občina ne bi dobila navedenega vodnopravnega dovoljenja, kajti ravno prebivalstvo stolnega mesta bi bilo največ deležno najracijonclncjšc vkoristitve skupine vodnih sil, ker bi pridobilo izdatnejšo možnost za narodno-gospodarski razvoj vsled cenejšega električnega toka.
Tudi drugod, v drugih državah, se je žc zdavnej opustila navada, da mora vsako mesto imeti svojo elektrarno, ker je izkušnja dokazala, da morejo druge elektrarne večjega obsega dobaviti prebivalcem električni tok mnogo ccnejše nego majhne, izolirane mestne elektrarne. To prepričanje je prodrlo celo tudi tam, kjer so mestne elektrarne žc obstale in sc je opustilo vsako povečanje takih naprav, oziroma v raznih slučajih so mestne elektrarne direktno ustavile svoj obrat in vzamejo meščani cenejši tok od drugod. Tak primer je v najnovejšem času mesto Brno poleg drugih.
i ^ Ako še niste, ^ § | pošljite naročnino! J
V tem hipu je zagrmcl slrcl iz koče.
»lvomita! Ivomita!« so kričali vojaki.
Vsi so uprli oči v kočo, a zagledali so pri vratih samo oblaček dima, ki se jc zgubljal med drevjem.
Samo za hip so vojaki onemeli, in takoj jc zagrmela salva v gozd.
In iz smodnikovega dima sc jc začni obupen klic:
»Čambaias! Čambaias je ustreljen!«
Čambaias jc ležal na tleh. Kroglja mu jc šla skozi vrat in curek krvi jc vrel iz rane.
Zadela ga je bila kroglja, ki jc padla iz koče.
In ta vest jc vojake vse pretresla . . četa sc je razkropila ter sc po« skrila, kamor se je kdo mogel.
Poveljnikovo truplo so odnesli. Ravnotako naglo jc tudi izginila konjenica.
Strel iz koče jc ostal osamljen.
Čez dalje časa — okrog je vladala največja tišina — sc jc upala četa Čer-kesov v gozd.
Pod hrastom so našli truplo nekega vstaša. Tridesetleten mož jc bil s črno brado in rana na nogi mu jc bila obvezana.
Čcrkesi so sc prepričali, da so sc vstaši umaknili v gore.
Potem, ko je Botcv padel, se je čela. broieča kakih štirideset mož nie-
C3lkaoski dogodki in mednarodni položaj.
Avstrija in Italija še nista zaključili pogajanj glede Albanije, a jih bosta.
ALI SE JE MED AVSTRIJO IN ITALIJO SKLENILA NOVA POGODBA ALI
NE?
LASKI OFICIOZI TAJE. — »NEUE FREIE PRESSE« PROTI TEMU, DA SE VALONA LAHOM IZROČI. — VESELJE LAŠKE JAVNOSTI. — OKUPACIJA ALBANIJE SE ZAČNE V ČETRTEK? — LAHI POPOLNOMA PRI-PRAVLJENI, DA ZASEDEJO VALO-NO. — POGAJANJA ŠE NISO ZAKLJUČENA.
Rim, 3. maja. (Oficielno.) »Agen-zia Štefani« piše: Absolutno brez podlage je notica, priobčena od nekaterih listov, da sta se Italija in Avstro - Ogrska sporazumeli glede razdelitve Albanije in izpremembe pogodb, ki obstojajo nekaj let med obema zaveznima silama, katere se natančno izvajajo in gredo za tem, da zagotovijo integriteto ln avtonomijo Albanije v skladu s sklepi reunije poslanikov v Londonu.
Dunaj, 3. maja. Poročevalec »Edinosti« javlja: Za iiosno in Hercegovino je torej proklamirano izjemno stanje in kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, izide isto povelje, morda že jutri, tudi za Dalmacijo. Cesar je sprejel danes ogrskega justičncga ministra v posebni avdijenci in gotovo je, cla se je na avdijenci razpravljalo o izrednih korakih, katero naj ukrene tudi Ogrska na svojih mejah. Ti nepričakovani dogodki govore več kot jasno, da se nahajamo pred zelo resnimi dogodki. Vojaška ekspedicija Avstrije in Italije v Albanijo je neizogibna in gotova stvar. Zatrjuje se, da se zgodi to najpozneje v četrtek. Avstrija principiefno noče ničesar slišati o kakih pogajanjih s Črnogoro, še manj pa privoliti v kake koncesije in kompenzacijo in kralju Nikoli ne preostaja drugega, kakor da se ukloni volji Evrope, ali pa riskira silo orožja. Politična pogodba med Avstrijo ln Italijo je kljub dementijem oficiozne »Agenzia Štefani« gotova stvai. Le podrobna pogajanja glede tehniških vprašanj vojaške ckspedicije še niso končana. Avstrija je definitiv-no akceptirala italijansko stališče, naj bo naperjena vojaška akcija v prvi vrsti proti Albaniji in ne proti črnogorskemu ozemlju. Zato pa avstrijski vojaški krogi izjavljajo, da bi Črnagora izzvala vso silo monarhije nase, kakor hitro bi padla le ena črnogorska krogla v avstrijske vojaške vrste. V Bariju in Brindislju se že zbira italijanska eks-pedidjska armada. Po poluradnlh poročilih bo znašala avstrijska ekspedi-cijska armada 50.000, italijanska pa 40 tisoč mož, a jasno jc, da so te številke veliko premajhne in imajo le namen pomiriti ljudstvo. Treba bo na vsak način par sto tisoč mož, če bosta obe državi hoteli pošteno izvršiti svoje načrte. O konsekvencah avstrijsko - italijanske vojaške ckspedicije sedaj šc ni mogoče govoriti. Iz Petrogracla sc poj roča, da vlada v ruskih krogih precejšnje osupnenje, a ruski državniki izjavljajo, cla ne bi imeli ničesar proti oku-
govih Komitov pod vodstvom ranjenega junaškega Pera skrila v tem gozdu in proti jutru so do smrti utrujeni zaspali, ne da bi se bili zmenili za to, da jih zasledujejo.
Čerkcska kroglja je Pera slučajno zadela. Drugi ni nihče padel.
A vendar so našli Čerkesi v koči šc eno truplo.
»Pop, vstaš,« so kričali začudeno Čerkesi.
Golobrad fant jc ležal na tleh s prestreljeno glavo.
Zavit, je bil v metliško obleko; pod to se je kazala okrvavljena noša vsta-šev. Iz očrnelega obraza so sklepali, da se je sam ustrelil, potem ko jc iam-balasa zadel.
Topot niso Čerkesi po svoji navadi odrezali vstašu glave in jo nataknili na kol v znak zmage. Smrt njihovega vodje ni bila zanje nikaka zmaga.
Kočo so zažgali in v njej je zgorel vstaš. Na pogorišču koče so jc šc kadilo zvečer, ko so Turki vjeli trideset
vstašev pri prevozu in so vse pomorili. « • *
Davno jc Ilica umrla. A napol mrtev otrok je ostal pri življenju. Danes je zdrav in odličen mož in je major P.
Kadar mu jc pravila babica te dogodke, jc vselej pristavila, da se ima zahvaliti za ozdravljenje dobremu delu, katerega pa ni mogla storiti, a želela ga je iz cele svoje duše . . .
paciji Albanije, ki bi imela le namen, napraviti mir in red. Na drugi strani pa bi se situacija hitro izpremenila, če bi hoteli Avstrija in Italija za večne čase obdržati Albanijo. V tem slučaju bi sledil takoj najenergičnejši ruski protest. Uvnd v vojaško ekspedlcijo bo tvorila pritožba bivše provizorične albansko vlade na veleposlani&ko reunijo v Londonu, proti postopanju Essad paše. Na podlagi te pritožbe, katero vloži Izmall Kemal bej, bosta Avstrija in Italija izjavila, da prevzameta pacifi-kacijo Albanije. V Italiji vlada nad italijansko - avstrijskim dogovorom glede razdelitve interesne sfere v Albaniji velikansko veselje. Listi odkrito izjavljajo, da ni nihče mislil, da pade Italiji tako poceni v roke Valona. če konečno še pomislimo, da je današnji ministrski svet odobril načrt glede ocl-goditve državnega zbora, če se do 15. t. m. mednarodni politični položaj ne zboljša, potem je to zadosti jasna ka-rakterizacija mednarodnega položaja. Protest provizorične albanske vlade proti akciji Essad paše se izroči že v ponedeljek.
Rim, 3. maja. Oficiozna »Tribuna« piše: Med Avstrijo in Italijo ne obstoja nobena nova pogodba glede delitve Albanije v interesni sferi in je tudi biti ne more. Kdor tej bajki verjame, pozablja, cla je ravno Italija vedno propagirala osnovo od vsakega tujega vpliva neodvisne Albanije. Ustvaritev avstrijske in italijanske interesne cone bi bila proti načelu te avtonomije in bi v tem trenutku pomenila razžalitev Evrope. Treba jo razločevati med skadrskim vprašanjem in vprašanjem notranjega reda v stvarilnem stanju nahajajoče se Albanije. Kar se tiče Skadra, bo Avstro-Ogrska kot pri tem najbolj intereslra-na država izsilila izpraznitev tega me* sta, ako londonska konferenca ne najde skupnih nasilnih sredstev. Kar pa se tiče reda v Albaniji, se je Essad paša proglasil za kneza, Djavid paša pa je zavzel Valono. Nujno je zato, cla se red vpostavi. Bilo bi spričo sklepa londonske konference potrebno, da bi vse velesile skupno red napravile, kakor se je svojčas na Kitajskem in na Kreti. Mogoče je pa, da se ta nehvaležni mandat poveri Avstriji in Italiji. Avstrija se je izjavila za pripravljeno, da to stori. Na to Italija ni mogla reči: ne. Zato je vojni minister odredil, da se one enote, ki so potrebne za osnutje enega ar-madnega zbora, izpopolnijo. Zadostovala bo ena divizija, toda treba je rezerve. 6e se ekspedicija sklene, bo treba vpoklicati en starostni letnik. Dozdaj se to ni zgodilo, ker je verjetno in upati, da se notranji položaj v Albaniji ne poslabša tako, da bi bila intervencija potrebna. Kar se tiče brodovja, je pripravljeno. Vpoklicano je vse osobje, ki je na dopustu in spada k obmorskemu okrožju Spezzia. Gre za zdaj le za priprave za vsak slučaj, ker ni še izgubljeno upanje, da se obe veliki albanski vprašanji rešita na londonski konferenci in v Albaniji sami mirnim potom.
Dunaj, 3. maja. »Neue Freic Pres-se« izraža v svojefn današnjem uvodniku resne pomisleke proti potrebi skupne akcijo z Italijo. Italija bo, tudi če mi Severne Albanije polastimo, v posesti obeli jadranskih obali, mi pa samo ene. Sosedstvo z Italijo v Albaniji, kjer bomo morali vzdrževati armado, bo našo moči v centralni Evropi oslabilo. Treba je, da premislimo vse posledice. Zdaj je še čas, ko ni še izgubljeno vse upanje, da se mir ohrani.
Rim, 3. maja. Listi izražajo odkrito veselje, da je Avstro - Ogrska baje sama ponudila Italiji južno Albanijo. Če tudi bi se skadrsko vprašanje rešilo mirno, ima po mnenju listov zdaj Italija prosto roko v južni Albaniji. Italiji je, tako pišejo, zagotovljena Valona, strategični ključ do Adrlje, ki pomeni gospodstvo, kdo sme iz Adrlje in vanjo. '
Milan, 3. maja. Iz Brindisija sc poroča »Secolu«: Za jutri se pričakujejo v tukajšnjem pristanišču prihodi več transportnih ladij, na katere se vkrca 30.000 vojakov, ki pridejo že jutri v Brindisi.
Bologna, 3. maja. »Reslo del Carli-no« poroča, cla jo vojna uprava vse ukrenila za obrambo otrantske ožine. Zasedenje Valono po diviziji takozva-nih šolskih ladij ni izključeno. Operacije se začno na otoku Saseno, kjer sc nahaja zdaj mala grška posadka. Vse je žc tako ukrenjeno, cla se eksekucija lahko takoj začne.
Tarent, 3. maja. Vsi častniki, podčastniki in pomorščaki, ki so se nahajali na dopustu, so telefonlčno vpoklicani. Eskadra bo stala pocl poveljstvom admirala Viale.
Dunaj, 3. maja. »Zeit« piše: Medtem ko se mi potimo za Skader, bo Italija vtaknila v žep Valono, da napravi
iz Adrije »mare clausum«, v katerem bo avstro - ogrsko brodovje zaprto.
Dunaj, 3. maja. »Neue Freic Pres-se« trdi od dobro informirane strani, da pogajanja z Italijo niso imela po-voljnega rezultata. Pogajanja se nadaljujejo, toda zdi se, da so še težave. Italija postavlja za pogoj skupne akcije v Albaniji, da Avstrija ne nastopa na črnogorskem ozemlju samem. Temu se pa zlasti avstrijski vojaški krogi upirajo. Skupna avstrijsko - laška akcija sc začne najbrž sredi prihodnjega (tega) tedna.
Rim, 3. maja. »Giornale dTtalia« izjavlja, cla bo akcija Italije in Avstrije v Albaniji provizoričnega značaja. Gre se za to, da se dežela očisti roparjev in ustanovi močna provizorična vlada. Ko bo red vpostavljen, se bodo laške in avstrijske čete odpoklicale.
Pariz, 3. maja. »Temps« piše, da sta se Avstrija in Italija glede Albanije popolnoma sporazumeli. V svoji novi konvenciji sicer ne rabita besede »razdelitev«, toda v resnici sta st Alba-nijo le razdelili. Na tem ofiriozni de. mentiji nič ne izpremenljo. Stvar sc je tako razvila: Avstro - Ogrska je Italiji sporočila svoj operacijski načrt naspr t i Črnigori. Italija je nato naznanila, da se akcijo proti Črnigori ne more udeležiti in izrazila obenem željo, naj bi Avstrija ne operirala na črnogorskem ozemlju kot takem. Kar pa se tiče akcije proti Skadru, je Italija Avstrijo opozorila, da slednja tekom tri-poličanske vojske Lahom ni pustila operirati proti Prevezi. Zato sledi, da Avstrija proti volji Italije ne more proti Skadru operirati. Zato so se morala začeti pogajanja.
Zadnje vesti o namenu Avstrije in Italije zasesti Albanijo.—Avstrija in Italija Albanije trajno ne zasedeta, marveč le upostavita red in ustanovita vlado v zmislu sklepov londonske konference. — Ali se Črna gora uda ali ne?
DUNAJSKO POROČILO O AKCIJI V ALBANIJI.
Berolin, i. maja. »Vossisclie Zeitung« (ki je od merodajnih dunajskih krogov inspirirana) poroča z Dunaja: Iz poučene strani se poroča, da sta Avstro - Ogrska in Italija sklenili dogovor, da se politični dogovori o Albaniji, ki obstajajo nad deset let, ob ustanovitvi samoupravne Albanije in glede na sklepe velesil pri konferenci poslanikov v Londonu uveljavijo. Albansko vprašanje obsega zdaj zapustitev Skadra po Črnigori in izpeljava meja in saniranje notranjih razmer v Albaniji, da se avtonomija nove države trajno utemelji in ojači. Skader se mora brezpogojno zapustiti in se ne smejo teritori-jalne odškodnine zahtevati. Glede na Skader se upa, da se bo kralj Nikolaj izognil vojaške akcije in da se bo še pravočasno umaknil. Če želi Italija, da naj bi Avstro • Ogrska pri nameravanih operacijah glede na Skader ne stopila na črnogorsko ozemlje, želi to zato, ker upa, da bi Črnogorci pri even-tuelnem prodiranju Avstro - Ogrske proti Skadru mesto prostovoljno in brez boja zapustili. Skoraj ni potrebno naglašati, da vojske s črnogoro v Avstro - Ogrski nihče ne želi, ker o izidu vojske ni mogoče dvomiti. Po nastopu Essad paše v Albaniji je pa postal vojaški nastop obeh na ustanovitvi avtonomne Albanije prizadetih velesil ob Adriji neizogiben in so vse pripravili, da izvedejo potrebno pacifikacijo Albanije. Italija in Avstro - Ogrska hočeta preprečiti v Albaniji izbruh državljanske vojske, boj med albanskimi pleme-nitaškimi rodovi in hočeta postaviti temelj nadaljnemu mirnemu razvoju nove države. Na delitev Italije niti v Avstro - Ogrski niti v Italiji nihče ne misli. Samoupravna Albanija v okvirju meja, ki jih je določila poslaniška konferenca v Londonu, ostane neizpreme-ujena. Iz vojaških krogov se poroča, da gotovo pričakujejo, da v sredo zapuste gotovo Srbi Drač, nakar se vojaško zasedejo Drač, Sv. Ivan di Medua in Valona.
»AGENZIA ŠTEFANI« TAJI, DA STA AVSTRIJA IN ITALIJA RAZDELILI MEDSEBOJ ALBANIJO PO INTERESNIH CONAH.
Rim, 4. maja. Oficielna »Agenzia Štefani« objavlja sledečo noto: »Temps« poroča, cla sta so Italija in Avstro - Ogrska o popolni luzdelitvi Albanije sporazumeli in pripomni, cla, četudi so je v pogodbi nadomestila beseda »delitev« z izrazom »interesne co-
ne«, to eno in isto. To poročilo »Temp-sa« je popolnoma noutemeljeno.
KAJ SODI »BERLINER TAGBLATT«.
Berolin, 4. maja. Rimski dopisnik »Berliner Tageblatta« poroča: Obveščeni smo, da so že določili interesno sfero med Avstrijo in Italijo. Vse drugo je pa, kakor je neki vodilni državnik izjavil, odvisno ocl toga, kar se sklene v seji poslaniškc konferenco v Londonu, še sc nekoliko upa, cla Črnagora prostovoljno Skader zapusti, a pozitivnih vesti o tem ni. Avstro - Ogrska glede na Skader zahteva odločitev in odklanja vsako misel na teritorialno odškodnino Črnigori. Anglija se zavzema odločno za to, da črnagora Skader zapusti. To stališče Anglije jo zasluga Nemčije. Kljub živahni želji Nemčije in Italije pa, kakor domnevajo, ekspedicijo proti Črnigori Anglija le moralno podpira in odklanja odposlati tudi vojake.
POLOŽAJ GLASOM NEMŠKEGA OFICIOZA.
Berolin, 1. maja. »Norddeutsche Allgemcinc Zeitung« izvaja: Zadnji konferenci poslanikov se je predložilo obvestilo Črnegore, iz katerega se lahko sklepa, da morebiti Črnagora še zadnji trenutek prostovoljno odneha in sc odloči, da Skader zapusti. Črnogorski vladi se zdi, cla je sedanji položaj rosen iu cla se bo še zahtevalo brezpogoji no Skader zapustiti. Konferenca poslanikov je z ozirom na ta izvajanja sklenila kabinetom predlagati, da se dopu-sli Črnigori še zadnji rok, cla se premisli. Črnogorsko vlado še pozovejo, cla naj mirno Skader zapusti in se obvesti, da more Črnogora lc v tem slučaju računati na nameravano pomoč velesil za zboljšanje gospodarskega položaja. Če tega ne stori, jo iz Skadra s silo iz-ženejo in bi ne mogla več računati na pomoč velesil in bi bile posledice za Črnogoro usodne. Pripravili so takoj vse za posredovanje velesil na Cetinju. Med teAi sc jc pa doznalo dejstvo, ki konferenci poslanikov še ni bilo znano. Predložilo se jo namreč besedilo pro-klarnacije prestolonaslednika Danila, ki proglaša Skader za glavno mesto črnegore. Nadalje se je poročalo, da so črnogorske čete zasedle albanske trge ob morski obali, vsled česar ni več upati na uspeli nameravanega koraka lom clonske konference. Dejstva nasprotuj jejo izjavi, ki jo je kralj Nikolaj v Londonu podal tako, da ni misliti va« na uspeh po vplivu velesil na Cetinju. Vojaška akcija Avstro • Ogrske z Italijo se je približala vresnlčenju.
GRE SE LE ZA IZVRŠITEV SKLEPOV LONDONSKE KONFERENCE V ZMI.
SLU NEODVISNE ALBANIJE.
Pariz, i. maja. »Journal« poroča iz Rima: Prebivalstvo v tistih albanskih pokrajinah, kjer je vladala anarhija, se je pomirilo. Zdi se, da je zagotovljena neodvisnost Albanije v okviru po lon#0nski konferenci že določenih ipeja in meja, ki jih v Londonu še določijo. Začasno vlado v Valonj še ojačijo, kar je programalično načelo skupne itali« jansko-nvstro-ogrske akcije, ki se te dni prične. Pogajanja med zunanjima ura« domo na Dunaju in v Rimu so že skoraj končana, nakar se takoj prične akcija po skupnem programu.
Tripeletenta proti okupa~ ciji Albanije?
Pariz, 3. maja. Tukajšnje vladnfe kroge je poročilo, da hočeta Avstrija in Italija, Albanijo okupirati, zelo razburilo. Dementijem laške vlade ne verjamejo. Rusija je proti temu, Anglija je baje tudi nejevoljna. Baje so se veleposlaniki včeraj radi te stvari zbrali k izredni seji.
Pariz, i. maja, »Temps poroča iz inspiriranih krogov, da bodo zastopniki Francije, Rusije in Anglije na jutrišnji (današnji poslaniški konferenci v Londonu izjavili, da nista dobili Avstrija in Italija nobenega mandata Evrope in zato tudi ne nobene pravice pod-vzeti kakršnekoli operacije ln korake proti Essad paši in Djavid paši. Kakor hitro bi Avstrija ln Italija storili takšen korak v Albaniji, v tem momentu je harmonija evropskega koncerta porušena.
Skadrsko vprašanje. — Črna gora naznanila pogoje, pod katerimi Skader zapusti. — Stališče Rusije, Srbije in Bulgarije.
NIKOLA ODNEHAL?
Dunaj, 5. maja. V tukajšnjih krogih se jc raznesla vest in se trdovratno vzdržuje, | da je kralj Nikola včeraj nenadoma žepu-
stil svoje dosedanje stališče in izjavil, da bo Črnagora zapustila Skader. Po drugih trditvah so črnogorske čete že začele zapuščati Skader. Uradnega potrdila ni.
ENERGIČEN POZIV VELEVLASTI ČRNIGORI.
Pariz, 4. maja. >Matin« poroča, da pripravlja sir Edvard Grcy za jutrišnjo sejo poslaniške konference, novo noto, ki bi se imela izročiti kralju Nikoli. V tej noti se Črnigori ne bi nič svetovalo, ampak se ji enostavno nalaga, da nemudoma zapusti Skader. Vendar pa se ji za to oblju-bujejo gospodarske kompenzacije. O teritorialnih kompenzacijah bo šele tedaj mogoče govoriti, kadar zapusti Skader.
OBLJUBE.
London, 4. maja. »Times« javljajo, da 60 poslaniki velesil na Cetinju naznanili Črnigori, da ji bodo priznali gospodarske odškodnine, čc zapusti Skader do ponedeljka. V nasprotnem slučaju bi jo morale šiloma odpraviti iz Skadra.
RUSIJA ČRNEGORE NE PODPIRA?
Berolin, 3. maja. »Borsen-Courier« poroča, da je ruski poslanik kralju Nikolaju izjavil, da Rusija in balkanske zveza ne bosta podpirali Črnegore, ako Skadra ne zapusti.
NIKOLAJ RUSKEMU CARU.
Peterburg, 3. maja. Kralj Nikolaj je poslal caru pismo, v katerem ga prosi, naj skadrsko vprašanje prouči.
SRBIJA NEVTRALNA.
Belgrad, 5. maja. Napram časnikarskim vestem je ministrski predsednik Pašič izjavil, da ostane Srbija v slučaju vojne med Črnogoro in Avstrijo nevtralna.
SRBSKI DEMENTI.
Belgrad, 4. maja. Iz uradnih srbskih virov se poroča: Poročila laških listov, češ da je srbski uradni brzojav izjavil, cla namerava Srbija Črnogoro podpirati, če ta započne akcijo, so izmišljena, ker srbski brzojavni urad ni mogel take izjave podati.
SRBSKI SVET.
Pariz, 4. maja. V tukajšnjih krogih pravijo, da je Srbija svetovala Črnigori, naj odneha. To smatrajo za dobro znamenje in mislijo, da bo Srbija tudi nekaj svojega pridobljenega ozemlja prepustila Črnigori.
V BELGRADU SO MIRNI.
Belgrad, 3. maja. Mirno razpoloženje vlada dalje. Separatne akcije se smatrajo za izključene in resnih konfliktov z monarhijo nihče ne pričakuje, medtem ko se jc v decembru resno računalo z njimi. Velesile bodo kolektivno postopale; izkrcale se bodo mednarodne čete. Črnagora bo izjavila, da se umakne le sili in čakala. Stvar sc bo vlekla. Medtem se bodo pa istočasno vršila pogajanja o miru s Turčijo in reša-Valo vprašanje o pripadnosti in statutu Albanije.
BULGARIJA NE PODPIRA ČRNEGORE.
Soiija, 3. maja. Vladni »Mir« izjavlja, da so poročila, da se je Bulgarija obvezaia, da Črnogoro pri njenem akcijskcm načrtu v zvezi s kakim albanskim notablom (Essad paša) podpira, popolnoma izmišljena in v direktnem nasprotju z očito voljo Evrope.
AVSTRIJSKA NOTA GLEDE PALIČA.
Cetinje, 3. maja. 29. aprila je avstro-ogrski poslanik na Cetinju izročil noto svoje vlade, v kateri Avstro-Ogrska zahteva, da se patru Paliču postavi spominski križ in na mestu, kjer je bil ubit katoliška kapela; blagoslovijenju mora prisostvovati črnogorski minister ali general. Onim Albancem, ki so prestopili v pravoslavje, sc mora dovoliti vrnitev v katoliško Cerkev. Dalje se mora katoličanom dovoliti izseljevanje v pokrajine bodoče Albanije in Srbije, ki postopa s katoličani pravičneje. Črnogorska vlada je na to noto odgovorila dne 30. aprila, da o tej stvari še ni dobila poročila od črnogorske komisije; kar se tiče katoličanov, se jim bo dovolilo vse, kar ne bo v navskrižju s prestižem Črne gore.
NOTRANJEPOLITIČNI SPORAZUM V ČRNI GORI.
Cetinje, 3. maja. Kralj Nikolaj je takoj drugi dan nato, ko so bili izpuščeni na svobodo, sprejel Andrijo Radoviča in tovariša. Bil je z njimi jako ljubeznjiv. Na Cetinju sc govori, da se takoj, ko se urede splošna politična vprašanja, sestavi nova kompromisna ali koalicijska vlada, ki ji bo stal na čelu Lazar Mijuškovič in v kateri bo gotovo Radovič ali kak drug klu-bovec.
Kaj se godi v Albaniji?
KLJUČI SKADRA NA CETINJU.
Cetinje, 3. maja. Na velikonočno nedeljo jc črnogorski prestolonaslednik prinesel na Cetinje ključe mesta Skadra in jih na slovesen način izročil kralju Nikoli. Prestolonaslednik se je pripeljal v avtomobilu z razvitim črnogorskim praporom
in s turškima zastavama s Skadra in Ta-raboša. Ko je ključe podal kralju, jc bil tako ganjen, cla ni mogel izpregovoriti nobene besede. Navzoč je bil ves dvor; kraljica, prestolonaslednica in princezinje so bile v prazniški narodni noši. Po izročitvi ključev se je dvor in vse ljudstvo podalo v samostan k zahvalni službi božji. Kralj jc položil ključe na skrinjico ostankov sv. Pelra z besedami: »Tu imaš ključe trdega Bušatlijinega Skadra, ki ti je prizadejal toliko gorja!« Vsi navzoči so ihteli.
KAKO JE V SKADRU?
Frankobrod, 3. maja. Skadrski dopisnik Frankfurter Zeitung« poroča, da v Skadru primanjkuje živil. Albansko prebivalstvo je indiferentno. Avstrijski konzul je živ in zdrav, avstrijski konzulat je nepoškodovan. Tclegraiični promet funkcionira.
STRAŠEN POLOŽAJ V SKADRU PO ČRNOGORSKIH POROČILIH.
Cetinje, 3. maja. Očividci pripovedujejo grozne stvari o stanju skadrskega prebivalstva. Žene in otroci mrjo vsled gladu, ker se jim več pomagati ne more. Sicer so takoj po zavzetju mesta pripeljali polne ladje kruha in ga brezplačno delili, toda mnogi so bili tako izstradani, da niso mogli več ničesar užiti. V mestu vlada velik smrad po nepekopanih mrtvih truplih ljudi in živali.
PROTEST IZMAIL KEMAL BEJA.
Pariz, 3. maja. Predsednik provizo-rične albanske vlade Izmail Kemal bej je naznanil protest proti početju Essad paše. Pravijo, da bo ta protest služil za podlago avstrijsko-italijanske akcije v Albaniji.
AVSTRIJA IN ITALIJA NE PRIZNAVATI PAKTOV ESSAD IN DJAVID PAŠE.
Rim, 3. maja. »Agenzia Štefani« poroča, da sta se Avstrija in Italija sporazumeli, da ne priznate paktov Essadi paše in Djavid paše s Črnogoro, oziroma Grčijo zaradi meja Albanije.
EVROPA PROTI ESSAD IN DJAVID PAŠI.
London, 3. maja. »Daily Telegraph« izve, da se jc zadnja konferenca poslanikov bavila tudi z vprašanjem, kako naj Turčija čimpreje odredi odtransportiranje Essad in Djavid paševih čet iz Albanije, da se preprečijo nove komplikacije. Konferenca hoče zdaj vprašanje južnih mej Albanije čimprej rešiti.
ESSAD IN DJAVID PAŠA SE PRIPRAVLJATA NA ODPOR PROTI AVSTRIJI IN ITALIJI.
Atene, 3. maja. Armadi Essad in Djavid paše se pripravljati na odpor proti akciji Avstrije in Italije.
ANARHIJA V ALBANIJI.
Dunaj, 3. maja. »Neue Freie Presse« izve iz Carigrada, da se vrše krvavi spopadi med četami Djavid paše, ki iz Valone prodira v notranjost dežele in med katoliškimi (?) rodovi. Čete plenijo. Srbski in grški agenti prebivalstvo šuntajo. Zaupniki mladoturškega odbora ljudi podkupujejo za Essad pašo. Ruski poslanik baje dela na to, da Turčija proglasi osmanski emirat v Albaniji,
DJAVID PAŠA VALONE SPLOH ŠE NI ZASEDEL?
London, 3. maja. »Times« poročajo iz Carigrada, da Djavid paša Valone sploh še ni zasedel, niti provizorično albansko vlado odstavil. Nasprotno — Djavid pašo vzdržujejo člani provizorične vlade sami! Baje razširja vznemirjajoče vesti o Valoni Italija sama.
RUSIJA ZA SULTANOVO SUVEREN-NOST.
Peterburg, 4. maja. Rusija vztraja na stališču, da naj ostane avtonomna Albanija pod sultanovim suverenstvom. V krogih zunanjega ministrstva izjavljajo, da proti imenovanju Essad paše za kneza Albanije nimajo ničesar, ako ga 1. Turčija prizna in ako si 2. zagotovi pristašev med Albanci.
»LLOYD« NE PREVAŽA ČET.
Dunaj, 3. maja. Vest, da sc *>Lloydove<' ladje uporabljajo za prevoz čet in da je zato drugi promet ustavljen, je popolnoma neresnična.
Izjemno stanje v Bosni. — Namerava se tudi v Dalmaciji? — General na Hrvatskem? — Kaj bo z državnim zborom?
MINISTRSKI SVET NA DUNAJU.
Dunaj, 3. maja. »Neue Freie Presse« poroča, da je za ponedeljek ali torek sklicana seja ministrskega sveta, ki bo sklepal o izjemnih merah v obmejnih provincijah, ako so potrebne. Sklepalo se bo tudi o transportu in preskrbi čet. Izjemno stanje v Dalmaciji sc še ni proklatniralo. Obenem
se najbrže zaključi parlamentarno zasedanje.
NE KONVENT SENIOROV, NE PARLAMENT SE NI SKLICAL.
Dunaj, 4. maja. »Državnozborska korespondenca- izjavlja: Nasproti raznim poročilom listov izjavljamo, da se seja državnega zbora za 15. t. m. ni sklicala, sklicala se tudi ni seja konventa seniorjev za 14, t. m. Seja konventa seniorjev, ki se je določila 6. t. m., se je odpovedala.
IZJEMNE DOLOČBE ZA BOSNO, RAZPUST DRUŠTEV IN ARETACIJE.
Sarajevo, 4. maja. > Glasnik zakona i naredaba za Bcsnu i Hercegovinu« objavlja s cesarskim odlokom potrjeno naredbo deželne vlade z dne 2. maja, s katero so suspendirane posamezne določbe deželnega statuta in nadaljne naredbe, ki ustanavljajo izjemne doiočbe.
Te izjemne določbe se tičejo: 1. Pravice svobodnega potovanja; 2. Zborovalne pravice; 3. Popotnih listov; 4. Prodajanje in posesti orožja; 5. Društvenega zakona; 6. Kcmpeiencc vojnih sodišč sa civilne osebe; 7. Poostritve kazenskega zakona, zlasti za tiskovne delikte; 8. Poostritve tiskovne cenzure; 9. Določbe o poštnih po-šiljatvah; 10. Nadzorovanje brzojavnega in telefonskega prometa; 1 i. Prepovedi poštnih golobov. — Izjemne naredbe so nabite na uličnih vogalih in razširjene z letaki. Okrog plakatov sc zbirajo množice ljudstva, ki čitajo naredbe. Izjemne določbe so napravile velik vtis na prebivalstvo, ki pa ne kaže nobenih dejanskih posledic.
Sarajevo, 4. maja. Sočasno z razglasitvijo izjemnega stanja je vlada razpustila dvoje socialističnih in dvoje srbskih društev v Sarajevu. Vse društveno premoženje in vsi spisi, knjige itd. so koniiscirani. Podobne vesti prihajajo iz drugih mest; zaradi brzojavne in telefonske cenzure pa ni mogoče dobiti zanesljivih detajlnih poročil. V Sarajevu je več komisij na delu za izvršitev teh poslov.
Dunaj, 4. maja. Poluradno javljajo: Razglasitev izjemnega stanja v Besni, Hercegovini in Dalmaciji je varnosten ukrep za slučaj vojne. Na to je prisililo kompe-tentne faktorje v monarhiji dejstvo, da še ni dosežen popoln sporazum z Italijo, ker še ni znano, če bo Italija sodelovala pri akciji in kako.
Sarajevo, 4. maja. Uredništva vseh listov so dobila dopise, s katerimi se naznanjajo izjemne določbe za izdajanje časopisov. Vpeljana je preventivna cenzura. Izjemne naredbe določajo težke kazni za tiskovne pregreške.
Sarajevo, 4. maia. List »Sarajever Tag-blatt«, ki je bil ustanovljen od nemških nacionalcev, je bil konfisciran.
Sarajevo, 4. maja. Kmalu po razglasitvi izjemnega stanja so aretirali mnogo oseb. Policija odeva vse s tajnostjo.
Sarajevo, 4. maja. V krogih, ki imajo stike z vlado, trdijo, da je bilo izjemno stanje v Bosni in Hercegovini neizogibno, češ, da je vsa dežela preplavljena s srbskimi in črnogorskimi agitatorji, ki ščujejo ljudstvo na vstajo. Pravijo, da so agitatorji razdelili mnogo orožja, zlasti bomb in granat po deželi. Varnostni organi so dognali, da je v deželi močna protiavstrijska struja, ki je organizirana in ima zveze v Srbiji in •Črnigori.
Dunaj, 4. maja. V inerodajnih krogih pravijo o izjemnem stanju sledeče: Sklep bosanske vlade se more presojati le s stališča velike napetosti med Avstrijo in Črnogoro. Ta ukrep estro osvetljuje resnost položaja. Povsem naravno je, da se s tem ukrepom ne čaka do trenotka, ko res izbruhne vojna. Razpoloženje v deželi ni dalo nobenega povoda za ta korak. Doslej se ni nič zgodilo, kar bi dajalo deželni vladi povod, da bi suspendirala ustavne pravice zaradi nevarnosti^veleizdajniškega gibanja.	/
IZJEMNO STANJE NA ČEŠKEM?
Dunaj, 4. maja. Z ozirom na politični položaj namerava vlada tudi na Češkem razglasiti izjemno stanje. Potrjena ta vest še ni.
VOJAŠKA VLADA NA HRVATSKEM?
Dunaj, 3. maja. V dunajskih političnih krogih se zatrjuje, da je na. Hrvaškem pričakovati v najkrajšem času velikih izpre-memb. Kraljevski komisarijat v dosedanji obliki bo odpravljen in ustanovljen vojaški gubernij pod vodstvom generala Borojc-viča iz Košic, ki je bil pred kratkim imenovan za fcldcajgmajstra.
Zavezniki med seboj.
RUSIJA BO RAZSODILA.
Peterburg, 3. maja. Rusija je v Sofiji in Belgradu sporočila, dn sprejme posredovanje med Srbijo in Bulgarijo.
Soiija, 3. moja. »Mir« poroča, da jc Rusija pripravljena med Srbijo in Bulgarijo razsoditi na temelju obstoječe pogodbe, to je, da razdeli med Buf;-garijo in Srbijo ono ozemlje, ki se označuje v pogodbi kot nevtralni pas. S tem
jc upati, da sc spor konča. Pričakovati je, da bo Serbija voljna, da se sporno vprašanje na ta način likvidira.
MED SRBIJO IN BULGARIJO NE PRIDE DO KRVAVEGA SPORA.
Belgrad, 3. maja. Tu izjavljajo, da je kljub vsemu vpitju in zunanjim ter notranjim intrigam oborožen spopad inctl Srbijo in Bulgarijo izključen. Zve» za med balkanskimi državami ostane, kakor ostanejo medsebojne obveze. Značilno je, da se jc včeraj zopet sešel odbor zn srbsko-bulgarsko zbliŽKnje. — V četrtek s? je v Nišu vršil sestanek srbskega in bulgarskega prestolonaslednika, kateremu se pripisuje politična važnost. — Pašič poda v črtrtek izjavo o mejah med zavezniki.
Mirovno vprašanje.
TURČIJA ODGOVORILA.
Carigrad, 3. maja. Porta je na tozadevno noto velesil odgovorila, da je pripravljena sovražnosti takoj ustaviti in da je za sedež mirovnih pogajanj določila London ter svoje pooblaščence že imenovala.
SRBSKA MIROVNA DELEGATA ODPOTOVALA DANES V LONDON.
š
Belgrad, 4. maja. Srbska delegata, bivši ministrski predsednik Novakovič in predsednik skupščine, Nikolič, odpotujeta v ponedeljek v London. Delegata predložita poslanikom spomenico srbske vlade o proporcionalni razdelitvi osvojenega ozemlja med zvezne balkanske države.
DROBNE VESTI. Atene, i. maja. »Agencc d'Athenes« poroča: Rojaki admirala Kunduriotis/ so sklenili, cla mu postavijo na otoku Ilydra spomenik. Sestavil se jc že odbor. ki vse potrebno poskrbi.
Atene, 4. maja. »Agencc d'Athenes« poroča: Več grških parnikov je zapustilo Solun. 6000 mohamedanskih beguncev nameravajo izkrcati v Scala-nauvi v Mali Aziji. (Grčija se svojih mohamedanskih podanikov na jako enostaven način odkrižuje.)
Atene, i. maja. »Agencc d'Athenes«. poroča: Kraljica Sofija je povila hčerko-Atene, maja. »Agencc d'Atlienes« poroča: Preiskava o umoru kralja Jurija se v kratkem času konča. Akti se odstopijo vojnemu sodišču, ki izvede vojno sodno postopanje proti morilcu.
Dnevne novice.
-j- »Slovenska Straža«. Danes je imelo osrednje vodstvo ->Slovenske Straže« v Ljubljani sejo, v kateri so se rešile važne narodnoobrambne zadeve, Iz predsed-stvenega poročila posnemamo, da se je v zadnjih štirih mesecih izplačalo 13.990 K 76 vin. podpor. Skupno sc je pa v tekočem poslovnem letu, to je od 1. julija do 30. aprila, izplačalo 27.823 K 91 vin. Vsi poročevalci iz obmejnih krajev so soglasno poudarjali lepe uspehe, ki jih dosega ^Slovenska Straža« s svojim smotrenim delom. Stvar vseh, ki jim je pri srcu pravi napredek slovenskega ljudstva, je, da s številnimi darovi še bolj povzdignejo delo »Slovenske Straže«. Treba je naši narodni obrambi šc več sredstev! Osrednje vodstvo je neko važno prošnjo moralo odkloniti, ker še ne razpolaga s takimi sredstvi, ki so nam potrebna za večje akcije. Podvojimo svojo požrtvovalnost! Nasprotniki besno ponavljajo svoje naskoke — treba nam je vedno novih moči, da jih zmagoslavno odbijamo.
-r III. glavni občni zbor »Jugoslovan ske Strokovne Zveze«. V nedeljo, 4. maja, se je vršil III. glavni občni zbor J. S. Z. Delegati skupin in plačilnic so se udeležili sv. maše v kapelici Alojzevišča. Maševal je zapisnikar J. S. Z. Kerhnc, med sveto mašo so umetniško dovršeno peli pevci Ljubljane pod vodstvom zborovodje g. A. Svetka. Ob 9. dopoldne otvori predsednik J. S. Z. dež. odbornik dr. Ivan Zajec III. glavni občni zbor, pozdravi delegate, predvsem pa državne poslance dr. Korošca, dr. Benkoviča, Ravniharja in ljubljanskega obč. svetnika Tomaža Novaka. Prečita pozdravilni pismi dež. odbornikov dr. E. Lampeta in dr. Pcgana, ki sta zadržana udeležili se občnega zbora. Načelnik dr. Zajec poda načelslveno poročilo, ki obrisa natančno organizatorični in gospodarski položaj slovenskega delavstva. J. S. Z. jc priredila lani 63 shodov na Kranjskem, 32 na Štajerskem, 9 na Primorskem. Sej je imelo načelstvo J. S. Z. od lanskega občnega zbora 18. Dopisov je rešila centrala lani 2200, letos pa že 1061. — Glavni bi -gajnik J. S. Z., ravnatelj Bogumil Rcmec, poroča o denarnem poslovanju drušiva leta 1912. Poslovalo je 49 skupin s 3330 člani. Podpor jc zveza izplačala 16.910 K 95 vin., Rezervni zaklad J. S. Z. jc znašal koncem leta 1912. 23.778 K 77 vin. O sta-
nju delavske organizacije na Kranjskem je poročal načelnik dr, Zajec, o stanju na Štajerskem drž. poslanec dr. Korošec, na Koroškem dr. Šabah, na Primorskem Moikerc. Poročila so sc vzela na znanje. Dr. Jakob Mohorič poroča nato o strokovnem glasilu J. S. Z. in se odobri tozadevna njegova resolucija. Popoldne ob 2. sc je ustanovilo štajersko-koroško okrožje; zbor je vodil načelnik dr. I. Zajec, zborovanja sta se tudi udeležila poslanca dr. Korošec in dr. Benkovič. Zborovanje ljubljanskega okrožja je vodil Moškcrc, gorenjskega okrožja profesor Vinko Marinko, primorskega dr. Jakob Mohorič. Istočasno sta zborovala tudi tekstilni in rudarski odsek J. S. Z. Rudarski odsek je vodil po načel-stvu določeni zastopnik dr. Mirko Božič, tekstilni odsek pa Vinko Zabukovec in dr. Jakob Mohorič. Sledilo jc praktično predavanje tov. Zabukovca o vzornem poslovanju skupin in plačilnic, nakar se je zborovanje zaključilo. Brzojavno so zbor pozdravili dr. Veble v Celju, urednik Žebot v Mariboru, pismeno pa še zadržani posl. Gostinčar in dr. Ivo Česnik v Gorici. Zadružni zvezi in Rafaelovi družbi se je občni zbor zahvalil za posebno naklonjenost, ki sta jo Zvezi izkazovali.
+ Vodovod Cerknica — Rakek. Iz-borno delo domače tvrdke Josip L o n č a r i č. Včeraj je bil slovesno otvor-jen in hlagoslovljen vodovod Cerknica— Rakek in okolica. Po slovesni sv. maši je kanonik dr. Ž i t n i k na trgu blagoslovil vodovod. Deželni odbornik dr. L a m p e in dvorni svetnik vitez L a s c h a n sta v slavnostnih govorih opisavala veliki pomen vodovodov za deželno kulturo sploh in posebej za občini Cerknico in Rakek. Slavnosti so se udeležili poleg obilne množice domačinov in gasilnega društva logaški okr. glavar g. E k e 1, dež. stavbni svetnik g. Sbrizaj, drž. višji inženir g. Jaksche, podjetnik g. Lončarič, poslanci Drobni č, Gostinčar in Žitnik, župana Lavrič in Fatur, domača duhovščina in drugi gostje. Strokovno poročilo nam je obljubljeno.
-1- »Domačin«, glasilo grofa Barbota, je dobil doslej, dasi vsako številko brezplačno razpošiljajo v 6000 izvodih, samo 40 naročnikov, ki so pa tudi sami stari nemškutarji. »Domačin« bo torej res ostal domačin samo tam, kjer se je porodil — v ljubljanski kazini.
-f Jadranska razstava. V navzočnosti prestolonaslednika se je otvorila v soboto na Dunaju Jadranska razstava.
-r Namestnik princ Hohenlohe o Trstu. O priliki otvoritve jadranske razstave na Dunaju, je primorski ces. namestnik v Trstu, princ Hohenlohe sprejel poročevalca. »Osterreichische Pressezentrale« in mu med drugim rekel: »V dolgih letih, odkar delujem v Trstu, se je v meni razvilo neomajno prepričanje, da Trst ne more spadati k posestnemu stanju te ali one narodnosti, marveč je najdragocenejša skupna posest Avstrije. Prešinja me prepričane], da je za vse narodnosti in stanove v Avstriji brez vsakoršne razlike enako velike važnosti, da se Trst, ta naša edina izpadna vrata k velikemu svetovnemu morju, ki veže države, vedno krasnejše razcvita.« Te besede so zlasti z ozirom na odlično mesto, s katerega so bile izgovorjene, nedvomno velikega pomena.
—	Velikodušen dar zagrebškega nadškofa. Zagrebški nadškof koadjutor dr. AnteBauer je daroval društvu » Napredek« v Sarajevu, ki ima nalogo skrbeti za vzgojo mladine, za zgradbo »Napret-kova Zakladnog Doma- 50.000 kron.
—	Umrla je včeraj v Krškem gospa Marija Jan, soproga c. kr. sodnika dr. Jakoba Jan, v starosti 26 let.
—	Konferenca sodalitatis za semi-ško dekanijo bo v sredo dne 7. maja na Suhoru. Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
—	Osebne vesti. Konceptni prakti-kant Oskar vitez Kaltenegger jc imenovan za začasnega namestniškega koncipista v Gorici. Poštni oficial Karol Dobršck v Zidanem mostu je na lastno prošnjo premeščen v Ljubljano.
—	Nesreča v Domžalah. Tirolec Kurtaler si v Domžalah zida enonacl-stropno hišo. Delo je oddal nemški tvrdki Konig iz Ljubljane. Sedaj sna-žijo pročelje. Trije delavci so delali ravno pod vrhom, ko se nenadoma zamaje oder in z groznim hruščem zruši na tla. Iz hrušča je odmeval krik nesrečnih delavcev, ki so obležali med razvalinami. Enemu je zlomilo nogo in je zelo poškodovan tudi na glavi in životu; druga dva sta bila srečnejša in sta dobila le lažje poškodbe. Prihiteli ljudje ^o glasno obsojali podjetnika., ki jc premalo poskrbel za varnost delavcev, ker je bil oder le s par železnimi kljukami skupaj zbit. Kljuke so popustile in nesreča je bila tu; lo srečnemu slučaju je pripisati, da žrtve pri tem niso bile večje. Poklicani činitelji na krivca kaznujejo tako kakor zasluži.
— Vojaške vesti. Major v generalnem štabu O t o n Muli y je postal podpolkovnik. Major pri 79. pcšpolku F r i d e r i k P o 1 a k jc postal podpolkovnik istotam. Porocnik-računovodja Josip S a j o v i c je postal nadporoč-nik.
Tele.onska in brzojavna naročila.
Črnagora izjavi, do Skader brezpogojno zaposli.
Dunaj, 5. maja. Po iz Cetinja doš-lih zanesljivih vesteh Črnagora Skader v najkrajšem času zapusti.
Budimpešta, 5. maja. Ministrski predsednik Lukacs je v današnji seji poslanske zbornice sporočil: Vlada je dobila obvestilo izredne važnosti. Naš poslanik na Cetinju baron Giesl nam sporoča, da je Črnagora velesile obvestila, da Skader brezpogojno zapusti. (Eljen klici!) To je razveseljujoč uspeh odločnih korakov, ki jih je v tej zadevi ukrenila monarhija. (Eljen-klici. — Klici: Živio kralj!) Jaz imam čast izjaviti, da bo monarhija z isto odločnostjo za. litevala, da se izpraznitev Skadra dejansko takoj izvrši. Eljen-klici.)
Cetinje, 5. maja. Poslaniki tripe-lentente so včeraj storili skupen korak pri kralju Nikolaju, naj Skader takoj zapusti, da se prepreči separatna akcija Avstro Ogrske. Obenem so izjavili, da bodo z vso odločnostjo nastopili za to, da dobi Črnagora primerne teritorialne in finančne kompenzacije. Italijanski poslanik baron Squitti je storil nato posebno demaršo in je Črni gori nujno svetoval, naj se podvrže sklepu velesil. Ruski poslanik Giers je kralju prinesel posebno pismo cara Nikolaja. Nato se je sklical kronski svet, ki je bil baje buren. Tudi Srbija in Bulgarija sta k odjenljivosti svetovali. Kronski svet je zato sklenil, da se Skader zapusti. Tozadevno noto izroči črnogorski delegat Popovič reuniji poslanikov v Londonu, ki bo noto posameznim kabL netom sporočila.
Belgrad, 5. maja. Kralj Peter je preje! brzojavko kralja Nikolaja, da je sklenil Skader izprazniti.
Cetinje, 5. maja. Kronskega sveta so se udeležili vsi ministri in generali. Večina se je izrekla za to, da Črna gora Skader zapusti.
Berolin, 5. maja. Zunanji urad je dobil obvestilo, da se je Črna gora udala.
Pariz, 5. maja. Kralj Nikolaj je izjavil, da bi bil nadaljnji odpor Črne gore proti sklepom Evrope poguben.
Cetinje, 5. maja. Ministrstvo Martino-vičevo je demisioniralo.
Dunaj, 5. marca. »Neue Freie Presse« poreča: Avstro - ogrski poslanik grof Mennsdorf bo danes reuniji poslanikov naznanil, da je Črna gora sklenila Skader zapustiti. Baron Giesl na Cetinju je dobil od svoje vlade instrukcije, naj Črni gori sporoči, na kakšen način Avstro-Ogrska zahteva izvedbo tega sklepa. Pogoji Avstrije so strategičnega značaja. Črna gora je Avstro-Ogrsko vprašala, bi li priznala Črni gori za to teritorialne kompenzacije; slednja je odgovorila, da je pripravljena k gospodarskim kompenzacijam.
Dunaj, 5. maja. Vsled oficielnega obvestila o sklepu Črne gore so se kurzi na borzi izboljšali in je borza zelo trdno poslovala.
OKUPACIJA ALBANIJE OD STRANI AVSTRIJE IN ITALIJE ŠE NI GOTO-VA. PREJ GOVORI KONFERENCA V LONDONU.
Rim, 5. maja. Laška vlada še enkrat odločno izjavlja, da se na delitev interesnih siet med Avstrijo in Italijo v Albaniji ne misli in da gre Is za namero vpnstavitl v Albaniji red.
Dunaj, 5. maja. »Neues Wiener Tagblatt« piše: Kar se tiče nameravane kooperacije Avstrije in Italije v Albaniji, je ta namera ostala neizpremenje-na. Obe državi hočeta neodvisno od želja balkanskih držav svoj program glede stvorjenja avtonomne Albanije, določitve njenih meja in sestave njenega ustavnega statuta skupno izvršiti.
Rim, 5. maja. »Tribuna« piše: Položaj v Albaniji je čezdaljebolj resen. V deželi vlada popolna anarhija, čete Essad paša plenijo in koljejo. V Londonu se govori, da se Essad paša pogaja 7. v Londonu se nahajajočim šefom provizorične albanske vlade Ke-mal begom. Ako bi Essad in Djavid paša iz Albanije odkorakala, bi se daleko-sežnost nameravane ekspedicije Avstrije in Italije zmanjšala, čeprav bi ne odpadla. Zadnja beseda o tem pa pade šele po londonski konferenef.
Dunaj, 5. maja. Naš korespondent izve, da pogajanja med Avstrijo in Italijo glede Albanije še niso perfektna. Domneva se celo, da se bo dalo to vprašanje more-
biti brez vojaške akcije rešiti. Vojaške ekspedicije in okupacije Albanije vsaj v najbližjem času še ni pričakovati.
ESSAD IN DJAVID PAŠA SE MED SEBOJ BOJUJETA!
Cetinje, 5. maja. Essad-pašinc čete so se spopadle z Djavid-pašinimi četami. Essad paša je po boju z Djavid pašo, ki je v največjem neredu zbežal, zasedel Drač. Število mrtvih je veliko.
GRČIJA TAJI ZVEZO Z ESSAD PAŠO.
Atene, 5. maja. Grška vlada oficielno dementujc vsako zvezo z Essad pašo.
IZKRCEVALNI ZBOR?
Pariz, 5. maja. Zastopnik neke tro-zvezne velesile bo danes na reuniji poslanikov v Londonu predlagal, naj sc sklene v slučaju potrebe izkrcanje mednarodne čete blokadnega brodovja.
SRBIJA DA ČRNIGORI KOMPENZACIJE.
Pariz, 5. maja. »Echo de Pariš« poroča, da bo Črnigori dala teritorialne kompenzacije Srbija.
POTOVANJA PO' ČRNI GORI PREPOVEDANA.	.<•>
Budimpešta, 5. maja. Zunanje ministrstvo je dobilo obvestilo, da je črnogorska vlada za dogleden čas prepovedala potovanja po Črni gori.
SKUPNI MINISTRSKI SVET NA DUNAJU.
Dunaj, 5. maja. Skupni ministrski svet je danes tu zboroval pod predsedstvom grofa Berchtolda in v navzočnosti Conrada pl. Hotzendorfa. Danes je cesar sprejel v avdijenci grofa Stiirgkha.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 5. maja. Čeprav se termin za sklicanje državnega zbora še ni naznanil, se splošno sodi, da se parlament zbere 15. t. m.
IZJEMNO STANJE NA ČEŠKEM.
Praga, 5. maja. Češko namestništvo kategorično dementira govorice, da se namerava na Češkem uvesti izjemno stanje.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR SE NE RAZPUSTI.
Praga, 5, maja. »Prager Tagblatt« poroča, da se češki deželni zbor za zdaj še ne razpusti, ker se hočejo ob sedanjem zunanjem položaju izogniti volivnemu gibanju. Češki deželni zbor nameravajo razpustiti šele poleti in zadnji čas jeseni.
ZA DRUGO ČEŠKO VSEUČILIŠČE.
Praga, 5. maja. Federacija češkega di-jaštva je priredila včeraj manifestačno zborovanje glede na ustanovitev drugega češkega vseučilišča. Sklenila se je resolucija, ki zahteva, da naj se v Brnu ustanovi drugo češko vseučilišče in izrazila nezaupnica tistim češkim poslancem, ki se v državnem zboru zadnji čas ne zavzemajo za končno ustanovitev druge češke univerze. Shod je zahteval nadalje, da naj sc v Trstu ustanovi slovensko vseučilišče in da naj se popolnoma reciprocitirajo izkušnje na zagrebškem vseučilišču.
ČEŠKO-NEMŠKE DUNAJSKE SPRAV-NE KONFERENCE SE VEČ NE NADALJUJEJO.
Praga, 3. maja. »Bohemia« poroča z Dunaja: Iz nemških krogov na Češkem se poroča, dunajskih jezikovnih konferenc ne bodo več nadaljevali.
ATENTAT NA BADENSKEGA NADVOJVODO.
Mannheim, 5. maja. Dušno zmoteni tapetnik Jung je danes napadel baden-skega nadvojvodo, cla ga zahode. Nadvojvoda je napadalca s sabljo po glavi udaril. Policija je napadalca takoj aretirala.
DELCASSE.
Peterburg, 5. maja. Danes je dospel semkaj novi francoski poslanik Del-casse.
PROTI SOCIALNI DEMOKRACIJI V RUSIJI.
Peterburg, 5. maja. Radi priprav za majniško slavnost v Rusiji 14. t. m. (1. maj po pravoslavnem koledarju) v največjem slogu tako v Peterburgu kakor na deželi policija odločno nastopa. V Lodzu so aretirali 80 oseb, v Rigi 50 oseb,
KIRGIZI PROTI KITAJCEM.
čugučak, 5. maja. Kitajske oblasti zahtevajo 1000 vclblodov v vojne svrhe, kar pa Kirgizi odločno odklanjajo. Če bi Kir-gizi uporabljali silo, je vstaja neizogibna.
STRAŠEN ZLOČIN ROPARJEV.
Varšava, 5. maja. V Novi Grobli (Rusija) so neznani roparji napadli judovskega gostilničarja, ubili gospodarja, njegovo ženo in štiri otroke ter gostilno oropali, nato pa pobegnili.
NAPAD MEHIKANSKIH VSTAŠEV NA ŽELEZNIŠKI VLAK.
London, 5. maja. Iz New-Yorka se brzoiavlia: Pri nekem dinamitneni napadu
mehikanskih vstašev na neki železniški vlak je izgubilo življenje 125 oseb. Revolucionarji so zasedli mesto Matehualo; prebivalce so večinoma pomorili.
Štajerske novice.
š Zblaznel je v Celju pri svojih starših stanujoči nadporočnik v p. g. Lev Bobrint. Dne 2. t. m. se je namreč v stanovanju do nagega slekcl, in ko ga je oče vprašal, kaj da dela. je v odgovor na to očeta s palico po glavi udaril. Nato jc pobegnil čisto nag na ulico. Medpotoma jc srečal svojo mater in jo tudi dvakrat po glavi udaril ter je po ulici kričal in razgrajal. Končno se je posrečilo zblazneža ujeti in spraviti v dež. bolnišnico. Obiskoval je vojno šolo ter se duševno preveč trudil.
Ljubljanske novice.
lj Zgradba cerkve sv. Jožefa na
Elizabetni cerkvi se srečno bliža dovr-šitvi; surovi zid je skoro dodelan. Že-lezobetonska kupola je gotova; vreme zadnjih dni je bilo kakor nalašč zanjo. Zvonik jc bil dograjen v soboto dne 3. maja; pokrivati se bo začel prihodnji teden in koncem maja — če bo šlo po sreči — sc nanj postavi križ! Od cerkvenih tal do vrha meri zvonik <49 metrov, cela višina s križem bo pa znašala 63 metrov. Za napravo zvonov se menda snuje posebno društvo; upajmo, da mu ne bo manjkalo požrtvovalnih članov. Z novo cerkvijo bo mnogim ustreženo, no samo bližnjim prebivalcem, marveč tudi ljudstvu z dežele, ki bo nedvomno v obilem številu prihajalo k sv. Jožefu, pa mu bo cerkev na Elizabetni cesti prav pri roki. Naj stavba srečno in vspešno napreduje do popolne dovršitve zunaj in znotraj! Sv. Jožef pa obudi vedno novih dobrotnikov!
lj Konferenca katehetov v sredo, dne 7. maja ob pol 5. uri popoldne. Spored: Predavanje; določitev spovednih dni; slučajnosti.	a
lj Razstava del obrtnih vajencev. Včeraj dopoldne se je otvorila v državni obrtni šoli razstava del obrtnik vajencev na obrtnonadaljevalnih šolah v Ljubljani. Otvoritve razstave so se udeležili med drugimi gg.; dežel, predsednik ekscelenca baron Schvvarz, predsedniški tajnik Kresse ljubljanski župan dr. Tavčar, več dvornih in vladnih svetnikov, zastopniki obrtnega sodišča, trgovske in obrtne zbornice, srednjih in ljudskih šol in veliko število ljub-ljanskega občinstva. Ravnatelj obrtne 5"0k vladni svetnik Šubic je v daljšem govoru poudarjal pomen obrti, izobrazbe, obrtnih razstav in omenjal krasen napredek obrtne znanosti v našem mestu, ki v tem pogledi, prav nič ne zaostaja za drugimi mesti. Pa Živio-klicih na cesarja je nato deželni predsednik otvoril razstavo. Razstava se nahaja v II. nadstropju. Razstavilo je svoj( predmete do 700 vajencev. Na razstavo s« še povrnemo.
lj Ljubljančan v Gorici obsojen Včeraj je bil obsojen pred tukajšnje okrožno sodnijo Josip Hafner iz Ljubljane na li dni zapora po § 305. k. z., ker je klical »Živela Srbija, živela Črna gora«. Ta kazen je bila državnega pravdnika namestniku prenizka ter: je prijavil vzklic radi prenizko odmerjene kazni.
lj Tržne vesti. V soboto je tržno nadzorstvo preiskalo 1400 jajc, med katerimi jc bilo le eno pokvarjeno. Neka tržaška branjevka jc bila zasačena, ker je nakupovala med prepovedanim časom jajca. — Drv jc bilo na trgu 12 voz in so bila seženj do 18 Iv. — Krompirja so pripeljali 10 voz, katerega so prodajali 100 kg do 3 K 80 vin. — Kumare so bile po 1 K 20 vin. — Izredno veliko je bilo v petek na trgu žab, katere so prvotno prodajali par po 10, proti koncu pa par po 5 vin. Tudi šmarnice se že prodajajo.
lj Naknadni nabor. Danes je bilo k naknadnemu naboru poklicanih 40 mladeničev, od katerih jih je prišlo 34: potrjenih je bilo 17, za pre skušnjo v garnizijski bolnišnici sta bila določena pa clva.
lj V deželno bolnišnico so pripeljali 53 letnega Žagarja Alojzija Vončino iz kateri je v soboto na Jesenicah na podu tako padel, da si je zlomil levo nogo. Z južnega kolodvora je bil v bolnišnico prepeljan v rešilnim vozom.
lj »Stara hiša«. V soboto je straž« nik aretoval že Bogzna. kolikokrat predkaznovano, slaboglasno Julijo Treo, katera je bila komaj izpuščena iz zapora. Napravila jo pa pri aretaciji velikansk vrišč, pri katerem so se očividci izborilo zabavali.
lj Zanimivosti iz turško-francoske-ga spopada v Aziji. V Ljubljano jc do-šla 25 letna Marija Boglova, rodom iz Noternbacha na Zgor. Avstrijskem, ki je bila sedaj v Bevrutu v nemškem di-jakonskem hospitalu bolniška strežnica. Pripovedovala je, da jo prišla v ho-spital pred Iremi mcacci, kjer jo imela
takoj precej posla, a se ji ni godilo slabo, sosebno še, ker je bila,jprideljena oddelku, kejr so bili ranjeni, odnosno bolni le boljši vojaški častniki. Plače je imela na dan 12 K 50 vin. našega denarja in si je prihranila med tem časom 1125 K. Ko se je vrnila zopet v svojo domovino, sc je vkrcala na parnik »Dalmatia«, s katerim jc prišla do Alcksandrije. Na tem parniku ji je bil ukraden ves prihranek in tako jc morala iz Aleksandrije do Trsta z blago-tvorno vožnjo na parniku »Wien«, od tu se vozi domov pa z železnico. Vse neprijetnosti prenaša zelo potrpežljivo, ker pravi, da se jih je precej priučila v Beyrutu. Govori nemško, angleško, laško, francosko in arabsko. Zadnjega se je naučila v Bejrutu. V ta kraj prihaja vedno mnogo ranjencev iz raznih bližnjih in daljnih krajev, prostakov in častnikov. Nekako pred enim mesecem je bil v tem kraju pravi pokol. Boglova namreč pripoveduje, da so takrat Francozi pomorili in pobesili do 25.000 turških vojakov - upornikov. Ker se namreč niso hoteli radi nesporazumljenja poveljništva vdati, so Francozi turškega guvernerja zelo ranili, potem mu pa zvezali roke in noge ter ga toliko časa vlačili po mestu, da je v strašnih bolečinah umrl. Premagano vojaštvo pa, ki ni vedelo, da bi se imelo prostovoljno vdati, so potem pomorili in pobesili. Francozi so hudi na Turke sosebno radi tega, ker ti s tam naseljenimi kristjani nič bolje ne delajo in so dali prvi dan zgled in povod, da se jim sedaj godi po turškem zistemu. Francozi so ujeli že tudi drugega turškega poveljnika, a niso temu pašatu nič hudega storili, ker ni bilo nobenega nesporazuma, da, še dobro službo baje dobi, ko bode zopet red.
lj Amerikanci. Dujo Asančaič, Josip Turič, Juda Jurešič in J. Markič so se pripeljali na ljubljanski kolodvor dne 3. t. m. ob 9. uri^zvečer. Ker so se tam službujočemu stražniku zdeli sumljivi, češ, da nameravajo oditi za boljšim kruhom v Ameriko, jih je aretoval. Ker so ogrski podaniki, izročili so jih pristojni oblasti. — Čudno je, da se vrže oblast z vso silo za vsakim ogrskim podanikom, naše ljudi po deželi pa puste izseljevati se, posebno na Dolenj-
Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj iskrenoljubljeni in nepozabni mož, gospod
Anton planine
posestnik, občinski svetovalec, krajni šolski nadzornik itd.
danes 4. t. m. ob pol 8. uri zvečer, previden s sv. zakramenti v 82. letu starosti mirno in vdano preminul.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek 6. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Bo-štanj.
Bodi pokojniku prijazen spomin!
Na Brodu, 4. maja 1913.
1411
Terezija Planino.
skem in jim politična oblastva še rade-volje izročajo potne liste.
lj Umrli so v Ljubljani: Jurij Podbor-šek, užitkar, 75 let. — Helena Meglic, žena skladiščnega delavca državne železnice, 29 let, — Ivana Bačnik, pomožna usmi-ljenka, 32 let. — Marija Fink, delavka, 75 let. — Alojzija Skubic, rejenka, 5 mescev. — Jernej Kimovec, ubožec, 58 let. — Janez Gregorin, občinski ubožec, 31 let. — Marija Kacin, delavčeva žena, 60 let. — Marija Steklasa, posestnikova žena, 3^7 let.
lj Za rezervnike-kolesarje. Dobro iz-vežbani rezervniki-kolesarji pehote in lovcev lahko svojo orožno vajo odslužijo s svojim lastnim kolesom. Po dokončanih vajah dobe za obrabo kolesa 10 kron odškodnine; za večje poškodbe vozila pa se jim dovoli še posebna odškodnina, če komisija dožene, da se je kolo pokvarilo v izvrševanju službe. Tozadevno sc je treba prijaviti za orožno vajo z dopisnico na okrajno dopolnilno poveljstvo, in sicer najkasneje do sredi meseca julija.
1402
Herman Scaria javlja v lastnem in v imenu svojih otrok Edite, Mar-gote in Ervina ter vseh sorodnikov tužno vest, da je njihova soproga, oziroma mati, sestra, tašča in teta, gospa
v nedeljo 4. t. m., previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, po dolgi mučni bolezni mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v torek 6. t. m. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnišnice k Sv. Križu.
Sv. maše se bodo brale v sredo 7. t. m. ob 10. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Ljubljana, Beethovnova ulica št. 9, dne 5. maja 1913.
Brez posebnega obvestila.

B
^Ba^* s
Zahvala.
Za vse obilne prisrčne ustmene in pismene ter brzojavno dokaze sočutja in tolažbe povodom bolezni iu smrti naše naiboljše sestre, tete in svakinje, gospodične	1408
Adalberte Grau!
kakor tudi za mnogobroino spremstvo predrage k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom ter darovalcem prekrasnih šopkov in vencev, najiskrenejšo zahvalo.
Vsem in vsakemu posebej bodi izrečena vnovič najtoplejša zahvala.
Ljubljana, dne 5, maja 1913,
Žalujoči ostali.
Iščem takoj
1410
suplentin
za Lipoglav pri Šmarje-Sap. Picliler, ulica na grad štev. 2.


Cenjenim p. n. damam.
Usojarn se najuljudneje sporočiti, da sem svoj damski modni atelije s /. majem znatno povečal in sicer
v francoskih toaletah.
Posrečilo se mi je namreč dobiti prvo moč iz Berolina kot di-rektrico. Obenem priporočam tudi svoj modni salon za angleške kostume, ki je pod mojim lastnim vodstvom.
Za cenjeni obisk se najuljudneje priporoča z velespoštovanjem udani	1409 3
Teodor Kune, Prešernova ulica 5, l nadstropje.
(*3T Zopet otvorjena je
1407 3
v Zgornji Šiški.
Za obilen obisk so priporoča z odličnim .spoštovanjem	Pogačnik.
Sestavila profesorja dr. Vinko šarabon in Anton Sušnik.
Cena za elegantno vezan I, del K 7'20.
To delo je gotovo najlepša in najbogateje opremljena slovenska knjiga, ki obsega zanimiv in vsestransko zanesljiv popis krvave vojske, ki so jo izvojevali naši balkanski bratje s tisočletnim zatiralcem, krutim Turčinom, in ki ne najde para v svetovni zgodovini. Knjiga ima nebroj krasnih slik in bogato zunanjo opremo. Na to krasno delo, ki vsebuje najzanimivejši del slovanske zgodovine, bo lahko ponosen vsak posameznik, pa tudi vsaka javna knjižnica.
II. del, ki bo manjšega obsega, izide v kratkem.
^nuoncVa Inihaiiira Magdalene Pleiweisove. šesti natis MOVenSKajUHiaTO prirbediia s. M. F eli ci ta Kalin še k. To
je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6'— (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3-—vezana K 3-60 (po pošti 30 vin. več).
Spisal Urbanus. Cena K 31—, elegantno vezana Ki'—. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je namenjena vsem stanovom; kdor se bo ravnal po njenih navodilih bo povsod čislan, priljubljen in spoštovan.
^fnlotna nra^lfa dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1-30, vezana
jimciua jiinaiiin K 2._ (po pošti 20 vln več)- _ To je knjigU)
ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih za praktično življenje potrebnih podrobnosti.
1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
S pomočjo sledečih knjig so bo vsak Slovenec lahko,sam in v kratkem času naučil ne le ustmene temveč tudi pismene nemščino:
Sestavil Pavel Novak. Obsega dva dela:
I.	del „Slovensko-nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 v.
II.	del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 v.
Oba dela skupno vezana v platno veljata samo 2 K 80 vin.
Prvi del, ki obsega slovnico, je za temeljito priučenje nemščine nujno potreben, drugi del ga pa izpopolnjuje in je za praktično in hitro rabo nad vse primeren; obsega namreč razgovore za najrazličnejše slučaje in prilike, v katerih more priti nemščine neuk Slovenec v neposredno dotiko z Nemcem.
Poleg ,,Nemščine brez učitelja" je za samouka tudi nujno potreben
E
Sestavil profesor dr. Janko Š lebinger.
Cena K 1-20, v platnu Iv 1-80, po pošti 20 vin. več.
Slovarček je prirejen s posebnim ozirom za samouke, ker navaja pri nemških besedah vse nepravilne oblike, tako da si bo samouk v tem slovarčku nemške besede ne samo poiskal, temveč se jih bo naučil v praktični govorici prav rabiti. Za šolsko mladino in dijaštvo, dalje za samouka in sploh za vsakega, ki se bori a težavami nemškega jezika, je dr. Šlebingerjev Slovarček nenadomestljiv pripomoček.
Lepa naša domovina. (Kfaniska y p°d.obahi cen\k
M"H ""	aihnm nudi zbirko večbarvnih pokrajin-
skih slik, ki kažejo naravno krasoto in druge znamenitosti kranjske dežele. K vsaki sliki je pridejan kratek opis.
Pnd urnhndnim Mlnrpm (F-s Finž&ai) Povest davnih dedov.
ruu aWUUUUUM» aUlUtKUl. O zvezka K G"80, vezano K 8 80.
Dekle Z blsefi Fovest iz ^"el'ouove dobe. — Cena K 2-20, vezano
pnnnanMMaMMnMMi K 3 20,
Zadnla kmečka vojska. Kg?S;\netLp0KVe2S6az lcta 1573'Ceua Zadnil dnpvi Ipruzalpma (Lucij Flav) zgodovinski roman.
t.auujl U1IKW1 JKIUttllKIlia. rs;r,ii»») l> zvez. K 3 80, vez. K 5 40.
^ Katoliška Butana u Ljubljani j
KNJIGOTRŽTVO.
Novi brevir. Nov popolnoma avtentičen brevir, ki obsega ne samo novi psalterij, temveč upošteva v vseh slučajih novt določbe že na predpisanih mestih v knjigi sami, je ravnokar izšel in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani v dveh izdajah v velikosti 15X9J/j cm. - a) Izdaja v štirih zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo propr. vred 51 K 85 vin., b) izdaja v dveh zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo s propr. vred 31 K 70 vin.
Vojska na Balkanu do premirja — vseli 13 sešitkov — sc dobi sedaj v krasni originalni vezavi in stane 7 K 20 vin. Platnice v platnu vezane knjige diči večbarvna umetniška slika, ki slikovito predočuje vse grozote krvave vojske. Krasna zunanja oprema združena z zanimivo vsebino, katero po-jasnuje premnogo lepih slik, daje delu res ono impozantnost in vredjnost, katero zasluži. Boji po premirju — padec Janine, Odrina in Skadra izidejo v kratkem v posebnem dodatku, ki bo tudi vezan na razpolago. »Vojska na Balkanu« je zgodovinsko delo kot ga nimajo drugi narodi in katerega si je dolžan nabaviti vsak Slovenec.
* Žun, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak. o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Cena 1 Iv 20 vin., po pošti 1 K 30 vin. — Ker bo kmalu potekel ro, do katerega mora vsak pri c. kr. davčni oblasti podati napoved o osebni dohodnini, opozarjamo na to praktično knjigo, ki bo vsakemu to napoved znatno olajšala. Kdor bo imel pri roki to knjigo, uveljavil bo lahko marsikak odbitek. Katoliška Bukvama v Ljubljani.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Sanatorium Emonaw l-'ub,'a"i'
^	Komenskega ulica 4
Privatno zclravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odrt. dež. bolit
ynnovnnie
v Ilirski ulici št. 22
v II. nadstropju, z dvema sobama in vsemi pritiklinami se odda za avgustov
termin. Več pove	1397 3
/Idoli Hauptmann
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Blagajničarka
zajtrkovalni marker
se takoj sprejmeta v neko tukajšno kavarno.
Več se poizve v upravi „Slovenca" pod štev. 1399.	1399 ->
z dvema sobama ter vsemi pritiklinami se odda za avgustov termin v novi hiši tik delavnice
(ta Poljanski cesti štev. S.
Več pove
1398 3
fldolf Hauptmann
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
POZO
Pozor trgovci!
V večjem industrijalnoin kraju blizu mesta se takoj odda jako obširna, imenitno hloča
trgovina
z raznim blagom. Pogoji so ugodni. Ponudbe na upravo lista pod št 1365.

Popolna razprodaja
srednje starosti išče službe v župnišču, k duhovniku ali pa zasebniku. - Naslov pove upravništvo ,,Slovenca". i34t>
za dobo 14 dni ali 3 tedne se išče za na dom. — Naslov se izve pri upravi lista pod št. 1384.
ter vse v špecerijsko trgovino spadajoče oprave se vrši le še tri dni na Marije Terezije cesti št. 7.
= He zamudiie ugodne prilike 1 —
1403
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Mm Sv. Pelra cesto šlev. 25
priporoča prečastiti duhovščini in slavn. občinstvu svoje lepe in zračne sobe, kakor tudi znano najboljšo hrano in pijačo.
Velik senčnat vrt.
in s in z
ln znai
K*
lepe pri- I" ačo. ril
M
z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in drvarnico se da takoj v najem. — Več pove upravništvo tega lista pod št. 1352. SE^SE&S^
Novosti
žonshei
—— v veliki izbiri ■ ■■■"■
768	pri
R. MI K L A U C
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da nisem opustil pasarske obrti, temveč nasprotno znatno povečal svojo zalogo raznih cerkvenih potrebščin, kakor tudi svetil in materijala za električno in plinovo razsvetljavo.
Renoviranje in galvaniziranje starih predmetov kar najhitreje.
Proračuni in načrti vedno na razpolago.	1355
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
v Rožni dolini št. 217 obstoječe i7. 3 sob, kuhinje, verande ter porabe vrta, se odda za avgust. — Natančneje pri fotografu Fran Kune, Woltova ulica.	1383
Išče se
na deželi. Službo je nastopiti takoj. Ponudbe, v katerih naj se navedejo: starost, rojstni kraj, sedanje bivališče in dosedanje službe, naj sc pošljejo v zaprtem pismu pod naslovom: Župnišče na upravo ,,Slovenca".	uoo
'-ž nnmmmikr pridno delavce, tudi za tf {lUillUtlllHt vodovodna dela in konstrukcije proti -K vfliPDCtl pod zelo ugod-dobri plači in x »ojvuv« dnimi pogoji sprejme takoj tvrdka
Jakob Malenšek
£»l32Gkonstrukcljska delavnica v Bah.-Bistrici. Slavnemu občinstvu priporoča tudi svojo patent „Bobis" praktično železno napravo in korita za moderne hleve in svinjake. 1301
iiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiii
Malo rabljen pisalni stroj
(novi model z vidno pisavo)
se proda po zelo nizki eeni. Ponudbe na upravo »Slovenea" pod »pisalni stroj."	1315 (10)
KIIIIIIlllllllllllllllllill!llllllllli:i(!lfllllllllllHIIIIIM!IMIIIIinillllllllllllllll!in
se sprejmo. Oženj eni imajo prednost. Zaslužek do 7 kron za deseturno delo. Za slučaj posebne izurjenosti in marljivosti tudi več. Akcijska družba prej Adoli Finze & Co. v Karlsdorfu pri Gradcu.	1377
in zn procesijo
o presv. Rešnjem Telesu.
I.	Sacris. 2. Verbum. 3. Salutis. 4. Aeter-ne. 5. Pangelingua. — Za mešan ali
moški zbor zložil Ign. Illadnik.
Op. 03. Cena 1 K. 1380 3 Lahke, melodijozne in efektne skladbe. Dobe sc v Katoliški bukvami, pri L. Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu.
Uniforma
za častnika infanterije kakor tudi cela lepa črna obleka in mnogo časopisnega papirja se proda. Ambrožev trg št. 3,
II.	nadstr. desno.	1371 l
Ravnotam se sprejme zanesljiva starejša ženska k 3 otrokom čez dan.
^ tehtnica
(vaga) s krožniki iz medi, malo rabljena, vporabna do 20 kg teže, se dobi po nizki ceni v Vižmarjih štev. 47, pošta ; št. Vid nad Ljubljano.	1388 3
HadinakSlvnn termalno kopiiliiče
Toplice na Kraniskem. 'MM?'
Postaja dolenjski železnice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 lil radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje, (iuslogozd-nata okolica. Hogalo opremljene .sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 970 (iti
1913!

Edino zastopstvo
Ljubljana Prešernova ulica
Dobro cestno kolo ..Conrier" s Torpedo prostim tekom
K ISO*-
Fino trpežno kolo za ture „Rambler" s Torpedo prostim tekom
K 150*
Najboljše kolo svetovne znamke „PllCtl" s Torpedo prostim tekom
200- j
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
UI10, LJubljana
priporoča svofe izborne izdelke vsakovrstnih
p®m!adax*skih, oblačil.
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
Iluslrovanl ceniki na razpolago.
847 t
Stev. 453,/pr.
Razpis.
1358
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
rožnih zdravnikov na Kranjskem
1.	V Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K Poleg tega ima zdravnik od zdravstveno-okrožnega zastopa še posebno doklado v letnem znesku [>00 K;
2.	v Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3.	na Grosupljem v Ljublanskom okraju z letno plačo 1600 Iv, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh pctletnic po 100 K:
4.	v Kostanjevici z letno plačo 1400 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh pctletnic po 100 K:
5.	v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina šc posebno doklado letnih 500 K;
0. na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petlctnic po 100 K. Polep tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom:
7. v Žužemberku z letno plačo 1400 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petlctnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1. junija 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakso, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 30. aprila 1913.
Tisk: »Katoliške Tiskarne*
Odgovorni urednik: Ivan štele.