NO. 125 Ameriška Domovina i—-a Ji *nni AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JUNE 25, 1953 LETO Lm — VOL. LIU REVOLTA V NEMČIJI JE 'STjUA' Tako pravijo sovjetske oblasti, ki so zrahljale svoj železni oprijem na Vzhodno Nemčijo. BERLIN. — Sovjetija je v torek zrahljala svoj železni oprijem na vzhodni Berlin, rekoč, da je krvava revolta, ki se je razširila po vsej Vzhodni Nemčiji, “strta.” Generalmajor Dibrova, sovj. poveljnik v vzhodnem Berlinu, je naznanil zrahljanje prekega soda in obsednega stanja, ki je bilo proglašeno- pred sedmimi dnevi. Dejal je, da se zdaj zopet lahko vrše ljudski sestanki v vzhodnem Berlinu, če se prej obvesti oblasti in če le-te dado s^oje privoljenje. Istočasno je vzhodnonemški Premier Grotewohl v svojem g,o-voru delavcem namignil na možnost čistke v vladi. Dejal je, da je on pod hudim pritiskom, da bi podal ostavko na svoj p,o-^°žaj, da pa tega ne bo storil. — blato je dal razumeti, da bodo °dstavljeni nekateri člani njego-Ve vlade, ki so delali napake. — da bodo morali kot grešni kozji plačati za protikomunistične ^grede. Komunisti so javili nove ek-Sekucije izgrednikov. Informacijski urad v zapadlem Berlinu je naznanil, da so bili ustreljeni trije vzhodnonemški policisti, ker so se uprli nkazu sovjetskega poveljnika, ^ bi streljali na množico. Komunisti sami so naznanili, d& je bil nadaljni protikomun. kolovodji® ustreljen, drugi ^a: °bsojen na smrt. Dali so tudi ^zumeti, da bodo sledile še na-aljne eksekucije. Konrad Adenauer je vodil po-k°rko 70,000 Nemcev v zapad. erlinu, ki so počastili spomin °nih, ki so padli v boju s komu-lsii- Govoril je pred berlin-7 mestno hišo, stoječ pred sed-jnimi krstami, v katerih so leža-,a trupla pobitih. Osma krsta je J a prazna in je simbolizirala , jUie Goettlinga, ubitega pre-lvalca zapadnega Berlina. ^■Adenauer je v imenu celo-7Pnega nemškega naroda sve-npo prisegel, da nemško Ijud-^v° ne bo odnehalo, dokler ne 0 18 milijonov Nemcev vzhod- Novi grobovi Frances Hegler V sredo zjutraj, malo po pol nočjo je po dolgi bolezni preminula dobro poznana Mrs. Frances Hegler, poprej Germ, stanujoča na 29747 Lakeland Blvd., Wickliffe, O. Doma je bila iz fare Struga, vas Tisovec, odkoder je prišla v Ameriko pred 42 leti. Stara je bila 61 let. Tu zapušča žalujočega soproga Louisa, 4 sinove: Louis Jr. ki stanuje v Mentor, Joseph, John in Anthony; tri hčere: Fay Pollock iz Madison, Ohio, Mary Hegler, Genevieve Drenik, brata Louis Germ v Jugoslaviji, in štiri sestre: Mrs. Josephine Kovacic, Mrs. Louise Glatch, Urška Škufca in Anika Germ sta v Jugoslaviji. Tudi zapušča 12 vnukov. Bila je članica dr. Svob. Slovenke št. 2 SDZ. in Slovenske ženske zveze št. 49. Pogreb se bo vršil v soboto zu-traj ob 8. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, ob 9. uri v Our Lady of Carmel cerkev v Wickliff, in od tam na Calvary pokopališče. Zdr. narodi obsojajo Sovjetijo in satelite radi prisilnega dela Poleg Sovjetije vzdržujejo suženjska delavska taborišča tudi Bolgarija, Romunija in češkoslovaška. ŽENEVA Švica. — Združeni narodi so obtožili Sovjetsko zvezo in tri njene satelite kršenja čarterja Združenih narodov z vzdrževanjem suženjskih delavskih taborišč v svojo gospodarsko in politično korist. Tozadevno obtožnico je predložil Odbor za preiskavo prisilnega dela, po dveletnem natančnem proučevanju položaja. Poleg Sovjetije vzdržujejo taka taborišča Bolgarija, Romunija in Češkoslovaška. Stavka delavstva na jezerskih parnikih CLEVELAND. — Zaradi stavke 600 CIO delavcev na jezerskih parnikih, je obtičalo v pristaniščih 28 parnikov, ki plovejo po Velikih jezerih. Železniška nesreča MERCED, Cal. — Tukaj sta trčila dva vlaka Santa Fe železnice, pri čemer so bile tri osebe ubite, deset pa tako hudo ranjenih, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. zone združenih z ostalim stvom združene Nemčije. Listnica uredništva Cenjene naročnike in vse či-tatelje opozarjamo, da je naš u-rad zaprt po peti uri popoldne in da po tem času ne sprejemamo naznanil, poročil in vesti, kakor tudi ne za uradom v tiskarni, kjer nimajo s tem poslom nobenega opravka. V tem slučaju naj se vrže vse, kar naj bo drugi dan priobčeno, v nabiralnik pri vratih urada, v katerega se lahko vržejo poročila tudi drugi dan, toda samo do 7:15 zjutraj, pa bodo gotovo še isti dan priobčena. To pa velja samo za kratke vesti, ne za dopise ali oglase. Za te je tisto jutro že prepozno. Prosimo vse, da j to uvažujejo! Slovenska pisarna 6116 Glass A ve., Cleveland, O. Telefon: £X 1-9717 ANGLEŠČINA za začetnike danes zvečer točno ob 7:30 v šoli sv. Vida. VETRINJSKO POLJE. Spominska knjiga na slovensko ve* trinjsko tragedijo. S slikami. Spisal Karl Mauser. Cena 50 centov. Dobi se v naši pisarni. ŠOLA (Slovenska sobotna). Otroci naj prinesejo samo učne knjige. Zvezkov ni treba. LEMONT (romanje za 4. julij). Sprejemamo samo prijave za skupno potovanje z vlakom. POZVEDOVANJE. Matilda Gašperin (54 Steel Street, St. Thomas, Ont. Canada) pozvedu-je za svojim stricem oz. teto Lovrenc in Marija Pokorn in njihovimi otroci. KOREJCI SE BODO BORILI TUDI BREZ ZAVEZNIKOV General Clark ni dal ultimata Rheeju, temveč ga je dal Rhee Clarku. - Južnokorejci so pripravljeni umreti v boju za svojo združitev in svobodo. SEOUL, Koreja. — Južna Ko- Clarku, da je za Južno Korejo, Pismo Rosenbergove prods. Eisenhowerju NEW YORK. — Odvetnik E. sinova odraščati v moža, — nje-Bloch, glavni zagovornik justi- no srce bo najboljši zagovornik ficiranih Rosenbergov, je objavil pismo, ki ga je pisala Rosen-bergova žena gen. Eisenhower-ju, v katerem ga je prosila za po-miloščenje. Pismo je zelo dolgo, toda mi bomo navedli samo njegov značilen konec: “Kaj bi moglo bolj učinkovito demonstrirati občutje naroda do njegovih verskih in demokratskih idealov kakor Vaše pomilo ^ ^ je g SVi0jim možem vredl ščenje moje osebe m mojega moža? “Tako dejanje bi bilo tudi dostojen odgovor na obupno prošnjo malega dečka (njenega desetletnega sinka, ki je tudi pisal predsedniku ter ga prosil za pomiloščenje staršev. Ured.). — Približujem se Vam torej, kakor se Vam je približal on, zgolj spoved komun, partije v Kaliforiji ^SACRAMENTO, Cal. — Gov. 'Or arre n je podpisal postavo, ki spoveduje obstoj komnistične ^tije v Kaliforniji. % ^etorčke v Kitajski ^OKIO. Pekinški radio je Weil, da je kitajska žena po luni e.Pu Lieu Lien porodila dne 7. Ia petorčke, vse deklice. Vremensh v 3^* prerok pravi: ^°Poldne jasno, popoldne in 110 J dežni prši. sam fCAPITAN 'BATORY-A' POBEGNIL Ko se je zloglasni parnik nahajal v Angliji sta pobegnila z njega njegov kapitan in zdravnik. LONDON. — Jan Cvviklinski, kapitan in poveljnik poljskega parnika Batory, je ostal v Londonu na kopnem ter prosil angleško vlado za politično pribežališče. Cwiklinski je bil kapitan gori imenovanega parnika tudi meseca maja 1949, ko je pobegnil na njem iz Amerike znani komunist Gerhardt Eisler, ki je tukaj pod varščino čakal na svojo deportacijo. Cwiklinski je bil pozneje odlikovan v Poljski z zlato kolajno, ker se je uprl prizadevanjem, da bi se vzelo Eisler j a z njegove ladje. Kapitan, ki je zdaj star 53 let, je bil v drugi'svetovni vojni odlikovan od zaveznikov za svoja pomorska junaštva. Z njim vred je pobegnil tudi ladijski zdravnik. Teh dveh ni bilo na krovu, ko je parnik pretekli teden zapustil Anglijo, toda o njunem begu se je zvedelo šele v torek zvečer. V juniju leta 1949 se je vr-1 umora, kakor je izjavil išila Yorku preiskava, ki predsednik Eisenhower ob>a3 b! d°gnala’ ?e 30 ™el1 PaT- 'mkovi častniki in možje njego- predsednik. Rhee je poglobil krizo z osvoboditvijo 27,000 korejskih proti- moje prošnje. In svet se bo ponižno poklonil pred Veličino (Eisenhowerje-vo). S spoštovanjem vdana (Mrs.) Ethel Rosenberg.” * * * Opomba uredništva: — Pismo je res ginljivo in polno materinske ljubezni in boli. Toda: Zakaj ni pomislila na svoja otro- izdajala atomske tajnosti sovjetskim vohunom, s čemer je vršila zločinstvo, ki je bilo hujše od svoji prvi odklonitvi prošnje za njuno pomiloščenje? Mar tedaj ^e posadke kaj opravka pri vti ni vedela, da daje sovažniku vhotaPljanju komunista Eislerj; . v. -v . ina krov, toda je bilo ugotovlje- ;roke orožje za uničenje tisoče-! J J rih in tibočerih nedolžnih ljudi, nosl11 Pn tem nobe- na temelju usmiljenja. Apeliram svojih lastnih sodržavljanov, ^ politični azil pro na Vas, ljubezni polnega starega očeta, občutljivega umetnika (Eisenhower je vešč slikar-a?na- ibi pustili za seboj ne dve, temveč milijone sirot?! In če je bila njena ljubezen in bol do nje- ter, ured.), globoko vernega in nih otrok res tako velika, kakor pobožnega moža. Na moža, kij jo slika v svojem pismu, zakaj mu humanitarstvo ni tuja last- ni potemtakem v zadnjem tre-nost, se obračam z vprašanjem: Jnutku razodela podrobnosti špi-Kje je mož, ki ga je zgodovina' onaže, ki so vladi še vedno nezna-označila za velikega, čigar veli-(ne, s čemer bi rešila življenje čina ni bila merjena z mero nje- sebi in svojemu možu? Justični gove dobrote? Zgodbe o Kri-(tajnik je bil do trenutka ekse-stusu, Mojzesu in Gandhiju vse- kucije zvezan s Sing Singom s bujejo več spiritualnih zakladov posebno telefonsko zvezo, da bi kakor vsa Napoleonova zavoje- v zadnjem trenutku preprečil učuje zdaj angleška vlada. • Večji del vojne je prebil kapitan Cwiklinski v nacijskih ujetniš 4: kih taboriščih, odkoder so ga rešile kanadske čete. reja je povedala včeraj v jasnih in nedvoumnih besedah, da boi njena armada vzeta izpod komande Združenih narodov in da se bo sama borila naprej, če bo: podpisano premirje, kakor je bilo zasnovano in napisano. Presednik Syngman Rhee je naznanil, da je tozadevno obve- PROVIZIJO za obnovitev voj-stil gen. Clarka v svojem pismu ne po 90-dnevni konferenci po v soboto. Rhee je objavil to pi- premirju, če bi se v tem času ne smo po dvodnevnih konferencah doseglo politične poravnave. sprejemljivo samo premirje, ki bi vključevalo sledeče VZAJEMNI varnostni pakt z Združenimi državami. NAČRTE za odpoklic čet Zdr. narodov ter kitajskih čet iz Koreje. z generalom Clarkom in po svoji izjavi, ki jo je dal v torek, češ da se njegovo stališče ni spremenilo. “Koreja je dospela na križ- Rhee je javno in brez ovinkov povedal, da če bi bilo podpisano premirje, ki bi ne vključevalo teh pogojev, tedaj mora odpoklicati južnokorejsko armado iz- potje”, je rekel njen 78 let stari pod Clarkovega poveljstva, da bo sposobna samostojne akcije. Rheejevo nepreklicno stališče je našlo tudi v Koreji svoje kri- komunističnih ujetnikov, kar je tike, s katerimi pa je ljudstvo označil predsednik Eisenhower naglo opravilo. Doktorja Chou kot kršitev komande Združenih Pyong Oka, bivšega mipistra za narodov. Rhee je dalje dejal, da bo juž-nokorejska armada vzeta izpod komande Združenih narodov, če se ne bo premirja revidiralo tako, kakor zahtevajo njegovi zadnji in ostrejši pogoji. Ameriška ambasada v Seoulu notranje zadeve, je množica silovito pretepla in njegov dom opustošila, ker je nastopil proti Rheejevi akciji. Na veliki protimirovni demonstraciji, ki se ho vršila danes v Seoulu ob tretji obletnici te trpke in drage vojne, je pričakova- je označila njegove pogoje za. ti nad milijon ljudi. “popolnoma nesprejemljive”, za kakršne jih je označila tudi komanda Združenih narodov. Rheejeve zahteve Rhee je povedal generalu M. Kljubovalni stari predsednik je dejal “Nam je vseeno, kaj si komunisti in Rusi mislijo 01 nas”, nakar je navedel svojo ceno za premirje. Vulkan, na katerem sede komunistični tirani ljudstva, je pričel zlokobno bobneti in bruhati Kaj se je dogajalo v češkoslovaški, izvemo iz samega komunističnega tiska, ki nima nič dobrega in razveseljivega povedati za sovjetsko oblast. vanja. Zato vprašam tega moža, čigar ime je s slavo ožarjeno. — katera slava je večja od one, ki justifikacijo. Zaslišanje za obtožbo sodnika Douglasa WASHINGTON. — Pododbor poslanske zbornice je odločil, da se ima vršiti v torek javno zaslišanje glede resolucije kongresnika Wheeler j a, da se dvigne obtožnica proti sodniku Dou- In še to: Po vsej priliki je to glasu, članu Vrhovnega sodišča, ki je svojevoljno odložil eksekucijo Rosenbergov. pismo, ki daje toliko hvale in priznanja predsedniku Eisen- daruje Bogu preprosto dejanje howerju, originalno napisal njen usmiljenja! Posvetujte se s svojo dobro ženo. Posvetujte se z materjo svojega edinega sina. Njeno sr zagovornik Bloch, tisti Bloch, ki je nekaj dni nato ob odprtem grobu Rosenbergov predsednika Letalska nesreča TOKIO. — Nekje nad Japonsko je izginilo v silnem dežnem silno grdil ter izjavil, da vlada viharju veliko vojaško tovorno ce, ki razume moj bol in moje naši deželi v “‘civilno obleko pre- letalo, v katerem je bilo sedem hrepenenje, da bi videla svoja'oblečen vojaški diktator. . .” oseb. O letalu še ni sledu. PET LET POTEM, ko so se komunisti v češkoslovaški v imenu delavskega razreda polastili oblasti, soi se češki delavci znašli v enem naj večjih švindlov modernih časov. Osupljeni in za-prepaščeni so: 30. maja slišali, da so njihovi gospodarji proglasili “valutno reformo”, ki je razvrednotila skoro vse njihove prihranke, preklicala vrednost državnih bondov, katere so bili prisiljeni kupovati, ter okrnila njihove mezde za skoraj 70%. In že drugega dne so stopili v akcijo, — brez načrta, brez vodstva in brez predhodnega premisleka ali dogovora. Kar so storili, ne bo zlepa pozabljeno. Naj popolnejše poročite, kaj se je zgodilo, ni prišlo iz “dobro poučenih virov’” pač pa od komunistične lastne “PRAVDE” v Plznu, središču ogromnih Leninovih (prejšnjih škodovih) to-varen. Poročilo je sicer napisano v znani komunistični latovščini, pa je kljub temu zelo zanimivo in značilno. Plzenska PRAVDA pravi: “Dne 1. junija so se dali nekateri politično nepoučeni delavci zapeljati govoricam, da je denarna reforma naperjena proti njim, da jim ne bo mogoče živeti ob novih mezdah in da bodo prisiljeni gladovati. Vprizorili so protidržavne demonstracije. . . V mestni hiši so izgredniki potrgali s sten slike čeških državnih voditeljev ter obesili na njih mesto slike imperialistčnega a-genta Edvarda Beneša (zadnjega češkega nekomunističnega predsednika). Ameriški gangsterji so teptali po slikah Stalina in Gott-voalda ter onečaščali sovjetsko zastavo. Požgali so tudi arhive v mestni hiši. “V noči od 4. na 5. junija se je slišalo streljanje. Dne 4. in 5. junija je oborožena milica korakala po ulicah; pred Leninovimi tovarnami in vladnimi poslopji so razpostavili strojnice. . . Delavci v Leninovih tovarnah niso ob času ustavili reakcionarnih elementov, kar je neodpustljivo in kar se ne sme nikoli več zgoditi”. Slična poročila so bila objavljena tudi iz mnogih drugih krajev. če komunisti sami vse to priznavajo in objavljajo, potem si lahko predstavljamo kaj se je V resnici dogajalo. Neki begunec iz Ostrave je povedal: “Rudarji v Ostravi so pet dni stavkali; vojaki niso hoteli streljati nanje. — Znani komunisti so si trgali svoje komunistične odznake z obleke, jih metali ob tla ter pljuvali po njih. Milica je ubila tri rudarje. Neka mili-čarka je bila ustreljena, neki rudar pretepen do smrti. . . Itd., itd. * • • In za češkoslovaško — revolta v Vzhodni Nemčiji, ki so jo morale zatreti sovjetske oklepne divizije s tanki, topovi in strojnicami. . . Tudi io dnevu te velike berlinske slave bomo spregovorili v kratkem nekaj besed. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Asesment— Danes, v čertek, bodo tajniki pobirali asesment. Pevcem “Slovana”— Pevci “Slovana” so vabljeni, da pridejo nocoj v želetov pogrebni zavod na E. 152 St. kjer bodo ob desetih zvečer zapeli žalostinke ob krsti pokojnega Joseph Plevnika. — V našem včerajšnjem poročilu je stalo, da so imeli peti snoči, kar pa je bila neljuba pomota od naše strani. Poroka— V soboto 27. junija ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Elenor Jereb, hčerka Mr. in Mrs. Anton Jereb, 16715 Grovewood Ave., in Richard A. Brodnick, 20319 Cherokee Ave. Poročno slavje se vrši zvečer v dvorani AJC na Recher Ave. in ne v Ludwig’s Hall. Bilo srečno! Prva obletnica— V ponedeljek 29. junija ob 7.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Jos. Mule v spomin 1. obletnice njegove smrti. Šesta obletnica— V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. sv. maša za pok. Rose Herbst v spomin šeste obletnice njene smrti. Naročnikom v Newburghu— Pošta je obvestila upravo lista, da se je petkova številka AD po nesreči nekam zamešala in so jo našli šele v torek. — Razumljivo, da je lilst prišel prepozno. Toliko v pojasnilo. Uprava se trudi, da bi naročniki dobival list redno in ob pravem času, takihle težav na pošti pa ne more preprečiti. Tretja obletnica— V petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Joseph Kalister v spomin 3. obletnice njegove smrti. Zanimivo predavanje— V soboto zvečer ob 8:30 bo v John’s Soda Bar na oglu St. Clair in 63. ceste predaval dr. Čiro Zebot v okviru “Krogovih” narodno-političnih predavanj o slovenskem državno-političnem programu. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Bivši predsednik Truman je ob priliki svojega obiska v Washingto-nu prišel včeraj v senatno zbornico, kjer je bil navdušeno sprejet tako od demokratov kakor republikancev. BERLIN. — Včeraj sta bila od sovjetskih strelcev ustreljena dva nadaljna nemška delavca, s čemer je naraslo število eksekucij na 29. LONDON. — Premier Churchill je včeraj izjavil, da izgredi v Nemčiji dokazujejo nujno potrebo združitve Nemčije. SEOUL, Koreja. — Syngman Rhee je dal razumeti, da bo verjetno pristal na kompromis v posvetu z Walterjem S. Robertsonom, državni podtajnikom in posebnim Eisenho-werjevim poslancem, ki je z letalom na potu v Korejo. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je umaknil svojo nominacijo Tom Lyona, katerega je imenoval za načelnika urada United States Bureau of Mines, ki ima kot bivši inženir pri Anaconda Copper Mining Co., $5,000 letne pen-zije. Proti njemu je bila namreč velika opozicija. Amerbska Domovima **” ~£3Ts!iEr~r r i n, i,«y£» «117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 125 Thurs., June 25, 1953 Beg je edina rešitev ... Javnost se začudeno sprašuje, zakaj in .čemu so Južni Korejci izpustili iz taborišč one severnokorejske ujetnike, ki se nočejo vrniti v domovino pod komunistični režim. Mnogi Amerikanci še sedaj po tolikih skušnjah ne pozna-jajo komunizma dovolj. Za vsakega, ki le količkaj pozna komunizem od bližje, je jasno, da je bila za vse te protikomunistične, ujetnike edina rešitev: beg iz taborišča. Prene-kateri protikomunistični ujetniki so tvegali svoje življenje, ko so bežali iz taborišča. Kolikor je razvidno iz poročil o pogajanjih za premirje, bodo vsi ujetniki na Koreji, ki se nočejo vrniti v svojo komunistično domovino, prišli pod nadzorstvo oficirjev nevtralnih in komunističnih držav. Poveljstvo nad taborišči teh ujetnikov bodo vršili tudi častniki komunistične Če-hoslovaške in Poljske. Kdor ve, da vodi ves svetovni komunizem Moskva, mu bo jasno, da bo s temi češkimi in poljskimi komunističnimi oficirji zastopana komunistična Kitajska in severna Koreja ravno tako, kakor če bi imele te države svoje lastne oficirje pri nadzorstvu taborišč. Po določilih premirja bosta imeli Kitajska in severna Koreja pravico do vstopa v ujetniška taborišča in možnost protikomunistične ujetnike pregovarjati, da bi se vrnili v domovino . . . NOVINE Brodar Lebar (Nadele)) Kako bo vse to zgledalo, imamo dovolj zgledov iz nekdanjih zloglasnih begunskih I. R. O. taborišč. Direktor je bil res angleški oficir, ki je bil sicer morda protikomunist, toda v celotni upravi so vedno imeli komunisti velik vpliv. Titovi komunistični zastopniki so mogli poljubno prihajati v taborišče, imeli so tarn svojo lastno agitacijsko pisarno, prejeli so od taboriščne uprave, vse imenike beguncev, med taboriščniki so organizirali celo mrežo komunističnih zaupnikov, ki so hujskali proti vodilnim osebam med begunskimi skupinami, razkrajali begunsko skupnost, ovajali begunce taboriščni upravi in ustvarjali naravnost neznosno razmerje v taborišču. Te komunistične komisije, ki so smele v taborišču prosto vršiti propagando, so mnoge s praznimi obljubami pregovorile, da so se vrnili v domovino. Cela vrsta Titovih amnestij je zagotavljala vračujočim varnost, ko pa so enkrat stopili na domača tla, so nekateri izginili pod rušo, drugi pa v večletno ječo. Tako in podobno bo tudi po premirju v taboriščih onih vojnih ujetnikov, ki so odklonili vrnitev v komunistično domovino. V taborišča bodo vtihotapili pod varstvom komunističnih oficirjev “nevtralcev” vohune in hujskače, ki bodo razkrajali in demoralizirali protikomunistične ujetnike, na svoj način terorizirali in pobijali vodilne protikomuniste in Lebar Martin so se ne prevažali po Muri samo s svojim 'bro-dom. Njihov brod je itak samo v Meksiko vozo prek struge. V krčmo “Pri Jugoviči” na Gibini so se vozili z ladjov. Tak je bilo tudi najbliže, ar če bi šli z rednim gibinskim ali srednjebistričkim brodom, bi bio to veliki ovinek. Škoda takse kvake delati, če se lehko s svo-jov ladjov porinejo prek vode. Skunčka svoje njive, kakši streljaj deleč od hiže, so jo imeli privezano. Odkapčili so lanc i ga vrgli v gobec ladje. V pra-znoj ladji je tak zružilo, ka se je čulo gor do Žižkovega Petra hiže. S štangov so rivali ladjo po maloj strugi navzgor Pri Graj ovoj hiži so prestrašili ka-llasture, šteri so gnezdili v luknjaj k-re levoga brega struge kak so kak roji letali nad vodov. Ešče malo dele, pa so bili v vel-koj strugi i te zlehka na poškao navzdol proti Gibini . .. . “Pri Jugoviči” so Lebara dobro poznali. Kda so tretji fr-tao naročili, te so že glasni bili i znali po gibinski gučati. Zav-sema so se pa tam nikdar ne napili. Dobro so znali, ka de trbelo nazaj prek Mure. “Pri severna j Jugoviči” so točili domače vino, štero je zraslo po goricaj okolik Štrigove. Dobra pijača je friško spravila človeka v dobro voljo. Odhajajoč proti do-mi so po gošči od ceste do Mure spevali. Kda so ladjo zagled-noli, so po žepaj iskali ključ od lakati.. Če so ne mogli včasi najti, so parkrat zakunoli, te je pa šlo. Ladja'je čakala svojega gospodarja v senci močne vrbe. Navzgor od vrbe je sam prod, poraščen z mladim protjom, na- vzdol se pa svet začne dvigati i je komaj telko prostora, ka so se razmestili trije mlini. Voda na torn kraji mirno teče i je lehko bilo čuti gibinske mline, kak so patljali pšenico. Martin so stopili v ladjo i jo Veselo snidenje Chicago, 111. — Iz Metlike V Beli krajini sta prispeli v Chicago ga. Marija Tajčman in njena 12 let stara hčerka Milena. Tako je mogel srečni mož in oče, naš naročnik, Janko Tajčman z, 2030 W. 23. St. po 10 letih ločitve pozdraviti svojio družinico. Obema želimo, da bi se res dobro počutili v deželi svobode in demokracije. Kar trije naši naročniki, Otmar Tašner, Jože Ocepek in Mihael štaudohar so kupili hiše. ^ulturna ffcronika Rafko Vodeb: KAM POTUJEJO OBLAKI? Nova pesniška zbirka je Leto 1946 zaključuje ciklus. Vojna je končana, žrtve pokopane. Vsi so odšli. V večeru gori bridko razcvetena sinjina. Drugi ciklus Seme brez ime na je nekoliko slabši v začet ku. Toda pesmi Menjave, Klep sidra in Finale so lepe in pol pred menoj. Pesnik Vodeb, ki ne občutja. Zadnja kaže Ba Iga poznam iz Koledarja Svo- lantičev vpliv. z rokov pošiknoli od vrbe ven! Ker .so vsi šele po nekaj let v 2 pr ,»P.>.y- krat, kda so bili na sredini Mu- jmo- re, ka so skočili v vodo. Ladja' Fara sv- Štefana bo imela cd! je plavala dol k mlinom, Lebar j7- do 19- julija farni karneval, pa prek vode. Za ladjo so nejTlste dni bo gotovo zelo živahna bili v skrbej. Giibinski mlinari j °boli cerkve. Posebno se bo veso jo vsikdar zgrabili, kda so , selila mladina. Ludvig Jelenc. ------o------ Martin tak napravili. V Meks-iki so* pa Lebar splezali na breg in jo kresali po senožetaj proti domi i spevali svojo priljubljeno pesem: Prek Mure sam plavao, prek Drave nikdar. Vse ljub’ce sam vido, sam’ svoje nikdar. Spomin na obletnico Cleveland, O. — Danes, 25. junija je leto dni, odkar se je raznesla novica po naselbini: Jim Šepica ni več med živimi. Mnogi so sklonili glave. Za; splošno. nega življenja, je zbral svojo pesniško žetev in jo povezal v lep in prisrčen šopek. Težko mi je skoraj, ko listam te lepe strani. Lesorez pesnikove matere jih pričenja. Koliko je tu utripov mlade duše, koliko je želja in sanj, koliko pričakovanja. Pesmi danes postajajo našim ljudem tuja dežela. Verjemite ali ne, film s svojo surovostjo, v katerem je idealizirana samo pokrajina, nas je pokvaril. Ne mislim udarjati čez film na i Preteklo. Ob utrinku Kolose]' Ubog sem in razvejan ko osuti glog, na vse vetrove sem razdal semena. Rimski hajkaji so manj po* srečeni. So to utrinki, misli ;ki pa kljub vsemu kažejo čudovit dar doživljanja. Naj o-menim Pinije: V večeru pinije gorijo, smaragdi tem?ii sred krvi. Le kdo me vabi na sedmino? Je v tem misel, spomin iP collinwoodske Slovence, je bila J re sem že videl, to res žalostna novica; žalostna! Če so Martin spevali domov, te ne bilo’ navadno hido doma. |pa tudi za mnoge ožje prijatelje, Svojo deco so Martin itak jako, ki so ga poznali po duhu in srcu, radi imeli i če so bili dobre ter za številne odjemalce, kate-volje, te tem bole. Njihove če-[rim je stregel 35 let z železnino, mere so morali mati prenašati, ^barvo in drugimi potrebščinami; Liki po telšij letaj so se tudi ^ najbolj je zadelo delničarje1 in oni navadili...... (Drgoč dele) lastnike Slovenskega doma na Holmes Ave, katerega je bil, bla-gopokojni, ne samo dolgoletni predsednik, marveč pravi gospodar v pogleda .oskrbovanja, kar' je v takih razmerah, ki so odvisne od naroda in delničarjev, ta- CANADA Čestitke. Pod naslovom “First Class Honors” (Odličnjaki pr-voga reda) so prinesle angleške kanadske novine tudi ime na-[ko težko prav zadovoljivo vodi-šega rojaka Jožefa Gyorkoša, [ti. Pokojnik je bil kot prpisku-šteri je komaj pred nekaj leti šen trgovec nalogi kos in je pod prišeo v Canado. Mladi Gyor-[njegovim vodstvom dom mirno' koš je tak dobro napravo izpite [napredoval, v školaj, ka je djani na prvo Največjega prijatelja in zago-mesto. Vsi smo ponosni na vernika; je imel v sedaj tudi že njegov uspeh i jemi vsi najlep- pokojnem Jaku Debevcu, ki ga še čestitamo. je bodril in mu vedno kakšno Hajdinjakovi. Lepa slovesnost nove maše Cleveland, O. — Zadnjo nede- vim staršem. Janez Sever je go-Ijo je v cerkvi sv. Vida donela pesem “Novomašnik bod’ po- zapisal kot: No, Jim, zdaj pa še![sem 1938, 1939 in Ti eno povej”! Težko je biti mož na mestu in obenem pa tudi vsestransko prav' in modro ravnati, posebno težko' voril v imenu novomašnikovih !^e tr£>ovu> ki se tako hitro ka-ožjih rojakov. V izbranih bese-j *;eremu zameri, če resnico trdi zdravljen.” V naši fari je bila;'dah je opisal nekatere dogodke an v obraz pove. Jim šepic je to že 16. nova maša. Tokrat ja je bral Rev. Franc Rebol, prvi slovenski mariknolski misijonar. Novomašnik se je rodil v Sloveniji, pa se kot 12-letni deček: preselil s starši v Cleveland, kjer je dokončal šolo sv. Vida. Na- iz življenja Rebolove družine, j eden tistih, ki ni gledal sa- torej velik. Pozdravljam ga. škoda bi bila namreč, če bi pesmi ne izšle. Razdelil jih je pesnik v tri dele: Letopis, Seme brez imena, in Hajkaji. Po vrednosti niso vse enake. Letopis je na splošno ves dober, nekatere pesmi pa so sploh najboljše iz cele zbirke. Naj omenim iz tega cikla pe-1940. Vse tri skrivajo v sebi toliko tiste predgroze vojne, da so res do- verz kakor je takle: Marjetica v razpoki je krvava . . . zbudi reminiscence na čase, K so levi mrcvarili krščanska V' lesa, ko je kri tekla po kol°' seju in so kaplje ostale debelim zidovjem. Nekateri utrinki so manj V°' srečeni, čeprav tudi ti kaže]0 na zrelo misel. Kaj naj rečem pesniku °' 1'£‘ pesnik. Ni ga treba biti sra^' da je pesmi izdal. Drugič P11 bi rad pripomnil, naj seže / - _ pesniku, ki ga sicer Županj Rimski nekoliko zamegli pa po krivK' seže naj po Gradniku. V U6' kem oziru sta si sorodna. Gra^ nik je pesnik, ki ima bisere, ^ so svetlejši od Župančičev^1' Prepričan sem, da bo pesnik : tem ^študijem pridobil. Balantiča naj se drži in ^ njegovo zapuščino v sebi PF Dobre živi jenske ig-Toda vse preveč je razbojništva, surovega in v rokavicah, ki nam jemlje tisto, kar smo nekoč še imeli, to namreč, da smo znali obrniti oko tudi na majhne in skrite stvari, če tega v nas ni več, potem se ne moremo čuditi, da pesmi ljudje ne bero več, da so jim odveč 'in da stikajo za njimi le tedaj, če jih kje potrebujejo za deklamacijo. Pogum pesnika Vodeba je tej zbirki? Prvič/ da raste. Prepričan sem da b« živete1. Vmes pa tiho hrepo- Vodeb še visoko pognal, če sV bar ni smatral za vredno der so mu njegovi sovaščani Vedno je bil v pravi dru- slali nekaj mašniške obleke. ^udi če bi imel za to nekaj zgubiti na krami. Takim naj narod ohrani spo- kov oče Frank Rebol še prav po-immy da’ casten sPomln- Takih- ; moz smo imeli se vec, zal, da so; že mnogi odšli, Prav ravno omenjeni Jakob Debevec, ki je bil . ,eden najboljših prijateljev Še- Ta dan mo praznovali sv. ,udi ne m kar Alojz,ja, patrona našega zupm- hitro pozabIjell „ tolika deU in ka Rev. L. Baznika. G, župnik 2asluee „ narodno probu}c> ^ Ijena in izvedena. Soparen dan T np“a' malUnTdanTralniUaTf ““"i še. bo.'i "azai' naWe' ni zadržal vernikov, ki so napol- njegovega patrona. Na kraju se je novomašnik v njemu dolguje? In, ali ne za-angleškem in slovenskem jezi-[služi po,kojni John Gornik da ku zahvalil vsem, ki so sodelo- živi med nami' njegov spomin9 vali pri pripravah, in vsem, ki so Slava njim! Vsi ti, ki so delali, se tega njegovega slavja udele- za blagor naroda; so delali ob 'cz^roma streljanje na leteče gožih. Spomnil se je tudi pok. ^en'em tudi za vero, ker naš na-msgr. J. Ponikvarja, ki ga je bo-^od je veren in se ne more loči-dril in mu pomagal k dosegi ci-, ti eno: od drugega. Kdor dela za, ^'a- | narod, je že njegov namen, da Popoldne smo šli v cerkev k dela dbensm za to, da bo dobil litanijam, kjer je podelil novo- Za delo plačilo po Smrti. jega poslanstva ne bo prep^ vo vzel. Lesorezi Alekse Ivančeve odlični, oprema tako izbral da je naši emigracijski knjiŽ6' nosti v ponos. Prav tako uri6' niči. Pesmi je tiskala Tiskah/ šola Pia X v Rimu. Le ško^ Najmočnejša je pesem mate- da je naklada tako majU11 ri z naslovom 1943. Pesnik je j Založba Alma Mater je iz"miiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimii!miiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiii!itM!iiHiiiiimiiiiiiiiiF ( ( N0VICE--zv«*|as¥e,a HO VICE--kljih P0,rebuie|e N0VICE--klJih ^ob',e se sveze KOVICE-P0P0ln0ma nepristranske Pl 0 ¥ IC E * - ko^kor mofl°fe originalne N 0 ¥! C E - “ki 10 zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Nova elektrarna Na Rečini pri Reki namerava- j jo graditi novo elektrarno, kij naj bi imela 54,000 KW učinka, I kar je približno toliko, kakor gajjjj ima nova elektrarna v Vinodolu. | AMERIŠKA DOMOVINA Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo KJE JE MATICA? — Matica si je izbrala luč na avtomobilu za svoje novo bivališče; sledil ji je cel čebelji rod. Lastnik avtomobila v Davenport, Iowa, pa s tako rešitvijo stanovanjskega vprašanja čebeljega rodu ni bil zadovoljen in jim je odkazal drugo stanovanje. /: J''J -■ -v'- ■ v - •' ; .V:.--,. W '.Sa/S V JUTRO ' Vi-totoitototo',. . >' \-V. ':- to" - tototo.-to:toto-/ ‘'-v./' to — m m ^REZ SONCA POZOR! POZOR! IZŠEL JE ROMAN V blag spomin 21, OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA Jakob Germek ki je umrl 25. junija 1932. leta Enaindvajset let je že minilo, odkar si ločil se od nas. Sladko spavaj v tihem grobu, večna luč Ti sveti naj, dokler k novemu življenju nas pokliče trombe glas! Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 25. junija 1953. to-- JUTRO BREZ SONCA SPISAL IVAN JONTEZ Nepozaben roman o nežni ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu, njunem požrtvovalnem boju za svobodo in pravico in njuni neomajani veri v končno odrešitev njunega ljudstva, ki se odigrava v mračnem, z nevarnostjo nasičenem ozračju sodobne Ljubljane. Prav primerno darilo za vsako priliko! Cena trdo vezani knjigi na 274 straneh s krasno umetniško naslovno sliko na platnicah (na levi) je $3.00, po pošti 83.25 in po pošti v Kanado $3.50. Denar je treba poslati z naročilom. Knjiga se naroča pri: TRIGLAV PUBLISHING, 1107 E. 74 st., Cleveland 3, O. AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair ave., Cleveland 3, O. J. S. BAAR Golobček Holoubek se je te nelepe prikazni tu in tam dotaknil v pridigi. Razlagal je, kako zelo so v poganski Šparti spoštovali starost, spominjal jih je četrte božje zapovedi, navajal besede svetega pisma: “Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starčevo.” Pa vse zaman, kakor bi bob ob steno metal ali gosi v vodo porival . . “Klin s klinom,” je naposled sklenil, ko je videl s prižnice udobno sedeti v klopeh Bohače-ve in graščinske gospodične, u-vele starke pa so se naslanjale na zid ali sedele in klečale na golih tleh.' Po pridigi se je od-kašljal, se ozrl na dekleta in jim naravnost očetovsko pred vsemi v cerkvi rekel: “Klopi so v cerkvi predvsem za stare ljudi in žene. Izmed deklet sme vanje sesti samo tista, ki ima bolne noge in ne bi mogla stati to uro, ko traja služba božja-” Učinek je bil presenetljiv. Dekletom je planila kri v glavo, postale so rdeče ko rože, druga čez drugo so drle iz klopi m se postavljale kakor sveče pred Marijin oltar . . . “Eh da, naš gospod župnik, on zna nabrati in povedati,” so se zadovoljne smehljale babice in starčki, in nobeno dekle po-sihmal ne bi niti za noben denar več sedlo v klop, čeprav bi For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Hegler st. ki je preminul 25. junija 1952 Leto dni je že minilo, kar si ločil se od nas, črna zemlja te pokrila, žalostno je to za nas. Spavaj v grobu, dragi ti, dokler angel te ne zbudi; takrat spet veselje bo, ko se skupaj snidemo. Žalujoči ostali: JENNIE, soproga HČERE in SIN Cleveland, Ohio, 25. junija 1953. bila prazna . . Tako je Holoubek v teku leta spoznal župnijo, župnija pa njega. Zima je zginila iz njegove duše- Pokopal je vso bojazen, vse skrbi, ki so mu v začetku polnile dušo. 'Nikogar ni tožil, z nikomer ni imel pravd, ni se prepiral, ne vpil, toda tudi pred nikomer in pred ničemer se ni upognil, vse je reševal resno, naravnost, neustrašeno in odkrito. Pokazal je, da je sicer tih, pokoren, skromen, ni pa blato, ki po njem hodijo ljudje in živali, komur se kje poljubi. Dokazal je nasprotno, da ima nekaj skupnega s kremenom in granitom iz gora. “Gospod, za tega si prekratek. Ta se te ne ustraši!” so rekali v Trešticah o Holoubku, ko se je kdo nanj sokolil ali pa mu od strani pretil in grozil. V enem letu je Holoubek pisal gospodu župniku v Markov mimo drugega: “V Trešticah mi zančenja ugajati- Mislim, da se ne ganem od tod do smrti, zato ker se morem tu venomer proti čemu bojevati in se boriti s čim, drugod bi se mi že gotovo stožilo.” “Jaz sem vedel, Katica, jaz sem to vedel,” se je smehljal gospod župnik in bil od veselja vzhičen, ko je pismo prebral. “Če jih Jožko ne spreobrne, potem je z njimi konec.” “Toda kljub temu ga je škoda,” se Katica ni dala premotiti, “naj gledajo samo na vrt, kakšen je zopet naš vrt.” “Ah, da, škoda ga je, preško-da!” je žalostno zavzdihnil župnik. “Nikdar več se ne bo vrnil k meni. Kakor stari Noe v barki bom posedal pri oknu in mislil nanj, toda moj golobček zlati se ne vrne nikdar več, nikdar več.” In šele tedaj se je starček razjokal • .. . * * * DRUGI DEL I. Gospod patron Sluga s poljanske postaje je prinesel pozno zvečer v trešti-ckigrad brzojavko. Naznajala je menda važno novico, ker mu je bilo ukazano, naj hiti in ne pušča brzojavke pri vratarju; zbudi naj samega glavnega ravnatelja, četudi iz najprijetnejšega spanja. Ravnatelj sicer še ni spal, pač pa je sedel v županu in copatah pri mizi, bral časopis “Neue Freie Presse” in pil svojo odmerjeno porcijo vina in slatine ter kadil že drugo havansko cigaro. Prav tedaj ko se je pripravljal, da prestopi prag, ki loči njegovo delavnico od spalnice, je zabrnel v kuhinji zvonček. “Koga pa vrag tako pozno nosi?” je zagodrnjal, odložil časopis in ščipalnik ter uprl razdražene oči v vrata. Vedel je, da bo nekaj važnega, kajti sicer bi se ga nihče ne drznil v tem trenutku vznemirjati. Morda gori kje gosposki skedenj, ali pa je kak kasen obisk, najbrž celo tašča Louis, ta ima rada takšna neumna presenečenja, sanjari o pustolosčinah in je sploh prenapeta kakor več ali manj vse stare gospe. Ali preden je do konca premislil, so se v delavnici skoraj hkrati odprle oboje duri. V enih je stala vsa bela njegova gospa s svečo v roki in vprašanjem na ustih: “Was gibt’s denn?” v drugih pa je zaspano razkuštrana služkinja stegovala roko v delavnico in javila: “Ponižno prosim, milostni gospod, telegram.” “Telegram,” je zlobno razočarano zavpil ravnatelj, “in za to bedarijo me vznemirjajo. Ali ne more počakati do jutra?” Kljub temu je segel po skrbno zloženem plavem omotu in razmetavajoč ga je venomer godel: “Gotovo nam tisti prismojeni žid ponuja konje ali ovce ali pa hoče kupiti pšenico ali sladkorno peso.” Toda ko je papir v njegovih rokah šuštel in ko se je zazrl vanj, je na mah postal krotak, se zmračil, podal brzojavko svoji gospe in v razburjenju niti peresa ni mogel takoj najti, da bi podpisal potrdilo. Šele ko je služkinja zginila, se je obvladal in se ozrl na svojo gospo. Sedela je v naslonjaču in v očeh so se ji bleščale solze. “Morde je pa le res,” je šinilo ravnatelju skpzi glavo, vendar je potlačil črno sumnjo, ki je leta in leta glodala korenine njegove zakonske sreče in je dejal s prisrčnim, skrbnim glasom: “Hudo mi je, da vam novice nisem zamolčal vsaj do jutri, toda oprostite, samega me je tako iznenadilo, — pojdite spat, moja draga, jaz bom legel danes nekoliko kasneje.” Poslušno in hitro je vstala in brez besede odšla. Tedaj je ravnatelj iznova razgrnil brzojavko in jo pozorno prebral, kar mu je grofov tajnik kratko poročal: “Grof je padel s konja in se na mestu ubil.” Ravnatelj je vedel, da se njegova gospoda mudi na lovih nekje na Ogrskem, vedel je, da je grof strasten lovec in drzen jahač, da je svoj pogum že večkrat plačal s pohabljenimi udi, sedaj pa z življenjem. Očividno si je pri kakšnem vratolomnem skoku zlomil tilnik. “Milijon dolga manj bi lahko imeli, ko bi bil storil to pred letom,” je vzdihnil podzavestno, kajti prav za prav je mislil že na bližajoče se dolžnosti. Pogreb bo na Dunaju, kjer ima grofova družina svojo grobnico, ali na veleposestvu je tudi treba dostojno pokazati žalovanje. Tu mu je prišlo na misel, naj si s tem preveč ne beli glave, saj imajo v grajski pisarni arhiv. Pisarju kratko ukaže, naj poišče zavitek listin o zadnjem grofovskem pogrebu, ta mu bo najbolje svetoval, kakor vedno. V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA James “Jim” Šepic ki je umrl 25. junija 1952. leta Eno leto že počivaš, v hladnem grobu mirno spiš, mi pa mislimo na Tebe, v srcih naših še živiš. Bilo življenje je lepo, ko si med nami bival Ti, zdaj pa je prazno in težko, po licu solza nam drsi. Najlepši bo na Tebe, dragi, spomin ostal do konca dni, dokler ne bomo se združili, pri Bogu, v rajski večnosti. Tvoji žalujoči ostali: URŠULA, soproga; JAMES in CHARLES, sinova; ROSE por. HOMOVEC, hči. Cleveland, Ohio, 25. junija 1953. Zato se je brezkrbno vlegel in izborno spal. O svoji gospe pa tega ni mogel reči. Zjutraj pri zajtPku je tiho in v črni o-bleki sedela bleda in s krvavimi očmi. Šele ko je vstajal in prižgal cigaro, je mirno spregovorila: “Kot prvi uradnik moraš tudi ti izraziti sožalje. Si že brzojavil?” “Komu pa?” “Grofovi vdovi vendar!” “A tako!” “To svetlo obleko sleci in si nadeni črno kravato, črn trak na klobuk in rokavu je že pripravljen.” “Hvala, kako ste pozorni; da, to je važno, drugim je treba dati zgled,” in se je znova vrnil v spalnico. Kc je čez nekaj časa korakal preko grajskega dvorišča v pisarno, je stopal nenavadno resno; v hoji in na obrazu se je odražala senca žalosti in bolesti, celo glas se mu je za spoznanje tresel, ko je sklical nav-zočne uradnike in jim oznanil žalostno novico. “V arhivu naj se takoj poiščejo zavitki z listinami, ki govorijo o pogrebih v rodbini naše milostljive gospode,” je zaklju- čil svoj ganljivi govor. Uradniki so brž hiteli, da izvršijo povelje. Ko je na skrbno sprašenem spisu, ki ga je pisar položil pred ravnatelja, popustil motvoz, se je prikazalo več ukazov. Izobes-titi črno zastavo na grajskem pročelju, zastreti s črnim flo-rom grofovski grb nad vhodom, naročiti venec s trakovi grofovskih barv. Med mnogoštevilnimi ukazi je bil tudi naslednji: “Pokličite mi takoj župnika, naj takoj sem pride.” Holoubek ni imel z gradom nikakršnih zaupnih stikov. Ob koncu leta je prinesel v pisarno cerkveni račun, pred vizitacijo je povabil potronatnega komisarja s prihodarjem na kosilo, pri slučajnem srečanju je poslušal novice, ki mu jih je pravil nadzornik ali kak grajski uradnik, povpraševal jo zdravju markovskega župnika in Katice in spet je šel dalje po svoji poti, ki ga je vodila v cerkev, šolo, po poljih in gospodarstvu, tako da mu ni ostajalo niti časa za vrtiček, ki ga je moral povsem prepustiti Bariči, kaj šele za kakšne nepotrebne o-biske. Cesto se je spominjal kaplanskih let, ko je sedal k zakurjeni peči in se mu ni bilo treba brigati ne za kuhinjo ne za pisarno, ne za popravo poslopja ter se je lahko posvetil temu, kar ga je veselilo. Sedaj ga je neprestano trla kakšna skrb, zdaj je ordinariat kaj strogo ukazoval, zdaj je Hanzek naznanil, da vranec ne je, drugič je Bariča pritekla s široko odprtimi očmi, da je že zopet zmanjkala kokoš, letos že peta, da gotovo kuna ali dihur hodi v kurnik, Hdloubek pa niti toliko ni zmogel, da bi si priskrbel dobro past in si izmislil kako zvito vabo, ki bi z njo kuno preslepil, ampak je hodil s sklonjeno glavo in mislil, samo mislil. O čem neki je premišljeval tedaj, ko mu ni bilo misliti na urade, ne na gospodarstvo, ne na kuno, s čim je izpolnil svoj prosti čas? Saj so celo časopisi ostajali nedotaknjeni v ovojih in mesečniki v zavitkih, kakor jih je pošta dostavila. (Dalje prihodnjič) — Največ snega v enem dnevu je padlo v New Yorku v dneh 26. in 27. decembra 1947. V toku 24 ur so ga namerili 25.8 palcev. Poskusite! Boste se strinjali N 0 ¥ I VSE K 0 V 0 ERIN BREW formula *> hJ t « ii V L Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno, Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno! Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260, katero vam prinaša Standard Brewing Co. MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI BAILEY’S 4 trgovine «i»»