Naročnina za Avstroogrsko: '/• leta K 2 — Vi leta K 4'— celo leto K R‘— za Nemčijo:	„	„3 —	„	„6 —	„	»12 — ost. Inozemstvo:	„ fr. 3'50	„ fr. 7'—	„	fr. 14—		Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.	Oglasnina za 6 krat deljeno petltno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.	j Na naročila brez denarja se ne ozira. | Naročnina za dijake in vojake 6 kron.			Štev. 39.
Strašnejša od vojne je kolera.
Srbski vojaki kot samaritani y od kolere okuženi Macedoniji: 1. Transport na koleri obolelih v lazaret. 2. Pogreb v skupen grob. 3. Sežiganje okužene obleke in pohištva.
Cenjenim naročnikom, katerim poteče naročnina s 1. oktobrom smo priložili poštne položnice s prošnjo in vabilom, da blagovolijo čimprej obnoviti naročnino, da ne bo kakih zaprek v pošiljanju. Pri tej priliki omenjamo, da imamo v upravništvu tako urejeno, da prilagamo ledno in pravočasno pred potekom naročnine, položnico vsakemu, kateremu poteka naročnina. Pri tem se nam, in to vsled množine naslovov, ni mogoče ozirati na tega ali onega naročnika, ki ga morda ta ali oni član upravništva ali uredništva osebno pozna, ker bi tako izbiranje naslovov dalo preveč zamudnega dela. Sploh pa to ni nič slabega, če se opomni, da je naročnina potekla. Tako delajo pač vsi večji listi. Naročnik lista, posebno če je naročen na več različnih listov, pogostokrat ne utegne misliti, kedaj mu poteče naročnina in tako mu pride gotovo prav, če mu pred potekom pošljemo položnico z vabilom na zopetno naročbo. Vsi tisti naročniki, katerim smo priložili položnico, imajo na ovitku z rdečim svinčnikom narejen križ.
Upravo našega lista imamo urejeno dobro in skrbno, po najboljših vzorih, vendar pa je mogoče, da se tu ali tam pripeti kaka pomota, kar pri 8000 naslovih ni nikako čudo, posebno, ker je mnogo naročnikov, ki imajo ista krstna in rodbinska imena.
Da se izognemo mi in naročniki sitnosti in pomotam, prosimo ponovno da upoštevajo naši p. n. naročniki sledeča navodila:
1.	) Pri obnovitvi naročnine naj se rabi vedno položnica, katero priložimo pravočasno vsakemu naročniku neposredno pred potekom naročnine. Položnice so namreč v našo lažjo orientacijo zaznamovane. Na položnico ali nakaznico naj se vedno prilepi naslov, ki se ga izreže iz ovitka, pod katerim dobiva naročnik list ali pa k imenu napiše vsaj številko naslova. To ne stane nič, nam pa je delo zelo olehkočeno, ker s tem vidimo, ali je naslov tiskan ali pisan in katero številko ima. (Nekateri naročniki še nimajo naslovnih številk in nam je zato tak prilepljen naslov še bolj dobrodošel). Mnogi naročniki zapišejo samo svoje ime, ne da bi navedli pošto. Pri tem pa še oddajo denar pri kaki sosednji pošti. S tem se zelo otežkoči poslovanje v upravi. S prilepljenjem naslova na položnico ali nakaznico pa je izključena vsaka pomota,
2.	) Kdor pošlje denar za novega naročnika, naj na položnico ali nakaznico napiše popoln naslov dotičnika in dan od katerega dneva naj dobiva list, zraven pa navedi v oklepaju (nov).
3)	, Ako dobi kdo po dva izvoda, a je naročil samo enega, naj nam vptošlje oba ovoja, pod katerim je dobil list in pomota se takoj popravi. Pošlje se lahko v nezaprtem ovitku kot tiskovina za 3 vin.
4)	. Tu in tam se pa zgodi, da ta ali oni naročnik ne dobi katere številke. Mi odpošljemo redno vsakemu, kdor ima plačano naročnin.:, in nismo tega nerednega prejemanja lista prav nič krivi. Vzrok je na pošti in naj dotičnik najprej reklamira pri domači pošti. Ako je prišel list na druge naročnike, moral je priti tudi za dotičnega. — Reklamacije se morajo oddati odprte na pošto, ter so poštnine proste.
5)	. Kdor spremeni svoj naslov, naj vedno poleg novega navede tudi prejšnji naslov, oziroma naj iz ovitka izrezan naslov sam popravi in nam ga vpošlje. —
Tedenska kronika.
Kraljevski poverjeni k baron Skerlecz, ki ga je obstrelil nedavno temu Stjepan Dojčić, se je moral dati operirati iznova, ker je bila nevarnost, da mu roka ohromi. Operacija se je izvršila v sanatoriju „Rdečega križa“ v Budimpešti. Komisar je izjavil žurnalistom, da obstoja na Hrvaškem pri vseh strankah razpoloženje za spravo. Atentatorju Dojčiću so izročili obtožnico predzadnji ponedeljek. Glavna razprava proti njemu se začne 25. t. m. ob osmih zjutraj. — Na Češkem se pripravlja vlada na češko-nemške nagodbene dogovore; kljub temu ni še nobenega znaka, kakšen ho konec češke krize, ker je večina če-; kih strank nasprotna pogajanjem pod : edanjo vlado. — V znamenju krize se nahaja tudi Galicija; pravijo, da pride f idi tu do komisarijata. Rusini izjavljajo, r’a gališki deželni zbor ne bo sposoben ; a razpravljanje, dokler ne pristanejo Poljaki na minimum njihovih zahtev glede ; ališke deželnozborske reforme. — Komi-sarijat — o katerem šepečejo posame-; ni preroki tudi že na Kranjskem — po-
staja avstrijska epidemija; dejstvo, da jadramo v splošni absolutizem, za katerega se navdušujejo izvestni vplivni ljudje, kaže jasno, da sokrivda vlade na nepovoljnih razmerah v posameznih kronovi-nah nikakor ni brez tajnega načrta . . .
* *
*
Vihar na Balkanu je utihnil — za zdaj. Dne 18. t. m. so podpisali v Carigradu bolgarski in turški delegati zapisnik o sklenjenem miru. Zapisnik obsega določbe o novi turško-bolgarski meji, o načinu rešitve narodnostnega vprašanja in o pravicah mohamedancev na Bolgarskem. Sestavljena je komisija, ki naj uredi vprašanje vakufskega imetja mohamedanskih občin v Bolgarski. Ratifikacija mirovne pogodbe se bo izvršila brez odloga. Nova turško-bolgarska meja se začne na točki blizu Iniade in teče od ondot ob Resni, dotikaj e se Malega Timova, ki ostane bolgarsko ter Lozengrada, ki ostane
Ogrsko-srbski patriarh Bogdanovič, znani zagrizeni madjaron, ki je dne 1. t. m. zagonetno izginil v G» stein u.
turški, nato 2 km iztočno od Svilena, ki ostane Bolgarski, 5 km od Ortakeja, ki ostane istotako Bolgarski, ter 9 km južno od Dimotike, na kar sledi reki Marici. Turška ostanejo torej poleg drugih mest Dimotika, Odrin in Lozengrad; svoje nepoštene nakane proti Srbiji je morala plačati Bolgarska z izgubo vseh krajev, kjer je v prvi vojni slavno porazila Turčijo, tako da izide iz viharja skoraj nepove-čana. Ako se duhovi na Bolgarskem iz-preobrnejo in ako izčisti pripravljajoča se revolucija politično ozračje, ni dvoma, da postane Trakija, ki si jo je Turčija vrnila skoraj brez krvoprelitja, v bodočnosti zopet bolgarska. Ako pa bodo sledili Bolgari podpihovanju svojih demonov, na čelu jim Ferdinanda, in kovali maščevanje zoper močno, odslej pač nezmagljivo Srbijo, kopljejo grob samostojnosti svoje države. Marsikaj obuja strah, da je tako; in baš te dni bo morala francoska zbornica šele sklepati, ali naj posodijo francoske banke Bolgariji zaprošenih 800 mil. frankov, ki jih Francija ne mara videti investiranih v svrhe protifrancoske in protislovanske švabske Ferdinandove politike. — Med tem se kopičijo na obzorju
oblaki tretje balkanske vojne: srbska vlada mobilizira dve diviziji proti Arnavtom, ki izzivajo neprestano nemire na srbski in črnogorski meji, pripravljajo vedno večje vpade in oborožu-jejo one svoje soplemenike, ki so prišli pod srbsko in črnogorsko oblast; značilno je, da imajo te arnavtske tolpe večinoma puške Mannlicherjevega sistema, poleg tega pa tudi kroglemetp in brzostrelne topove. Pri Djakovici so poizkusili velik napad, a jih je srbska vojska krvavo porazila. Nobenega dvoma ni, da se skrivajo za temi razbojništvi spletke kake velesile; zato se tudi čudno sliši vest, da so velesile posredovale pri srbski vladi, naj umakne posadke, ki jih je še imela na albanskem teritoriju, da si bolje zagotovi mir v svojih lastnih obmejnih pokrajinah. Srbija je sicer ugodila tej zahtevi, obenem pa je izjavila, da si bo enkrat za vselej zagotovila mir, ako razni Berchtoldi ne pomirijo svojih arnavtskih prijateljev. Zanimivo je to-le: Albanija, kakor znano, še ni točno omejena, in točke, kjer so stale srbske čete na albanskih tleh ter tvorile najmočnejšo obrambo zoper vpade Arnav-tov, so bile evropski javnosti sploh neznane ; v noti velesil pa so navedene vse do zadnje s presenetljivo natančnostjo. To kaže, da je med velesilami nemara ena, ki gleda blagohotno na arnavtske lumparije proti Srbiji. Za Srbijo je stvar sedaj pač druga, kakor v draški'in ska-drski aferi: Albanija je država, in če ne bo miru, ji napove Srbija vojno. Ker pa vlada po celi Albaniji popolna anarhija in ni nikogar, ki bi prisilil Arnavte k spoštovanju srbskih meja, je čisto gotovo, da bodo videli v svoji domačiji kmalu spet enega izmed srbskih bavbavov, železnih generalov Jankoviča ali Živkoviča, ki jih imajo še izza prve vojne v krvavem spominu.
* *
*
V	K o p e n h a g e n u gl a v n e m mestu Da n-ske, se je izvršila prošlo soboto poizkusna mobilizacija; vsa okolica mesta je bila poplavljena z vojsko. — Pravijo, da se bliža francosko-španjolska zveza, ki bi bija za Francijo velikega strategičnega, za Španjolsko gospodarskega pomena; Španjolska bi stopila s tem v trojni sporazum, ki bi se izpremenil tako v četvorni sporazum. — V Jeni se je vršil dne 14. t. m. tretjikrat zbor nemške socialne demokracije, ki je sprejel važne resolucije glede generalnega štrajka kot sredstva v političnem boju: ni ga uporabljati anarhistično ob vsaki priliki, v danem slučaju pa se smatra obsežna izvedba obče stavke enim izmed najuspešnejših sredstev borbe ne le za zavarovanje starih, nego tudi za izvojevanje novih pravic. — Državni zbor se otvori sredi oktobra, zasedanja delegacij v novembru.
* *
*
V	New-Yorku je umoril svečenik Johann Schmidt, prej avstrijski podanik, neko Ano Aumiillerjevo, s katero je imel ljubavno znanje. — Kolera se širi po Hrvatski, Bosni, Srbiji, Galiciji itd. Samo v Hrvatski in Slavoniji je bilo doslej preko 200 slučajev. — Delavec Hornd v Londonu je našel na cesti zavitek, v katerem je bila dolgo iskana dragocena biserna ovratnica tvrdke Mayer, ukradena na transportu iz Pariza v London. — y četrtek zvečer in ponoči je divjala na Hrvaškem strašna nevihta s ciklonom in točo; v zagrebškem mestu in- okolici, Sisku in Petrinji je letina uničena, mnogo dreves izruvanih in hiše poškodovane; enako javljajo iz Končanice, Ogulina itd. Škoda sega v milijone kron.
Ker se nam je nabralo zelo mnogo gradiva, smo hoteli izdati to številko 16 strani obsežno. Ker pa radi tehničnih ovir v tiskarni ta teden ni bilo mogoče, smo morali odložili zelo mnogo gradiva za prihodnjo številko. Prihodnja številka izide na 16 straneh.
Naše slike.
Groznejša od vojne je kolera. Že stari pisatelji jo imenujejo spremljevalko vojn. Tudi na Balkan so jo zanesle turške čete iz male Azije in prva skrb srbske vlade je sedaj, da zatre v Macedoniji to strašno morilko človeštva.
D.«r. F»
Ivan Jurančič, posestnik in čebelar pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah.
Srbi so se lotili dela resno in postavili v okuženih krajih posebne zdravstvene komisije, da zabranijo, da se ne raznese v še ne okužene kraje.
Patriarh srbske cerkve na Ogrskem — izginil. Lucijan Bogdanovič, patriarh srbske cerkve na Ogerskem, ki se je zdravil v Gasteinu, je izginil dne 1. t. m. brez sledu; vse iskanje je ostalo brez uspeha. Našli so samo njegov klobuk blizu polomljenega mostička čez deročo Gasteinsko Acho, iz česar sklepajo nekateri, da je postal žrtev nesreče. Drugi sklepajo na sa-moumor, ker je bil pogrešani patriarh baje silno nervozen in čudaški. Ako pa pomislimo, da je bil Bogdanovič zagrizen mari j aron in veren hlapec ogrske vlade in da je v borbi za svoje uveljavljenje z ogrskim Srbstvom, ki se je upiralo takšnemu
cerkvenemu poglavarju, privolil v suspenzijo srbske cerkvene avtonomije v Ogrski, je prav verjetna tudi tretja razlaga, ki ugiblje, da so se ga rešili verniki s (sredstvom, ki ni predvideno v zakonih. Njegovega trupla niso našli.
Ivan Jurančič, posestnik in čebelar pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Jurančič je samouk, pa vzgleden strokovnjak. Rodil se je 1. 1861. pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Leta 1898. se je ustanovilo v Ljubljani „Slov. čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Pri. morskoj in poklical se je v življenje list „Slov. Čebelar“. Temu listu pošilja Jurančič od začetka do danes z malo izjemo v vsako številko važne članke, ali vsaj par vrstic, — pravi vzor sotrudnika pri svojem strokovnem listu. Leta 1903. se je ustanovilo „Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko“, ki je imenovalo Jurančiča svojim društvenim potovalnim učiteljem. In tu je Jurančič v svojem elementu, neumorno delaven, skromen, požrtovalen učitelj z dušo in telom. Ob svoji desetletnici je priredilo štajersko društvo pod predsedništvom g. Tomaža Kurbusa, nadučitelja v Slivnici pri Celju, čebelarsko razstavo, od 15.—19. sept. 1912 v gradiču Lanovž pri Celju, kjer smo naravnost občudovali sijajne uspehe. Nemajhne so bile pri tem Jurančičeve zasluge.
—	Dal Bog, da bi našla vsaj druga desetletnica društva vse slovenske spodnještajerske čebelarje zbrane v slovenskem našem čebelarskem društvu!
Dirka S. K. kluba Ilirija. Športne prireditve so pri nas jako redke, — pač, ker je športno življenje pri nas zelo malo razvito, kakor bi Slovenci ne umevali in ne znali ceniti pomena, ki ga zavzema danes šport v vsem kulturnem svetu. Toda nedeljska dirka našega mladega, slov. kolesarskega športnega kluba je pokazala nekaj povsem drugega. Ne samo, da se je te dirke, ki se je vršila na 60 km dolgi progi Ljubljana—Logatec - Ljubljana inje imela zgolj športni značaj, udeležilo 17 dirkačev, temveč je tudi občinstvo, ki se je zbiralo na startu in cilju — Vič, km 2’8
—	z zanimanjem sledilo prireditvi.
Dirkači so startali točno ob 2. uri popoldne, kljub slabemu, za dirko jako neugodnemu vremenu, ki jih je oviralo vso pot. Dirkali so do Logatca — km SO’T — kjer so oddali kontrolne listke in takoj krenili nazaj.
Prva sta dospela 10 min. pred četrto uro št. 1 (Rebolj) in št. 13 (Ogrin.) Vozila sta 1 uro 54 min. in sicer je bil Ogrin samo za pol kolesne dolžine za Reboljem. 6 min. za prvima je dospel Šega in 3 min. za tem - Jože Stopar. Ostalih osem je doseglo cilj v maksimalnem času (30 min.
za prvim), le trije so nekoliko zakasneli. Uspeh dirke je bil vsekakor lep.
Prvi, drugi in četrti zmagovalec so vozili kolesa „Adler“ znane slov. tvrdke A. Goreč, peti pa kolo „Kinta“.
Za dirkači je vozil avto g. Camernika zdravnika dr. Demšarja, pred njimi pa je bil reditelj na motornem kolesu. Ob potu o bili razpostavljeni kontrolorji, ki so pa ■ žili na red. Občinstvo je na vsej progi dirkače simpatično pozdravljalo.
Dirka K. S. K. „Ilirije“: Ivan Rebolj, zmagovalec in prvak kluba za leto 1913.
Zvečer so se na zabavnem večeru v restavraciji pri „Novem Svetu“ razdelil i darila prvim štirim dirkačem. Darila so bila praktična: tula-ura, športna ura i. dr. Osem dirkačev pa je dobilo krasne umet niške diplome. Predsednik kluba, g. Davorin Stopar, se je zahvalil vsem, ki s a se trudili za prireditev, dr. Demšar pa je izpregovoril par besed o zdravstvenen pomenu kolesarjenja.
Razvitje prapora vrhniškega Sokola in zlet ljubljanske sokolske župe na Vrhniki. Dne 7. t. m. je postalo slovenska Sokolstvo zopet za en prapor bogatejše •— za prapor Vrhniškega sokola. Razvitje nova zastave seje izvršilo s slovesnostjo, pil-merno pomenu ure, in ob mnogobrojni udeležbi Sokolstva in zanj navdušenega o;; -
Dirka K. S. K. „Ilirije“ v Ljubljani: Zbirališče dirkačev pred lokali tvrdke Goreč pri „Novem Svetu“. (Fot. Fran Rupnik v Ljubljani.)
činstva. Po slavnosti in javni telovadbi, ki je pokazala naše Sokolstvo na višku njegove dovršenosti, je sledila na telovadnem prostoru živahna in prisrčna narodna veselica.
Srbski ministrski predsednik Pasić,
eden največjih politikov naše dobe, se pripravlja na slovo od političnega življenja. Ogromno breme skrbi in odgovornosti, ki je ležalo na njegovih ramah v krvavem
nosti je bilo treba v teh letih, da so se premagale zapreke švabskih nasprotnikov. Z veseljem pritrdimo slavnostnemu govorniku g. drju Rosini, ki je okrajnim glavarjem, državnim uradnikom, žandarjem in drugim šovenom pripisal važne zasluge za razvoj sokolskega dela v prleški metropoli. Divjanje te gospode je rodilo krepke, vztrajne in samozavestne moči; uspelo je v tem, da se Murski Sokol prišteva med najboljše na slovenskem Štajerskem. Voditelj teh bojevnikov je bil Čeh dr. Chloupek, žilav in odločen narodni delavec. Žal, da mu ni bilo dano . učakati desetletnice svojega duševnega otroka; letos spomladi je umrl in sedaj počiva mirno v bratski hrvatski zemlji. Toda njegov duh ostane še nadalje v četah „Murskega Sokola“, ki bo enkrat žarišče, odkoder se bodo razlivali širom krasnih ljutomerskih goric in valovitega murskega polja sveži žarki narodne kulture, telesnega in duševnega življenja tukajšnjih Slovencev.
Prase s slonovim rilcem. Za izpre-membo naj si ogledajo čitatelji v današnji številki čudno kaprico narave, ki je dala vrli in povsem normalni rilčarici potomca z izrazitim slonovim rilcem. Ta redki nestvor, ki pa ni preživel svojega rojstva, je zagledal luč sveta v vasici St. Maurice v zapadni Franciji; ker so ga shranili takoj po rani smrti v špiritu, ga utegne videti ta ali oni čitatelj celo v izvirniku — v kaki „komediji“, ki pride v naše kraje.
Razvitje prapora"1 Vrhniškega Sokola: Slavnostni'izprevocl z narodno delavsko godbo iz Trsta.
iteekenpfBrd-iilyinümieene mile
Gasilska slavnost v Starem trgu pri Ložu. Dne 3. t. m. se je vršilo v prijaznem Starem trgu pomembno in sijajno gasilsko slavje: g. Matija Petrič, načelnik okrajne župe postojnske, je pripel staro-trškim gasilcem gg. Ivanu Štritofu, Andreju Sežonu, Ivanu Krajcu, Tomažu Strletu, Antonu Trudnu, Ivanu Benčini in Ivanu Strletu medaljo za 25 letno članstvo in delovanje v gasilnem društvu. Po maši se je izvršila dekoracija pred Gasilnim Domom ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva; sledil je slavnostni obed, pohod po trgu z godbo iz Prvačine in končno živahna veselica na posojilničinem vrtu.
Polomija kralja Konstantina. Država, ki hoče imeti brez prestanka križ na hrbtu pride najhitreje do cilja, ako posadi tujca na svoj prestol. To resnico je izkusila Bolgarija, izkuša pa jo zdaj — dasi mileje — tudi Grška. Kralj Konstantin, Nemec iz rodbine Hohenzollercev, jej posetil ob času letošnjih velikih manevrov cesarja Viljema; vršil se je banket, na katerem sta visoka gospoda poveličevala drug drugega z napitnicama; in Konstantin je trdil v svoji, da gre hvala za grške zmage edino nemški armadi, v kateri se je učil vojskovanja tudi on. Dejstvo pa je, da so bile grške zmage deloma silno lahke, deloma pa zelo dvomljive; in gotovo je tudi, da ima Konstantin zanje prav malo zaslug. Toda nihče mu ne bi zameril, ako se nekoliko pobaha in, postavi; pač pa je naravnost neresnično ako zahvaljuje nemško armado, kajti vse reforme v grški vojski so se izvedle pod vodstvom generala Eydouxa, načelnika francoske vojaške komisije, ki je bivala na Grškem dolgo let. Konstantinove besede so tem neumestnejše v trenotku, ko išče Grška na Francoskem milijonsko posojilo; zato niso razburile samo francoske, nego tudi grško javnost, ki je glasno desavu-irala svojega kralja. In Konstantin, ki je bil namenjen iz Berlina v Francijo, je kot pameten človek popravil svojo napako: v Parizu je govoril, da [gre vsa hvala za grške zmage francoski armadi.
letu 1912/12, mu je močno omajalo zdravje, tako da je šel po koncu srbsko-bolgarske vojne na dopust v Marijanske Lažni na Češkem. Po svojem povratku v Belgrad bo odgovarjal na interpelacije, tičoče se njegove politike v teku obeh balkanskih vojen, nato pa se umakne najbrže v zasebno življenje. Ta korak je tem umev-nejši, ker se je dvignil s svojimi velikimi in krasnimi uspehi letošnjega in lanskega leta med tiste može srbskega naroda, katerih pomenu in dostojanstvu ne pristoja, izpostavljati se malenkostnostim vsakdanje strankarske borbe.
„Murski Sokol“ v Ljutomeru je slavil dne 15. avgusta svojo desetletnico. Mnogolidealim^Ein nesebične požrtvovni-
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod.
NOVICE.
Kinematograf na ruskih železnicah. Neka francoska družba se je ponudila ruski vladi v prirejanje kinematografskih predstav v takšnih vlakih, ki vozijo dalje kakor 24 ur — tako n. pr. na sibirski železnici. Ako sprejme vlada to ponudbo, uredi družba na lastne troske primerne železniške vozove.
Preko sto kač-klopotač naenkrat je ubil bogat posestnik v Kaliforniji po pregovoru: „Za veliko zlo — veliko zdravilo“. Zapazil je bil, da se skrivajo, v nekem/, skalovju o-
Bazvitje prapora Vrhniškega Sokola: Pred čitalniško hišo; na sredi zastave pred slavnos’nim odrom s kumico g. Lenarčičevo in njenimi družicami.
gromne množine teh strupenk. Dolgo je mislil, kako bi jih ugonobil; nazadnje si je preskrbel pdtindvajset dinamitnih patron, razpo-teknil jih po špranjah skalovja in jih zapalil. Ko se je razkadil dim, si je v resnici lahko čestital, kajti našel je preko sto ubitih kač.
O sladkorju. V starih časih je bil sladkor v Evropi nepoznan; namesto njega so rabili med, čigar poraba se je ohranila do današnjega dne v medenih pogačicah in drugih sladkarijah. Poznali pa so sladkor že od pamtiveka prebivalci Kine in Vztočne Indije. Križarji so se seznanili z njim v križarskih vojnah, a Benečani so ga prinesli prvi v Evropo. Danes je sladkor vdomačen povsod in igra v mnogih industrijah in obrtih veliko ulogo, tako v vinarstvu in izdelovanju čokolade, v pripravljanju sladkarij in vkuhavanju sadja. Mnogo rabijo sladkor^tudi pri kuhanju in v gospodinjstvu. Izkazalo se je vrhu tega, da sladkor dviga odporno moč človeškega organizma na dolgih marših; zato ga uživajo turisti čistega ali v obliki čokolade; tudi pri vojaštvu so se vrlo obnesli poizkusi v tem zmislu. Repni sladkor se pridobiva iz sladkorne repe; njegova raba je danes mnogo obsežnejša od rabe trstičnega sladkorja, ki se je od 1. 1850 le potrideseteril. Največ sladkorja proizvajajo Nemčija, Rusija, Avstro-
Razvitje prapora Vrhniškega Sokola: Starosta SSZ, br. dr. Oražen, govori na slavnostnem odru.
ogrska, Francija in Belgija. Sladkor je kaj pripravna reč za obdačenje; sladkorni davek jemlje država lahko kot repni davek od sirovine, t. j. po množini repe, dobavljene v tovarno, kot sočni davek — v obdačenje polu-izdelka — ali kot pavšalni davek, ki se odmerja po približni izdatnosti aparatov za pridobivanje sladkornega soka; lahko pa ga država pobira tudi kot davek na gotovi fabrikat. Sladkor, kakršnega dobimo v trgovini, ima 99'5—99-9°/o čistega sladkorja, 0"5°/o vode in 0'5—0'45°/0 mineralnih ali drugih snovi. Trstični sladkor pridelujejo v velikem iz sladkorne trstike, iz soka nekaterih palm, sladkornega javorja itd. Da dobimo iz trstike sladkor, je treba najprej iztisniti sok ter ga očistiti in vkuhati. Po množini in kakovosti tujih snovi, primešanih sirovemu sladkorju, se ravna njegova trgovinska vrednost. Kot stranski produkt nastaja pri izdelovanju sladkorja takozvana melasa. Sirovi sladkor rafinirajo (očistijo); stope, precejajo, kuhajo in hlade ga ter ga nazadnje puste, da jame tvoriti kristalčke. Kristalinično maso napolnijo v kalupe, odcede sirup, izperejo sladkorne kristale, in sladkor je gotov. Pridobivanje sladkorja iz repe obsega pranje in čiščenje repe, iztikanje in precejanje soka, prekuhavanje in kristalizacijo. Sladkorna vsebina repe se določa kemično, fizikalno ali mehanično. Sladkor, ki ga prodajajo v velikih kristalih, se hnenuje kandijev sladkor. Da so sladkorni stožci tem belejši, dodajo sladkorju majhne
Razvitje prapora Vrhniškega Sokola: Telovadba na bradljah.
množine ultramarina, kar pa ne škodi človeškemu zdravju.
O kanalskem predoru.
Predor ali most med Anglijo in Francijo?
—	Vrtalni poizkusi in njihov uspeh — Politični pomisleki — Spomenica angleškega parlamenta — Vlakovni promet v predoru
— Troški.
Projekt predora med Anglijo in Francijo pod Calaiško ožino (kanalom La Manche) ni nova reč; tudi načrt, razpeti velik most od Anglije do Francije, se je pojavil že v začetku minolega stoletja. Kot prvi je poizkusil Francoz Mathieu, pridobiti cesarja Napoleona za svoj tunelski projekt. Predlagal je, da naj se izkoplje pod ožino dvoje rovov, izmed katerih naj služi eden za cesto, drugi pa odvajanju vode. Promet naj bi oskrbovali konji, zakaj na železnice še ni bilo misliti tiste čase. Napoleon je sprejel ta drzni načrt zelo skeptično in se smejal njegovemu očetu. Kakih štirideset let pozneje se je navdušil za to idejo odlični inženir Thome de Gamond
—	tudi Francoz — ter izdelal z veliko skrbnostjo načrt angleško-francoske tunelske železnice. Njegovi energiji in vstrajnosti se je zahvaliti, da ta ideja poslej ni več utihnila, dokler ni zadobila v teku zadnjih let čimdalje izrazitejšega lica.
Po Gamondovem prigovarjanju so ukazale železniške družbe, katerih proge vodijo v Calais in Dover, prirediti 1. 1856 poizkusna vrtanja v svrho geološke preiskave tal. Tunel bi šel pod le 53 m globokim morskim rokavom skozi plast od sive krede, ki je docela nepremočljiva in dela vrtanju razmeroma malo težav. Okolnosti so torej sila ugodne za zgradbo predora. Vprašanje, ali ne bi bil most, oziroma prevoz na ogromnih splavnih ladijah vendarle boljši od tunela, je mudilo glave zgolj zato tako dolgo, ker je bilo pred 50 leti še premalo izkušnje v gradbi predo-
rov. Dandanašnji je to vprašanje že vsled finančnih razlogov definitivno rešeno v prilog predoru. Ne glede na vrtanje bi mogla ustvariti moderna tehnika tudi sposobne priprave v svrho zadostne ventilacije med gradnjo in trajnega zračenja med prometom. Angleška vlada je sicer 1. 1882 ustavila že pričeta tunelska dela — zaradi političnih in vojaških pomislekov; dandanašnji pa izprevidi vsak, da so bili ti strahovi prazni, zakaj po mnenju nekega angleškega generala bi bilo treba za prevoz 30.000 mož sovražne vojske 140 železniških vlakov s 7000 vozovi, in takšna množica se ne da spraviti neopaženo in neovirano skozi predor.
Ker nudi kanalski predor ogromne ugodnosti za angleško-francoski promet, so se zdaj — spričo ugodnega političnega razmerja
—	v obeh državah z navdušenjem in soglasno lotili starega načrta. Ne le časopisje se zavzema zanj, marveč tudi trgovske zbornice in oba parlamenta. Dne 5. avgusta je sprejel angleški ministrski predsednik odposlanstvo parlamenta, ki mu je izročilo spomenico in prosilo vlado za krepko pospeševanje tunelskega projekta. Po načrtu, ki ga je napravil inženir Edward Watkins, se ima zvrtati dvoje enotirnih vzporednih predorov, dolgih po 36 km, 50—60 m globoko pod vodno gladino; delo bi trajalo 7 let in stalo 384 milijonov kron. Na leto računajo z 1 milijonom pasa-žirjev, ako bi vozilo na dan 40 osebnih in istotoliko tovornih vlakov. Kapital, ki bi ga bilo treba, je kaj lahko dobiti spričo velikega zanimanja za predor; obrestoval bi se že v prvem letu po 4%, pozneje pa po 5 do 7°/0. Vlakovni promet v predoru bi oskrbovale električne lokomotive; ker je kolesna razdalja francoskih in angleških železnic enaka, bi lahko občevali tovorni vlaki med industrijskimi središči obeh držav brez prekladanja.
—	Ko se premagajo vse dosedanje težkoče
—	in teh je le še malo — bomo najbrže spet lahko rekli, da je storila tehnika veliko delo miru in civilizacije.
Razvitje prapora Vrhniškega Sokola: Skupni nastop telovadcev in telovadk.
[Desetletnica Murskega Sokola: Skupina teldvadcev in naraščaja.
MARKO STOJAN:
Za svobodo in ljubezen.
Roman z Balkana.
Vse pravice pridržane.	31. nadaljevanje.
„Napoje nas in nasitijo; pripravijo nam ležišče — mehko in postlano ... ej, kakor bratom in sinovom! To se je prileglo našim zbitim kostem. A jaz ne spim; vsi leže kakor ubiti — jaz sanjam. Sanjam... gledam.... grdo vidim: Ljuba Gojkovič leži z iztaknjenimi očmi, odrezanim nosom, odsekanimi rokami, pribit na tla s štirimi klini, kakor na križ. Zvija se in ječi, da ga je groza poslušati ... — Brate, mu pravim, kaj se ti je zgodilo? Ali me poznaš, siromak? — Poznam te, zastoka, po glasu te poznam: Marko si. Glej, kako so
me izmrcvarili Turki!.....Major jim je
ukazal, sam major; vojaki so me hoteli ubiti, kakor se spodobi junaku, major pa veli: Mučite ga . . . storite to, storite ono! Marko, ali me osvetiš? ... — Rotim te, brate, izdihni mirno; kakor on tebi, tako jaz njemu! ... — Prisezi, Marko, prej ne morem umreti, dokler mi ne prisežeš! — Zaklel sem se mu; izdihnil je v mojem naročju. Nato se zbudim, ves v znoju, ves v drgetu. Vsi so se prekrižali in prebledeli, ko sem jim povedal svoje sanje. Dva tedna pozneje, ko je bilo mogoče, smo krenili skozi tisto vas; in glej — kmetje so nam povedali — zgodilo se je bilo vse do pičice, kakor se mi je bilo sanjalo. Turki so bili vrgli truplo v grmovje, a kmetje so ga pokopali drugi dan. Sel sem na grob, pomolil za njegovo dušo in sklenil sam pri sebi, da velja spričo teh reči tudi prisega, ki sem jo bil storil v snu.“
Izpljunil je in vrgel ogorek cigarete preko krova; oči so se mu jezno zasvetile v mraku, kakor da živi iznova tisto tre7 notje maščevalne zaobljube. Nato je nadaljeval s hripavim glasom:
„Zdaj, ko sem vedel kako in kaj, mi je bilo lahko potrpeti. Počakal sem, dokler nismo bili prosti dela, ki smo ga imeli; nato sem se odpravil sam in nisem miroval, dokler nisem izvedel imena onega majorja, ki je velel mrcvariti našega Gojkoviča . . . Poprašuujem, poprašjem, iz kraja v kraj zasledujem njegovo pot, zmotim se par tucat kratov . . . nazadnje pa izvem, da se mu pravi Hilmi bej. In kaj še: to, da ni pravi Turčin, marveč Švaba, pravi Nemec iz nemške dežele, ki je stopil v turško armado kot. . . kako že pravijo . . . inštruktor, da ... In še to izvem, da ga dobim v Solunu. Grem v Solun, poizvedujem, in glej, vraga, res ga najdem v službi. Ali veš, bratec, kaj se je zgodilo čez nekaj tednov ? Divji Marko je bil
sluga majorja Hilmija. Tisti človek na svetu, ki mu je najbolj zaupal. No, in tako je prišlo do ugodne prilike . . . Nekega večera, ko je bilo vse okrog tiho in mirno — počakal sem slučaja, da sva bila sama v vsej hiši, kjer je imel lopov svoj brlog — tistega večera torej stopim pre-
Gasilska slavnost v Starem Trgu pri Ložu: Gasilci gg. (sedeži z leve na desno) Andrej Sežon, Ivan Štritof, Ivan Krajec, (stoječi) Tomaž Strle, Anton Truden, Ivan Bencina in Ivan Strle, odlikovani, za 25 letno članstvo.
(Fot. Šega iz Grahovega.)
denj. — Kaj hočeš, vpraša, nič zlega ne sluteč ... — Gospod, pravim jaz, tvoj švabski bog je velik mož, turški tudi ni pod nič, a srbski je še večji. Dolgo sem čakal, da te ubije strela iz jasnega — zdaj vidim, da te moram jaz. — Kaj ? Planil je kvišku, izbuljil oči — prav po švabsko: vsak Švaba jih izbulji tako, ka-
darTzavoha smrt. Kaj blebečeš, pes? . . .
—	Pes sem, pes tja; jaz sem pobratim onega komite, ki si mu ti velel iztakniti oči, odrezati nos in odsekati roke — že veš kje. Prikazal se mi je v sanjah; prisegel sem mu, da ga osvetim. Kakor ti njemu, tako jaz tebi. Da pa ne boš rekel, da sem te napadel neoboroženega . . . evo ti. . . To rekši položim predenj sabljo, ki jo je bil odpasal, ko se je vrnil domov. Izdere jo, seveda, zakaj gledal sem ga tako, da mi je po vsej priliki moral verjeti. No, seveda, pomagalo mu ni; v naslednjem trenotku sem ga imel na tleh in ga tiščal za vrat. Zamašil sem mu usta — nato sem opravil svoje delo. Grda reč je bila . . . bogme, srce mi ne bi bilo dalo storiti to, dav ni bil Ljuba moj pobratim in Hilmi bej Švaba. Grda reč; šele takrat sem spoznal, kakšna srca morajo imeti ti ljudje. Seveda, tla v izbi so bila opečnata
—	pribil sem ga torej na vrata, s štirimi novimi, debelimi žeblji. Nato sem si obrisal roke ... in oči: smilil se mi je do solz, kakor je bil svinja. Bog mi je priča
—	ne bil bi ga, ali prisega in maščevanje, to je dvoje svetih reči. No, odpravil sem se iz proklete hiše . . . odpravil se iz Soluna. Čisto tam na drugem koncu mesta sem ustavil starega Turčina: dal sem mu zlatnik: — Hodi, Turčin, k mestnemu komandantu, in povej ... To in to sem storil s Hilmi bejem — zaradi tega in tega vzroka; dobe ga na njegovem domu . . . Turek se je najprej sesedel od strahu; nato je zakričal na ves glas in zdirjal kakor dvajsetleten mladenič. Jaz seveda tudi — in od ‘tistih dob nisem bil več v Solunu . . . Zdaj veš, zakaj se ne morem pokazati kar tako, in zakaj bi bilo opasno za one, ako bi šel z njimi . . .“
Markov glas je bil truden, ko je govoril poslednje besede; videlo se mu je, kako živa je še zdaj v njegovi duši groza onega dogodka. Ivana in Miloša je oblilo kakor mrzla bojazen pred tem srditim osvetnikom; hkrati pa se nista mogla ubraniti snoštovanja pred veličanstveno tragiko divjega, pranaturnega prijateljstva, ki je bilo razodelo pred njima svojo temno globino.
Nekaj nepremagljivega je velelo Ivanu, da je podal Marku roko; stari komita jo je stisnil krepko in molče. Kar sta si hotela povedati, je veljalo brez besed. In skoraj neumestno je bilo sličati, ko je vzkliknil Miloš v svoji mladostni prenagljenosti :
„Ej, bogme, Marko, lahko si mislim, kaj čaka Alija Kemala od takšnega človeka !“
Gasilska slavnost v Starem trgu pri Ložu. (Fot. Šega iz Grahovega.)
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst, ulica Georgio Vašari 10, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri -------narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnihcenah.-----------
Polomija kralja Konstantina: Grški kralj kot gost cesarja Viljema v Berlinu, kjer je razburil s
svojim govorom dve državi.
Marko je zgenil nejevoljno z rameni in molčal. Zato pa je Ivan hitel obrniti razgovor:
„Torej ne pojdeš na suho nocoj ? Pa dobro; pomenimo se še kaj, da nam preteče čas do vrnitve naših tovarišev . . .“
„Pojdem, pojdem, in še kmalu. A jaz moram opraviti svojo pot sam in na skrivaj : za mojo kožo gre in za kožo drugih, ki jih vidva ne poznata.. .“
V Ivanovo največje začudenje ga je zaprosil nato, naj mu priskrbi britev, skledo vode in mornarsko obleko; čemu bo potreboval vse to, se mu očividno ni mudilo povedati. Zato je hitel naš prijatelj k Brownu, s čigar pomočjo je bila želja divjega Marka prav kmalu izpolnjena. Komita se je skril v kajuto in se posvetil tamkaj skrivnostnemu opravilu.
Mr. Brown, Ivan in Miloš so hodili med tem po palubi in se razgovarjali poluglasno o svojem podjetju, katerega bližnje prigode so jih stresale že vse z nestrpno vročico pričakovanja.
„Vaš tovariš,“ je dejal Brown, misleč na Marka, „odeva namen, s katerim se hoče izpremeniti v ameriškega mornarja, s trdovratno skrivnostjo. Ali je znano morebiti vam, zakaj hoče preoblečen na suho?“
„Zdi se,“ je odgovoril Ivan, „da se je zameril turškim gosposkam v Solunu z dejanjem, ki ga je izvršit pred par leti, da osveti pobratima-četnika, ki so ga bili Turki kruto umorili. — Ne le njemu — nam vsem bi moglo postati usodepolno, ako bi ga spoznali.“
„Posameznika — preprostega človeka? Tega ne verujem,“ je zategnil Amerikance neverno.
„Eh, kapitan,“ je vzkliknil Miloš s prirojene mu živahnostjo, „naš Marko ni tako preprost človek, kakor se zdi: marsikateri minister na oni strani Evrope bi mu zavidal njegovo popularnost. On je izmed komitov, katerih slika živi v dušah vse krščanske in turške Makedonije, grozna temu, tolažilna in bodrilna onemu. Ako nas povede pot le količkaj v notranjost dežele, ne rečem nikakor, da ne bi slišali slepca-guslarja, pojočega slavo divjega Marka, kako je vzdržal z devetimi tovariši napad celega turškega bataljona.“
„Strašen junak mora biti,“ je dejal Mr. Brown z občudovanjem. „Bog ve, kaj hoče poiskati na svoji samotni poti v mesto?“
„Niti mi ne vemo tega,“ je odgovoril Ivan. „Toda zaupamo mu brezpogojno. Po vsej priliki poišče tovariše, ki jih upa najti v Solunu. Njihova navzočnost in pomoč nam bo dragocena — vzlasti zdaj, ko vidimo, da bo najbrže treba zasledovati Arnavta globoko v notranjost Balkana. ..“
Stali so ob robu ladije, a skriti v senci mostička, tako da jih od spodaj ni bilo lahko opaziti.
Noč je bila pomirila šum pristanišča; kriki, povelja, petje in vriskanje strojev se je oglašalo le še posamezno. Na tisti strani, kjer se je razgovarjala naša trojica se je odpiralo pristanišče proti zalivu, le-skečočemu se le tu in tam v oblačni, skoraj brezzvezdni noči.
Zdajci pa je Miloš prisluhnil in iztegnil glavo.
„Pst!“ je dejal tiho in položil prst na ustnico. „Naš čoln to ni . .. “
Tiho pljuskanje vesel se je bližalo „Floridi“. Počasne in oprezno so padala v mokro gladino, kakor da veslači prikrivajo njihov šum. Prihajalo je bližje, vedno bližje . . . vedno tišje ...
»To ni naš .čoln,“ je potrdil Ameri-kanec Miloševe besede. „To utegnejo“ ...
„Pst!“ je ponovil Miloš skoraj neslišno. | „Skrijta se vidva . . . naglo!“ . . .
To rekši se je spustil na tla kakor mačka, legel na trebuh, potegnil se tesno k ograji in pogledal . . .
Ivan in Amerikanec sta se umaknila k vhodu v kajute in zadela tam ob mornarja, ki je hotel pravkar na vrh.
Brez besede ga je potegnil Mr. Brown s seboj in se udaril po kolenih, spoznavši v svitu žarnice, ki je gorela pred njegovo kajuto, obrito lice divjega Marka.
„Kaj pa je?“ se je obrnil Marko k Ivanu. Nehote je tudi on pridržal glas.
„Nekdo se klati v čolnu okrog ladije. Miloš ravno opazuje, kdo je in kaj hoče.“
„Pustita me, da stopim gor“ . . .
„Ni treba, Marko; evo ga!“
Miloš je zdrknil v hodnik kakor senca.
„Kaj je bilo?“ so šepnili vsi trije in ga obstopili.
„Zaptije! . . . Dva veslača in dva policijska uradnika. Kaj se pogovarjata, ni mogoče slišati. Držita se predaleč in govorita čisto tiho.“
Marko je hitel previdno na krov ter se prepričal o resničnosti Miloševega poročila. Čoln, v katerem sta sedela policista, je plul okrog „Floride“ tako počasi, da se je komaj premikal. Eden izmed obeh se je oziral proti ladiji, in vsa njegova polu-razločna senca je pričala, da napeto opazuje.
Rahli veter je donašal mrmranje njunega razgovora; kaj se pomenkujeta, Marko ni mogel slišati — bilo je predaleč.
Videlo pa se je, da velja navzočnost policijskega čolna „Floridi“ in njenim gostom. Ker je bil Dušan z ostalimi tovariši še na kopnem, je navdala ta zlovešča okolnost Marka in trojico, h kateri se je vrnil s krova, z nemajhnim vznemirjenjem.
No, Ivan je menil, da se Dušan ne bo dal tako izlahka zalotiti in pahniti v kako trdnjavsko temnico:
(Dalje prihodnjič.)
= Obnovite naročnino! =
Srbski ministrski predsednik Pasič na dopustu v Marijanskih Lažnih, po katerem se hoče baje
umakniti v zarebno življenje.
Odrin ostane turški: Mešano odposlanstvo odrinskega prebivalstva, ki je potovalo med turško-bol-garskimi mirovnimi pogajanji po Evropi in prosilo velesile pomoči, da ne pride pod Bolgarijo.
Zločin obupanega očeta. Iz Poreča poročajo sledečo žalostno dogodbo: Najemnik Hil. Duca je ubil s koso svojega gospodarja, bogatega posestnika, Matijo Jureviča. Jurevič je dal Duci en del posestva v najem, toda pod tako trdimi pogoji, da Duca res ni mogel izhajati. Ima ženo in šest otrok. Plačevati je moral visoko najemnino, deloma v denarju, deloma v blagu. Ker mu letos vsled slabe letine ni mogel plačati cele najemnine, mu je zarubil gospodar ves pridelek. Nedavno temu je šel Duca na polje, kjer je našel svojega gospodarja. Prosil ga je, da naj mu da vsaj nekoliko koruze, da bo mogel dati svojim lačnim otrokom jesti. Gospodar pa ga je surovo zavrnil, češ, da ga njegovi otroci nič ne brigajo. Začela sta se prepirati in med prepirom je zavihtel užaljeni oče koso, ki jo je imel v rokah in udaril z njo po neusmi-Ijemu gospodarju. Zadel ga je v vrat in mu zadal globoko rano od vratu do sredi prsi. Jurevič se je zgrudil in obležal na mestu mrtev. Ko je Duca videl, kaj je naredil, je tekel domov. Poslovil se je od žene in otrok in se je javil nato oblasti, kjer je vse priznal.	9
Dojčič-Jukič. Kakor smo že poročali na drugem mestu, se vrši obravnava proti atentatorju na barona Skerlecza, Dojčiču, dne 25. t. m. Zanimivo je, kaj piše pred to obravnavo zagrebški uradni list z ozirom na
vprašanje, kako se vzgajajo hrvatski izseljenci v Ameriki. List pravi: Popolni vzgled ameriške odgoje je nesrečni Dojčič. Odšel je v Ameriko nepokvarjen, idealen mladenič. Tam se je začel pečati s socijalnimi vprašanji, ustanavljal je hrvatska pevska društva, sekcije humanitarnih društev in hrvatske narodne zveze. On ni pil niti kadil, marveč je porabil ves ostanek svojega zaslužka za nabavo knjig in časopisov in je ustanovil tudi več knjižnic. Pri tem pa je zašel nehote v družbo brezvestnih ljudi, ki so vcepili v njegovo dušo svoje ideje in načrte, pri čemer so jim pomagali razni časniki. V pomanjkanju onega viška izobrazbe, ki mu bi bil potreben, da loči dobro od slabega, je postal Dojčič „meglen revolucijonar“, ki je strmoglavljal vladarje in rušil monarhije. Ko je čul o Juki-čevem atentatu na komisarja Čuvaja, je čutil v sebi dolžnost, da reši „podjarmljeno domovino“ s tem, da umori deželnega poglavarja. — Ta izvajanja uradnega lista, ki silno blaže subjektivno krivdo Dojčičevo, so napravila v Zagrebu dober vtisk, posebno še, ker pričajo, da se je postavil uradni list v Dojčičevem slučaju v njegovo korist na popolnoma drugačno stališče, kakršnega je zavzemal napram Jukiču.
Aviatika v Črni gori. S Cetinja poročajo: Aviatik Vidmar iz Trsta je 4. t. m. zvečer brez neprilik priplul sem z Bleriotovim apa-
ratom ter plul štirikrat okoli mesta. Nato je odletel v Njeguš.
Milijonarka, psi in mačke. V Petrogradu je pred kratkim umrla večkratna milijonarka Varpahovska, ki je stanovala v svoji palači v ulici Morskaja z več nego 40 psi in mačkami. Vsak pes in vsaka mačka sta imela svojo sobo. Ti prostori so bili vzorno čisti. Hrana živali je bila izborna. Porabili so 16 funtov mesa, 9 kur in več litrov smetane in mleka na dan.
Kardinal Vives y Tuto umrl. Kardinal se je dal operirati. Operacija se ni posrečila in je kardinal v ponedeljek zvečer umrl. Kardinal Vives y Tuto je bil eden najvplivnejših mož v obličju papeža. Imel je odločna besedo zlasti v cerkveno-politiških vprašanjih.
Bolnišnica iz poljubov. Peki zidajo svoje hiše iz žemelj, mesarji iz mesa, dekleta v mestu Salernu v državi Ohio pa so sklenila, zgraditi bolnico za ženske iz — poljubov. Priredile so trg za poljube in dohodke, ki so znašali več nego 50'000 K, so darovale za zgradbo ženske bolnice. Najnižja cena za poljub je znašala en dolar. Na trg je prišlo sto in sto kupcev. Nekateri bogatejši ljudje so dajali za poljub po pet dolarjev in še več.
Patrijarh Bogdanovič. Patrijarha Bogdanoviča, ki je izginil, kakor poročamo na drugem mestu, iz Gasteina, še vedno niso našli. Iz Budimpešte poročajo sedaj po vesteh iz Gasteina, da so oblasti ustavile nadaljno iskanje njegovega trupla in da se je uvedlo že postopanje za proglašenje za mrtvega.
Bleriot o varnosti v zrakoplovih. Sloveči aviatik Bleriot se je izrazil napram časnikarjem o varnosti v zrakoplovih sledeče: Gre pred vsem za varnost v aeroplanih. Nekateri konstrukterji hočejo doseči varnost obenem za letalca in za letalo. Zato hočejo opremiti letalo z ogromnim padalom. — Drugi hočejo varnost samo za pilota, vsled česar bi bil ta gotovo zavarovan pri padcih iz manjše višine. Bleriot sodi, da bi imelo praktičen učinek samo individualno padalo, toda tudi pri tem bi bilo treba, da ne začne padati takoj, ko skoči pilot, oziroma pasažir iz letala sicer se lahko zgodi, da se zamota letalec v padajoče letalo. Sicer pa je nemogoče pri katastrofah, ki se najčešće pripete vsled eksplozije, da bi pilot zapustil letalo. Bleriot misli, da bi se rešil padalni problem najboljše, če bi aeroplan sam deloval kot veliko padalo. Aeroplan je za to izredno usposobljen, tako vsled svojih velikih kril, kakor vsled svojega stabilizatorja. V avtomatično stabiliteto Bleriot ne verjame. Baje vedno prevrne naval vetra aeroplan, kakor prevrača veter tudi ptiče, dasiravno morejo zmanjšati odpor svojega telesa s tem, da sklopijo peruti k telesu. Bleriot primerja plavanje po zraku s plavanjem po morju. Aeronavtika še ne razpolaga z velikanskimi napravami, kakršne so morske ladje, da bi se mogla ubraniti valovom zraka, ki so poleg tega mnogo večji, kakor morski valovi. Tem velikim nevarnostim prepuščamo majhno ladjico. Nikjer se ne more pogrezniti v valovih zraka, pasti mora, lahko pa bi skonštruirali tak aeroplan, da bi bilo nemogoče, da se trajno prekucne, aeroplan, ki se ne da potopiti in ne prevrniti. Proti potop-Ijenju bi se mogli aeronavti ščititi z varnostnimi pasovi, t. j. s posebnimi individualnimi padali. Če pokažejo Pegoudovi poizkusi, da je mogoče letalo v zraku hitro prevrniti in zopet takoj postaviti, kakor to hoče krmar, bo dosežen velik napredek v vprašanju napredka letanja po zraku.
„V službi kalifa“, lep zgodovinski roman iz davnih dni hrvatske telesne straže v Španiji za časa, ko so še tam gospodarili kalifi1 je spisal pisatelj Dr. V. Deželič v knjigi pod zgornjim naslovom. Broš. izvod 2 K, vezan 3'20 K.
tovarna čevljev v Tržiču, Gorenjsko
najmodernejše podjetje naše monarhije


je otvoril meseca septembra
lastno prodajalno
-v L5"U.Tolja,3ri.3.
na drobno, na debelo
BREG 20
■v SSoisoxT-i Ixlsi.
Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnost. Najpripravneji, najmoderneji in najidealnejši način varčevanja se doseže z živ-Ijenskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. Kot posebno kulanto in kot prvo slovansko zavarovalnico na avstrijskem jugu priporočamo banko „Slavijo“, katera tudi dovoljuje stalno nameščenim uradnikom pod zelo ugodnimi pogoji posojila. Z vsakršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.

Priposlano.
IHZr3,E32ne sšslsra-tlje.,
katere dajemo mi nalašč namesto drugih darov za naše kupčevalce, razpošiljamo sedaj vsakomur. Skatlje so umetniško izdelane iz močne pločevine, a zunanja oblika je imitacija starega srebra. Razpošiljamo te skatlje, napolnjene z žitno kavo, v ' skupni teži 5 kg za ceno 4'50 K. — Poštnino plačamo sami. — Zaradi eventualnega nesporazuma opozarjamo, da mi te skatlje razpošiljamo samo, dokler jih je še kaj v zalogi. Prosimo za skorajšnjo na-ročbo. — Oldrich Vitäcek, Praga-Karlin 10. (Češko).	269

Na Balkanu pride do trajnega miru. Velikansko delo osvoboditve izpod turškega jarma se bliža h koncu. Kot trajen spomin naj bi na te dneve junaštva bila v vsaki slovenski hiši knjiga „Junaki svobod e“, kjer se nahajajo mične črtice in povesti iz teh slavnih dni. Broš. knjiga stane 1'50, vezana 2'80 K. Dobiva se v upravništvu „Slov. Ilustr. Tednika“ v Ljubljani.
Kdor hoče obogateti, naj čita današnji zelo zapeljivi oglas glavnega zastopstva češke industrijske banke v Ljubljani, glede turških srečk.
Književnost.
Zbirka slovenskih povesti. Urejuje profesor Iv. Grafenauer. V zalogi „Katoliške bukvarne“ je pričela izhajati zbirka poljudnih klasičnih povesti, ki doslej v obče niso bile našemu narodu dostopne. Zastopani bodo vsi boljši slovenski pisatelji, ki so pisali za narod. Spisi naših pripovednih pisateljev, posebno starejših, se le težko dobe, ker so poskriti po raznih časnikih, časopisih in zbornikih, ki so dostikrat že popolnoma razprodanni in jih niti knjižnice ne premorejo, kaj šele posameznik. Temu hoče biti nova zbirka v pomoč. Izhajala bo v zvezkih po SO h in bo prinašala po vrsti povesti naših boljših pisateljev, starejših in mlajših. Ker izidejo letno samo štirje zvezki, si bodo to zbirko lahko omislili tudi najrevnejši sloji. Prvi zvezek je ravnokar izšel in obsega Jos Ogrinčevo povest iz časa starih Slovencev: „Vojnimir, ali poganstvo in krst.“
Aus dem Vijalet Kärnten Ta knjiga, ki slika na podlagi stvarnih dokazov krivice, godeče se Slovencem na Koroškem, je pisana v nemščini, ker je namenjena širnim krogom v državi in izven države. Vsekako pa bo zanimala vse nemščine zmožne Slovence, p. t. uredništvom slovenskih listov pa bo služila v zanesljivo informacijo, even-tuelno v vporabo. Dobiva sei pri „Kat. političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem“, Celovec, Pavličeva ul. 7, ali v „Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena v platno vezani knjigi 2 K, po pošti 2 K 10 h.
JPrerana
1] umetna lir »na (preiir n tev) dojencev je j nev rna. Naravno zadostno, ne utrujujočo prehra-nitev na materinih prsih omogoči „OALEGOI.66,
H Vpliva ugodno na množino in kakovost mleka. Poviti sanje mleka znaša 33—50%. Dojenci postajajo težji H ter se izborno razvijajo. „Galegol“ ima prijetem okus,
H Raztopi se v vseh tekočinah in ena pušica zadostuje za 20 dni.
H Glavna zaloga v lekarni 1$. Fragner, Praga III. vogal B Neruda ulice. Zaloge v lekarnah. Kjer se ne dobi, sc I i pošilja po pošti, če se denar naprej pošlje, in sicer | y 1 pušica za 3 70 K, dve za 6 72 K, tri za 9‘72 K in štiri I za 12 — K poštnine prosto.
■ ■HHaaBEBEeeeBBeBBeeBeaeHnHHHaenHeeeeeaBEEeeH
Vse šolske, pisalne in risalne potrebščine
toplo priporoča ob začetku šol
IVANKA PRAZNIK
Ljubljana, Stari trg št. 24.
■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbeebbbbbhbbb
NESTLE-jeva
■ ^ ^	moka za otroke
Popoln» t»*«* so-dojenčke, otroke in bolnike n» ieloden.
Vsebuje pravo planinsko pnleko.
Skatlje K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji,-
k.	»
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82.
Pncrtll 1 n dobe pravne osebe in tvrdke takoj 1	in diskretno. Priložiti je 10 vin.
znamko za odgovor. Dosedaj se je izplačalo raznim osebam nad 600.000 kron. Prošnje je nasloviti pod
„Reelna in hitra pomoč“ S. & Ćo., Kranj, poštno ležeče.
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugim mrčesom je
„Morana4
„Morana“ uničuje teme Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 109 Pri večjih naročilih po pust, trgovcem rabat.
Cenike,
natisne elegantno in ” okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
□□od	□□□□
□ □□□□□□□□□ □ □□ □□
g Vino in □
I : brinje : g
D IvanGržinič, g Ö Kum, pošta Roč, □ q priporoča svojo za- »j q logo vina in brinja. Q
□	Cona zajamčeno O
□	pristnega vina Q
□	36 K za 100 litrov. Q
□□	an
□	□□□□□□□□□ 9i a
□□□□ □□□□
25 letno, pošteno dekle, s prihrankom en tisoč kron, pridno za gospodinjstvo, se želi seznaniti z dobrim fantom s stalno službo ali v gostilno. Prosi se sliko. Resne ponudbe pod „Gotovost“. Glavna pošta, Trst. 878
Odlikovana. Ustanovljena 1870
Vsakovrstne eksistujoče rpo"" kakovosti in strelu neprekosljlve
lovske puške s
kakor tudi samokrese, municijo in lovske potrebščine ob
brezkonkurenčno nizkih cenah dobavlja stara renomirana firma
Anton Sodia, tovarna za lovske puške, Borovlje na Koroškem.
Vsakovrstna popravila točno in najceneje. Na željo sc pošilja na ogled. Cenovbik zastonj in poštnine prosto. Obsežno jamstvo.
!! 500 kron!!
Vam plačam, če ne odpravi v treh dneh brez bolečin moje korenine uničujoče R i a m a z i 1 o Vaša kurja očesa, bra-dovice in otiščaje. Cena lončku z jamstvom 1 K,
Kemeny,Ko9ice(Kaschati) I Postfach 12/44 Ogrsko. 232
HOZOJR !
80000
parov čevljev
4 pari čevljev za le
K 9 —,
Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih to-varen, da poprodam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam torej zaradi tega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo usnje ali črno, jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. cm. Vsi 4 pan stanejo le K 9'—. Razpošiljatev po povzetju. 1. Gelb, eksped. hiša. Novi Sandec 88. (Avstr.)
Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
Sprejme se takoj
natakarica
poštena, pridna, lepega vedenja, dobra v računstvu, sloven. ter nemškega jezika zmožna in
krojač
da je dober delavec v krojih zmožen, prednost iz dežele in tamburaš. Plača po dogovoru. Pod V. D. 13, Gradac-Belo-krajina.
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4*— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Laboratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenu“, par-fimerija A. Kanc in drogerija
Nikdar več v življenju! g
Nezaslišano ! 7G0 ko ov le K 3 90.
Krasna pozlačena, 36 ur idoča precizijska ankerura z verižico, točna, za katero sc jamč; 3 leta, 1 moderna m< ška svilena za-vratnica, 3 kosi najfin. žepnih robcev, 1 moški prstan z imit. dragim kamnom, 1 ustnik za smotke z jantarom, 1 elegant, dam brožka (novost), 1 krasno žepno toalet, zrcalo, 1 usnjeno denarnico, 1 žepni nož z napravo za odpiranje steklenic, 1 par manšet, gumbov, 3 naprsni gumbi, vse duble zlato s patentno zapono, 1 lep album za podobe, obseza joč 36 podob najlepših na svetu, 5 šaljivih predmetov, velika radost za mlado in staro, 1 izredno koristen spisovnik, 20 pisalnih predmetov in še 600 komadov drugih predmetov, ki so v hiši neobhodno potrebni Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna velja le K 3 90. Razpošilja proti povzetju trgovina z dunajskim blagom F. WIND1SCH, Krakovo štev. K/XI. Za neugajajoče se vrne denar.
Ho za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski uLšt. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči.
Zadostuje samo ena steklenica, i
Spričevala na razpolago.
V „Narodni kayarni“
od danes [naprej vsak večer
KONCERT
elitne dunajske damske kapele.
Začetek ob 8.	Vstop prost.
0 H 0
Za obiskovalce koncerta prikladna z'asti restavracija .Zlatorog" poleg „Narodne kavarne“ s svojo priznano dohro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim češkim pivom.
Priporoča se slav. občinivu ter prosi ža obilen obisk
Fr* n Krn peš.
BBaBaannnnnanannnBDaassnDanBcanno
I Ne stane prav nič!
9 Zastonj razpošiljam povsod vzorce suknenega blaga,
E blaga za obleke, blaga za bluze, perilnega blaga, q E modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, gj S blaga za postelje, kakor vseh vrst blaga za domačo q S vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah q E tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih q E prednostih. Karl WORSCHE, Maribor ob Dravi Ko. q jj 118	Herrengasse 10.
ODannanaDannannannaDanaonDonanDn
MODISTINJA
Minka Horvat
LJUBLJANA
STARI TRG ŠTEV. 21.
Priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških klobukov.
Popravila najceneje.
Lastniki parnih kotlov, pozor
248
Zmanšanje dima in prihranek na premogu.
Porabno pd vsakem parnem kotlu, ki je že v rabi, majhni stroški* Natančna in brezplačna pojasnila o tem daje stavbenik Ed-Sander Dux-Všechlab na Češkem, tehniška pisarna za vzi-davanje parnih kotlov, rekonstrukcijo in ekonomizacijo.
Pijte samo Tolstovrško slatino ^
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško.)
Polovica Vašega denarja
je prihranjena, ako kupite Vašo harmoniko ali gramofon direktno iz izdelöval-nice istih inštrumentov, kajti prekupci, pri katerih ste möge, če Vt dosedaj kupili, hočejo zaslužiti ravno toliko kakor izdelovalec, vsied česar plačate Vi ravno polovico preveč. — Vaša popravila harmonik in gramofonov, kakor tudi gramofonske plošče plačate , predrago, ako se ne obrnete na edino slovensko izdelovalnico harmonik j in gramofonov
Vincenc Simončič, Sv. Urban-Ptuj, (Štaj.)
Ceniki sc dobe brezplačno.
259
Zastopniki jjc Iščejo.
Kranj,
mesto
Glavni
lekarna
Popolni šivalni stroj je le
„Singerjev“
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih
Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, trg 119, Novo-Bergman, Ko-
čevje, Glavni trg 79.
posteljno perje\
in p liti
t k;! sivega puj5,enega 2 K boljšega 2 - 49 v; prima puihe-lega 2 K 80 v .belega 4 K; prima bel ga puhastega (> Iv’; vele-finega 7 K, 8 r. in 9 K CO v; puh i sivega ti K. 7 K, belega prima io K; prani puli 12 K. Nnjlmljsi češki nakupni vir!
Naročila ud 5 kg naprej franko.
:: Napolnjene postelje ::
iz gostoniiega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga. ! 0 em široka, z dvema-/.glavnicama, vsaka okoli 80 cm dolga, GO cm široka, polnjena z novim sivim, stanoiiteim poste jnim perjem 16 K : napol puh 20 K; pub 24 K ; posamezne pernico 10, 12, '4, 16 K ; posamezne /.glavnice 2, 3 50, 4 K. Pernica '-'00 em dolga, 140 cm široka 18, 15’-. 18 - , 20 K ; /glavnica 00 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5, 5 50 K ; spodnja pernica i/. močnega, črtastega gradlu, 180 cm dolga 116 cm široka IC 13 in 15 — Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej'
Maks Berger, Dtšenice štev. 196/4. Češki les (Böhmerwaid)
Nikakršen riziko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno.
5□aDoannannaaDnnnaaannna ■
Q ričar & Mejač
::	Ljubljana ::
Prešernova ulica št. 9.
Majvečja zaloga zgotovljenih oblek za gospode, dečke in

otroke.
Konfekci a za dame.
i
Točna postrežba. : Solidne cene,
260
« gaBBEEianaDBBaaaaaonnnDonna ■
BsTe»BeB»SEe»eiei»e»»»ieaE:ia»BBmie»aee»iee

je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva ., proti slabosti v želodcu ter ga radi tega j|v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
^Odlikovan v Parizu z zlato kolajno sos	in častnim križcem.
acEeeeHaaeaanaaHBBBSDsaaaesasseHeHeaHBmeHeaBi
Cilindri, klobuki, slamniki, čepice i. t. d.
Specialna modna	)5-
in športna Ir^o- / M Osovina za gospode ::	in dečke
T	Ljubljana, Franca
Ü e J\Ju 1 1 JU Jožefa cesta iL 1