Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din celole no v Jugo-slavlli 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petU-vnl. mali oglasi pol SO ln 2 D,veCJl oglasi nad 43 mm vlilno po Din 2-30, veliki, po 3 In 4 Din, V urednllkem delu vršilca po lO Din O Prt ve£)cm Izide ob 4 ztutrol razen pondeljka ln dneva po prazniku UreamStvo le v Kopitarjev! ulici il. Silil Rokopisi se ne vratalo, netranklrana pisma se ne aprelemaijo * lirednlšlva telefon St. 20S0. upravnlitva it. 2328 Političen lisi ssa slovenski narođ llprava le v Kopitarjevi ul.it. 6 j- Ceh ovni račun: Clabllana Stev. 10.630 ln I0.349 za Inserate, Sarajevo St.73ti3, Zagreb it. 39.011, Praga ln Hunal il. 24.797 Mala antanta zboruie Zlepa še ni bilo zborovanja male antante, katerega bi spremljalo toliko upov, obenem pa toliko diplomatskih intrig kot je sedanje njeno zasedanje v Bukareštu. To izredno aktivno zanimanje pa ni doma samo v krogu male antante, ampak v Evropi sploh. Pa tudi priprave same so kar najskrbnejše. Titulescu, romunski zunanji minister, je obiskal Belgrad, da pretrese z dr. Marinkovičem vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu in morda tudi, da zabriše neprijetne sled-ve svojega potovanja v Rim, ki je, danes to lahko trdimo, mali antanti in Romuniji še posebej preje škodovalo kot koristilo, četudi krivda ni na romunski strani. Konference se udeleži romunski poslanik v Atenah, zunanja ministra Češkoslovaške in naše kraljevine, obenem pa tudi nekaj tihih opazovalcev iz Poljske. Da pa bo važnost zasedanja tembolj na dlani, se nam zdi potrebno nanizati dogodke, ki so bili brez dvoma pomembna uvertura k seji v Bukareštu. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jje tik pred otvoritvijo končal svoje evropsko potovanje in prišel v Prago iz Berlina. Dasi so uradna poročila vedela le o nekem zasebnem obisku, javnost tem trditvam enostavno ni hotela verjeti in je Beneševo potovanje spravljala v sklad z njega priljubljeno mislijo srednjeevropskega Locarna. Tudi njegov poslednji eiespoze, ki ga je imel neposredno po potovanju, tega načrta ni zakril, ampak še podkrepil. Značilno je vsekako, da se je istočasno oglasil kancler dr. Seipel iz Dunaja in povedal, kaj on misli k stvari. Praga je važna točka med Dunajem in Berlinom ... Drugo, kar posebej podčrtavamo, je dejstvo, da se je javil k besedi o srednjeevropski spremembi meja g. Mussolini, ki se je kot prvi i šef vlade držav, ki so zmagale v svetovni vojni, izjavil za spremembo trianonskega miru, z drugimi besedami: Zoper malo antanto in za madjarske težnje. Te izjave so tem tehtnejše ker se je poprej mudil v Rimu g. Titulescu, romunski zunanji minister, ker smo imeli av-etrijsko-italijanske dogodke radi južnih Tirol, jugoslovensko-italijanske radi znanega križanja interesov in ker se je ob obisku Zaleske-ga, poljskega zunanjega ministra v Rimu, mnogo govorilo ne samo o razbitju male antante, ampak tudi o posebni romunski zunanjepolitični preorijentaciji! Baš ti dogoditi, če naj verjamemo tisku kot javnemu glasniku, so spravili javuo mnenje držav male antante do soglasnega mnenja, da je treba v okviru nalog in zamisli male antante večje aktivnosti in pozornosti. Nadalje ni podcenjevati zadnjih dogodkov na Balkanu, oziroma jugovzhodnem delu Evrope. Turško-italijanska pogodba je da-lekosežnega pomena; pazno je motriti prizadevanja, da pride do grško-turške na eni in turško-angleške razsodiščne pogodbe na drugi strani. Zlasti ozemlje sodobne Grčije je posebne važuosti za vso malo antanto; saj je italijanska diplomacija poleg že osvojene Albanije pokazala ravno ua Grčijo kot skakalno desko v države male antante. Ni samo slučajno, da je Titulescu pozval na zasedanje v Bukarešt ludi romunskega poslanika v Atenah. Poseben poudarek zasluži zasedanje male antante s tem, da se vrši neposredno po ženevskem zasedanju, kjer se je vsaj formalno definitivno spravil iz Ženeve optantski spor, največji kamen spodtike ne samo med Romunijo in Madjarsko, ampak tudi med Romunijo, Anglijo in Italijo. Rešitev, ki je bolj zadovoljila Romune kot Madjare, bo brez dvoma izhodna točka posvetovanj, kako naj se aktivnost autanline zunanje diplomacije podkrepi, da bo madjarska politika ostala neškodljiva. Tudi vloga male antante kot ene sile je dobila posebno opravičilo v krogu visoke diplomacije, ko je šlo za odobritev ali spremembo Kellogovega splošnega protivojnega pakta, od katerega bi bile kot začetne pogodbenice male državice izključene ali pa vsaj na njem le pasivno udeležene. To mišljenje se je v »adnjem času mali antanti v prid bistveno spremenilo, ker se stalno ponavlja zahteva, da naj bo pri sklepanju protivojnega pakta mala antanta udeležena kot vsaka druga velesila. Vsaj iz ust enega nj?nih zunanjih ministrov, dr. Beneša, smo čuli osvežujoče besede o porastu vpliva male antante v tej svetovni politiki. Podčrtati Je nadalje, da se je neposredno pred tem zasedanjem vršila konferenca ro-munsko-poljske časnikarske unije, da je bil poljski zunanji minister Zaleski te dni pri protektorju male antante Briandu, a morda, kar je najvažnejše, da je ves svet govoril o Jugoslovansko-italijanski napetosti, ki ni šla samo proti Jugoslaviji, ampak posredno tudi IVIaia antanta ie solidarna r Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu je danes prispel v Belgrad. Na Rakeku na meji sta sprejela zunanjega ministra svetnik poslaništva dr. Ivan Subotič in tajnik romunskega poslaništva Hristescu. Do Rume so odšli nasproti zastopniki časnikarske M. A-, ki jih je Titulescu takoj sprejel in dejal, da pred sestankom ne bo dajal nobenih izjav. Izjavil je: »Jaz sem zelo zadovoljen lil vesel, da se bom lahko sestal pred konferenco M. A. z g. Marinkovičem. Prijateljsko Vas prosim, ne pišite še ničesar. Ne morem dali namreč nobene izjave, dokler se ne bom razgovarjal z g. Marinkovičem.« — Nato se je zelo ljubeznivo razgovarjal s časnikarji do Belgrada. Na belgrajskem kolodvoru so sprejeli zunanjega ministra g. Titulesca zunanji minister g. dr. Marinkovič z višjim uradništvom zunanjega ministrstva in celokupno osobje romunskega in češkoslovaškega poslaništva. Sprejem je bil zelo prisrčen in iskren. Spored Titulescovega bivanja v Belgradu je sledeči: Popoldne se je vršila prva konferenca med obema zunanjima ministroma, ki je trajala od 4 do 8 zvečer. Ob 8 je bil zunanji minister gost Nj. V. kralja. Na ta svečani banket so bili povabljeni poleg Titulesca tukajšnji romunski poslanik g. Filodor, predsednik vlade g. Velja Vukičevič, zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič, notranji minister g. dr. Korošec, skupšč. predsednik g. dr. Perič, g. Ljuba Davidovič, dr- Mehmed Spaho in dr. Kosta Kumanudi Jutri priredi romunski poslanik g. Filodor banket, na katerega so povabljeni predsednik vlade g. Vukičevič, zunanji minister g. Marinkovič, notranji minister g. dr. Korošec in češkoslovaški poslanik Šeba. Popoldne daje g. Marinkovič čaj. Zvečer je v Topčiderskem domu banket, ki ga priredi kraljeva garda. Nanj so povabljeni tudi vsi člani vlade, maršal dvora Dimitrijevič ter poveljnik kr. garde Pera Živkovič. V soboto ob tri četrt na 8 odhaja g. Titulescu iz Belgrada. Bivanju romunskega zunanjega ministra g. Titulesca v Belgradu pripisujejo vsi diplomatski krogi največjo važnost. V njem vidijo popolne znake solidarnosti med našo in romunsko državo, kakor tudi vsemi tremi članicami male antante. V nekaterih krogih so celo mnenja, da je ta prihod pred konferenco male antante manifestacija proti znanim nasprotnikom M. A. še večjo važnost ima ta dogodek radi tega, ker je g. Titulescu obiskal Rim in so s tem v zvezi pričele krožiti različne verzije o nesoglasjih med članicami M. A. — »Universul« v Bukareštu piše v uvodniku, da so Praga, Belgrad in Bukarešt po poslednjih Mnssolinijevih govorih ponovno manifestirale popolno solidarnost držav M. A. — Vladni časopis »Inden-pendance Roumaine« piše v uvodniku o bližnji konferenci M. A.: »Na tej konferenci bo ponovno treba ugotoviti hitrejši postopek v slučaju, če bi se zopet pripetil kakšen dogodek, sličen monoštrski aferi. Romunija bo predlagala, da se razširi temelj M. A., da bi postala še bolj konstruktivna in da bi se povečala njena gospodarska delavnost.« O čem se bodo posoetooall v Bukarešt, 14. jun. (Tel. »Slov.«) O programu konference zunanjih ministrov male antante piše nadalje »Adeverul«: 1. Zunanji ministri se bodo medsebojno informirali o političnem položaju svojih držav iu o njihovih posebnih akcijah na političnem polju po zadnji konferenci male antante. 2. Premotri-vali bodo sedanji politični položaj, posebno pa se bodo razgovarjali o gospodarskem položaju v srednji vropi, o madjarski propagandi za revizijo mirovnih pogodb in o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. 3. Koučno bodo razmotrivali ona vprašanja, ki se tičejo samo po dveh držav male antante, vsled česar se bo konferenca končala s posvetovanji med posamezniki. Glede obiska romunskega zunanjega ministra Titulesca v Belgradu piše »Adervul«, da ta obisk ni bil nepričakovan, ker je Titulescu že meseca marca izrazil namero, potovati v Belgrad, pa je bil takrat po bolezni oviran. Jugoslavija je danes stisnjena med Italijo in Madjarsko, torej najbolj občutljiva točka v tem delu Evrope. Zato politični položaj Jugoslavije interesira direktno tudi Romunijo. Ko je bil Titulescu v Rimu, je govoril tudi o ratifikaciji netunskih konvencij in je naravno, da je o tem govoril tudi v Belgradu, da doseže na ta način olajšanje v odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. v Budimpešta, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji magnatske zbornice je bivši trgovinski minister baron Jožef Sztereny v svojem govoru odklanjal srednjeevropsko koncepcijo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Gotovo je, da hoče Madjarska ohraniti dobre odnošaje s sosednimi državami, nikdar pa se ne bo odrekla misli revizije mirovne pogodbe in Trianona ne bo zapečatila za večno. Sztereuy se je nato pritoževal o tem, da so v Ženevi Francija in države male antante pritiskale na Madjarsko, kar je bilo Sveta Društva narodov nevredno. Rešitev v optantskem vprašanju je sicer povzročila, da je vprašanje izstopa Madjarske iz Društva narodov postalo aktualno, vendar pa naj Madjarska rajše ostane v Društvu narodov in naj razgali svoje rane pred vsem svetom. Spraviti vprašanje revizije pred Društvo narodov ne smatra za primerno. Spojitev re-paracijskega vprašanja z optantskim vprašanjem, ki jo je predlagal Titulescu, ne smatra za upravičeno. Odlikovanje Titulesca. r Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je odlikoval romunskega zunanjega ministra g. Titulesca z redom belega orla prvega reda z lento in njegovega tajnika g. Radulesca z redom Sv. Save z zvedzo. Oiozicifa nadaliuie z nemiri r Belgrad, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Opozicija nadaljuje s tehnično obstrukcijo v zbornici z istimi metodami, kakor ua dosedanjih sejah. Kljub temu je bila današnja seja precej mirna. Prvi je govoril proti zapisniku poslanec Pucelj Za njim Stjepan Radič, ki je govodil o tem, kako je bilo v hrvatskem saboru. Pribičevič je govoril proti temu, da je zopet v zapisniku, da je sejo vodil Halid beg Hrasnica in se izjavil proti temu naslovu. Pribičeviču je odgovarjal tajnik, da i-pisuje ime tako, kakor ga je sprejel verifika-cijski odbor. Pri tej priliki je Stjepan Radič vprizoril velik kraval. Radi tega inu je predsednik dal pismen ukor. Stjepan Radič: »Ali sle vi tako neumni?« Predsednik dr. Perič ga ponovno kaznuje s pismenim opominom. Stjepan Radič: »Ne smemo gaziti ustave« ter pričenja razbijati po klopeh, pri čemer mu pomagajo vsi njegovi poslanci. Radič preti skup- ščinskemu tajniku Stevčiču in zahteva, da sprejme njegovo pripombo. V skupščini nastaja vedno večji nemir. Stjepar Radič: »Mi ne dovolimo, da bi se v skupščini delalo« in kriči dalje. Nastane tak nemir, da mora predsednik prekiniti sejo. Nato je govoril poslanec Pucelj o kršitvi poslovnika. O isti stvari je govoril tudi Stjepan Radič. Šele ob 1. uri popoldne se je prešlo na dnevni red. K obtožnici je govoril prvi Stjepan Košutič (radičevec). Za njim Ivan Pucelj (SKS). Nato je opozicija ob 2. uri zahtevala poimensko klicanje poslancev, da bi se ugotovilo število navzočih poslancev. Predsednik pa je sejo zaključil in določil nadaljevanje /.a popoldne ob 5. uri. Na popoldanski seji je opozicija razpravljala o tem, ali je predsednik kršil poslovnik ali ne, ker je zaključil sejo, ne da bi se preje proti mali antanti. Nimamo povoda dvomiti, da je razmerje do Italije ne samo radi Madjarske, ampak tudi zaradi zunanje politike držav male antante sploh neka skupna stvar in ne dvomimo, da bo v prvi vrsti jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič poskušal b svojima kolegoma urediti to vprašanje, če ne do podrobnosti, pa vsaj v okviru velikih smernic. Prihod ministra Titulesca v Belgrad je zgovoren dokaz. Mala antanta prehaja z zasedanjem v Bukareštu iz svojega defenzivnega položaja v položaj izrazitega pospeševatelja srednjeevropskega napredka in evropskega miru. izvršilo poimensko klicanje. O isti stvari so govorili Pribičevič, Stjepan Radič, dr. Drlje-vič in drugi. K obtožnici je govoril dr. Кгајаб. Nato so govorili še nekateri poslanci, nakar se je seja prekinila in se nadaljuje jutri. Pulti so preslabi r Belgrad, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja finančnega odbora, na kateri se je razpravljalo o povišanju prejemkov uradnikom, ki so podrejeni notranjemu ministrstvu. Seji je prisostvoval tudi notranji minister dr. Korošec. Demokrat dr. Se-č e r o v se je izrekel za povišanje prejemkov. Bil je mnenja, da se morajo povišanja spraviti v sklad s proračunom. Stjepan Radič se je v dolgem govoru bavil z vsemi mogočimi in nemogočimi stvarmi. Izrekel se je proti vsakemu povišanju prejemkov in izboljšanju položaja, ki je za red in blagostanje v državi potrebno. Pribičevič je tožil, da so pulti v narodni skupščini slabo napravljeni, da se takoj razbijejo. Dr. Subotič odgovarja, da je dal Radiču davi pult nanovo napraviti, če je danes zopet razbit, je sam kriv. Radi seje skupščinskega plenuma se je seja odbora prekinila. Poslovnik je spremeniti r Belgrad, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji vlade, ki se je vršila zvečer, je vlada razpravljala o predlogu resolucije za spremembo skupščinskega poslovnika. Ta sprememba poslovnika gre za tem, da se onemogoči motenje normalnega dela v zbornici. Končnoveljaven sklep o tem se še ni napraviL Poleg tega je vlada razpravljala o raznih resornih vprašanjih. Imenovanje. Za pomočnika glavnega poštnega in telefonskega ravnatelja je postavljen gosp. V u č e t i č , dosedanji načelnik ministrstva. Zagreb podal deklaracijo č Zagreb, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bila izredna seja zagrebškega občinskega zastopstva. Ker se je že prej med večino v občinskem zastopstvu dosegel sporazum o besedilu deklaracije, je v imenu večine predlagal občinski svetnik dr. Miškulin, da se predlagana deklaracija sprejme kot protest proti sklepu vlade, da se nettunske konvencije predložijo narodni skupščini v ratifikacijo. Pristavil je, da v utemeljevanje deklaracije ne poda nobenih pojasnil, ker bi to do-vedlo samo do nepotrebnih diskusij. V imenu večine se nikdo ni javil k besedi. Proti pa sta govorila Krndelj in Berberovič, in sicer prvi v imenu republikanske zveze delavcev in kmetov, ki je predlagal posebno resolucijo, drugi pa je kritiziral deklaracijo s sociabiega stališča. Nato se je vršilo glasovanje. Za deklaracijo je glasovalo 32 svetnikov, proti pa samo eden, dočim se je 7 svetnikov odtegnilo glasovanja. Župan Heinzel je nato izjavil, da bo poslal deklaracijo ministrskemu predsedniku, ministru za zunanje stvari in predsedniku narodne skupščine. Takoj nato je bil overovljen tudi zapisnik o seji, ki je bila potem zaključena. Olajševe za nezaposlene r Belgrad, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Mini« ster za socialno politiko je podpisal pravilnik o ugodnostih za potovanje za nezaposlene delavce .S tem pravilnikom se je uredilo vprašanje izdajanja voznih olajšav, kadar potujejo v namenu, da bi poiskali delo. Posebne objave bodo izdajale borze dela in njihove podružnice. Kjer pa te ne obstojajo, pa jih bodo izdajali oblastni oddelki za socialno skrbstvo, okrajna glavarstva ali občine. Ureditev posredovalnic za delo r Belgrad, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Med ostalimi pravilniki, katerim je cilj izvajanja socialne zakonodaje, zavzema vprašanje zasebnih posredovalnic za delo precej važno mesto. Zasebne profesionalne borze dela so bile po zakonu koncesionirane ustanove, dokler se niso z zakonom o zaščiti delavcev z odredbo čl. 105. podredile ministrstvu za socialno politiko. Da bi se to vprašanje tako uredilo, je minister izdelal poseben pravilnik o delovanju teh posredovalnic. Za pogorelce v Gornji Bell r Belgrad, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Poslanec Brodar je danes v ministrstvu za socialno politiko in notranjem ministrstvu posredoval in pouovno zahteval nujno pomoč za pogorelce X Gornji Beli, MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vaaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 olt 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se raiiunajo više* Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Stavbno podjetje ACCETTO & drugovi drnlba z o. z Maribor, Koroščevn ul. II f I v g m v v • ilumucejo Prodajalka Tzurjena v mešani stroki, želi mesta za takoj ali pozneje. Položi tudi 10 tisoč Din kavcije. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Poštena 5378«, Slepo dekle hilado, se obrača do dobrih src za sprejem na počitnice na deželi. Zmožna je hišnega dela. Na-«lov: Ivan Vodiškar, Za-dobrova 13, pošta Dev. Mar. Polje. f flužbodobe Zaslužek Družabnika (co) tihega, s kapitalom 35 do 50.000 Din za rentabilno, že vpeljano podjetje, išče mlad trgovec. Ponudbe poslati pod »Dober zaslužek« št. 5280 na upravo »Slovenca«. Stanovanja Soba s kuhinjo ter lokal za trafiko, pisarno ali malo obrt s stanovanjem se odda. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 5449. Učenec Џ primerno šolsko naob-irazbo se sprejme pri A. Sušnik, železnina, Ljublj. Dva vajenca t primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj trgovina z železnino Breznik & Fritsch v Ljubljani. Služkinjo pridno, pošteno, zdravo, 25—35 let, ki zna kuhati ' v Gospodinje! • Poskusite Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenla transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 Igličast gozd smreka in jelka dobro zaraščen in sposoben za delni posek, ali JO" večje gozdno posestvo se kupi. - Ponudbe pod »Gozd« Stev. 5402 na upravo »Slovenca«. idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. Portland-cementna tovarna Dovje, delniška družba v Mojstrani (Gorenjsko) — dobavlja visokovredni Portland • cement in dobro žgano apno po konkurenčni ceni in promptni dobavi. Glavno zastopstvo za Slovenijo JOSIP GAGEL, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 7. Staro, renomirano, izvrstno vpeljano stavbeno podjetje v Mariboru, v najlepšem kraju, je z enonadstropne vilo vred naprodaj, ali se odda v najem. Ponudbe pod »Stavbeno podjetje« je nasloviti na tvrdko Hinko Sax, Maribor. Posredovalci izključeni. C ene/še ko i on RAZPRODAJAH ie dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo ari 1RPIN. MARIBOR. Giaom trg i lev. 17. Avtomobilna zveza Stična - Žužemberk proda zaradi opustitve voženj na prostovoljni javni dražbi dne 24. junija ob 9. uri dopoldne « П » 15 Hiše, vile in stavbišča v Ljubljani, kakor posestva, gostilne, trgovino, pekarijo proda Realitctna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ulica 29. in opravljati vsa druga hišna dela in ima večletna izpričevala, sprejme tričlanska družina. -Nastop takoj ali do Д. julija, plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 5397. ' ' Krojiteljica, (zur)ena šivilja se išče. Informacije: Zas. krojno ačilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19. Učenec Se takoj sprejme za us-njarno na tri leta, starosti 17—19 let pri g. Antonu Maršiču, Slov. Bistrica. Za hrano in stanovanje se bo skrbelo. Vnajem Velika delavnica Ljubljani se odda v najem, ca. 200 ms, pripravna za vsako obrt. Ponudbe pod »Delavnica« št. 5451 na upravo Usta. Trgovino z mešanim blagom vzamem v najem na prometnem kraju, najraje kje na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5448. m Pisalni stroj »Mignon«, prodam. Vprašati orožništvo Škocjan pri Mokronogu. Za obrtnike ali agenture Upokojeni duhovnik 50 letnik, začasni administrator župnije, išče z dovoljenjem svoje škofijske oblasti dosmrtno bivanje v samostanu, zavodu ali pri mali podružnici, kjer bi za sobo in oskrbo opravljal dušno-pastirske dolžnosti. Posredovalec dobi honorar. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5440. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete ku- prodam: pripravna po- j pite najceneje v največji slopja (skladišča, delav- j vrvarni v Jugoslaviji: To-nice) cirka 20 00 X 5 00 varna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: in 5 00 X 4 00 vel., kleti, 2 sobno stanovanje s kuhinjo in dvorišče ob najbolj prometni cesli mesta. Naslov v uptavi po J št. 5452. Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7: Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8 Z našo umetno moštouo esenco »Mostin« si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20—, po pošli Din 40—. Dobi se samo v drogerifl Л. Kane, H.'ubl>na in drosreriji Wolfram nasl. M. Kane Mortbor. Gosposki?. uCca 33, Priporočajtepovsod dnevnik SLOVENEC- Potrti najgloblje žalosti naznanjajo podpisani v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov vsem sočustvujočim prijateljem in znancem pretužno vest o smrti svoje iskrenoljub-ijene, srčno dobre matere oziroma tašče, stare matere in tete, gospe Marite ZottS ml 3e!8enz vdove trgovca in posestnice ki je dne 11. junija 1928 ob pol 2 popoldne po daljši, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v dobi 80 let odšla v boljšo večnost. Zemski ostanki drage pokojnice se bodo dne 13. junija 1928 ob 5 popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovili in nato na domačem pokopališču v rodbinsko grobnico položili k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo brala dne 14. junija ob 7 zjutraj v tukajšnji župni cerkvi. Vojnik, dne 11. junija 1928. Adoli in Viljem, sinova. Marija Riipschl roj. Zottl, hči. Rezi in Marija Zottl, sinahi. Robert, Vili, Lote, Enist, Dolii, Oton, vnuki. ј/лг Perilno blago za damske in Vsi vozovi so v popolnoma dobrem stanju, za takojšnjo nadaljnjo obratovanje sposobni, voženi povprečno po 20.000 km in z deloma popolno novo, deloma malo rabljeno gumo oskrbljeni. — Proda se posamezni voz ali dva ali tudi vsi trije s koncesijo vred ter se lahko prevzame tudi poštna vožnja. Ogleda se lahko vsak dan od 6 do 9 ali od 19 do 20 pri kolodvoru v Stični. Pismena in ustmena pojasnila daje Ant. BerSnjak, Stična. I so za konzerviranje sadja in povrtnin najboljše in najcenejše Glavna znloga za cclo Juproslavijo pri tvrdki Lovro Petovar. Ivanjkovci. Istoiam sc dobi Zupančevi knjiga: Jtonzfrviranje snd.ia in vsakovrstnih povrtnin zn domnf-o uporabo. Ceniki na zahtevo. Razpis «V »J ^JC'&' S;:* m od dražbe za zgradbo novega šolskega poslopja na Dolu pri Hrastniku. Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku razpisuje javno zmanjševalno dražbo v svrho oddaje gradbe novega šolskega poslopja na Dolu. — Gradbeni stroški so preračunjeni skupno na 2,030.969 Din 30 par. Podatki, pojasnila, načrti, splošni pogoji, kakor tudi opis poslopja so i;a r pri podpisanem kraj. šol. odboru vsak 8 do 12 dopoldne. Pravilno kolkovane ponudbe je vloi najkasneje do 24. junija 1928 ob 12. uri pri) - er.o na naslov kraj. šol. odbora na Dolu pri ii -u, in sicer v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudba podjc.nika I. I. za zgradbo novega šolskega poslopja na Dolu.« Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristane na načrte, splošne in posebne stavbne pogoje ter na stavbni opis poslopja. Kot kavcijo mora položiti 5% ponudben.' vsote, katera se lahko položi v gotovini, hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno tudi v vrednostnih papirjih. Ponudbe se lahko stavijo za vsa dela, ali pa za vsako posamezno stroko. Ponudniki za zemeljska in zidarska dela morajo dokazati usposobljenost za izvrševanje visokih zgradb in inženjerskih konstrukcij. Krajni šolski svet si pridrži pravico do oddaje gradbenih del ne glede na višino ponudbe. Za krajni šolski odbor: V. JURKO. J. DRAKSLER Henrik Sienkievvicz: 31 Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega »Jacek moj, mnogo sem pretrpel v življenju, ko eem bil vojak, in doletela me je težja nesreča od tvoje. Ne bom ti o njej pripovedoval, rečem ti samo, da sem tedaj v trenutku najhujše nesreče sestavil to-le molitvico, ki me je obvarovala. Od tedaj sem jo še često ponavljal v raznih stiskah in vselej mi je zelo pomagala. Zato sva jo tudi zdaj odmolila. No, ali ti ni odleglo?« »Hudo mi je, a sedaj mi je že lažje,« je odgovoril Tačevski. »No vidiš! Zdaj si privošči požirek vina, jaz pa ti povem — ali bolje — pokažem nekaj, kar te mora pomiriti. Glej!« Sklonil je glavo in mu pokazal med belimi lasmi grozno belo brazgotino, ki je segala preko vse lobanje ter dejal: »Malo je manjkalo, da nisem na tem umrl. Rana me je hudo bolela, a ta praska me ne boli. Vedno je tako, Jacek. Tudi tvoja rana te ne bo bolela, ko se sčasoma spremeni v brazgotino. Zdaj pa povej, kaj si doživel.« Jacek je pričel pripovedovati, a mu ni šlo. Njegova narava ni bila vajena izmišljotin, pretiravanja ali dodajanja. Zato se je zdaj sam čudil, zakaj se zdi vse, kar mu je bilo povzročilo toliko bolesti, pri pripovedovanju manj hudo? A gospod prošt, brez dvoma izkušen in svet poznavajoč človek, je rekel, ko je izvedel vse do konca: »Razumem, da je težko z besedami predočiti kretnje ali tudi poglede, ki utegnejo biti žaljivi ali zaničevalni. Kolikokrat povzroči en sam pogled ali kretnja z roko dvoboj in prelivanje krvi. Najvažnejše je to, kar si rekel oni gospodični, da se tja ne vrneš več. Mladost je sploh nepremišljena in če jo vodi hrepenenje, nestalna kakor luna na nebu. Tudi ljubezen je kakor luna mendax[: zdi se, da pojema, v resnici pa narašča in gre v ščip. Kako torej: ali imaš res tako trden sklep, vztrajati pri tem, kar si rekel? ; »Rekel sem: Bog mi je priča. Če hočete, oče moj, lo prisego takoj ponovim pred razpelom.« »Kaj pa nameravaš storiti?« »V svet pojdem.« »To sem pričakoval in ti že davno nasvetoval. Vedel sem, kaj te tukaj drži, a zdaj, ko se je vrvica pretrgala, je res najbolje, da greš v svet! Tu ničesar ne pričakaš, tu nisi ničesar dobrega videl in tudi ne boš. To je bil zate izgubljen čas! Še dobro, da sem bil jaz zraven in te naučil vsaj malo latinščine in sabljanja — sicer bi se bil tu čisto pokmetil. Nikar se mi ne zahvaljuj, Jacusj, kajti to sem storil iz srca rad. Dolgčas mi bo brez tebe, a tu ne gre zame. V svet pojdeš. To pomeni, kakor se mi zdi, da hočeš vstopiti k vojakom. To je najkrajša in najugodnejša pot, posebno ker se bliža vojna s pogani. Sicer pravijo, da nudita pero in pisarna varnejši zaslužek kakor sablja — a to ne bi bilo primerno tvojemu rodu...« »Saj sploh nisem mislil na drugo službo,« je odgovoril tačevski. »Toda pri pehoti ne maram služiti, a za boljšo službo sem prereven.« »Šlahčič z latinščino v ustih in s sabljo v roki si zna vedno pomagati,« ga je prekinil prošt, »vsekakor pa ni dvoma, da se moraš vpisati v ugleden polk. To stvar bo treba premisliti. Zdaj pa ti povem nekaj, česar ti dozdaj še nisem povedal. Imam namreč zate deset cekinov, ki mi jih je zaupala tvoja pokojna mati, in njen list, v katerem prosi, da ti jih ne dam takoj, ker bi jih sicer zapravil. Izročiti ti jih smem samo v sili, ko se bo odločala tvoja bodočnost. No, ' zdaj je napočil ta trenutek! Imel si redko, skoro 1 lažniva luna. sveto, a nesrečno mater. Ko je nesrečnica umirala, je vladala v vaši hiši že velika revščina in denar, ki mi ga je izročila, si je morala pritrgati od ust...« »Bog ji daj večni mir,« je odgovoril Jacek. »Deset cekinov dam, da bodo za njo maše darovali, sam pa prodam Virombke in čeprav za slejjo ceno.« Gospod prošt je bil po teh besedah gin jen, da so se mu zalesketale solze v očeh, in zopet je objemal Jacka. »Plemenitega rodu si,« je rekel, a kljub temu ne smeš odklanjati materinega daru, tudi v ta namen ne. Rajnici ne bo zmanjkalo maš, lahko se na to za-neseš. Sicer mislim, da ji niso posebno potrebne, a nič ne de: bodo pa drugim dušam v vicali v dobro. A kar se tiče Virombkov, bi jih bilo boljše zastaviti. Šlahčič, pa naj ima še tako majhen kos grude, uživa vendar vse drugačen ugled, kajti je possessionatus.1 »Če se mi pa tako mudi. Najrajši bi že danes odpotoval.« »Danes ne, čeprav čim prej — tem bolje. A predno greš, ti moram pripraviti pisma na moje vojne tovariše in znance. Treba se bo domeniti tudi s pivo-varnarji v Jedlinki: rejene mošnjičke imajo in take konje, da ne najdeš lepših pri nobenem oklopniku. Tudi pri meni, v župnišču, najdemo kako staro bojno opravo in par sabelj. Sicer niso posebno dragocene, zato pa preizkušene na švedskih in turških vratovih ...« Nato je pogledal župnik skozi okno in dodal: »No, glej! Sani so pripravljene. Kdor potuje, naj odide pravočasno...« A bolest je zopet spačila Jackov obraz. Poljubil je župniku roko in rekel: »Le eno prošnjo imam še, moj oče in dobrotnik, rad bi odšel z vami in ostal do odpotovanja v župnišču ... Odtod vidim njihovo streho in so mi... preblizu ...« 1 graščak. EHIEIIi s = > r e a> • J; S 5- « E ® b 5" c S p S g Џ * I: P * n. g S ? ^ 0 ? a. i o a " sr n b Б' g-

to ф — •s а N J*, rti N N N » C b S _ * £ e N. n o to „ i. n> — to n« B Ej— C «4 — r u ? I b g 2 (D — C. IfSff o*8Sf 1Т§Ц |f I 2 I — f « . D S S P P F .T I e 2. t-2 e 33 K £ (D 03 c F"* ee, era r, o crq < c b i » » » to v а s § o£ * " — ' 2 Es < s v" T. Za Judoalavaoaka tiskarno v Ltublianii Kaiel Ceč. Izdajatelj; dr. Fr, Ktdovec. Urednik: Franc Tersedlavi Sergej Miinzloff: Neverjetni pop (Dalje.) Prijadrala je tedaj Nastasja Mihajlovna v prestolico, pa se ustavila v najcenejšem prenočišču blizu cerkve. Marijinega Oznanenja. Seveda je pred vsem vprašala vešče ljudi po gospodu kuratu Favorskem. Izkazalo se je, da res imajo duhovnika tega imena. Vprašala je, ali je res tako svetniški, da kar či.deže dela — a na to so se ji smejali v obraz. — To je že res, da prave čudeže počenja! — so ji odgovorili, — a ni videti, da bi bii tako Bogu dopadljiv! Kaj pa pravzaprav hočete pri njem, gospa? Ce bi radi poročili tetko z nečakom, ali še kaj hujšega — potem vam bo takoj šel na roko! Koliko je že poročil takih parov! Še valček bo potem zaplesal z novo-poročeno aLi pa se tudi sam spustil v mazur-ko: to pa je že od tega odvisno, koliko si ga bo privoščil! — Nastasja Mihajlovna malo da se ni onesvestila! — No zdaj pa imaš pokrovitelja! — je pomislila: daleč si prišla s preroškimi sanjami! Za nič si zapravila zaduje groše, ki si jih še imela... Tako je bila obupana, da ni povedati. A se je vendar premagala in nič pokazala, kako ji je hudo. — Kako pa je to vendar mogoče? — je vprašala, — to je pač malo verjetno. Ali se ne pobrigajo za takega duhovnika tukajšnji škofi? — — Kaj mu hočejo škofi, če se sam za njih ne briga! — so ji odgovorili: — saj je kurat! Samo protopresviter** ima nad rijim oblast, pa še tega lahko okoli prsta ovije, kakor mu je drago! Ima hudo zasloinbo pri gospodih gardnili častnikih: kar zaljubljeni so v njega. ** Superior, vodja vse duhovščine uri vnjsfcl Ln mornarici. Dober družabnik je in jako vesel: pravi huzar je, ne pa pop. — Seveda je postalo Nastasji Mihajlovni pri tem go' oričenju prav hudo pri srcu. Dolgo je mislila, kaj naj počne in naposled sklenila, da ne pusti svojega početja in -ndar obišče gospoda Izmajila. pa naj bo že takšen ali drugačen. Glavo je že imela, kakor se reče, na pravem koncu, dasi je bila le ženska! Po-izvedela je, kje stanuje kurat Favorski, in odšla nekoč zvečer k njemu. Pozvonila je pri vratih, kjer je bilo zapisano to ime. Odprl ji je pravi orjak v lilasti duhovniški spodnji obleki. Dol^ svetla griva mu je bila vsa raz-mršena kakor ovčja volna. Ves je bil upehan in rdeč. Zagledal je neznano osebnost, izbu-lil kakor zajec oči in vprašujoče iztegnil debele ustnice. — Ali bi lahko govorila z gospodom Iz-majilom? — je vprašala Nastasja Mihajlovna. — To pa sem baš jaz! — ji je odgovoril. Cim je odprl usta, j" zadišalo po "inu kakor iz soda. — Vstopite, prosim! — Umaknil se je za korak stran in pustil gospo naprej. Tr pa je skoro obslala v neodločnosti. Tako neljubo jo je ; resenetilo kričanje, glasno petje, rožljanje s kozarci. Iz sobe zraven je pogledalo več častnikov. Gospod Izmajil jim je zaloputnil vrata pred nosom, se opotaknil pa peljal gospo v drugo sobo. — P-prosim! S-sedite! -- Tudi sam se je vsedel uasproti in uprl roke v boke. — S čim pa bi vam lahko por'regel? — Glas je imel močan in visok. Tudi obraz je imel prijeten, kljub temu, da je bil moral že precej pogledati v glažek. Pravi hrust je bil: še ohlapna popovska halja se je zdela za to orjaško telo pretesna. Nastasja Mihajlovna se je zopet spomnila svojih sanj. Pozabila je na vse, kar so ji na-klepetale petrograjske obrekljive srake in je pokleknila predemj. Gospod Izmajil se je zavzel. Dvignil je takoj gospo kakor poresce na noge in zopet spustil na njen stol. — Kaj pa počenjate... Nikar me ne spravljajte v zadrego! — je dejal: — le pustite to-le vašo telovadilo! Govoriva rajše o vaši zadevi! — Razodela mu je kakor pri spovedi vse svoje življenje, in kaka nesreča jo je doletela. Gospod Izmajil se je zamislil, stresel je glavo in vrgel nazaj šop las, ki mu je zlezel na čelo. — Kdo pa je vendar vas k meni napotil? Radoveden sem! — je vprašal. — Neki človek, ki v vas veruje! —- je odgovorila — ta in ta cerkovnik. — Pop se je začudil, zasmejal: — A, še živi, stara grča! — — Še, še ... — Tega starega sem imel vedno rad! No, vaša zadeva pa je prav zapletena. — S temi besedami je vstal. — No, veste kaj, gospa, danes smo ga malo polomili, in slabo mi delujejo možgani. Pridite rajše jutri k meni, tako okrog štirih. Nekaj že bom po-tuhtal do tega časa, če Bog da! — Nato sta se poslovila. Drugi dan je Nastasja Mihajlovna seveda priletela natančno ob določeni uri. Ta pot jo je sprejel gospod Izmajil prav čedno: lepo je bil opravljen in počesan. — Veste kaj, gospa! — ji je rekel — vaša nesreča mi jo šla k srcu in sem že nekaj izmislil, da vam pomagam. A brez obljube ni kupčije in to-le mi morate obljubiti: živi duši ne smete o meni ziniti niti besedice, seveda razen onega cerkovnika! Nikoli o meni nič niste čuli pa nikjer me niste videli! Ali razumete? — Seveda mu je Nastasja Mihajlovna lo svečano obljubila in se prekrižala. — No, pa dobro, velja! — je dejal — zdaj pa pojdite z Bogom domov, jaz pa se bom zglasil prihodnji teden v vašem okraju, pa uredim vso zadevo. — Pričela se mu je zahvaljevati, roko mu je hotela poljubiti, a ni pustil. — Batjuška! — komaj je mogla to refi, in sklenila je roki: — Ali se smem zanesti na to, da me ne pozabite? Ali lahko mirno odpotujem? — — Seveda! — jo je pomiril — kako naj pozabim, ko me tako grize ta krivica! Na-a, nič ne bom privoščil tem vašim nesramne-žem! Eno tako jim bom zagodel, da bodo kakor mokri kužki! — Potem je Nastasja Mihajlovna odšla. Pravila je, da ji je tako odleglo, čim je stopila iz hiše ua ulico, kot da bi se ji kamen odvalil od srca. Sama se je čudila, da se tako mirno in dobro počuti. Stopila jo še spotoma v neko cerkvico, tam poiskala podobo Sc-gija Radoneškega in pred njo prižgala s. čico. Ko je odpravila molitev, ,je odšla v svcji prenočišče, poravnala račun in zvečer je sedela v vlaku. Komaj je minil prvi dan po povratku, s je že oglasil pri njej drugi večer stari c kovnik. — No, kaj? — je vprašal. — Ali t našli gospoda Izmajila? — Sem! — in mr vse povedala. Še to mu je rekla, kako se je spominjal... Stari je kar zasijal od selja. — No, zdaj pa samo mirno čakajte se je odzval — da hi le vedeli, koliko lju je rešil gospod Izmajil nesreče! On je mo? beseda! A ludi vi ne smete pozabiti na svojo obljubo: četudi bi ga na ulici srečali, ne smele pokazati, da ga poznate. Ce je že tako za-povedal, poleni res veliko tveua in se podaja v nevarnost! — Otto Groener in feter Reinholil Valierjevo raketno .etalo, ki bo imelo baje tiiirosi -M.OGO km na uro, to je: v eni uri bo lahko obletelo G. Scbatzel, bavarska Ant. Fehr, nemška voditelja nemške demokratske stranke vso zemeljsko oblo, a v 20 urah dospelo na luno. Naša slika nam kaže letalo z raketnimi odprtinami, ljudska stranka. kmetijska stranka. ki se nahajajo v obliki zvezde okrog osi. Svei v slikat> H. C. Hoover, ameriški trgovinski minister, ki namerava kandidirati jeseni za predsednika 7dniženih držav. Nobile z onim delom posadke »Italije«, ki se nahaja baje na neki ledeni gori in čaka rešitve od pomožnih ekspedicij, kt so že na potu. Pietro Linari, italijanski kolesar, ki je potolkel dosedanji svetovni rekord na 500 m daljave; prevozil je to razdaljo v 32 sekundah. it ['ogled v notranjščino gondole, ki se je v viharju odtrgala od Nobilovega zrakoplova »Italia« in ostala na neki ledeni gori, ostali zrakoplov je nesel vihar dolic Baron Tanaka, japonski ministrski predsednik, ki ga je skušal pred kratkim neki atentator zabosti, a so še pravočasno prestregfi simek. Površina ledene gore, ua kakršni se baje nahaja Nobile z delom moštva »Italije«, usoda zrakoplova samega in ostale poeadke je pa še neznana. Р'шо iz Berlina Berlin v juniju. Veličastna je bila manifestacija kafoi.ške misli pri procesiji v nedeljo po Telo"cm. Na velikem prostoru med državno oper > mri -ro-metnejšo cesto »Unter den Lin.ten« in mogočno cerkvijo Sv. Hedvigc občudujejo množice mHo-vednega in pobožnega ljudstva lepoto katoliških obredov in samozavest nemških katoličanov. »Very niče«, zamrmra celo hladen Američan, ko sc približa proccsija. Res, izredno lepa slika mora očarati vsakega gledalcu. Орзгтл režiser jo je gotovo z zavistjo občudoval. Večina gledalcev poklekne in noje obenem pesem v čast sv. Rešnjemu Telesu, ki jo med procesijo igrajo godbe. — Lahen veter se igra z neštetimi zastavami in zasta/i -ami kongregacij, društev mojstrov, pomočnikov, trgovcev, uradnikov, Neudeutschland; so'učni žarki se kopljejo v sočnatih rdečih, modrih, rumenih paradnih oblekah katoliških visokošolcev in dostojanstvenih salonskih oblekah itd ministrov in uradnikov. Kakor stebri stojijo nepremično čete modro oblečenih policistov in z vljut?no brezobzirnostjo vzdržujejo pri vseh (.gremnih množicah najlepši red. Ko se prikažejo po p.-ocesiji minhtri in v prvi vrsti dr. Marx, iz cerkve, zagrmi ves prostor v viharnem ploskanju in vzklikanju . .. Istočasno ko slavi »nazadnjaška« katoliška cerkev javno svoje praz'-'^e, pa imajo »svobodof Sni« protestanti n- 'Meč v svoji stolnici pri zaprtih in zastraženih durih svoje bogosl'.'-'^. Tujcem je vstop prepovedan. Ilatol-ško življenje je v Berlinu zelo živahno. Menda več ko trideset župnij in kuracij it iafo katoličani. &e silnejše je pa delovanje svobodomiselcc . Na shodih, z letaki in brošu-n.tri agitirajo proti vsaki pozitivni veri, ozna-njujejo nc 'ružabni red na podlagi novega druSinskc^i življenja (Neul nd), ki ga ne bo urejeval ligitimen zakon, ampak samo medse- j bojna ljubezen. Adv.ntisti, spiritisti, anglikanci, baptisti it1, priporočajo svoja načela, ki bodo pomagala človeštvu; ves ta kaos je znak velemesta, ki je duševno bolan, se zvija v mrzličnih krčih, jt ' ubilo dušo in sedaj blodno išče zdravila. In Berlin j; izgubil dušo. Zato zaostaja po lepoti, roman'iki daleč za Parizom. Berlm se jt . erikaniziral. Zaslužek, brezobzirnost, tehnika, napredek, to jc melodija, ki jo brnijo nešteti avti, zrakoplovi, pod- in nadzemska železnica. Berlin napravi vtis podeželskega parve-nu-ja, ki je postal imeniten in bogat, svojih nerodnosti se pa še ni odvadil. In bahač je par-venu: Berlin tudi. Nc z zgodovino in lepo arhi-i"' oniko mesta, ampak s kipi »slavnih« mož in zmag. N,? vsakih deset korak-" se mora človek izogniti spoštljivo kakemu kipu ali policistu. Štiri vrste policije ima Berlin in kljub temu je varnost še manjša koi kji> v Albaniji. Pred nekaj dn~vi je prinesel berlinski dnevnik zanimivo tozadevno statistiko: vsako uro (tudi podnevi} se izvrši po eden roparski napad v mestu (Brandenburger Tor) in policija ujame na Brennero« poslanec Lu-rHli je bil radi svojega spora s tridentinski-mi fašisti in glavnim urednikom lista Stefa-nellijem izključen iz stranke. v Milan, 14. junija. (Tel. »Slov.c) Parnik »Braganza4<: je iz Kingsbaya zopet odplul proti severovzhodu in fma e seboj živila in rešilna sredstva, ki jili želi Nobile. Parnik hoče po možnosti prodreti preko severnega rtiča do meje, kjer se začne strnjen led, od tam pa poslati Nobilu pasje vprege, ki bi mogle Kobila doseči približno v osmih dneh. Tudi major Maddalena, ki je včeraj z letalom »Savoia 55« dospel v Luleo, je nadaljeval danes pot v Vadso ter ima s seboj municijo, puške, zdravila, živila itd., katere hoče в padali poslati Nobilu. Ladja »Hobby« hoče iz zaliva Wallenberg poslati ekspedicijo s pasjo vprego, da poišče one tri Nobilove tovariše, ki so se odstranili od Nobila in hočejo doseči severni rtič. Italijansko zrukoplovno ministrstvo je .Zalo v Marino di Pisa zgraditi letalo, ki bi bilo enako »Dornier Vallu 66«, ki bo v desetih dneh pripravljeno za polet, da se tudi udeleži rešilne akcije. Beiseš zadoDoSfen z Ћшшћ v Praga, 14. jun. (Te! »Slov.«) V zunanjem odboru senata se je začela danes debata o ekspozeju dr. Beneša. Poslanec slovaške ljudske stranke dr. Kovalik je med drugim izjavil, da stoji slovaški narod na stališču, da se imajo sedanje državne meje ohraniti. Madjari se morajo sprijazniti s trianon-skimi mejL>ni. Češki katoliški poslanec dr. Kara je izjavil, da se mu zdi čudno, da dr. Beneš ni obiskal Italije. Ni dobro dražiti ofi-cielno italijanske kroge. Če Mussolini misli, da se morajo strategične meje Češkoslovaške zamenjati z etnografskimi, mora to načelo najprej izvesti v Italiji. Na koncu debate je dr. Beneš odgovoril na razna stavljena vprašanja, njegova izvajanja pa se bodo objavila šele jutri. Zunanji minister dr. Beneš je v ;:uianjetn odboru senata danes zopet povzel besedo, da odgovori na ugovore proti njegovemu ekspozeju, ki so bili podani tekom proračunske debate. O odločitvi Društva narodov v monoštr-ski aferi se je izjavil, da je zadovoljen, dasi mu ne zadošča poročilo komiteja trojice, napake tega komiteja pa so popravljene s sprejemom resolucije Sveta Društva narodov in z važnimi izjavami Pavla Boncourja, Chamberlaina in nemškega državnega podtajnika Schuberta. Sto-procentna obsodba kake države po Društvu narodov v kakem konfliktu ni mogoča, ker bi bil s tem kršen prestiž dotične države. Društvo narodov hoče vse zadeve urediti mirno s kompromisom. Nato je dr. Beneš branil češkoslovaška zunanja zastopstva pred napadi in obširno govoril o trgovinskih pogajanjih, pri katerih imajo vse industrijske države velike težkoče pri iskanju novih prodajnih trgov. Te težkoče so se posebno pokazale fudi pri trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo. Izjava v debati, da mirovne pogodbe niso določene za večnost, je večna rconica, ki pa posebno sedaj nima nobenega praktičnega političnega pomena. Glede manjšinske politike je dr. Beneš izjavil, da je že Ma-saryk med vojno, stavil zahtevo, da bo mirovna konferenca morala premišljevati o varslvu manjšin. Tudi Madjarska ima manjšine in dr. Beneš bi zelo želel, da se izvrši primera o manj-šinjskih razmerah v obeh državah. Razpravljati o reparacijskem vprašanju sedaj ni v interesu češkoslovaške države. Deset klal m ponesrečili'? v Pariz, 14. jun. (Te! »Slov.«) Nocojšnjo noč je zadela francosko vojaško letalstvo vo-lika katastrofa. Eskadriia 21 letal letalskega polka v Nancyju je danes ponoči pri poletu v Pariz zašla v veliko nevihto. Eskadriia ne je morala več ur bojevati proti nevihti, ki je naraščala od minute do minute in postala nazadnje ciklon. Dosedaj so srečno pristala na letališču Le Bourget samo štiri letala. Peto letalo, ki je imelo dva motorja in v katerem so bili štirje vojaki, je sicer doseglo letališče, ko pa je hotelo pristati, se je popolnoma raz- bilo. Posadka je bila k sreči le malo ranjena. Neko drugo letalo, ki je v sili pristalo pri Mauxu, je bilo popolnoma razbito. Tretje letalo je padlo na tla v bližini Lucarche. Pilot je še pravočasno skočil iz letala s padalom. Opazovalni častnik pa se jo ubil. Nadaljnja štiri leta'a no s težko muko pristala na prostem polju blizu Beauvaixa, dočim dosedaj ni nobenih vesti o desetih letalih. Niti na letališču v Le Bourgetu, niti pri letalskem polku v Nancyju ni bilo o njih dosedaj nobene vesti. I Zmernost le zmasaia v Berlin, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Pri današnjih volitvah predsedstva državnega zbora je prišlo do prvega merjenja novih moči, ki je bilo zelo malo ugodno za nemške nacional-ce in komuniste, ki so povzročili današnje bojno glasovanje. Socialni demokrat Loebe je bil izvoljen za predsednika državnega zbora s 318 glasovi. Oddanih je bilo 446 glasov. Komunisti in nacionalni socialisti so glasovali za svoje posebne kandidate, nemški nacionalci pa so oddali prazne glasovnice. Ta nastop nemških nacionalcev in komunistov je imel za posledico, da so se potem socialni demokrati branili oddati svoje glasove nemškemu nacio-nalcu Grafu za drugega podpredsednika in za komunističnega kandidata kot tretjega podpredsednika, dasi bi ti dve stranki po svojem številu imele pravico do dveh mest. Tako je bil za prvega podpredsednika izvoljen poslanec centruma Esser, ki bi sicer postal samo drugi podpredsednik, za drugega podpredsednika pa je bil izvoljen poslanec ljudske stranke Kardorff, katerega volitev je sicer bila zelo dvomljiva. Končno je bil za tretjega podpredsednika izvoljen nemški na-cionalec Graf proti glasovom socialnih demokratov in demokratov, ki so dali svoje glasove demokratičnemu poslancu dr. Gertrudu. Venize'os m Mlhaiokopulosa v Rim, 14. junija. (Tel. »Slov.«) Venizelos 1 je izjavil sotrudniku »Giornale d' Italia«, da popolnoma odobrava smernice Mihalokopulo-sove zunanje politike, ker se naslanja na prijateljstvo z drugimi državami. Smatral se bo srečnega, če bo Grška sklenila z Italijo prijateljski pakt, sličen italijansko-turškemu. Venizelos zagovarja take pogodbe, kolikor niso naperjene proti tretjim državam. Uresničenje balkanskega pakta bi bilo zelo pozdraviti, vendar teren za balkanski Locarno še ni dovolj pripravljen. Prej bi se morala še rešiti razna nerešena vprašanja. Zato pozdravlja pogodbe med dvema državama, ki bi se potem mogle združiti v en locarnski pakt. Na Grškem tele kri v Atene, 14. jun. (Te! »Slov.«) Danes popoldne je prišlo v Ksantiju do hudih spopadov med stavkujočimi tobačnimi delavci in vojaštvom. Vojaštvo je rabilo orožje. Pri tem je bilo sodem delavcev težko ranjenih, eden pa je bil ubit. Čuje se, da je bilo ubitih in ranjenih tudi več vojakov, vendar o tem ni podrob- nih poročil. Po dveurnem boju se je posrečilo vzpostaviti mir. Vlada je dobila danes ponoči poročilo guvernerja iz Macedonije, ki napoveduje skorajšen konec stavke. Pred velikimi dogodki? v Varšava, 14. junija. (Tel. »Slov.«) V zvezi z razgovori angleškega poslanika v Berlinu Lindseya, ki bo v kratkem prevzel državni sekretariat v Foreign Officeu in se od sinoči nahaja v Varšavi, in v zvezi z razgovori francoskega poslanika in Zaleskovega namestnika z maršalom Pilsudskim prihajajo v javnost razne kombinacije, ki se naslanjajo na pariške izjave Zaleskega. Stavijo se v zvezo med izpraznitvijo Porenja in vzhodnim Locar-nom, na Chamberlainova svarila v Ženevi, ki jih je dal Litvi ter na obisk vodilnih romunskih častnikov v Varšavi, ki se je izvršil prejšnji teden. Avtentičnih poročil o tem pa še ni. Pa^ež ni bo'an v Rim, 14. jun. (Tel. »Slov.«) »Osservatore Romano« demantira poročilo nekega rimskega opoldanskega lista, da je zdravstveno stanje papeža vznemirljivo, ker zelo napreduje poapnenje žil. Papež Pij XI. pa ni nič omejil avdienc in tudi sicer ni izpremenil svojega dosedanjega načina življenja, razen da se sedaj delj časa sprehaja po vatikanskih vrtovih. v Milan, 14. jun. (Tel. »Slov.«) Kardinal državni tajnik Gasparri opominja papeževo gardo, da se morajo strogo držati prepovedi Leona XIII., da se nc smejo udeleževati sprejemov in slavnosti pri poslanikih, ki so akreditirani pri Kvirinalu. Turški dolgovi urejeni. Dogovor o ureditvi turških dolgov je bil danes popoldne podpisan v Parizu. v London, 14. junija. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« poroča iz Tokia, da je gotovo, da je Čangcolin dne 4. junija umrl vsled ran, ki jih je dobil pri bombnfem atentatu. Maši znanstveniki v Memčils V času, ko je bila Nemčija po vojni najbolj na tleh, se je oglasilo nemško znanstvo in je iz lastne incijative organiziralo ne samo pomoč nemškemu znastvu doma, ampak tudi pomoč za nemško znanstvo v tujini. Že tedaj je prevladalo mnenje, da sc ne sme vsega naprtiti državi, ampak da je baš v znanstvu zasebna iniciativa najuspešnejša. Uspehov te propagande po vojni, ko je nemško znanstvo in sloves nemških učenjakov dobil ne samo slari sloves, ampak ga tudi prekosil, ш po- mena te propagande za vso nemSko republiko v mednarodnem svetu, ni treba posebej podčrtavati, Sami smo bili priča te evolucije in nehote uporabljamo v mnogih ozirih sredstva in mišljenje, kot je bil to slučaj pred vojno. Na ta dejstva se spominjamo, ko spremljamo jugoslovanski znanstveni svet, naše znanstvenike iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, ki potujejo kot prva večja znanstvena ekskurzija v Nemčijo, da proučujejo iu predavajo o naši državi, kulturi in civilizaciji. Poseben pomen tega izleta pa vidimo v tem, da se bodo naši znanstveniki osebno seznanili z nemškimi kolegi ter s tistimi krogi, ki so v mnogem oziru merodajni zu ustvarjanje javnega mnenja o naši kraljevini. Ne zanikamo, da bi ne bilo tam gori polno predsodkov proti nam. Tudi ne zanikamo, da so se ti predsodki že večkrat spremenili v prave sovražnosti, in baš nemški znanstveni svet je tisti, ki se je preselil iz knjig, brošur in univerzitetnih stolic v dnevni tisk, kjer sodeluje kot specialist za posamezna vprašanja na Balkanu, predvsem pa v naši državi. Ker bodo naši znanstveni krogi z osebno pričujočnostjo in в svojimi referati brez dvoma razpršili marsikatero meglo, kakor so nakazali že prvi pozdravni sprejemi, vidimo v tem izletu veliko propagando za lepo začeto delo zbliževanja med obema državama. Saj je skušnja pokazala, da je ravno Jugoslavija tista država, ki nima nikr-li prijateljev — preveč. Ideja S urnega delavnika zmagala Anglija je doživela v mednarodnem svetn na delavskem polju občuten poraz. Kljub ostremu odporu doma, kljub eno-dušnim delavskim protestom vsega sveta, je predlagal vladni angleški zastopnik Wolfe na zadnji seji upravnega sveta mednarodnega urada dela. da pride na dnevni red revizija washingtonsko konvencije o osemurnem delavniku. Za svoj predlog je skušal pridobiti tudi ostale vladne zastopnike. Toda naletel je na nepričakovan odpor. Belgijski zastopnik je kratkomalo izjavil, da je proti vsaki reviziji te konvencijo in sicer toliko časa, dokler ne pride angleška vlada z odprtimi kartami in pove, kaj prav za prav zasleduje. Temu stališču зе je pridružil tudi poljski zastopnik in zahteval, da se vprašanje revizije odstavi z dnevnega reda, dokler ne poda Anglija jasnih podatkov. Tako je propadel angleški predlog s 13 proli 11 glasovom. Nasprotno je bil pa ; sprejet predlog predsednika upravnega sv, , u i da se naro&a upravi, da izdela poročilo, koliko držav je že sprejelo konvencijo o osemurnem delovnem času. S tem je pokopan predlog Anglije za vedno. Kajti sedaj pride v poštev 21. čl<»" washing. tonske konvencije, ki nalaga upravnemu svetu, da poroča na vsakih deset let: 1. o sprejetju konvencije; 2. mora odločiti o tem, če je smo-treno, da pride morebitna sprememba v razpravo v upravnem svetu. Toda glede druge točke ni brezpogojno vezan, ampak mu je dano na poljubno odločitev. Zgorajšnje poročilo bi morala uprava zgotoviti do oktobra tega leta. To je pa izključeno. Vsled tega tud; ne bo prišel angleški predlog v razpravo prihodnje leto, s čemer bo pretekel rok, v katerem mora biti gotov predlog rešen v upravnem svetu. Gotovo je, da ne bo prišel ta predlog ve6 na dnevni red. Kajti v Nemčiji je prišel na krmilo levičarski blok, Francija tudi ne bo mogla iti z Anglijo, poleg tega je odpor z delavske strani enodušen, tako da ne bo hotela nobena vlada riskirati spora s svojim delavstvom. Tudi angleška ne. Kajti znamenja so tu, da bodo šli konservativci v zaton. if 3utru" za kfobuk Na naše včerajšnje ugotovitve, kako presoja žeue%'ski in pariški tednik »Pax« delovanje jugoslovanske opozicije, v prvi vrsti pa Stepana Radiča, kjer se list, ki je namenjen specijelno interesom ideje društva narodov, zavzema za to, da se motitelji obstoječega mirnega razvoja izključijo iz javnega delo\ti-nja po sistemu, kakor se ga je posluževala nekoč cerkev, »Jutro ni našlo ničesar drugega, kakor da je prišlo na ženijalno misel, da je ta odstavek poslala v Ženevo Slovenska ljudska stranka s »ponižno prošnjo«, da se objavi. »Jutru« v tolažbo navajamo še to, da je ista številka prinesla mnenje »Slovenca« k debati o ratifikaciji nettunskih konvencij. V nadaljnjo tolažbo mu zaupamo, cla se je ua naš list skliceval »Berliner Tageblatt, »Frankfurter Zeitung«, avstrijske liste, češka glavna glasila, cla imenujemo le nekatere. Kdor hoče verjeti, da je tudi tem poslala Slovenska ljudska stranka prošnjo za objavo, naj verjame. Ne verjeli pa bi, če bi se, kakor hitro bi dotična redakcija vedela za smešno malenkostno pojmovanje ljubljanskega »Jutra«, uredništva J teh listov odločila za to, da prinesejo mnenje »svetovno znanega« organa slovenske demokracije. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Morda se bo vreme za krajšo dobo poslabšalo. Južne Alpe: Po večini jasuo. Toplo. Novosadska vremenska napoved. Zmerni južni veter. Večidel vedro in lepo. Dežja ne bo. Temperatura se bo zvišala. uavske banke hišo na Miklošičevi 13. Zadružna banka namerava sedaj trgovske lokale v tej hiši in prvo nadstropje preurediti v svoje bančne prostore. Prostori za stranke bodo v pritličju in bo vhod vanje s Pražakove in z Miklošičeve ceste. — Nova dvonadstropna hiša primarija dr. Pogačnika tik Delniške tiskarne na Miklošičevi cesti je že gotova in ometana. Enako je pod streho tudi že nova stanovanjska hiša železniškega ravnateljstva med stanovanj, sko palačo Pokojninskega zavoda in Ljubljanskim dvorom v Pražakovi ulici. — Zgradba palače Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti naglo napreduje. Temelji za palačo bodo kmalu gotovi. Stavba mora biti po načrtu še letos pod streho. — Inž. Milan Šuklje prične te dni z zgradbo svoje trinadstropne hiše nasproti stranskega trakta Kranjske hranilnice v Gledališki ulici. Ing. Šuklje namerava pozneje poslopje dozidati, kakor hitro bo otvorjena nova cesta preko sedanjega nunskega vrta, tako da bo vse poslopje tvorilo celoto. Načrte za stavbo je izdelal arh. Costaperaria, zgradbo pa bo izvršila tvrdka »Gradidom«. — Tvrdka Belihar in Velepič prične v kratkem z zgradbo dvonadstropne hiše na Dunajski cesti- na bivšem TOnniesovem svetu nasproti tvrdke Zakotnik. © Kopališče na Ljubljanici sedaj popravljajo, ker so nekateri deli lesenega ogrodja že povsem strohneli. Popravila bodo končana še ta teden in bo kopališče že v nedeljo odprto. Popravila bodo veljala približno 30.000 dinarjev. © Umrli so v Ljubljani v času od 10. do 14. t m.: Feliks Kos, posestnik, 58 let, Dalj-nji vrh 5; Janez Budnar, posestnik, 25 let. Za-poge 28; Franc Anžur, delavec, 50 let. Mali konec 1; Anastazija Vezini, občinska uboga, 73 let, Udmat 65; Stanko Kamnikar, sin delavca, 2 let, Močilno 20; Dominik Trček, sin kočarja, 7 let, Log 29; Marija Kislinger, kuharica, 39 let, Križe 50; Pirečnik Martin, klepar, 24 let, Rečica 70; Roza Podobniknr, po-sestnikova hči, 8 mesecev, Dobrova 48. Vsi navedeni so umrli v bolnici. O Nainoveiše bluze: Kristoflč-Btičar. 0 Obledele obleke barva v različnih bar vab in plisira tovarna Jos. Reich. bta rflvor П Skupščina volivcev bo danes od 8 do 12 v mestni posvetovalnici, da v smisli občinskega reda za mesto Maribor glasujejo, ali naj se na zadnji redni seji sprejeta uredba o obdavčenju nad zlato pariteto povišane najemnine predloži v odo-brenje oblastnemu odboru mariboiske oblasti. Glasovanje se vrši z ida< ali »ne«, pri čemer se udeleženci skupščine kmatrajo zadovoljnim s sklepom občinskega sveta — Večina glasov vseh upravičenih volivcev je odločilna. □ Avtomatična telefonska centrala. Še ta teden bo menda gotova. Strokovni delavci iz Nem-Šje, ki so izvršili inštalacijo avtomatične telefonske centrale, se bavijo še samo s preizkušnjo aparatov. Ob zaključku dela jim priredi mestna občina banket. Tako se Maribor polagoma modernizira. Samo slušalnike je treba še nabaviti. Nabava slušalnikov ne bo izvršila po licitaciji, in sicer bo ta licitacija ekupna zn mesta Zagreb, Novi Sad in Maribor. □ Stavbno gibanje. V Studencih rastejo hišice kot gobe po dežju. Pri gozdu ob koncu Jurčičeve in Sokolske ulice imamo že celo kolonijo lepo zgrajenih delavskih hišic — Marksovo ulico. Tudi Vodnikova in Radvanjska ulica sta se podaljšali za večje število novozgrajenih hiš. Kljub toliki gradbeni podjetnosti pa še vedno in prav občutno primanjkuje stanovanj, ker hišnim posestnikom baje »več nesejo< obrtni lokali, ki sp v par slučajih prirejajo iz dosedanjih stanovanj. Tako imamo na Aleksandrovi ulici dva slučaja: eden hoče imeti v svoji hiši trafiko, drugi pa si povečuje trgovino, še se bodo morale zidati hišice, da se ne bo občutilo več pomanjkanja stanovanj. □ Prva žrtev Drave v letošnji sezoni je postal 151etni učenec Konrad Obersiel n Stavbna zadruga »Lasten dom«. Pred kratkim se je ustanovila omenjena zadruga z namenom, da pomaga tistim, ki bi radi prišli do lastne hišice, pri najetju posojil, ki jih posameznik ne more najeti. Vsi, ki ne pridete v poštev pri vlaganju prošenj za hišice v I. delavski koloniji, vstopite v zadrugo. Člani se sprejemajo v tajništvu SLS za mesto Maribor, Koroška cesta 1. Predsednik zadruge je mestni zdravnik g dr. Wauk-mtlller. Na torkovem poučnem sestanku o delavskih hišicah so se nekateri zborovalci že včlanili. □ Državno moško učiteljišče Vpisovanje v 1. letnik za šolsko leto 192&-29 bo na drž moškem učiteljišču v Marlboni dne 2. in 8. julija t. 1. od 8 dalje — z zdravniškim pregledom in preizkuša- njem posluha. Eventualno potrebni sprejemni izpiti bodo dne 1. septembra od 8 dalje Vse drugo je razvidno na Srni deski v veži drl moškega učiteljišča. □ Rasglaa. Ker se od 25 februarja t. 1. ni pojavil noben nov slučaj pasje stekline, razglaša mestni magistrat, da se po nalogu velikega župana mariborske oblasti z dne 8. jun. 1928 vet. br. 889-8 ukinja strogi ter razglaša navadni pasji zapor. □ V Slovenski Bistrici ie ustavil znani dr. F. kolo. ukradeno 24 maja t. I v Trubarjevi ulici. Kolo. ki je vredno 1200 Din, se nahaja pri tukajšnji policiji. Kakor izgleda je dr. F. vse, kar je odnese' iz Maribora, hitel zastavljati v Slovenski Bistrici. Kakor smo že pred dnevi poročali, je tudi druge predmete, (knjige, mikroskop, merilni aparat it.), ki jih je ukradel tukajšnji drž. gimnaziji, zastavil v Slov. Bistrici. □ Umrla sta: Djuro Djukanovič, administrativni kapetan II. ki., star 54 let; umrl je v bolnici. — Skraber Rozina, -soproga krojaškega moj- I stra, stara 31 let. Pogreb bo jutri ob pol 16 iz hiše žalosti, Tezno 42. Cel/e -©■ Stavbna in olepševalna dela v Celju. Dočim so zadnja lpta v stavbnem oziru bila v Celju skoro absolutno pasivna, je letos zaznamovati razveseljivo živahnost tako v smeri olepšanja mesta kot tudi povečanja stanovanj. Omenili smo že lepo stavbi slikarja Holobarja Za kresijo ter te- \ meljito preureditev vrtnih prostorov hotela »Ev- , ropa«. Sedaj je prenovil svojo hišo lastnik poslopju na oglu Glavnega in Slomškovega trga. Trgovec Hladin v Prešernovi ulici, ki je desrn plat svojih trgov, prostorov preuredil že v zares rro-derno trgovino, preureja sedaj na isti način tudi levo stran Dvoriščno poslopje hotela »Pri kronk se bliža te dni dovršitvi, Predvidoma že drugI teden se bo lahko vselilo 10 strank. Nizko poslopje ob Vrazovem trgu, spadajoče k hotelu »Pri kroni«, j je porušeno skoro docela tn tako ustvarjen prostor i za veliko poslopje mestne elektrarne. Delav«ka i zbornica je pričela adaptirati poslopje stare okoliške šole v Razlagovi ulici. Trinadstropna stnvba tvrdke Veidt iz Kranja na stavbišču Lastnega doma ob Kralja Petra cesti je »e dni dobilo ptreho in bodo začeli z obmetavanjem. Ta teden se je tudi pričelo podiranje kompleksa hiš na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice, kjer zgradi Ljudska posojilnica Fvojo pr.lačo po načrtih mojstra Plečnika. Načrti so že predloženi mastni občirl v j i>dobritev. Kolonija vil in rnodniž''nskih hišic na hribu Sv. Jožefa se razveseljivo množi. Enako se živahno množi število vil ob Kersnikovi ulici. Kakor hitro bodo odobreni načrti za delavske hiše, ki se bodo gradile s posojilom iz fonda za brezposelne, se bo tudi začelo z gradnjo teh. Skoro gotovo je že. da bo uspela tudi akcija, ki jo je sprožil celjski podžupan dr. Ogrizek. Ako demokrati trdijo, da so oni nakupili hotel »Pri kroni« v stanovanjske svrhe, je to pač slab izgovor. Povedali naj bi rajši, в koliko skrbjo so se zavzemali, da naj bi gotovo stavbišče prišlo v roke tistih, ki . ga bodo zazidali. & Počitniško kolonijo za kaki!) 30 fantov iz revnih rodbin organizira Zdravstveni dom v Celju. . Stroške bo nosilo ministrstvo za narodno zdravje. I Fantje bodo nnetanjeni v nekdanji Mulejevi gra-I ščini v Vitanju. Doptisl Kamnik Delni štrajk v tovarni »Titan«. Kako prav jo imel »Slovenec«, da je opominjal vodstvo socialističnih delavcev, naj se ne prenagli s štrajkom, so pokazali sedanji dogodki v tovarni Vidi se jasno, da je delavsko vodstvo že pred časom pogrešilo, ko je tovarni po svojem voditelju zagrozilo ob priliki pogajanj za plačane d. puste, da se kmalu zopet vidijo. Tovarna je zato računata s štrajkom in je delala na zalogo, da se pripravi na vse eventualno-sti. Ker se je ravno po vplivu trezno mislečih delavcev posrečilo, vodstvo socialistov zadržati v nameri štrajka, je tovarna naenkrat imela preveč nakopičenega materiala. Zato je pretekle dni odpustila najprej dvajset delavk, v soboto pa še pet kovinarjev. Tako so se izpolnile slutnje in predvidevanja treznih delavcev. Hvala Bogu, da ni vse delavstvo stopilo v Strajkt Danes bi bila tovarna z veliko zalogo ze zlomila stavko in delavci bi se ji bili morali udati na milrst in nemilost. Nemalo zaslugo pri tem je imel gotovo delavec Rupar, ki so zato, ker je mislil drugače, kakor socialistični voditelji, in rešil delavstvo vse tovarne velikanske škode ter si tako pridobil ugled med vsem delavstvom, zbrali ti voditelji od delavstva podpise, naj gn tovarna odpusti. O tem smo poročali. Tovarna se temu ni udala. Zdaj pa so poiskali blnmirani voditelji drugo pot, ki je še bolj opolzka in nevarna kakor prva. Ker j? tovarna odpustila pet kovinarjev, so v torek stavili voditelji socialistov isti ulti-matum. naj sprejme delavce nazaj, če pa že mora kdo biti odpuščen, naj pa ziidene to Ruparja, ki je vstopil v službo knsneje. kakor pa odpuščeni Pripominjamo, da so odpuščeni vsi še samski, dočim je Rupar poročen in oče treh malih otrok. Zagrozili so R stavko, ako vodstvo do 8. ure zvečer tej zahtevi ne ugodi. Tovarna se ni udala, zato so zvečer ti voditelji sklenili stavko profesionistov. In res je v sredo zjutraj izbruhnila ta stavka. Pokazalo pa se je takoj, da ne more uspeli, ker je prišla kljub vsem grožnjam na delo najmanj ena tretiina profesionistov, ki ne odobravajo postopanja voditeljev in ro mnenja, naj delavstvo brani svoje sile za bolj potrebne borbe kakor pa take opebnosti. Res ne razumemo, kako more biti strast voditeljev tako slepa, da hoče izrabiti stisko delavcev za maščevanje nad tovarišem, ki je delavstvo rešil velike nesreče. Ko bi bili »i voditelji zahtevali samo, naj tovarna sprejme nazaj odpuščene delavce, vsa javnost bi bila na njihovi strani in ni-kdo ne bi bil stavke lomil. Za tako eksperimente pa Re pošteno misleče delavstvo ne da več vpre-gati. Ne moreeno pojmitl, kako morejo biti voditelji aoclalistov tako kratkovidni, da ne vidijo, da ne bo imel štrajk zato takega uspeha, kakor bi ga sicer imel. Samo gorje bo nastalo iz vsega tega njiliovega početja, da znajo biti morda odpuščeni nedolžni, samo nahujsknni ljudje, ki imajo družine! Prosimo v imenu vseh teh voditelje socialistov, naj že prenehajo a svojo brezglavo politiko! Naj trezni premislijo posledice! Apeliramo obenem tudi na vodstvo tovarne, naj ima dovolj srca za delavce, posebno družinske očete. Saj bo uvidevnost samo v prid tovarni. Naj ne bo brezsrčna z zapeljanimi delavci, итпрак naj pomisli, da ji ravno to delavstvo pomaga do razcvita. Po brezglavosti socialističnih voditeljev ie zdaj delavstvo brez kolektivne pogodbe, sedanja stavka grozi, da še poslabša položaj de'aw"»y. In še чо slepi voditelji. Prosimo delavce, one, ki ne gredo brez,premisleka slepo 74 socialisHor'n "odstvom, nuj vsak korak trezno premislijo in se z resnostjo pripravijo na hujše b"je, ko bo treba obnoviti pogodbo. Za ta boj pa bo treba drugačnih voditeljev, kakor so sedanji. Šele potem bo borba delavcev, pametno vodenih, impla uspeh! Trbovlje ф Kaj j*? Vpražepio TPD ali misli podjetje Du'uČ še nadalje obratovati ali ne? Ce no misli, ali naj delavci še nadalje stradajo, ali naj se jim pa pove, da lahko gredo za kruhom kam drugam. Dolžnost TPD! Pri podjetju Dukič delavci ne delajo že od 7. t. m., istotako ne v Hrastniku Pri.-atni trgovci ne zaupajo več tem ljudem živila na kredit, ker si ntfin v svesti, ali jim bodo mogli živila plačati ali ne. Apeliramo torej na TPD, da da teri izčrpanim ljudem živi'n iz svojega konsuma, kajti delavci niso Vrivi, če ne smejo delati. tž Rudar«ka centrala TSZ v Trbovljah se je obrnila z vlogami na TPD, da pomaga delavcem iz sedanjega ležkean položaja in na oblastni odbor v Ljubljani, da tudi on po svojih močeh prispeva za gladujoče rudarje. Nabiralna akcija. Strokovna organizacija rudarjev poživlja vse svoje člane, da darujejo po svojih možnostih za rudnrj«, ki jim rudnik ne da dela. Pole bodo razposlane od strokovnega odbora. Murska Sobota. Spored higijenske razstave V Murski Soboti v gimn. telovadnici od 17. do 24. junija t. 1. V nedeljo 17. t. m. ob pol 10 otvoritev razstave po vodji Zdravslvonega doma v Lukovici g. dr Trtniku. Ob 10 govor dr. Pirca: Higiena sploh. Ob 15 govor L. Puharin: Higiena na kmetih. Ob 20 v klnodvorani Dlttrich: dr. Vučak: Kako ostanem zdrav? (Film). — Dne 18. ob 20.30 v brezalkoholni gostilni J. Horvata: Dr. Somrek: Brezalkoholna produkcija. Dne 19 ob 20 v gimnaziji: dr. Vučak: Negu dojenčkov. — Dne 20. ob 20 v kinodvorani Diltrich: dr. Vučak: Prva pomoč v nezgodah (diapozitivi). Dne 21. ob 20 pri Ditt-richu: dr. Glančnik: Koze (film). — Dno 22. ob 30 v gimnaziji: dr Glančnik: Obrtna higijena (diapozitivi). — Dne 23. ob 20 prt Dtttrichu: Des-infektor Ambrožlč: Razkuževanje sobe (film). — Dne 24. ob 10: Upravitelj Hočevar in prof. Ščuka: Telesue vaje v gimnaziji (diapozit.). Ob 15 v gimnaziji dr. Gregorc. Trahom — Na razstavi ee bodo točili prvovrstni sadni soki. Orlovski tabor na Stadionu Prometno ministrstvo je dovolilo vsem Orlom in Orlicam, ki se bodo udeležili stadiouske prireditve, čotrtinsko vožnjo, vsem ostalim udelež-nikom pa polovično. Orli, Orlice, pripravite izkaznice. Ker bodo imeli samo Orli in Orlice ob stadionski prireditvi firavico do četrtinske vožnje po žcleznici, zato naj pripravi vsak član in članica člansko izkaznico. Če kdo bratov ali sester iste še nima, naj si jo potom odsekovnoga odbora takoj preskrbi. Udeležba bo velika. Po došlih prijavah sodim), rotnikom predlagal, da vprašanje glede roparskega umora in cerkvenega ropa zanikajo. Porotniki so nato zanikali vprašanje na roparski umor in cerkveni rop, izmed vprašanj na tatvino so potrdili samo tatvino enega petelina ter potrdili tudi prestopek radi prepovedane nošnje orožja. Na podlagi tega krivdoreka jc bil Zemljak obsojen zgolj radi prestopka tatvine in radi prestopka nošenja orožja na 14 dni navadnega zapora, ki jih jc več kot preveč že odsedel s skoro sedemmesečnim preiskovalnim zaporom. / / ve/d 1Ш/Ш91Р vrvemeh3 Duševna higijena Prof. dr. W. Weygandt, ravnatelj državne bolnice v Hamburgu, objavlja v »Beri. Tage-blattu« zanimiv članek o potrebi duševne higijene. Piše: Prebivalci blaznic so le majhen delec vseh tistih, ki duševno niso normalni. Večina blaz-nikov je tudi pri uporabi najmodernejših zdravilnih metod neozdravljivih. Tein silnejše vstaja vprašanje, če ne bi se dala obolenja preprečiti. Preprečiti je pametnejše nego le-čiti. Dejansko ima duševna higijena še velike naloge pred seboj, saj jo je doslej javno skrbstvo popolnoma preziralo. Predvsem se vsiljuje potreba, da se v zvezi z bolnicami in blaznicami ustanove posvetovalnice. Kakor je v posameznem slučaju težko razjasniti razvoj duševne obolelosti, prihajajo bistveno poleg starostnih psihoz vpoštev trije vzročni viri: dedna obremenjenost, okuženje b syphilido in drugimi kužnimi boleznimi ter slednjič zastrupljenje z alkoholom, morfijem, kokainom, heroinom in podobnimi strupi. Severnoameriške države so ..ačeie boj proti degeneraciji ter slaboumnim, manjvrednim, epileptikom, alkoholikom, nepoboljšljivim zločincem, težko jetičnim itd. prepovedale zakon. S tem seveda izvenzakonski -arod ni izključen; toda v Ameriki je nezakonskih otrok znatno manj nego v Evropi. Kazen tega pa prepoved zakona v širokih množicah vzbuja pozornost in vest in jim kaže pravo pot. Syphilis v zadnjih treh letih očividno pada. Ako se bo razvoj v tej smeri nadaljeval, potem bo po 1. 1935 paraliza (omehčanje možganov) postala redkejša. Ta uspeh je pripisati po vsej priliki zdravljenju s salvarzanom in sploh doslednejšemu zatiranju spolne kuge. Razen tega imamo v cepljenju z malaričnimi bacili uspešno sredstvo, da preženemo strahotno paralizo. Najlažji je boj proti strupom, ki se vži-vajo v obliki vpijanljivih pijač itd. Poizkus, da bi se dalo milijonsko prebivalstvo s potezo peresa vzgojiti za abstinenco, ki ga je napravila Amerika, se ni povsem posrečil; ravno tako so morale tudi skandinavske države svoje protialkoholne zakone omiliti. Kljub temu je treba pijančevanje z vsemi silami pobijati in onemogočiti tako številna obolenja na umu in zločine. Zal se še ni določila meja, kolika količina je z zdravstvenega stališča dopustna ter se ta meja še vedno silno prekoračuje. Ne-zmernost v pijači, ki je bila v vojni razveseljivo padla, se je zopet razpasla v žretje. Posebno velika mesta se udajajo vpijanljivim strupom, proti katerim se na mednarodnih sestankih mnogo govori, a nič ne stori. Todr. s tem preprečevalnim delom duševna higijena še nikakor ni izčrpana. Ravno lažje oblike duševne nesposobnosti zahtevajo pozornost. Velika večina človeštva uporablja le skromen del možgan za svoje življensko delo, ne da bi izrabila nadaljne možnosti za koristno delavnost ali za globlje spoznanje sveta in za izobrazbo. Tu se začenja naloga tistih, ki imajo spoznanje. Iz Amerike je izšlo gibanje za duševno zdravstvo pod vodstvom dr. Clif. Beera v Newyorku, ki polagoma dobiva organizatorične stike tudi v starih kulturnih državah. Tostvar-ne zveze v Evropi so si ustanovile skupen odbor. Predvsem je treba skrbstva za duševno nenormalne osebe izveu zavodov. Ne velja le zdravniško oskrbovati ogromne armade duševno nenormalnih, tako imenovanih nervoznih, v resnici pa duševno slabih in manjvrednih, preprečiti vedno dopolnjevanje te armade. Treba je marveč varovati in pospeševati normalne, resnične vrednote ustvarjajoče, ki so ostali kljub časovnim viharjem in slabečim kulturnim vplivom stanovitni in za delo sposobni. Mnogo se je že raziskavalo o duševnih delovnih pogojih in o racijonalizaciji industrijskega in ročnega dela; izdelalo se je mnogo metod, ki se vedno bolj uporabljajo. Toda duševni higijeniki se ne smejo toliko ozirati na to, da bi se ustvarjanje povečalo, marveč na to, da bi se preprečila oslabitev. Za velikomestnega človeka je treba ustvariti boljše pogoje za pokoj med dnevnim delom, ki ga odteguje domu. Pobijanje hrupa jto še zelo daleč od kakega uspeha in ponočni mestni šum je prava muka za občutljivega človeka. Glavni delež pomožnega dela za duševno higijeno pa mora pripasti mladinskemu skrbstvu. Tu ne prihaja vpoštev samo utrditev telesa s športnimi vežbami in umska izobrazba, marveč tudi moralna utrditev, ki postaja v velikih mestih vedno težja. Tu ima silno moč razgaljanje življenja, ki je nekaj drugeg" nego upravičeno spolno objasnenje; deset- do petnajstletni dečki postajajo blazirani lahko-živci, ki jih je v kinih in drugod pridobljena modrost oropala vsake sledi mladostnosti in svežosti. Naloge so lako mnogovrstne in deloma skrajno nujne, da je za prvi pregled nujno potreben mnogostranski forum. Zato se je za prve dni aprila 1929 sklical v Washington prvi kongres za duševno bigijeno, na katerem bo udeležba brez dvoma zelo velika. Redovniška republika na gori A t nos Gerard Shelley je objavil v aprilskem zvezku londonske » The Nineteenth Century« zanimiv članek o gori Athos, t. j. Sveti gori na Halkiškem polotoku in njenih prebivalcih. Gora Athos — piše Shelley — je obrnila nase pozornost diplomatov na lausannski konferenci, ko je bil na tajnem dnevnem redu predlog, da naj se podeli republiki lasten mednarodni položaj. Spretne spletke, ki so se razvijale po hodnikih, so pa dosegle, da se je predlog črtal z dnevnega reda, še preden je prišel v razpravo, in celo predgorje se je izročilo v varstvo Grčiji, ki se je obvezala, da bo spoštovala vse pravice in svoboščine negrških občestev na gori. Poslej je sovjetska vlada ponovno skušala uveljaviti svojo pravico do ruskega samostana in njegovih posestev, toda zaman. Grška vlada pa ni zamudila nobene prilike, da bi v kalnem ribarila ter je še nedavno zasedla kmetije ruskega samostana, ki se nahajajo zunaj republikanskih meja, na celini. Brez teh kmetij pa ruski menihi ne morejo živeti. Prej so prihajale iz Rusije cele množice romarjev na Sveto goro, kjer so bili v ogromnem gostišču ljubeznivo sprejeti in izvrstno postreženi. Romarji so dajali bogato i miloščino in kupovali slike, razpela in druge meniške izdelke. Danes pa je samostan osamel, sovjetska Rusija ne pošilja romarjev. V ruskem samostanu je približno 3000 ruskih Znameniti potovalec William Martin Le-ake poroča v svojem potopisu o severni Grčiji leta 1809., da sme bivati na Svetogorskem polotoku samo eno žensko bitje: Čebelna matica, ker potrebujejo menihi vosek za sveče. Gora Athos je meniška republika znatnega obsega. Njene gozdnate višine se dvigajo iz Čistih arhipelskih voda 60 milj na dolgo in povprečno 15 milj na široko. Severni del polotoka je zvezan z inacedonskim višavjem po ozki zemeljski ožini, ki jo je dal (480. leta pr. Kr.) Kserks prekopati, da bi zagotovil perzijskemu brodovju v vojni proti Grčiji krajšo in varnejšo pot. Ves polotok preprezajo številne skalne globeli, kar daje pokrajini slikovito in tajnostno lice. Tla so suha in kamenita; samo ob vznožju gričev je plodna zemlja. Okolu samostanov in puščavniških naselbin rasto smokve, oljke, kostanji in ciprese; pridni metliški bratje pi! pridelujejo vino in zelenjavo. Število menihov na gori znaša do 8000; večina je Grkov in Rusov, ostali so Srbi, Bolgari, Rumuni in Georgijci. Samostani so trojni: idiorrhythmični, v katerih prebivajo skupaj menihi, ki imajo svojo lastnino; koi-nobioni, v katerih žive menihi v skupnem življenju in slednjič eremitaže — puščavniške naselbine. V idiorrhithmičnih samostanih je življenje mnogo lažje nego v koinobionih, ker med menihi ni druge skupnosti nego ena ter ista streha in pa skupna služba božja. Žive popolnoma po svoji volji in se morejo od samostana tudi oddaljiti. Določena dela izvršujejo skupaj: n. pr. razkladanje pšenice, ki pride s celine, trgatev, in obiranje oljk. Jedo menihi vsak v svoji celici in jedilnico uporabljajo le obiskovalci in osebe, ki so v samostanu zaposlene z delom. Samo trikrat na leto se snidejo menihi na skupni obed. Vsak menih dobi svoj delež na živilih ter 73 letni voznik Jahrmarkt v Konj marl igsbergu je podedoval po svojih sorodnikih v Ameriki 16 milijonov rk ali okroglo 210 milijonov dinarjev. menihov, ki so se obrnili sedaj na Društvo narodov, da se jim njihova posestva vrnejo. Svetogorsko predgorje leži na vzhodnih bregovih macedonske obale. Nad tisoč let je pridržano samo moškemu spolu. Od izpre-obrnitve Konstantina Velikega v 4. stoletju je polotok zaprt za vse ženske. Ta prepoved se razteza tudi na vse samice v živalstvu. Še kokoši niso izvzete. Kronane žene so večkrat skušale prodreti ta red, toda zaman. Tako je prišla na polotok Plakidija, hči Teodozija Velikega in žena Konstantinova. Na cesarjev ukaz so jo menihi z opatom na čelu slovesno sprejeli. To je bil edini doživljaj te vrste v življenju svetogorskih menihov. Ko je pa hotela Plakidija stopiti v cerkev vatopadskega samostana, je zadonel od zgoraj skrivnosten glas, ki ji je pod grožnjo strašnih kazni prepovedal stopiti v cerkev. Plakidija je v begu zapustila polotok. Kasneje je dala na mestu, kjer je bila zaslišala glas, postaviti sliko Matere božje, ki je do današnjega dne znana kot »Devica s svarečim glasom«. Na koncu 15. stoletja je zopet žen. ka noga stopila na polotok. Topol je bila Marija, hči zadnjega srbskega despota Jurija Brankoviča in žena sultana Amurata ter mati sultana Mohameda, osvojevalca Vzhoda. Ko so Turki osvojili Carigrad, je v zakladnici našla dragocene svetinje in vztrajala na tem, da jih lastnoročno izroči samostanu nn Sv. gori. Njen kraljevi plašč ji je pač pripomogel, da se je mirno izkrcala na polotoku, toda ko se je bližala samostanskim zidovom, je slišala glas, ki jo je svaril, naj ue prestopi samostanskega praga. Menihi so prišli iz samostana, prevzeli svetinje, obenem jo pa prosili, naj se vrne. Ubogala je, v spomin pa pustila na mestu, do katerega je bila prišla, svoj kraljevi križ. Danes se na tem mestu dviga krasna kapela. Leta 1881. se je vsidrala v pristanišču ruskega samostana jahta ruske velike kne-ginje Aleksandre Petrovne. Menihi so veliki kneginji dovolili, da ostane v pristanišču na krovu svoje ladje teden dni. Ruski opat je prišel celo na krov in daroval za dušni blagor velike kneginje sv. mašo. Da bi ji pa dovolili obiskati samostan, je zaman prosila. Slednji«* je velela dvigniti sidra in je odplula domov; samostanu je pn podarila svojo sliko, ki и še sedaj nahaja tam. si pripravlja svoj obed sam v svoji celici; sme si pa kupiti živila tudi izven samostana. Vsako leto si izvolijo menihi epitropana ali poslanca. Nesporazume poravnava starešinski svet, ki mu je podrejeno tudi gospodarsko in upravno vodstvo. Osem meniških občestev te vrste je na polotoku. Samostanski red v dvanajsterih koinobionih je različen. V nekaterih podpira opata pri vodstvu starešinski svet; v drugih na-čeluje opat sam in njegova volja je občestvu sveta. V takih hišah je življenje patri-jarhalično priprosto, v njih vladata bratska ljubezen in popoln mir. Bratje žrtvujejo svojo osebno voljo in sprejemajo opatovo kol izraz božje volje. Vselej, kadar srečajo opata, pokleknejo in mu spoštljivo poljubijo roko. Slednjič je na polotoku dvanajst puščavniških naselbin. Le-te se razločujejo od samostanov po strogi samoti in vzdržnosti. Razen ob sobotah, nedeljah in velikih praznikih ne uživajo ne rib ne vina ne olja. Dasi pa je življenje v samoti mnogo bolj strogo nego v pravih samostanih, je vendar svobodnejše. Po dva ali trije puščavniki žive skupaj v eni celici pod vodstvom starešine. Molka nikdar ne prekinejo. Ob nedeljah in ! praznikih se zbero v cerkvi k sv. maši in ! večernicam; takoj po službi božji pa se zopet vrnejo v svojo samoto. Nekateri puščavniki žive po votlinah in kočah ter se preživljajo zgolj s tem, kar jim daje narava ali pa z zaslužkom, ki jim ga dajejo drugi menihi za njihovo delo. Puščavniških celic je na stotine po polotoku ter pripadajo raznim samostanom. Te celice se oddajajo menihom proti dosmrtni ali pa začasni najemnini. Cene se ravnajo po položaju celic. Celice v bližini kakega potoka ali studenca, vinograda ali sadovnjaka so dražje. Puščavnik more s samostanom skleniti tudi pogodbo, po kateri mu daje samostan vso oskrbo do smrti. Ce tak puščavnik obišče samostan, mu nakažejo v jedilnici poseben prostor ter čedno spalnico. Vseh pu-ščavnikov je na polotoku nad 900. Električni val kot učitelj Morda je bilo doslej še mnogo takih, ki niso vedeli prav ceniti važnosti brezžičnega brzojava. Vse te mora dogodek z j Italijo« temeljito prepričati, da je brezžični brzojav neobhodno sredstvo današnje dobe ln njenega življenja. Kdo in kako naj bi bil dognal, kje se nahaja ponesrečeni zrakoplov, kje in kako naj bi bila iskala ekspedicija, vržena v ledene samote ueprodirnega severa, zveze z ostalim svetom in svoje rešitve, če ne bi bilo brezžičnega brzojava? Samo električni val je tista čarobna sila, ki na svojem potu ne pozna nobene ovire in prinaša rešitev, kjer bi bila drugače vsaka nada izgubljena. »Italia« je imela normalen Marconijev oddajalec za letala, ki je mogel kakor vsi moderni ladijski oddajalci na valovnem območju 500 do 2100 metrov brzojavljati in telefonirati. Razen tega je imela še kratkovalni oddajalec. Obu oddajalca sta dobivala električni tok iz dinamostroja, ki ga je gonil zrakoplovov propeler s pritiskom vetra. Razen tega je imela »Italia« še rezervni vir za električni tok v ladijskih akumulatorjih, tako da more brzojavljati tudi tedaj, če di-namo počiva. Kot prejemnj aparat je uporabljala »Italia« modern ladijski prejemalec za valovno območje 200 do 30.000 metrov. Po-možna ladja »Citta di Milano« ima vrhu tega modern delilec, s pomočjo katerega mor« vedno ugotoviti, na katerem mestu se nahaja Ruski amater Schmidt je bil, kakor se ceni. 1700 km oddaljen od »Italie«. Znane so pa že večje daljave, ki so jih dosegli krajši valovi. Zato so verjetne tudi še vesti o prejemu Daznanil po kratkih valovih v Kanadi in Bel-giji- Čudno je na prvj pogled, da je »Citta dl Milano« preje dobila zvezo z radioamaterji nego z »Italijo«, dasi je bila razdalja med njima znatno manjša in bi bili morali biti glede brezžične zveze dogovorjeni. Morda se pa da stvar tako pojasniti, da je imela »Italia« zaradi štedenja električnega toka v obratu le kratkovalni oddajalec, dočim je iskala »Citta di Milano« še normalni dolgo-valni oddajalec. »Italia« daje samo Cisto kratka naznanila, kje se nahaja, kajti v akumulatorjih je le Še malo električne sile, ki jo je treba zato skrajno štediti. Bog ne daj, da bi električna iskra na »Italiji« preje zamrla, nego bo prišla pomoč. Kdo je kriv žaloigre v večnem polarnem ledu Dunajska »Arbeiter Zeitung« piše k žalo-igri, ki se odigrava v večnem polarnem ledu: »Zadnja brezžična poročila, ki jih pošilja general Nobile, zvene brezupno: neka; njegovih tovarišev je izginilo, nekaterim zmrznile roke in noge, rešilne akcije z jajo v ledu, manjka toplih čevljev, sam,; vil, peči in cigaret, razpoloženje je obu Razen tega so akumulatorji radijske po. izčrpani, da v malo dneh ne bo mogla več dajati poročil, da bo torej Nobile še m slišati glas rešiteljev, a odgovoriti jim ne bo več mogel. Usoda letalcev ua severni te uj postaja gorostasna tragedija: solidarnost, pri pravljenost na pomoč celega sveta se je zbu dila — kako redko se to dogajal — ruski lomilci ledu, švedske sani, angleške ladje so na potu, da rešijo skupine mož, ki prezebajo na samotni ledeni plošči in čakajoč pomoči; toda tvar se grmadi pred njimi, neizprosno se upira večna zima volji človeštva. Sanic glas človeštva prodira do nesrečnikov, tolažeč, osrčujoč, pomoč obetajoč; toda zdi se, da se bodo vsi rešilni poizkusi ob elementarni!) ovirah razbili. Ali se bo človeštvu kljub vsemu posrečilo, da v tem enem slučaju popravi, kar je Mussolini zagrešil? Kajti da je generala Nobila in njegove tovariše pognal v smrtno nevarnost in morda v smrt Mussolini, je komaj mogoče dvomiti. Še je v spominu brzo javka, ki jo je ničemurni duce poslal italijan skemu rokoborcu in ki se je glasila: »Zmaga ali smrti« V spominu so podobna navodila rimskega komedijanta, ki mu je smrt drugih iamo šminka za učinkovit prizor. Zaradi Mus-solimjeve ničemurnosti je moral Nobile odkriti severni tečaj, je moral vzeti s seboj mnogo zastav in malo znanstvenega materijala, je moral vprizoritj svoj pomanjkljivo prt pravljenj polet in delati reklamo za fašizem. In ko se je opereta nenadoma izpiemenila v žaloigro, ko je Nobile i/.ginil, je porabil duce to za odvratno kretnjo — odklonil je pomo< Skandinavije. Italija bo svoje sinove ščitila ali pa bodo poginili. Nepoklicanim je prepo vedano rešiti življenje tujih ljudi!« Nacionalistična fraza mu je bila važnejša nego življenje tistih, ki so leteli zanj v pogubo; in tako so se rešilne akcije zavlekle za mnogo dni. Sedaj je pa zrasla solidarnost, mednarodna pripravljenost na pomoč preko vseh nacionalističnih fraz, človeški glas je razbil led bornih predsodkov, prodrl vso politično niče-murnost — ali se bo tistim, ki so se zvezali v imenu človeškega bratstva, posrečilo, da bodo rešili nesrečnike? Ali pa bodo morali v Mussolinijevem imenu umreti? Albanske razmere. Neki Anglež se je vozil z avtoomnibusom po Albaniji. Ker pa je plačal on prvi razred, nekateri potniki drugi razred, a še drugi pa tretjega, vozili pa so se vsi v enem in istem prostoru, zato je Anglež vprašal sprevodijika, kako to, »Boste kmalu videli razliko,« mu odvrne sprevodnik. Ko so privozili do prvega klanca, je Anglež ostal v vozu, oni, ki so plačali drugi razred so korakali za avtobusom, a oni pa, ki so bili iz tretjega razreda, so pa morali avtobus potiskati, da je mogel čez klanec speljati.