Z aplikacijo se izognemo vrstam v bolnišnici Poleti so v Trstu najbolj prodane knjige kriminalke Štandreški Brasil bar »kitajski«
Primorski
dnevnik
št. 184 (21.117) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
SOBOTA, 9. AVGUSTA 2014
sledi
nam na
. 1 ___• _
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Ce nočeš odločitve, ustanoviš komisijo
Rado Gruden
V Italiji je dobro znan rek, da če nočeš nečesa rešiti, ustanoviš komisijo. Očitno ga poznajo tudi v Sloveniji. Tako si je namreč mogoče razlagati včerajšnjo odločitev man-datno-volilne komisije (MVK) državnega zbora, da oblikuje strokovno skupino neodvisnih pravnikov, ki bo pripravila stališča, ali je mogoče odvzeti poslanski mandat Janezu Janši, ki je bil pravnomočno obsojen na dveletno zaporno kazen.
O tem so včeraj več ur razpravljali člani MVK, v katerem so predstavniki vseh strank, vendar do sklepa niso prišli, ker 9. člen zakona določa, da mandat preneha poslancu, če je za časa opravljanja poslanske funkcije pravnomočno obsojen na zaporno kazen daljšo od šestih mesecev. Nič pa ne piše, ali to velja tudi za poslanca, ki je bil obsojen pred izvolitvijo, kot je to primer Janeza Janše. Članom komisije tudi ni pomagalo mnenje parlamentarne za-konodajno-pravne službe, ki je menila, da bi bil lahko preklic mandata v tem primeru sporen. Ker so tudi mnenja drugih pravnikov o tem problemu zelo različna, je težko verjeti, da bo skupina strokovnjakov, ki bodo zastopali stranke, ki sodelujejo v MVK, našla jasno predvsem pa enotno stališče.
Zato si je mogoče včerajšnjo odločitev MVK razlagati tudi kot navadno kupovanje časa do takrat, ko bo znana odločitev vrhovnega sodišča, ki razpravlja o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti. Ne glede na to, kakšna bo ta odločitev, in ali bo vrhovno sodišče potrdilo Janševo obsodbo ali pa jo razveljavilo, bo moral državni zbor čim prej sprejeti zakon, ki bo jasno določal, kdo je lahko poslanec in kdo ne.
ITALIJA - Senatorji odobrili ustavno reformo
Rimski senat ne bo več zakonodajna skupščina
Matteo Renzi zadovoljen, opozicija zelo kritična
FJK - Po odstopu
Torrenti brez resorjev in tudi plače
TRST - Gianni Torrenti bo od ponedeljka dalje formalno še vedno deželni odbornik, a brez resorjev, ki jih bo začasno prevzela predsednica Dežele Debora Serracchiani. Do ponedeljka bo namreč generalni tajnik deželne uprave Daniele Bertuzzi pripravil upravne sklepe, po katerih bo lahko Torrenti še naprej sodeloval na sejah deželne vlade, a brez vsakršnega honorarja.
Na 3. strani
SESLJAN - Obiskovalci prvič v novem turističnem naselju
»Sprehod« po Portopiccolu naletel na veliko zanimanje
SESLJAN - Sinočnja prireditev v Sesljanskem zalivu (foto Damj@n) ni bila uradna otvoritev Portopiccola, pač pa sprehod po turističnem naselju, ki se je vsaj za en dan spremenilo v mesto. Tako so si vsaj zamislili upravitelji naselja, ki so prireditvi dali naslov Praznik v mestu ali v italijanščini Una citta in festa.
Ob 19. uri, ko so se odprla vrata za oči javnosti doslej skritega naselja, na prizorišču ni bilo veliko ljudi. S časom so začeli prihajati, tako da je pozno zvečer v nekdanjem kamnolomu kar mrgolelo obiskovalcev.
Na 4. strani
RIM - Senat je včeraj v prvem branju odobril ustavni zakon, ki dejansko ukinja senatno skupščino kot izvoljeno telo. Ustavna reforma, za katero si prizadeva premier Matteo Renzi, predvideva, da bo v senatu v prihodnje sedelo le 100 in ne več 315 senatorjev. Senatorje bodo iz vrst županov in deželnih svetnikov po novem izbirali deželni sveti v sorazmerju s številom prebivalcev. Obenem se jim bodo drastično zmanjšala pooblastila, med drugim ne bodo več glasovali o zaupnicah vladi, bodo pa ohranili pristojnosti za varstvo narodnih in jezikovnih manjšin.
Predsednik vlade Renzi je zelo zadovoljen z odobritvijo zakona v prvem branju, medtem ko je opozicija zelo kritična. Njeni senatorji se iz protesta niso udeležili glasovanja.
Na 9. strani
NSi za pospešitev koalicijskih pogajanj
Na 2. strani
v V V I	I • v v
Tržaško sredisce spreminja videz
Na 4. strani
Izsledili povzročitelja hude nesreče v Trstu
Na 5. strani
Goriška motorizacija na dosegu klika
Na 10. strani
•••	v • v • |	a**
Divji prašiči lomastijo v sovodenjski koruzi
Na 11. strani
GORICA-NOVA GORICA - Čezmejno zdravstvo
Dogovor za Hišo porodov
Za vzpostavljanje mreže čezmejnih zdravstvenih storitev sprašujejo Evropo osem milijonov
, >ssí5h| ..
r serrín
mi
Eg^fr't l'ffft '-■"L
GORICA - Pripravili so projekt za vzpostavitev mreže čezmejnih zdravstvenih storitev, za uresničitev katerega bodo preko Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) zaprosili za osem milijonov evrov evropskih prispevkov. Dogovor predvideva tudi gradnjo Hiše porodov, glede katere je bilo treba največ dela za uskladitev različnih mnenj in zahtev. Dogovor so podpisali goriški župan Ettore Romoli, no-vogoriški župan Matej Arčon, župan Šem-petra-Vrtojbe Milan Turk, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, direktor novogoriškega Zdravstvenega doma Marjan Pintar in pomočnik direktorja splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Gorici Marco Gergolet.
GRADEŽ - Prijavili dvajsetletnika
Sovrstnika zabodel po sporu zaradi dekleta
9771124666007
2
Sobota, 9. avgusta 2014
SLOVENIJA, MNENJA, RUBRIKE
POGAJANJA - Predvsem v NSi pričakujejo pojasnila še pred sredo
SMC ne izključuje pogovorov pred posveti strank pri Pahorju
Predsednik bo pogajanja začel v ponedeljek - Tonin: Če ne bo zasuka, Cerarja ne bomo podprli
arhiv
LJUBLJANA - SMC se bo z morebitnimi partnericami po potrebi sestala tudi pred njihovimi pogovori pri predsedniku države Borutu Pahorju. Dodatne pogovore je pričakovati predvsem z NSi, saj vodja poslancev te stranke Matej Tonin napoveduje, da če se vsebinsko ne bodo uskladili, bodo Pahorju sporočili, da Mira Cerarja za mandatarja ne bodo podprli.
Tonin je v včerajšnji izjavi novinarjem v DZ ponovil, da za zdaj slabo kaže, a so se pripravljeni še pogajati. Ob tem je opozoril, da so bili na zadnjih pogajanjih časovno omejeni in do nekaterih vprašanj sploh niso prišli. Če držijo navedbe predsednika SMC in najverjetnejšega mandatarja Cerarja, da je še možnost dogovora, Tonin pričakuje, da bo prišlo do novega kroga pogovorov še pred torkom. NSi se bo s Pahorjem sestala v sredo.
V primeru, da se bo NSi do določene mere vsebinsko uskladila s SMC, bo za vstop v vlado povprašala občinske odbore. Številni od teh so se že sestali. Sporočila gredo v smer, da ni zadržkov za vstop v vlado, če bo NSi uspela uresničiti svoj program. Cerarjeve izjave, da mora NSi pri članstvu še nekoliko bolj temeljito preveriti, koliko je volje za vstop v koalicijo, Tonin razume kot preusmerjanje pozornosti, saj želijo krivdo zaradi nedogovora prevaliti na NSi. »Težava ni naše članstvo, težava je vsebina,« je poudaril vodja poslancev NSi, ki reformne pripravljenosti pri
SLOVENIJA TA TEDEN
Hitro ne, obeta pa tudi ne
Darja Kocbek
MANDATNO-VOLILNA KOMISIJA DZ
Pred odločanjem o Janševem poslanskem mandatu želijo člani slišati še dodatna pravna mnenja
Kdor je po julijskih predčasnih parlamentarnih volitvah pričakoval gladko in hitro oblikovanje vladne koalicije, se je zmotil. Na eni strani je zmagovalec Miro Cerar očitno človek, ki rad dobro premisli, na drugi strani pa predpisani postopki in roki nagle sestave vlade preprosto ne omogočajo. Po konstituiranju novega parlamentarnega sklica prejšnji petek so tako stranke ta teden oblikovale poslanske skupine, kar pomeni, da bo lahko predsednik države šele naslednji teden opravil posvete z njihovimi vodji o mandatarju za sestavo vlade. Spričo volilnega izida je to tokrat videti kot nepotrebna formalnost, vendar se ji ni mogoče izogniti.
Če bo kandidata predsednik države nato lahko predlagal v ponedeljek, 18. avgusta, bi državni zbor o njem lahko odločal 22. avgusta, nova vlada pa bi po zaslišanjih ministrskih kandidatov v parlamentu lahko začela delati najprej sredi septembra. Seveda se Miro Cerar, katerega stranka je zmagala na volitvah, medtem z možnimi koalicijskimi partnericami že pogovarja o programu
Matej Tonin
arhiv
SMC ne čuti. Če jih Cerar želi v koaliciji zaradi vsebine, Tonin zagotavlja, da so v NSi pripravljeni dati tudi »svoje glave na tnalo«, saj se zaveda, da bo v tem primeru po njih »padalo z vseh strani«. Če jih želi le »zaradi mavri-čnosti«, potem v koaliciji nimajo kaj iskati, je dodal.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je v izjavi novinarjem v DZ poudaril, da je najverjetnejši mandatar Cerar tisti, ki vodi igro. Pri nekaterih pogledih na to, kako državo popeljati iz krize, so se s stranko SMC relativno zbližali, pravi. V SD sicer čakajo na torek, ko naj bi jim torej SMC dala zadnji osnutek koalicijskega sporazuma, ki bo pokazal, v kateri smeri bo Cerar sestavljal novo vlado.
Kot je izpostavil Han, vse stranke želijo državljanom dobro in imajo dober cilj, poti pa so različne in »SD za razliko od NSi in DeSUS gleda državo kot celoto«. Če se znižuje davke, je treba po njegovih besedah nekje drugje jemati. Na to v stranki niso pripravljeni, saj so ljudje za to krizo že preveč plačali. »Za rešitev iz krize je pot stranke SD daljša, ne pa tako boleča,« je poudaril. Han ob tem verjame, da je Cerarju tovrstno razmišljanje bližje.
Pogovori poslanskih skupin pri predsedniku Pahorju glede mandatarja se začnejo v ponedeljek. Predsednik se bo najprej srečal s SMC, v torek nato s SDS in DeSUS, ostale poslanske skupine pa pridejo na vrsto v sredo.
vladne koalicije in razdelitvi resorjev, prava pogajanja pa naj bi se začela prihodnji teden, ko bo na mizi z dosedanjimi pripombami in predlogi strank dopolnjen osnutek koalicijske pogodbe. Prav tako je že jasno, da bosta v opoziciji desnosredinska Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je Cerar zaradi nepriznavanja sodb sodišč ni povabil na koalicijska pogajanja, in Združena levica, ki je takoj na začetku pogajanj ugotovila, da ima s Cerarjevo stranko premalo skupnih točk.
Najverjetnejši mandatar Miro Ce-rar se tako o sestavi vladne koalicije pogaja z upokojensko stranko Desus, s socialnimi demokrati, s krščansko-ljudsko Novo Slovenijo (NSi) in stranko pre-mierke odhajajoče vlade Zavezništvo Alenke Bratušek. Desus v pogajanjih izpostavlja zagotovitev regresa upokojencem in usklajevanje pokojnin, ko bo gospodarstvo doseglo 2-odstotno rast. Na njegovem seznamu zahtev je tudi vzpostavitev demografskega sklada, v katerem bi zagotovili denar za izplačilo pokojnin.
LJUBLJANA - Člani mandatno-volilne komisije (MVK) državnega zbora so včeraj po nekajurni razpravi o poslanskem mandatu predsednika SDS Janeza Janše, ki je pravnomočno obsojen na dveletno zaporno kazen, sklenili sejo prekiniti. Odločili so namreč, da se oblikuje strokovna skupina neodvisnih pravnikov, ki bo oblikovala strokovna stališča. Tak sklep je posledica dejstva, da 9. člen zakona o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Vprašanje se vrti predvsem okoli tega, ali to velja tudi za poslanca, ki je bil obsojen pred izvolitvijo.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) je v svojem mnenju ocenila, da bi bilo prenehanje poslanskega mandata Janši na podlagi zakona o poslancih lahko ustavno sporno. Ker so pravna mnenja o tem deljena, pa je med razpravo več članov MVK izrazilo željo, da bi poleg mnenja zakonodajno-pravne službe pridobili dodatna pravna mnenja. Predsednik MVK Mitja Horvat je take predloge tudi dal na glasovanje.
Kot izhaja iz sprejetih sklepov, bo MVK prosila za mnenje o prenehanju mandata poslanca glede ustavno spornih vprašanj, ki so bila izražena danes v razpravi. Prav tako bo vsaka poslanska skupina, ki sodeluje pri delu MVK, v posebno strokovno skupino imenovala po enega strokovnjaka. Ta skupina pravnikov pa
Za izplačilo pokojnin sicer skrbi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), kamor se tudi stekajo prispevki, ki jih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo zaposleni. A ti prispevki že nekaj časa ne zadoščajo, razliko v višini okrog 1,5 milijarde evrov na leto pokriva državni proračun. Ker je proračun v vse večjih škripcih, so si v Desusu zgolj zato, da bi ohranili svojo volilno bazo, že v okviru odhajajoče vlade Alenke Bra-tušek zamislili ustanovitev demografskega sklada.
Socialni demokrati v pogajanjih odločno nasprotujejo predlogu za uvedbo socialne kapice. V skladu z veljavno zakonodajo zaposleni v Sloveniji te prispevke plačujejo kot delež bruto plače, kar pomeni, da tisti z višjimi plačami plačujejo več. Z uvedbo socialne kapice pa od določenega zneska plače prispevki ne bi več naraščali, kar pomeni, da bi bile neto plače višje. Socialni kapici nasprotuje tudi Desus.
Druga sporna točka v osnutku koalicijske pogodbe je za socialne de-
JanezJanša
arhiv
naj v čim krajšem času oblikuje stališče glede prenehanja mandata poslanca.
Matjaž Hanžek iz ZL je predlagal tudi glasovanje o tem, da je Janši mandat prenehal, a s predlogom, da se o tem odloča včeraj, ni uspel. Proti je glasovalo 14 članov MVK, za pa eden. Hanžek se je sicer pri glasovanju o pridobitvi dodatnih pravnih mnenj vzdržal. »Kadar želiš nekaj zavlačevati, ustanoviš komisijo in začneš popravljati zakone,« je dejal po seji in dodal, da z dodatnimi mnenji pravnikov ne bo nič drugače.
Proti ustanovitvi komisije je glasoval poslanec NSi Matej Tonin, saj meni, da komisija ne bo rešila ničesar in bo le očitek, da gre za politično ustanovljeno komisijo.
V razpravi je bilo v zvezi z mnenjem ZPS slišati različna stališča, razumljivo pa so bili predvsem poslanci SDS tisti, ki so poudarjali, da je stališče jasno in da gre v smer, da se mandata Janši ne odvzame. SE pa na tem področju obeta sprememba zakonodaje. Da se bodo za to zavzeli, so napovedali v SMC.
mokrate prožnejši trg dela, ki bi delodajalcem omogočal, da bi lahko zaposlene, ko jih ne potrebujejo, hitro odpustili, potem pa po potrebi tudi spet hitro zaposlili. To podpira NSi, a pod pogojem, da bi odpuščeni delavci dobili odpravnino v višini treh mesečnih plač.
Svoje pripombe so javnosti najbolj obširno obrazložili v Novi Sloveniji, ki si v novi vladi, če bodo koalicijska pogajanja s Cerarjem uspešno zaključili, želijo predvsem gospodarski in zdravstveni resor. Odločno podpirajo socialno kapico, ker bi omogočila, da bi lahko sposobne in posebej produktivne posameznike zadržali v Sloveniji. Nova Slovenija zahteva še sodno reformo s poskusnim mandatom za sodnike, ti imajo po sedanji zakonodaji trajni mandat, in reformo sodnega sveta, zdravstvena reforma pa mora zagotoviti več konkurence.
Najmanj težav z osnutkom pogodbe imajo v Zavezništvu Alenke Bra-tušek, kjer trdijo, da je večina točk enaka kot v njihovem predvolilnem programu, zahtevajo pa konkretne ukrepe
-/
Na pomolu spet »fešta«
KOPER - »Na pomolu je fešta« je postala že tradicionalna prireditev, ki vsako leto v avgustu v Kopru poskrbi za živahno vzdušje. Začela se je včeraj, danes pa bodo lahko obiskovalci boste zaplesali z Veselimi Štajerkami in skupino Orange juice Band, jutri pa bodo nastopili Elio Pisak & Platana. Na obisk bosta prišla tudi Bruno in Giordano. Dogajanje bo na Ukmarjevem trgu v Kopru, in sicer od 18. ure dalje, zato bo Ukmarjev trg zaprt za promet do ponedeljka, 11. avgusta do 8. ure zjutraj.
Big Foot Mama v Izoli
IZOLA - V okviru poletnih prireditev, ki jih prireja izolski Center za kulturo, šport in prireditve, bo nocoj na Lonki koncert priljubljene slovenske skupine Big Foot Mama. Pričetek ob 21. uri, vstopnine ni.
Jutri Kras malo drugače, z ognjem na borjaču
DUTOVLJE - V okviru Praznika terana in pršuta, ki od včeraj poteka v Du-tovljah, se bodo jutri ob 19. uri ob Na Bunčetovi domačiji predstavili vinarji v družbi s kulinaričnimi mojstri na prireditvi Kras malo drugače, z ognjem na borjaču. Sodelovali bodo vinarji Čotar, Renčelj, Milena Raspopovič, Štember-ger, Emil in Ken Tavčar ter Kukanja ob divjačinskem golažu gostilne na Gradu in glasbo saksofonista Tomaža Ne-doha. Ob vinih pa so pripravili tudi de-gustacijo in ocenjevanje različnih kultur pršuta.
V Kamniku festival Kamfest
KAMNIK - S povorko, ki jo je vodila mednarodna zasedba banda Kremš-nita, se je včeraj v Kamniku začel 11. Kamfest. Festival bo do 17. avgusta ponudil 80 različnih dogodkov, med katerimi bodo najbolj odmevni glasbeni. Na glavnem odru bodo nastopili priznani pevci in skupine, med drugim tudi Laibach. Glasbeni program bodo letos zaznamovala predvsem slovenska imena, kot so Bilbi, LeeLoojamais, Borghesia, Neca Falk in Tomaž Do-micelj. Letošnja novost je nov gledališki oder, ki bo v atriju dvorca na območju bivše kamniške smodnišnice oziroma v zapuščenem kompleksu nekdanje Kemične industrije Kamnik. Podroben program prireditev je na spletni strani www.kamfest.org.
za uravnoteženje javnih financ in za zagon gospodarstva.
Miro Cerar še upa na široko koalicijo preko politične sredine, a verjetnost, da bi v koalicijo pridobil tudi des-nosredinsko NSi, ni prav velika. Kar nekaj njihovih zahtev je namreč takšnih, da jih Cerar v koalicijsko pogodbo ne more uvrstiti, če noče ostati brez vseh drugih (levosredinskih) partneric, postavljene pa so tako, da prostora za kompromis ne puščajo. Takšne so denimo zahteve po privatizaciji, odpravi monopola javne zdravstvene blagajne in vzpostavitvi konkurence na trgu zdravstvenega zavarovanja, radikalni sprostitvi trga delovne sile in pokojninski reformi, pa tudi ideološke zahteve, kakršna je tista glede pravic istospolnih.
Kakor razmeroma počasno konstituiranje vlade ni nujno slabo znamenje, pa velja tudi nasprotno. Četudi je videti, da koalicija nastaja s premislekom, ni nujno, da bosta njen program in ministrski zbor tisto, kar Slovenija potrebuje, da se odtrga iz začaranega kroga zadolževanja in razvojnega nazadovanja.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 9. avgusta 2014
3
DEŽELA - Po odstopu, ki ga je predsednica Debora Serracchiani zavrnila
Torrenti brez resorjev in plače Odbornik zaupa v tožilstvo
Zaslišanje najbrž po velikem šmarnu - Združenje Spaesati/Razseljeni vrnilo »sporni« prispevek
TRST - Gianni Torrenti bo od ponedeljka dalje formalno še vedno deželni odbornik, a brez resorjev (kultura, šport in solidarnost), ki jih bo začasno prevzela predsednica Dežele Debora Serracchiani. Do ponedeljka bo namreč generalni tajnik deželne uprave Daniele Bertuzzi pripravil upravne sklepe, po katerih bo lahko Torrenti še naprej sodeloval na sejah deželne vlade, a brez vsakršnega honorarja. Odbornik iz vrst Demokratske stranke, ki je v petek odstopil, bo torej postal neke vrste zamrznjeni upravitelj, kar se v zgodovini Furlanije-Julijske krajine, če nas spomin ne vara, še ni zgodilo.
Jamstveno obvestilo za vsoto 9 tisoč evrov
Jamstveno sporočilo ne pomeni, da si osumljen in še manj obtožen kaznivega dejanja, temveč obvestilo, da si preiskovana oseba. Torrenti je bil leta 2011 pravni pooblaščenec združenja Spaesa-ti/Razseljeni (glavni pobudnici ustanovitve sta bili Sabrina Morena in Martina Kafol), ki je od Dežele prejelo prispevek v višini nekaj nad 40 tisoč evrov. Nadzorniki odborništva za kulturo so v sklopu tega prispevka ugotovili nepravilnosti pri fakturi za 9 tisoč evrov, ki bi jo moral Torrenti izplačati zadrugi Bonawen-tura za najem gledališča Miela. Torrenti je bil takrat predsednik Bonawenture, ki je lastnik Miele.
V uradnih dokumentih je faktura izpadla kot pobotnica, v resnici pa vodstvo Spaesati/Razseljeni ni nikoli izstavilo Mieli računa v višini 9 tisoč evrov. Dežela je zato zahtevala pojasnila, leta 2013 je združenje (Torrenti ni bil več pooblaščenec) omenjeno vsoto vrnilo javni upravi. S tem je priznalo nepravilnost in bilo s tem pojasnilom (in z povračilom 9 tisoč evrov) prepričano, da je stvar končana.
Finančna straža ukrepala
na poziv Dežele
Odborništvo za kulturo (ni jasno, če je bil Torrenti takrat že odbornik) je dokumentacijo v zvezi z vračilom 9 tisoč evrov posredovalo finančni straži. Slednja je zadevo predala tožilstvu, ki je konec julija (javni tožilec Federico Frezza) sporočilo Torrentiju in upravni tajnici Spaesati/Razseljeni o začetku sodne preiskave, v katero sta vpletena. Frezza želi preveriti, če sta aktualni odbornik in njegova takratna sodelavka kršila zakon, da si zaslužita kazensko ovadbo in torej sodni pregon.
Torrenti je o jamstvenem sporočilu najprej obvestil Serracchianijevo, v petek zvečer po seji deželnega odbora pa še javna občila. Iz prvih Torrentijevih izjav in pojasnil njegovega odvetnika Gianni-ja Borgne ni mogoče sklepati, če pristojni organi deželne uprave rutinsko seznanjajo finančno stražo z vsemi upravnimi nepravilnostmi v zvezi s prispevki ali pa je šlo pri zadevi za izjemo.
Kakor koli že, je Torrenti prepričan, da ni storil kaznivega dejanja, temveč da je šlo za napako v dobri veri, kot priča dej -stvo, da je njegovo združenje vrnilo Deželi sporni prispevek. Vrh vsega je združenje Spaesati/Razseljeni razpolagalo z denarjem, s katerim bi lahko Mieli izplačalo tistih 9 tisoč evrov. Torrenti bo to pojasnil Frezzi, ko ga bo slednji povabil na razgovor, kar naj bi se zgodilo po velikem šmarnu. Takrat bo jasno, kaj tožilstvo pravzaprav očita odborniku (če mu sploh kaj očita), ki s svojim zadržanjem,
sodeč po doslej znanih dogajanjih, ni povzročil finančne ali drugačne škode Deželi.
Koliko časa bo lahko FJK brez odbornika?
V Italiji sodni mlini, kot vemo, me-ljejo zelo počasi. Torrenti se je hotel s tožilcem pogovoriti pred velikim šmarnom, a se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Takšna preiskava zna trajati nekaj dni, lahko pa tudi nekaj tednov in celo mesecev. Sodni časi se razlikujejo od upravnih in političnih časov, zato se postavlja vprašanje koliko časa bo lahko FJK vzdržala	»Zamrznjeni« brez odbornika za kulturo. Tudi zato, ker odbornik Gianni marsikdo očita Serracchianijevi, da je pre- Toirenti s več zaposlena, saj je predsednica državna predsednico glasnica Demokratske stranke, ena od na- Deže|e Deboro mestnikov (drugi je Lorenzo Guerrini) SerraCChiani, ki je strankinega voditelja Mattea Renzija. začasno prevZe|a
njegove resorje
DEŽELA - Afera Torrenti
Zaupanje, solidarnost in zelo kritične ocene
TRST - Medtem ko je včeraj Gianni Torrenti ponovil, da ni storil nobenega kaznivega dejanja in da bo vse pojasnil tožilcu Federicu Frezzi, si je prislužil solidarnost kar 28 kulturnih združenj in ustanov iz FJK. Med njimi so Stalno gledališče Rossetti, videmski CEC, Mittelfest in Pordenonelegge, ki izražajo podporo in solidarnost preiskovanemu odborniku. Podpisniki izjave se sicer ne spuščajo v zadevo, ki je predmet sodne preiskave, a izražajo upanje, da bo lahko Torrenti nadaljeval na poti, ki jo je začrtal kot odbornik za kulturo.
Podobno razmišljajo tudi odbor-nikovi somišljeniki iz Demokratske stranke. Njena deželna tajnica Antonella Grim izraža Torrentiju solidarnost in podporo, obenem tudi zaupanje sodstvu v prepričanju, da bo odbornik čim
prej pojasnil vso zadevo. Podobno razmišlja tudi vodja deželne svetniške skupine DS Cristiano Shaurli. Tudi on je prepričan, da bo Torrenti sodniku čimprej pojasnil vso zadevo in da se bo stvar zato kmalu rešila. Demokrati cenijo, da je preiskovani javni upravitelj takoj odstopil.
Popolnoma drugače razmišljajo v Gibanju 5 zvezd, kjer sicer ne kritizirajo Torrentija, pač pa predsednico Dežele Deboro Serracchiani. Očitajo ji pilatov-sko stališče, ker ni sprejela odborniko-vega odstopa, mu pa je odvzela vse re-sorje. Torrentija primerjajo z nogometašem, ki ga po izključitvi ne pošljejo v slačilnico, temveč na klop za rezervne igralce. V Gibanju 5 zvezd se sprašujejo, koliko časa bo tako »zaposlena« predsednica vodila tri pomembne re-sorje, kot so kultura, šport in solidarnost.
DEŽELA - Afera Torrenti
Slovenska manjšina bo morala počakati
TRST - Afera, v katero je vpleten deželni odbornik Gianni Torrenti, bo močno vplivala na delovanje posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Odbornik je za prvo polovico septembra napovedal sklic komisije, ki naj bi imela na dnevnem redu soočenje o novih merilih za državne prispevke slovenskim ustanovam. Septembrske seje najbrž ne bo, saj je zelo malo verjetno, da bi jo sklicala predsednica Dežele Debora Serracchiani, ki je začasno prevzela Torrentijeve resorje.
Torrenti je takoj po imenovanju za odbornika napovedal, da bo neposredno spremljal posvetovalno komisijo, ki ji predseduje. Za takšno pot se je doslej odločil le odbornik Roberto Molinaro, medtem ko je njegov naslednik Elio De Anna skrb
za Slovence dejansko poveril deželnemu funkcionarju Giuseppeju Na-poliju. Bolj politično obarvana je bila poteza Roberta Antonaza, odbornika za kulturo v Illyjevi upravi, ki je za svojega pooblaščenca v komisiji imenoval Maria Lavrenčiča. Brez politično pravnomočnega odbornika bo posvetovalna komisija za Slovence zelo težko delovala oziroma ne bo, saj je zelo malo verjetno, da bi skrb za komisijo v tem kočljivem trenutku poverili vodji oddelka za manjšinske jezike Luciu Pellegri-niju ali upravnemu koordinatorju Pavlu Slamiču.
Torrenti zelo dobro pozna kulturno in splošno stvarnost Slovencev v Italiji. Spoznal jo je že kot predsednik Miele in kulturne zadruge Bonawentura.
Čestitke Brglezu z željo, da se nadaljujejo dobri odnosi matice s Slovenci v sosednjih državah
TRST - Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze (SKGZ), je v svojem imenu v imenuSKGZ čestital Milanu Brglezu ob izvolitvi za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. V nadaljevanju dopisa je izrazil prepričanje, da bo novi predsednik DZ z modrostjo in pozitivno energijo zna voditi najvišje institucionalno telo Republike Slovenije v teh zapletenih razmerah in da mu bo tudi v teh kriznih časih uspelo prispevati k postavitvi temeljev za novo vizijo slovenske družbe. Pavšič je v pismu še navedel, da si tudi SKGZ prizadeva, da bi tudi pri nas prišlo do prenove v skladu z današnjimi potrebami naše skupnosti. »Ta obnova bi morala soditi v širšo strategijo skupnega slovenskega prostora, zato računamo, da bi se nadaljevali pozitivni odnosi med Republiko Slovenijo in Slovenci, ki živimo v sosednjih državah,« je še zapisal predsednik SKGZ. Poudaril je še, da si pri SKGZ v evropskem duhu želijo še več pozitivne kontaminacije med osrednjo Slovenijo in zamejstvom na področju kulture, jezika in gospodarske uspešnosti. »Tu živeči narodni skupnosti, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji, si želita mirnega in konstruktivnega sožitja, zato so temeljnega pomena dobri bilateralni odnosi med obema državama. V tem smislu izražam željo in pričakovanje, da bi se dogovarjanje in prijateljstvo med Slovenijo in Italijo (zlasti z Deželo Furlanijo Julijsko krajino) nadaljevalo in bogatilo,« je v zaključku pisma zapisal predsednik SKGZ.
'otitrip
/ Btäftlü

Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
ines lakovic
SKGZ - Ob izvolitvi na celo DZ
/	TRST	Sobota, 9. avgusta 2014	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
SESLJAN - Veliko ljudi sinoči obiskalo novo turistično naselje
»Sprehod« po Portopiccolu
Sinočnja prireditev v Sesljan-skem zalivu ni bila uradna otvoritev Portopiccola, pač pa »sprehod« po turističnem naselju, ki se je vsaj za en dan spremenilo v mesto. Tako so si vsaj zamislili pobudniki, ki so prireditvi dali naslov Praznik v mestu ali v italijanščini Una citta in festa. »Po gradbenih delih, ki so trajala pet let, bomo Portopiccolo vendarle odprli javnosti,« so v vabilu obljubljali upra-
vitelji naselja, ki je bilo doslej »vidno« le iz morja oziroma z razgledne točke na obalni cesti v Naselju sv. Mavra. Bilo je dejansko skrito javnosti.
Ob 19. uri, ko so se odprla vrata za oči javnosti doslej skritega naselja, na prizorišču v resnici ni bilo veliko ljudi, s časom pa so začeli prihajati, tako da je pozno zvečer kar mrgolelo obiskovalcev. Vse do ognjemetov, ki so v slikovitem okolju ne-
Utrinka s sinočega dogajanja v novem turističnem naselju Portopiccolo v Sesljanskem zalivu
fotodamj@n
kdanjega kamnoloma kronali množični ogled naselja, ki je za en dan postalo mesto. Uradne otvoritve s tradicionalnim rezom traku sinoči ni bilo in morda ga sploh nikoli ne bo.
Obiskovalke in obiskovalci (mnogo je bilo družin z otroci ter kopalcev iz sosednje Caravelle, ki jo upravljajo lastniki Portopiccola) so imeli na voljo zelo pester razvedrilni spored. Skupina iz Štarancana, ki
izvaja poulične prireditve, se je proslavila s Thomasom Peresom, ki je »bruhal« ogenj. Pred bodočim hotelom so pozornost gostov pritegnili plesalke in plesalci flamenka tržaške skupine Flamenco coreografia, ki deluje v sklopu plesne akademije Artinscena, mladi Kjarisha in Gior-gia pa sta na hoduljah presenetili tudi najbolj zahtevne gledalce in seveda otroke.
Za stalno glasbeno podlago ter kuliso je skrbel DJ Lele Sacchi. Večer so popestrili še članice in člani plesnega teatra Sinakt Circo, ki združuje cirkus, gledališče in ples. Sinoči so izvedli predstavo Fly on Fire. Cirkuško nastrojen je bil tudi »ustvarjalec podob« Andrea Speranza, kar velja še za plesalko Tanio Dance. Skratka razvedrilo in pisani špektakel za vse okuse in generacije.
PROMET - Uvajanje novega načrta
Mestno središče spreminja videz
Tržaško mestno središče počasi dobiva drugačen videz. Co-solinijeva občinska uprava je kot znano sprejela nov prometni načrt, ki predvideva uvedbo številnih pešcon oziroma cestnih odsekov, ki so po novem namenjeni izključno pešcem in kolesarjem. Tako so v prejšnjih mesecih delno ali v celoti zaprli za promet ulice Foschiatti, Sorgente, Erbette in Donizetti; na vseh omenjenih ulicah so tamkajšnji gostinci in upravitelji barov že namestili zunanjo opremo, tako da razpolaga na primer kavarna San Marco po novem tudi z zunanjim opremljenim prostorom. Podobno se je zgodilo v Ulici 30. oktobra, na odseku od Trga Oberdan do Ul. Milano, in v Ulici Torre Bianca (med ulicama Carducci in Zonta). Zaradi tega se nam križišče med ulicama Carducci in Valdirivo predstavlja v drugačni podobi: avtomobili, ki iz Ul. Carducci zavijejo v Ul. Val-dirivo, po novem ne smejo zaviti v Ul. san Lazzaro in v Ul. Torre Bianca, saj je ta, kot omenjeno, na tem odseku zaprta ...
Nekatere ulice so na podlagi novega prometnega načrta spremenili v ulice, po katerih lahko vozijo le taksisti, rešilci in avtomobili, ki prevažajo ljudi s posebnimi potrebami: tak primer so ulice Nordio, Toro in 30. oktobra (med ulicama Milano in Torre Bianca). Nadaljuje se tudi eksperimentiranje v ulicah Imbriani in Mazzini: od danes ob 9. uri do jutri ob 20. uri bodo njuni edini uporabniki pešci in kolesarji. Zato bodo tudi
Križišče z Ul. Valdirivo fotodamj@n
mnogi avtobusi vozili po spremenjenih progah (v večini primerov v eno smer po Korzu, v drugo pa po Ul. Valdirivo).
Predvidoma oktobra bo preureditev dočakal tudi del Drevoreda 20. septembra; dela bodo začeli jeseni, saj v poletnih mesecih tu mrgoli obiskovalcev, ki radi posedajo pod njegovimi košatimi krošnjami. V višini Rossettijevega gledališča, natančneje med ulicama Rossetti in Zovenzoni, bodo pred stavbami z lihimi hišnimi številkami (na desni strani, če se vzpenjamo po drevoredu) omejili promet in parkiranje. V naslednjih mesecih naj bi podobna »usoda« doletela tudi zgornji del drevoreda. (pd)
OKOLJE - Na ladji Palinuro je včeraj potekala zanimiva okrogla miza
Varstvo morja in oceanov naj bo evropska prioriteta
Poveljnik ladje Palinuro Marco Filzi pozdravlja udeležence okrogle mize
foto damj@n
Na ladji Palinuro, ki bo do ponedeljka zjutraj privezana pri Pomorski postaji, je včeraj popoldne potekala okrogla miza z naslovom »Pomorska strategija: izziv Evrope za življenje morja«. Strokovnjaki različnih poklicnih profilov so po uvodnih pozdravih poveljnika ladje Marca Filzija, ki ga je včeraj dopoldne na županstvu sprejel župan Roberto Cosolini, in predsednice združenja Marevivo Rosalbe Giugni spregovorili o različnih aspektih in potencialnih aktivnostih povezanih z morjem.
V Trstu se je, kot so povedali včerajšnji gostje, zaključila osveščevalna kampanja združenja Marevivo, ki se je doslej pomudilo v Genovi, Neaplju in Tarantu. V teh pristaniščih so širšo javnost seznanjali s svojo kampanjo, v sklopu katere želijo ozavestiti ljudi o pomenu varstva morja in organizmov, ki so v njem. Združenje Ma-
revivo je v sklopu kampanje obravnavalo teme, kot so onesnaževanje morja, pretirana gradnja na obalah, klimatske spremembe ... Potujoči kampanji je uspelo marsikoga prepričati, da bodo s podpiranjem dolgoročnega trajnostnega razvoja, dobrega okoljskega stanja morskega okolja ter stabilnejšega morskega prostora uspeli spodbuditi premišljeno, trajnostno in vklju-čujočo rast pomorskega gospodarstva, kar bo prispevalo k doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020.
O pomeu morja in oceanov za življenje na Zemlji je govorila profesorica na tržaški Univerzi Serena Fonda Umani, ki je poudarila, da je treba varovati vodna okolja in tam živeča bitja. Direktorica oddelka za oceanografijo Državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko Paola Del Negro pa je predstavila iz-
sledke raziskave, ki so jo biologi opravili na Jadranskem morju. Ti so z vojaško ladjo Palinuro obpluli celotno Jadransko morje in na različnih lokacijah jemali vzorce vode (na površini). Namen te raziskave je bil ugotoviti, koliko nevarnih alg živi v našem morju in ali so zdravju nevarne. Osredotočili so se zlasti na alge iz skupine dinoflagela-tov, ki so bile prisotne na vseh testiranih lokacijah, a v zanemarljivih količinah, ki nikakor nimajo slabega vpliva na organizme v morju ali na človeka, je zagotovila Paola Del Negro in pristavila, da kljub dobrim rezultatom, znanstveniki priporočajo redno spremljanje vrednosti nevarnih alg. Na okrogli mizi so včeraj spregovorili še drugi strokovnjaki, ki se strinjajo z ugotovitvijo, da mora biti skrb za morje skrb vseh Zemljanov in ne le tistih, ki se z morjem poklicno ukvarjajo. (sč)
/
TRST
Sobota, 9. avgusta 2014
5
TEHNOLOGIJA - Po občinskih izpostavah novost tudi v glavni in v katinarski bolnišnici
S spletno aplikacijo nič več čakanja v vrsti
Čakalne dobe so v bolnišnicah pogosto dolge, čakanje v vrsti pa marsikomu načenja živce, saj je to izguba časa. Po novem se lahko vsaj v nekaterih primerih temu izognemo. V glavni tržaški bolnišnici in katinarski bolnišnici se od julija lahko poslužujemo spletne aplikacije za pametne telefone, ki omogoča, da od doma rezerviramo listek z zaporedno številko, ki ga običajno dvignemo v centru za rezervacijo specialističnih zdravstvenih pregledov (CUP). Brezplačna aplikacija Qu-rami (fotoDamj@n) pa nas poleg tega tudi obvesti, čez koliko minut (ali ur ... ) bomo približno na vrsti mi.
Včeraj smo si najprej naložili aplikacijo na telefon, nato smo poskusili rezervirati številko v obeh bolnišnicah, kjer pa sredi avgusta očitno ni velike gneče. Potrebno je vklopiti globalni pozicijski sistem GPS. V prvem primeru nas je aplikacija ob-
vestila, da ni vrst in da se lahko zatorej mirno odpravimo v bolnišnico; v drugem primeru smo rezervirali številko in izvedeli, da bomo predvidoma čakali samo 16 minut. S to aplikacijo si lahko pomagamo tudi, preden se odpravimo v bolnico po zdravniški izvid.
Spletno aplikacijo je v Rimu izumil iznajdljivi študent (zdaj že računalniški inženir) Roberto Macina, potem ko je na univerzi čakal v vrsti več kot uro. Čakanje ga je navdihnilo, z njegovim izumom so si najprej pomagali v javnih uradih in bolnišnicah v Rimu ter Firencah, tretji je bil Trst: januarja letos je Občina Trst uvedla aplikacijo v občinskih izpostavah v ulicah Locchi in Giotto, kjer se lahko prav tako izognemo ždenju v čakalnici. Prvi odzivi so pozitivni in pričakovati je, da bo aplikacija v prihodnje uporabna tudi v drugih javnih uradih in centrih, za katere so značilne daljše vrste. (af)
Občinski policist ob motorju harley davidson v predoru Montebello fotodamj@n
MESTNI REDARJI - 25. julija je motoristu skoraj odtrgalo stopalo
Izsledili povzročitelja nesreče v predoru Montebello
Tržaška občinska policija je slaba dva tedna po hudi prometni nesreči v predoru Montebello izsledila in kazensko ovadila povzročitelja. 21-letni L. M., ki naj bi s svojim skuterjem trčil v motor harley davidson in nato pobegnil, je osumljen opustitve pomoči in povzročitve hudih telesnih poškodb. Do njega so prišli s pomočjo plastičnih in kovinskih delov skuterja, ki so po trčenju ostali na cesti v predoru.
V petek, 25. julija, popoldne sta v predoru Montebello trčili motorni kolesi, ki sta vsako v svojo smer prehitevali ostala vozila. Voznik skuterja je nadaljeval pot proti Senenemu trgu, kot da se ne bi nič zgodilo. 24-letni voznik motornega kolesa harley davidson 1200 sportster pa se je ustavil in obležal na tleh, saj mu je skoraj odtrgalo levo stopalo. Rešilec ga je prepeljal v katinarsko bolnišnico, mlademu motoristu zdaj še vedno zdravijo hudo poškodovano nogo. Nihče si ni uspel zabeležiti številke na registrski tablici pobeglega skuterja.
Tržaški občinski policisti pa so v predoru našli nekaj plastičnih in kovinskih delov skuterja, na podlagi katerih so ugotovili, da gre za yamaha xcity sive barve. V naslednjih dneh so s pomočjo prodajalcev motornih koles sestavili seznam 30 tovrstnih skuterjev v Trstu, nakar so poklicali vsakega lastnika posebej. Med temi je bil 21-letni L. M., ki je redarjem dejal, da ima podoben skuter, a da ga že dolgo ne uporablja. Med ogledom so vsekakor ugotovili, da se poškodbe na skuterju povsem skladajo s kosi, najdenimi v predoru. Mladenič je sprva trdil, da ni bil vpleten v nobeno nesrečo, naposled pa je le moral priznati, da je 25. julija trčil v motorista.
Občinski policisti so zasegli ya-maho in kazensko ovadili mladeniča, in sicer na podlagi 189. člena prometnega zakonika (za pobeg in opustitev pomoči je zagrožena zaporna kazen od enega do treh let) ter 590. člena kazenskega zakonika (za nenamerno povzročitev hudih telesnih poškodb je zagrožena zaporna kazen od enega do šest mesecev ali denarna kazen od 123 do 619 evrov). Doleteli pa sta ga še globi, ker skuter ni bil zavarovan, že novembra lani pa bi bil moral opraviti obvezni tehnični pregled vozila. (af)
ICTP - Teoretska fizika
Diracova medalja utemeljiteljem teorije strun
8. avgusta bi Paul Adrien Maurice Dirac slavil 112. rojstni dan. V spomin na angleškega teoretskega fizika podeljuje mednarodni center za teoretsko fiziko (ICTP) Abdus Salam Diracove medalje, saj je bil Dirac med drugim tudi velik podpornik grljanskega inštituta. Podeljujejo jih na njegov rojstni dan tistim znanstvenikom, ki so s svojim raziskovalnim delom prispevali k razvoju teoretske fizike.
Medalje bodo letos romale v roke treh znanstvenikov, ki so tako ali drugače pripomogli k razvoju teorije strun, na podlagi katere materija ni sestavljena iz delcev, temveč iz tankih valujočih strun. To so Ashoke Sen, indijski raziskovalec, med drugim član znanstvenega sveta grljanskega inštituta, Američan Andrew Strominger, profesor fizike na harvardski univerzi, in Italijan Gabriele Vene-ziano, ki je zaposlen v švicarskem Cer-nu in v francoskem Collège de France.
ODPADKI - Od ponedeljka
Novi zabojniki pri Sv. Jakobu in Sv. Vidu
V	ponedeljek bodo tudi pri Sv. Jakobu in Sv. Vidu v Trstu namestili sive zabojnike z rjavim pokrovom, ki so namenjeni zbiranju organskih kuhinjskih odpadkov. Skupno naj bi jih bilo kar 306. Nadaljuje se tako projekt FORSU, ki ga tržaška občinska uprava, Pokrajina Trst in podjetje Ace-gas izvajajo z namenom, da bi povečali delež ločeno zbranih odpadkov; sedanji namreč ni ravno zavidljiv, saj v Trstu ločujemo nekaj manj kot 30% vseh odpadkov, kar pomeni, da preostalih 70% sežigamo ...
V	teh dneh so začeli gospodinjstvom deliti informativni material, da bi prebivalcem pojasnili, katere odpadke je treba metati v sive zabojnike. O novih navodilih smo že pisali, morda pa ne bo napak, če jih ponovimo. Sem sodijo kuhinjski odpadki, na primer ostanki in olupki sadja ter zelenjave, mesa in mesnih izdelkov, pokvarjena hrana, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, kavna usedlina, čajne vrečke, papirnati robčki, manjše količine suhega cvetja, trave, listja. Nikakor pa v to posodo ne sodijo tekoča hrana, kosti, lasje, večje količine trave in vejevja, plenice in vložki, cigaretni ogorki, plastika, steklo ... in sploh vse, za kar imamo že na voljo zabojnike drugačne barve. Kuhinjske odpadke je treba odlagati v biološko razgradljivih vrečkah (to je tistih, v katerih nakupujemo v marketih).
PRISTANIŠČE - Nastop sindikatov
Žrtvi hude nesreče zagotovili zaposlitev
Delavca, ki je bil leta 2008 žrtev hude delovne nesreče v tržaškem pristanišču, bo Pristaniška oblast po daljšem oklevanju le zaposlila za nedoločen čas. Zagotovilo je prišlo med soočenjem s sindikati, ki so pozdravili to (sicer pozno) odločitev. Delavec naj bi septembra podpisal delovno pogodbo pri podjetju Porto Trieste Servizi, ki je pod neposrednim nadzorom pristaniške uprave.
28. marca 2008 se je v železniškem parku novega pristanišča hudo ponesrečil 30-letni Sandro Paoluzzi, ki je v tistih dneh ravno prehajal iz podjetja Impresa portuale Trieste k Adriaferju. Med preklapljanjem vagonov je padel pod lokomotivo malega vlaka za prevažanje kontejnerjev v terminal za žita. Med vzvratno vožnjo mu je roko in nogo stisnilo med tračnice in kolesa lokomotive. V nesreči je izgubil nogo, roke danes sploh ne more uporabljati. Zaradi številnih kirurških posegov, ki se še nadaljujejo, je bil dolgo na bolniškem dopustu, leta 2011 ga je s triletno pogodbo zaposlila Pristaniška oblast. Letos je pogodba potekla, Pristaniška oblast pa je ni podaljšala, zaradi česar so nastopili sindikati.
Renato Kneipp (Filt-Cgil), Giulio Germani (Fit-cisl), Gianfranco Ferri (Ugl Mare) in Sergio Nardini (Ciu) so v skupni izjavi sporočili, da so predstavniki pristaniške uprave na četrtkovem srečanju zagotovili, da bo Paoluzzi najbrž že od septembra zaposlen za nedoločen čas pri podjetju Porto Trieste Servizi. Ob ugotovitvi, da bi se moralo to vprašanje rešiti že veliko prej, so sindikalisti izrazili zadovoljstvo nad ugodnim razpletom ter voščili delavcu mirno prihodnost. (af)
Zelo kritična ocena ustavnih reform
Tržaški odbor za obrambo ustave zelo kritično ocenjuje včeraj izglasovano ustavno reformo senata. Odbor je prepričan, da se je senatna skupščina odločila za sklep, ki je v kričečem nasprotju s temeljnimi ustavnimi načeli, kar velja tudi za načrtovano volilno zakonodajo za poslansko zbornico. Podobno razmišljajo tudi pristaši levičarsko usmerjene Liste Cipras, ki ocenjujejo, da je včeraj prevladala za Italijo in njene državljane zelo škodljiva politična naveza med Matteom Renzijem in Silviom Berlusconijem. Lista Ci-pras napoveduje, da se bo še naprej odločno borila za ohranitev načel in duha republiške ustave.
Jazzovski koncert jutri ob zori na pomolu Audace
Jutri ob zori, točneje ob 4.50, bo na pomolu Audace pred Velikim trgom v Trstu jazzovski koncert pianista Bruna Cesellija. Gre za dogodek iz niza Trst ljubi jazz, ki ga prireja Dom glasbe. V istem sklopu bodo v nedeljo zvečer ob 21. uri na Trgu Verdi nastopili nekateri izmed najboljših bendov rock blues glasbe iz Fur-lanije-Julijske krajine.
Muzej znanosti v Grljanu ne gre na počitnice
Znanstveni imaginarij, muzej znanosti v Grljanu, bo redno deloval tudi v naslednjih dneh, ki so sicer tradicionalno namenjeni poletnim počitnicam. Danes in jutri bo odprt od 15. do 20. ure, na dan velikega šmarna pa od 10. do 20. ure. V njem je mogoče izvesti nekatere zanimive eksperimente, kot je sproženje laboratorijskega tajfuna, poleg tega pa si je mogoče ogledati planetarij in dokumentarce o 13 velikih znanstvenih idejah, ki so spremenile svet.
V Praprotu se je pričel 6. Praznik krompirja
Na prireditvenem prostoru v Pra-protu se je sinoči pričel Praznik krompirja, ki ga letos že šestič prireja združenje AJSER (Aurisina Junior Sezione Ricreativa). Praznik se bo nadaljeval do vključno ponedeljka, 11. t. m. Kot pove njegovo ime, na njem strežejo na različne načine pripravljen krompir, od pečenega do ocvrtega, seveda ob mesu in zelenjavi; ne manjka niti sladic in pijače. Praznik obsega tudi kulturni program, ki posveča posebno pozornost otrokom.
Poudariti velja, da gre za dobrodelno prireditev. Izkupiček praznika in morebitne prostovoljne prispevke bodo namreč izročili združenju staršev otrok z rakom AGMEN, ki ima svoj sedež pri tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Sesljanska ludoteka tudi avgusta vabi otroke
Občine Okraja 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 in v sobotah od 10.00 do 12.00.
Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Za mesec avgust so predvidene likovne delavnice Koliko oblik ima kamenje in Cu-dežne delavnice. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo na Igralni kotiček Palček na tel. 040.299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
6
Sobota, 9. avgusta 2014
TRST
/
KNJIGARNE IN NŠK - Preverili smo, kaj Tržačani najraje berejo v počitniškem času
Največ zanimanja za kriminalne romane
Da bi v poletnem času na plažah in pod soncem pregnali dolgčas in brezdelje, je najbolje vzeti knjigo v roke. Poletje oz. počitnice so namenjene temu, da se odmaknemo od ustaljenosti, kot sta televizija in svetovni splet. Najboljši odgovor je verjetno knjiga. Poletno branje zahteva kanček ležernosti, bralci ne posegajo po zahtevnih literarnih delih, temveč po branju, za katerega lahko rečemo, da je na trenutke magično in nerealno.
Seznam knjig, ki naj bi nam popestrile poletje, je seveda obširen, mi pa smo izbrali le nekaj tistih knjig, po katerih v tržaških knjigarnah vlada največje povpraševanje. Glede na to, da slovenski bralci slovenskih knjig ne morejo kupovati v slovenski knjigarni v Trstu, si knjige izposojajo v NŠK.
MILJE - Življenjski jubilej
Plodnih 80 let Vesne Zahar Tuli
Vesna Zahar Tull danes slavi 80 let. Rodila se je v Borštu, poročila pa je miljskega Slovenca. Po poklicu je bila učiteljica in je večji del svojega življenja poučevala v osnovni šoli v Boljuncu. Živi pri Korošcih v miljski občini in ima dva sinova, ki sta aktivna člana naše narodnostne skupnosti v Italiji.
Vesna Zahar Tull je vse svoje življenje posvetila kulturnemu delovanju Slovencev v miljski občini. Skupno s Kiljanom Ferlugo je bila pobudnica ustanovitve zbora Jadran leta 1977. Na podlagi tega je nekaj let kasneje nastalo Društvo Slovencev miljske občine, katerega članica je še danes. Bila je tudi ena prvih članov slovenske Zadruge Vesna.
Od vsega začetka se je aktivno udejstvovala v prosvetnem in kulturnem delu, širila slovenski jezik in kulturo in se borila za pravice Slovencev v Italiji. V domačem društvu je še vedno članica nadzornega odbora in s svojimi izkušnjami pomaga mlajšim odbornikom.
Vrsto let poje v slovenskih zborih. Trenutno je članica zbora Slovenec - Slavec iz Boršta, kamor so se preusmerili vsi slovenski pevci in pevke iz Milj, ko je prenehal delovati zbor Jadran.
Vesna Zahar Tull še vedno ostaja steber slovenskega kulturnega delovanja v Miljah in s svojim delom ostaja svetel zgled neutrudne kulturne delavke za vse ostale domačine in predvsem za pripad-
Vesna Zahar Tull
arhiv pd
nike mlajše generacije. Vedno je tudi verjela v vrednote sožitja in sodelovanja s sodržavljani večinskega naroda in je delovala v tem smislu.
Zveza slovenskih kulturnih društev ji je leta 1986 že poklonila priznanje za njeno zaslužno delo na področju kulture, na letošnjem kongresu, ki se je odvijal na Opči-nah, pa ji je ob njenem visokem jubileju podelila še posebno priznanje in zahvalo za vse, kar je s svojim poklicnim in ljubiteljskim delom nudila naši narodnostni skupnosti. Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga ji želi še veliko zdravja in energije in pa kulturnega udejstvovanja.
M. V.
Na levi strani najbolj brane italijanske knjige. Na desni strani najbolj brane slovenske knjige s seznama Primorci. beremo
fotodamj@n
TCODBa MOlj
CX UTA. ............
j s...
v
S &M
TP,.
iS .
M A (i U £ A ■ Jfc' R E 5 6
■ m i>j m ¡¡i jintki
\
Knjižničarka Ksenija Majovski nam je včeraj povedala, da si njihovi člani izposojajo predvsem knjige s seznama projekta Primorci beremo. V tem seznamu so namreč izključno knjige slovenskih avtorjev. V tem primeru gre za literarno malo zahtevnejše poletno branje, a, kot nam je zagotovila knjižničarka, si ponavadi lahkotnejše knjige slovenski bralci kupijo v italijanskih knjigarnah. Med najbolj izposojenimi knjigami s seznama Primorci beremo so Zgodba mojega očeta (Bogomila Kravos), Angel Pozabe (Maja Hadarlap) in Da me je strah? (Maruša Krese). Veliko bralcev in bralk pa si izposoja tudi knjige o prvi svetovni vojni.
Tema prve svetovne vojne je zelo priljubljena tudi med strankami tržaških knjigarn. Knjiga Luciana Canfore z naslovom
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 9. avgusta 2014
JANEZ
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.23 - Dolžina dneva 14.25 - Luna vzide ob 19.08 in zatone ob 5.33.
Jutri, NEDELJA, 10. avgusta 2014
LOVRENC
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,5 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, veter 4 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C.
[12 Lekarne
Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 - 040 308982.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
1914 je že dlje časa na vrhu najbolj prodajanih knjig o prvi svetovni vojni. Bralci berejo tako dokumentarne zbornike kot tudi zgodovinske romane. Med najbolj prodajanimi žanri pa nedvomno prevladujejo kri-minalke. Tržačani se na ležalnikih radi pretegujejo s knjigami Andree Camillerija in v družbi njegovega junaka Salva Montalbana, ki nas popelje po skrivnostih Sicilije. Knjigarni Minerva in Ubik beležita dobro prodajo zbirke krajših kriminalnih zgodb Va-canze in giallo, stranke pa posegajo tudi po kriminalkah lokalnih avtorjev. Zelo dobro se prodaja knjižica tržaškega novinarja Alessandra Mezzene Lona z naslovom La morte danza in salita. Za kriminalkami se dobro prodajajo tudi romani, kot so I clien-ti di Avenos (George Simenon), La sposa si-
lenziosa (A.S.A. Harisson) in La vita davanti a se (Roman Gary).
Med poletno branje se uvrščajo tudi kuharske knjige, po katerih posegajo predvsem bralke, ki si izbirajo knjige zelo cenjenih kulinaričnih mojstrov. Prvo mesto zaseda italijanska specialistka za hrano Csa-ba dalla Zorza in njena knjiga Around Florence. Priljubljene so tudi knjige s tematiko, ki jo je obravnavala trilogija Petdeset odtenkov, a tudi po teh knjigah posegajo le ženske bralke.
Seznam knjig, ki naj bi nam popestrile poletje, je seveda precej obširnejši od pričujočega; izbrali smo le nekaj tistih, knjig, ki so se knjigarnarjem zdele zanimive in ne pretirano težke, a še vedno ne popolnoma lahkotne (razen Odtenkov ...). (sč)
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.15 »Ge-bo e l'ombra«; 16.30, 21.45 »St@lker«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30 »Mai cosi vicini«; 21.30 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«; 18.05, 19.50 »Un amore senza fine«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30, 20.50, 22.40 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 14.10 »Antoby«; 14.45, 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 14.20 »Avioni 2: V akciji 3D«; 16.10, 18.15, 20.15, 22.10 »Herkules«; 14.00 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.30, 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.45 »Pa ne že spet ti!«; 16.25 »Varuhi galaksije«; 18.45, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 16.20, 18.20, 20.20, 22.30 »Vroči posnetki«; 21.00 »Zora planeta opic«; 18.10, 20.30 »Šef«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »The Wolf of Wall Street«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 20.00 »22 Jump Street«; 19.00, 22.10 »2047 - Sights of Death«; Dvorana 2: 16.20, 20.30 »Disney's Maleficent«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 20.00, 21.15 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«;
17.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie 3D«, Dvorana 4: 18.20, 22.00 »Io vengo ogni giorno«; 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Anarchia -La notte del giudizio«; 16.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 15.20, 18.30, 20.45, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 17.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione 3D«; 15.10 »Il magico mondo di Oz«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Anarchia - La notte del giudizio«; 15.30, 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 18.25, 21.05 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; 15.25 »Disney's Maleficient«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Io vengo ogni giorno«; 17.00, 19.35, 22.10 »The Butler: un maggiodomo alla Casa Bianca«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Transformers 4 - L'era dell'estin-zione«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Anarchia - La notte del giudizio«; Dvorana 5: 17.15, 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«; 20.40 »Il buono, il brutto, il cattivo«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.30-12.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra.
SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00).
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
/
TRST
Sobota, 9. avgusta 2014
7
5/V3RA
PR05EKU
ASD Breg
vabi na
ŠAGRO
od 8. do 11. avgusta, v park v Prebeneg
DANES, 9. avgusta, ansambel PRIMORSKI FANTJE
AŠD Primorec
prireja
ŠPO RTNI PRAZNIK
danes, 9. in jutri, 10. avgusta na športnem igrišču v Trebčah
□ Obvestila
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo danes, 9. in nedeljo 10. avgusta!
AŠD PRIMOREC prireja do nedelje, 10. avgusta, športni praznik na nogometnem igrišču v Trebčah.
SRENJA BOLJUNEC vabi zainteresirane člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi na Sv. Mihaelu, ki se bo predvidoma začela v mesecu avgustu. Prošnje na sedežu Srenje ob torkih, od 9. do 12. ure.
SV. LOVRENC NA JEZERU vabi v nedeljo, 10. avgusta, ob 18. uri k slovesni sv. maši ob priliki zavetnika, ki jo bo daroval msgr. Franc Vončina. Pel bo cerkveni MePZ France Gačnik iz Stranj, pod vodstvom g. Krta Dominika. Po sv. maši bo srečelov in družabnost.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi zaprti od 11. do 14. avgusta.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori od 11. do 15. avgusta zaprti. Z 18. avgustom bo recepcija na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, delovala s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do
13.	ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov velja isti urnik.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.00-19.00. Od 11. do 14. avgusta bo zaprta zaradi dopusta.
SKLADA MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta od 11. do
14.	avgusta.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo tržaški urad zaprt od ponedeljka, 11., do vključno četrtka, 14. avgusta.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta.
KNJIŽNICA V SALEŽU bo za dopust zaprta v sredo, 13., in v ponedeljek, 18. avgusta.
REPENTABRSKI VELIKOŠMARNIČNI DNEVI, v sodelovanju z občino Re-pentabor: v četrtek, 14. avgusta, ob 19.30 odprtje likovne razstave Sandra Ape »Kras v očeh Neaplčana«, ob 21.00 komorni koncert z naslovom Čarobna godala v preddverju Marijinega praznika. V petek, 15. avgusta, dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo maševal tržaški škof Giampaolo Crepaldi in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju vodil bogoslužje letošnji jubilant Dušan Jako-min. Na praznik sv. Roka, 16. avgusta, bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 dalje pa bo razveseljevala Nabrežinska godba. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 17. avgusta, zvečer.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu, ki bo od petka, 15. do nedelje, 20. avgusta.
KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita v soboto, 16. avgusta, na praznovanje drugega zavetnika župnije sv. Roka. Ob 19. uri slovesno somaševanje, ki ga vodi trebenski župnik g. Ivo Miklavc SDB. Ev-haristija bo ob cerkvici sv. Roka, saj je sakralna zgradba še nedostopna; v slučaju neprimernega vremena pa v župnijski cerkvi. Sledi družabnost.
AŠD SOKOL, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, prireja na Sokolovem odprtem igrišču športni kamp z raznimi športnimi panogami od 1. do 5. septembra, od 8. do 16. ure za rojene v letih 2003-2007. Prijave najkasneje do 20. avgusta na tel. št.: 340-8556304 (Marko Švab), 348-8850427 (Lajris Žerjal); csdasdsokol@gmail.com.
GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. 8.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
S Mali oglasi
ODDAMO mladiče Kraškega ovčarja, stare 8 tednov, z rodovnikom, mi-kročipom in osnovnim cepljenjem. Tel.: 040-226207.
ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje v Sesljanu, nedaleč od železniške postaje, v mirnem kraju. Tel. št.: 327-9891025.
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PRODAM 2 soda za vino na olje iz ino-xa, 100 in 200 litrov, skoraj nova. Cena: 300,00 evrov. Tel.: 040-211043.
PRODAM kultivator (freza) goldoni, motor lombardini 14 ks. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-231984.
Ei Turistične kmetije
KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v
Bazovici do 24.8.
Vabljeni! 040-226382
[H Osmice
Daim nala
-^
'Vedac Enkratna Suobaodoumoa 'NaArrtejxiaa flktluna
lepa okroglo obletnico alaui. Mii lepie naj te ti zgodi, naj čuva Uoq tuoje poti, naj te uodi u prave imeri in med dobre (judi, her di takina tudi ti!
'Vac najlxHjiie dragu 'Ve&na!
Uružtuo Slouenceu lijake 'Občine "Kiljan Terluga in uii člani
Naša draga nona
praznuje danes pomemben jubilej.
Voščimo ji, da bi bila še veliko let tako aktivna in energična, kot doslej.
Mitja, Andreja, Peter, Jana in Samo
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni!
DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450.
MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-5686191.
NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040229180.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
V	BOLJUNCU je Parovel odprl poletno osmico. Tel. št.: 346-7590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467.
13 Prireditve
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORJE in
KŠD Šator prirejata v četrtek, 14. avgusta, ob 17. uri v Zadružnem domu otvoritev razstave vezenin krožka Vezenine. V kulturnem programu bodo nastopili članice in člani KŠD Šator. Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 17. avgusta, od 17. do 21. ure.
VOJAŠKI MUZEJ V LOKVI bo v petek, 15. avgusta, ob 17. uri proslavil 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo »Slovenci v Av-stro-ogrski vojski na vzhodnih bojiščih« in predstavili knjigo z omenjeno tematiko prve svetovne vojne. V kulturnem programu bo nastopil MePZ Tabor in pevski zbor Dragon-skega polka iz Unca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s Tržaško pokrajino, prireja v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu razstavo Anice Pahor »V naravi skrit navdih«. Urnik do nedelje, 17. avgusta: 10.00-13.00 in 14.00-19.00.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljun-ca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici.
www.primorski.eu]
¿3 Čestitke
TOMAŽ in MANUELA! Ob vajini poroki se veselimo z Leonardom in želimo še nešteto složnih let. Komarji iz Loga.
V Miljah slavi danes naša draga VESNA okrogel življenjski jubilej. Prisrčno ji čestitamo cerkvene pevke od Korošcev.
Abraham se po Nabrežini sprehaja in ŠTEVILKI 13 žogo podaja. Naj bo še zdravih in veselih dni, ti Dolinska klapa želi.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št. 040-360072 od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
V	spomin na Mirko Čok daruje Aleksander Sancin z družino 50,00 evrov za SKD Lonjer Katinara.
V	spomin na Sandrota Miliča darujejo Vera, Saša, Marlena in Erik Tence 50,00 evrov za Športno društvo Mladina.
edia
PRIMORSKI DNEVNIK
Od 1. do 31. avgusta 2014
POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu
osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku,
oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto
Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje - TRST
Danes je poseben dan,
Erminio
praznuje 80. rojstni dan!
Srečno in zdravo ti želijo
žena Savina, hči Tanja z Antoniom, vnuki Mattia, Luca in Giovanni ter vsi, ki te imajo radi
Genny in Ravel
stopata danes na skupno življenjsko pot. Sreče, zdravja in skupnega razumevanja jima želimo
vsi domači s Proseka in Fossalona
Mali Leonardo Metlika je danes posebno razigran in vesel, ker bo nesel poročna prstana
mami Manueli in tathu Tomažu
Z njim kličemo na zdravje mladi družini
in voščimo veliko ljubezni, razumevanja, spoštovanja in potrpljenja
vsi domači
V	spomin na Sanderja Miliča darujejo žena in otroci 50,00 evrov za Moški pevski zbor Vesna in 50,00 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje Tatjana Guštin z družino 20,00 evrov za Združenje sorodnikov duševno prizadetih iz tržaške pokrajine (A.Fa.So.P.).
V	spomin na Borisa Husla daruje Tatjana Guštin z družino 20,00 evrov za Združenje sorodnikov duševno prizadetih iz tržaške pokrajine (A.Fa.So.P.).
V	spomin na Albino Škabar darujeta Božica in Milko 20,00 evrov za isto združenje.
V	spomin na Lucijana Puriča darujeta Božica in Milko 20,00 evrov za isto združenje.
V	spomin na Zoranovega očeta, gospoda Božidarja Lupinca, daruje Kulturno društvo Kraška Harmonika -Sežana 50,00 evrov za Združenje Amici Hospice Pineta.
V	spomin na Albino Škabar darujeta Nadja in Robi iz Repna 50,00 evrov za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Albino Škabar daruje Mari iz Tržiča 20,00 evrov za repentabr-sko cerkev.
¿Pog&eßfw podjetje
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
8
Sobota, 9. avgusta 2014
KULTURA
/
KNJIGA - Rafko Dolhar, Bučanje hudournikov
Himalajski dnevnik slovenskega zdravnika
Leta 1992 je zdravnik dr. Borut Spacal v sodelovanju s Krajevno zdravstveno enoto iz Tržiča organiziral odpravo na Himalajo s ciljem raziskovanja prilagoditve človeškega organizma visokogorju. Šestnaj-stčlanska oprava je ob strokovnem imela tudi alpinistični cilj, in sicer plezanje na himalajski šesttisočak Island Peak. Te ekspedicije se je udeležil tržaški zdravnik in planinec Rafko Dolhar in si vtise s potovanja in bivanja na himalajskem visokogorju beležil v dnevnik. Na osnovi teh zapiskov je nastala knjiga Bučanje hudournikov, ki je pred nedavnim izšla pri tržaški založbi Mladika.
To ni samo potopisna pripoved, ki v besedi in sliki opiše in prikaže lepote Nacionalnega parka Sagar-mata, obisk budističnega samostana Tiangboče, srečanje z Ignacijem, tj. vrhunskim baskovskim alpinistom Inakijem Ochoo de Olza, pogovore s šerpami, obisk pisanih himalajskih vasi, kot Namče Bazar, in še veliko drugega, ampak je tudi razmišljanje o oddaljenem, kulturno dugačnem in raznolikem svetu, kjer »ugotoviš, kako malo pravzaprav človek potrebuje za življenje. Najlepše pri tem pa je, da si lahko kljub vsemu vesel. Himalajski ljudje so namreč vedno dobre volje.«
Knjiga obsega 126 strani, na prodaj pa je tudi pri sami založbi Mladika, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. +39 040 3480818, uprava@mladika.com. Cena 14 €.
Rafko Dolhar se je rodil leta 1933 na Trbižu v Kanalski dolini. Po maturi na slovenskem znanstvenem li-ceju v Trstu doktoriral iz medicine v Padovi, nakar se
Rafko Dolhar in naslovna stran njegove knjige
je specializiral iz medicine dela in športne medicine. Od leta 1968 do upokojitve leta 1994 je bil profesor anatomije človeka na naravoslovni fakulteti Univerze v Trstu. Dve mandatni dobi je bil občinski svetnik stranke Slovenske skupnosti v tržaškem občinske svetu, v katerem je nekaj let vodil odborništvo za socialno skrbstvo in odborništvo za zdravstvo.
Rafko Dolhar je napisal več knjig, največ na planinsko oziroma potopisno tematiko, in dnevniške zapise: Pot v planine, 1966; Človek in cesta, 1971; Moji kraški sprehodi, 1980; Prgišče Krasa (Skupaj s pesnikom Albertom Miklavcem), 1987; Romanje v Julijce, 1991; Stezice, 1993; Kraška simfonija, 1997; Tržaški pol-dnev-nik, 2000 in druge.
BUČANJE HUDOURNIKOV
Hifflalajikidlbfrvr k SlaYMifcfrJi idfavrfta
Rafko Dolhar
RADOVLJICA - Festival stare glasbe
Večer v znamenju mestnih piskačev
TOMIZZEV DUH
Govori starosta Stanovnik
Milan Rakovac
Festival bo danes uvedel pihalni ansambel Les haulz et les bas
Meseca avgusta se v Radovljici in na Velesovem odvija najstarejši festival stare glasbe v Sloveniji. Letos bo pod umetniškim vodstvom Domna Marinčiča potekala 32. edicija, na kateri bo nastopilo ose-mintrideset glasbenikov iz Evrope, Armenije, ZDA in Avstralije. Poleg koncertov sta tudi delavnica za pevce in vokalne ansamble z angleškim tenorjem Charle-som Danielsom ter mojstrski tečaj za kljunasto flavto profesorice Mateje Bajt. Glasbena ponudba ni omejena na obdobje od srednjega veka do baroka, ampak se razteza do 21. stoletja, tako da ima publika priložnost poslušati tako rekonstrukcije starih notnih virov kot praizvedbe del sodobnih skladateljev.
Vseh deset koncertov festivala si zasluži pozornost zaradi zanimivo oblikovanih programov. Tokrat se omejimo na današnji uvodni večer, ko bo v Radovljiški graščini nastopil priznani pihalni ansambel Les haulz et les bas. Skupina iz Nemčije se že več let ukvarja z raziskovanjem glasbenega repertoarja mestnih piskačev oziroma alte cappelle. Izraz izhaja iz srednjeveške delitve glasbenikov na dve skupini: basso cappello so sestavljali tihi instrumenti, kot so flavte, brenkala ali godala, alta cappella pa je bila glasnejša zaradi igranja na odprtem. Uporabljena glasbila so v različnih obdobjih obsegala šalmaj in bombardo (pred-
hodnika oboe), bucino (ravno trobento), dude, cink (soroden rogu), renesančno pozavno ter bobne. Sestav kaže deloma na arabski vpliv, ki naj bi se preko Španije in Balkanskega polotoka razširil po Evropi.
Mestni piskači so bili nepogrešljiva glasbena spremljava pri maši, dvornih in mestnih slovesnostih ali na plesu. V mestu so se povezovali v cehe in kot mestni uslužbenci skrbeli za vse glasbene storitve, tudi za glasbeno vzgojo otrok. Oblasti so jih začele najemati v 14. stoletju, službo pa so ukinile komaj v 18., ko so jih nasledili orkestri in mestne godbe. Žal je rekonstrukcija njihovega skoraj petstoletnega repertoarja zelo težavna, saj so glasbo večinoma improvizirali ali igrali po spominu. Zato si je skupina Les haulz et les bas s svojim temeljitim raziskovanjem virov prislužila številne nagrade ter povabila na univerze v Oxfor-du, Londonu, Manchestru ter na Schola Cantorum Basiliensis. Na današnjem večeru bodo igrali dela Guillauma de Mac-hauta, Guillauma Dufaya in Joana Ambrosia Dalze.
Festival Radovljica se torej pričenja drevi, zaključil pa se bo 24. t. m. Naj opozorimo, da na vse prireditve brezplačno vozi festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja. Podrobnejše informacije si lahko ogledate na spletni strani: www.festival-radovljica.si.
Sara Zupančič
Medtem ko so revidirani demokratični Južni Slovani vstajniški julij (julija 1941 so se k uporu dvignili Slovenci, Hrvati, Srbi, Bosanci ...) zelo diskretno obeležili v senci 100. obletnice Velike vojne in vojn, ki ob manj diskretnem vzponu novih faš-izmov ta hip divjajo v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu, Janez Stanovnik, doajen slovenskega antifašizma, par-tizanstva in krščanskega socializma za posebno številko Mladine v pogovoru z Juretom Trampušem pogumno in povsem odprto govori, kaj je bilo in kaj je. Iz velikega intervjuja sem za vas izbral nekaj njegovih zgodovinskih pričevanj in ocen, temeljnih za razumevanje časa, ki ga živimo: »Slovenski partizani so bili prvič vabljeni v Francijo. Stanovnik je bil tam. Ponosen. "To je bilo nekaj veličastnega, to, da je Hollande v govoru omenil Slovenijo in partizane, veste, kako velikega pomena je vse to ... Sem nepopravljiv optimist. To me je morda pripeljalo v tole visoko starost. O pesimističnem scenariju za Slovenijo in Evropo niti ne razmišljam. Nasprotno, vidim veliko pozitivnih elementov, imamo zdravo mladino"...« Brkat star partizan, zvest tvorec zgodovine potomstvu natančno in neizprosno zapušča oporoko.
Slovenija nekoč in danes: »Če prebirate časopise iz tistega časa, lahko vidite, da so se klerikalci in liberalci obkladali z istimi zmerljivkami kot danes, toda takega sovraštva kot danes ni bilo ... Takrat beseda socializem ni pomenila psovke. Janez Ervangelist Krek je že pred 150 leti napisal knjigo Socializem, podaril mi jo je moj stari oče, imam jo na knjižni polici. V njej opisuje ideje Marxa, Engelsa in papeža Leona XIII. Za Kreka je stric moje mame škof Jeglič v
V	Weimarju razstava Nietzschejeva zapuščina
Goethejev in Schillerjev arhiv v Wei-marju je pripravil razstavo o življenju in delu Friedricha Nietzscheja (18441900). Pod naslovom Nietzschejeva zapuščina so zbrani rokopisi, pisma, be-ležnice, fotografije in dokumenti. Razstava, ki osvetljuje Nietzschejevo razmišljanje in način dela, bo na ogled do 18. decembra.
Ustanova Klassik, pod okriljem katere deluje Goethejev in Schillerjev arhiv, se ponaša z obsežno zbirko Nietzsc-hejevih rokopisov in drugih materialnih ostankov, ki jo je pridobila od Nietzschejeve sestre Elizabeth.
V	Edinburghu se je začel mednarodni festival
V	škotski prestolnici, kjer že poteka festival uprizoritvenih umetnosti Fringe, se je včeraj začel še mednarodni edinburški festival, ki bo ponudil številne gledališke, operne in plesne predstave ter koncerte. Do konca avgusta bo nastopilo skoraj 2500 umetnikov iz 43 držav.
Festival je odprl koncert Kraljevega škotskega nacionalnega orkestra, ki je nastopil pod taktirko skladatelja in dirigenta Oliverja Knussena, zazvenela pa je glasba Schoenberga, Scriabina in Debussyja.
V	ospredju letošnje izdaje sta sicer dve temi: odnos med kulturo in vojno ob 100. obletnici izbruha prve svetovne vojne ter vprašaje identitete in naroda, ki se navezuje na referendum o škotski neodvisnosti, ki bo 18. septembra.
tt '
svoj dnevnik zapisal, da je za slovenski narod naredil veliko, a bolj malo za slovensko cerkev ... «
Slovenija v vojni: »Sam sem postal član matičnega odbora OF na univerzi, v njem sem predstavljal krščanske socialiste, v univerzitetnem odboru sta bila še Bojan Kubej kod predstavnik Sokola in kot komunist Janko Smole. Bili smo triperesna deteljica ... To ni bilo zgolj strumno organizirano, kot je predstavljalo uradno zgodovinopisje, češ, v Vidmarje-vi vili so se sestali, potem pa je šel slovenski narod v boj ... Sem še edina živa priča Dolomitske izjave ... Kocbek je potem, ko je podpisal izjavo, napisal obširno okrožnico za vse krščan-skosocialistične kadre, a napisana je bila v zapletenem filozofskem jeziku, zato ni mogla zares prepričati preprostih ljudi ... (Kocbek) se je žrtvoval za enotnost odpora, . ni bil prevaran, ni bil izsiljevan ... Kocbek je žrtvoval interese krščanske skupine OF interesom narodnega odpora ... Nekateri niso razumeli. Takšen je bil Janez Marn - Črtomir Mrak, odšel je, dezertiral, ustanovil Črno roko, ki je bila najbolj strahotna izdaja ... bil je proti okupatorjem in domobrancem. Bil pa je zagrizen antikomunist. Umrl je v Kanadi ... «
Povojno obdobje: »Maščevanje je bilo posledica vsega tega, kar smo doživeli med vojno. To je del resnice. Do človeškega življenja nismo bili tako občutljivi, kot smo danes. Sovražnik za nas ni bil človek, ampak zver ... To, da je Jugoslavija na Golem otoku ustanovila izolacijsko taborišče, je bilo dejanje samoobrambe režima. Ravnanje z internirci pa je bilo kriminalno, zverinsko ... «
Današnji čas: »Sprava je bila zlorabljena. Spomenka (Hribar) je ime-
la plemenito idejo, neodomobranstvo pa je to idejo zlorabilo za kriminali-zacijo NOB in partizanstva ... Partizani naj bi bili krivi za poboje, krščansko pa odpuščajo domobranci. Vojne ni bilo! Tudi kolaboracije ne! Nenavadno je, da smo imeli v naši zgodovini politične genije z isto začetnico: Krek, Korošec, Kardelj, Kidrič, Kučan. To so tiste zgodovinske osebnosti, ki sem jih občudoval in se od njih učil ... jaz sem pričevalec velike zgodovine, ne pa njen tvorec. Na misel mi prihaja Kocbekov dnevniški zapis: "ostal bom zvest, čeprav ne vem, zakaj". Jaz pa vem, zakaj!«
Trst je v pričevanju staroste Sta-novnika nekakšna varna oaza OF-a, NOB-ja, v Trst prihaja, se vozi s tramvajem (po štirih letih bojev »čez drn in strn«, by Aleš Bebler), išče zveze ... Izvrstni novinarski kolega Sta-novnika žal ni povprašal o naši, jadranski strani vojne: nič zato, tukaj smo pač vedno bili nelagodna konstanta, za Rim, Beograd, Ljubljano, Zagreb .
Spominjam se, da sva v spravit-veni (in spravljivi) oddaji na hrvaški nacionalni televiziji (medtem ko so trije predsedniki na Trgu zedinjenja poslušali kocert in se sprehodili do nekdanjega Narodnega doma) edino midva s Stanovnikom zagovarjala resno spravo: Italija naj se pokloni na krajih fašističnih zločinov, mi pa se bomo na grobiščih naših maščevanj. To se še ni zgodilo. Se kdaj bo?
Starosta Stanovnik, izvenserij-ski modrec pokončnega duha nam je bridko ponudil eliksir zgodovine. Z lakoničnim nasmehom nepopravljivega optimista: imamo dobro mladino, dajmo, zapustimo ji nekaj, preden odidemo v večna lovišča (by Karl May)!
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 9. avgusta 2014
9
ITALIJA - Zadovoljstvo vladne večine, razočarana opozicija
Zelena luč za reformo senata in njegove vloge
RIM - Senat je včeraj v prvem branju odobril ustavni zakon, ki dejansko ukinja senatno skupščino kot izvoljeno telo. Ustavna reforma, za katero si prizadeva premier Matteo Renzi predvideva, da bo v senatu v prihodnje sedelo le 100 in ne več 315 senatorjev. Senatorje bodo iz vrst županov in deželnih svetnikov po novem izbirali deželni sveti v sorazmerju s številom prebivalcev. Obenem se jim bodo drastično zmanjšala pooblastila, med drugim ne bodo več glasovali o zaupnicah vladi, bodo pa ohranili pristojnosti za varstvo narodnih in jezikovnih manjšin.
Reformo (ali protireformo, odvisno od zornih kotov) je podprlo 183 senatorjev pisane vladne koalicije in sicer opozicijske stranke For-za Italia. Proti ni glasoval nihče, saj so se nasprotniki odločili, da sploh ne bodo glasovali, kar velja tudi za nekatere oporečnike iz vrst vladajoče Demokratske stranke. Ker gre za ustavni zakon je zanj potrebno dvojno branje (po dve zeleni luči v senatu in v poslanski zbornici), jeseni bo zato sledilo še odločanje v spodnjem domu parlamenta. Na koncu bo najbrž potreben še potr-dilni ljudski referendum.
Glasovalne izjave niso prinesle presenečenj, a so potrdila že znana stališča podpornikov in nasprotnikov zakona. Glasovanje so bojkotirali vsi senatorji Gibanja 5 zvezd, SEL in Severne lige, katerim so se pridružili oporečniki Demokratske stranke (bilo jih je 16) ter Forza Italia (19 senatorjev). V poslanski zbornici bo šlo drugače, saj imajo tam podporniki ustavnih sprememb dvotretjinsko večino.
Renzi je prepričan, da se je v državi včeraj končno začel čas realnih sprememb, ki jih ne bo mogoče več ustaviti. Zadovoljen je tudi Silvio Berlusconi, ki je prepričan, da je jeziček na tehtnici italijanske politike, za nasprotnike tako zasnovanih reform pa je bil včerajšnji dan črn dan za italijansko demokracijo.
IRAK - Zaostrovanje razmer po okrepitvi napadov islamistov
ZDA začele zračne napade
Zaradi vse hujše humanitarne krize pa Združeni narodi pripravljajo ustrezen koridor za varen umik civilistov
Za bombardiranje ciljev v Iraku ZDA uporabljajo letalo F/A-18C hornet z ameriške letalonosilke USS George H.W. Bush v Arabskem zalivu
ansa
GAZA - Po izteku tridnevnega premirja
Spet nasilje
GAZA - Po izteku 72-urne prekinitve ognja se je včeraj zjutraj v Gazi nadaljevalo nasilje. Vsa palestinska gibanja z območja Gaze so namreč podaljšanje premierja soglasno zavrnila, ker Izrael ni pristal na njihove zahteve, ta pa se je kasneje umaknil s pogajanj v Kairu.
Kot je sporočila izraelska vojska, so »teroristi« takoj po 7. uri po srednjeevropskem času na jug Izraela izstrelili več raket. Vsega skupaj je iz Gaze na judovsko državo padlo najmanj 35 raket, pri čemer sta bila ranjena civilist in vojak. Tri rakete je nad Aškelonom prestregel izraelski protiraketni ščit. Odgovornost za tri rakete grad, ki so bi-
le po 7. uri izstreljene na Aškelon, je prevzelo oboroženo krilo palestinskega gibanja Islamski džihad, Brigade al Kuds.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kmalu zatem vojski naročil, naj na raketne napade odgovori s silo. Sledil je niz izraelskih napadov na območje Gaze, v katerih je po navedbah tamkajšnjih zdravstvenih virov umrl desetletni otrok, 11 ljudi pa je bilo ranjenih.
Egipt, ki posreduje v pogajanjih za končanje nasilja na območju Gaze, je včeraj pozval k podaljšanju prekinitve ognja. Po navedbah Kaira morata strani razrešiti le še nekaj nesoglasij.
BAGDAD/WASHINGTON - Potem ko je ameriški predsednik Barack Obama dal zeleno luč za zračne napade za zaščito pred nasiljem skrajnih islamistov, je ameriška vojska že izvedla prvi napad na njihove položaje na severu Iraka. ZN medtem v luči vse hujše humanitarne krize pripravljajo ustrezen koridor, ki bo civilistom omogočil umik na varno.
Ameriški predsednik je povedal, da je že dolgo časa opozarjal skrajne islamiste iz Islamske države (IS), naj ne ogrožajo strateško pomembnega kurdskega mesta Erbil na severu Iraka, a ker so se islamski skrajneži v četrtek mestu približali, je dal zeleno luč za zračne napade nanje, če bi skušali priti v mesto.
Do tega je nato včeraj tudi prišlo, ko so po navedbah ameriškega Pentagona skrajneži obstreljevali kurdske sile v Erbi-lu. Ameriška vojska je odgovorila z dvema bojnima letaloma F/A-18, ki sta odvrgli 225-kilogramske lasersko vodene bombe na mobilno topništvo v bližini Erbila.
Velika Britanija, ki se je leta 2003 ZDA pridružila pri invaziji na Irak, je tokrat le nekaj ur po Obaminem oznanilu na televiziji izključila možnost vojaške intervencije svojih sil. Francija, ki je leta 2003 nasprotovala posredovanju, je izrazila podporo tistim, ki se borijo proti skrajnežem v Iraku in predsednik Francois Hollande je tudi obljubil podporo v pomoči za civilno prebivalstvo. Nemčija - prav tako nasprotnica posredovanju izpred več kot desetih let - je napovedala, da bo zagotovila 2,9 milijona evrov humanitarne pomoči in obljubila dodatno pomoč, če bi to bilo potrebno.
Ob zaostrovanju nasilja se na severu Iraka slabšajo humanitarne razmere, zaradi česar Združeni narodi pripravljajo ustrezen koridor, ki bo civilistom na begu pred sunitskimi skrajneži omogočil umik
ZDRAVJE - Svetovna zdravstvena organizacija razglasila mednarodne izredne razmere
WHO: Epidemija ebole predstavlja nevarnost mednarodnih razsežnosti
ŽENEVA/BRUSELJ - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi epidemije ebole, ki od začetka leta pustoši po zahodu Afrike in je terjala že skoraj tisoč življenj, razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. To odločitev je včeraj sporočila generalna direktorica WHO Margaret Chan. Tako se je pred tem na dvodnevnem izrednem zasedanju v Ženevi soglasno odločil poseben odbor WHO za izredne razmere, ki ga sestavljajo mednarodni strokovnjaki na področju zdravja in zdravstvenih politik, je povedala Chanova.
Ta odločitev WHO omogoča, da sedaj po vsem svetu razglasi mednarodnopravno zavezujoča zdravstvena pravila s ciljem zajezitve epidemije nevarnega virusa. Med drugim so možni ukrepi karantene, kot so zaprtje meja ter omejitve mednarodnih potovanj. Zaenkrat se sicer pristojni odbor WHO za to vrstne ukrepe ni odločil. Morajo pa biti potniki nujno seznanjeni s situacijo glede ebole in tem, kako se zaščititi pred njo. Okuženi z ebolo lahko potujejo le izjemoma, ko ustrezno zdravljenje tam, kjer se nahajajo, ni mogoče. Vlade prizadetih držav so pozvane, da - če tega še niso storile - razglasijo izredne razmere.
Kot je poudarila Chanova, smo na zahodu
Generalna direktorica WHO Margaret Chan
ansa
Afrike priča »najkompleksnejši« epidemiji smrtonosne hemoragične mrzlice v zadnjih štirih desetletjih. Mednarodno skupnost je pozvala, naj pomaga prizadetim državam. Kot je opozorila, dodaten izziv predstavlja dejstvo, da so zdravstveni sistemi v prizadetih zahodnoafriških državah zelo šibki in se niso sposobni sami spopasti z epidemi-
jo. Poleg tega se virus v teh državah posebej hitro širi zaradi načina življenja, navad in slabih zdravstvenih kapacitet.
Evropski komisar za zdravje Tonio Borg je medtem včeraj v Bruslju ponovil oceno Evropske komisije, da je nevarnost okužbe z ebolo v Evropi izredno majhna. Kot je dejal, je verjetnost, da se bo nekdo iz Evrope v Afriki okužil z virusom, vsaj zaenkrat še relativno nizka, tudi če bi se, pa bi virus naprej prenesel le z neposrednim stikom in telesnimi tekočinami. Kot je še ponovil Borg, EU že več mesecev pozorno spremlja situacijo v zahodni Afriki in je za morebiten primer, da ebola vendarle doseže Evropo, pripravljena.
V ZDA so v četrtek sporočili, da so pripravljeni in da pričakujejo, da bo iz zahodne Afrike v državo slej ko prej prispelo več okuženih oseb z ebolo, ki bodo morda nato okužile svoje bližnje. Vodja ameriškega Centra za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC) Tom Frieden je poudaril, da je treba biti na širjenje virusa vsekakor pripravljen.
Po zadnji statistiki WHO je hemoragična mrzlica v zahodni Afriki doslej terjala 932 življenj, potrdili so 1711 primerov okužbe. Veliko večino primerov beležijo v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone.
Vulkan Stromboli poskrbel za turiste
RIM - Po več kot štirih letih je znova izbruhnil vulkan Stromboli na istoimenskem sredozemskem otočku na jugu Italije. Iz kraterja je začela bruhati lava in se iztekati v morje. Za ljudi na Stromboliju in sosednjih otokih Lipari in Panarea ni bilo ne-
varnosti, je pa dogajanje privabilo številne radovedneže. Na tisoče turistov se je zgrnilo proti Stromboliju, da bi si ogledali igro narave. Izlete na sam vulkan pa so začasno prepovedali. Izbruh Strombolija je leta 2002 povzročil večmetrske valove, ki so delno poplavili ta in sosednje otoke. Več hiš je bilo poškodovanih, trije ljudje pa ranjeni. Vulkan je nato izbruhnil še v letih 2007 in 2010.
Zaradi ruskega embarga eni bolj drugi manj prizadeti
MOSKVA - Ruski embargo na uvoz večine prehrambenih izdelkov iz EU, ZDA, Avstralije, Kanade in Norveške je v nekaterih članicah povezave povzročil nemalo zaskrbljenosti in tudi že zahteve po kompenzacijah. Kmetijsko naravnana Poljska je zaradi ruskega embarga že zahtevala kompenzacije s strani EU. Zahteva pa tudi nujno zasedanje evropskih ministrov za kmetijstvo in ribištvo. Zahteve glede kompenzacij sta napovedala tudi češki premier Bohuslav Sobotka in njegov finski kolega Alexander Stubb.
Ruska prepoved uvoza prehrambenih in kmetijskih proizvodov v Sloveniji utegne prizadeti približno tretjino slovenskega izvoza kmetijskih proizvodov v Rusijo. Za Slovenijo najpomembnejše postavke - proizvodov za otroško hrano - namreč ni na seznamu prepovedi. Slovenija je lani v Rusijo izvozila za 11 milijonov evrov proizvodov za otroško hrano. Za razliko od EU se v ZDA z ruskimi sankcijami ne obremenjujejo.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.365,54
-83,87
SOD NAFTE
(159 litrov)
150,09 $ -0,33
EVRO
1.3388 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
8. avgusta 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 8.8. 7. 8.	
ameriški dolar	1,3388	1,3368
japonski jen	136,45	136,76
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,825	27,853
danska krona	7,4550	7,4556
britanski funt	0,79670	0,79400
madžarski forint	313,72	315,80
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2010	4,2038
romunski lev	4,4435	4,4409
švedska krona	9,2440	9,2334
švicarski frank	1,2137	1,2150
norveška krona	8,3600	8,3700
hrvaška kuna	7,6470	7,6520
ruski rubel	48,5790	48,6417
turška lira	2,8920	2,8900
avstralski dolar	1,4419	1,4414
braziljski real	3,0532	3,0406
kanadski dolar	1,4614	1,4615
kitajski juan	8,2446	8,2359
mehiški peso	1 7,7284	17,6559
južnoafriški rand	14,3352	14,3322
1 0 Sobota, 9. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Vzpostavljanje mreže čezmejnih zdravstvenih storitev
Dogovor za Hišo porodov, EU sprašujejo 8 milijonov
Pripravili so projekt za vzpostavitev mreže čezmejnih zdravstvenih storitev, za uresničitev katerega bodo preko Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) zaprosili za osem milijonov evrov evropskih prispevkov. Dogovor predvideva tudi gradnjo Hiše porodov, glede katere je bilo treba največ dela za uskladitev različnih mnenj in zahtev. Dogovor so podpisali goriški župan Ettore Romo-li, novogoriški župan Matej Arčon, župan Šempetra-Vrtojbe Milan Turk, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, direktor novogoriškega Zdravstvenega doma Marjan Pintar in pomočnik direktorja splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Gorici Marco Gergolet.
Dogovor predvideva tri projektne aktivnosti. »Od vsega začetka smo se soglasno zavzeli za povezavo storitev s področja duševnega zdravja. V okviru projekta bomo zgradili bivalno strukturo na slovenski strani in souporabljali nekatere storitve goriškega centra za duševno zdravje. Drugo projektno področje zadeva uresničitev čezmejnega centra za naročanje zdravstvenih storitev CUP, ki bo ljudem omogočal, da prosto izbirajo, na kateri strani meje se zdraviti,« je včeraj pojasnil goriški župan Ettore Romoli in poudaril, da je glavno projektno področje vezano na uresničitev Hiše porodov. »Bali smo se, da bi z zaprtjem goriške porodnišnice celoten projekt splaval po vodi. Goriško zdravstveno podjetje nas je opozarjalo, da je treba Hišo porodov zgraditi ob bolnišnici, to pa bi bilo v Gorici po zaprtju porodnišnice nemogoče. Kljub temu smo nadaljevali s pripravo projekta, tako da se zdaj bomo pri njegovem izvajanju naslanjali na storitve šempetrske bolnišnice,« pravi goriški župan Romoli in pojasnjuje, da bo treba pred uresničitvijo Hiše porodov povezati v mrežo storitve obeh bolnišnic, goriškega zdravstvenega podjetja in novogoriškega Zdravstvenega doma. »Po treh letih dela bo prišel čas za gradnjo Hiše porodov kot take, ki bi jo lahko zgradili v parku Basaglia v Ulici Vittorio Veneto ali pa kje bliže šempetrski bolnišnici,« pravi Romoli in razlaga, da bo Hiša porodov namenjena le naravnim porodom. »V Italiji je le kakih sedem Hiš porodov, zato bi lahko bila naša zanimiva ne le za nosečnice iz Gorice in Nove Gorice, ampak tudi iz
GRADEŽ
Pokrajina Videm prodaja vilo Ostende
Potem ko se pogajanja, da bi vilo Ostende v Gradežu odstopili javni instituciji, niso obnesla, je videmska pokrajina - lastnica poslopja v Carducci-jevi ulici - sklenila, da jo proda. Daljši čas jo je imela v oskrbi fundacija Anselmo Listuzzi, ki jo je uporabljala kot rezidenco za hudo prizadete osebe. Najboljši ponudnik jo bo kupil na javni dražbi, izklicna cena pa znaša 2,4 milijona evrov.
»Želimo ovrednotiti stavbo in preprečiti njeno propadanje. Za zasebnika lahko predstavlja odlično podjetniško priložnost zaradi lokacije v leto-viščarskem kraju,« pravijo na pokrajini v Vidmu.
Sandra Sodini
Ettore Romoli
Poslopje v parku Basaglia
bumbaca
NOVA GORICA-ŠEMPETER - O dogovoru
»Zdravstvo naj bo na prvem mestu«
»Absolutno podpiramo krepitev čezmejnega sodelovanja.« Tako pravi pomočnik direktorja splošne bolnišnice dr. Franca Derganca iz Šempetra pri Gorici, Marco Gergolet, ki je eden izmed podpisnikov dogovora o vzpostavitvi mreže čezmejnih zdravstvenih storitev. Po njegovih besedah si bodo v šempetrski bolnišnici maksimalno prizadevali, da bi sodelovanje steklo in da bi bilo uspešno. Hkrati pomočnik direktorja šempetrske bolnišnice opozarja, da je celotni projekt odvisen od razpisa, na katerega se prijavlja Evropsko združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). Mešana komisija, ki jo sestavljajo predstavniki dežele FJK ter slovenske in italijanske vlade, bo Gorico in Novo Gorico obiskala septembra. Od mnenja in ocen članov komisije bo po Gergoletovih besedah odvisna uspešnost goriškega čezmejnega projekta. Gergolet se je v korist krepitve sodelovanja izrekel tudi na nedavnem srečanju z ostalimi podpisniki dogovora; še zlasti na italijanski strani so zadovoljni, da so se slovenski sogovorniki odločneje zavzeli za uresničevanje projekta, saj bo za njegovo uresničitev potrebnega še veliko dela - in tudi pritiskov, da mu bo zagotovljen potrebni evropski denar.
Marco Gergolet Matej Arčon
»Zdravstvo in sociala morata biti na prvem mestu našega povezovanja,« je četrtkov premik komentiral novogo-riški župan Matej Arčon, ki je tudi sam bil odločilen, da so se stvari obrnile v pravo smer. »Odigral sem povezovalno vlogo. Najbolj sem vesel, da smo uskladili vse vpletene strani za potrebe, ki jih bo naš prostor imel v prihodnosti. Pomembno je predvsem dejstvo, da so skupaj stopili zdravstveno podjetje iz Gorice ter naša bolnišnica in Zdravstveni dom. Projekt ima sedaj podlago, da ga EZTS prijavi, uresničen pa bo, če bo seveda prejel pričakovana sredstva. Med tremi projekti EZTS sta zdravstvo in so-ciala na prvem mestu, takoj za njima pa morata biti Soča in infrastrukturno povezovanje,« ocenjuje Matej Arčon.
širšega območja,« poudarja župan, ki je prepričan, da je tako nastavljeni projekt veliko boljši od dogovora, ki ga je pred nekaj tedni podpisala dežela Furlanija Julijska krajina s šempetrsko bolnišnico. Na podlagi tega dogovora so kriti stroški porodov za goriške porodnice, ki bi se odločile roditi v šempetrski porodnišnici.
Gorico in Novo Gorico bo 4. septembra obiskala mešana komisija, ki jo sestavljajo predstavniki dežele FJK ter slovenske in italijanske vlade. »Komisija bo preverjala kakovost našega projekta za vzpostavitev mreže čezmejnih zdravstve-
nih storitev, kar bo ključnega pomena za pridobitev evropskih prispevkov. Upam, da bo dežela podprla naša prizadevanja,« poudarja Romoli. EZTS GO pripravlja skupno tri projekte, ki jih bo predstavil mešani komisiji in zanje zaprosil za evropska sredstva. Projekt na področju zdravstva je vreden osem milijon evrov, 6,3 milijona evrov sprašujejo za ovrednotenje reke Soče med Solkanom in Gorico, 4,7 milijona evrov je potrebnih za gradnjo železniške povezave med štandreškim in vrtojben-skim tovornim postajališčem. Ali bodo goriški projekti financirani (in sploh koliko
evropskega denarja jim bo namenjenega), bo predvidoma znano oktobra.
Direktorica EZTS GO Sandra Sodini poudarja, da bo za uresničitev načrtov na področju zdravstva potrebnega veliko dela. Po njenih besedah je treba omogočiti dostop do zdravstvenih storitev preko čezmejnega centra za naročanje CUP, potem je treba uskladiti vse razlike v organizaciji posameznih bolnišničnih in zdravstvenih ustanov, nazadnje se je treba lotiti gradnje Hiše porodov kot take, pri čemer se je treba pri izbiranju lokacije držati navodil stroke in izvedencev. (dr)
GORICA - Zdravstvo
Predsednico
• v ■ • •
pričakujejo z dvajsetimi predlogi
Predsednica deželne vlade Debora Serracchiani bo v ponedeljek, 11. avgusta, prišla v Gorico zagovarjat reformo deželnega zdravstvenega sistema, hkrati bo tudi prisluhnila predlogom goriških občinskih svetnikov. Srečanje bo javno; predsednico bodo ob 17.30 sprejeli na seji svetniške komisije za zdravstvo, ki bo zasedala v dvorani občinskega sveta.
Dokument z dvajsetimi predlogi je v pričakovanju na ponedeljkovo srečanje izdelala Demokratska stranka (DS). Predsednik goriškega krožka DS Bruno Crocetti in načelnik svetniške skupine Giuseppe Cingolani poudarjata, da morata tržiška in goriška bolnišnica ohraniti dosedanji status tudi po ustanovitvi novega zdravstvenega podjetja za goriško pokrajino in južno Furlani-jo. »Med bolnišnicama je treba prerazporediti storitve, tako da bo obema bolnišnicama priznana istia vloga,« poudarjata Crocetti in Cingolani, ki sta prepričana, da je treba v Gorici okrepiti delovanje oddelkov za anestezijo in oživljanje, transfuzijskega centra, ne-frologije, urologije, odontostomatolo-gije, kardiologije in nevrologije. V goriški bolnišnici je treba omogočiti tudi izvajanje trombolize, hkrati pa je po mnenju predstavnikov DS še naprej treba zagotoviti delovanje ginekološke ambulante in pediatričnega oddelka, ki mora biti za urgentne primere odprt do 20. ure. »Poleg prizadevanj za odprtje Hiše porodov je treba ukiniti teritorialne omejitve za porode v Šempetru in hkrati omogočiti tudi porode z epi-duralno analgezijo; zagotoviti je treba tudi dvojezične izpisnice,« poudarjata Crocetti in Cingolani, po katerih je treba vrniti Gorici direkcijo medicine dela, ki so jo pred enim letom preselili v Trst. »Več sredstev moramo nameniti centru za duševno zdravje in za rehabilitacijo oseb z duševnimi motnjami. Paliativno oskrbo je treba zagotavljati tudi na teritoriju, kot že opravljajo na Tržiškem,« še poudarjata predstavnika DS, ki sta prepričana, da si je treba v sodelovanju z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) za okrepitev čezmejnih stikov in skupnih pobud na področju zdravstva.
GORICA - Portal z informacijami
Motorizacija na dosegu klika
Občanom ni več treba, da romajo na sedež civilne motorizacije pri Jeremitišču iskat informacije ali zapravljat čas zaradi nejasnosti postopkov za pridobitev dovoljenj in podobnega, saj imajo odslej na razpolago spletni portal, kjer bodo poleg navodil našli tudi obrazce. Novost, ki gre v smer večje transparentnosti in učinkovitosti, so včeraj predstavili na pokrajini. »Portal je jasen in preprost, hkrati pa izčrpen in pregleden. S tem uvajamo model pametne - "smart" - uprave,« zagotavlja odbornica Donatella Gironcoli in dodaja: »Takšen portal v deželi premoreta le naša in tržaška pokrajina, zgledovali pa smo se po Firencah in Milanu.«
Portal je predvsem informativne narave. Informacije so razdelili na tri temeljna poglavja, ki odgovarjajo trem osnovnim dejavnostim motorizacije, kar se na portalu odraža v treh linkih: to so vozniška dovoljenja, vozila, avtoprevozništvo. »Portal bomo nadgrajevali, a je že danes z informativnega vidika zelo izpopolnjen. Objavili smo prav vse, kar je bilo objavljivega. Velika večina občanov ima že takoj od njega korist. Manjka le še kakih 10 odstotkov podatkov, ki bodo v kratkem na dosegu klika,« je napovedal Roberto Kravos, vodilni mož motorizacije.
Uporabniki, ki imajo dostop v splet, bodo portal našli na naslovu www.mo-
Občani bodo portal našli na naslovu www.motorizzazione-provgo.it
torizzazione-provgo.it. Pod rubriko »Patenti« (vozniška dovoljenja) bodo našli na primer vsa navodila za pridobitev dovoljenj in odgovore na najpogostejša vprašanja in dvome, predvsem pa obrazce. Poleg tega so objavljeni urniki motorizacije, pregled storitev in linki, ki jih utegne po-
trebovati, kdor se želi poglobiti v zakonodajo ali v okrožnice pristojnih institucij. Na voljo pa so tudi naslovi elektronske pošte funkcionarjev, pristojnih za posamezne postopke. Občani bodo lahko prek njih pošiljali pripombe in predloge, na podlagi katerih bodo portal izboljševali.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 9. avgusta 2014 1 1
GRADEŽ - Dvajsetletnika naj bi se sprla zaradi dekleta
Sredi prepira nož
Mladenič je v Gradežu zabodel dvajsetletnega sovrstnika, potem ko naj bi se sprla zaradi dekleta. Napadalca so karabinjerji prijavili in ostaja na prostosti v pričakovanju na začetek sodnega postopka, poškodovancu so nudili prvo pomoč v gradeški ambulanti zdravstvenega podjetja in ni v smrtni nevarnosti.
V zadnjih letih mladi ponočnjaki radi zahajajo v lokal Tivoli na stari gradeški plaži; v njem se zbirajo tako domačini in prebivalci sosednjih krajev kot turisti, ki v Gradež preživljajo poletne počitnice. V noči s četrtka na petek je bil lokal poln obiskovalcev; med njimi sta bila tudi dvajsetletnik iz Mi-
Gradeški karabinjerji na prizorišču prepira
bonaventura
SOVODNJE - Posledice že zaskrbljujoče
••	v» v« ■
Divji prašiči lomastijo v mladi koruzi
Divji prašiči se v iskanju hrane selijo v ravninski svet na Goriškem. Nočne obiske so usmerili v sicer redka s koruzo zasejana polja v bližini Sovodenj. Na pojav in škodo, ki jo ščetinarji povzročajo, nas je opozorila Sandra Milocco, kmetijska podjetnica iz Sovodenj, ena redkih, ki se še ukvarja s kmetijstvom in ki se boji, da kljub vloženemu delu in za koruzo optimalnim pogojem, letos pridelka ne bo.
Na njivi v neposredni bližini plinovoda in avtoceste, skoraj na robu s Pečanskim, so posledice nočnih obiskov in lomastenja že zaskrbljujoče, kakor izhaja tudi iz priloženih fotografij.
Miloccova je o zadevi že obvestila pristojno službo na goriški pokrajini, ki je tudi opravila ogled. Obvestila je nadalje člane lovske družine, ki naj bi skrbela za »nadzor« in uravnavanje števila divjadi, ima pa precej vezane roke zaradi predpisov o izvajanju lova.
Sicer pa divji prašiči, ki so doslej v glavnem povzročali škodo v briških vinogradih in na Krasu, niso edina nadloga kmetov in vrti-čkarjev v ravninskem svetu. Zaradi opuščanja obdelovalnih površin se njive zaraščajo, povečuje pa se število visoke divjadi in divjih zajcev. Pred srnami niso varni niti vrtovi v bližini naselij. Dodatno škodo na pridelkih, zlasti na koruzi, povzročajo tudi srake, vrane in šoje, ki so se prekomerno razmnožile in iščejo hrano tam, kjer pač je. (vk)
Okljuvan koruzni storž
foto v. k.
Posledice pohoda divjih prašičev v.k.
lana in njegov sovrstnik po rodu iz Kampanje, ki že nekaj leti živi v Tržiču. Mladeniča sta se sredi lokala začela prepirati in zmerjati - kot zgleda - zaradi dekleta. Srboriteža sta izstopila iz lokala in se pred njim še naprej prepirala. Naenkrat je mladenič po rodu iz Kampanje zavihtel kuhinjski nož in z njim nekajkrat zabodel mladega Mi-lančana. Ranil ga je v roko in v prsni koš, iz katerih je začela močno teči kri. Medtem ko so ostali obiskovalci lokala prestrašeno opazovali obračunavanje med mladeničema, je eden izmed njih klical na pomoč na številko 112. Po nekaj minutah so na kraj prihiteli grade-ški karabinjerji, ki so ravnokar izvajali
poostren nadzor v mestnem središču, ki je te dni polno turistov in mladine. Karabinjerji so takoj zatem izsledili oba mladeniča. Na kraj so prišli tudi reševalci iz službe 118, ki so nudili prvo pomoč ranjenemu Milančanu in ga zatem odpeljali v gradeško ambulanto zdravstvenega podjetja. Okreval bo v petnajstih dneh. Napadalca so prijavili goriškemu sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb; karabinjerji so našli tudi nož, s katerim je mladenič zabodel sovrstnika, in ga zasegli. Karabinjerji so po preverjanju istovetnosti napadalca ugotovili, da so ga sile javnega reda v preteklosti že obravnavale zaradi raznih kaznivih dejanj.
AJDOVŠČINA - Letos že peta žrtev
Traktor izsilil prednost Umrl 33-letni motorist
Slovenske ceste so spet terjale krvavi davek med motoristi. V prometni nesreči v bližini Ajdovščine je včeraj umrl 33-letni motorist. Nesrečo je povzročil v 43-letni traktorist, ki je med zavijanjem izsilil prednost. Umrli mladenič in domačin, a je bil doma iz širše okolice Nove Gorice; iz Ajdovščine je povzročitelj nesreče, zoper katerega bodo policisti ustrezno ukrepali, so sporočili z novogoriške policijske uprave.
O nesreči, ki se je zgodila v križišču za Vipavski križ, pri naselju Cesta, so občani policijo obvestili včeraj nekaj pred 10. uro. Policija je ugotovila, da je motorist peljal iz smeri naselja Cesta
proti Ajdovščini. Iz Ajdovščine pa je tedaj pripeljal traktorist in med zavijanjem levo proti Vipavskemu križu izsilil prednost in zaprl pot motoristu, ki je trčil v desno stran traktorja. Zaradi prehudih poškodb je umrl na kraju nesreče.
Poleg policistov so bili na kraju tudi gasilci in reševalci iz Ajdovščine. O nesreči so obvestili preiskovalno sodnico okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo. Policisti bodo zoper povzročitelja na podlagi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev ustrezno ukrepali. To je že peta smrtna žrtev letos med motoristi na območju novo-goriške policijske uprave.
GORICA - Pošta
Popoldansko zaprtje vzrok za razburjenje
w
Popoldansko zaprtje
bumbaca
Več Goričanov se je včeraj in predvčerajšnjem razburjalo, ker je bil v popoldanskih urah glavni poštni urad na Korzu Verdi v Gorici zaprt, vendar na vratih ni bilo nikakršnega obvestila ali informacije. Iz poštnega podjetja Poste italiane so nam včeraj pojasnili, da so se za popoldansko zaprtje odločili, ker je v tem obdobju manj dela, »mrtvilo« pa so izkoristili, da so omogočili uslužbencem koriščenje dopusta.
Prihodnja dva tedna bo vsekakor goriški poštni urad spet odprt tudi popoldne, medtem ko bo v popoldanskih urah zaprt poštni urad v Ulici Parini v Tržiču. Zadnji teden v avgustu bo pa goriški poštni urad zaprt popoldne, medtem ko bo tržiški odprt. »Vsaj eden izmed dveh osrednjih poštnih uradov v pokrajini bo do konca avgusta odprt tudi popoldne; za to smo se odločili, da bi racionalizirali delo svojih uradov in hkrati znižali stroške,« pojasnjujejo iz podjetja Poste italiane in opozarjajo, da so o spremembi urnikov obvestili tako goriškega župana kot tržiško županjo.
ŠTANDREŽ - Lokal v Ulici San Michele ima novega upravitelja
Brasil bar »kitajski«
Zheng Yuanmin je po rodu iz Šanghaja - Že skoraj dvajset let živi in dela v Italiji
Štandreški Brasil bar je dobil kitajske upravitelje. Od prvega avgusta javni lokal v Ulici San Michele vodi Zheng Yuanmin, ki se je pred skoraj dvajsetimi leti s starši preselil v Italijo iz vasice ob kitajskem velemestu Šanghaj. Po prihodu na Apeninski polotok je opravljal razne poklice, živel je Brescii, Milanu in raznih drugih mestih. Življenjska pot ga je zdaj zanesla v Gorico, kjer namerava ostati dalj časa, zato pa se je tudi odločil za prevzem bara. Skupaj z njim bo v javnem lokalu delala njegova žena, pomagali mu bodo tudi starši, ki živijo v Pevmi, medtem ko bo z novim šolskim letom njegova hčerka obiskovala vrtec v Ločniku. Zheng Yuanmin je štandreški bar prevzel od Katjuše Osbat, ki je lokal vodila več let. V baru še naprej dela mlada uslužbenka, ki je bila v njemu zaposlena še pred kitajskim prevzemom.
Kitajski podjetniki so v zadnjih letih prevzeli več gostinskih in trgovskih dejavnosti v Gorici in njeni bližnji okolici. V Štandrežu Kitajci že upravljajo tu-
Brasil bar stoji zraven štandreškega spomenika padlim (levo); novi upravitelj bara Zheng Yuanmin (desno)
bumbaca
di trgovino znotraj nakupovalnega središča Smart; odprli so jo maja, potem ko so se vselili v prazne prostore, ki jih je januarja zapustila trgovina Buonacqui-sto. Kitajci so svoji trgovini nadeli ime Bazar, v njej prodajajo najrazličnejšo blago. Artiklov je toliko, da jih je včasih celo težko najti. Na poti iz Štandreža v Gorico so kitajski državljani prevzeli še en gostinski obrat. Pred nekaj leti so začeli upravljati bar Mai taj v Ulici Carso. V Gorici vodijo Kitajci trgovini v Ulici Ter-za Armata in Tržaški ulici, dve »take away« restavraciji, nekaj centrov za do-
bro počutje, v katerih ponujajo razne vrste masaž, in nekaj barov. Med kitajskimi gostinci je najbolj poznan Chen Win Jying, ki so mu Goričani nadeli vzdevek Ciccio in upravlja kavarno nasproti županstva. Chen Win Jying se je v goriško stvarnost najbolje vključil, sodeluje celo pri pobudah za poživitev goriškega mestnega središča.
V zadnjih časih so kitajski podjetniki odprli tudi dva frizerska salona in šiviljsko delavnico na Travniku. Že pred leti so prevzeli tudi bar nasproti spomenika padlim v NOB v Podgori.
1 0 Nedelja, 2. avgusta
2014
GORIŠKI PROSTOR	/
GORIŠKI AVGUST
Na Vrhu
in sprehod
V jamarski koči Kraških krtov na Vrhu bo drevi ob 21. uri večer o prvi svetovni vojni; besedo bodo imeli poznavalci vojnega dogajanja in Krasa Mitja Juren, Robert Todero, Paolo Pizzamus in Paolo Pollanzi. V sodelovanju s kulturnim društvom Zenobi dogodek prireja odbor, ki si prizadeva za obnovo nekdanje kapele na vojaškem pokopališču v Plavah. Pred kratkim je odbor izdal knjigo Maria Muccinija »Ed ora andiamo! Il romanzo di uno scalcinato« z namenom, da zberejo sredstva za obnovo kapele. Nocojšnjemu predavanju bo sledil polurni sprehod do nekaterih ostalin prve svetovne vojne, ob katerih bo nekaj odlomkov iz pisem in dnevnikov vojakov prebrala Loreta Zuccolo. Organizatorji pozivajo udeležence, naj bodo primerno oblečeni in naj imajo s seboj svetilko. Tiste, ki ne poznajo poti do jamarske koče, pa bodo prireditelji ob 20.30 pričakali na parkirišču pred gostilno Miljo pri Devetakih.
Krmin v prvi vojni
Na pobudo združenja Societa Cor-monese Austria bo danes ob 18.30 na društvenem sedežu v Ulici Matteot-ti 14 v Krminu odprtje razstave dokumentarnega, fotografskega in časopisnega gradiva izpred sto let, iz katerega izhaja dogajanje ob začetku prve svetovne vojne. Ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, se je Franc Jožef obrnil na narode cesarstva s proglasom v različnih jezikih, ki se je začel z besedami »An Meine Völker« (Mojim narodom). V njem so bila tudi navodila za vpoklic moških v vojsko. Del razstavljenega gradiva je posvečen krminskim vojakom, ki so tedaj odšli na fronto. Razstava, za katero stoji neutrudni družbeni delavec Nino Panzera, bo na ogled do 31. avgusta, in sicer vsak dan med 9. in 13. ter 15. in 20. uro; zaprta bo ob nedeljah popoldne.
Orgelski koncert
Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prireja orgelski koncert Mirka Butkoviča, ki ga bosta spremljala klarinetist Luka Masso in sopranistka Enza Pecora-ri; z začetkom ob 20.30 bo drevi potekal v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Na istem mestu bo jutri praznovanje zavetnika. Ob 18.30 bo maša v župnijski cerkvi, ob 20. uri rock koncert, ob 21. uri country glasba, ob 23.30 pa še tombola. Danes in jutri bo na prireditvenem prostoru v Ronkah tudi tržnica s tridesetimi stojnicami.
Filmski in plesni večer
V Letnem kinu Silvana Furlana na ploščadi za novogoriško mestno hišo bodo drevi ob 21. uri vrteli film »Adria Blues« Miroslava Mandiča. Jutrišnji, zaključni večer Letnega kina, pa bo prepleten s plesom. Najprej si bo publika ogledala kratki film »Trenutek vročice - Nastja Bremec & Michal Rynia« Svetlane Dramlič, v katerem nastopata domača vrhunska plesalca. Napovedujejo tudi presenečenje z gostom Ivanom Gergole-tom in njegovim dokumentarnim raziskovanjem življenjske poti argentinske plesalke Marie Fux. Prikazan bo še film »Vaje v objemu« Metoda Pevca. V Novo Gorico bo prišel igralec in učitelj plesa Uroš Andič, ki nastopa v Pevčevi ljubezenski drami. Vsi filmski večeri Letnega kina se začenjajo ob 21. uri, vstop je prost; v primeru dežja so projekcije v dvorani mestne občine Nova Gorica.
RONKE
»Vzroka vojne niso razumeli, vseeno so umrli«
Amerigo Visintini
bonaventura
Tradicionalni niz avgustovskih prireditev »Agosto ronchese« se je v četrtek v Ronkah začel v znamenju Ameriga Visintinija, cenjenega ron-škega pesnika, likovnika in kulturnega delavca. Visintini je za uvodni večer poletnega dogajanja pripravil recital, med katerim so Paola Bergamin, Marilisa Trevisan, Sergio Gregorin in hči Cristina Visintini skupaj z njim prebirali odlomke iz pripovedi, ki jo je posvetil doživljanju začetka prve svetovne vojne v Laškem. Pred sto leti so bili številni domačini vpoklicani v avstro-ogrsko vojsko in poslani na vzhodno fronto v Galicijo, od koder se mnogi niso vrnili. Leta 1915 je vojna neposredno prizadela tudi Ronke, večina hiš je bila porušenih, krajane so izselili. Večinoma so našli zatočišče v begunskem naselju v Wagni na Štajerskem, kjer je od oktobra 1915 do leta 1916 umrlo 516 ljudi iz Ronk, veliko je bilo med njimi otrok. »Spomniti sem se želel naših preprostih ljudi, ki niso razumeli vzroka vojne, vseeno pa so na fronti umirali,« pravi Amerigo Visintini.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
MA Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 15. avgusta.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. 17.30 - 20.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 18.00 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D). 17.45 - 20.00 - 22.10 »Anarc-hia - La notte del giudizio«. 17.15 - 19.00 »Un insolito naufragio nell'inquieto mare d'Oriente«. 20.40 »Il buono, il brutto, il cattivo« (digital verzija).
~M Koncerti
16. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV« (Nei suoni dei luoghi): 11. avgusta, ob 21. uri na kmetiji Lis Neris v Šlovrencu koncert srbskega kitarista Miloša Zubaca. 24. avgusta, ob 21. uri v vili Bresciani Attems Auersperg »Duo Scaramouche«, nastopili bosta Neža Koželj (klavir, Slovenija) in Nadja Rus (klavir, Slovenija); ob slabem vremenu v gledališču Pasolini. 27. avgusta, ob 21. uri
GORICA - Furlansko izročilo in nagrada
Kulturni večer uvod v podturnsko šagro
Središče za ohranitev in ovrednotenje ljudskega izročila v Podturnu je tik pred začetkom vsakoletne šagre priredilo prijeten kulturni večer ob izidu publikacije na 48 straneh, ki obravnava in proslavlja 40. leto proglasitve nagrade sv. Roka. Podeljujejo jo zaslužnim osebnostim in skupinam, ki se kakorkoli navezujejo na dejavnosti, izročilo ali raziskave o mestnem okolišu, značilnem po furlanskih jezikovno družbenih koreninah. Pravzaprav je nekoč šlo za mešano slovensko furlansko okolje, kot kažejo ledinska imena potokov, njiv in nekoč poraščenih območij; posebno pa potrjujejo slovensko množično prisotnost tudi po prvi svetovni vojni priimki osnovnošolskih otrok seveda v izključno italijanskih zavodih. Nato se je začela asimilacija ...
Sedaj si precej krajanov hvalevredno prizadeva za ohranjanje furlanskega zgodovinskega izročila, navad, verskih obredov in šagre ter spomina na izstopajoče osebnosti. Doslej so jih izpostavili kar štirideset s številnih področij javno kulturnega in tudi gospodarskega življenja. Zgodovinar Sergio Tavano je napisal uvodnik, predsed-
GRADEZ
nica središča Laura Madriz Macuzzi pa zgodovino nagrajevanja. Vanni Feresen, ki sodi v mlajšo generacijo društvenega članstva, je napisal prispevek o zgodovinskem arhivu, ki ga zapustila Anna Bombig - Ana di Fara (tako se je podpisovala), sicer doma iz Fare, a je dolgo let sodelovala s podturnsko skupnostjo. Bila je učiteljica, ki se je posvetila največ petju in glasbi. Umrla je v visoki starosti in zapustila urejen arhiv, ki ga je Fe-resin pregledal in v njem našel enaindvajset posvetil v furlanščini - nekatera so v stihih - za enaindvajset od štiridesetih nagrajencev. Nekaj posvetil so na večeru prebrali, poleg tega pa je okrog osemdeset poslušalcev sicer sledilo nagovorom istih treh že navedenih sodelavcev publikacije, a tudi glasbenim točkam z violino in klavirjem ter solo petju prav tako ob klavirski spremljavi. Prisotne je pozdravil tudi podžupan iz Fare, ki je pravzaprav edini govoril v furlanščini.
Dvorana v podturnskem župnišču je bila ob stenah obogatena s panoji in vitrinami, ki so vsebovale del arhiva o bivanju Anne Bombig v Podturnu, kronologijo nagrad, dnevnike njenega očeta iz prve sve-
Pred občino so se pripeljali s kočijo
tovne vojne, zgodovino Fare in nekaj pesmi, od katerih je ena posvečena pritrko-valcem, ki skoraj vsako leto tekmujejo med dogajanji okrog šagre sv. Roka. Ta se je začela včeraj pod večer z neobičajno ceremonijo pred občinsko palačo: župan je predstavnikom iz Podturna - pripeljali so se s kočijo - izročil vino za otvoritveno zdravico, ki so ga potem ponesli do prizorišča šagre. Tam bo praznovanje vsak večer do nedelje, 17. avgusta. (ar)
V vikendih in prazničnih dneh z lastnim kolesom na avtobus
Z današnjim dnem in do 12. oktobra se bodo kolesarji med vikendi in prazničnimi dnevi lahko posluževali novih avtobusnih prog, ki bodo povezale Gradež s Trstom in še z nekaterimi kraji v deželi, do katerih so uredili kolesarske steze v okviru projekta Adriabike. Pobuda je poskusnega značaja in so jo financirali s prispevkom iz evropskega projekta Interbike, ki so ga razvili v okviru programov čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2014. Podrobnosti o dobrodošli novosti je posredovala deželna odbornica za mobilnost in infrastrukture Ma-riagrazia Santoro. »S tem pilotnim projektom želimo spodbu-
diti turistični razvoj naših krajev, tako da jih med sabo povežemo z avtobusi, zatem pa kolesarjem damo možnost, da jih odkrivajo s svojimi kolesi. Naša dežela je relativno majhna, kar je lahko tudi prednost, saj so zanimivi kraji med sabo zelo blizu in jih lahko dosežemo v zelo kratkem času,« poudarja od-bornica in pojasnjuje, da z novim projektom želijo spodbuditi kolesarski turizem tudi v Ogleju, Palmanovi, Vidmu in Trstu. Avtobusni prevoz, ki ga organizirajo v okviru projekta Adria-bike, bo brezplačen, vendar se ga bodo lahko posluževali izključno kolesarji. Svoja kolesa bodo namestili na prikolico za avtobusom in se zatem odpeljali iz Gradeža v Červinjan in Videm ter v Tržič in Trst. Več informacije je ljubiteljem kolesarjenja in interesentom na voljo na spletnih straneh www.alibus.it, www.vinoevacanze.it,www.adriabike.eu/index.php/it/proget-to in www.alpe-adria-radweg.com/it/projekt.
na kmetiji La Ferula v Štarancanu »Cem Live Orchestra«.
GLASBENI VEČERI V GRADEŽU v okviru niza »Musica 4 Stelle«: 11. avgusta, ob 21.30 na nasipu Nazario Sauro »I canti della tradizione gradese«, pevski zbor Gravo Canta; vstop prost.
FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSICA CORTESE« v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice: 12. avgusta, ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu »Alma, svegliate ormai«, ensemble Anonima Frottolisti; vstop prost.
884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
Čestitke
ROBERT bo danes solo zapel, saj Abraham ga je ravnokar ujel. Vse najboljše mu iz srca vošči vokalna skupina Sraka.
Danes praznuje 40. rojstni dan Boris Lutman. Polno zdravja, uspehov in veselja, to je vseh domačih želja!
S Izleti
KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it.
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ
prireja 24. avgusta izlet za člane in prijatelje na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah -Veliko Planino. Odhod ob 7. uri, vrnitev ob 23. uri. Cena izleta znaša 20 evrov (doplačila za nihalko); prijave sprejemajo do 18. avgusta na tel. 334-2825853.
SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481-
□ Obvestila
AŠZ DOM obvešča, da bo v ponedeljek, 18. avgusta, v Kulturnem domu v Gorici potekal prvi trening nove športne sezone za košarkarje letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003. Treningi bodo potekali po sledečem urniku: letniki 20022003 od 17.00 do 18.30, letniki 20002001 od 18.30 do 20.00. Prvi teden bodo treningi potekali vsak dan po istem urniku. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko; informacije na david.am-brosi@tiscali.it
SKŠD KRAS DOL POLJANE prireja »Feragošto Palkišče beach«. Na prizorišču ob društvenem sedežu bo poskrbljeno za zabavo v bazenu, igre in natečaj za izbiro Miss in Mister Fera-gošto, pekli bodo prašiča. Informacije in prijave na tel. 338-3176605 (Ka-tiuša), 337-8245665 (Marko), 3496753172 (Sara) do 10. avgusta.
OVERNIGHT: brezplačni avtobusi zagotavljajo povratne vožnje za mladino, ki se bo do 23. avgusta odpravila v Gradež. Na pot v smeri Gradišča in Gorice bodo avtobusi krenili: danes, 9., 15., 16. in 23. avgusta. Start bo z gradeške avtobusne postaje ob 1.30 in 3.00, ob 2.00 oz. 3.30 bo postanek na Trgu Salvo DAcquisto v Tržiču, ob 2.05 oz. 3.35 v Ulici Pocar v Tržiču, ob 3.40 v Ulici Re-
dipuglia v Foljanu, ob 3.45 na Drevoredu Regina Elena v Gradišču, ob 3.56 v Ulici XXIV Maggio v Medei, ob 4.20 na avtobusni postaji (ob železniški postaji) v Gorici. Mladi se bodo v Gradež odpravljali z rednim avtobusom, za pot nazaj pa bodo imeli na voljo brezplačnega. Dovolj bo, da ob prihodu na grade-ško avtobusno postajo pri dobro vidni stojnici z napisom Overnight dvignejo vozovnico za povratno vožnjo.
DEGUSTACIJSKI VEČER »Zvezdnate ča-še - Calici di stelle« pri restavraciji An-tiche Terme na plaži GIT v Gradežu: danes, 9. in 10. avgusta, od 19.30 do 24. ure bo mogoče pokusiti vrhunska vina priznanih vinarjev.
L. Mali oglasi
OPRAVLJAM ODVOZE, premestitve, varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034.
PRODAJAM droben krompir za rejo prašičev; tel. 320-2161383.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Luciano De Preggi blagoslov v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na pokopališču; 11.00, Alessandro Marini (iz Trsta) v cerkvi na Svetogorski ulici in na pokopališču; 11.30, Marisa Grusovini iz kapele pokopališča na pokopališče.
DANES V MEDEI: 11.00, Fidelia Galla (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V SOVODNJAH: 10.00, Cate-rina (Katka) Zavadlav vd. Visintin (iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Trstu ob 9.00) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.30, Maria Marussi por. Savignano (iz bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču v Beglianu pri Škocjanu; 11.30, Gian-franco Biezzo (iz bolnišnice) v kapeli pokopališča in na pokopališču.
SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918)
Sobota, 9. avgusta 2014 1 3
PREDEN
LISTJE
ODPADE
BOMO
DOMA
Miro Simčič

se nadaljuje
Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba
tkxiV Publishing
Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si
Že čez nekaj dni je Slovenec bralce zaprosil za razumevanje zaradi zamude pri izhajanju, saj so morali časopis, preden je šel v tisk, pregledati in odobriti cenzorji. Dopisniki s terena se niso več smeli oglašati, ves zasebni telefonski promet je bil ukinjen. Slovenec je bralce še poprosil, naj ne hodijo v redakcijo, da bi poskušali poizvedeti »kaj več« o določenih temah iz stranskih virov. Vse, kar imajo povedati — in kar smejo povedati —, bodo objavili na straneh svojega časopisa, je obljubilo uredništvo. Hkrati pa je zagotovilo, da bodo bralci do novic z bojišča prišli kar se da hitro, vsekakor prej, kot so Dunajčani izvedeli za Napoleonov poraz pri Waterlooju leta 1815. Vesela novica je takrat na Dunaj prispela z enajstdnevno zamudo. Slovenec je na lep način, ki ni provoci-ral oblasti, slikovito obvestil bralce o novi realnosti v novinarskem poročanju.
Škarje cenzorjev so bile neusmiljene. Na časopisnih straneh so se kmalu pojavile bele površine, dokaz cenzorjevega posega. Med vojno je Slovenec nekajkrat izšel s prazno prvo stranjo. Pri tem je bil kot glasilo Slovenske ljudske stranke in zaradi konzervativne usmeritve ter izpričane lojalnosti do cesarja in monarhije v prednosti pred socialdemokratsko usmerjeno Edinostjo in drugimi bolj levo in jugoslovansko usmerjenimi časopisi. Cenzorjevo sito je tako Slovencu dovolilo nekaj več informativnosti kot drugim časopisom.
Lov za notranjimi sovražniki se je začel tudi v slovenskih deželah. Prvi se je na udaru znašel Preporod, gibanje za rešitev slovenskega nacionalnega vprašanja. Konec leta 1914 so sodili šestdesetim dijakom in študentom zaradi veleiz-daje, in niso vsi prišli živi iz preiskovalnega zapora. Nekaterim je uspelo pobegniti v Srbijo, kjer so se pridružili srbski vojski, nekateri od njih so pozneje tudi padli kot srbski vojaki. Oblasti so prepovedale časnika Rudar in Zarja, razpustile so Slovensko matico in zaplenile njeno premoženje. Prvi dan vojne so v Gorici, kot je poročala Edinost, aretirali dva slovenska odvetnika.
Tudi v tem primeru se je potrdilo, da je resnica prva žrtev vojne: »ko prične vojna, prva umre resnica«. Ogrožena je bila celo pravica do javnega dvoma o vojnih ciljih in do različnih mnenj in kritik. Slovenec je bralce opozarjal na potrebo po državljanski budnosti, na nevarnost zaradi navzočnosti sovražnih vohunov in jih opominjal, da je že sam defetizem, dvom o vojnih ciljih monarhije, izdajstvo domovine. Vpoklicane vojake so v časopisih opozarjali na nevarnost druženja z mladimi samskimi ženskami, ki same potujejo z vlakom in s hlinjenim sočutjem in naklonjenostjo do vojakov v resnici zbirajo podatke o pripravljenosti, številu vojakov in smeri premikov avstro-ogrskih čet. V Kranju so možje postave aretirali sumljivega moškega češkega rodu, ki je govoril več jezikov, zaradi česar je bil še bolj sumljiv.
Slovenec je v vrsti člankov na prvi strani že v prvih dneh vojne razlagal, zakaj sta veliko srbstvo in jugoslovanstvo pogubno škodljivi za
Slovence in zakaj je Velika Hrvaška, pod habsburško krono, se razume, bolj vabljiv cilj. »Pod tvrdko nejasnega jugoslovanskega nacionalizma skuša velesrbska propaganda zmešati pojme in pripraviti tla za zgradbo velesrbskega imperija. Ta imperij pa bi pomenil popoln pogin katoliškega hrvaško-slovenskega naroda [...]. Pravi izraz tega duha je določba o pravilih velesrbske organizacije, da je [potrebno] v hrvaških in slovenskih deželah podpirati brezverske liberalce zoper 'klerikalce', to se pravi, zoper katoliško cerkev [...] to opazujemo pri srbsko-hrvaški koaliciji na Hrvaškem, kjer vidimo Srbe v najožjem objemu s fra-masonskimi Masarykovci — pokretaši. Ravno tako je v Dalmaciji. To vidimo na Slovenskem, kjer se kaže naravnost vsiljeno bratstvo naših liberalcev s srbstvom [...]« Vojna je omogočila takojšnjo temeljito spremembo notranjepolitične ureditve, postala je priložnost za zatiranje drugače mislečih in za dodatno notranjo cepitev političnih sil na Slovenskem.
Prinesla pa je tudi radikalno spremembo na celotnem evropskem političnem prizorišču. Desnici v vseh evropskih državah je omogočila, da je prizadejala katastrofalni udarec močni evropski levici in levemu političnemu centru. Po njenem izbruhu so bili za dolgo potisnjeni v kot tako socialdemokrati kot liberalci, ki so v desetletjih miru, naraščajoče blaginje in napredka v Evropi pridobili veliko politično moč, ki so jo uporabili za krepitev vpliva in izboljšanje življenjskih razmer najširših slojev prebivalstva. Slovenci so bili politično sicer razcepljeni, toda od splošnega naraščanja blaginje v Evropi so imeli tudi sami velike koristi, socialdemokratske ideje so imele močan vpliv predvsem med Primorci in Ljubljančani.
»Začetek prve svetovne vojne je na hitro pokončal zlato obdobje evropskega liberalnega kapitalizma, parlamentarizma in reformističnega socializma, ki so vzporedno tekli v času skoraj petdesetletnega miru,« piše Isaac Deutscher v svoji prvi knjigi o Leonu Bersteinu Trockem, Oboroženi prerok. »Dve generaciji Evropejcev sta zrasli v optimističnem prepričanju, da je človek dovolj napredoval, da si zagotovi premoč nad naravo ter da spremeni in izpopolni svoje duševno okolje z razpravami, pogajanji in glasom večine. [...] Akumulacija bogastva v Evropi kot celoti je bila tako impresivna in hitra, da se je zdelo da zagotavlja vse večji napredek vsem družbenim razredom, brez možnosti silovitega družbenega spopada.«
V Evropi so že zdavnaj pred prvo svetovno vojno izginili radikalni razredni spopadi, kakršni so bili tisti iz »pomladi narodov« leta 1848, nadomestili so jih miroljubna pogajanja in parlamentarni reformizem. Bolj ko so nove metode demokratičnega političnega delovanja postajale učinkovite, tesnejše so postajale zveze med socialističnimi strankami in sindikati na eni ter vladami in delodajalci na drugi strani. Do leta 1914
Na zgornji sliki prvi dan mobilizacije v Ljubljani, slovenski fantje so ravnokar prejeli vojaške uniforme in se bodo v nekaj urah za dolgo poslovili od civilnega življenja. Na sliki desno mati s številno družino, ki je bila odvisna od državne pomoči, dokler je bil oče na fronti.
so socialistične stranke in njihovi vodje sicer še vedno javno zagovarjali marksizem, internacio-nalizem in antimilitarizem.
Med prvo svetovno vojno so se skoraj istočasno rodili zametki dveh totalitarnih ideologij, nacifašizma in boljševizma, ki bosta Evropo in tudi dober del sveta po njenem koncu potisnila v nove skušnjave, v nove vojne spopade in množično trpljenje v drugi svetovni vojni, ki bo še mnogo hujša od prve. Obe novi gibanji, fašizem in boljševizem, sta politično nasilje izbrali kot legalno in normalno sredstvo političnega delovanja. Zato je bila druga svetovna vojna, kot pravi znani britanski zgodovinar in mislec Eric Hobsbawm, v resnici ideološka svetovna vojna in ne le vojna med različnimi državami za pridobitev ozemelj. Po njegovem naj bi šlo za spopad med dediči francoske revolucije, kamor spadajo pripadniki liberalnih, socialdemokratskih in marksističnih ideologij, na eni strani ter zagovorniki reakcionarnih ideologij, ki so vrhunec dosegle v nacifašizmu. Boljševizem naj bi nastal z objavo Leninove knjige Država in politika, v kateri je avtor objavil osnovne dogme in metode političnega delovanja boljševizma. Nacifašizem je sicer imel več virov, toda prvi so zastavo z nacistično svastiko razvili v tajnem tem-pljarskem redu Nemca Jorga Lanza von Lieben-felsa, katerega ideologija, ki je bila mešanica rasizma, antisemitizma in okultizma, je imela močan vpliv na mladega Adolfa Hitlerja, pa tudi na določen krog visokih avstro-ogrskih častnikov.
Posledice delovanja obeh totalitarnih ureditev so v naslednjih letih in desetletjih bile krvave vojne, desetine milijonov mrtvih, ukinjanje parlamentarizma, demokracije in množično kršenje človekovih pravic, čeprav sta gibanji izhajali iz radikalno drugačnih izhodišč: nacifašizem je temeljil na radikalnem rasizmu in nacionalizmu, boljševizem pa je izhajal iz koncepta splošne svetovne proletarske revolucije, ki naj bi svet odrešila vseh nasprotij kapitalizma in imperializma.
Ljudje pa se v primeru velikih zaostritev ved-
no odzivajo drugače, kot to pričakujejo in narekujejo oblasti. Nikoli namreč niso pripravljeni verjeti vsemu tistemu, kar jim sporočajo prek medijev in uradnih obvestil. Po napovedi vojne so Slovenci iz hranilnic takoj začeli množično dvigovati prihranke. Pojav je dobil tolikšne razsežnosti, da je pri oblasteh zbujal zaskrbljenost, saj je grozilo, da se bo finančni sistem sesul. Slovenec, pa tudi drugi časopisi in finančne ustanove, so varčevalce večkrat opozorili, naj prihranke raje hranijo v bančnih sefih kot v nogavicah, saj je njihov denar tako bolj varen.
Ljubljanska Zadružna zveza je posojilnice javno opozorila, naj bodo pozorne na ljudi, ki širijo neresnične vesti o varnosti naložb v denarnih zavodih. Oblasti so ljudem zagotavljale, kot je trdil Slovenec, da jim prihranjenega denarja po mednarodnih konvencijah nima nihče pravice odtujiti, ne domače oblasti niti morebitni okupator.
Ljubljančani so bili na tovrstne domoljubne pozive imuni, saj sta Slovenec in Slovenski narod večkrat ponovila isto opozorilo, a očitno zaman. Odziv slovenskih varčevalcev je bil za vojne razmere nekaj povsem običajnega, za oblasti pa je to pomenilo hud problem, saj tudi najbolj soliden bančni sistem ne zdrži velikega in vztrajnega navala varčevalcev na bančna okenca. Premožnejši in podjetni Ljubljančani so papirnati denar spreminjali v bolj zanesljivo imetje, v zlato in še zlasti v blago, zanimivo v vojnem času, ali pa so ga vložili v nepremičnine. Papirnati denar je med vojno namreč nezanesljiv.
Vojna je takoj prinesla nepričakovane podražitve. Na Dunaju je prišlo do množičnega pretepa med Dunajčankami in branjevkami na tamkajšnji mestni tržnici. Za eno krono je bilo mogoče v prvih dneh vojne dobiti samo dva kilograma krompirja ali šest jajc, kar je bilo nekajkrat dražje kot pred nekaj dnevi. Spopad na dunajski tržnici je terjal več ranjenih, saj so vročekrvne bra-njevke z jeznimi dunajskimi gospodinjami obračunale kar z utežmi.
1 4 Sobota, 9. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
Maribor s Celticom, Napoli z Bilbaom
NYON - Nogometaši Maribora bodo v 4. predkrogu lige prvakov igrali proti Celticu iz Glasgowa. Mariborčani bodo v primeru uspeha zaigrali v skupinskem delu lige prvakov, v primeru neuspeha pa v evropski ligi. Celtic se sicer v 3. predkrogu ni izkazal. Proti Legii iz Varšave je izgubil (1:6), toda napredoval, ker so Poljaki povratno tekmo igrali z igralcem, ki ni imel pravice nastopa. Napoli pa bo vstopnico za ligo prvakov lovil proti Athleticu Bilbao. Prve tekme bodo na sporedu 19. in 20. avgusta, povratne pa 26. in 27. avgusta. Na fotografiji ANSA trener Maribora Ante Šimundža
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R
Inter na Islandijo, Torino v Split Drag« petih tekmah
1 TI T T-? T TA NT A v I /A T r/i nf
NYON - Na sedežu Evropske nogometne zveze (Uefa) v Nyonu so izžrebali pare 4. predkroga evropske lige. Milanski Inter Samirja Handanovica (na fotografiji ANSA), Reneja Krhina ter Vida Belca bo igral proti islandskemu Stjarnanu, Torino proti Splitu, Rijeka Matjaža Keka in Mirala Sa-mardžica bo igrala proti Šerifu iz Tiraspola. Prve tekme bodo 21., povratne pa 28. avgusta.
ATLETIKA - Od 12. do 17. avgusta evropsko prvenstvo v Zurichu
Slovenci po eno ali dve
Slovenijo bo zastopala petnajsterica atletov - Kolajno lovita Primož Kozmus in Martina Ratej
LJUBLJANA - Med 12. in 17. avgustom bo v Zurichu atletsko evropsko prvenstvo. Slovenijo bo zastopala petnajsterica atletov, saj so Žana Jereb, Ro-žle Prezelj in Robert Renner odpovedali nastope.
Vodstvo Atletske zveze Slovenije (AZS) načrtuje eno do dve medalji in dve do tri uvrstitve v finale. Izmed atletov načrtuje kolajno Primož Kozmus: za metalca kladiva, nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka, bi bila prvo odličje na EP. Bolje od najboljšega slovenskega atleta vseh časov je letos nastopala Martina Ratej, druga v skupnem seštevku diamantne lige v metu kopja. Pred njo je le svetovna rekorderka in olim-
»Moj cilj je, da v kvalifikacijah in finalu nastopim tako kot sem letos v diamantni ligi. Kopje si želim vreči prek 65 m, kaj bo to prineslo, pa bomo videli v četrtek na dan tekme. Na nobeni veliki tekmi doslej v finalu še nisem vrgla prek 62 m in tudi odličja še nisem osvojila. Met prek 65 m v finalu pa bo prinesel kar dobro uvrstitev,« je povedala metalka kopja Martina Ratej, ena izmed glavnih kandidatk za kolajno na EP.
KOŠARKA - C-liga
Za Breg še ena »težka« okrepitev
Dres članske ekipe Brega bo v naslednji sezoni nosil tudi košarkar Adriano Pigato, 196 centimetrov visoko krilo, ki bo po potrebi igral tudi v drugih vlogah. Lani je igral v deželni C-ligi pri enemu izmed vodilnih klubov Cornu di Rosazzu, 33-letni košarkar po rodu iz Vicenze pa je zbral med leti 1999 in 2004 tudi več nastopov v A1-ligi v Trstu, v LegaDue je igral v Ragusi in Novari, od sezone 2004/05 pa je nastopal v amaterskih prvenstvih B- in C-lige. Lani je v deželni C-ligi dosegel 338 točk. Ker bo postal kmalu očka, se je odločil, da bi letos raje igral bližje domu - živi namreč v Trstu; med raznimi ponudbami je izbral povabilo Brega. Svojo razpoložljivost je Bregu dal tudi Francesco Gori, tako da je zdaj na spisku devet starejših igralcev (na igrišču jih lahko igra osem). Kot smo že poročali, se je dolinsko moštvo okrepilo tudi s Tomažem Strletom, v matično društvo pa se je vrnil tudi ja-dranovec Christian Slavec. Ekipo bodo dopolnjevali še mladi igralci. (vs)
pijska zmagovalka Čehinja Barbora Špo-takova. Nastope v finalu načrtuje trojica: skakalka v troskoku Snežana Vuk-mirovič, skakalka s palico Tina Šutej in tekačica na 3000 m z zaprekami Maruša Mišmaš.
Na EP bodo nastopili Kozmus (kladivo), Jan Žumer (200 m), Žan Rudolf (800 m), Matija Kranjc (kopje) ter Maja Mihalinec (100 m), Kristina Žumer (100 in 200 m), Sabina Veit (100 in 200 m), Sonja Roman (1500 in 5000 m), Marina Tomič (100 m ovire), Maruša Mi-šmaš (3000 m zapreke), Nina Djordjevič (daljina) Snežana Vukmirovič (troskok), Tina Šutej (palica), Barbara Špiler (kladivo) in Martina Ratej (kopje). (STA)
Martina Ratej, druga v skupnem seštevku diamantne lige v metu kopja
ansa
»Ne glede na mojo slabšo sezono pričakujem gladko uvrstitev v finale in nato osvojitev medalje. Tekmovalci smo dokaj izenačeni in bo treba pokazati vse, kar znam. Za uvrstitev finale bo dovolj 74, 75 m, za medalje pa bo treba vreči prek 79 m. Sem pripravljen, da to dosežem in imam velika pričakovanja,« pravi metalec kladivaPrimož Kozmus.
»V tej sezoni imam kar nekaj težav, kljub temu želim v finale in skok prek 14 m, kar bi bil moj najboljši izid sezone. Temu sem se na DP zelo približala, čeprav sem bila zaradi intenzivnih treningov zelo utrujena. V zadnjih dnevih smo začeli spuščati raven vadbe in počutim se vse bolje,« napoveduje Koprčanka Snežana Vukmirovič, skakalka troskoka.
PLAVANJE - DP v Rimu
Elia Pelizon lahko še veliko napreduje
Slovenski plavalec Elia Pelizon (na fotografiji), član Rari Nantes Trst, je svoj krstni nastop na poletnem državnem prvenstvu med dečki zaključil na repu lestvice. Na 100 m prsno je bil štirinajstletnik s časom 1:12,25 (v 50-metrskem bazenu) 70. v konkurenci 74 plavalcev. Med letniki 2000 je bil 23. V kategoriji dečkov tekmujejo plavalci treh letnikov - 1998, 1999 in 2000 - torej je bil Pelizon med najmlajšimi in bo v tej starostni kategoriji nastopal še dve sezoni: »Rezultat je zadovoljiv, osebni rekord je zgrešil za nekaj desetink (osebni rekord je 1:11,35 op.a.), a je to razumljivo, saj na takem tekmovanju odigra veliko vlogo tudi trema. Elia še nima dovolj izkušenj na tej ravni, vendar verjamem, da lahko veliko napreduje,« je nastop Pelizona ocenil trener iz Trsta Andrea Mateucci. Zmagal je Andrea Castello s časom 1:04,36. »Elia lahko napreduje v tehniki plavanja, dozoreti pa mora tu-
di kot tekmovalec, vendar za to ima še čas,« je še dodal trener, s katerim Elia trenira prvo sezono. Pelizon, bodoči dijak klasičnega liceja Prešeren v Trstu, je prvo leto član Ra-ri Nantesa, do lanske sezone je plaval pri PK Bor. Na DP v Rimu je Sve-toivančan nastopil samo na 100 m prsno. V isti disciplini je bil član Ra-ri Nantesa Trst Kristian Perisic 32. (1:08,54). (vs)
LJUBLJANA - Slovenski košarkarski reprezentant Goran Dragic se je s Phoenixom dogovoril, da bo lahko odigral pet tekem namesto le tri. »Rekel sem jim, da so tri tekme premalo, še posebej, ker nisem treniral z ekipo. Odobrili so mi dve tekmi več, na vsaki pa lahko igram 25 minut.«
Po Poljski: Majka rumen
ZAKOPANE - Poljak Rafal Majka (Tinkoffa-Saxo) je dobil šesto etapo dirke po Poljski in oblekel tudi rumeno majico vodilnega. Član Tinkoffa-SAxo bo odslej tudi slovaški kolesarski zvezdnik Peter Sagan.
Odbojkarice uspešne
HONG KONG - Italijanska odbojkarska reprezentanca je s 3:2 (Cen-toni 24, Del Core 18) premagala Japonsko na prvi tekmi drugega dela svetovne lige World Grand Prix v Hong Kongu.
K Udineseju Šved
VIDEM- Švedski vezist Charles Melker Otto Hallberg (letnik 1995) bo odslej igralec Udineseja. Medtem pa iz Vidma odhaja k Milanu Pablo Armero.
NOGOMET NA MIVKI - Uspeh M. Leghisse
Na prestolu
Prvič v karieri osvojil superpokal
Slovenski nogometaš iz Medje vasi Michele Leghissa, ki v poletni sezoni nastopa v nogometu na mivki, se je prejšnji teden okitil z dvema lovorikama. Prvič v karieri je osvojil naslov državnega prvaka, prvič je tudi zmagal superpokal. » V finalu državnega prvenstva sem nastopil že petič, vendar sem zmago osvojil prvič letos, v super-pokalu pa sem prvič igral,« je pojasnl član ekipe Happy Car Sanbenedettese Beach Soccer iz kraja San Benedetto del Tronto. V četrtfinalu državnega prvenstva so s 4:3 najprej premagali favorita za naslov Cata-nio, ki je v svojih vrstah imela tri igralce iz Brazilije in enega Argentinca, pa tudi trener je bil iz Brazilije, domovine nogometa na mivki: » V obrambi smo igrali zelo dobro, pa tudi sreča je bila na naši strani,«, je zmago komentiral Leghissa. Nato so v polfina-lu s 5:3 premagali Anxur Trenza, v finalu pa so bili boljši od Milana s 4:3. »Pritisk je na začetku naredil svoje, saj smo začeli zelo slabo. Milano je povedel s 3:0, v drugem polčasu pa smo razbrali njihovo igro in spreobrnili rezultat,« je povedal Leghissa. V finalne boje so se sicer uvrstili kot četrtou-vrščeni v severni skupini, s prepričljivimi nastopi pa so se prebili na sam vrh.
Še pred finalnimi dvoboji za naslov italijanskega prvaka pa se je prejšnji četrtek pomeril na tekmi za superpokal, na kateri se za lovoriko pomerita zmagovalec državnega prvenstva (lani je bil Milano) in zmagovalec pokala Italije (Sanbenedette-se). Tudi na tekmi, ki je v svetu nogometa na mivki še prestižnejša kot državno prvenstvo, je bil Leghissa s soigralci boljši od Milana (4:3).
Nogometaš iz Medje vasi, ki bo tudi letos igral z Ronchijem v promocijski ligi, ne izključuje, da bi sezono nogometa na mivki nadaljeval še z nastopi za izbrano vrsto. Zaenkrat ga niso vpoklicali, saj še ni popolnoma saniral poškodbe hrbta, ki ga je mučila že v minuli sezoni: »Pozdravil sem se le toliko, da sem lahko igralfinalne boje državnega prvenstva. Če bom nared, pa se bom morda udeležil kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bodo septembra v Jesolu,« je še dodal Leghissa. (vs)
in državni naslov
NOGOMET
Skupine deželnih prvenstev
Deželna nogometna zveza je objavila sestavo skupin deželnih prvenstev. Elitna liga: Chions, Cjarlins Muza-ne, Cordenons, Gemonese, Gradis-ca, Lumugnacco, Manzanese, Ol3, Sanvitese, Tolmezzo Carnia, Torre, Tricesimo, Ufm, Vesna, Virtus Corno, Zaule. Promocijska liga, skupina B: Aurora Buonacquisto, Gonars, Cormonese, Costalunga, Juventina, Muggia, Pro Cervignano, Ronchi, S. Giovanni, San Luigi, Sangiorgina, Se-vegliano, Torreanese, Torviscosa, Trieste Calcio, Valnatisone. 1. amaterska liga, skupina C: Aquileia, Az-zurra, Breg, Domio, Turriaco, Gradese, Isonzo, Mariano, Muglia, Pon-ziana, Primorec, Pro Romans Medea, Sant Andrea San Vito, Sistiana, Sovodnje, Terzo. 2. amaterska liga, skupina D: Audax Sanrocchese, Au-risina, Campanelle, Mladost, Mora-ro, Opicina, Pieris, Primorje, Pro Go-rizia, Roianese, Romana Monfalco-ne, Sagrado, San Canzian Begliano, Torre, Villesse, Zarja.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 9. avgusta 2014
15
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Dok.: Overland 8.25 Dok.: Quark Atlante - Immagi-ni dal pianeta 9.05 Dok.: Dreams Road Italy 10.00 Aktualno: MixItalia 10.30 Dopo-tutto non e brutto - La scoperta dell'Italia 11.30 Linea Verde Orizzonti Estate 12.25 Dok.: Food Markets - Profumi e sapori a km zero 13.30 17.00 Dnevnik 14.00 Linea Blu 15.25 Nad.: Legami 16.15 Nad.: La casa del guardaboschi 17.15 A Sua Immagi-ne 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetechete - Vive la gente 21.20 Film: Questo nostro amore 23.35 Serija: Miss Fisher - Delitti e misteri
V^ Rai Due
7.00 Serija: Lassie 7.45 Serija: Zorro 8.10 Serija: Un blog da cani 8.30 Un pesce di nome Tinto 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Nan.: Buona fortuna Charlie! 10.00 Serija: La nave dei sogni 11.25 Serija: Il nostro ami-co Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Marie Brand e il peccato originale 15.45 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Serija: Arctic Air 19.35 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.40 Dnevnik 21.10 Film: Richard Brock - Nessuno e senza colpa (krim.) 22.40 Serija: Luther 23.55 Rubrike
^ Rai Tre
21.05 FiIm: II coIore dei soIdi (dram., i. P. Newman, T. Cruise) 23.40 Amore criminale
u Rete 4
6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Miami Vice 8.40 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Serija: Renegade 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Noz-ze reali 16.10 19.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.30 Serija: The mentalist 0.00 Nad.: Riverworld
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00
Dnevnik 9.10 Serija: Finalmente soli 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija: Dallas 14.40 Film: Un maresciallo in gondola 17.00 Film: Love.com 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint
O Italia 1
La l
7.15 Rai Educational 8.10 Dok.: Rai Cultura 9.05 Film: Quel maledetto ponte sull'El-ba 10.35 Film: Il cavaliere del castello ma-ledetto 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Serija: La signora del West 13.35 Timbuctu - I viag-gi di Davide 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 14.55 Film: L'imperatore di Capri 16.20 Film: Chi si ferma e perduto 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 18.55 23.20 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Film: Il conte (r. in i. C. Chaplin) 20.40 Serija: Ai confini della realta
^ Tele 4
21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
21.10 Film: Rosamunde Pilcher -Quattro sfumature d'amore (rom.)
23.30 Film: Sei passi nel giallo - Gemelle (krim.)
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Film: Ločitev in rešitev 15.45 20.00 Potopisi 16.15 Folkest v Kopru 17.15 22.15 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30 Artevisione 21.00 Boben
Tv Primorka
8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 15.55 Žoga-rija 16.25 Igra: Dežela palčkov 17.30 Na-mibija 18.20 Ansambel spev, 2. del 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 Med nami 21.00 Tretja briška poroka 21.30 Oglar-jenje na Trnovski planoti 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani
7.00 Serija: Tutto in famiglia 7.40 Nan.: La vita secondo Jim 8.20 Nad.: Dance Academy 9.20 Serija: Suburgatory 10.20 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Nan.: I Simpson 14.35 Film: Lui, lei e babydog (kom.) 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Pallot-tole cinesi (akc., .i J. Chan, O. Wilson) 21.10 Film: Rocky (akc., i. S. Stallone) 23.30 Film: Mad Max - Oltre la sfera del tuono (zf)
pop Pop TV
7.00 Risanke in otroške serije 10.10 Film: Navodila za uporabo 11.50 Nad.: Na trdih tleh 13.00 Serija: Družinski kamp razva-jencev 14.00 Serija: Zmenki milijonarjev 14.50 Serija: Zvezda dizajna 15.55 Film: Pošast iz vode 17.50 Serija: Čista desetka 18.55 24UR - vreme in novice
LA
7.30 Dnevnik 7.50 In onda 9.45 Film: Murder 101 (krim.) 11.30 Film: Brevi amori a Palma di Majorca 13.30 Dnevnik 14.00 Serija: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.10 Film: La vendetta di McKay (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Serija: Maigret
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Voci in piazza 17.3019.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Otroški program: OP! 9.55 Kviz: Male sive celice 10.40 Infodrom 10.45 Film: Miroljubni križarji 12.25 Nad.: Mladi Leonardo 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.25 Slovenski magazin 15.55 Dok. odd.: Svizec 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 22.25 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Planet opičjih ljudi 18.35 Ozare 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Burton in Taylorjeva 21.30 Nad.: Na poljih Flandrije 22.55 Poletna scena 23.20 Serija: Inšpektor Banks
|r Slovenija 2
9.25 Poletna scena 10.35 Slovenski utrinki 11.05 Slovenci po svetu 11.45 Polnočni klub 13.05 Kajak kanu - SP, mirne vode, pon. 13.45 Nogomet: SP, Brazilija - Nizozemska, pon. 16.00 Film: Kleopatra 20.00 Nogomet: prva liga, Maribor - Gorica, prenos 21.55 Film: Leonard Cohen - Sem za vse 23.35 Na lepše 0.00 Infokanal
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 10.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 13.30 Prvi dnevnik 16.30 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Pogovorna odd.: Matjaž Nemec, SD 20.50 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip
20.00 Film: Troja (dram., i. B. Pitt)
22.40 Film: Krožna cesta (dram., i. L. Di-Caprio, K. Winslet)
Kanal A
6.00 Risanke 6.5518.30 Serija: Pod eno streho 7.50 17.55 Serija: Svingerji 8.25 Serija: Akcija 8.5016.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Serija: Veliki pokovci 10.1011.15 Tv prodaja 10.25 Serija: Chuck 11.30 Serija: Srečni klic 12.55 Film: Zamenjava 14.50 Film: Ful gas 3 17.05 Nad.: Puščica 19.25 Motociklizem: MotoGP 21.00 Film: Paja in Jare - Šoferja 23.00 Film: Dekliški most
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Zbori v gledališču, sledi Music box; 10.00 Poročila; 10.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 11.00 Studio D - Trdno verujem, kar me je mati učila; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Alojz Rebula: V Sibilinem vetru -dramat. roman, režija Jože Peterlin - 5. del, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00 Pesem tedna; 11.00 Kako ozeleni srce; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30,
Sobota, 9. avgusta Italia 1, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Rocky
ZDA 1976
Režija: John G. Avildsen Igrajo: Sylvester Stallone, Talia Shire, Carl Weathers, Burt Young in Burgess Meredith
Rocky Balboa je srednje slab bokser, ki skuša preživeti v revni četrti Philadelphie. Zaljubljen je v Adriano in ona je do danes tudi največja sreča njegovega življenja. Druga pomembna priložnost pa se mu pojavi, ko mu znameniti prvak Apollo Creed, ki je ostal brez partnerja, ponudi dvoboj.
Sylvester Stallone je pri filmu sodeloval tudi v vlogi scenarista. Zgodba
pa je v resnici veliko več, kot le pripoved o mišičastem bokserju, ki po dolgi seriji porazov uspe končno nadvladati nasprotniku. Tri oskarjeve nagrade in neverjeten uspeh publike so posebej nagradili ce-lovečerec, ki ob moči protagonista pripoveduje tudi o moči trdne volje, ki omogoča uresničitev še tako zahtevnih ciljev in sanj.
10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringara-ja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturo-mat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Moje ulice; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Študentska delovna brigada; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sobotni knocert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.50 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Sobota, 9. avgusta 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad srednjo Evropo in Alpami je šibko območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda doteka k nam v višinah nekoliko toplejši in bolj suh zrak.
Ob morju bo še prevladovalo jasno oz. pretežno jasno vreme, ponekod se bo pooblačilo. Drugod bo spremenljivo vreme, možne bodo posamezne plohe in krajevne nevihte.
Danes bo večinoma sončno, verjetnost vročinskih neviht bo majhna. Pihati bo začel jugozahodni veter.
Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.
Jutri bo po vsej deželi spremenljivo vreme. Ozračje bo soparno. Ponekod bodo dopoldne možne nevihte s kratkotrajnimi plohami. Ob morju se bo proti večeru spet razjasnilo.
Jutri bo predvsem v zahodnih krajih občasno nekaj več oblačnosti, sicer bo dokaj sončno. Tu in tam bo lahko nastala kakšna ploha ali nevihta. Pihal bo jugozahodni veter.
l £ Sonce vzide ob 5.58 in zatone ^g ob 20.23 □ Dolžina dneva 14.25
Luna vzide ob 19.08 in zatone ob 5.33
1955 - Zelo sveže avgu-inS stovsko jutro v zahodni in južni Sloveniji. z V Babnem Polju se je ohladilo do -0,2 °C, o v Postojni do 1,9 °C, v Mokronogu do 4,0 °C, < v Žireh do 4,2 °C in na Kozini pri Sežani do 4,6 °C.
Danes: ob 2.43 najnižje -65 cm, ob 9.15 najvišje 39 cm, ob 14.47 najnižje -24 cm, o ob 20.35 najvišje 55 cm. S Jutri: ob 3.17 najnižje -70 cm, ob 9.50 najvišje 45 cm, ob 15.29 najnižje -29 cm, ob 21.17 najvišje 56 cm.
	LU če Morje je skoraj	
	§ mirno, tempera-	
	tura morja 24,6	
	stopinje C.	
_o
a. O
500 m ..........23
1000 m ..........19
1500 m ..........16
2000 m ..........12
2500 m ........... 9
2864 m ...........6
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7,5, v gorah do 8,5.
Našli deklico, ki jo je leta 2004 odnesel cunami
BANDA ACEH - Indonezijsko deklico, ki jo je leta 2004 odnesel cunami, so v sredo ponovno združili z njeno družino, ki je bila deset let prepričana, da je mrtva.Raudhatul Jannah (na posnetku Anse) je bila stara štiri leta, ko je njo in njenega brata, ki je imel takrat sedem let, 26. decembra 2004 odnesel morski val, je povedala dekličina mama Jamaliah. Jamaliah in njen mož sta hčer in sina prenehala iskati po enem mesecu, saj sta bila prepričana, da sta umrla. Dokler ni Jamaliahin brat junija letos opazil dekle, ki je bilo videti enako kot njena dolgo izgubljena nečakinja. Pozneje je družina izvedela, da je za dekle skrbela starejša ženska v bližnjem okraju.Cunami, ki ga je leta 2004 sprožil potres, je prizadel 14 držav. Umrlo je 230.000 ljudi.
V evropski tožbi proti Facebooku že 25.000 ljudi
DUNAJ - Skupinski tožbi proti Facebooku, ki sojo pripravili v sosednji Avstriji, seje v nekaj dneh pridružilo že 25.000 uporabnikov družbenega omrežja. Organizatorji novih prijav zaradi navala zaenkrat ne sprejemajo, seje pa mogoče vpisati na čakalno vrsto.Facebooku očitajo kršitev evropske zakonodaje - med drugim, da podatke o uporabnikih zbira, analizira in posreduje tretjim osebam na povsem netransparenten način ter da nezakonito sodeluje z ameriškimi obveščevalci.Tožbo vodi 26-letni avstrijski aktivist in študent prava Max Schrems, kije znan po tem, da seje Facebooku po robu postavil že leta 2011.
tit
DVE DRUŽINI, KI NA TRGU OBSTAJATA ŽE VEČ GENERACIJ, SE DANES ZDRUŽUJETA, ZATO DA VAM BOSTA LAHKO TUDI V PRIHODNJE NUDILI VISOKO USPOSOBLJENOST, PROFESIONALNOST IN VLJUDNOST
ULICA FLHVIH 47
I TRSTU
TEL 040 027702
Htr
T
TRZICU
TEL 0401790505
POOBLAŠČENA PRODAJALNA
PEUGEOT
MOTION & EMOTION
POOBLAŠČENA PRODAJALNA DISTRIBUTER NADOMESTNIH DELOV AVTORIZIRANA POPRAVILA CENTER ZA TEHNIČNE PREGLEDE KAROSERIJSKA DELAVNICA SKUPINE GENERALI
POOBLAŠČENA PRODAJALNA