6 5 54 AA
60100200
CSREDNJA KNJIINI CA
PRtmuKSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale 1 gruppo	Ceiia 4UU 111’
Leto XXXVIII. Št. 34 (11.162)
TRST, petek, 12. februarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do t. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
PICCOLUEVA STRATEGIJA V OBRAMBO VLADE v LETU DELOVNIH POGODB ZA SKORAJ 13 MILIJONOV LJUDI SEJA KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE SKUPŠČINE SRS
Z odložitvijo kongresa KO preneseno tudi preverjanje
Treba bo čakati na zasedanje centralnega komiteja PSI
RIM — Vsedržavni kongres krščanske demokracije bo od 28. aprila do 2. maja: tako je dokončno sklenilo vodstvo stranke, ki se je sestalo včeraj. Datum kongresa je torej za približno dva tedna preložen, kar so uradno pripisali statutarnim obveznostim. V resnici pa Piccoii upa, da bo tako pomagal vladi, da se ohrani pri življenju vsaj do konca poletja: politično preverjanje znotraj vladne večine, ki ga zahtevajo socialisti in socialdemokrati in ki bi ga Piccoii hotel odložiti na čas po demokristjanskem kongresu, bo torej v najboljšem primeru tam nekje sredi maja. To
pa je prepozno, da bi lahko socialisti in socialdemokrati sprožili vlad no krizo in predčasne volitve.
Je pa težko misliti, da se bosta Craxi in Longo sprijaznila z rokovnikom, ki ga ima v mislih Piccoii: že danes bo socialistično glasilo Avanti objavilo uvodnik, v katerem polemizira z vladnimi zavezniki (KD očita, da jo še vedno žulji izguba predsedstva vlade), obenem pa predvidevajo, da bo Craxi izredno hladen do vlade in KD na skorajšnji seji socialističnega centralnega komiteja, ki bo sredi tega meseca.
Da bi vse bilo še bolj zapleteno so se včeraj oglasili tudi liberalci: tajnik PLI Zanone je včeraj poudaril podporo petstrankarskemu zavezništvu in podčrtal potrebo, da se še okrepi. Verjetno je torej, da bodo glede preverjanja dosegli kompromis, saj je Piccoii včeraj izjavil. da je pripravljen »»preverjati* tudi pred kongresom svoje stranke, vendar po odobritvi finančnega zakona. Odobritev finančnega zakona pa najbrž ne bo pred koncem marca. Prav v tistem obdobju so socialisti organizirali v Rimu petdnevno propagandistično manifestacijo. z osrednjo prireditvijo v palači kongresov, ki naj bi se je udeležilo pet tisoč ljudi z zastavami, nageljni in Garibaldijevimi portreti. Vse kaže. da bo to v načrtih socialistov prvo dejanje predvolilne kampanje.
Vendar pa krščanska demokraciia trdno vztraja pri dosledni zaščiti
V okviru borim za obnovitev delovnih pogodb stavkajo danes po vsej Italiji časirtkarji, jntri pa v naši deželi tiskarji. Zaradi tega bo prihodnja številka Primorskega dnevnika izšla šele v torek, 16. t.m.
Spadolinijeve vlade. Piccoii je včeraj na seji vodstva stranke spet poudaril svoje stališče: Spadolinije-vo vlado je treba podpirati, saj trenutno ni nobene alternative petstrankarskemu zavezništvu. Govoril je tudi dokaj dolgo o komunistični partiji ter dejal, da je preobrat znotraj partije in v odnosih do Sovjetske zveze pomemben. Ni pa mogoče iz tega preobrata povleči prehitrih političnih zaključkov, tudi spričo zelo meglenega značaja tako imenovane tretje poti. Id ostaja za demokristjane neobstoječa.
Toga stališča Confindustrie izzivajo spopad s sindikati
Nov poskus delodajalcev, da zvrnejo vse breme za izhod iz gospodarske krize na delovne sloje
RIM — Vodilna organizacija delodajalcev, Združenje industrijcev, je potrdila, da se namerava držati v odnosih s sindikati «trde» taktike s strateškim smotrom, da se otrese s trdo borbo delovnih ljudi v zadnjem desetletju vsiljenega nadzorstva in da spet nrevzame neomejeno oblast v podjetjih. Tako »»trdo* linijo naj bi še zaostrila, kot je sklepati iz izjav predsednika Confindustrie Merlonijg., prav v času, ko je zapadlo ali je pred zapadlostjo 23 delovnih pogodb v industriji, 3 v kmetijstvu. 9 v javnih službah, 5 v prevozih in 9 na sektoritev. ki zadevajo več kot 12 milijonov in pol delovnih ljudi.
Vsedržavni svet Confindustrie je na zadnji seji odločil, da bo predložil vladi svoj načrt o omejevanju stroškov za delovno silo, ki nai bi
bil popolnoma alternativen predlogom enotne sindikalne zveze, že včeraj pa .je Združenje industrijcev poslalo Spadoliniju dokument, v katerem zavrača v celoti sindikalno platformo za izhod iz gospodarske krize, ki so jo pretekli teden potrdili vsedržavni sveti CGIL CISL, UIL in katere 10. točka obravnava vprašanje stroškov za delovno silo. Jasen je namen delodajalcev, da osredotočijo vso razpravo (in .jo za ostrijo v polemiko) zgolj na vprašanju stroškov za delovno silo in s tem spravijo v ozadje svoje odgovornosti za gospodarsko krizo.
Merloni v bistvu zatrjuje, da so sindikalni predlogi glede obnovitve delovnih pogodb, ohranjevanja dra-ginjske doklade in odpravnin v nasprotju z zatrjevanim smotrom zajezitve inflacije pod 16 odstotki, za
Za boljšo zaščito jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini
Treba je doseči boljšo mednarodnopravno ureditev teh vprašanj
■iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiHiifiiiiiniiir MiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiMiiHiiMitiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiimiutiii
ZASKRBLJENOST SVETOVNE JAVNOSTI ZARADI RAZMER V SALVADORU
Fronta Farabundo Marti razširila operacije proti salvadorski hunti
Ameriška sekcija Amiiesty International zanikala Reaganove trditve, da se položaj v srednjeameriški državi izboljšuje - V zadnjem tednu 150 mrtvih
SAN SALVADOR - Pripadniki salvadorske osvobodilne fcfOnte Farabundo Marti so v zadnjih dneh še okrepili svoje vojaške operacije v vseh pomembnejših mestnih središčih in še posebej na območju prestolnice. Predvčerajšnjim so z drzno akcijo, v kateri so upravljali tudi lažje mjnometalce in, bazuke, napadli osrednji telekomunikacijski center v San Salvadoru, ki so ga baje precej poškodovali. Po že preverjeni partizanski taktiki so se gverilci takoj po operaciji in še pred prihodom vojske razpršili.
Z okrepljeno dejavnostjo namera-
va fronta Farabundo Marti preprečiti potek volilne kampanje in nato tudi same volitve, ki jih je vojaška hunta oklicala za 28. marec. Duar-tejev režim namreč poskuša s to potezo prepričati svetovno javnost in še posebej ameriško, da si prizadeva normalizirati položaj ,v državi. Prav v tem okviru so včeraj začeli tudi soditi šestim vojakom, ki so približno pred letom dni pobili, še prej pa posilili štiri ameriške nune.
Vendar vsi dosedanji huntini napori pri gradnji novega demokratičnega videza prav gotovo niso o-
MUSLIMANSKI BRATJE BAJE PREHAJAJO V PROTINAPAD
Sirija odločno zavrača vesti o krvavem uporu v mestu Hami
Za Damask so si upor ZDA kratkomalo izmislile Zahod pa je prepričan, da se v Siriji nekaj zapleta
BEJRUT — Sirska vlada je vče-rai odločno zavrnila kot tnamcrne laži* in ■.■grobo vmešavanje v sirske notranje zadeve* predsinočnje trditve ameriškega državnega ta j ništva o uporu v mestu Hami in je poudarila, da je položaj v državi »trden in normalen*. V Damasku pa so vseeno priznali, da je bila v Hami širokopotezna policijska akcija iskanja skrivališč in pripadnikov »zločihske muslimanske bratovščine*. Ameriške trditve, pa
Madridsko konferenco bodo bržkone odložili
MADRID — Medtem ko se je včeraj na madridski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju delo nadaljevalo v komisijah, postaja vedno bolj jasno, da bodo konferenco bržkone odložili že prihodnji teden na ''(Ugodnejši čas*. Poljsko vprašanje je namreč v celoti postavilo na glavo potek nadaljnjega dela in grozi, da bo konferenca propadla. Prav zato je Švica kot ena od devetih nevtralnih in neuvrščenih držav nakazala možnost, da bo uradno predlagala »»premor*. To pa bo storila samo, če se bo s tem strinjalo vseh 35 delegacij.
Zahodna Evropa se načelno že strinja s takim premorom, kot kaže pa bi rade vzhodne države nadaljevale s konferenco, da bi s tem dokazale, da je poljska kriza izključno varšavski problem, ki ne sme vplivati na potek konference.
za Damask dokazu.jcjo povezanost med ZDA in muslimanskimi brati.
Medtem ko skuša Damask zavračati ameriške trditve, so včeraj šnje zahodne agencijske vesti posredovale prve podatke o spopadih v Hami. ki so se začeli 2. februa rja. ko je skupnia muslimanskih bratov napadla in osvojila vojašnico »posebnih obrambnih enot* ter se tako dokopala do ogromnih ko-
ličin orožja, ki ga .je razdelila prebivalstvu. Naslednji dan .je na stotine oboroženih upornikov prevzelo oblast nad mestom in sprožilo nravi pogrom za funkcionarji državne uprave in pripadniki vladajoče stranke «BAAS». V 24 urah .je baje izgubilo življenje najmanj 200 oseb.
Istega dne, 3. februarja je iz Damaska krenila proti 300 kilometrov oddaljeni Hami tretja divizija sirske vojske, ki so jo že uporabili pri podobnem uporu v Alepu pred dvema letoma. Naslednjega dne, v četrtek sta se diviziji pridružili še dve oklopni in mehanizirani diviziji, ki so obkolile Hamo, in sprožile protinapad. Pod ognjem težkega orožja so se uporniki umaknili proti središču mesta. Njihovo organizirano upiranje pa .je bilo kratkotrajno, saj je vojska spustila mednje padalce, posebni desantni oddelki pa so s helikopterji zavzeli strehe hiš mestnega središča. Vojska .je v petek in soboto le še prečiščevala mesto — upor je bil zatrt.
Trenutno je težko preveriti vero-rostojnost takih vesti, a bržkone se v Siriji nekaj zapleta. Sirskemu predsedniku Asadu kot kaže ni uspelo zatreti razvejane muslimanske bratovščine, ki se je razrasla celo v vojsko. Protirežimska sirska e-migraci.ia je včeraj trdila, da so se osrednjim oblastem uprli številni vojaški oddelki v Damasku, Alepu in Latakiji, kjer je prišlo do oboroženih spopadov.
NAIROBI — Stalni odbor Orga nizacije afriške enotnosti .je na včerajšnji seji v Nairobiju sprejel resolucijo, s katero poziva, obe sprti strani v Čadu naj 28. februarja prekineta spopade in začneta mirovna pogajanja.
Na Poljskem bodo omilili vojno stanje
MADRID ~ Namestnik poljskega ministra in vodja delegacije na madridski konferenci Jožef Wiejacz je včeraj na tiskovhi konferenci napovedal, da bodo še ta mesec omilili
brodili rezultatov, ki jih je Duarte pričakoval, prej obratno. Reagan je sicer v svojem poročilu kongresu, s katerim je opravičeval povečanje vojaške pomoči Salvadoru, napisal, da je vojaško - demokristjanski režim že veliko napravil na področju človekovih pravic in da je zato vreclca ameriške ponoči.
Te trditve je včeraj odločno zavrnila ameriška sekcija Amnesty International. V posebni brzojavki predsedniku Reaganu pravi, da se niso razmere v Salvadoru v zadnjem času prav nič izboljšale in da so huntini vojaki in privrženci lani pobili 6116 političnih nasprotnikov. Reaganove izjave so v očitnem nasprotju tudi z zadnjimi poročili, ki prihajajo iz srednjeameriške države. Skupina kmetov je pred dvema dnevoma odkrila 17 trupel, ki so jih baje huntini vojaki že pred mesecem dni pobili in vrgli v neko brezno. Samo v zadnjem tednu so po podatkih salvadorskih cerkvenih o-blasti pobili najmanj 150 oseb, predvsem kmetov.
Zato ni čudno, da se v svetu ši rijo obsodbe salvadorskega režima in tudi ameriške vojaške pomoči ie-mu režimu. Parlamentarci zahodno-nemške socialdemokracije so neposredno obtožili Washington, da z gospodarsko in vojaško pomočjo salvadorski hunti zavira reševanje tega zapleta in podaljšuje trpljenje salvadorskega prebivalstva.
katerega so se dogovorili na srečanju med vlado, delodajalci in sindikati 28. junija lani. Po njegovem, kot je potrdil tudi včeraj na seji zveze mladih industrijcev, bi zadostitev sindikalnim zahtevam povzročila naraščanje stroškov za delovno silo za vsaj 30 odstotkov. Njegovi računici pa sindikati odločno oporekajo, saj dokazujejo da pri obnovitvi delovnih Dogodb ne zahtevajo poviškov višjih od 16 odstotkov, očitajo mu pa tudi, da pozablja na naraščanje delovne storilnosti. ki mora vsaj delno pripadati delavcem.
Merloni in z n,jim Confir.dustria pa seveda na te argumente nista pozabila, a jih namenoma prezirata, ker ne ustrezata stališču, ki bi ga radi delodajalci uveljavili, da so namreč pri italijanski gospodarski krizi vsemu krivi le delavci in sindikati in da je treba torej izhod iskati le z dejanskim zmanjšanjem realnih plač. Odtod že prvi namigi, da bo pri obnovitvi delovnih pogodb treba sprejeti alternativo: ali ohranitev draginj-ske doklade (ki krije le del izgube kupne moči Dlač) ali poviški. Poleg tega Confindustria tudi nič noče slišati o revalvaciji odDrav-nin. navzlic bližnjemu referendumu. Delodajalci zahtevajo v bistvu, da se vse skupaj, poviški Dlač, draginjska doklada in odpravnino, potlači pod 16 odstotki.
Če bodo gospodarji vztrajali pri takem togem in nepopustljivem stališču, ki v bistvu pomeni nov poskus nalagati vse breme za izhod iz krize italijanskega gospodarskega ustroja na ramena delovnih ljudi, je kaj lahko napovedati, da se bo moral predsednik vlade precej potiti pri svojem naporu, da usklajuje težiščne smernice «druž-benih zastopstev* in gospodarsko politiko .lado k nekemu konstruktivizmu izhodu. Laže je napovedati-, da se bodo družbene napetosti, v letu množičnih obnavljanj delovnih pogodb, ponovno zaostrila in da si .je pripravljena Confindustria
RIM — Na povabilo italijanske vlade bo 26. in 27. februarja prispel na uradni delovni obisk v Rim francoski predsednik Francois Mit-terrand.
restrikcije, ki jih določa vojno stanje v državi. Vsekakor pa bodo še vedno v veljavi omejitve, ki bi morale omogočiti prebroditev gospodarske krize. Wiejacz je tudi povedal, da se je število interniranih znižalo na 4 tisoč.
Medtem pa se je v Varšavo vrnila delegacija poljske škofovske konference. ki je pod vodstvom prima-sa Glempa poročala papežu o položaju na Poljskem.
JOHANNESBURG - Več sto tisoč belopoltih in temnopoltih študentov in delavcev se je včeraj odzvalo manifestaciji južnoafriškega sindikata, da bi protestirali proti nasilni smrti voditelja sindikata Nila Age-ta, katerega so umorile rasistične oblasti novembra lani na osnovi zakona proti terorizmu.
fliiiitiimiiiiiitiiimiiiiuHmiiiiiiiHMiiiiiiiiiiniiimimiiimiiiiitiiimniimiiiiiiiiimmtitiiiiiiiiiniiiimm
MARAKEš - Ameriški državni tajnik Haig je včeraj prispel na enodnevni obisk v Maroko. Na letališču sta ga sprejela ministrski predsednik Bouabib in zunanji minister Boucetta. Z njima in s kraljem Hasanom H. se je Haig pogovarjal o bližnjevzhodni krizi in o konfliktu med Marokom in gverilci fronte Po-lisario.
LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije je obravnavala nekatera aktualna vprašanja s področja problematike jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini in slovenskih izseljencev. Po uvodni o-brazložitvi, ki sta jo podala Stane Kolman, predsednik slovenske Izseljenske matice, in Edo Gaspari, svetovalec predsednika republiškega komiteja za delo, so delegati u-gotovili, da je vprašanje začasnega zaposlovanja, dela in bivanja jugoslovanskih državljanov ter članov njihovih družin v državah zahodne Evrope stalno prisoten in pomemben element v jugoslovanskih odnosih s temi državami. Ti odnosi i-majo zato specifične ekonomske in politične karateristike. Ugotovljeno je bilo, da lahko zdomci še bolj kot doslej odigrajo svojo vlogo mostu za boljše medsebojno razumevanje
in sodelovanje.	| splošnih jugoslovanskih društev i»
Delegati so opozorili na potrebo | drugih oblik družbenega samoorga-
po nadaljnjem izboljšanju položaja jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini oziroma po boljši zaščiti njihovih pravic. V ta namen je potrebno doseči boljšo med-narodno-pravno ureditev teh vprašanj, ker dosedanji sporazumi z nekaterimi državami emigracije ne zagotavljajo več celovitega reševanja vseh vsespecifičnih problemov. Zlasti je potrebno zagotoviti boljše pogoje za izobraževanje ter predšolsko vzgojo otrok zdomcev v materinščini, enak tretman družinskih članov, ki živijo v Jugoslaviji, glede socialnega zavarovanja (otroški dodatek, zdravstveno varstvo), zagotovitev nadomestila za primer nezaposlenosti delavcev, ki se vračajo v domovino.
Posebej je bila poudarjena vloga klubov, tako nacionalnih kot
V OKVIRU TEDNA MARKSISTIČNIH RAZPRAV
Dušan Dragosavac predaval v politični šoli v Kumrovcu
Del govora namenjen posledicam in vzrokom dogodkov na Kosovu
KUMROVEC - Včeraj se je v Kumrovcu nadaljevalo delo »tedna marksističnih razprav*. Udeležencem tega znanstvenega srečanja sta spregovorila predsednik predsedstva CK ZKJ dr. Dušan Drago savac in član predsedstva CK ZKJ Hamdija Pozderac.
Dragosavac je del govora namenil tudi dogodkom na Kosovu ter še posebej pojasnjevanju vzrokov in posledic teh dogodkov. «V začetku iredentističnih izbruhov v tej avtonomni pokrajini so večkrat zamenjevali avtonomijo in iredenti-
brezobzimo prevzemati za to od- zem, s platformo (sprejel jo je govornost.	1CK ZKJ) smo to razjasnili. Eno-
niiiiiiiiiiumiiiiiiiniiiiiiiišiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiinuHNimN
ZARADI NJEGOVIH POTOVANJ V GRČIJO
Sodnik bo danes spot zaslišal Scricciola
Aretirali člane stražarskega voda vojašnice «Pica»
RIM — Zapletena afera okoli sindikalista UIL Luigija Scricciola. ki ga je pripadnik rdečih brigad Antonio Savasta obtožil sodelovanja s teroristično organizacijo se še	ni pojasnila. Scricciola, ki
vztrajno zavrača sleherno obtožbo, bo danes že tretjič zaslišal namestnik državnega pravdnika Sica. Pozornost sodnika se je osredotočila na Scricciolova potovanja v Grčijo, kjer naj bi navezal stike z nekaterimi vzhodnimi tajnimi agenti in s pripadniki bratrančeve skupine rdečih brigadistov. Sindikalist je dejal, da je v Grčiji bil dvakrat: prvič na poročnem potovanju, drugič pa službeno. Priznal je, da je v vili nekih prijateljev srečal bratranca Lorisa in nekaj drugih oseb. da pa še zdaleč ni slutil, da je šlo za teroriste. Nasprotno pa sta Savasta in Loris Scricciolo
niiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiRiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S konjenico nad stavkajoče kovinarje
baje izjavila, da se je sindikalist UIL celo udeležil zasedanja »strateškega vodstva* RB in izrazil pripravljenost, da pomaga teroristom.
Ob policijskih uspehih, tudi včeraj so v raznih krajih Italije aretirali več domnevnih brigadistov, pa se še niso polegle polemike v zvezi s	terorističnim	napadom na
vojašnico »Pica* pri Caserti. Vojaške oblasti so odredile aretacijo vseh osemnajstih članov stražarskega voda, katere obtožujejo neizpolnjevanja dolžnosti. Nekateri so baje sami priznali	da	so	med
stražo	mirno spali.	O	tem	žgo-
čem vprašanju je včeraj v parlamentu poročal obrambni minister Lagorio, ki je zagotovil, da bo zadevi prišel do dna in krivce kaznoval. Vendar je sam Lagorio priznal, da bi bilo preveč enostavno kriviti za uspeh terorističnega «po-dviga* le vojake na straži. Tudi izvedenec za vojaške zadeve, socialistični poslanec Accame je poudaril, da so naborni vojaki slabo izvežbani, izmene na stražah pa preveč	naporne, da	bi	bili	lahko
kos prekaljenim teroristom.
stransko neločevanje teh dveh pojmov ustvarja v delu naše, pa tudi svetovne javnosti prepričanje, da je vzrok za albanski iredentizem avtonomija Kosova, ki je v okviru 'socialistične republike Srbi je, obenem pa tudi konstitutivni element v federaciji. Takšna prepričanja objektivno otežujejo politično dejavnost komunistov na Kosovu. To je tudi zgodovinska netočnost in teoretično nevzdržno, saj ne upošteva dejstev, da so bili dramatični dogodki tudi v obdobjih, ko sploh ni obstajala takšna avtonomija in da so temeljni vzroki v tem, da so zanemarjali samoupravni vidik v pokrajini, iz česar lahko sledi, da samoupravne socialistične avtonomije v okviru jugoslovanske ustave ne more biti. Stvar je torej v tem, da ni bil dovolj pojasnjen, razvit ta samoupravni vidik, niti v pokrajini, niti v republiki, prav tako pa ne v celi Jugoslaviji*.
Dušan Dragosavac je še posebej poudaril, da državljansko pravo ne bi smelo obiti nekaterih tez. ki so prišle do izraza v 70 letih v razpravah o ustavi in delavskih a-mandmajih, podobne pa so nekaterim današnjih. «Mi potrebujemo e-nakopravne in socialistične vse republike in pokrajine, tako kot morajo biti vsi naši narodi in narodnosti enakopravni in povezani, da bj lahko čimbolj uspešno dograjevali svoj samoupravni sistem*, je dejal Dušan Dragosavac.. (dd)
Potrdili kazni za člane prime linee
MILAN — Prizivno sodišče je včeraj v celoti potrdilo kazni, ki jih je na prvostopenjski obravnavi sodišče izreklo proti 32 pripadnikom prevratniške organizacije prima linea, med katerimi je tudi znani terorist Cor-rado Alunni, ki je bil obsojen na 29 let zapora. »Skesanemu* teroristu Fortunatu Baliceju so kazen zmanjšali od enajst na šest let zapora.
Juriš belgijske policije, ki sc je spravila nad stavkajoče delavce pred bruseljsko vladno palačo, se je slabo končal za konjenika, ki Je poskušal preskočiti avtomobil Fotograf ga Je ujel prav v trenutku, ko »zapušča* konja	(Telefoto AP)
V okviru 9. Benečansklh kulturnih dnevov bo jutri ob 16.30 v špetru okrogla miza o temi »Predlogi za zaščito slovenske manjšine in drugih manj šin v Italiji*, pri kateri bodo sodelovali poslanci Arnaldo Ba-racetti (KPI), Loris Fortuna (PSI) in Martino Scovacricchi (PSDI). Posegla bosta tudi prof. dr. Alesandro Pizzorusso in prof. dr. Ernest Petrič.
Cenejši bencin za turiste
RIM — Parlament je dokončno uzakonil olajšave pri nakupu bencina in pri cestninah za tuje turiste. Kupone bo mogoče kupiti s tujo valuto na izpostavah ACI, Tou-ring cluba in turističnih agencijah ter v bankah v tujini in na mejnih prehodih. Za potovanja do Rima ali Pescare bo tuji avtomobilist dobil kupone za 150 litrov bpneina (normalnega ali super), kdor bo šel še bolj na jug pa še nadaljnjih 200 litrov, s popustom 150 lir pri litru.
niziranja med zdomci pri ohranjanju njihove narodnostne in kulturne i-dentite. Treba je povečati jugoslovansko pomoč in podporo tem oblikam delovanja ter doseči večjo u-sklajenost zlasti pri profesionalnem delu.
Kot aktualna naloga se pojavlja potreba po povečanju obsega programa v materinščini za predšolske otroke, razširitvi dopolnilnega pouka v materinščini in izvenšolskih dejavnosti ter večji usmeritvi mladine na nadaljevanje šolanja v domovini.
Pri informativni dejavnosti je po sebnega pomena povečanje slišnosti jugoslovanskih radijskih postaj, rešitev njihove ustrezne programske usmerjenosti ter materialno-finanč-nih vprašanj.
Komisija je menila, da je ustvarjanje pogojev za postopno vračanje jugoslovanskih delavcev z začasnega dela v tujini ter njihovo ponovno zaposlovanje v domovini treba zagotoviti v planih občin in drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Zavzeti se je treba za dosledno in ažurno realizacijo političnih in samoupravnih načelov o-predelitev v tej zvezi. Potrebno je pospešiti tudi angažiranje finančnih sredstev in znanja zdomcev samih pri zagotavljanju možnosti njihov« ponovne zaposlitve doma.
Med razpravo o nekaterih aktualnih vprašanjih s področja slovenskega izseljeništva so delegati pozitivno ocenili delovanje Slovenske izseljenske matice, zlasti v lanskem letu. Ugotovljeno je bilo, da se pogoji in potreba tega delovanja spreminjajo, zlasti zaradi vse večjega vpliva generacij, ki različno detore obvladajo slovenščino, se pa zavedajo svojega porekla ter žel!jo o-hraniti ali navezati stike in sodelovanje z matično domovino. V tej zvezi je bila izražena podpora matici pri njenem prilagajanju ter razmeram.
Komisija se je zavzela za večjo racionalizacijo in dogovarjanje ter skupno programiranje tistih dejavnosti, ki so skupnega pomena tako za izseljence kakor tudi za zdomce, ob večjem vključevanju ostalih družbenih dejavnikov v to dejavnost.
Komisija je prav tako obravnaVa-la nekatera vprašanja dejavnosti SR Slovenije na področju zunarj« politike in mednarodnih odnosov. Uvodno informacijo je pedal Drago Mirošič, namestnik predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje.
Benečija zahteva globalno zaščito
Brzojavke PertinJju, Spadolinija, Fontani ju in Murmuri
ŠPETER — V okviru beneških kulturnih dnevov sta sinoči v Špetru govorila predsednik SKGZ Boris Race in predsednik mladinskega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Maurizio Namor o vprašanju manjšine v Italiji. S sinočnjega srečanja so naslovili predsedniku republike Sandru Pertinl-ju predsedniku vlade Giovanniju Spadoliniju. predsedniku senata A-mintoreju Fanfaniju in predsedniku senatne komisije za ustavna vprašanja Antoniu Murmuri naslednjo brzojavko:
»Udeleženci . ciklusa beneških kulturnih dnevov ob priložnosti petega predavanja, namenjenega slovenski manjšini v Italiji, zahtevajo takojšen začetek razprave in odobritev zakona za globalno zaščita Slovencev v Italiji brez diskriminacij glede na pokrajino, v kateri živijo *
•iiimiuiintmimiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiittiiiitmiuiiiuiiiiiiiiiiiitiitiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiitniiintvniniip
Jugoslovanski gospodarstveniki ocenjujejo poslovanje s tujino
BEOGRAD — Jugoslovanski gospodarstveniki uspešno sodelujejo s partnerji v sosednjih državah, vendar bi rezultati bolj odgovarjali skupnim interesom, če bi v prihodnje v večji meri vzpostavljali dolgoročne oblike proizvodnih poslovnih stikov. To bi prispevalo ne lo k povečanju blagovne menjave in bolj uravnoteženim izvozno - uvoznim tokovom, temveč bi zagotovile tudi manjšo odvisnost medsebojne trgovine od trenutnih sprememb na svetovnem tržišču. S sosednjimi državami bi morali prav tako bolj razvijati obmejno sodelovanje, saj omogoča prav tovrstna oblika stikov v okviru širših gospodarskih odnosov boljše rezultate od dosedanjih, menijo gospodarstveniki.
Od partnerjev iz Italije, Grčije in Avstrije pričakujejo svobodnejši uvoz jugoslovanski!) proizvodov, to pomeni ukinitev nekaterih omejitev, z Avstrijo in Grčijo pa hitrejše urejanje oblik obmejnih gospo-, darskili odnosov, o čemer že dalj časa razpravljajo.
Celoten lanski izvoz Jugoslavije v Italijo, Avstrijo in Grčijo j« znašal približno milijardo 300 milijonov dolarjev, iz teh držav pa so Jugoslovani uvozili za skoraj 700 milijonov dolarjev več. Sicer še niso znani točni lanski podatki, vendar 11-mesečni rezultati kažejo, da s« je jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj z omenjenimi državami povečal v primerjavi z letom 1980 za približno 180 milijonov dolarjev. Najuspešnejše so poslovali z Italijo (v Italijo so izvozili za milijardo 10 milijonov dolarjev), najslabše pa z Grčijo zaradi znanega problema izvoza junetine v to južno sosedo — izvoz na tem področju se je zmanjšal kar za približno 65 odstotkov. Z Avstrijo so poslovali približno tako kot v zadnjih letih, primanjkljaj pa znaša 300 milijonov dolarjev, (dd)
PRED GRADNJO NOVE HITRE CESTE
Tudi Openci za enoten nastop v obrambo skupnih interesov
S sinočnjim sestankom v Prosvetnem domu je Kmečka zveza zaključila prvi krog posvetovanj in srečanj s prizadetimi razlaščenci
S PLENARNE SKUPŠČINE DOLINSKE SEKCIJE PSI
V mali dvorani Prosvetnega do-1 18, februarja, od črke T do črke
' Z. V tej zvezi zavod dodaja, da je zamudo pri izplačevanju pokojnin treba pripisati dejstvu, da so poštni uradi sami pre.jeli ustrezne plačilne naloge z zamudo, ker pa so tem nalogom priloženi kuponi za naslednja letošnja izplačila, bodo ta potekala brez zamud.
Prijeten kulturni večer v Samatorci
V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jih v zgoniški občini prirejata KD Rdeča zvezda in ŠK Kras, je bil sinoči v Samatorci zelo prijeten večer, ka-
nta na Opčinah je bil sinoči zadnji v vrsti informativnih sestankov, ki jih je v preteklih dneh organizirala po naših vaseh Kmečka zveza, da bi seznanila domačine s problemi, ki se odpirajo s skorajšnjim začetkom gradnje nove hitre ceste, ki bo povezovala tržaško pristanišče s preostalim cestnim omrežjem na kraški planoti. V prvi vrsti pa s problemi, ki so povezani z razlaščanjem ustreznih zemljišč.
Prvi sestanek o tem predmetu je bil kakor znano pred časom v Bo-1 juncu, in to na pobudo dolinske občinske uprave, pozneje pa je Kmečka zveza sklicala podobna srečanja s prizadetimi razlaščenci v Lonjerju, na Kontovelu ter kakor rečeno sinoči še na Opčinah. Tajnik Kmečke zveze E. Bukavec je tudi Opencem obrazložil razlaščeval-ni postopek in opozoril na nujnost enotnega nastopanja vseh razlaščencev vzdolž trase nove ceste v o-brambo svojih interesov ter hkrati v obrambo pravic celotne naše manjšinske skupnosti. Kakor po drugih prizadetih vaseh, tako se je tudi na Opčinah sinoči izoblikoval ožji odbor razlaščencev, ki bo skrbel za stalen stik z drugimi podobnimi odbori, dokler se ne bodo prizadeti lastniki formalno povezali v poseben konzorcij, ki je po mnenju velike večine prizadetih in tudi po izkušnjah, ki si jih je naš živelj nabral ob nekaterih prejšnjih razlastitvah, najbolj primerno sredstvo za dosego pravičnih odškodnin in za njihovo takojšnjo izplačilo. O teh problemih se je sinoči razvila precej živahna razprava, med katero je prišla ponovno do izraza vsa navezanost našega človeka na zemljo ter se je veliko število prisotnih izreklo za to, da bi skušali za razlaščene nepremičnine dobiti v zameno drugo zemljo, namesto od škodnino v denarju.
terega glavni protagonisti so bili otroci. Predvajali so več stotin barvnih diapozitivov o raznih nastopih otroških folklornih skupin Rdeča zvezda v zadnjih treh letih, ki jih je posnela Anica Guštin - Kralj. Ob glasbeni spremljavi smo videli posnetke nastopov od Tolentina v Markah in v Izoli, pa do razstave vin v Zgoniku in na prireoitvi »Zaplešimo, zapojmo*. Večer, ki je privabil res veiiko otrok in staršev, je dopolnil zborček osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč, ki je pod vodstvom Vilme Padovan zapel venček narodnih in otroških pesmi. Sklepna prireditev pa bo v nedeljo, ob 17. uri v prostorih šole «1. maj 1945» v Zgoniku.
B. S.
Varianta k regulacijskemu načrtu v očeh socialistov
Komuniste pozivajo k vzpostavitvi drugačnih odnosov
Drevi ob 18.30 bo izredna seja lacijskega načrta, op. ur.) dežel-
občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu bo med drugim razprava in morebitno sprejetje variante k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu za njegovo prilagoditev deželnemu urbanističnemu načrtu.
V tej zvezi je tržaška federacija PSI izdala tiskovno sporočilo v katerem je rečeno, da je dolinska sekcija socialistične stranke na plenarni skupščini, v navzočnosti pokrajinskega tajnika PSI A. Pittonija, te dni proučila predloge tehnične delovne skupine, ki ji je bila poverjena dolžnost pripraviti omenjeno varianto; ta predstavlja po mnenju socialistov nov regulacijski načrt.
Na osnovi poročil načelnika svetovalske skupine Bandija in podžupana Pečenika — nadaljuje tiskovno sporočilo — dolinska sekcija PSI soglaša s splošno zasnovo variante, ki z ene strani teži k prilagoditvi (občinskega splošnega regu-
Izplačevanje pokojnin INPS
Ustanova INPS obvešča upokojence, ki uživajo pokojnino vrste SO, da bo izplačevanje v mesecu februarju urejeno po naslednjem programu: v ponedeljek, 15. februarja. od črke A do črke E, v torek, 16, februarja, od črke F do črke M, v sredo, 17. februarja, od črke N do črke S in v četrtek,
SllllllllfllllllliailllflllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||ll||||||||||iHiii|||||||«|||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||l|||||l,||||||||||||||||||„|,,,||,|||||||||||||||||||||||||||||||||
INTERPELACIJA DEŽELNIH SVETOVALCEV KPI
Bodo v predvidenem roku podpisati kon venci jo za slo venske TV oddaje ?
Komunisti izrazili potrebo po avtonomiji slovenske novinarske službe v sklopu RAI
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu F-JK je naslovila na predsednika odbora vprašanje, v katerem sprašuje, kaj namerava odbor storiti, da bi prišlo do podpisa dodatne pogodbe med državo in RAI za pričetek slovenskih programov na televizijski mreži. Prvi podpisnik vprašanja .je svetovalec Iskra.
Kot .je znano, predvideva zakon oddaje za manjšine na državni televizijski mreži. Konvencija med RAI in ustreznim ministrstvom pa predvideva, da se morajo dodatne konvencije podpisati do konca tega meseca. Med te dodatne konvencije spada tudi tista, ki naj omogoči pričetek oddaj za razne manjšine med katerimi je seveda tudi slovenska.
V svojem vprašanju predsedniku deželnega odbora komunisti nadalje pravijo, da mora biti dežela glasnik potreb, ki nareku.jejo slovenske oddaje. V sklopu tega so komunisti izrazili tudi potrebo, da pride v okviru RAI do funkcionalne avtonomije slovenskih novinarskih oddaj in v tem smislu naj se

NAŠA NARODNOSTNA SKUPNOST ZAHTEVA GLOBALNO ZAŠČITO
Naša narodnostna skupnost se že dolga leta prizadeva za dosego globalnega zaščitnega zakona, to je za uveljavitev in uresničenje dolžnosti, ki jo predvideva italijanska ustava, mednarodni sporazumi ter tudi potrebna po miroljubnem in e-nakopravnem sožitju med tukaj živečima narodoma. Žal pa ugotavljamo, da je prišlo do zastojev pri obravnavanju naše globalne zaščite, obljube z najvišjih mest se niso uresničile in v pričakovanjih smo bili znova razočarani. Zato naša narodnostna skupnost odločno zahteva, da se brez odlašanja začne v parlamentu razprava o teh zakonskih osnutkih. V ta namen so mnoge naše organizacije, kulturna in športna društva ter vaške skupnosti naslovile na najvišje oblasti italijanske republike pozive in brzojavke. v katerih je izražena zahteva po čimprejšnjem sprejetju u-streznega zaščitnega globalnega zakona.
Zveza slovenskih kulturnih društev je z nedeljske proslave dneva slovenske kulture v tržaškem Kulturnem domu naslovila predsedniku republike Pertiniju, predsedniku vlade Spadoliniju in predsedniku komisije za ustavna vprašanja, v senatu Murmuri naslednje brzojavke;
Spoštovani SANDRO PERTINI predsednik republike Slovenci, zbrani na proslavi praz nika kulture se obračamo na vas, gospod predsednik kot na varuha ustave in dolgoletnega borca za pravico in demokracijo, da bi Vas ponovno opozorili o diskriminaciji do naše narodnostne skupnosti, ki še vedno ne uživa narodnostnih pravic.
Vsa dosedanja zagotovila in obljube o čimprejčnji odobritvi globalnega zaščitnega zakona niso bile izpolnjene in zato prosimo, da v okviru Vaših pristojnosti spodbudite spoštovanje tistih načel, ki so na pisana v republiški ustavi. Spoštovani senator GIOVANNI SPADOLINI predsednik vlade
Tržaški Slovenci, zbrani na o-srednji proslavi praznika slovenske kulture, ugotavljamo, da šest let po podpisu osimskih sporazumov, ki v preambuli in členu 8 obvezujejo Italijo, da uredi položaj slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, naša manjšina še vedno ne uživa pravic, ki jih predvideva republiška ustava.
Dosedanje obljube in zagotovila, da bo v kratkem sprejet zakon o globalni zaščiti niso bile še izpolnjene in tudi vlada, kljub Vašim zagotovilom enotni slovenski delegaciji, ni še predložila lastnega o-snutka. Prav tako se v senatu ii ni začel iter na razpravo o
predloženih zakonskih predlogih.
Odločno protestiramo proti takemu zapostavljanju naše manjšine in zahtevamo, naj se ukrene vse potrebno, da bo v čim krajšem času, v skladu z načeli ustave, s priporočili evropskega parlamenta ter z duhom in črko osimskega sporazuma sprejet kot zaščitni zakon, da bo slovenska narodnostna skupnost v Italiji z njim zadovoljna. Spoštovani senator ANTONINO MURMURA predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Slovenci, zbrani na proslavi praznika slovenske kulture, ugotavljamo, da se v senatu, kljub vsem obljubam in zagotovilom, še ni začela razprava o predloženih osnutkih zakona za globalno zaščito. Odločno protestiramo proti takemu zapostavljanju naše narodnostne skupnosti in zahtevamo, naj se u-krene vse potrebno, da se končno začne parlamentarni iter omenjenih zakonskih predlogov. Obenem ponavljamo pripravljenost na sestanek z Vami in z Vašimi kolegi za vsa morebitna potrebna pojasnila
• V dvorani predsedstva trgovinske zbornice bo danes, ob 11. uri, konzul ZDA v Trstu Golino izročil poslancu Modianu nori splošni letopis industrije in trgovine ZDA.
PREJŠNJI TEDEN V KRIŽU
Srečanje o zgodovini slovenskega gospodarstva
Mladinski odbor Slovenske kultur no - gospodarske zveze prireja tudi letos, podobno kot lam, permanentni izobraževalni seminar za mlade Križane in Prosečane z namenom, da slednji obravnavajo in razpravljajo o najrazličnejših aktualnih družbenih problemih. Seminar ki se odvija dvakrat mesečno, vodi Pavel Strajn.
V okviru te pobude so se tako prejšnji teden v Križu slušatelji seminarja srečali s Petrom Vod-pivcem, profesorjem zgodovine l.a ljubljanski univerzi in se v prosti razpravi pogovorili o gospodarskem položaju Slovencev v prejšnjem stoletju. Mlade Prosečane in Križane je seveda v prvi vrsti najbolj zanimal razvoj gospodarskih dejavnosti v naših krajih.
To je bilo prvo izmed treh sre črnj. ki jih nameravajo prirediti, da globlje spoznajo našo zgodovino. saj prav dobro poznava n jp le te prispeva k boljšemu razumevanju sedanjih dnjžbenih razmer. Orga nizatorji vabijo tudi mladince iz ostalih vasi, da se v prihodnosti udeležijo podobnih srečanj, ki jih bodo pravočasno napovedali v dnev nem tisku.
Danijela Birsa
imenuje odgovorni urednik za slovenska radijska in televizijska do-ročila. Treba je hkrati tudi ekre piti število osebja, pravijo komunisti, saj bodo televizijski orogrami zahtevali dodatno proizvodnjo.
Vprašanje, ki so ga komunistični svetovalci naslovili na predsednika deželnega odbora, zajema vsekakor zelo važne probleme na nodročju informacije, saj se Slovenci že ve liko časa potegujemo da bi prišlo
Pozitivna ocena SSk o izvolitvi D. Štoke
Vse kaz.e, da se bodo že v sredo, ali v četrtek sestali deželni tajniki KD, PSI, PRI, SSk, PSDI in PLI, da bi podpisali sporazum o oblikovanju nove deželne večine. V okviru tega sporazuma bosta PSDI in PLI pripadli odborniški meati, predstavnik SSk Štoka pa je bil v prejšnjih dneh že izvoljen za predsednika ene starne komisije.
Deželno tajništvo SSk je na svoji seji, ki je bila v sredo v Jamljah, pozitivno ocenilo izvolitev deželnega svetovalca Stoke za predsednika 7. stalne komisije, ki v okviru deželnega sveta skrbi za promet, turizem in prevoze. Pri tem ugotavlja, da gre za pomembno prebitje zidu, ki so ga razne politične sile postavljale vstopu stoven ske samostojne stranke v or gansko večino za upravljanje dežele FJK. V zvezi s tem nadalje ugotavlja, da gre za nadvse važen uspeh, ki ga je dosegla SSk v svojih naporih za enakopravno uveljavitev Slovencev v Italiji tudi na ravni deželnih struktur.
b.je in kar je najbolj važno, da se bo spoštovalo načelo avtonomije tistih radijskih in televizijskih struktur v sklopu RAI, ki neposredno proizvajajo slovenske oddaje.
do slovenskih televizijskih oddaj v okviru programov RAI. Zakon predvideva tovrstne oddaje, tudi konvencije med RAI in državo predvideva dodatno konvencijo za od daje v jezikih raznih narodnostnih skupnosti, ki živijo v Italiji. Celo datum .je jasen, do kdaj nai se konvencija podpiše. Zato je neizpodbitna dolžnost države, da izpolni obveze, ki jih je sprejela in to v roku. ki si ga je sama zastavila
Zaplemba pornofilmov ni prizadela Trsta
Namestnik državnega tožilca iz Civitavecchie dr. Antonino Lojacono je odredil zaplembo nekaj več kot sto pornografskih filmov po vsej državi, češ da niso imele iste «vse-bine» kot istoimenski filmi, ki jih je svojčas pregledala in jim dala dovoljenje za predvajanje komisija za cenzuro.
Vsled tega so včeraj tržaški karabinjerji »obiskali* nekatere tržaške kinodvorane, ki vrtijo podobne filme, da bi zaplenili morebitne «obtožene» filmske trake. Ker pa ni imela nobena od njih na prpgramu filmov iz spiska dr. Lojacona, ni imel »obisk* nobenih posledic: tudi sinoči je pred temi kinodvoranami še vedno žarela »rdeča’ luč*.
nemu urbanističnemu načrtu in z druge strani v bistvu k ohranitvi obstoječega krajevnega etničnega ravnovesja, ne more pa si kaj — je rečeno — da ne bi zavrnila stru-mentalizacij in nejasnih manevrov, ki jih v zvezi s tem problemom vodi večinski partner. Tiskovno sporočilo naglaša, da predlogi socialistične skupine in še zlasti strankine občinske sekcije niso bili sprejeti in da prav tako ni bil ovrednoten občasno odločilni doprinos socialistov k reševanju problemov tako v občinskem kakor v širšem sklopu. »Ta doprinos utegne zmanjkati, če se med večinskima komponentama ne vzpostavijo takšni odnosi, ki naj konkretno uveljavijo predhodno podpisane listine*.
Spričo tega se je dolinska sekcija PSI — pravi še tiskovno sporočilo — z veliko večino takole izrazila glede variante: sprejema sicer smernice deželnega urbanističnega načrta, ki v primeri s prejšnjim splošnim regulacijskim načrtom predvidevajo počasnejšo rast prebivalstva s stalnim bivališčem v dolinski občini (podvojitev, ne pa potrojitev zdajšnjega števila prebivalcev), smatra pa, da so omejitve v tem pogledu, ki so zapopadene v varianti, pretirane, saj bi zavrle in ohromile vsakršen, tudi samo strogo krajevni razvoj. Socialisti o-stajajo pri načelu o omejitvi števila stanovanj v posamezni novi zgradbi. odklanjajo pa vsakršno spremembo sedanjega pokazatelja o zazidljivosti — 1,5 kubičnega metra za vsak kvadratni meter koristne površine — ker bi to paraliziralo gradbeno dejavnost.
Dolinski socialisti predlagajo sporazumno s pokrajinskimi strankinimi organizmi, naj se na drevišnji seji občinskega sveta ne sprejme dokončen sklep o varianti, ampak naj bo seja posvetovalne narave, tako da lahko svetovalci problem poglobijo; to velja zlasti za svetovalce PSI — pravi tiskovno sporočilo — ki so se z dokončnim besedilom predloženega dokumenta lahko seznanili šele pred nekaj dnevi.
Na skupščini je bil govor še o neizkoriščenih površinah, ki so last družbe za čezalpski naftovod SIOT (socialisti menijo, da bi varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu morala vsebovati načelo, po katerem se na območju med zdajšnji mi rezervoarji in Dolino ne sme namestiti noben rezervoar več) in nazadnje o optimalni izrabi — po možnosti predvsem kmetijski — tistih površin znotraj industrijske cone, ki ne pridejo v poštev za industrijski razmah (sekcija PSI je svojim predstavnikom na občini poverila izvedbo ustrezne raziskave).
V IZVEDBI SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA
v
Drevi premiera Gogoljeve «2enitve»
MlltlimtsinillHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllIlKMMMtUltltltlHIIIIIIIIIIIIIMHMIIIIIIItlllMMIUMisMmiltlllB
NA ZADNJI SEJI DEŽELNEGA KOMITEJA STRANKE
Deželni tajnik KPI počastil spomin dr. Karla Siškoviča
Na zadnjem zasedanju deželnega ven in ni bil lahek brez nekaterih komiteja KPI se je deželni sekretar pojasnil z Mitkom s strani federa-
stranke Giorgio Rossetti spomnil dr. Karla Siškoviča - Mitka, katerega nenadna smrt je močno odjeknila ne samo v slovenski narodnostni skupnosti.
Dr. šiškovič je bil kompleksna o-sebnost, v določeni meri reprezentativna in emblematična za razgibano zgodovino Trsta, je dejal Rossetti, predvsem pa emblematična za težave na tem ozemlju od povojnih let dalje. Deželni sekretar KPI je nato v kratkih obrisih orisal njegovo življenjsko pot in udejstvovanje v stranki, v katero je dr. šiškovič vstopil po svojem prihodu v Trst po končani vojni.
Interesi do študija pa so ga najprej privedli do diplome, nato do poučevanja na padovski univerzi, je dejal Rossetti, nato pa se je dr. šiškovič preselil v Ljubljano. V tistih letih v Sloveniji je izgubil stik s stranko, je nadaljeval tajnik KPI, vrnil se je nato v Trst ter postal eden glavnih voditeljev SKGZ in prestižni ravnatelj SLORI. Še pred nedavnim je zaprosil za ponovni vpis v stranko, ki ga v ljubljanskih letih ni obnovil. Odgovor, prav zaradi kompleksnosti zgodovinskega dogajanja komunistične partije teh krajev in zaradi osebnosti Mitka, je še dejal Rossetti, ril bil enosta-
ttiiiiiiMiiiiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHitiriiiiiiiiiiHHiimmiiinMiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
NAŠA DRUŠTVA PRAZNUJEJO DAN SLOVENSKE KULTURE
Raznolik program Prešernovih proslav
Kulturna društva na Tržaškem I bi jih spodbudili naj se v večji me-bodo konec tedna priredila celo vr- ri vključijo v društva; želja organista Prešernovih proslav, ki jih letos zatorjev pa je tudi bila, da bi ob označujejo sveže in bogate izbire | dnevu slovenske kulture končnopo-
programov.
Kulturno društvo Valentin Vodnik prireja Vinski koncert z moškim pevskim zborom. Dolinski pevci se na jutrišnji nastop že več mesecev temeljito pripravljajo, saj ne bodo na odru samo peli, temveč tudi igrali. Za tekst je poskrbel Edvin Kri-žmančič iz Prebenega. Pri oblikovanju teksta pa mu je izdatno pomagal Miran Klun, ki bo na odru tudi nosil eno glavnih vlog. Vinski koncert bosta poživila še znana humorista Vanek in Drejček. Prireditev bo v soboto, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Ob letošnjem dnevu slovenske kulture si je Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine Dolina zamislil nekoliko drugačno prireditev, ki naj ne bi ponavljala že zguljenega obrazca iz prejšnjih let. Letošnja Prešernova proslava bo torej namenjena predvsem mladini, prav z namenom, da
nudili nekaj novega in svežega. Film Sreča na vrvici je priznana mojstrovina Jana Kavčiča, zato upamo, da bo všeč tudi našim mladim (in starejšim).
Ob dnevu slovenske kulture bo danes ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Prešernov večer. 80 mladih pevcev otroškega in mlajšega zbora Vesela pomlad, ki ga vodi Franc Pohajač, pri klavirju pa spremlja David Denisa, se nam bo predstavilo s pestrim programom. Prešernova Gorenjska pa bo zaživela ob barvnih diapozitivih Toneta Bedenčiča. Program bo obogatil še splet pesmi Tor.eta Pavčka in Nika Grafenauerja, ki ga je pripravila Krasulja Simoniti - Suhadolc in ki ga bodo izvajali člani mladinskega pevskega zbora. Kot smo že poročali, bo na večeru imel uvodno besedo Bogomil Gerlanc. Pred proslavo bodo odprli razstavo izdaj Prešernovih poezij, ki jo je pripra-
Za slovenske televizijske oddaje in seveda tudi radijske velja, da bodo ustrezale novim zahtevam, če bo RAI poskrbela zo potrebno ose-
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIHiMMIIMMIIIMIIIMIIIIimiMlllllllllllllllMlItllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllMIIIIIIIMtIlllllltlllMiMHItllllllMIMIIIimilllinillllIMMIIIIHIIN
USPEŠNA AKCIJA ORGANOV PREGONA V BOJU PROTI MAMILOM
Agenti zasegli 11 kilogramov hašiša in aretirali dva razpečevalca mamil
Enajst kilogramov zaplenjenega hašiša in dva aretirana razpečevalca mamil je rezultat potrpežljive akcije, ki so jo izvedli agenti letečega oddelka tržaške k/esture v sodelovanju s policisti u Tržiča in Gorice ter tržaškega urada Crimi-nalpola. Aretiranca, 25 letni Giuseppe Favaro iz kraja Scorze pri Benetkah, in leto mlajši Fabio Damon te iz Mariana (Gorica), sta osum ljena, da sta oskrbovala z mamilom narkomane v tržaški, goriški in v delu videmske pokrajine.
Preiskava, ki je privedla do aretacije obeh, je trajala že precej časa. Organi pregona so stopili v akcijo, ko so prišli na sled peugeo' i 504 beneške registracije, katerega — tako so sumili — naj bi se posluževali razpečevalci pri svojem kriminalnem poslu. V torek so mu postavili v bližini S. Giorgia di Ncgaro past in mu sledili vse do kraja Casale pri Trevisu. Tu je prišlo do aretacije voznika (pozneje se je izkazalo, da je bil to Favaro), med pregledom avtomobila, hiše in senika, ob katerih se je bil Favaro ustavil, pa so policisti potegnili na dan 11 kilogramov skrbno skritega
hašiša, nakar so v stanovanju našli (skritih med knjigami) še 60 milijonov lir v italijanski in tuji valuti, ki naj bi si jih »prislužil* Favaro z razpečevanjem mamila.
V nadaljevanju preiskave so a-genti v sredo zarada aretirali še drugega razpečevalca (Damonteja), za katerega menijo, da je oskrboval Favara z mamilom. Zaporna naloga za aretacijo obeh je podpisal na mestnik državnega tožilca dr. Coas-sin, ki vodi celotno preiskavo.
Pri Proseku našli truplo neznane ženske
in
de
V gozdiču med trbiško cesto športnim centre i pristaniških lavcev blizu Proseka je včeraj popoldne 67-letni Giuseppe Furlan iz Naselja sv. Nazarija 34 med tbi čajnim sprehodom po Krasu odkril truplo ženske, istovetnosti katere doslej še niso ugotovili. Furlan je o svojem odkritju takoj obvestil ka-
rabinjerje s Proseka in Nabrežine. Na kraj je malo zatem prišel tudi namestnik državnega tožilca dr. Staffa. ki je odredil prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Zvečer so v zavodu za sodno medicino opravili obdukcijo trupla, ki je pokazala, da je ženska umrla zaradi slabega delovanja krvnega obtoka, smrt pa naj bi nastopila v sredo zvečer med 20. in 21. uro.
Ženska je bila stara približno od 35 do 45 let, na sebi je imela le debelo rjavo majico z ovratnikom, steznik in nogavice. Kdor bi imel o ženski morebitne informacije, naj jih sporoči nabrežinski postaji ka rabinjerjev, tel. 200-124.
Smrt v stanovanju
V sredo popoldne so našli mrtvega v njegovem stanovanju v Ul. Revoltella 5 80-letnega Francesca Giribaldija. Priletnega moškega je po vsej verjetnosti zastrupil plin, ki je začel uhajati iz gorilnika potem ko je voda, ki jo je segreval v loncu, prekipela in pogasila plamen.
vila knjižnica »Pinko Tomažič in tovariši*.
Vzhodnokraška kulturna društva Lipa, Slovan in Primorec prirejata drevi v Ljudskem domu v Trebčah dan slovenske kulture. Društvo Slovencev miljske občine prireja v dvorani bivšega kina »Roma* v Miljah Prešernovo proslavo z nastopom otrok iz vrtca in šole, mladine, ansambla TOZD »Lopovi* in zbora »Jadran*. Slavnostni govornik bo pesnik Miroslav Košuta. Društvi Union in S. Škamperle pa prirejata Prešernovo proslavo jutri ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjer-ju. Spored obsega nastop kitarista Igorja Starca in harmonikarja Korada Rojaca ustvarjalcev «mlade pisarije* in pevske skupine »Stu ledi*. Praznik naše kulture pa bodo jutri proslavili tudi na zgoniški šoli «1. maj 1945».
V dvorani Soščeve hiše na Proseku bodo drevi ob 20. uri na pobudo krajevnega mladinskega krožka odprli dokumentarno razstavo «Pinko Tomažič in tovariši*, ki jo je pripravil zgodovinski odsek NŠK.
Razna obvestila
cije. Umrl pa je, ne da bi prejel odgovor; in ta možnost, ki se je je bal, ga je zaskrbljevala v teh letih. Danes pa moram osebno obžalovati, je nadaljeval Rossetti, ker ta pojasnila niso bila hitrejša in ker ni prišlo po vsej verjetnosti do že dozorelega odgovora. Kakršnakoli je lahko ocena vsakega od nas je gotovo, da je slovenska narodnostna skupnost izgubila osebnost, ki ji je najbolj dajala prestiž in ji je izpričevala njeno zgodovinsko in kulturno bogastvo. In izguba, za to kar je Mitko dal v več kot dvajsetih letih komunističnega udejstvovanja, ,ie naša, je zaključil deželni tajnik KPI.
Tudi deželni svetovalec KPI To-nel se je v svojem posegu na torkovi deželni seji. ko so se spomnili bivšega deželnega svetovalca dr. Siškoviča, dotaknil vprašanja odnosov nad stranko in pokojnim. V dopolnilo našemu poročilu Tonetovega posega gre dodati te besede komunističnega svetovalca: «četudi po svoji Vrnitvi v Trst dr. šiškovič ni ponovno vstopil v naše vrste, lahko
čutil, kljub težkim odnosom med njim in stranko samo. Smrt je sklenila njegovo iz več razlogov nelahko življenje in preprečila formalni akt njegovega ponovnega vpisa, ki ie bil v pripravi, kot sva se pred kratkim z obojestranskim spoštovanjem in razumevanjem popolnoma odkrito pogovarjala.*
Rotacije tržaške borze «uradnc»
Kotacije vrednotnic na tržaški efektni borzi so od včeraj zopet «uradne». Ustrezni sklep vsedržavnega odbora za nadzorstvo nad družbami in borzo (Consob) .je po stal pravomočen z objavo posebnega odloka zakladnega ministra v uradnem listu. Kotacije na tržaški borzi so bile od leta 1978 dalje ne uradne, ker je na njej deloval en sam borzni agent.
Izleti
Drevi bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo novo premiero in sicer Gogoljevo komedijo «Ženitev». Delo, ki nosi podnaslov cPopolno-ma neverjeten dogodek v dveh de* janjih». je režiral Stevo Žigon.
Igra je po svoji vsebini preprosta, vendar je polna poezije in humorja, ki se prepleta z otožnimi trenutki, konča pa . . . no konec naj bo presenečenje. Ničesar pa ne izdamo, če zapišemo, da je igra zelo zelo zabavna, čeprav z bogatim umetniškim sporočilom; režiser je poskrbel za galerijo humornih, grotesknih, vsekakor pa posrečenih oseb in situacij.
V glavnih vlogah nastopajo Miranda Caharija kot nevesta Agatja Tihonovna, Anton Petje kot dvorni svetnik Podkoljosin, Zlata Rodošek kot posredovalka Fjokla Ivanovna, Livij Bogateč kot Kačkarjov, Stojan Colja kot sluga Stjepan, Silva Raztresen kot teta Arina, poleg Peljeta (Podkoljosin) igrajo vloge snubcev še Danilo Turk (Jajčnica), Adrijan Rustja (Anučkin), Jožko Lukeš (Ževakin) in Stane Starešinič (Starikov), Marinka Počkaj je hišna Dunjaška.
Sceno za predstavo je izdelal Vladislav Lalicki, kostume je ustvarila Božana Jovanovič, prevod iz izvirnika pa je delo Josipa Vidmarja, lektor je bila Bogdana Herman.
rečem, da je bil	l?lV3)	tri, 13. februarja, ob 20. uri v Ljud-
stranki. katere del se je vsekakor Ikem domu v Podlonjerju in dne 17.
Prosveta
KD Union in KD Škamperle vabita na Prešernovi proslavi, ki bosta jutri, 13. februarja, ob 20. uri v Ljud-
Predstavniki vaških organizacij, ki jih je v torek sprejel komisar dr. Siclari glede vprašanja openskega pokopališča, vabijo prebivalstvo, da se udeleži sestanka, ki bo v nedeljo, 14. t.m„ ob 10.30 v Prosvet- j nem domu na Opčinah, kjer bodo poročali o izidu srečanja.
Občina Devin - Nabrežina — od-borništvo za kulturne dejavnosti vabi na predavanje prof. Aleša Lokarja na temo »Družbeno in gospo darsko stanje v devinsko-nabrežin-ski občini in možnosti za načrtovanje razvoja*. Sledila bo razprava. Predavanje bo danes, 12. t.m., ob 20. uri na sedežu turistične ustano ve v Sesljanu.
ŠD Vesna priredi jutri, 13. t.m., od 20.30 do 4. ure v dvorani Ljudskega doma v Križu Pustni ples z ansamblom The Lords. Vstop z vabili. rezervacije miz vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu društva.
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sprejema prijave za PLAVANJE v bazenu v Strunjanu (začetek vaj 4. marca), še v torek, 16. t.m., na sedežu krožka v Ulici Montecchi 6/IV. nadstropje (tel. 795-136) od 17. do 18. ure.
KD Slavko Škamperle in KD Union
vabita na PLES z loterijo, ki bo jutri, 13. februarja, ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo redna seja danes. 12. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Fran čiška 20/11. Pogovorili se bomo o skupni razstavi s fotokrožki tržaške pokrajine. Prinesite izdelke.	11
SPDT prireja v nedeljo, 14. t.m., izlet z osebnimi avtomobili na Učko. Zbirališče na mejnem prehodu na Pesku na jugoslovanski strani ob
9.	uri. V primeru slabega vremena izlet odpade. Informacije pri odborniku Francu Armaniju (tel. 415318).
Vabljen!
Šolske vesti
Osnovna šola Alojz Gradnik • Re-pentabor vabi starše in vaščane jutri, 13. t.m., ob 11. uri na proslavo kulturnega praznika, ki bo letos posvečen 100-letnici rojstva in 15-letnici smrti Alojza Gradnika.
februarja 1982 ob 20. uri v dvor rani S. Škamperle na stadionu «1. maj*. Proslavi imata različen program.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na teden slovenske kulture. V nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri bo v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku nastop harmonikaša Ful-vija Jurinčiča, recitacije mladih u-stvarjalcev, slavnostni govor Ace-ta Mermolje ter dekliški pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Pie Cah. Razstava Bogomile Doljak bo na ogled ves teden od 19. do 21. ure, v nedeljo od 15. do K. ure. Vabljeni!
Društvo Slovencev miljske občine priredi jutri, 13. t.m., ob 19. uri v dvorani «Roma» v Miljah Prešernovo proslavo, na kateri nastopajo otroci iz vrtca in šole, mladinska skupina in ansambel «Tozd lopovi*, pevski zbor »Jadran* in pesnik Miroslav Košuta.
KD Slavec Ricmanje - Log vabi vse vaščane na redni občni zbor. ki bo jutri, 13. februarja, ob 20. uri.
Po dolgoletnem bivanju v Egiptu je ob povratku preminila
Evelina Vodopivec
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob
12.45	iz kapele na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo:	sestri
Mira in Ani z možem ter nečaka Sandro in Branko z družinama.
Trst, 12. februarja 1982
Dne 10. februarja nas je zapustila naša draga
MARIA BENIAMINA SOSIČ
Pogreb bo danes, 12. februarja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Posebna zahvala zdravnikom in osebju III. pnevmofiziološke-ga oddelka S. Santoria in Centra za mentalno zdravljenje v Nabrežini.
Žalostno vest sporočajo bratje in sestri: Silva, Srečko (odsoten), Bruno, Pepka, Viktor in drugo sorodstvo
Trst, Melbourne, 12. februarja 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
V starosti 79 let je včeraj po krajši bolezni preminil
ANTONIO TAUSANI
TRGOVEC
Zahvala naj gre zdravstvenemu osebju oddelka za ostarele tržiške bolnišnice, posebno prof. Sordagniju.
Žalostno vest sporočajo: žena, otroci in drugo sorodstvo
Sesljan, 12. februarja 1982
SLOVENSKO
'GLEDALIŠČE V TRSTU
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih
Režija STEVO ŽIGON
PREMIERA
Danes, 12. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski)
PONOVITVE
Jutri, 13. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED B (prva sobota
po premieri)
V	nedeljo, 14. februarja, ob 16.00 — ABONMA RED C (prva nedelja
po premieri)
V	torek, 16. febr., ob 20.30 — ABONMA RED D (mladinski v sredo)
Gledališča
DANES, 12. februarja, ob 20. uri
PREŠERNOV VEČER
Koncert otroškega in mlajšega mladinskega zbora VESELA POMLAD — zborovodja Franc Pohajač. Uvodna beseda Bogomil Gerlanc.
JUTRI, 13. februarja, ob 20.30 premiera
F. NI. DOSTOJEVSKI
KROKODIL
fantastična satirična groteska
Scena: A. KRALJ	dramatizacija in režija: D. GORUP
Nastopajo: Rinald Vremec, Kostanca Filipovič, Marino Kralj, Viktor Sosič, Rudi Taučer, Keti Sosič, Karla Smotlak, Malka Gulič
Ponovitev v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri
KD VALENTIN VODNIK - DOLINA
priredi v gledališču France Prešeren v Boljuncu jutri, 13. t.m., ob 20.30
VINSKI KONCERT
Nastopajo pevski zbor Valentin Vodnik, Edvin Križmančič in Miran Klun ter znana humorista Vanek in Drejček.
Dirigira Ignacij Ota - Tekst Edvin Križmančič - Režija Sergej Verč
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine Dolina
DAN SLOVENSKE KULTURE
V nedeljo. 14. februarja, ob 17.30 v gledališču France Prešeren v BOLJUNCU
«SREČA NA VRVICI» (mladinski film)
Po predvajanju filma razgovor: sodelujejo režiser JANE KAVČIČ ter igralca LIDIJA KOZLOVIČ in MATJAŽ GRUDEN.
Razstava in prodaja slovenskih mladinskih knjig v sodelovanju s Tržaško knjigarno.
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
vabi na
PUSTNI PLES
v torek, 23. februarja, od 20.30 dalje v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vabila lahko dvignete v trgovini poliištva Renar — Proseška ulica 51 — Opčine.
Nagrajene bodo najlepše maske.
Zveza vojnih invalidov NOV Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
V okviru DNEVA SLOVENSKE KULTURE bo danes. 12. februarja 1982. ob 18. uri, v dvorani Odseka za zgodovino pri NŠK. Ul. Petronio 4, predaval tov. DUŠAN FURLAN, predsednik ZVI NOV, na temo:
PARTIJSKO SOLSTVO MED ^IOB V SLOVENIJI
g posebnim ozirom na pokrajinsko partijsko šolo za Gorenjsko in Slovensko primorje
Vljudno vabljeni! Odbor
PD BARKOVLJE TPK SIRENA
vabita na spominski večer ob 1. obletnici smrti
Stanka Pertota
jutri, 13. februarja, ob 20.30 v prostoril) PD Barkovlje. Ulica Cerreto 12.
Nastopil bo Tržaški oktet.
KD J. RAPOTEC Prebeneg
priredi danes, 12. t.m., ob 20. uri
PREŠERNOVO
PROSLAVO
SODELUJEJO:
Sergij Verč. otroški zbor J. Rapotec in domači recitatorji.
Vljudno vabljeni!
LEKARNE V OKOLICI
junec: tel. 228-124; Bazovica-226-163: Opčine: tel. 211-001: :k: Lei, 225 141; Božje polje ik: tel. 225-569: Nabrežina: tel »1; Sesljati: tel. 209 197; Žavlje: 113-137; Milje: tel. 271-124.
MLADINSKI KROŽEK PROSEK - KONTOVEL
priredi razstavo
ePinko Tomažič In tovariši*
Otvoritev danes, 12. t.m., ob ob 20. uri v Soščevi liiši na Proseku.
Govor - MILAN PAHOR: nastop ženskega zbora Prosek -Kontovel; recital pisem Tomažiča in tovarišev.
Urnik razstave: jutri od 9. do 12.30 in od 16.30 do 18.30. V nedeljo od 14. do 18. ure in v ponedeljek od 9.00 do 12.30.
Vabljeni!
KULTURNA DRUŠTVA LIPA - PRIMOREC - SLOVAN
vabijo na večer posvečen
DNEVU KULTURE
Danes, 12. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH Sodelujejo:
—	mešani pevski zbor Slovan
—	mešani pevski zbor Lipa
—	dramska skupina KD Primorec	Vabljeni!
SSG
SSG - Trst. Fran Levstik - Minister Gregor pa nič - izvaja Alojz Milič, .režija in priredba Jože; Babič. Danes. 12. t.m., ob 9. uri na osnovni šoli v Zgoniku; ob 11. uri na osnovni šoli na Repentabru. Jutri, 13. t.m., ob 9. in 11. uri na osnovni šoli na Opčinah.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red prost) bo Ljudsko gledališče iz Rima predstavilo Rostandovo delo «Cirano de Bergerac*. V abonmaju odrezek štev. 6. Rezervacije pri osrednji blagajni. * * *
Od 16. februarja bo stalno gledališče iz Aquile predstavilo delo Giordana Bruna «11 Candelaio*. Režija Aldo Trionfo. V abonmaju odrezek št. 5 — izmeničen. Rezervacije pri osrednji blagajni.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red B za parter in F za galerije) ponovitev E. Gra-nadosove opere «Goyescas» in Co-ralovega baleta «Favola».
Jutri ob 20. uri (red E za vse vrste prostorov) osma predstava C. Saint - Saensove opere «Samson in Dalila*.
V nedeljo ob 16. uri (red D za vse vrste prostorov) peta predstava o-pere «Goyescas» in baleta «Favola».
Medtem že tečejo priprave za Verdijevo opero «Falstaff», šesto predstavo na repertoarju.
Koncerti
Za Societa dei concerti (Tržaško koncertno društvo) v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 v gledališču Ros-setti za abonma koncertnega društva; «S. Giovanni Battista* — oratorij A. Stradelle.
Kino
Ariston 16.00 «11 grande 1 rosso». Režija Samuel Fuller. Igrata Lee Marvin in Robert Corradine.
Ritz 17.00-19.30—22.00 «U-Boot 96».
Eden 17.30-19.50-22.15 «Ricchi, ric-chissimi. praticamente in mutan-de*. R. Pozzetto, E. Fenech, P. Franco. L. Banfi.
Grattacielo 16.30—22.15 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks.
Fenice 17.00 «H marchese del Gril-lo». Alberto Sordi.
Nazionale 16.00 zGiochi bagnatb. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri: 16.00 «Buona come il pa-ne*. C. Russo. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Fracchia la belva umana*. Paolo Villaggio.
Aurora 16.30—21.45 «Agente 007: solo per i tuoi occhb. R. Moore.
Moderno 16.00 — 22.00 clnnamorato oazzov A. Celentano. O. Muti.
Filodrammatico 15.00 «Erotico blues*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.00 »Culo e camicia*. R. Pozzetto.
Vittorio Venetu 16.30 «Le segrete esperienze di Luca e Fanny». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Misnon 16.00 «Pierino medico della SAUB*.
Radio 14.30 «Tntroduzione eroticav
Lumlpre 16.00 «11 furore della Cina colpisce ancora». Bruce Lee.
PD KOLONKOVEC Ženjan 46
priredi jutri, 13. t.m., ob 19. uri v društvenih prostorih
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Vabljeni!
Kulturno društvo VESNA
prireja v nedeljo, 14 februarja, ob 17. uri v domu A. Sirka v KRIŽU gostovanje dramske skupine «Jaka Štoka» s Proseka -Kontovela, ki bo uprizorila veseloigro LOJZETA CIJAKA
SLANA VODA
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 12. februarja
DAMIJAN
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob
17.25	— Dolžina dneva 10.14 — Luna vzide ob 22.12 in zatone ob 9.32
Jutri, SOBOTA, 13. februarja
KATARINA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,4 stopinje, najnižja 4,8, ob 18. uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1030,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Rosini, Alberto Brunello Zanitti, Aliče Pi-gnaton, Gianluca Stoico, Luca San-donato. Igor Šale, Isabel Morselli.
UMRLI SO: 56-Ietni Narciso Pa-liaga, 48-letni Dario Cherbava. 76-letna Adelia Trampuš por. Mini-chelli. 79 letna Romana Martelli por. Ciccarelli, 83 letni Agostino Ru-bessa, 88-letni Vittorio Pontini, 67-letni Giuseppe Minniti. 69-letni Na-tale Radossi, 80-letna Rosetta Stefani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2. Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 18. Prosek. Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
S SEJE PREDSEDSTVA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Slovenske banke naj podprejo zadružno in konzorcialno delo
V polletnem programskem delu so opredelili obveznosti, ki naj pomagajo krepiti SDGZ edino slovensko gospodarsko organizacijo ■ Pregled delovanja sekcij
Na seji predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so jo pod vodstvom predsednika dr. Vita Svetine imeli v sredo zvečer na sedežu v Gorici, so ostro protestirali, ker v upravni odbor goriškega turističnega podjetja, imenovanega pred nekaj dnevi, niso vključili zastopnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) ampak samo tri zastopnike zveze trgovcev. Sicer pa je bilo vprašanje imenovanja zastopnikov gospodarskega združenja v gospodarska telesa naše dežele predmet kasnejše razprave predse'stva, ko je tekla beseda o polletnem programu delovanja v tekočem letu. Predsedstvo bo namreč takšno svojo zahtevo sporočilo odborom trgovinskih zbornic obmejnih pokrajin, s katerimi se želi čimprej sestati, da bi te ustanove pomagale ustvarjati pogoje za pravično udeležbo predstavnikov slovenskega gospodarstva v vseh gospodarskih organizmih.
Kar zadeva program delovanja v letošnjem prvem polletju, je predsedstvo zelo visoko postavilo organizacijsko utrjevanje sekcij in ustanovitev novih, zlasti s področja bančništva. Dogovorili so se za vsebinsko obogatitev dela in za povečanje števila članstva, ne samo preko svojega strica, ampak tudi s sestavo in izvedbo takšne programske politike, preko katere bo združenje tudi navzen bolje predstavljajo svoj značaj in podobo edine slovenske gospodarske organizacije. Predsedstvo se je nadalje zavzelo za izvajanje osimskega sporazuma in med svoje bližnje programske obveznosti vključilo tudi zahtevo po sestanku s podpredsednikom deželnega odbora Francescom De Car-lijem, odbornikom za industrijo.
Tako v razpravi o program;'.;ih smernicah kakor tudi v razpravi o nekaterih gospodarskih pobudah je predsedstvo večkrat poudarilo nenadomestljivo vlogo slovenskih bančnih zavodov pri nastajanju in razvijanju gospodarskih pobud, posebno še pri krepitvi drobnega gospodarstva. S tem namenom so v programski dokument vključili obveznost, da se ustanovi bančna sekcija in da se SDGZ s slovenskimi denarnimi zavodi pogovori o možnostih njihovega vključevanja v razvojne trende našega gospodarstva.
V nadaljevanju seje je predsedstvo SDGZ obširno razpravljalo o potrebi okrepitve koordinacijskega odbora za zadružništvo. Ugotovilo je stalno naraščanje najrazličnejših oblik zadružnega delovanja, zlasti na Tržaškem in do neke mere tudi na Goriškem, in ocenilo, da so kmetijske zadruge velikega pomena za zavarovanje slovenskega prostora, združevanje zadružnih oblik dela v konz^r i je pa predstavlja podlago za splošni gospodarski razvoj. Menilo je, da se bo slovenski obrtnik laliko razvil v malega industrijca in da bo s tem aktivneje in uspešneje oblikoval slovensko gospodarstvo samo preko konzorcijev, ki programsko koordinirajo dejavnosti in zagotavljajo možnosti za izvajanje posebne kreditne politike, ne le preko slovenskih denarnih zavodov, ampak tudi preko deželne ustanove za razvoj obrtništva.
Predsedstvo SDGZ je po daljši diskusiji, med katero je z vseh strani, tudi z navedbo konkretnih
primerov, osvetlilo zadružno in konzorcialno delovanje, sklenilo, da se mora koordinacijski odbor čimprej sestati in da se morajo pri tem v večji meri angažirati gospodarsko združenje, odbor za gospodarstvo SKGZ in Kmečka zveza. Izrečno pa je poudarilo potrebo po stalni in prizadevni skrbi slovenskih denarnih zavodov. Na takšen način bodo odpravili vrzeli v kadrovski sestavi in bodo s strokovnim pristopom, lahko tudi s pomočjo marketinga, spremljali gospodarska gibanja in sestavili razmeram in času prilagojene programe.
V uvodnem delu so člani predsedstva poročali o delovanju sekcij,
ii omenili predlog avtoprevoznikov, da se sestanejo z gospodarskim združenjem. Gostinci, ki so v zadnjem času pripravili nekaj zanimivih pobud, se odpravljajo na izlet v Beograd. zvišali so število članov za 40 odstotkov, razpravljali pa so tudi o posledicah, ki jih bo povzročil novi zakon o distribuciji. Predstavniki gostincev so sklenili, da se bodo borili za raztegnitev ugodnosti, ki so jih slovenski gostilničarji na Tržaškem že 15 ali več let deležni, tudi na Goriško, konkretno v sedanjem primeru, da bodo manj finančno obremenjeni pri plačevanju pristojbin za televizorje in radijske sprejemnike, (gv)
iliiiiiiiniimiiiimMiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiminvtuiiHimiiiftiimiiiiiiiimiiiimiiimitiiiiiiiiiminiiiiiiiiniiii
V TRŽIŠKEM OBČINSKEM SVETU
Končno odobrena varianta regulacijskega načrta...
Dokument, ki ureja urbanistične posege na območju tržiške, ronške in štarancanske občine je bil odobren s 15 glasovi — Proti je glasovalo 14 svetovalcev KD, PRI in MSI — Dokument morajo zdaj odobriti še v občinskem svetu v Ronkah in Štarancanu
Z večino glasov je občinski svet v Tržiču, v sredo, pozno zvečer, odobril varianto medobčinskega regulacijskega načrta. Za predlog občinskega odbora, je glasovalo 15 svetovalcev večinske koalicije, proti pa 14 svetovalcev KD. PRI in MSI. Dokument je bil torej odobren s tesno večino enega glasa, kar pa sicer za razmerje sil. ki so zastopane v tržiškem občinskem svetu pravzaprav ni niti nobena posebnost. O dokumentu bodo v prihodnjih dneh glasovali v občinskem svetu v Ronkah ter v Štarancanu. Medobčinski regulacijski načrt namreč zajema območje Tržiča ter omenjenih dveh občin.
Razprava o spremembi regulacijskega načrta je bila precej ostra, predvsem pa dolgotrajna. O dokumentu naj bi namreč glasovali že proti koncu lanskega leta, a se je zadeva zavlekla preko predvidenega roka.' "	1
Med razpravo so demokrščanski prqdstayniki iznesli ,glqde urbanističnega dokumenta vrsto Izmislekov in kritik. Po njihovem v dokumentu ni opaziti enotnega pogleda glede urbanističnih posegov, ampak prihajajo do izraza lokalistične težnje posameznih občin, predvsem na področju gradnje proizvodnih objektov, obmorskega turizma ter pristaniških dejavnosti.
Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika
Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika bodo imeli danes ob 20. uri v Gabrjah, na pobudo tamkajšnjega kulturnega društva Skala. Priložnostni spored bodo
oblikovali pevci zbora Dol - Poljane, animatorska skupina KD Jezero iz Doberdoba ter otroški pevski zbor KD Skala. O pomenu slovenskega kulturnega praznika bo spregovorila predsednica društva, Klavdija Pahor.
Jutri zvečer pa bo Prešernova proslava na Vrhu, v priredbi KD Danica. Nastopili bodo mešani pevski zbor Oton Župančič iz Štandre-ža, dekliški zbor Danica ter recitatorji. Kulturnega večera, ki bo ob
20.15	v osnovni šoli, se bodo udeležili tudi gostie iz Podnanosa ter iz Sela na Krasu.
STALIŠČE TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ ZA GORIŠKO
ZAZIDALNA POVRŠINA V PIV M SAMO ZA DOMAČE POTREBE
SKGZ podpira stališča rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver - Ponovitev stališča iz leta 1978
Teritorialni odbor za Goriško je obravnaval zadevo o zazidalni površini za ljudsko gradnjo v Pevmi in sklenil podpreti stališče rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver, da se navedeno zazidalno površino ohrani za domače potrebe. Tak je tudi bil namen goriške občinske uprave izražen in odobren v splošni varianti k regulacijskemu načrtu mesta Gorice
Teritorialni odbor ponovno poudarja, da se povmska zazidalna površina ohrani za domače potrebe in da se pospeši delovanje domače zadruge z namenom, da sč čimprej izvede zazidalni poseg v omenjeni lokaciji.
Teritorialni odbor zavrača poskus goriške občine, da bi izsilila od rajonskega sveta pripravljenost, da se sam odreče uporabi zemljišča in s tem dopusti možnost, da bi se v Pevmi izvršila naselitev ne-domačinov.
Podobno stališče je teritorialni odbor Slovenske k,ulturno - gospodarske zveze že izrazil v opazkah o reviziji splošnega regulacijskega načrta goriške občine, ki je bilo dostavljeno županu dne 15. marca 197,8.
Teritorialni odbor za Goriško smatra, da je' takrat sprejeto stališče, da se sprejme lokacija zazidalne površine za gradnjo ljudskih stanovanj - v Pevmi, Te pod pogojem,'da se površina nameni domačihom, še vedno veljavno.
Da je bilo sprejeto stališče teritorialnega odbora SKGZ pravilno, dokazuje dejstvo, da sta rajonski svet in s tem celotna vaška skupnost poudarila namen, da se izkoristi za-
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
priredi v Kulturnem domu v Sovodnjah
CELOVEČERNI
KONCERT
v nedeljo, 14. februarja, ob 18. uri
Vabljeni!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMtnuiimiiiiiMMiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
V S0V0DENJSKI OBČINI
Ponovne v ospredju vprašanje varstva rek in podtalnice
sJimv«tw-ir S.S nori Ii	■ *iU
Okvara na prečiščevali postaji za odplake • V Sočo se še zmeraj stekajo industrijske odplake - Kdaj bo vprašanje rešeno?
i	■*	Hjfi
Zaradi razmeroma plitve-
Občinski upravitelji v Sovodnjah so v zadnjem času že nekajkrat razpravljali o varstvu, oziroma one-snačevanju voda. Zaradi okvare na prečiščevalni postaji, kamor se stekajo odplake iz goriške občine, odtekajo v Sočo neprečiščene odplake. Okvaro naj bi. oziroma so že odpravili, vendar po mnenju občinskih upraviteljev, stanje kljub temu ni zadovoljivo. Nerodnost je pač v tem, da se v Sočo izlivajo neprečiščene industrijske odplake in da je samo nekaj kilometrov niže zajetje za vodovod, ki oskrbuje z vodo vasi sovodenjske in do-berdobske občine ter deloma za-
grajske.
ga yodnjaka in bližine soške strp-ge je veda . v črpališču velikokrat neprimerna za pitje.
Vprašanje se vleče že nekaj let, vendar izgleda, da ga bo zelo težko rešiti. Po zagotovilih tehniškega urada goriške občine naj bi tudi industrijske odplake že v začetku lanskega leta priključili na prečiščevalno postajo. To se žal ni zgodilo in slednje še naprej prosto odtekajo v Sočo. In kar je najbolj neverjetno, samo nekaj sto metrov više od postaje, ki je zgrajena na meji med sovodenjsko in goriško občino.
IIIIIIIIIIIIUIIIUIIIlIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinilliiitttlllinillflllllllllllMIIIIIIIIIIUIIinilllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllMllllllllfIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIimillllllB
BOLEZEN ŽE KREPKO PRISOTNA NA GORIŠKEM
UGOTOVILI SO ŠE DVA PRIMERA OKUŽBE Z GOZDNO STEKLINO
Z nevarno boleznijo sta bili okuženi lisici, ki so ju našli mrtvi blizu Gradišča in Rupe — Doslej že sedem ugotovljenih primerov stekline
Na območju goriške pokrajine so prav zadnje dni ugotovili še dva primera stekline. Število ugotovljenih primerov obolelih živali je tako naraslo na sedem. Z nevarno boleznijo sta bili okuženi lisici, ki so ju našli v petek, 6. t.m. pri Gradišču, v neposredni bližini posestva Felluga ter v Rupi, blizu Velike jame. Obe lisici So našli že mrtvi. Podatek glede kraja najdbe okužene živali priča, da je bolezen napredovala že precej v notranjost goriške pokrajine in da torej ne ogroža samo ozkega pasa ob meji, kakor je sprva kazalo.
Prvi primer stekline v goriški pokrajini so ugotovili ve dni januarja letos, na območju števerjana, kjer je pes finančne straže zadavil lisico. Obolele živali so ustrelili še na območju Sovodenj, Fare, Rutarjev in števerjana. V vseh sedmih primerih so bile s steklino okužene le lisice. Pri tem velja poudariti, da so na specializiranem veterinarskem zavodu v Padovi v tem času opravili vrsto pregledov tudi nad lepim številom psov, mačk in nekaterih drugih živali. Na sosednjem novogoriškem območju so prvi primer stekline ugotovili marca lani.
Predstavitev knjige «AntipsRhia(ria»
Vprašanje psihiatrične oskrbe v Gorici danes, devet let po odhodu Basaglie. je bil predmet javne razprave, ki ga je za številno občinstvo v mali dvorani UGG priredil lani ustanovljeni klub ženskih eman-cipirank, k'i si je zadal dokaj čudno ime: Klub Marije Terezije. Na njej
so hoteli dati poudarek ekipi, ki je v goriški umobolnici nasledila lani umrlega Franca Basaglio, človeka, ki je odprl novo poglavje v zdravljenju umobolnih. Predvsem pa so hoteli javnost seznaniti z izidom knjige (120 strani), ki so jo napisali v umobolnici zaposleni strokovnjaki in v kateri so hoteli pojasniti svoje izkušnje.
Uvodne besede so pripadale časni karju Pieru Fortuni, kolegu, ki je bil svoje. čase zaposlen v Gorici. Pojasnil je, da je knjiga (imenuje se Antipsichiatria) razdeljena na štiri poglavja in da najprej obravnava razdobje 1972 - 1981, se pravi čas, ko Basaglia ni bil več v Gorici in je njegovo mesto prevzel dr Realdon s svojo ekipo. Omenil je. da še v knjigi piše o antipsihiatriji in alternativni kulturi, pa tudi o zgodovini zdravljenja bolezni umobolnih pri nas od 17.. stoletja dalje.
Fortuna je opisal poglavitne Ba sagliove ideje o psihiatriji, konkretno je Basaglia predlagal odpravo umobolnic, češ da je potrebno umobolnega, ki je žrtev družbene ga nasilja, zdraviti kot vsakega drugega bolnika, ne pa z njegovim ločevanjem od okolja.
V nadaljevanju sestanka so spregovorili vsi štirje avtorji te knjige, Realdon in njegova žena, De Stefa-no in Špacapan. Realdon in njego va ekipa sta izjavljala, da nista proti Basaglii.
f Čestitke
Ob 65. rojstnem dnevu ŠTEFANIJE NANUT roj. TOMŠIČ ji iz srca čestitajo mož Ludvik ter otro el Danilo, Zalka in Ivo z družinami.
NOV UDAREC ZA GORIŠKO GOSPODARSTVO
Zaradi varčevanja ustavljena dela v tržiški termo centrali?
Podjetje ENEL naj bi v vsej državi znatno omejilo investicije
Izgleda, da se bo gospodarska kriza v goriški pokrajini ter še posebej na Tržiškem že v prihodnjih mesecih še bolj zaostrila. Poleg ladjedelnice in nekaterih drugih kovinsko - predelovalnih o-bratov je' pričakovati občuten padec zaposlitve tudi v gradbeništvu ter v dejavnostih, ki so s tem povezane. Zaradi varčevanja naj bi namreč državno podjetje 'ENEL občutno skrčilo obseg investicij v raznih krajih države, med drugim tudi v Tržiču. Začasno naj bi namreč ustavili gradnjo 4. agregata v termocentrali v Tržiču. Taka- odločitev bi imela hude posledice glede zaposlovanja v naši pokrajini.
• Goriško šolsko skrbništvo obve šča, da je na vpogled ministrski o dlok št. 16. z dne 14. januarja letos glede premestitev in dodelitev za časuih mest učnega osebja v vrtcih
Goriški Slovenci v dobi Marije Terezije
O	goriških Slovencih v času cesarice Marije Terezije bo v sredo, 17. t.m., govoril ravnatelj goriškega muzeja, Branko Marušič. Predavanje bo v predavalnici v Ulici della Croce 3, s pričetkom ob 20. uri. na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev ter Ljudske knjižnice Damira Fajgla iz Gorice. Že dalj časa je namreč v pokrajinskem muzeju, v palači Attems v Gorici razstava pod naslovom «Go-riška v dobi Marije Terezije*, za katero vlada precejšnje zanimanje. Prav te okoliščine so po vsej verjetnosti botrovale tudi pobudi, da se tisto zgodovinsko obdobje te-
meljiteje prikaže, posebej pa kar zadeva življenjske razmere in doprinos Slovencev v takratnem obdobju. V prihodnjih dneh pripravlja Zveza slovenskih kulturnih društev tudi skupinski ogled omenjene razstave. Vodil bo umetnostni kritik profesor Milko Rener.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Al redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
zidalha površina za domače potrebe.
Teritorialni odbor smatra obenem, da ne more biti odobritev finansiranja eni ali drugi zadrugi razlog in diskriminacijski element, na podlagi katerega bi občinski odbor ne upošteval prvotnega dogovora, na podlagi katerega je do lokacije tudi prišlo.
Razstave
V prostorih KD Briški grič na B> kovju je odprta razstava fotogra/ij Silvana Pittolija in Zdenka VogJi-ča ter lesenih skulptur Mirka Maraža. Ogled v nedeljo, 14. t.m. od
10.	do 13. ure ter od 14. do 17. ure.
Izleti
Na sedežu Slovenskega planinskega društva sprejemajo prijave članov tekmovalcev za pokal Skdanc. Tekmovanje bo v nedeljo, 14. t.m., na Zoncolanu. Udeleženci naj se zglasijo na sedežu društva. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Kulturno društvo «Oton Župančič* v Štandrežu priredi v dneh od 13. 6. do 20. 6.1982 izlet' v Sovjetsko zvezo z ogledom Leningrada in Moskve ter njunih znamenitosti. Odhod 'z letalom iz Milana. Gena izleta s polno oskrbo je približno 700.000 lir. Vpisujejo na sedežu društva v Bu-dalovem domu v večernih urah od
20.00	do 21.30 ob torkih in petkih, ko so tam pevske vaje.
Razna obvestila
V	domu Andreja Budala bo drevi, ob 20. uri redni občni zbor KD Oton Župančič. Vabljeni člani in prijatelji društva ter predstavniki drugih štandreških društev ter društev iz bližnjih krajev.
V	goriškem deželnem avditoriju
bodo drevi, ob 18.30 predvajali dokumentarni film o zgodovini Gorice. Posnel ga je Goričan Bogomil Semolič. Na predvajanje vabi go-riška občinska uprava.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi na pustno družabno prireditev, ki ho 21. t.m. v prostorih v Ulici della Croce 3. Vstop z vabili, ki bodo na razpolago na sedežu društva, ■ Ulic«! Malta 2, od ponedeljka 15. t.m.
Kulturho društvo Sovodnje priredi v nedeljo. 14. t.m. ob 18. uri koncert Godbenega društva s Proseka. Koncert bo v Kulturnem domu.
Kulturno društvo Briški1 grič' ▼ Števerjanu priredi v soboto, 20. februarja. Puštni ples v društvenih prostorih na Bukovju. Podrobnejše inforiTiacije dobite pri odbornikih ■društva.
Giedslišča
Primorsko dramsko gledališče iz Nove. Gorice ho v .ponedeljek, torek in sredo izvedlo tri predstave Levstikove smrti. Predstave bodo v gledališki dvorani v Solkanu s pričetkom ob 11. uri, namenjene pa so predvsem dijakom nekaterih novogoriških poklicnih šol.
Kino
(iorico
VERDI. 17.15—22.00 «11 marchese Del Grillo*. A. Sordi. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 «Culo e cami-cia*. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Pomo bri-vido*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 17.30-22.00 «La solu-
zione*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «1997 fuga da NewYork».
Aowi Gorica
in okolica
SOČA 18.00-^-20.00 «žena na dopustu. ljubica v mestu*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Monika ljubezen. pri šestnajstih*. Nemški film. 22.00 «Letovanje v Grčiji*. Nemški film.
DESKLE 19.30 «Kagemusha». Japonski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v (gorici dežeurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 84576.
ŽENSKA - MOŠKA
KONFEKCIJA
C***


S\*
TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174
ZADNJE PRILOŽNOSTI
TER PRVE SPOMLADANSKE NOVOSTI
S PREŠERNOVE PROSLAVE V GORICI
Skupna kulturna prizadevanju za razvoj naših kulturnih dobrin
Resničnost prizadevanj potrjujejo dejanja, ne pa pristranske in omalovažujoče besede
Na letošnji Prešernovi proslavi v Slovenec ne sme posluževati ma-Gorici je slavnostni govornik dr. terinega jezika v odnosu do oblasti, Filibert Benedetič imel govor, ki | in kar je še hujše, da imajo mnogi
ga v celoti objavljamo:
Vsako leto v teh februarskih dneh, ob obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna, Slovenci proslavljamo svoj praznik kulture. Pomen in namen tega narodnega praznika pa presega okvir navadne komemoracije, pa čeprav gre za poklon slovenskemu umetniškemu geniju, kajti Prešernov dan je bil proglašen v času narodnoosvobodilnega boja kot manifestacija živečega, kot osvešče. nje duha in zaprisega bitnosti. Naj
Filibert Benedetič na letošnji goriški Prešernovi proslavi
bodo stvari še tako komplicirane, položaj še tako zapleten, ključna postavka osiaja jasna in neizpodbitna: Slovenci proslavljamo svoj praznik kulture v . življenju.
Tu pri nas živimo v razmerah, ki niso posebno ugodne za Slovence. Pod stalnim pritiskom asimilacije in upravne ter gospodarske odvisnosti od večinskega naroda, je slovenska narodnostna skupnost v Italiji prisiljena vlagati svoje najboljše moči v boj za obstanek. V tem neenakem boju čas ne deluje nam v prid, zato moramo še in še z vso odločnostjo protestirati, od Kanalske,dolijte, Rezije do Benečije protestirati, na Goriškem, na Tržaškem protestirati, za materin jezik,' za šole, za kulturne ustanove, za gospodarstvo, za obveščanje javnosti, protestirali za zemljo, ki se dan za dnem krči, in zmeraj. ,pam v škodo. Naša zahteva po globalni zaščiti ni kaprica, ki bi z njo posiljevali suverenost italijanske države, tudi 'ni '{izsiljevanje privilegijev, razen če odločujoči činitelj vsbdtžrfvne oblasti, zlasti še 'v krajevnem merilu, ne pojmujejo priznanja, ohranjevanja in razvoja kulturnih vrednot slovenskega avtohtonega prebivalstva kot prevarikdcijo manjšine nad večino, taka je namreč ena izmed običajnih parol, ali pa kot izsiljevanje neznatne skupine posameznikov, ki lažno prikazujejo probleme na etnično čistem italijanskem o-zemlju. Ob takem pojmovanju so vsa naša prizadevanja dokaj brezupna, kbr sicer dokazuje tudi v nedogled razvlečena narcizoidna igra besed in obljub od najvišjih do najnižjih predstavnikov oblasti, ki ostajajo v glavnem pri besedah in o-bljubah. Tako smo torej prisiljeni stalno vlagati ogromne napore v i-skanju kontaktov in pripravah obiskov pri predstavnikih vlade, parlamenta in strank, kot nekakšni trgo-ski potniki, katerih ponudbe nihče ne jemlje resno v poštev.
Problemi nastajajo torej že pri samem pojmovanju narodne pripadnosti, saj tak odnos, kakršnega pač ima večinski narod do tega vprašanja, izhaja izključno iz političnega načela državljanske pripadnosti. Z drugimi besedami, pojem narodnosti se istoveti s pojmom državljanstva, ki vse uravnava pod skupnim imenovalcem anagrafškega se znama italijanskih državljanov. V tem temeljnem administrativnem aktu. iz katerega izhajajo vsi na daljnii postopki družbene ureditve in - državljanskih pravic, ni prisotna karakteristika narodne pripadnosti, oziroma ni upoštevana najplemenitejša dobrina človekove biti, ki se ji pravi kulturna identiteta.
Vse se pravzaprav začenja pri jeziku, pri tem žlahtnem, prirod-nem sporočanju med materami in sinovi, vse se začenja pri sreči ob blagoglasni govorici domačega redu, ob življenjskosti izraza, ki razodeva ves svet že v sami pojavi človeka. Če človeku odvzameš to naravno dobrino, je kot da bi mu odmaknil izpod nog ves njegov svet. V brezkrvnem prostoru, ki tako nastane, se bujno razraste rakasto o-bolenje razčlovečenja. Od vseh težkih izgub, ki jih človeštvu ta pojav povzroča, je za prebivalstvo tega narodnostno mešanega ozemlja nemara najusodnejša izguba jezika, osnovnega sredstva za uveljavitev lastne kulturne identitete. V prvi vrsti gre za odnos večine do jezika manjšine. Načelno stališče o prisotjujsti neke slovenske manjšine n deželi Furlanija - Julijska krajina je italijanska država tudi že sprejela, pa čeprav z resnimi pomisleki gleda njenega dela v videmski pokrajini in številčne konsi. stene e v samih mestih Gorica in Trst, in je tudi karakteristiko slovenskega jezikovnega izraza nekako načelno doumela, vendar v javnopravnem pogledu velja samo italijanščina in pred zakonom nima slovenščina nobene domovinske pranice. Poleg globljih in usodnejših posledic pri utrjevanju in razvoju kulturnega izraza celokupne slovenske narodnostne skupnosti v T taliji, je praktična posledica tega odnosa večinskega naroda do slovenskega jezika zlasti v tem, da se
Slovenci zaradi tega podrejenega položaja občutek manjvrednosti, ki ga nekateri skrivajo tako, da zatajijo svojo narodno pripadnost in svoj jezik.
S svojim posebnim značajem, podvrženim delavnosti, poštenosti, redkobesednosti, zlasti še veliki obzirnosti do večinskega naroda in do oblasti, je ta občutljivi, mehki, narodnostno nezaščiteni slovenski človek stalno ogrožen v močvirju vsak. danje stvarnosti. Toda te žlahtne poteze njegovega značaja so obenem tudi potrditev njegove drugačnosti. Tisoč let, že tisoč in še več let traja to razžiranje in v skritih zaklonih slovenske duše iz roda v rod zaskelijo nedopovedljivi posveti o boju za obstoj in za življenje. V tem je namen in pomen našega praznika kulture, v tem je osveščanje duha in zaprisega bitnosti.
Po priznanju in spoštovanju temeljnih vrednot kulture vsakega naroda je moč spoznati demokracijo, kar še posebej velja — kot je dejal italijanski tržaški svobodo-Ijub Pincherle — za to našo zemljo, kjer ne bo mogoče govoriti o demokraciji in miru, dokler ne bosta večinski narod in italijanska država priznala domovinskih pravic v polnem pomenu besede vseskozi ogroženi in zapostavljeni slovenski narodnostni skupnosti.
Ob današnjem proslavljanju svojega praznika v tem novem kulturnem domu se nam ponuja posebna prilika, da spregovorimo tudi o nekaterih vprašanjih, ki neposredno zadevajo pristop k utrjevanju in nadaljnjem razvoju goriške kulturne ustvarjalnosti. Vsi se namreč radi spominjamo pomembne vloge goriških kulturnih delavcev v Trgovskem domu, bogate kulturne atmosfere, ki so jo v Gorici ustvarjale' znamenite osebnosti slovenske umetniške ustvarjalnosti, radi poudarjamo, kako je Gorica prispevala znaten delež pri oblikovanju zgodovine ne samo primorskih Slovencev, ampak tudi vsega slovenskega naroda, vendar pa nam je bolj težko pri srcu, kb pomislimo na posledice nadaljnjega razvoja dogodkov, na obubožanje po letu 1945, oziroma 1947, na razkosanost znotraj živega tkiva, usodno izpostavljenega razžirajočemu procesu krvavitve.
Tista izjemna kulturna atmosfera, ki je v Gorici izžarevala v zagonu delovanja Trgovskega doma, ni mogla več zaživeti po herojskem razdobju antifašističnega delovanja in narodnoosvobodilnega boja. Kaj nam je namreč Slovencem tedaj ostalo od tistega, kar smo si s trdim delom in ogromnimi žrtvami ustvarili, s čim smo lahko nasprotovali zli usodi, ki je tako trdo udarila po našem življu in ga izločila iz javnosti? Več kot pol stoletja je minilo, kar so nas dokončno oropali osnovnih sredstev kulturnega izživljanja, od tega tudi več kot trideset let čakamo, da se uresničijo določila ustave italijanske republike, rojene iz odporništva in zmage nad fašizmom.
Ta Kulturni dom, rezultat naših prizadevanj in žlahtni sad hvaležnosti in ljubezni matičnega naroda, dostojno izkazuje čast vsem, ki so se žrtvovali v boju za uveljavitev idealov pravice in svobode, za dostojanstvo slovenskega človeka, in ta Kulturni dom dostojno odraža tudi mesto, ki ga slovenski narod namenja kulturi. Kultura pa je ena sama, nič večja in nič manjša od one, ki dejansko utripa v srcu vsakega zavednega Slovenca, tolikšna pač, kolikor v njej resnično živijo tisti, ki se nanjo sklicujejo.
Pri tem velja poudariti zlasti dvoje: slovenska narodnostna skupnost s tem domom ponovno razpolaga z objektom, pa čeprav po več kot petdesetih letih, ki tudi nazorno izpričuje njeno kulturno omiko, in nadalje, slovenski narodnostni skup. nosti je s tem domom dana možnost, da v njem najprimernejše u-resničuje svoja skupna kulturna prizadevanja v boju za uveljavitev in razvoj njenih duhovnih dobrin. To seveda zahteva tudi primeren pristop odgovornih dejavnikov kulturne politike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kajti resničnost prizadevanj v korist skupnih intere sov lahko potrjujejo samo dejanja, ne pa besede, povrh še pristranske, omalovažujoče in žaljive. Gre za
nost, za zaupanje kulturnim delavcem, ki se kar naprej žrtvujejo v imenu idealov in ki zaradi idealov večkrat tudi sami plačajo ob izkoriščanju in brezobzirnosti politikov.
Posvetilo temu našemu današnjemu prazniku izzveneva z znamenitim stihom slovenskega pesnika. €Žive naj vsi narodi...» torej, a obenem s to plemenito mislijo o univerzalnem miru naj živi tudi misel o svobodnem izražanju naravnega bogastva človeka, ki mu je bilo z rojstvom vdahnjeno v srce: «Pusti peti mojga slavca,/ kakor sem mu grlo stvaril.»
štmavrska dekleta in žene pripravljajo štruklje
USTA VLJEN OSIP V GORIŠKIH KINEMATOGRAFIH?
Kinematografi se polnijo z mlado in staro publiko
Ljudje so si ogledali filme z mladinsko tematiko, pa tudi Celentanov «božični» film
iiiifniiiimmMiiiiiiitiimiiiiitffiifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitetiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiNaitniiiiiiiiiiiHiitiiiiniiiiiiiiitiiMiutiHtmiMiHm
V zadnjih letih se je število obiskovalcev kinodvoran precej zmanjšalo. Statistike nam povedo, da je bilo lani približno 30 odst. gledalcev manj kot pred kakim letom, čeprav gre povedati, da so tudi zna ki, ki kažejo na zaustavitev tega pojava in vsaj na stabilizacijo, če že ne povišanje števila gledalcev. Kje so vzroki za to? Lastniki kinodvoran se hudujejo predvsem nad italijansko zakonodajo, ki naj bi do. puščala preveliko svobodo zasebnim televizijskim postajam, te pa naj bi s predvajanjem številnih filmov delale preostro konkurenco kinematografom.
IMMfltHIIIIIIIIMIfllllltllllllllltlltlMMIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIItff llllllllllltllllllllllllllllllinillllllMMl
O LEPOTI KRAJA JE PRED 77 LETI PISAL UČITELJ ANTON KUTIN
Že v letih pred prvo svetovno vojno je bil Štmaver priljubljena izletniška točka Goričanov in okoličanov
v
Vsako leto na praznik sv. Valentina je v Štmavru praznik, glavna dobrota na mizah so domači štruklji - Pogovor z gospodinjo Justino Drejevo o nekdanjem navalu na to vas
»Stopimo na najvažnejši trg gori-škega mesta, na stari, častiteljevi Travnik, in sicer ravno pred palačo c.k. okrajnega glavarstva! Obrniv-ši se proti severovzhodu, zagledamo hrib sv. Valentina; prav dobro se da razločiti na njegovem vrhuncu stara razvalina cerkve in samostana. Na položnem pobočju in deloma na vznožju tega hriba leži prijazna vasica — Št. Maver.
»Iz Gorice prideš v Št. Maver skozi Pevmo v dobri uri hoda; ako se ti pa zljubi peljati se čez Sočo z ladjico, pojdi v Solkan. Obrnivši se na levo, stopaj po cesti, ki vodi v solkanske mline, dokler je ravna. Ko pa začne iti navzdol k Soči, obrni se spet na levo. Tam stoji mala hišica. Stara ženica, dobra Urša, ti koj pove, da moraš klicati «ladijo». — Na to stopi par korakov naprej na breg Soče in prav krepko in iz polnih prs zakliči: «Ladija!» Krpalu se oglasi brodar, ki te prepelje s čolnom črez Sočo. Čoln je zelo varno pripet na dve železni vrvi, da se ni treba prav ničesar-bjativ — V novejšem času so napravili' za''domačine električni zvonec, da ni treba klicati brodarja. Kadar Soča naraste, ni mogoče voziti čez: radi tega treba v deževju skozi Pevmo. — Po solkanski strani se dospe iz Gorice sem v tri četrt u-re; vendar pa je pot skozi Pevmo prijetnejša, čeprav za dober četrt ure daljša. Cesta, ki vodi sem, se odloči od skladovne prav za palačo baronice Teuffenbach, pelje po pevmskem polju, spusti se v globoko kotlino rečice Pevmice ter se vzpenja polagoma po precej strmem pobočju do vasi.
»Izletniki, ki prihajajo iz Gorice, pridejo navadno po tej poti, vračajo pa se po solkanski strani. Pra vijo, da jim ta sprehod najbolj u-gaja. — Zato je posebno o lepih pomladnih dneh ter o praznikih vse polno meščanov, ki se žele navžiti tu čistega zraka in se okrepčati v lepi prirodi. V resnici nima goriška okolica kraja, ki bi združeval toliko naravnih lepot, kakor ravno Št. Maver. Bližina mesta, lepi vinogradi, prijetna senca, temnozelena Soča, gora sv. Valentina s prekrasnim razgledom, in poleg tega še prijetna in daleč znana, izvrstna domača vinska kapljica: vse to vabi meščane, da tako radi obiskujejo prelepi naš kraj. Prijatelj, ki čitaš te vrstice in bivaš tu v bližini, a si nisi še ogledal tega kraja, pridi in poglej! Ne bode ti žal malega truda*.
Tako začenja pripoved o Štmavru, prijetni vasici na pobočju Sabotina, nekdanji učitelj Anton Kutin, ki je tu poučeval pred prvo svetovno vojno in napisal krajepisno in zgodovinsko sliko kraja, ki je izšla v Gorici v knjigi «Poročilo o stanju ljudskega šolstva v okraju goriškem za leto 1904/05» leta 1905.
Od takrat ji minilo veliko let. Avstrijci so zgradili znameniti solkal-ski železniški most, prišla je prva svetovna vojna, ki je temu kraja prizadela toliko gorja in razdejanja, pošten pristop k delu, za strokov- j danes na pobočju Sabotina ni niti
več videti od Kutina omenjenih razvalin stare cerkve in samostana. Prišla je druga svetovna vojna. Po njej smo dobili tudi novo državno mejo. Sedaj prav nad Štmavrom gradijo cesto, ki bo bolje povezala Brice z Novo Gorico. Brodarja, ki bi te pripeljal iz Solkana na drugi breg Soče, ni več. V štmaver pridemo po lepi asfaltirani cesti kar z avtomobilom in nam ni treba pešačiti skozi Pevmo.
Do sprememb je prišlo tudi v uporabi krajevnih imen. V časih, ko je Anton Kutin pisal knjigo prej omenjeno knjigo so naši predniki uporabljali nazive Št. Ferjan, Št. An-drež, Št; Peter, Št. Maver za kraje, ki jim danes pravimo Števerjan, Štandrež, Šempeter in štmaver. Le na občinski tabli pred Štmavrom piše v stari obliki še vedno «št. Maver».
* * *
Čeprav bi se na prvi pogled zdelo,, da jjjt&k&jVnton Kut^Sabotin goro sv. Valentina, najdemo v njegovi knjigi velikokrat napisano ime
ožnal
pravimo Sabotin, Italijani pa so ji dodali še «o» in tako dobili ime Sabotino, na kateri so imeh. veliko padlih v prvi svetovni vojni.,
, . ‘ ' *' *• '
* * *
Najbrž se nihče ne spominja več kdaj so pričeli. Dolgo vrsto let so namreč na borjaču Pri Drejevih prvo nedeljo po prazniku sv. Valentina odprli osmiep. Ta dan so_ iz Gorice, iz Solkana, iz Pcdgore in iz drugih bližnjih briških krajev, ljudje prihajali v Štmaver, da bi v, domačih gostilnah in osmicah pili štmaversko belo vino, pokusili štruklje, pojedli domačo klobaso, pa še kako drugo dobroto. Ker je prihajalo v to vasico na pobočju Sabotina tudi po več tisoč ljudi, seveda če ni vreme nagajalo, so domači gostilničarji in tisti kmetje, ki so odpirali na stežaj svoja vrata izletnikom, tudi dobro zaslužili. Še do začetka sedemdesetih let sta bili v Štmavru dve gostilni. Tista pri Mirkotu Klanjščku v Buži, ki deluje še danes in kjer dobiš ob vsaki priliki pristno domačo in okusno pripravljeno jed, ter ona pri Gr-garcu, tako se pravili gostilni Do-ljakovih takoj vrh orvega klanca, ki pelje v Štmaver, kajti gostilničar Dol jak je v to vas prišel iz Grgarja. Osmice pa so bile na borjaču pri Drejevih, pri Radinjevih, pri Ivanki Pintar - Škopitovi. Morda so bile občasno še kje drugje.
Justina Figelj, današnja gospodinja pri Drejevih, nam je rade volje povedala kako je bilo pri njih za praznik sv. Valentina. K njej so me napotili številni Štmaverci, ki so dejali: »Pojdi k njej če hočeš kaj izvedeti o naših praznikih. Največ ve in vse ti bo povedala.*
»Na ta praznik smo se pripravljali ves teden. Vsak v hiši je imel svoje delo. Na borjaču smo pripravili dolge mize z deskami, ob njih so bile prav tako dolgi stoli iz desk. Ker pa so ljudje prihajali v
Justina Figelj - Drejeva je včasih oh nedeljah pomagala »kelnariti* v Klaujščkovi gostilni v Buži
stotinah, pravzaprav v tisočih, ni bilo stolov in miz dovolj za vse, zato so kar posedali po travnikih. Goričani so prinašali s seboj sen-dvijače zavite v papir. Te pa so hitro pospravili in so se potem lotili dobrot, ki smo jim jih mi prodajali. Že prejšnje dni smo pripravili naše štruklje in marsikdaj smo jih imeli šeststo - sedemsto, pa smo jih' vse prodali. Prodali smo ob neki priliki kuhanih klobas brez števila. Pomislite, da smo zaklali dva prašiča in skoro vse je šlo v klobase, skoro vse smo prodali za sv. Valentin. Pa še po tisoč kuhanih jajc je šlo in tudi pršut. Več pršutov sem v kruhu spekla v domači peči. Ob ne ki priliki smo prodali v nedeljo, od 14. do 18. ure, šest hektolitrov vina.» V hiši nas je ta dan delalo zelo veliko. Naš stari oče Drea, moj mož Pepi, jaz, sin Lauro in hči Katarina ter še po šest - sedem pomočnic. Nekoč, v začetku šestdesetih let, je nad maso ljudi, ki so prišli v Štmaver, priletelo malo go-riško letalo ih nekaj dni kasneje je pilot pravil, da je, bilo ljudi toliko, da če bi bil odvrgel ŠiMrtkb ne bi prišla do tal. Policisti so morali li-rejati promet, ki je bil enosmeren, toliko je bilo avtomobilov.*
Potem je pogovor nanesel na vino. V štmavru pridelajo v glavnem bela vina. Drejevi so prodajali rebulo, malvazijo in domačo «glero», tako so pravili in še pravijo vrsti domačega belega vina. Osmico so imeli od prej omenjene nedelje odprto še nekaj dni, tako so prodali svoje vino in dobili denar, ki je bil potreben za preživljanje družine in tudi za marsikatero investicijo v kmetijo. Potem pa so pri njih in tudi v drugih vinogradih Štmavra pridelali še «cofouko». «klarenco», «tržarko» (ta daje veliko mošta in ljudje so temu vino rekli tudi «pa-gadebiti*, ker so z iztržkom velike količine lahko dobili veliko denarja), «drieneka». Tega so pridelali v vinogradu, ki so mu Drejevi pravili »V farovžu*. Povedali so mi tudi, da je župnik imel na svoji zemlji črno grozdje, ki so mu pravili «kra ljevina*.
Da se povrnemo k prazniku sv. Valentina, povejmo še, tako nam je povedala Justina Figelj, kar več dni prej so vino točili v steklenice, da so jih po več sto imeli pripravljene za ta dan. Imeli so steklenice raznih velikosti. Solkancem, ki so prihajali kar z barko čez Sočo in potem šli po poti navzgor do Štmavra, so dajali veliko steklenico, flaškonček, za enajst litrov. Ti so posedali na travniku za hišo in prepevali dolgo v noč.
Pri Drejevih so osmico imeli do začetka sedemdesetih let. Potem so se pošteno utrudili, pri hiši ni bilo več vseh ljudi, zato so ta utrudljiv a donosen posel opustili. Približno v istem času so zaprli tudi gostilno pri Grgarcu.
• • »
Z obujanjem stare tradicije sv. Valentina je ponovno pričela domača mladina pred tremi leti. Pripravili so štruklje, zbrali so domače vino, pekli piščance in še marsikaj drugega, ter so spet privabili v nedeljo po sv. Valentinu v štmaver še kar precej ljudi. Praznik je bil okrog hiše Pri Mihavih, tako pravijo domačiji v kateri biva danes družina Vuk-Predan.
Letos pa zavzema praznik širši obseg. Že pred nekaj dnevi smo v našem časniku napisali, da se praznik pričenja že v petek, letos torej traja kar tri dni. Mladinke in mladinci so v akciji pravzaprav bili angažirani že ves prejšnji teden. Fantje so na obrežju Soče zbrali drva, da bi jih uporabili za peko piščancev in klobas. Dekleta pa so se zbrala že prejšnji teden v stavbi nekdanje štmaverske šole in pridno pripravljala štruklje. Delale so dva tedna skoro vsak večer., Praznik se vrši na šolskem dvorišču, in Štmaverske in Štmaverci upajo, da bo v nedeljo vreme kar lepo in da bo zaradi tega prišlo v njihovo vas veliko ljudi. Dekleta, prav je da jih imenujemo, to so Valentina, L rena, Laura in Bruna, so pod veščim vodstvom in s pomočjo starejše Ivanke (ta je pred 22 leti prišla iz Dolenj v Štmaver in se je tu na-
vadila delati štruklje), so pripravile okrog tisoč zares okusnih štrukljev. Seveda se nadejajo, da bodo vse prodala. Kaj je v štmaverskih štrukljih? Na uho vam to lahko povemo: orehi, cibibo (rozine), kruh cvrt na maslu, krema maršala, rum, domače žganje, skorija pomaranč in limonov pa še nekaj limonovega soka, piškoti «amaretti», čokolada, canella (cimet), vanilija. Vso to dobro zmes zalijejo še s toplo kavo. Ali se vam ne cedijo slina, ko to prebirate?
Marsikdo pa bo v nedeljo zavil v Bužo v Klanjščkovo gostilno. Tudi tam bo dobil običajne domače dobrote.
Tistim, ki žele na izlet v Štmaver pa svetujemo, da bi pustili svoje vozilo v Pevmi in jo kar peš mahnili tja do štmavra. Pot ni dolga. Samo kak kilometer. Vse to seveda če bo sonce zasijalo. Enkrat, za praznik sv. Valentina je bilo tako. Tudi mi želimo, da bi bilo v nedeljo tako.
MARKO VVALTRITSCH
tliiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuviiii
ZANIMIVE DRUŠTVENE RAZSTAVE
Brskanje v preteklost naših društev in ljudi
Tudi na nekaterih letošnjih Prešernovih ..proslavah v naših kultur-no-prosvetnih društvih/ so ali bodo razstave fotografij in dokumentov o domačem kraju in o domačem društvu. Nekatera naša društva so se v tem prikazovanju domače in društvene realnosti izkazala že v prejšnjih letih, tudi ob drugih prilikah. Te razstave nam nudijo možnost pogledati nekoliko nazaj v našo preteklost, ugotoviti kaj smo ali kaj so naši predniki delali, kako smo ali kako so živeli.
Kar se letošnjih > proslav tiče sta nam znana' dva taka primera. Na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu so prejšnjo soboto odprli razstavo fotografij Štever-jancev in motivov iz raznih krajev Brd. V števerjanu poteka že več časa akcija za zbiranje vseka »starega*, ki ga bodo sčasoma uredili v domačem briškem muzeju. Na letošnji razstavi smo videli, pravza prav lahko še vidimo, saj je razstava odprta še danes, podobe mladih Števerjancev,. največ je portretov otrok. Fotografije je napravil Silvan Pittoli. Tokrat ni na slikah starih ljudi, s katerimi se ponašajo skoro vsi fotografi, tokrat so predmet zanimanja mladi, najmlajši Brici. Lepe pa so seveda tudi fotografije Zdenka Vogriča, ki je s svojo kamero staknil marsikateri skrit
kotiček Srd.ria tej lij na'(kugi*strani meje. Dandanes se hitro vozimo z avtomobili jMiU|lp^(tgestah;In le malokrat zavijemo na stranske poti, na kolovoze, kajti nikdar ne bi radi pustili avtomobila predaleč od cilja našega izleta. Vredno bi bilo fotografirati, ker smo že v Brdih. odmaknjeno Fojano. Veliko ljudi je bilo v tej vasi kb je bil tam pogreb dirigenta Rada Simonitija. Nikdar več jih ne bo prišlo toliko v to vas. Mnogi, ki so bili na tistem pogrebu so bili tam prvič in najbrž tudi zadnjič. Zakaj ne bi fotograf ujel motivov iz tega kraja?
Z enakimi razstavami se je kar tri leta ob Prešernovih proslavah ukvarjal v Doberdobu Karel Ferie-tjč. Tri leta smo tam videli povečave orumenelih fotografij začetka stoletja. Marsikdo je tam videl noneta ali babico, starega avstrijskega vojaka ali domačina izseljenega v Argentino. Letaš bo v Doberdobu, v prostorih kulturnega društva Jezero, nekoliko drugačna razstava. Govor bo o preteklosti društva. Viljem Gergolet in Karel Ferletič sta zbrala več podatkov o časopisnem poročanju o delu njihovega društva v prvih povojnih letih. Stikala so po starih letnikih »Soče* in našla marsikaj zanimivega. Pravijo da bodo razstavljene tudi fotografije o društvenem delovanju.
Naj bo vzrok samo v konkurenci televizije, ki nedvomno nosi del krivde, če ne drugače vsaj zato ker povzroča spremembe v načinu ži-, vi jen ja ljudi, s tem da jih sili bolj. k domačemu, rekli bi zapečarskemu načinu preživljanja večerov, ali pa gre za širšo idejno in tudi finančno krizo kinematografske industrije? Odgovori na to vprašanje so sporni in ni naš namen ugotavljati kdo ima prav.
Zabeležiti želimo samo dejstvo, da so v Gorici le še tri kinodvorane, torej polovica tistih, ki smo jih F meli še pred nekaj leti. Zapiranje kinodvoran je prav posledica padca obiska s strani gledalcev, posledica vsega tega je podražitev vstopnic, ki povzroča dodatno zmanjšanje publike in tako dalje.
Ker pa želimo biti pri teh ugotovitvah čimbolj objektivni in tudi ker nočemo biti preveč črnogledi, moramo zabeležiti nenavaden u-speh, ki sta ga v prejšnjih tednih imela dva filma, ki sta bila na sporedu v goriških kinodvoranah. Gre za «11 tempo delle rnele*. ki so ga predvajali kar dva tedna v kinu Corso in »Christiane F.: nod ragazzi dello zoo di Berlino*, ki je bil teden dni na sporedu v kinu Verdi, nato pa še nekaj dni v kinu Vitto-ria. V omenjenih kinodvoranah sicer ne vodijo statistične službe in ne vedo povedati koliko ljudi si je ogledalo filma, vsekakor pa je to število neobičajno, saj ocenjujejo, da je bilo v dnevu največjega obiska, t.j. v nedeljo, prisotnih v vsaki kinodvorani okoli 1500 gledalcev. Večji uspeh je v zadnjih mesecih dosegel le neizbežni Celentanov »božični film* ki je kot kaže postal že tradicija: poleg «panettona», šampanjca ob novem letu in drugih o-bičajev je v tem času obvezen tudi ogled filma z zabavnim (a tudi dolgočasno nespremenljivim) Celen-tanom, ki ga predvajajo istočasno v vseh največjih kinodvoranah vsa-, kega italijanskega mesta. Kakšna pa je publika, ki si je ogledala prej o-menjena dva filma. Sestavljajo jo mladi, skoraj izključno mladi, kot je tudi pričakovati zaradi mladinske tematike, ki je prisotna v obeh filmih, čeprav iz popolnoma nasprotnih zornih kotov. Prvi je namreč nekakšna moderna pravljica,, polna dobrih čustev, ki pripoveduje od idilični ljubezni pri 13. letih.
V drugem filmu je protagonistka prav tako-stara 13 let, vendar gr« za resnično zgodbo iz metropole -. zoološkega vrta, kjer predstavlja heroin edini možni beg iz realnosti a tudi edino tragično realnost za velik del tamkajšnje mladine. V prvem primeru gre torej za film pri katerem se otresamo vsakdanjih problemov in se zamaknemo v nekak čudežni svet, brez težav in protislovij, v drugem pa za film, ki nam podaja pričevanje v prvi o-sebi iz tistega sveta mamil, ki se nam zdi tako daleč od nas, čeprav je prav v dneh. ko so predvajali film, v Tržiču podlegel mamilom 16-letni mladenič. Dve različni pojmovanji filmskega medija, ki pa sta predvsem pri mladih bili deležni enakega uspeha.
MARKO MARINČIČ
Razstave
V Palači Attems je odprta razstava Goriške v dobi cesarice Marije Terezije. Na voljo je tudi vodič po razstavi. Predvajajo tudi tričetrturni film o Goriški v tem časovnem obdobju. Podrobnejše informacije daje vodstvo muzeja, tel. 9481 - 84798.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllMIllllllllllllllllllllMllllllllflllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIHIIIINIllIMIIIIIMIMIIIMIIMIIIIIIIIIItllllllliliMaillllllllllllllllllS
V Podkorenu so pokopali tigrovca Slavka Jelinčiča
V Podkorenu pri Kranjski gori so 1. 12. 1981 pokopali Slavka Jelinčiča, brata znanega goriškega kulturnega in političnega delavca Zorka Jelinčiča. Rodil se je v številni učiteljski družini 25. 11. 1906. Po očetovi smrti se je vsa družina iz Podmelca 1. 1925 preselila v Gorico. Tu se je Slavko z bratom Zorkom vpletel v celotno mrežo protifašistične organizacije TIGR na Goriškem in z njim organiziral mnoga ilegalna zborovanja na Trstelju, Fajt jem hribu, Štanjelu, Dornberku in v drugih krajih Krasa in Vipavske doline, širil in raznašal je slovenske, zlasti knjige Goriške matice po vaseh od Krasa tja do Trente. Bil je prenašalec antifašistične literature tajnega tigrovskega kanala Bohinj - Baška grapa z Grahovega ob Bači v Gorico v letih 1927 28. Iz varnostnih razlogov se je z vlakom vozil do Podmelca, nato dve uri pešačil po stranskih poteh do Golobovih na Grahovem. Držal je zaloge tigrovske literature tudi v Podmelcu in na Kneži, kjer je imel nekaj dm brili sodelavcev.
Zaradi stalnega zasledovanja fa šističnie policije je v najhujši zimi 18. 2. 1929 * Bertijem Rejcem naglo zbežal čez zasnežene gore v Jugoslavijo, da je pravočasno ušel a retaciji v Gorici. Zaposlil se je pri obmejnem komisariatu na Jesenicah. Povezal se je z organizacijo TIGR v Baški grapi, Čezsoči, Čadrgu in na Jesenicah ter z rojakom Petrom Bizjakom in Tonetom Ba-
Slavko Jelinčič
tageljem in še nekaterimi razdeljeval ilegalni protifašistični tisk tigrovcem S. Kosu, N. Loncnerju, Fr. Bizajlu, bratoma Koder in drugim iz Ruta, Luciji Kendi s Kneže, Francu Kavsu iz Čezsoče in še mnogim drugim, ki so prihajali iz Primorske na Gorenjsko. Z njim so sodelavci D. Zelen. T. Černač, J. Godnič, Tone Majnik in Fr. Fortu-nat iz Volč, S. Šorli iz Tolmina, A. Čopi iz Bovca, Ferdo Kravanja iz Čezsoče in še drugi nosili literaturo in orožje na mejo na pl. Polje in pl. Govnjač, da so ga drugi nosili
dalje na Primorsko. Mnogo slovenske protifašistične literature sta Je-, linčič in njegov kolega Bizjak spravila po raznih kanalih v Kanalsko dolino. Levji delež pri tem podvigu je opravil zavedni Slovenec Jože Pintbah, župan v Ratečah, ki je imel pasestvo tudi v Kanalski dolini, Fašistična policija mu je po napadu na Jugoslavijo naložila .‘10 let zapora in poslala na S. Stefano, odkoder se je vrnil 21. 6. 1945 domov-v Rateče. Zelo prizadeven Slavkov sodelavec je bil Tone Duhovnik, kaplan v Koroški Beli, ki je literaturo prinašal v Kanalsko dolino, kjer so ga delili zavedni slovenski duhovniki! Med temi sodelavci se je odlikoval v širjenju tajnega ti; ska dr. Dolhar na Trbižu. Po vojni se je ponesrečil med plezanjem z Vršič* tez Sleme v Planico. Toneta Duhovnika so Nemci internirali in je umrl v nemškem logoru.
Na pritisk Hitlerjeve policije ministrstvo v Beogradu premesti S. Jelinčiča z Jesenic v Sarajevo, toda /. drugim odlokom iz Ljubljane je odšel v Maribor. Gestapo ga je po zasedbi Jugoslavije iskala v Sarajevu, kjer ga seveda ni našla in tako izgubila sled za njim. Nepoznan se je med vojno vrnil na Jesenice in stalno kot njegove sestre Jelinčič Milena, Nada in Vera, ki so kot on morale bežati iz Gorice in živele na Jesenicah, ve* čas sodeloval v NOB.
TONE RUTAR
.£
*
F
V OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA SLOVENSKE KULTURE
A. Lukežič: skozi retrospektivo njegovega slikarskega ustvarjanja
Razstava se bo iz tržaškega Kulturnega doma preselila tudi v novi hram kulture v Gorici in še drugam
V letošnje praznovanje dneva slovenske kulture v našem zamejstvu, se zelo lepo in primerno vključuje velika retrospektivna razstava tržaškega slovenskega umetnika Avrclija Lukežiča, ki jo je Društvo zamejskih likovnikov kot svojo prvo večjo javno manifestacijo, pripravilo v foye-rju pred veliko dvorar tržaškega Kulturnega doma. Razstava je vsekakor primerno dopolnilo praznovanja tudi zato, ker se s tem tržaško slovensko in ne le slove n sko občinstvo more nekoliko bolje spoznati z deli enega tistih naših
K. Palčič v Sarajevu
V organizaciji sarajevskega dnevnika «Oslobodjenje» in v okvira prijateljskega sodelovanja med «Oslobodjenjem» in Primorskim dnevnikom, bo v torek, 16. t.m., odprl v elitni sarajevski »Mali galeriji* osebno razstavo naš tržaški likovni umetnik Klavdij Palčič.
Sarajevskim likovnim ljubiteljem bo predstavil okrog 30 svojih novejših del.
«Mala galerija* bo za to priložnost v sodelovanju z «Oslo-bodjenjem* izdala tudi poseben katalog.
Odprtja razstave se bosta u-deležila slikar Palčič in predstavnik našega dnevnika, kar bo še ena priložnosti za utrditev vezi med obema dnevnikoma. Za april pa je že dogovorjeno gostovanje Slovenskega Stalnega gledališča iz Trsta v glavnem mestu Bosne in Hercegovine, kot še en rezultat kulturnih stikov, vzpostavljenih med Trstom in Sarajevom.
maloštevilnih likovnih mojstrov, ki so zdržali na domačih tleh tudi v najbolj mračni dobi fašizma. Poleg tega je lil Avrelij Lukežič že po svojem značaju nekoliko bolj odmaknjen od družbe in je bolj malo razstavljal, se bolj malo kazal in je torej sedanja razstava tudi nekakšna oddolžitev človeku, ki prav gotovo ni malo prispeval k naši kulturni obogatitvi, pa čeprav je njegovo delo bolj malo znano.
in tako je oziroma bo do konca prihodnjega tedna, do nedelje* >21. februarja, na ogled v tržaškem Kulturnem domu nad štirideset Lukežičevih del, v glavnem olj.
pa tudi temper, perorisb in akva-reliranih risb. Ker gre za retrospektivno razstavo, imamo pred seboj zelo lep, popoln prerez celotne Lukežičeve ustvarjalnosti. Ob pretežni večini krajin, je razstavljenih tudi nekaj tihožitij, cvetličnih motivov in trije portreti, vštevši umetnikov avtoportret iz mlajših let.
Retrospektivni značaj Lukežičeve razstave pa nam omogoča tudi, da se spoznamo z razvojem njegove like. ne izraznosti in u-stvarjalnosti od časov, ko je svoje motive tako rad zajemal v bičevju v žaveljski ravnini ali po bližnji gričevnati Istri, ki jo je najraje upodabljal v toplih svetlorjavih jesenskih barvah, pa preko nekakšne srednje dobe. ko :: je loteval tudi obmorskih motivov in solin, pa tudi kraških in drugih krajin, a je v svoji barvni lestvici opustil toplo rjavo barvo v najrazličnejših odtenkih in cvidel pred seboj» vse sivo, vse mračno, včasih celo turobno, dokler se ni v svoji izrazni tehniki povsem spremenil, tako da je odlo-, žil čopič in paleto in se lotil na videz preproste, v b; 'vu pa zahtevne perorisbe. V tej c'~bi je nastalo zelo vel" o njegovih preprostih in akvareliranih perorisb z glavno motiviko Krasa.
Razlogov za ta njegov prehod od bogatejšega olja do na videz skromne perorisbe, je več. Tu pa ni mesto, da bi o njih razpravljali. Vendar bo držalo, kar je prof. Milko Renar napisal o tem v katalogu, ki je izšel ob sedanji Lukežičevi razstavi. Prof. Milko Rener je med drugim zapisal: «Na žalost se Lukežičeva ustvarjalna pot proti šestdesetim letom zoži v stezo: slikar se je že odpovedal večjemu formatu in oljni tehniki. Zaprl se je v svoj atelje ter z akvareliranimi risbami obujal spomine na starinsko domačo opremo in risal drobno, osamelo grmičevje kraške pokrajine v pustem zimskem času. Ho- . rizontalno potegnjene risbe so spet take, da ne dopuščajo pogleda proti ozračju in je zato občutek samote še izrazitejši.»
Zares, 'Avrelij Lukežič, ki je sicer zelo rad in veliko potoval, saj je obredel pol Evrope in se spustil tudi na tčrno* celino, je bil zadnja leta primoran upočasniti svoj življenjski ritem, ker mu je to velevalo ošibelo srce. Toda V samoti njegove tdelavni-ce» nasproti tržaškim plavžem so nastala tudi nekatera dragocena dela, nastale so nekatere tempe-
re in akvarelirane perorisbe, o katerih bo zelo verjetno pisal tudi likovni zgodovinar, kadar se bo loteval Se neobdelane zgodovine naše zamejske likovnosti.
Razstava, ki jo imamo sedaj pred seboj v tržaškem Kulturnem domu, se bo, kot smo zvedeli, preselila tudi v goriški Kulturni dom, da se z umetnostjo našega tržaškega likovnika spoznajo tudi goriški ljubitelji umetnosti. Za Lukežičeva dela se trenutno zanimajo tudi v drugih krogih, da bi bilo namreč sedaj izbrano gradivo prikazano tudi drugi publiki. Vsekakor bi to bila še najboljša oddolžitev človeku, ki ga za živa nismo dovolj upoštevali.
FRANC UDOVIČ
Avrelij Lukežič: Portret (olje)
SLOVENSKA KNJIGA V_LETU 1982
Cankarjeva založba: prevodi priročniki, nobelovci (III.)
V šesti zbirki CZ pod naslovom »Okrogle povesti* sta na programu dve deli in sicer najprej »Ljubezenske zgodbe iz tisoč in ene noči*, ki so bile uvrščene že v lanski program, sledi pa jim kitajski roman Li Yuja »Preproga za telesno molitev*. Roman predstavlja enega vrhuncev iz obdobja razcveta kitajskega erotičnega romana v 17. stoletju. Njegov avtor ni znan, pripisujejo pa ga Li Yuju, dramskemu piscu in gledališkemu človeku, učenjaku in romanopiscu, enemu izmed široko izobraženih ljudi svoje dobe. Za razliko od zelo številnih del te zvrsti na Kitajskem je to delo naravnano v psihološko smer. Med erotične opise so vpletena razmišljanja o grehu in kazni zanj, o čustvovanju, o posledicah moralnih prepovedi in predsodkov.
Naslednja, sedma zbirka nosi
RAZGOVOR S PREŠERNOVO NAGRAJENKO LIDIJO KOZLOVIČ
Nagrada je spodbuda za ustvarjalce in priznanje sporočilnosti gledališča
Razen v gledališču se članica našega SSG udejstvuje tudi v radijski, televizijski in filmski igralski zvrsti
Laura v Strindbergovi drami «Oče* in Jelisava v »Veroniki De-seniški*: dva lika, ki jih je ustvarila igralka Lidija Kozlovič in, ki bi že sama morda zadostovala za utemeljitev k letošnji nagradi iz Prešernovega sklada, ki jo je igralka prejela. Nagrajena je bila za vloge gospe Quinn v »Vražjem fantu iz vzhodne strani*, gospo Perelle v komediji «Človek, zverina in čednost*, Marijo v »Kar hočete* in za Ido v «Punčki». Težko bi se sedaj spomnili vseh likov, ki jih je Lidija ustvarila od leta 1965, ko je postala članica SSG in tistih, ki jih je igralka ustvarila na italijanskem radiu in televiziji ter v filmih. Lahko bi se o tem dokumentirali in se o tem tudi razpisali; pogovor z igralko pa se nam je zdel prijetnejši in zanimivejši.
— Vse vloge, ki jih odigram, so mi pri srcu, tudi tiste, ki so mi v začetku zoprne. Sama sem izredno čustvena in preprosta - i-ska in zelo rada igram vloge žensk, ki govorijo s čustvi, s srcem. Ko moram ustvariti lik strastne, polnokrvne, včasih celo pohotne ženske, je to zame izredno težka naloga. Ko sem n.pr. za vlogo vdove Quinn prejela krasne kritike, sem bila nad tem presenečena. V začetku sem imela nekak odpor do te vloge; sevedi sem potem kot igralka morala popustiti in se v vlogo vživeti. In t' se mi zgodi pri vsaki vlogi, ki se mi v začetku zdi tuja. Ker
...............
V MONDADORIJEVI ZBIRKI OSKARJEV
I. CANKAR: MARTIN KAČUR V ITALIJANSKEM PREVODU
Prevod je oskrbel v Milanu živeči Istran Arnaldo Bressan, ki je že prej prevedel (Hlapca Jerneja>
V Mondadorijevi zbirki Oska rjev je proti koncu lanskega leta izšel italijanski prevod Cankarje ve povesti »Martin Kačur — Življenjepis idealisti*.
Svetovni sloves založbe in popularnost zbirke, v kateri je izšlo to Cankarjevo delo, nam pričata, da si je naš največ ji pripovednik končno utrl pt': tudi med italijanske bralce, kar nas kot Slovence, " e v Italiji, navdaja s še posebnim veseljem in zadovoljstvom. Prav v Trstu se je namreč v prijateljskt vzdušju, ki se zadnje- čase vedo bolj u-trjuje- v,' okviru kulturnega, sodelovanja med 'Slovenci in Italijani, vzbudilo prvo resno zanimanje za Ivana Cankarja in njegovd delo. In v tej zvezi naj omenimo prav Istrana Arnal.la Bressana, uspe snega prevajalca »Hlapca Jerneja* in sedanjega prevajalca «Martirta Kačurja*, ki sice>- 'ivi v Milanu, a je kulturno dozor?l v Trstu v tesnem stiku s sloven skimi kulturnimi delavci. In naj omenimo še prodo uspeh To-mizzove dramatizacijp »Martina Kačurja*, ki je v izvedbi Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine ponesla Cankarjevo ime v vsa glavna kulti .a središča Italije, kjer je kot ravo odkritje navdušila ne samo občinstva, marveč tudi vse najup’ednoj' literarne In gledališke kritike, kar je ned Vomno zgladilo pot tudi temu Btessanovem t prevodu »Martina
Kačurja*.
Vse kaže torej, da je nas? me-*to končno tudi na področju književnosti. in ne samo gospodarstva In politike, služilo kot ploden posredovalec med slovenskim ln ita lijanskim narodom. Gre vsekakor *a začetek, ’ nr’— za tak začetek, ki nam lahko su ,?rira le optimistične misl' glede prihodnosti.
Neposredno zaslugo pri vsem t*m pa ima prav gotovo Arnaldo Bressan. ki se je s tako veliko ljubeznijo poglobil v Cankarjev* Umetnost, da .jo je lahko predsta jul italijanskemu bralcu v najlep ši možni ol’' ' Kot sam prav' v Izvrstnem uv^du, je Cankarjev slog tako svojevrsten in tako pre Pojen s slovenskim duhom, da ga je nemoeoče , odn" v kakem dru gem jeziku. «V Cankarjevem ča •U*. pravi dobesedno Bressan, •sta bili kulturna ln Jezikovna re-
volucija kot zgornja in spodnja stran ene same roke. Kar je Cankar hotel napisati v svojem jeziku, je bilo zaradi tega nemogoče povedati v kakem drugem jeziku. Pomislimo ramo na obsedene sti-leme kot so na primer 'hoditi’, 'vstati', 'sesti', 'obrniti se', 'gledati', 'opaziti', 'buljiti', 'nasmeh', 'smeh', 'zrdenje', 'bledica', 'osuplost', 'trepet', 'senca' in 'luč'. V izvirniku sestavljajo nekakšen slogovni mehanizem, a jih v kakem drugem jeziku skoraj ne moremo predlagati, še najmanj v našem. Če si jih pobliže »gledamo, so kalup, ki v nekem smislu razodeva in hkrr' i vsebuje tesnobo in hrepenenje neke pisave (in eksistence), ki bi se sicer razletela, Ker je prevroča v iteraciji neposredne eksistencialnosti. pomno-žuje, kot v. e kaže, hladne voz'e v mreži, ki ima nakrm. da zadrži resničnost, ki jo predstavlja, in hkrati tudi sr no sebe.*
Prav gotovo je Bress:	v teh
besedah zadel pravo bistvo Cankarjevega jezik in istočasno tu-
di razloge, zaradi katerih so nekatere značilnosti njegove pripovedne umetnosti tako edinstvene, dd jih ne moremo podati v nobenem drugem jeziku.
V luči te ugotovitve je nam Slovencem zelo jasno, za kakšne lepote Canka -jevega jezika so prikrajšani italijanski bralci. Vendar menimo, da V. italijanski bralec po zaslugi Uressanovega prefinjenega čuta za Cankarjevo umetnost vseeno ir J občutek, da bere prozo resnično velikega pisatelja. Bressan je namreč pravi mojster v poetičnem prilagojevanju svojega jezika tudi najtežjim zahtevam Canka.’j3vega sloga, kar je pred leti že zelo lepo dokazal v prevodu »Hlapca Jerneja* in je zdaj potrdil s prepesnitvijo — kajti prav o prepesnitvi lahko govorimo — 'Martina Kačurja*.
Prepričani smo zato, da bo ta prevod imel še večji uspeh c d prvega, še bolj kot v »Hlapcu
J. TAVČAR
(Nadaljevanje na 6. strani)
imam vse vloge prej ali slej rada, bi se težko odločila, katere so mi ostale posebne v spominu. Vsekakor pa imam posebno lep spomin na tiste vloge, ki kažejo preprosto obenem pa bogato in toplo žensko dušo kot n.pr. Julika v »Liliomu* ali Jelisava v eVero-niki Deseniški*. Ob tej vlogi bi rada povedala, da so se ljudje nanjo spomnili tudi v ponedeljek, ko so nas nagradili in marsikdo se je začudil, da je niso imenovali v utemeljitvi. To pomeni, da je,,lik Jelkove ostal ljudem živo v spominu.'Spomnila bi se še Iri-ne v tTreh sestrah», Gwendolin v »Važno je biti Ernest», Carle v »Zenoni zavesti», Ane v «Bobnih v noči*. Ko govorim o svojih vlogah se zavedam, da sem pravzaprav igrala veliko več tragičnih, dramatičnih vlog, in to kljub temu, da v našem ansamblu igramo vsi vse in veliko. Razen v Wildovi in Nušičevi komediji nisem igrala briljantnih vlog. Rada bi še povedala, da imam zelo rada karakterne vloge in zato sem bila izredno vesela vloge v tPunč-ki», ki je v mojem razvoju pomenila korak v zrelejšo dobo.
— Z našimi ustvarjalci bi se lahko pogovarjali ob raznih priložnostih, pa se navadno nanje obrnemo le ob večjih uspehih oziroma ob taki ali drugačni nagradi in tako se je zgodilo tudi v tem primeru. Ob vsakem nagrajevanju se porodijo polemike in se večkrat zastavlja vprašanje, če je nagrajevanje sploh smiselno. Mnenja so deljena in tako smo tudi Lidijo vprašali kaj o tem misli.
—	»Težko bi odgovorila na to vprašanje; z nagrado kot je Prešernova se vsekakor strinjam in zelo sem zadovoljna, da sem jo prejela. To je nagrada, ki vzpodbuja umetnike oz. ustvarjalce. Dvome pa imam glede nagrajevanja, ki je tekmovalnega značaja. Tako nagrajevanje sicer pomeni zadoščenje za trud, ki ga umetniki vlagajo v svoje delo, na drugi strani ustvarjajo nezado voljstvo in kvarijo odnose med ljudmi.»
— In kdaj in zakaj se je Lidija Kozlovič odločila, da postane i gralka?
—	«To se je zgodilo čisto slučajno in nepremišljeno. Ko sem maturirala ni bilo pogojev, ki bi mi dovoljeval; nadaljevanje štu-
dija. Zato sem se zaposlile na Radiu-Koper in istočasno igrala kot amaterka. Misel na študij pa nisem nikoli opustila. Kolegi so bili mnenja, da ima naravni dar za igro in ko sem bila stara 23 let sem se odločila za študiji na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Odločitev je spremljal velik strah, saj je bilo gledališče zame prava neznanka. Vsega sem bila v gledališču dvakrat ali trikrat. Po značaju sem plašna in se od vedno bojim biti središče pozornosti, ln to nikakor niso poteze igralke ali igralca. Tudi moja slovenščina je bila pomanjkljiva, ker sem rastla kot pripadnica italijanske manjšine.
Lidija Kozlovič
Študij na Akademiji je od mene zahteval veliko truda.*
— In kako je prišlo do odločitve, da je postala članica Slovenskega stalnega gledališča v Trstu?
— «Tudi to ni bilo premišljeno. Po končani Akademiji so se mi kot vsem igralkam in igralcem ponujale različne možnosti. Lahko bi šla v Maribor, Celje, lahko bi ostala v Ljubljani ali šla na Reko, kjer so me pravzaprav pričakovali, kot pripadnico italijanske manjšine. Po pogovoru z Bojanom Štihom, ki mi je nakazal možnost takojšnje redne zaposlitve, sem se odločila za Trst. Težko je danes govoriti o tistih dneh. V Trst sem prišla z istim strahom, ki me je spremljal ob vstopu na Akademijo; za seboj sem imela tudi težko življenjsko izkušnjo in počutila sem se izpraznjeno vsega. Delo v tržaškem gledališču je bilo zame kot novo rojstvo. Prepričana sem, da ne bi v nobenem drugem ansamblu takoj, toliko delala. In če je Za igralce študij nujno potreben, je po mojem mnenju delo le največja šola. Velikokrat se zgodi, da se ljudje, ki veliko obetajo na Akademiji, potem izgubijo, ko nekaj let čakajo na redno delo.*
— Kot članica SSG je tudi Lidija Kozlovič torej imela veliko srečo, da je lahko neprestano nastopala. Tako se je razvijala, bogatila svoje znanje in lahko prenašala na gledalce vse tiste značaje in svetove, ki jih različni avtorji v svojih delih izpovedujejo. Njeno ustvarjanje pa se ne omejuje na slovenske gledališče, radio in film. Lidija je izredno
O.	CUPIN
(Nadaljevanje na zadnji strani)
V
Branko Somen: Panonsko morje
Kaj je lepšega kot to, da se ob knjigi preselimo v mlada leta,, v čase študentske brezskrbnosti,' v zgodbe in nezgodbe mladih let in čase hrepenenja? Ob prebiranju romana prekmurskega in ljubljanskega pisatelja , Branka Šomna Panonsko morje (izdala ga je Pomufska založba v Murski Soboti) se vse to zgodi. S pisate ljem se vračamo v minula leta, podoživljamo z njim čr ; šolanja, čas zorenja, nezgode in srečne trenutke in uživamo ob prijetno napisani knjigi. Branko šbmen. novinar, pisatelj, scenarist (rojen 1936) je v svoji knjigi Panonsko morje napisal strnjene snomine na svoje šolanje. To je bilo s ti stim trenutkom, ko je v jeseni iz Murske Sobote iz neznanega raz toga odšel iz tamkajšnje gimna z.ije na gimnazijo v Ljubljano, pristal v Domu Ivana Cankarja in bližnii Poljanski gimnaziji i’ začel doživljati svoj mladostni svet. Svet šole, profesorjev, so-
šolk in sošolcev, svet Tivolija, ljubljanskih kinomatogr-fov, nedeljskih popoldanskih plesov v Narodnem domu, potepanj po Tivoliju, pa svet prve ljubezni, srečanj z dekleti, poskusov prvih intimnih stikov, idiličnih trenutkov zasilnega bivališča v nekdanji kabini letnega kina, kjer je s tovarišem prebil pet let, svet faku! tete, prvih zresenj, diplome in poroke. In ob podoživljanju vsega tega se nekdanji prekmurski fant vrača v svoje rodno Prekmurje, primerja ljubljanski svet v tam kajšnjim. doživlja svoje zgodbe posebne vrste v domači sobi. pa se spet vrača v daljno Ljubljano. In ko bralec s pisateljem, ki nič ne skriva, ki govori jasno, odkri to, ki znance, sošolke, profesorje in druge imenuje v knjigi s pra vimi imeni, češ takšni smo bili če vam je prav ali ne, podoživlja vsa ta dogajanja mladega študen ta od prvega ljubljanskega gimnazijskega leta do poroke, mora
priznati, da je pisatelj vse to le po napisal: iskreno, pošteno, zanimivo, s pravo mero humor j., in romantike ter nostalgij«' za nekdanji čas. In tako imamo pred seboj še en roman iz študentskega življenja, avtobiografski in neposreden, pa drugačen kot so tisti, ki jih morda poznamo. Od strani do strani je v dno bolj duhovit in bolj neposreden, bolj privlače in prisrčen, dokler se potem naenkrat pisec ne strezni, češ: dovolj je vsega. Treba t začeti z resnejšim življenjem, ki ga uvaja poroka. In knjige je konec.
Branko Šomen ima izredno bogato bibliografijo. če se spomni mo, da je napisal scenarij za odličen film, ki smo ga nedavno gledali (Samo enkrat se ljubi) je treba samo ugotoviti, da se je enemu nadpovprečnemu uspehu pridružil še eden z romanom Ta-nonsko morje.
SLAVKO RUPEL
Nagradni natečaj za «Nagrado Albina Bubniča^
V počastitev spomina pokojnega časnikarja ALBINA BUBNIČA in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik
drugi nagradni natečaj za spise in študije na temo:
»USTNO IZROČILO: ŽIVLJENJE IN NAVADE V NAŠIH
KRAJIH V PRETEKLOSTI*
Obdelava je svobodna: zajema, lahko zapise po pripovedovanju starejših ljudi, ki so ohranili ustno izročilo o nekdanjem načinu življenja v naših krajih, o raznih šegah in navadah, starih pregovorih in pripovedkah, vraževerju, nekdanjih praznovanjih, delovnih navadah, nekdanjem orodju, oblačilih itd. Raziskave in zapisi lahko slonijo tudi na ohranjenih dokumentih, starih zapisih in podobno.
Natečaja se lahko udeležijo posamezno ali skupinsko dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, zamejski študentje katerekoli univerze oziroma fakultete ter drugi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z etnografskim raziskovanjem.
Spisi ne smejo biti krajši od petih tipkopisnih strani (po 30 vrst) za dijake, oziroma od 10 tipkopisnih strani za univerzitetne študente in ljubitelje. Poslati jih je treba v dvojniku do 15. maja 1982 na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu, Ul. Montecchi 6, in v Gorici, Ul. XXIV. maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča* ter siglo in s podpisom, siglo in polnim naslovom v zaprti zalepki.
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki uredništva. Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Slovenskega raziskovalnega inštituta in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz »Sklada Albina Bubniča*.
Za študije univerzitetnih študentov:
1.	nagrada 500.000 lir
2.	nagrada 300.000 lir
za spise dijakov višjih srednjih šol:
1.	nagrada 300.000 lir
2.	nagrada 200.000 lir
za spise dijakov nižjih srednjih šol:
1.	nagrada 200.000 lir
2.	nagrada 100.000 lir
za študije ali spise ljubiteljev:
1. nagrada 300.000 lir
Posebna nagrada 100.000 lir je predvidena za šolsko blagajno zavoda, s katerega bomo prejeli največ prispevkov.
naslov »Priročniki-lekcika* in v njej bo letos izšlo sest knjig, lu sta najprej dva taao imenovana »mala leksutona* in sicer leasiaon o medicini in leksikon o Slovenski književnosti, beasiitoa »ivieuicma* je znova (po vrsti uomačin del) priredba nemške premoge istoimenskega leksikona zaiotoe tier-der. IzvirniK je naletel na zelo ugodne ocene pri našui zuravm-kin, ki predvsem poudarjajo njegovo uporabnost in ensaKtnost. Vsebuje približno 2600 gesel s področja kurativne, preventiine pa tudi tako imenovane sociame medicine (na primer načrtovanje družine, starostne bolezni, higiena okolja, problem manni ud.), rrav tako so razložene najpomembnejše bolezni, kot srčni iniarkt, ras, motnje krvnega obtoke, nalezljive bolezni itd. Jedrnato, zgoščeno, a splošno razumljivo razlago dopolnjuje okoli 300 izredno nazornih ilustracij in preglednic. Drugi tovrstni leksikon pa je leksikon o slovenski književnosti, ki je seveda izvirno delo in hkrati prvo v tej zbirki, ki ne obravnava teorije, to je pojmov, temveč osebnosti. Prav zaradi tega, še posebej pa, ker obravnava tako pomembno snov, kot so naši pisatelji, je pomenil tudi za uredništvo nekoliko trši oreh. Zajeti želi ustvarjalce naše pisane besede od začetkov do današnjih dni, zato včasih, zlasti v starejših obdobjih sega nekoliko bolj na široko, medtem ko se v novejših obdobjih bolj omejuje na same književne ustvarjalce in tiste dejavnosti, ki so z literaturo neposredno povezane. V kakih 1500 geslih, razvrščenih po abecednem redu, torej predstavlja slovenske pisatelje, pesnike, dramatike, anonimna dela pa tudi esejiste, kritike, literarne zgodovinarje, druge publiciste, ki so pisali o književnosti in gledališču. Gesla sama so izčrpna, saj so zgrajena na standardnem vzorcu za leksikone takšnega tipa, kakor se je uveljavil v svetu. To se pravi, da so tridelna: biografija z literarnozgodovinsko ozn; avtorjevega dela, bibliografija njegovih del (predvsem knjižne izdaje) in vsaj nekaj literatu-. o vsakem avtorju. Delo dopolnjuje vrsta preglednic, med drugim tudi izčrper seznam drugih literarnozgodovinskih del o naši književnosti. Delo je pripravila skupina slovenskih literarnih zgodovinarje* pod strokovnim vodstvom dr. Janka Kosa.
Tretje delo je Knjiga Polone Komac »Žepna slovnica angleškega jezika*, žepnemu angleško-slovenskemu. in slovensko-angle-škemu slovarju pridaja zdaj založba prav tako uporabljivo ali »žepno* zasnovano slovnico angleškega jezika, napisano v slovenščini.
Naslednje delo je »Pot k odraslosti* dr. Martine Žmuc-Tomori. Avtorica je napisala izvirno knjigo o duševnem razvoju otroka, o vzrokih, poteku in pomenu najpogostejših problemov, s katerimi se srečujejo starši pri vzgoji otroka v posameznih obdobjih odraščanja. Nezadostna poučenost o tem, kako široke so meje zdravja in normalnosti pri zorenju otrokove osebnosti jih pogosto peha v preuranjene bojazni ir prehudo zaskrbljenost.
Naslednje delo te zbirke je monografija pod naslovom »Slovenske gore*. Monografija nadaljuje vrsto knjig Cankarjeve založbe, ki so jo uspešno začeli Zakladi Slovenije. Osnova in zamisel knjige sta podobni kot pri Zakladih: osvetliti z besedo in sliko z različnih zornih in tematskih izhodišč slovenske planine, jih približati na doseg roke v knjigi ljudem in jih seznaniti ne le z njihovo lepoto marveč tudi z znanjem in vedenjem o njih. Tako nas v knjigi različni strokovnjaki vodijo v svet sestave alpskega sveta našega gorstva, v njegovo favno in floro, zgodovino, alpinizem nekdaj in danes, v slovensko književnost, posvečeno goram in ne nazadnje tudi kar določno po planinskih poteh, kočah in domovih. Sodelavci Tine Orel, Matjaž Kmecl, Marjan Lipovšek, Marij Avčin, France Vogelnik in drugi, znani avtorji naše. ne tako skromne književnosti o planinah, jamčijo za dobro in strokovno neoporečno knjigo. Slikovni del je ne manj važna sestavina knjige od njenega tekstualnega dela. Podobno kot pri dosedanjih takih monografijah je uredništvo izbiralo iz množice ljubiteljskih in neljubi-teljskih fotografij o planinah najboljše, najbolj posebne, take, ki na novo odkrivajo poglede na ta ali oni vrh, pot, človeka v vzponu, razgled, skratka fotografije, ki jih z veseljem gledaš in želiš tisto, kar je na sliki, čimprej videti tudi v naravi.
Zadnje delo te zbirke je knjiga Marka Jelnikarja »Enciklopedija dreves*. Avtor uspešnice »Pomagamo vam vrtnariti* je pripravil novo poljudno in praktično delo s svojega področja, Enciklopedijo dreves. Knjiga na pregleden in dojemljiv način razvršča, popisuje in ponazarja temeljno, kar naj bi vedeli o drevesih v našem geografskem okolju. Pri tem avtor s pridom in zanimivo dodaja tudi z drugih mejnih področij, kar vse dela knjigo resnično enciklopedično. celovito in polno. V n.jej se bo ne le liubitelj sadnega ali okrasnega drevja marveč vsak, ki ga radovednost sili k temeljitejšemu poznavanju, seznanil z vsemi vrstami drevje, posebnostmi posameznih drevesnih družin, sajenju, rasti, koristnosti in podobno, Knjiga je, kot vsi praktič-
ni priročniki, bogato opremljena z barvnimi in čmobelimi fotografijami in skicami.
Naslednja, osma zbirka založbe so že doslej znameniti nobelovci. Kar osem knjig predvideva letošnji program. Tu so »Izbrane pesmi* Giosueja Carduccija. Car-ducci pomeni vrh italijanskega pesništva v drugi polovici devetnajstega stoletja. V našem izboru in prevodu (Ciril Zlobec) bo Carducei zajet antološko vsestransko od mladostnih pesmi in Himne Satanu, Novih pesmi in Barbarskih od do zadnjih Rim in ritmov, tako da bo predstavljen široko in vsestransko, spremna beseda pa bo razgrnila tudi njegovo znanstveno in literarno kritično vlogo.
Naslednji nobelovec je Aleksander Solženicin z delom »Z glavo ob zid*. Solženicin je nedvomno ena od najbolj nenavadnih postav iz sodobne sovjetske književnosti.
V	slovenščino so bila sproti prevedena njegova dela ket En dan Ivana Denisoviča, Prvi krog, Rakov oddelek, Avgust štirinajstega.
Naslednji nobelovec je Eugene 0’Neill s svojimi dramskimi deli. 0’Neill je eden prvih ameriških dramatikov, katerih dela so zmagovito prodrla na evropske odre in so bila tudi pri nas z velikim uspeliom in veliko igrana (Anna Christie, Dolgega dneva potovanje v noč, Elektra, Mesec za nesrečneže, Strast pod bresti), vendar s tem njegovo dramsko ustvarjanje že ni bilo zadosti vsestransko predstavljeno. V tem izboru in prevodu bo podan predvsem nam še neznani 0'Neill (Nenavadna medigra, Cesar Jones, Kosmata opica, Veliki bog Brown in nekaj najznačilnejših enodejank), tako da bodo predstavljene ne le njegove eksperimentalne, temveč tudi literarno najtehtnejše drame iz njegovega ekspresionističnega in simbolističnega obdobja.
Naslednji avtor te zbirke je Henrik Pontopoidan z delom »Obljubljena dežela*. Pisatelj sodi v generacijo, ki je dosegla prvi vrh v danski realistični književnosti.
V	vseh svojih delih podaja človekov boj z naravo in človekov boj v družbi. »Obljubljena dežela* je eden njegovih največ jih romanov.
V	njem obravnava usodo Emanuela Hansteda, značilnega intelektualističnega mestnega sanjača, ki doživi sedem svojih srečnih let v »obljubljeni deželi*, obenem pa je to nazorpa slika Danske v drugi polovici devetnajstega stoletja ob prehajanju iz agrarne dežele v industrijsko in meščansko okolje.
Peti letošnji nobelovec je Irec William Butler Yeats z »Izbranim delom*. Irski pesnik Yeats je v slovenščini kljub razmeroma maloštevilnim prevodom dobro zasidran v kulturno in pisateljsko zavest. Z vsestransko dobro pretehtano antologijo (izbor in prevod Veno Taufer) bo to pot v slovenščini prvič podan ne le kot pesnik in dramatik, temveč tudi kot esejist.
Naslednji nobelovec je Frans Emil Sillanpaa s tremi romani. Pisatelj je oče sodobnega finskega romana. V slovenščini že imamo tri njegova dela (Trudno življenje, Sil ja, Kresni ples), ki vsa tri značilno predstavljajo njegovo tematiko. Tudi v tem izboru bo predstavljen s tremi kratkimi romani (Ljudje v poletni noči, Veliki srpan, človekova lepota in revščina). V prvem od teh romanov je podana svojevrstna poezija finskih poletnih noči sredi gozdov in jezer. V drugem romanu je v marsičem zajeta ena glavnih bolečin Finske — pijančevanje, v tretjem romanu pa je avtor podal krče, ki tako radi nastajajo v zakonu in v družini,
Sedmi letošnji nobelovec je te dokaj znan našemu beročemu občinstvu. Gre za Francoza Fran-coisa Mauriaca in njegove tri romane. Za naš izbor so predvideni trije kratki romani, ki posegajo v jedro njegovo ustvarjalnosti. »Roditeljica* je namreč trpka slika napačne materinske ljubezni. »Puščava ljubezni* sega na širše družinsko področje in z nepopustljivo odkritostjo razčlenjuje človeško osamljenost sredi prekipevajoče ljubezni. »Farizejka* pa sega že naprej in razkrinkava krščansko ljubezen do bližnjega, ki je le prepogosto grenka laž.
Osmi nobelovec pa je lanskoletni nagrajenec Elias Canetti t romanom »Oslepitev*. Njegov roman sodi pj svoji literarni pomembnosti med vrhove evropske proze med obema vojnama. Avtorju je metafora romana zrasla iz osnovnega spoznanja o razkroju duha sredi stehnizirane sodobnosti, zato njegov junak, profesor Kien, sredi svoje knjižnice živi groteskno samotarsko življenje knjižnega molja, slep in gluh za realnost.
Preostanejo nam še knjige pod oznako »Razno*. Tu moramo najprej omeniti prvi del knjige dr. Metoda Mikuža »Svet po drugi svetovni vojni*. Prvi del Mikuže-ve historiografije obsega čas od konca druge svetovne vojne do leta 1957. se pravi, da obravnava mednarodno zaostrovanje med zavezniki, čas hladne vojne, nastajanje blokov in nasprotij med njima, ustanovitev vojaških zvez, miroljubne koeksistence, proces osvobajanja afriških in azijskih narodov, odnose v mednarodnem komunistične’ gibanju po Stalinu in podobno. Drugo delo je knjiga Jara Dolarja «Spomin človeštva*, D. Ž.
(Nadaljevanje na 6. strani)
O ZAVZETOSTI IN DELOVANJU NAŠE MLADINE	| fofojgmžfa TiSt
Mladinski krožek Prosek-Kontovel - *»»*<**«» i» u
od prve pobude do današnjih nalog
■v'
Številne iniciative v prid združevanja in osveščanja mladih generacij
Mladi aktivisti MKPK na sedežu v Kulturnem domu na Proseku, ki so ga uredili z udarniškim delom
Novoustanovljeni krožek je v začetku sv<jje dejavnosti posvetil najvefejo pozornost združevalnemu' trenutku mladih in v ta namen priredil vsako nedeljo zjutraj u-darniške akcije Mladi so se pridno lotili čiščenja spomenika NOB na Proseku, šoščeve hiše, konto-veLske dvorane in pa kulturnega doma Te akcije pa so se skoraj vedno zaključile ob golažu in z žogo. Ta dejavnost je okvirno trajala približno eno leto in je približala mnoge mlade k življenju in aktivnosti krožka. Po tistem začetnem, skorajda preizkušenem obdobju, pa je bilo treba vendarle storiti vsebinski korak naprej ter poglobiti razna aktualna družbena vprašanja, obenem pa prispevati svoj delež kulturni delavnosti na Proseku in Kontovelu.
V začetku je prihajalo na seje ali sestanke krožka tudi do 40 mladih, s časom pa je to število upadlo tako. da je vodilno .jedro organizacije kmalu združevalo o-krog deset mladenk in mladincev. Prelomnico oziroma začetek tako imenovanega drugega obdobja MKPK pa predstavlja predavanje nedavno preminulega zamejskega političnega delavca dr. Karla šiškoviča o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti, ki .je privabilo veliko število mladih. Krožek je. na to nadaljeval do tej začrtani .poti in organiziral vrsto srečanj o aktualnih problemih, ki pobliže zanimajo mlade generacije.
Kar zadeva vaško življenje je krožek kmalu navezal stike z vaškimi komponentami ter javno in kritično ocenjeval dejavnost leteli (npr. aktivnost in smotre nogometnega kluba Primor.je). Postal je polnopravni član kulturnega društva «Prosck-Kontovel», ki ima v teh vaseh tudi vlogo koordinatorja vaške dejavnosti.
Med drugimi pobudami moramo omeniti organiziranje tabora, na katerem so sodelovali mladi iz Šentjurja pri Celju, Vrtovina, Nabrežina in Sežane. Tabori so se po navadi odvijali na »Balancu* za kulturnim domom na Proseku
in so pomenili izkušnjo, ki bi jo bilo vredno danes (mogoče v drugih oblikah) še uresničiti. Med tradicionalne prireditve Da moramo prištevati še «tortado» in pa «ribado» na Kontovelu.
Zanimivo .je, da v MKPK niso nikoli prevladale kake «kampani-listične* težnje mladih iz ene ali druge vasi in da so mladi Prose-čani in Kontovelci danes v celoti premostili to preživelo miselnost, ki je morda zakoreninjena le še v nekaterih starejših ljudeh. Tudi mladinski krožek, kot sicer že kulturno društvo godba ter moški in ženski pevski zbor, tvori eno samo celoto Prosečanov in Kontovelcev.
Danes je srednja starost vodilnih mladenk in mladincev krožka približno 16 let, mnogi starejši člani (tisti, ki so pred štirimi leti ustanovili organizacijo) so se vključili že v druge organizacije Proseka-Kontovela. Toda ne vsi, nekateri so se po nekajletnem aktivnem delu v MKPK vrnili v «zasebno življenje*, čeprav bi bilo njihovo delo v proseških in kon-tovelskih organizacijah danes še kako dobrodošlo in koristno.
Ob koncu pa bi skoraj pozabili povedati, da v MKPK kot v skoraj vseh naših mladinskih krožkih ne poznajo formalnih funkcij (predsednika, tajnika itd.) ampak le blagajnika. «ki mora voditi račune*. Vse ostalo pa .je prepuščeno odgovornosti in požrtvovalnosti posameznikov in usklajevanju kolektivnega dela. Je tudi to znak, da, čas hitro teče naprej? (st)
4. december 1978 bo ostal trajno zapisan v analih proseško-kon-tcvelskega družbenega življenja.
Tega dne je bil namreč v dvorani šoščeve hiše na Proseku prvi množični sestanek mladine s Proseka in Kontovela, ki pa je že pred tem datumom v svoji sredi (na tiho) snovala ustanovitev mladinskega krožka, to je organizacije. ki bi s svoje dejavnostjo zarezala prelomnico v življenju mladine teh dveh kraških vasi.
Ob skorajšnjem začudenju samih prirediteljev se je tistega u-stanovnega srečanja na Proseku udeležilo kakih osemdeset mladenk in mladeničev. Padli so številni predlogi in prišle so na dan mnoge; Sugestije, v vseh, ki so na tistem sestanku kaj povedali, je bila oČftda želja, «da se kaj ko-i rtstnega naredi*. Ustanovljen je bil koordinacijski odbor in sestavili so tri delovne komisije (kulturno rekreacijsko in politično), ki, je vsaka na svojem specifičnem področju prispevala, da je mladinski krožek Prosek - Kantove! (pa kratko MKPK) naredil' svoje prve korake in se pridružil delovanju ostalih treh mladinskih organizacij (Zvezi komunistične mladine, skavtom in tabornikom), ki šo bile takrat aktivne na Proseku in Kontovelu.
Filmska revija «Visuel»
TURIN — Na področju italijanske revijske publicistike smo dobili lepo novost, posebno ker imamo pred seboj specializirano revijo. Gre za revijo z naslovom »Vispel*. ki bo obravnavala izključno kinematografijo. Prva številka te revije .je izšla pred dne vi v Turinu v založbi «Studiofor-ma>. vendar jo izdaja ustanova «Centre culturel franco - itahen*.
Revija je namenjena ljubiteljem fi (inske umetnosti in pa vsem tistim. «ki živijo za film in od filma*,
TEMA. KI JO PONOVNO OBŠIRNO OBRAVNAVAJO
Kar se tiče kontracepcijskih sredstev
sta za Italijo le še Grčija in Turčija
» <*** t
Za taksno «že neodgovorno» obnašanje ima ženska veliko razlogov
Med mladimi fotografi in fotoamaterji, ki delujejo v okviru tržaškega fotoamaterskega krožka, je tudi Aleksander (Saša) Ota, ki je dal tudi gornjo fotografijo. To bi mogli nasloviti «Osamljen»
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuoiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiHiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiifmiiiiiiiii
V OBČINI IDRIJA SE 0 TEM SEDAJ ŽE VELIKO RAZPRAVLJA
Dosedanje izkušnje s samoprispevkom dajejo upati na še zahtevnejše načrte
Z zbranimi sredstvi so doslej opravili celo vrsto velikih del, vendar se ponovno vsiljuje potreba po dograjevanju nekaterih šolskih objektov za naraščajoče število šolarjev
IDRIJA — Na skupni seji občinske konference SZDL Idrija in občinskega sindikalnega sveta I-drija so konec januarja letos sprejeli družbenopolitičnega izhodišča za pripravo TV. občinskega samoprispevka s programom in finančno konstrukcijo. Tretji sa-mdprispevek se bo iztekel junija letos, zato so priprave na letošnje skupščinske volitve tudi priložnost, da se delovni ljudje in občani idrijske občine v široki razpravi opredelijo za predvideni program, ki nakazuje reševanje najbolj odprtih vprašanj na področju družbenega standarda.
Pred petnajstimi leti so se v idrijski občini, med prvimi v Sloveniji, odločili za občinski samoprispevek. Temu samoprispevku v višini 1 odstotka od neto osebnih dohodkov je čez pet let sledil še eden v enakem odstotku, zadnji. ki je bil izglasovan leta 1977, v najtežjem povojnem obdobju občine Idrije, ko je prenehal z obratovanjem rudnik živega srebra, pa je znašal kar 2 odstotka.
V teh letih se je iz naslova samoprispevka zbralo nad 10 (de-set?%nilijard starih dinarjev. V č-su od 1967 do 1972 so bili v občini Idrija rešeni takrat najbolj
pereči problemi na področju osnovnega izobraževanja: zgrajeni sta bili centralni osnovni šoli v Črnem vrhu in v Spodnji Idriji, podružnični šoli v Kanjem dolu in v Zakojci, zasilno so bile urejene nekatere druge podružnične šole.
Tudi obdbbje 'duigega samoprispevka od 1972. do 1(177. leta, je bilo v znamenju urejanja prostora na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja in varstva otrok v dijaških domovih.
Obnovljene in adaptirane so bile podružnične šole — vse so bile deležne sredstev iz samoprispevka. največ pa šole v Ledinah, Šebreljah, na Vojskem, v Otale-žu, Novakih. Orehku, za področje, šolskih okolišev Gore in Dole pa je bil preurejen zadružni dom v Rebru. Zgrajena sta bila vrtca v Idriji in Cerknem. Ker združena sredstva vseslovenske akcije in najeti krediti niso v celoti pokrili gradnje osnovne šole «Spo-menik NOB Cerkno*, je bila ta šola dokončana s sredstvi samoprispevka.
Kljub temu, da je odločitev za tretji samoprispevk sovpadala z obdobjem, ko so v Idriji začas-
V Evropi zaostajata za Italijo le še Grčija in Turčija. Na zatožni kiopi so tokrat ženske: statističiu poaatki, ki se sicer nanašajo' na leto 1976, namreč nesporno dokazujejo. da se samo 5,3 odst. italijanskih žensk poslužuje takoime-novanih «anti baby* tabtet, ki jim bolj uradno pravimo tudi oralna kontracepcijska sredstva. ..
Kaj pa ostale ženske? Podatki sicer niso povsem točni, kažejo pa. da Italijanke ponovno nihajo med spiralo, za katero je v zadnjih letih spet precejšnje povpraševanje. in med diafragmo, ki pa izgublja na priljubljenosti, čeprav, je še vedno najbolj uporabljeno mehansko kontracepcijsko sredstvo.
Točnega števila žensk ki uporabljajo eno ali drugo mehansko sredstvo, ni mogoče doiočiti, kajti nabaviti jih je mogoče na različne načine — v raznih centrih, pri privatnih zdravnikih in tudi kar v lekarnah — zato lahko go vorimo le o večjem ah manjšem povpraševanju in še to glede na obiske v centrih ali pa glede na prodajo.
Iz teh nekoliko paberkovunih podatkov na vseeno lahko note pnemo malo spodbuden zaključek: Italijanke se skratka ponovno, točne ie povedano še vedno raje zaupajo muhastim rokam .-naravne ga poteka stvari* kot pa da bi odločneje načrtovale rojstva.
Za takšno — zdravnik: ga oce-n.ju:e.it nadvse neodgovorno — zadržanje italijanskih žensk .je ve-
liko razlogov. Prvič se italijanske ženske dejansko sploh niso privadile še na tabletko, ko so že začele krožiti bolj ali manj u-temeijene govorice o njeni škod Ijivosti. Res pa je. in to priznajo tudi zdravniki sami, da so zenske velikokrat dobile popolnoma neustrezne tabletke, ker veliko zdravnikov ni dovolj pazilo na razne stranske učinke, oziroma niso poiskali najboljšega preparata /a posamezno žensko. In tako je marsikatera ženska po nekajmesečni uporabi, tabletke zaprla v predal.
Globji vzrok pa je v ženskah samih: pozabljivost, s katero se je marsikatera ženska opravičevala pred zdravnikom, zakaj ni redno .jemala tabletk, je namreč po mnenju strokovnjakov njen notranji otlpor da bi se odpovedala materinstvu. Od tod rešitev «kar bo, pač bo*, kar velikokrat prinese zanositev, je dejansko podzavestna odločitev ženske, da v bistvu hoče postati mati.
In. končno, pride v poštev še zadržanje partnerja' italijanski moški v povprečju .je z veliko mržn.jo gledal na male tablete, ki so mu jemale oblast nad žensko. Zato seveda ni spodbujal partnerke, naj jemlje nreparate, ki naj bi bili oo drugi strani izredno škodljivi.
In že smo ori vprašanju, ki je zadnja leta odvrnilo toliko italijanskih žensk, tudi iz feminističnih krogov, od tabletke. Ne glede na odstotek škodljivosti —
in rekli smo že. da predhodni pre gledi niso bili najbolj natančni — gre vedno za kemične preparate, ki jih mora uživati ženska. Skratka nevarnosti, pa naj bo več-' ja ali manjša, se mora izpostavljati ženska.
Na ta očitek zdravniki strokovnjaki odgovarjajo z nekoliko cinično, vendar resnično ugotovitvijo, da tabletka vsekakor manj škodi kakor splav ali rojstvo nezaželenega otroka. Trditev lahko podkrepijo še s podatki, da upada zaniman.je za oralna kontracepcijska sredstva, po drugi strani pa v manjši meri upada število posegov prostovoljne prekinitve nosečnosti. To pa seveda tudi pomeni da so «naravna sredstva* dokaj neučinkovita in da se italijanska ženska vrti v začaranem krogu.
če ie torej že »narava* velikokrat nasproti njej mačeha, tudi znanstveno-zdravstveni krogi italijanski ženski ne pomagajo veliko: do vprašanja nezaželenih za nositev se obnašajo precej vzvišeno, češ o tem naj vsakdo odloča sam, oziroma sama. mi vam pa lahko "postrežemo* s tabletko ki sicer ni najbolj »zdrava*, s spiralo, samo pri določeni starostni dobi in še takrat lahko privede do raznih vnetij in. končno, še z diafragmo, pri kateri pa morate biti spretni. In sedai na lastno odgovornost izbirajte in se ne uri-tožujte!
Prav gotovo bi takšno vnrašanie zaslužilo več zdravnikove obzir-
nosti do ženske, ki je že itak nezaupljiva in se težko odloči. Seveda ne smemo pozabiti še na finančno plat: za poseg, s katerim zdravnik vstavi spiralo, marsikateri specialist zahteva precejšen honorar od 200 na do 400 tisoč' lir. Za ostala sredstva takšne vsote ne pridejo v poštev in deloma je tudi temu treba pripisati naraščajočo priljubljenost spirale.
Na evropski lestvici so torej Italijanke na zadnjih mestih, isti podatki pa tudi spodbijajo tezo o naprednosti prebivalk naše dežele. namreč Furlanije-Julijske krajine. V italijanskem razmerju naj bi bile šele na enajstem mestu s
4,5	odst., precej daleč za Tridentinsko in Južno Tirolsko, ki prednjači z 11 odst.
V deželnem merilu, podatki so iz leta 1976, objavila pa jih je videmska revija «11 punto*. so najzvestejše pristašice tabletke Tržačanke s skoraj 8 odst., na zadnjem pa Videmčanke z, nekaj nad 4 odst., vmes so Goričanke 5,4 odst. in Pordenončanke (5,3 odstotka).
Se pravi, da je tudi v Furlaniji-Julijski krajini več bojazni kot odločenosti, pa čeprav, kot zatrjujejo strokovnjaki, je dovolj javnih struktur, kjer bi ženske dobile ustrezne informacije in tudi napotke. Očitno .je zavira lnili okoliščin še veliko, predvsem pa hromi io ženske številni dvomi, iz katerih se mora. tudi tokrat, izkopati sama. (bp)
no zapirali rudnik in ko je občina Idrija iskala svoje poti za nadaljnji razvoj, sta bila boljše zdravje in večje znanje zadostna dejavnika motivacije, saj sta se kar dve tretjini volivcev, ki so se udeležili referenduma, odločili za samoprispevek.
Petnajst let je dolgo obdobje,' zbranih je bilo mnogo sredstev, rešenih mnogo problemov, življenje pa t^e dalje in odpirajo se nova vprašanja, tudi tam, kjer so v občini Idrija mislili, da so jih že rešili.
V' programu IV. občinjkhga samoprispevka je kot, pry« opredeljena osnovna šola v »Črnem vrhu, Nova osnovna šola, ki so jo krajani črnega vrha dobili prvi v občini, je edina osnovna šola v i-drijski občini, ki je organizirana kot celodnevna šola, vendar pa je brez telovadnice. Možnost za rešitev se odpira s četrtim občinskim samoprispevkom, tako da se ob osnovni šoli «Janka Premrla - Vojka* v Črnem vrhu zgradi telovadnica, ki je tudi nujen pogoj za izvajanje koncepta celodnevne osnovne šole.
Pretesna je postala tudi osnovna šola v Sp. Idriji. Problematika predšolske vzgoje in varstva bo v Sp. Idriji rešena z dograditvijo novega vrtca v letošnjem letu, problematika osnovnošolskega pouka pa naj bi se v Sp. Idriji reševala v okviru IV. samoprispevka. Izredna hitra rast prebivalstva v KS Sp. Idrija ter preusmeritev otrok z Ledinske planote na idrijsko občino imata za posledico ponovno uvajanje dvoizmenskega pouka na osnovni šoli «Vojkove brigade* v Spodnji Idriji. V smislu izenačevanja pogojev izobraževanja za vse osnovnošolske otroke v občini,- je potrebno pri osnovni šoli v Sp. Idriji dograditi prostore, ki so izpadli iz prvotnega projekta (upravni prostori in telovadnica) in štiri učilnice, ki bodo omogočale ponovno uvedbo einoizmenskega pouka.
Tudi v Cerknem se pojavlja problem dvoizmenskega pouka, kljub temu da so pred leti dobili prostorno novo šolo. Z razvojem kraja in okoliških vasi sc bo v osnovni šoli »Spomenik NOB Cerkno* že v kratkem pojavil problem dvoizmenskega pouka, zato bo potrebno osnovno šolo v Cerknem razširiti za šest učilnic in spremljajoče prostore.
V samem občinskem središču I-driji se predlaga, da se v program IV. občinskega samoprispevka vključi posodobitev stare, več kot 100 let stare stavbe osnovne šole »Jožeta Mihevca* v Idriji, vzdrže vanje - barvanje konstrukcije ali pa pokritje telovadnice pri novi osbovni šoli v Idriji ter tudi zagotovitev sredstev za dokajšnje novega zdravstvenega doma, ki je bil vključen v program III. samoprispevka, vendar še ni bil u-res ničen.
Za celoten program IV. samoprispevka, ki smo ga zgoraj pred stavili, bi tako v naslednjih petih letih, ob predpostavki, da se delovni ljudje in občani ponovno odločijo za 2 odstotno prispevno stopnjo, zbrali okrog 120 milijonov din (12 starih milijard din).
Investitorji bodo morali za posamezne objekte pred začetkom izgradnje zbrati najmanj 50 odstotkov sredstev, kar predstavlja dodatno omejitev, pa tudi dodatno zahtevo za čimbolj pametno ča-
sovno razporeditev predlaganega programa. Zato je pred odborom za izpeljavo referenduma IV. samoprispevka v občini Idrija, ki mu piedseduje Cveto šulgaj, predsednik skupščine občine Idrija, odgovorna naloga, vendar pa že prva mnenja iz razprave potrjujejo, da bodo občani glasovali za samoprispevek.
SILVO KOVAČ
;»4f
Cankarjeva
založba
(Nadaljevanje s 5. strani)
ki je knjiga posebne vrste: to je knjiga o knjigi. Poljudno, sveže, z invencijo, a hkrati z velikim vedenjem poznavalca bibliotekarja in literarnega zgodovinarja, nam pripoveduje Jaro Dolar poučno in lepo, dramatično in spet intimno zgodbo o razvoju knjige. Tretje delo, ki ga je ob koncu treba še posebej omeniti pa je monografija o Rihardu Jakopiču izpod peresa Antona Podbevška. Delo o velikanu slovenskega slikarstva Rihardu Jakopiču je predvsem dokument izjemne kulturnozgodovinske vrednosti. Avtor je kot dolgoletni Jakopičev prijatelj in sopotnik zbiral desetletja gradivo in si pisal Jakopičeve izjave, pogovore itd., vestno odkrival vso dokumentacijo o Jakopičevem življenju, vse, kar bi lahko osvetlilo življenjsko pot in umetniško snovanje mojstra slovenskega impresionizma. Tako .je Podbevšek zbral in uredil v zajetno knjigo dragoceno gradivo, ki nam kaže umetnika in človeka Riharda Jakopiča, njegove stiske (duhovne in gmotne) in njegovo bolezen, ki je bila še kako odločujoča za njegovo življenje in delo. Knjigo bogatijo fotografije iz Jakopičevega življenja. njegovih bližnjih in prijateljev ter fotokopije nekaterih pomembnih dokumentov.
Cankarjev Martin Kačur
(Nadaljevanje s 5. strani)'
Jerneju* je namreč Brešsauu v »Martinu Kačurju* uspelo ujeti zelo labilno, a vendarle konkretno in prepotrebno ravnovesje med živim italijanskim jezikom in duhom izvirnika, kar redkol: 'aj uspe tudi odličnim in zelo izkušenim prevajalcem. Prav gotovo je pri tem mnogo pripomogla velika ljubezen. ki j0 Bressan goji do Cankarjeve osebnosti in ki jo tako toplo razodeva v uvodu. In ker že drugič omenjamo ta uvod, naj mimogrede povemo, da gre po našem za najboljšo zgodovinsko-estetsko analizo Cankarjevega dela. ki je doslej izšla v italijanskem jeziku.
In še nekaj preden zaključimo. Svojemu prevodu je Bressan dodal nekaj mnenj o Kačurju in o Cankarjevi umetnosti nasploh. Vzel jih je iz spisov zelo uglednih italijanskih literarnih zgodovinarjev, kritikov in književnikov, kot so na primer Magris, Bergamini, Tomizza, Bertani, Vigorelli, Ge-ron, Borelli in Volli. Tudi ta nadvse zanimivi dodatek priča o veliki Bressanovi skrbi, r’*. bi si ita-lilanski brale" ustvaril čim popolnejšo podobo o Cankarju in njegovi umetnosti.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Stroji in zemlja
13.00	Hišna beležnica
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Neki Harry Brent,
11.	del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Bi prišel na južni tečaj?
15.00	šolska vzgoja:
Življenje živali
15.30	športne kronike
16.00	Dnevnik 1 — Kronike:
Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
16.30	Trije vnuki in majordom, TV film
Park samo za nas
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Marco — risani film Neposredno — dopisništvo, aktualnosti, predstave Filmski posnetek
17.45	The Jackson Five — risanka
18.30	Programi pristopanja
18.50	Zgodbe daljnih dežel,
TV nadalj.
Prvi in zadnji — 2. del
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.40	Tam tam — Aktualnosti dnevnika 1
21.30	Fred in Ginger: čas plesa ' «Cerco il mio amore* (Iščem mojo ljubezen) — film Mark Sandrich je ta film napravil že leta 1934, ko je bil Fred Astaire še zelo mlad. Pravzaprav je to eden izmed prvih glasbenih filmov, v katerem je nastopil ta sloviti ameriški igralec, ali bolje plesalec, saj so Fredu Astai-ru vzdeli »označbo* — najboljši plesalec ZDA med obema vojnama.
23.15	Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Dan v...
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Mnenje Gaspareja Bardellini-ja Amideia
14.10	Mačka — 2. del TV nadalj.
15.25	Šolska vzgoja:
Lev Tolstoj Program za mladino
16.00	Mladi in zgodovina,
TV film
Inšpektor Maska — risanka čebelica Maja — risanka
16.55	Nesporazumi v novoletni noči zadnji del
17.45	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
Iz parlettneiita''''"’t'rnr. s
18.05	Danes:
Esse — tedenska oddaja o zdravju
18.50	Osvajanje Divjega zahoda, TV film
Kitajsko dekle — 2. del Napoved vremena
19.45	Dnevnik 2
20.40	Portobello — petkov trg . Kaže. da si italijansko občinstvo zares želi lahkega programa. Če držijo podatki, ki jih zbirajo v vodstvenih krogih italijanske televizije, je program Portobello, ki ga vodi Enzo Tortora, dosegel že neverjetno visoko število publike — 23 milijonov. Baje veliko k temu pripomore raznolikost programa, veliko pa tudi način, kako se posamezne novosti prikazujejo. Dejstvo je, da preždi pred malim zaslonom vsak petek zvečer malone vsak drugi Italijan.
21.55	Mlad zdravnik Freud,
1.	del TV nadalj.
23.10	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.30	Šolska vzgoja:
Handikapirani v svetu
Tretji kanal
17.05	Vabilo:
Praznični dnevi
17.45	Quegli animali degli italiani
18.15	Zadnje letalo za Benetke,
5. del
19.00	Dnevnik 3
19.35 Un fascio di record. . . ovve-ro la farina del diavolo va tutta in crusca
20.05	Šolska vzgoja:
Večerna glasba
20.40	Vse o. . . Lilli Brignone
22.10	Storie di gente senza storia
22.45	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.50	TV v šoli:
TV koledar:' Francoščina; Književnost v NOB
10.00	Poročila
10.05	in 15.30 TV v šoli:
Oktobrska revolucija: Risanka: Ne vprašajte mene; Šola: Izobraževalna reportaža; Francoščina; TV gledališče
17.25	Poročila
17.30	Kaj je novega na podstrešju, otroška serija
18.00	Slovenski pihalni orkestri
18.30	Obzornik
18.45	Človekovo telo:
Kaj človeka drži pokonci
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	A. Maradič:
Naša krajevna skupnost, Podnajemniki
20.55	Ne prezrite
21.10	Ti dnevi, ta leta:
Filmska kronika 1951,
2.	del dok. oddaja
21.55	Poročila
22.00	Spremljajmo - sodelujmo, športna oddaja
22.10	Nočni kino:
Valentino — angleški film
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
k
Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med drugim še naslednje vesti: TRST — Pogovor z Borisom Race-tom o globalni zaščiti ŠPETER — Benečanski kulturni dnevi
ŠTEVERJAN — Odstranitev dvojezičnih tabel
SEKLJAN — Lutkovna predstava »Zajček dideldajček*
GORICA — Razstava o Brdih TRST — zaključek proslav Joycea in še športna napoved
16.00	TV film iz serije Jasnovidni detektiv
17.00	Rezervirano za najmlajše 18i99-Ponovitev filma
19.30	V središču. .. dok. oddaja
20.00	Risanke
20.15	TV D — Stičišče
20.30	Izigrana ljubezen — film
21.50	TV D — Danes
22.00	Visoki pritisk — ponovitev Ob koncu TV D — Danes
Zagreb
18.25 Kronika občine Reka J 8.45 Dokumentarna oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Potovanje Charlesa Darvvina, serijski film
ŠVICA
18.00	in 18.15 Oddaja za najmlajše in za mladino
18.50	Tbafs Hollywood
19.45	Teledring,
nagradno tekmovanje
20.40	Tedenska oddaja informacij
21.40	Varietejski program
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tri slovenske ' sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja;
8.45	Glasbene skice; 9.30 Svet se vrti počasi; 10.10 Koncert; 11.00 -11.20 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Poldnevniški razgledi: Literarni listi; 12.00 Nfi goriškem valu; Beležka; 13.20 Četrtkova srečanja; 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?;
14.30	Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar; «Visoška- kronika*; 15.00 Odtrgana kulisa; Film in filmska glasba; 16.00 Svet za obzorjem:
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Kako ti je ime?; 18.50 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30.	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.45 Knjige v izložbi; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni prostor;
10.45	Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.32 Več kot ena pesem; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Danes govorimo; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba, glasba; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik;
17.00	Blues feeling; 17.32 Petkov koncert .
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	7.25, 13.30. 14.30. 17.30 Poro-čila; 6.00 Glasba za dobro jutro;
6.40	Kinospored; 13.30 Otvoritev;
13.40	Objave; 13.45 Glasba —■ vmes zanimivosti; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Zapojmo in zaigrajmo; 16.18 Poje Alenka Pintarič: 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba;
17.00	Aktualna tema: 17.33 Pesmi in plesi naših narodov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila:
6.00	- 8 45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982;
11.10	Takoj se vrnem; 11.34 Egip-
tovski nasvet: 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.33 Master; 14.28 Šolska vzgoja: 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 11 Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.30 Globetrotter; 19.10 Svet motorjev; 19.30 Radio 1 — jazz 82;
20.00	Ženska v omari;- 20.32 Vrtiljak: 21.00 Javna Simfonična sezona 1981 - 82:, 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila: 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 — predvaja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Radio 2 — 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 Hit Parade; , 13.41 Glasba in kino:
15.00	- 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 šestdeset minut; 17.32 Izpovedi nekega Italijana; 18.45 Krog Sonca; 19.57 Mass-music; 22.00 Mesto ponoči: Firence.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Za šolarje: 8.35 Otroške igre; 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ah poznate: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. . •!
13.30	Človek in zdravje; 14.05 »Per-petuum Mobilc...» 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo! 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in godemo; 18.30 S knjižnega trga: 18.$5 Minute za EP; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela; 20.00 Uganite. P« vam zaigramo. . .; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Radi ste jih poslu šali: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik: 00.05 -
4.30	Nočni program — glasba.
SMUČANJE
S SMUKOM IN SLALOMOM
Beli cirkus» se nadaljuje
Jutri in v nedeljo bodo najboljši smučarji sveta tekmovali za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchrrj
Za smučarje ni premora. Čeprav se je svetovno prvenstvo šele dobro zaključilo, so morali najboljši smučarji sveta že startati v Kirch-bergu, zdaj pa jih čakata v kratkem še dva nastopa. V Garmisch -Partenkirchnu bo namreč jutri na sporedu smuk, v nedeljo pa slalom.
Za obe tekmovanji vlada veliko zanimanje med vsemi ljubitelji smučanja, saj bodo po veleslalomu v Kirchbergu hoteli preveriti tudi slalomiste in smukače, oz. točneje rečeno, iskali bodo odgovor na vprašanje, do katere mere so bili tudi v teh dveh disciplinah na svetovnem prvenstvu rezultati odraz resnične forme tekmovalcev in ko-bko je bilo vmes tudi športne sreče.
Medtem ko prevladuje zanimanje za smuk pretežno v Avstriji, Kanadi in Švici, pa se za nastop slalomistov najbolj ogrevajo Švedi, Američani, Jugoslovani in Italijani, Skoraj vsak od teh pa bo startal z različno motivacijo. Švedi bodo želeli dokazati kontinuite-
to forme svojega superzvezdnika Stenmarka, Američani bodo iskali rehabilitacijo bratov Mahre, Jugoslovani bodo startali s polnimi jadri euforije, po osvojitvi svojih prvih kolajn, Italijani pa bedo skušali vsaj tu doseči to, kar jim na svetovnem prvenstvu ni uspelo, namreč eno izmed prvih treh mest.
Ker torej motivacij ne bo manjkalo (pa ne le pri tekmovalcih teli štirih držav), lahko predvidevamo, da bo prireditev v celoti zelo zanimiva in bo pritegnila pred male zaslone skoraj enako število ljubiteljev belega športa, kot pred dnevi v Schladmingu.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Modena — Poljska 2:1 (2:0)
MODENA — V prijateljskem nogometnem srečanju v Modeni je domači tretjeligaš nepričakovano premagal poljsko reprezentanco, ki se te dni mudi na pripravah v Italiji za nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji.
SMUČANJE
POKAL SKDANC
Na startu bo tristo tekmovalcev
Zastopali bodo devet zamejskih društev - Nastopili bodo (izven konkurence) tudi tekmovalci iz Sežane
Organizatorji letošnjega smučar skega tekmovanja za «Pokai Skdanc* v Križu so sinoči zaključili sprejemanje prijav tekmovalcev. Zanimanje za to tekmovanje je bilo tako, da je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev. Iz zamejstva se je namreč prijavilo 260 smučarjev, poleg teh pa bo izven konkurence nastopilo še 40 tekmo valcev iz Sežane, tako da bodo morali starterji spustili na progo več

KOŠARKA
V NEDELJO V PRVENSVU C-1 LIGE
Jadranovci jurišajo v Bergamu na osvojitev novih dveh točk
Nedeljski Jadranov tekmec je doslej razočaral - Naši v polni postavi
Po nepričakovani zmagi nad For-naciarijem bodo jadranovci v nedeljo gostovali v Bergamu.
Domače moštvo Sitip Čelana so Pred začetkom prvenstva uvrščali v ožji krog favoritov za prestop v “ ligo, košarkarji iz Bergama pa Piso uresničili svojih ambicij, tako da so sedaj na sredini lestvice brez Ptožnosti napredovanja. Vsekakor Pa moštvo Sitipa sestavljajo kakovostni igralci.
♦Tokrat bomo verjetno nastopili v popolni postavi.* nam je dejal Kobi Klobas. «Vse kaže. da bo Vitez v Bergamu ponovno na igrišču. Nasprotniki so sicer trd oreh, mi Pa jurišamo na zmago, saj tudi si Pe moremo privoščiti nadaljnjih po-razov. Prepričan sem, da bomo ob ®yoji običajni igri odnesli novi točki tudi iz Bergama.*
Promocijsko prvenstvo
V	prvem kolu povratnega dela Promocijskega prvenstva bodo bo rovci in Kontovelci pred težko natego, poletovci pa jurišajo na
°Pago
Bor — Zamboni & Scheriani
V	prvem srečanju so borovci klo-Nli po enem podaljšku. Miljčani so v zadnjih srečanjih igrali pod švo-PPii sposobnostmi, naši pa so dodeli nekaj pekočih porazov, tako 'te je sedaj vsaka zmaga vredna *lata.
Kontovel — Don Bosco
Mlada Kontovelova peterka se bo skušala oddolžiti Don Boscu za ne-f°den poraz iz prvega dela prvenca. Kontovelci imajo lepe možnosti za zmago.
Polet — CUS
Openci so v prvem srečanju nre aričljivo slavili, Tržačan: pa so si ^koliko opomogli, čeprav še niso ?Svojili zmage. Poletovci so vseka ‘‘or favoriti.
SPORED 14. KOLA
Ferroviario - Edera Časa del Fri-gor; Bor - Z&S (13.2. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); Inter Milje -Barcolana: Scoglietto - SGT; Kontovel Don Bosco (14.2. ob 11.00 na Kontovelu): Polet - CUS (14.2. ( ob 11.00 na Opčinah); GMT - Stel-la Azzurra.
MLADINSKA PRVENSTVA
Po zanesljivi zmagi v slovenskem derbiju proti Boru bodo poletovci proti Stelli Azzurri jurišali na osvojitev novih točk.
Borovci pa se bodo tokrat pomerili z nevarno ekipo SABA.
V	prvenstvu naraščajnikov bodo vsi naši predstavniki pred zelo težko nalogo. Nekoliko več možnosti za zmago imajo le, Kontovelci, ki bodo igrali proti Ricreatoriju. Jadran bo igral proti drugouvrščenemu Libertasu, Bor pa proti premočnemu Interju.
V	prvenstvu «propaganda» imata tako Bor kot Kontovel lepe mož nosti za zmago. Borovci bodo igra li proti drugi postavi Don Bosca Kontovelci pa proti Interju 1904.
(Cancia)
1.	JUGOSLOVANSKA LIGA
V	prvem povratnem kolu Ljubljančani v gosteh
Jutri in v nedeljo se bo pričel drugi d:! prve jugoslovanske nogo metne lige. Ljubljanska Olimpija bo že v prvem povratnem kolu pred dokaj težko nalogo. Gostova la bo namreč v Tuzli.
SPORED 18. KOLA
Jutri. 13.2.: Beograd - Dinamo.
V	nedeljo, 14.2.: Radnički Vojvodina1 Zagreb - Partizan: Saraje
MOŠKA C-1 LIGA
Ob koncu tedna se bo zaključil prvi del odbojkarskega prvenstva v C-2 in D ligi.
MOŠKA C-1 LIGA Po nesrečnem	gostovanju v Ca-
stelfrancu Venetu se bodo odbojkarji Bora JIK Banke v 2. kolu pomerili v mestnem derbiju s So-iarisom.	To	bo	že tretji	neposre-
dni obračun teh dveh šesterk, prvi dva pa	sta	se	končala	v korist
Manzina in tovarišev. Naši fantje bodo tokrat pred težko nalogo, toda ne giede na to lahko presenetijo.
ŽENSKA C-2 LIGA
V tej	ligi	bo	za naše	navijače
osrednja tekma- v Dolini med domačim Bregom in Kontovelom. Ne glede na končni izid imajo varovanke trenerja Grudna zagotovljeno drugo mesto na končni lestvici, za nohte pa gre tokrat Kon-tovelkam, ki morajo zmagati za vsako ceno, če hočejo izbojevati tretje mesto na lestvici Gostovanje Sloge pri AUSA Pav bo le gola formalnost. Domačinke so ob koncu zašle v krizo, kar pomeni, da se slogašice lahko oddolžijo za poraz v prvem neposrednem obračunu.
...................................................................................
vo - Rijeka; Teteks - Osijek: Slo-boda Olimpija: Hajduk - Vardar. Crvena zvezda - Željezničar; Bu-dučnost - Velež.
NAMIZNI TENIS
fcAROi bKA SUt iiR LIGA
Jugoslovani prvi?
FRANCIJA - JUGOSLAVIJA 1:6
AGEN — V predzadnjem kolu evropske namiznoteniške super lige je Jugoslavija osvojila v gosteh izredno pomembno zmago proti Franciji.
Če bi «plavi» v prihodnjem in zadnjem kolu v gosteh premagali še Poljsko., potem bi osvojili končno prvo mesto.
kot 300 tekmovalcev, torej precej več, kot so računali pri ŠD Mladina.
Za tekmovanje so se prijavili tekmovalci devetih zamejskih društev in sicer naslednjih: Mladina, Devin, SPDG, SPDT, Kraški dom, Sirena. Polet. Breg, Lepi vrh.
Približno tretjina tekmovalcev bo startala na kratki, dve tretjini pa na dolgi progi. Obe progi bo pripravila smučarska šola iz Rava-scletta, časomerilsko službo pa bo opravila zveza italijanskih krono-metristov (FIC). Ostala organizacija poteka v izvedbi ŠD Mladina.
Predstavniki društev bodo lahko dvignili sky-passe in startne številke še danes od 18. do 21. ure na sedežu ŠD Mladina v Križu, ali pa v nedeljo pri kombiju ŠD Mladina na Zoncolanu in sicer do desete ure, ko bodo začeli startati prvi tekmovalci.
Organizatorji so odločili, da bo v nedeljo ves čas pred tekmovanjem vsako smučanje med vrati do progi strogo prepovedano: tekmovalci si bodo lahko (do 9.45) ogledali progo hodeč ali smučajoč se ob progi (zunaj vrat), po tem času pa bo proga zaprta za vse. razen za tekmovalce, ki bodo startali do 10. uri s startnega mesta in bodo torej tekmovali.
Rezultate bodo razglasili v na-grajevalni dvorani ob vznožju proge uro in pol po zaključku tekmovanja. nato pa bodo imeli tekmovalci čas 15 minut, da se pritožijo zaradi možnih nepravilnosti. Pol ure po razglasitvi rezultatov pa se bo začelo nagrajevanje, torej zaključni del tekmovanja.
Organizatorji so pripravili veliko število nagrad. Tako bodo dobila priznanja vsa nastopajoča društva. Prav taki bodo nagrajeni tudi po trije najboljši v vsaki izmed osemnajstih kategorij. Posebno nagrado bosta prejela tudi tekmovalca, ki bosta dosegla absolutno najboljši čas, tako pri moških, kot pri ženskah.
Organizatorji pa so pripravili tudi posebno tolažilno nagrado za tistega smučarja, ki mu bo športna sreča (in tudi kronometer) najbolj nemila.
Že število prijavl.jencev torej za gotavlja temu tekmovanju lep uspeh, obenem pa je to tudi že lepo priznanje za organizatorja. Nobenega dvoma ni zato. da se bo ce lotna prireditev, ki bo potekala v organizaciji požrtvovalnih kriških športnih navdušencev, odvijala v
pravem športnem vzdušju, kar je tudi osnovni namen celotnega tekmovanja.
NOGOMET
Hajduku točka
VIAREGGIO — V .prvem kolu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu je splitski Hajduk igral neodločeno proti Interju, Fiorentina pa je visoko premagala Rijeko.
IZIDI 1. KOLA
SKUPINA A
Perugia - Feyenoord 2:1; Roma-Napoli 0:0.
SKUPINA B
Avellino - Milan 2:0; Fiorentina -Rijeka 3:1.
SKUPINA C
Inter - Hajduk 0:0; Dukla - Ca-tanzaro 1:1.
SKUPINA D
Juventus - Mehika 1:0; Ipswich Town - Ascoli 3:0.
..... ...... ' .........
Domači šport
.   .'.. ..- - v ,-,-č     •
^.....
>...>::::\-.y®
VAM PREDSTAVI
DAN KS
PETEK, 12. FEBRUARJA 1982
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
v Trstu, «1. maj*: Bor
19.30
Sloga;
JUTRI
SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1982
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trstu, «1. maj*: Bor - CGI Zamboni-Scheriani;
NARAŠČAJNIKI
19.30	v Trstu, Športna palača: Inter 1904 - Bor;
MLADINCI
17.00	v Trstu: Ul. Sturzo: Stella Azzurra - Polet;
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Repnu: Kras - Fiat Bari;
ATLETIKA
ATLETSKA LIGA 1982
15.00	v Trstu, «1. maj*: prireja AO ŠZ Bor;
ODBOJKA
MOŠKA C-1 LIGA
18.00	v Trstu, «1. maj*: Bor JIK Banka - Solaris;
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	v Červinjanu: AUSA PAV -Sloga; 20.45 v Dolini: Breg - Kon tovel;
MOŠKA D LIGA
20.30	v Štandrežu: 01ympia Kosič - Mobilcasa; 18.30 v Krminu: Libertas Krmin - Juventina Belca;
ŽENSKA D LIGA
19.00	v Trstu, telovadnica «1. Sve-vo»: S. Sergio: - Breg;
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Repnu: Kras - Prevenire;
1. ŽENSKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, «1. maj*: Bor - La Talpa; 18.00 pri Banih: Sloga -Breg;

NOGOMET
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH
Primorje proti vodilnemu Stocku
Vesna tokrat doma - Gaja v gosteh - Sovodnje pred odločilno preizkušnjo
1.	AMATERSKA LIGA
Vesna — Costalunga
Po nedeljskem porazu v verjetno odločilnem srečanju za obstanek proti neposrednemu tekmecu San Giovanniju je sedaj naloga kriških nogometašev zelo jasna:	v vsa-
kem srečanju, predvsem pred domačim občinstvom morajo odločno jurišati na zmago.
V nedeljo se bodo Križani spoprijeli s Costalungo, ki ima kar sedem točk več kot kriški nogometaši. Naloga Križanov ne bo lahka, zmaga pa je nujna.
2.	AMATERSKA LIGA
Stock — Primorje
Derbi nedeljskega, 20. kola te lige bo nedvomno v Trstu med vodilnim Stockom in proseškim Primorjem. V prvem srečanju na Proseku je Primorje proti vodilni ekipi igralo neodločeno 2:2. V nedeljo pa bodo varovanci trenerja Kozane igrali na vse ali nič za zrna-
V PRVENSTVU ŽENSKE C-2 LIGE
ODBOJKA
Derbi v Dolini odločilen za Kontovelke
Z zmago bi osvojile tretje mesto, Breg pa ima drugo že zagotovljeno - Tudi v ženski D ligi slovenski derbi Bor-Sloga
NAMIZNI TENIS
JUTRI OB 18. URI V REPNU
Kras proti še nepremaganemu Fiat Bari
Z zmago bi krasovke dohitele nasprotnice na vrhu lestvice, s čimer bi imele možnost poseči po državnem naslovu

Znočil
je trenutek resnice v
^lski namiznoteniški A ligi. Jutri (i **>sta ob 18. uri pomerila v ]3nu vodilni in še nepremagani ^ Bari ter Kras. ki .je zbral le hJ* točki manj. V primeru zmage jj^tečink, bi si ekipi delili prvo in bi imeli enake možnosti, ^ Dosežeta po državnem naslovu. J^kšne možnosti imajo Krasova k‘eta za uspešen nastop? J^teneialno so prav gotovo spo premagati svoje tekmice, tj*ar pa bi morala igrati v iz-t^nem slogu. Tak podvig lahko iJ"fvijo, veliko na bo odvisno od WLU>ba gostujočih igralk Tako Be i,?c?ua kot Strino nista v tem k, 9.iem obdobju v najboljši formi, sta v teh zadnjih dveh tednih ^kli z državnim prvakom Co-
stantinijem, kar pomeni, da Fiat hoče za vsako ceno ubraniti naslov. Obeta se torej zanimiv in zagri zen boj.	D S.
]» *’
**r‘
*x,
Sak'.......	.
Sonja Milič
SMUČARSKI TEKI
Dobri rezultati slovenskih dijakov
V okviru mladinskih iger so bile pred dnevi smučarska tekmovanja, na katerih so sodelovali učenci in dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol goriške pokrajine. Tekmovanj so se udeležili tudi dijaki in dijakinje slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so v tekih dosegli dobre rezultate. Na 3 km dolgi progi sta Ivan Bresciam in Franc Bertolini zasedla 3., oziroma 4. mesto. Med dekleti si je Lara Bensa orismučala 3. mesto, na daljši pro gi (4 km) je Aleksander Contin zasedel 4., Mitja Rupel pa 8. mesto
MOŠKA D LIGA
Pred podobno nalogo kot Kontovel je še goriška 01ympia Kosič, ki pa igra odločilno srečanje doma z Mobilcaso, ki je zadnja na lestvici. Gostje ne bi smeli pripraviti presenečenja in Goričani imajo še to olajševalno okoliščino, da igra Libertas iz Krmina z Ju-ventino, CUS iz Trsta pa gostuje pri Italcantieriju v Tržiču — Libertas Krmin in CUS imata kot O-lympia Kosič 8 točk. Za Juventi-no Belco je gostovanje v Krminu še zadnja prvenstvena formalnost.
ŽENSKA D LIGA
Slovenski derbi med Borom in Slogo bo na sporedu že drevi. Tržačanke so doslej zadani cilj, ne glede na to, pa bi morale dosedanji izkupiček povečati še za dve tečki, saj je Sloga z dvema točkama na zadnjem mestu lestvice. Izredno težko bo Bregu skleniti prvenstvo z zmago, čeprav bo imel na drugi strani mreže S. Sergio, ki je bil dvakrat uspešen.
1. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji Krasa bodo odigrali prvo letošnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci. Gostili bodo še nepremagani Prevenire in krstni uspeh, kronan z uspehom v novi telovadnici v Repnu, bi bil še toliko bolj dobrodošel in dragocen.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Najmlajše zastopnice Bora bodo gostile solidno šesterko La Talpa. Slovenske igralke so pokazale velik napredek, vprašanje pa je, če bo to dovolj za prvi uspeh. Slovenski derbi med Slogo in Bregom bi moral biti po našem mnenju precej izenačen.	G. F.
ZAOSTALA TEKMA ŽENSKA D LIGA Breg - Solaris 3:2(11:15, 6:15, 15:12, 15:7, 15:1)
BREG: Meneghetti, Ota, Zobec, Bandi, Canziani, Smotlak, Žerjal.
V zaostali tekmi ženske D lige je sinoči Breg premagal ekipo Sola-risa s tesnim izidom 3:2, To je prva zmaga Bregove ekipe v le-
MALI
ŠPORTNIKI,
POZOR
Tokrat v športni rubriki revije GALEB:
Nogometni «Mundial> v Španiji
tošnjem prvenstvu, s prikazano igro pa so mlade Bregove predstavnice popolnoma zadovoljile in imajo tudi dobre možnosti, da se rešijo pred izpadom.
JUTRI V GORICI
Sokol-Merkur
Jutri, 13. februarja, bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma prijateljsko odbojkarsko srečanje med ženskima šesterkama Merkurja iz Nove Gorice ter Sokola iz Nabre žine. Tekma se bo pričela ob 18. uri.
Disciplinska kazen
Deželni odbor italijanske nogometne zveze je kaznoval Primorče-vega igralca Gianfranca Modestija z enodnevno prepovedjo nastopanja, ker je bil na prvenstveni tekmi izključen.
Istočasno so kaznovali s suspenzom do 31. avgusta Sašo žužka, ker je nastopal za ŠK Kras kljub temu, da je bil registriran za Vesno. Krasu je disciplinska komisija zato naložila globo 180.000 lir, v naraščajniki ligi pa so temu društvu odvzeli pet točk.
go. Stock je daleč najmočnejše moštvo v tej ligi z zelo učinkovitim napadom (36 zadetkov) in zanesljivo obrambo (16 golov). Naloga Prosečanov bo torej izredno težka, vseeno ne brezupna.
Zarja — San Marco Bazovci se vračajo v najboljšo formo. Po nedeljski zmagi v gosteh proti moštvu Zaule, bodo v nedeljo igrali doma proti San Marcu. Z novima točkama bi Križman-čičeva ekipa dohitela nedeljske tekmece na lestvici.
Breg — Zaule Bregovo moštvo je v prejšnjem kolu nasulo Olimpii kar pet zadetkov. V nedeljo bo igralo proti ekipi Zaule na domačem igrišču. Brežani so favoriti za osvojitev o-beh točk.
Kras — Olimpia
Disciplinska komisija je krepko zdesetkala Krasove vrste. Naše moštvo se bo verjetno moralo odslej na vse kriplje boriti za obstoj v ligi. Krašovci pa imajo lepo priložnost, da osvojijo zlata vredni točki prav ' v nedeljo proti Olimpii, to je proti neposrednemu tekmecu v borbi pred izpadom.
NA TRŽAŠKEM
3.	AMATERSKA LIGA Esperia — Gaja
Gajevci še nadaljujejo uspešno vrsto nastopov v tej kategoriji. Po zanesljivi zmagi v slovenskem derbiju proti Primorcu čaka naše nogometaše v nedeljo nova in težka preizkušnja: srečanje v gosteh z Esperio. če bodo Kraljevi varovanci igrali tako kot v nedeljo v slovenskem derbiju, potem lahko pričakujemo tudi v tepi kolu novo zadoščenje za Gajine navijače. Primorec — San Sergio Trebenski nogometaši so v nedeljskem srečanju proti San Sergiu favoriti Kljub porazu v nedeljskem derbiju z Gajo varovanci trenerja Verginelle niso slabo igrali, kar daje tudi upati, da bodo naši nogometaši v nedeljo pred svojimi navijači osvojili novi točki.
NA GORIŠKEM Sovodnje — Audax
Najzanimivejša tekma kola bo v nedeljo v Sovodnjah, kjer se bodo slovenski fantje, ki so trenutno na 3. mestu lestvice, spoprijeli z drugouvrščenim Audaxom. Za So-vodenjce je srečanje bistvene važnosti, saj morajo zmagati za vsako ceno, če hočejo še računati na napredovanje. Vsaki drugi rezultat pa bi pomenil skoraj gotovo izključitev iz kroga najboljših. Romana — Juventina Štandrežci ne bi smeli imeti v Tržiču težke naloge. Že res, da je Romana prav prejšnjo nedeljo dosegla svojo drugo točko v tem pr-
venstvu, toda kakovostna razlika med obema ekipama je pač taka, da bi ne smela delati tekma prevelikih preglavic Medeotovim varovancem.
Capriva — Mladost
Po nedeljskem spodrsljaju, potem ko je šestkrat zapored zmagovito sklenila srečanja, čaka Mladost v Koprivnem težka preizkušnja. Domačini so namreč trenutno skupaj s Sovodnjami na 3. mestu in brez dvoma ne mislijo zgubljati točk, ki bi jim preprečile možnost napredovanja Po drugi strani pa so Doberdobci prav v zadnjih srečanjih potrdili svojo dobro kondicijo. Obeta se torej zanimivo srečanje.	-pr-
PO JUTRIŠNJEM
NEDELJA, 14. FEBRUARJA 1982
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - Costalunga;
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - Olimpia:
15.00	v Trstu, Drev. Sanzio: Stock
-	Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - S. Marco; 15.00 v Dolini: Breg
-	Zaule;
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Au-dax; 15.00 v Tržiču: Romana - Juventina: 15.00 v Koprivnem: Capriva - Mladost; 12.00 v Trstu. Sv. Ivan: Esperia S. Giovanni - Gaja;
15.00	v Trebčah: Primorec - S. Sergio;
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu: Kras - Gaja;
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici: Zarja - Opid-na Supercaffe;
ZAČETNIKI
10.30	v Dolini: Breg - Fortitudo;
12.15	v Trstu. Ul. Flavia: SLFY -Kras: 9.15 v Trebčah: Primorec -Portuale:
KOŠARKA
MOŠKA C-1 LIGA
15.00	v Bergamu: Čelana - Jadran; MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Opčinah! Polet - CUS:
11.00	na Kontovelu: Kontovel - Don Bosco; 10.30 v Gradežu: Grado -Dom:
NARAŠČAJNIKI
8.15	v Trstu. Športna palača: Ricreatori - Kontovel; 9.00 na Opčinah: Jadran - Libertas A;
PROPAGANDA
8.30	v Trstu. «1. maj*: Bor - Don Bosco B: 12.00 v Trstu, Športna palača: Inter 1904 - Kontovel;
MLADINCI
10.00	v Trstu. «1. maj*: Bor - Saba;
SMUČANJE
POKAL SKANDC
10.00	na Zoncolanu: prireja ŠD Mladina;
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.00	v Trstu. Morpurgo: Nuova Pallavolo TS - Kontovel;
Oliva ubranil naslov
NEAPELJ — Patrizio Oliva je s t.k.o. v osmem krogu premagal Bruna Similija in tako ohranil italijan-. n< ski naslov v superlahki kategoriji. |l. mesto pa ob 17.30.
MiiimtuMdiiiiiiftiiiniHHiiNiiimmiiHuiniimmiiiiiiitmiitfiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiritaiitMmmN
ludi borovci na drugem Dolinškovem memorialu
Košarkarski klub Koper priredi letos drugi Dolinškov memorial, v spomin na svojega preminulega košarkarja Matjaža
Turnir bo v nedeljo, 14. t.m., v telovadnici osnovne šole «A. Ukmar* na Markovcu. Otvoritev bo ob 9. uri, sledilo bo predtekmovanje, finale za 3. mesto bo ob 16. uri, za
OBVESTILA
*:........ vJ><

mm
M
ŠD Adria
vabi člane in prijatelje na redni letni občni zboi-, ki bo jutri, 13. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
» « •
SK Devin
obvešča, da se nadaljuje pred-smučarska telovadbi ob torkih. Obenem vpisuje za avtobusni izlet na Zoncolan ob priliki tekmovanja za »Pokal Skdanc*, ki bo 14. t.m.
• * *
ŠD Mladina —
smučarski odsek organizira v nedeljo, 14. t.m., ob priliki 4. pokala Skdanc avtobusni izlet na Zoncolan. Na razpolago sta dva avtobusa. Odhod z Opčin ob 5.50 izpred Central bara v Narodni ulici. Vpisovanje sprejema odbornik Šubcr, telefon 212-859; odhod iz Križa ob 6.00 izpred spomenika, vpisovanje sprejema odbornica Silva v trgovini «Pri kostanju*.
* * *
ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 12. februarja, ob 19. uri na stadionu «1. maj*.
* * #
ŠZ Jadran
organizira v nedeljo, 14. t.m., izlet z avtobusom v Bergamo na tekmo Sitip Bergamo - Jadran. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin in ob 8.30 s Proseka. Razpoložljivih je 35 sedežev. Cena 10.000 lir. Vpi-
NiiiiMiiMiiiiiMiiiinitiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiN
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LIGE
Derbi v Gorici - Tržačani za zmago
V nedeljo se bo končal prvi del v obeh prvih italijanskih hgah.
Derbi kola v A-2 ligi oo v Gorici, kjer se bosta spoprijela vooiini Cid-neo in domači San Benedetto.
Tržaški OECE pa v nedeljo od ločno juriša na zmago proti Liber tasu iz Livorna. V primeru poraza bi si namreč Tržačani verjetno celo zapravili šesto mesto na lestvici.
NEDELJKI SPORED (17.30) Rapident - Tropic; San Benedet to Cidneo; Latte Matese Sapori; Honky - Latertini; Sacramora Swe-da; OECE - Libertas Livorno; Stella Azzurra - Selečo.
Scavolini — Sinudyne
V zadnjem kolu prvega dela pr venstva A-l lige bo derbi v Pesaru, kjer se bosta spoprijela domači in vodilni Scavolini ter Sinudyne iz Bologne. Favoriti so Skansijevi košarkarji, seveda če bodo igrali v popolni postavi. V sredo proti Billy-ju se je namreč poškodoval Kičano-
vič in ni gotovo, če bo nared do nedelje.
NEDELJSKI SPORED (17.30) Carrera - Bancoroma; Scavolini -Sinudyne; Latte Sole - Cagiva; Be-nettom - Bi)ly; Bartolini - Berloni; Squibb - Recoaro; Acqua Fabia -Jesus Jeans.
NOGOMET
Videmski prvoligaš pred novo zmago?
V 19. kolu prve italijanske nogo metne lige bo videmski prvoligaš igral v nedeljo doma proti Ceseni. Udinese ima možnost, da osvoji novo zmago in tako še popravi svoj, že itak zadovoljiv položaj na le-
” NEDELJSKI SPORED (15.00) Bologna - Como; Fiorentina - Ca-tanzaro; Genoa - Avellino; Inter -Cagliari; Juventus - Milan; Napoli
Ascoli; Roma Cesena.
Torino; Udinese
3.	ITALIJANSKA LIGA
Triestina v Padovi
Po nerodnem porazu v Sanremu bo Triestina v nedeljo gostovala v Padovi, kjer jo čaka nedvomno težka naloga.
NEDELJSKI SPORED (15.00) Alessandria - Fano; Atalanta -Sanremese; Empoli - Mantova; Modena - Rhodense; Padova - Triestina; Piacenza - Parma; S. Angelo -Monza; Trento - Forli; Treviso -Vicenza.
Umetnostno smučanje
Danes, jutri in v nedeljo bo v Sauze d'Oulxu italijansko državno prvenstvo v umetnostnem smučanju.
Nastopilo bo približno 70 tekmovalcev.
sovanje pri potovalnem uradu Au-rora — Ul. Cicerone 4, tel. 66-261 in v gostilni Dolenc na Proseku, tel. 225-214.
• • »
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 16. t.m., ob 20. uri na sedežn ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. Dnevni red: 1. problematika nogometnih društev; 2. mladinska nogometna centra.
• * •
Športna šola Trst
prireja šahovski turnir za osnovne šole in nižje srednje šole na področja mesta Trst in Milj. Rok za prijavo zapade 19. februarja. Prijave bodo sprejemali predstavniki ŠŠT na posameznih šolah. Turnir se ho odvijal ob sobotah popoldne In sicer predvidoma ▼ dneh 6. in 20. marca, 10. in 24. aprila ter 8. maja. Podrobnosti ▼ zvezi s turnirjem bodo objavljene kasneje.
# * *
ŠD Primorje
organizira danes, 12. 2. v športnem krožku na Proseku tsuper briškoio*. Pričetek ob 20. uri.
Prva nagrada; dva barvna televizorja, sledijo bogate nagrade do osmega mesta.
41 # *
Športna šola Trst sporoča, da bo priredila v nedeljo, 21. t.m., od 15. do 19. ure na stadionu <1. maj*
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Igral bo ansambel «Zveide» s Opčin.
Bologna — Como	1
Fiorentina — Catanzaro 1 Genoa — Avellino	1	X
Inter — Cagliari	1	X
Juventus — Milan	1	X
Napoli — Ascoli	1
Roma — Torino	1
Udinese — Cesena	1
Palermo — Sampdoria 1	X
Spal — Lazio	X
Varese — Catania	1
Padova — Triestina	1X2
Carrarese — Spezia	1X2
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1	X X 1
1	X X 2
2	1 1 2 X 1
1	X
2	1 1
X
2
2
2 1 1 X
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel (040) 79 46 72 (4 linij*) TLX 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnina
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. letno 900.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Tret 11-5374 Stran 8
12. februarja 1982
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	iniuk«f ^Trjt 21ioinikov fieg
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
ZARADI NESPORAZUMOV JE NAFTNI SOD PRAZEN
Že takoj na začetku letošnjega leta se je Slovenija znašla pred skoraj nepremostljivimi težavami pri preskrbi s tekočimi naftnimi gorivi. Zelo nenavadno. če vemo. da lani v Sloveniji ni bilo hujših zadreg s temi gorivi (medtem ko so v drugih delih države imeli zaradi pomanjkanja goriv hude skrbi, saj na primer v Vojvodini skorajda ne bi mogli zaradi tega pravočasno opraviti jesenske setve) in da je predvsem delo v industriji teklo lani zaradi redne preskrbe skoraj povsem nemoteno. Letos pa so r/,orali v marsikateri tovarni že zaustaviti stro je. ker niso imeli mazuta ali plinskega olja. Zelo ln/’.e so bile težave s kurilnimi olji, celo tako, da so morali precej vrtcev v Sloveniji zapreti, da ne govorimo o tem. kako težko dobijo v tem času kurilno olje zasebniki, saj ga na bencinskih črpalkah na primer že dolgo ne prodajajo. S podobnimi težavami pa se srečujejo tudi v drugih republikah. Naftnega goriva ni, dovolj je le bencina. Ob tein pa prihajajo vznemirljive vesti tudi iz rafinerij, kjer nimajo surove nafte za predelavo. Prejšnji te den so morali zaradi pomanjkanja surove nafte n staviti celo čistilne naprave v naši največji rafi neriji na Reki. Komajda nekoliko pomirjujoče delujejo vesti, da trije tankerji že plujejo proti jugoslovanskim pristaniščem. Položaj je ponekod že skorajda nemogoč in neki beograjski karikatu rist je dolgo vrsto čakajočih na bencinski črpalki potolažil: še malo počakajte, pravkar so sporo čili. da .je en tanker že zaplul mimo Sueza.
Prvo vprašanje, ki se pojavi ob takih zadregah s tekočimi naftnimi gorivi je: ali Jugoslavija ni ma niti toliko deviz, da bi lahko kolikor toliko tekoče kupovala surovo nafto v tujini. Skorajda pritrdilno bi lahko odgovorili na to vprašanje, toda vse skupaj je veliko bolj zapleteno in vse skupaj so si Jugoslovani sami veliko bolj zapletli, kot pa bi zapletel umen gospodar.
Jugoslavija daje za uvoz surove nafte precejšnje denarje, istočasno pa ima dokaj bogata nahajališča drugih energetskih goriv. Kljub temu, da so nenehno opozarjali, da bi bilo treba domače energetske surovine hitreje izkoriščati, je uvoz nafte tudi |xj naftni krizi (1974) še kar naprej rasel. Začel pa je upadati šele, ko se je Jugoslavija zna šla v hudih deviznoulačilnih težavah. Ker je izredno težko odplačevala tuje dolgove, je seveda drastično skušala omejiti porabo naftnih derivatov in s tem uvoz nafte. To je takoj povzročilo težave pri preskrbi in do prvih je prišlo že leta 1979. do še večjih pa naslednje leto. Ob tem v Jugoslaviji niso veliko storili za varčevanje (pravega varčevalnega programa pravzaprav še zdaj ni). Zato so se do govorili, naj bi lani dajal devize za uvoz nafte tisti, ki naftne derivate rabi. Dogovorili so se, da bo vsaka republika dala toliko deviz, kolikor naft nega goriva bo rabila. O takem načinu je bil sklenjen samoupravni sporazum ali drugače reče no: namesto da bi za uvoz surove nafte skrbela država, naj bi za uvoz skrbele republike tako, da bo vsaka prispevala za uvoz toliko deviz, kolikor nafte bo porabila. Namesto državnega odločanja in urejanja naj bi se uveljavilo bolj samoupravno. Poleg tega političnega aduta pa je deloval drugi. zdi se pomembnejši: ker bo morala vsaka republika sama zase poskrbeti za devize za nakup nafte, bo tudi vsaka republika zase poskrbela za čimvarnejšo [Mirabo teh goriv, kar naj bi vendarle pripeljalo do nekakšnega varčevalnega programa in do tega. da bi se porabniki začeli preusmerjati na domače energetske izvore.
Tak dogovor ni bilo lahko sklenili, rezultati pa so bili porazni. Tiste republike, ki so največje porabnice naftnih derivatov, svojih deviznih obveznosti niso pravočasno poravnale. Reden plačnik je bila vseskozi na primer Slovenjia. pa tudi pokra iina Kosovo, največje dolgove pa so imele Srbija, Vojvodina, Makedonija in BiH. pa tudi Hrvaška. Ker tisti, ki deviz ni vplačal, tudi ni dobil naft nih derivatov in je imel velikanske zadrege pri preskrbi. Zadrege okoli jesenske setve smo že omeni li, večina hrvaških termoelektrarn, ki jih poganja mazut, je stalo, zaradi česar je začelo močno pri manjkovati tudi elektrike, v posameznih dneh pa se je zaustavil celo tranzitni tovorni promet... Zvez na vlada je našla izhod na jesen v tem. da je za plačevanje nafte začela pobirati del deviz, ki so jih posamezne republike ustvarile z izvozom. Po polnoma enak ključ pa je uporabila za letošnje leto. kajti predpisala je. da mora vsak prispevati 10.52-odstotni delež deviz, prisluženih z izvozom.
Nekatere republike so tak sklep sprejele z navdušenjem, druge pa so mu odkrito nasprotovale in dokazovale, da to vleče k etatizmu, k uveljav ljanju moči zvezne administracije. Vzrok za nasprotovanje pa je praktičen. Slovenija, ki je ena najmočnejših izvoznic, bo zaradi tega morala na primer dati za uvoz nafte veliko več deviz kot lani in veliko več, kot pa naftnih derivatov sama porabi. Dajala bo torej devize za to. da bodo v drugih republikah imeli dovolj nafte, s čimer ne bo prav nič pospešeno varčevanje s temi gorivi. FTav pri varčevanju pa je bilo v Sloveniji nare jenega veliko več kot v ostalih delih države.
To, dokaj logično sklepanje pa drži samo na prvi pogled. Dejstvo je, da nekateri v resnici ne morejo zbrati dovolj deviz za uvoz nafte. Na primer Vojvodina, če bi hotela plačati z devizami to liko nafte, kolikor jo porabi, bi seveda morala izvažati pšenico in koruzo, kajti veliko drugega za prodajo na tujem nima. To pa pomeni, da bi morala Slovenija, ker zaradi vojvodinskega izvoza v tej žitnici koruze in pšenice ne bi dobila, koruzo in pšenico uvažati.
Posamični interesi republik in pokrajin se torej razbijajo ob skupnem interesu. Pot, ki so jo republike ubrale lani, je gotovo pravilnejša, kot pa ta. ki jo je za letos izbrala zvezna vlada, toda republike ne bi smele obstati samo pri dogovorih, pač pa bi si morale kot dobri gospodarji pomagati. Ker tega tudi zaradi velikih skrbi, ki so jih imele z lastnimi plačilnimi težavami, niso uspele storiti, je letos z lahkoto prodrl zakon o obveznem izločanju deviz za nakup nafte. Toda naftnih derivatov in surove nafte kljub zakonu ni dovolj. Tudi zdaj. ko velja zakon, namreč republike ne dajo toliko deviz, kot bi morale. Namesto da bi januarja zbrale 188 milijonov dolarjev za nakup nafte, je na naftnem deviznem računu samo šest milijonov dolarjev. Zato nafte iz uvoza ni.
Republike so se torej zakonu izognile, čeprav kroži po Jugoslaviji nešteto razlag, zakaj se je zbralo tako malo denarja. Po nekaterih podatkih se ga je sicer zbralo veliko več, toda rafinerije kljub temu nafte niso uvozile. Nimajo dinarjev, ki hi jih morale položiti kot protivrednost za tuj denar, s katerim bi lahko kupile nafto. Zašle so namreč v izjemno velike izgube, ki po nekaterih podatkih presegajo celo 30 milijonov dinarjev. Delno so rafinerije za te izgube krive same, delno pa ne. Da bi si lani zagotovile delo (torej takrat, ko se deviz ni zbralo dovolj) so si denar za nakup surove nafte sposojale v tujini za šest mesecev in po 22 odstotni obrestni meri. Ti, izredno dragi finančni aranžmaji, so močno izčrpali jugoslovanske rafinerije, veliko škode pa so imele'tudi zaradi hitre težnje krepitve dolarja (glede na dinar). Toda. to ni vse. Lani smo v Jugoslaviji porabili okoli 1.3 milijonov ton surove nafte, zmogljivosti rafinerij pa so 30 milijonov ton. Tudi slabo izkoriščene zmogljivosti povzročajo velike izgube. Zaradi vsega tega ne sme presenečati, če jugoslovanske rafinerije zahtevajo podražitev naftnih goriv v času. ko v nekaterih drugih državah cene znižujejo.
Vendar s tem zadreg še ni konec. V Jugoslaviji načrpamo okoli 4 milijone ton nafte (plan za letos .je 4.4 milijona ton). Tista podjetja, ki nafto črpajo. jo prodajajo po enaki ceni kot velja v Rotterdamu. torej po svetovni ceni. Takšna cena je zaradi tega, da bi lahko opravili večja raziskovalna dela. ki naj bi odkrila nova ležišča nafte. Toda tisti, ki črpajo nafto. ■*> zagrozili, da bodo prenehali dobavljati to surovino, če porabniki ne bodo 10-odstotni delež cene poravnali z devizami. Porabniki so se temu uprli, razplet pa še ni jasen. Veliko težav povzroča tudi uvoz iz klirinških trgov, predvsem iz Sovjetske zveze. Ne zato. ker tam nafte ne bi dobili, pač pa zato. ker te nafte ni lahko razdeliti med posamezne porabnike. To nafto namreč ni treba plačevati z denarjem, ampak z blagom. Zato je vsaj navidez cenejša in zato jo hoče imeti vsaka rafinerija, čeprav to ni gospodarno, kajti to nafto bi bilo treba predelati tam. kjer priteče-* v Jugoslavijo, saj se s tem stroški zmanjšajo. Toda rafinerije nočejo o tem nič slišati.
Podobnih «drobnih» težav je še več, rafinerije pa so obstale brez — nafte. Gospodarski položaj se zaradi tega slabša. Zato ne preseneča, če je slovenska vlada obtožila zvezno vlado, da tisto, kar je ukrenila, ni dobro, da torej zakon, s katc rim je hotela zbrati dovolj deviz za uvoz nafte, ne ustreza in da naj poišče boljše rešitve. Kako kritičen je položaj, pove zahteva slovenske vlade, naj ji zvezna vlada dovoli neposreden uvoz tistih derivatov, ki jih najbolj primanjkuje. Tak uvoz je namreč negospodaren, saj bi uvozili naftne derivate, ne pa surovo nafto, kar pa pomeni, da bodo imele rafinerije še manj dela. Zvezna vlada je uvoz dovolita, obvestila, da bo strožje nadzorovala vplačila, ki jih morajo republike poravnati za nakup nafte in obljubila, da bo tudi še drugače ukrepala, čeprav ni povedala, kako.
Zdi se, da se je začel klobčič počasi razpletati, čeprav naftnih goriv za zdaj še ni toliko, da bi bila preskrba tekoča. Toda. razpletajo ga že dokaj ihtavo, očitki lete na vse strani, vsak pa še drži v roki tisti konec niti. s katero bi si lahko privlekel k sebi kakšen poln sod nafte več. Zdi se. da se veliko bolj prepirajo o tem, kako dovoljeno količino uvožene nafte razdeliti med soboj, kot pa, kako zaslužiti devize zanjo. Narte na očitno ni dovolj zato. ker devize še niso zaslužene. Nekako v ozadju pa teče boj okoli tega, ali naj bdi nrd (kupovanjem in delitvijo) surovo nafto država ali pa porabniki. In ta boj je verjetno ostrejši in pomembnejši, kot si nekate)'i oredstavljaio.
JOŽE PETROVČIČ
Življenje teče dalje j
Kakor hitro se je polegel prvi preplah po padcu DC-8 japonske letalske družbe v Tokijski zaliv, ki je terjal 24 smrtnih žrtev, je življenje steklo dalje. Na sliki drug DC-8 iste letalske družbe preleta ponesrečeno letalo, ko je še ▼ tekn reševalna akcija (Telefoto AP)
Za rešetkami kar 44 razpečevalcev mamil
■ PALERMO — Protiofenziva obla-I sli proti velikim mafijskim in drugim organizacijam razpečevalcev mamil po vsej Italiji je v polnem razmahu. V elegantni vili ob morju v Palermu je policija včeraj odkrila pomembno rafinerijo za predelavo morfija v heroin. Gre, za najobsežnejši laboratorij mamil, kar so jih kdajkoli odkrili na Siciliji. čeprav so na tem otoku v zadnjem letu razkrinkali kar štiri podobnih 'tovarn smrti«. Uspeh policijskih sil je dopolnil še- vsi aretacij po vsem polotoku. Samo včeraj so v okviru raznih med seboj povezanih preiskav prijeli 44 raz pečevaleev mamil v Rimu, Firen cah in Foggii.
Agenti so v vilo-rafinerijo vdrli včeraj zjutraj ob 10.30. Kaže, da je nekaterim razpečevalcem, ki so bili v hiši. uspelo zbežati. Ne gle de na to pa je bil obračun vdora nadvse uspešen. Preiskovalci so namreč v številnih loncih našli in zaplenili trideset do štirideset kilogramov osnovnega morfija. Zaplenili so tudi skoraj nove in brezhibne stroje za njegovo predelavo v heroin, ki so ga nato po višji ceni prodajali na tržišču. Rafine riia mamila .je delovala s polno paro dan in noč. Da bi opravičili neobičajno porabo električne energije so zločinci obkolili vilo z zi darskimi odri. da bi bilo videti, da so v teku popravila. Glede na lokacijo rafinerije so preiskovalci mnenja, tla so osnovni morfij prevažali v vilo z morja. Z odkritjem laboratorija za predelavo morfija so se preiskovalci seznanili tudi z nadvse zanimivim postopkom zn njegovo predelavo v čisti heroin s pomočjo raznih kemičnih snovi.
Kot rečeno so v zadnjem letu na Siciliji odkrili vrsto podobnih rafinerij Dve so odkrili avgusta lam v Villagrazii di Carniti in Trabii. eno v predmestni Palerma. Takrat ie sodstvo odredilo aretacijo mafijskega «bossa» Gerlanda Albertija m treh francoskih razpečevalcev mamil.
Ob koncu treh mesecev napornih preiskav pa so včeraj v Rimu aretirali šeslna.’st pripadnikov obsežne organizacije prekupčevalcev z mamili, šestim zločincem je za se
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
V Kopru bodo predali namenu novo knjigarno
KOPER — Tu bodo danes dopol dan slovesno odprli dom knjige, ' i so ga uredili v Ulici JLA, nasproti tržnice,, v prostorih, kjer je do po mladi domovala koprska banka. Koper in Primorska nasploh bosta z domom knjige dobila svojevrstno kulturno ustanovo, knjigarno, ki se bo po vsebini dela krepko razlikovala od klasičnih prodajaln knjig, seveda tudi od sedanje koprske knjigarne, ki je 27 let domovala v neprimernih, tesnih prostorih na začetku Kidričeve ulice.
Kot smo zapisali, gre za knjigar no s povsem novo vsebino dela. V knjigarni bodo namreč založbam omogočili organizirati različne pri reditve, ki so povezane s popularizacijo knjige, pisane besede. Tako predvidevajo srečanja z avtorji po sameznih knjig, predstavitev novih knjig, tiskovne konference, ki jih bodo sklicevale založniške hiše, literarne večere, tedne knjige, tedne založb in podobno. Kako bodo vse te načrt« ipeljab at bodo dogova
rjali v skladu s samoupravnim sin) razumom o predstavljanju knjig v domu knjige. Na poziv, da pristo pijo k sporazumu, ki ga je založniško in grafično podjetje Primorski tisk poslalo založbam se je doslej odzvalo 19 založb iz Slovenije, slivenski založbi iz Trsta in Celovca ter založbi italijanske narodnostne skupnosti z Reke in iz Rovinja. To kaže na precejšen interes založb za vsebino dela. ki jo ponuja kopr ski dom knjige.
V domu knjige bodo skrbeli, da bodo ljubiteljem knjige takoj ponu dili vse najnovejše knjige. Na da našnji otvoritvi bo zbranim gostom o pomenu te ustanove med drugim spregovoril tudi letošnji Prešernov nagrajenec Ciril Zlobce.
Po otvoritvi pa bo državna za ložba Slovenije pripravila tudi prvo tiskovno konferenco v domu knjige. Na njej bodo predstavili knjigo Via da Kozaka Kozaška pričevanja.
DUŠAN GRČA
Uredili so zapletena vprašanja s prehrano
daj uspelo izogniti se zaporu. Med aretiranimi osebami sta Doleg šte vilnih, policiji dobro znanih zločincev, tudi neki gradbenik in draguljar. Poleg mamil je rimska orga nizacija mafijskega izvora prekupčevala tudi cigarete. V skladiščih policije so jih stlačili kar za tono.
Poleg velikih in srednjih kalibrov pa je policija zasledila tudi vrsto malih rib. V Firencah so na primer aretirali pet mladeničev. Ma mila so razpečevali kar na domu modnega fotografa Femanda Di rindellija, ki je blago prejemal od kurirja organizacije, 24-letnega Roberta Favarona. Mamilo je prihajalo iz Milana.
V Foggii pa so agenti aretirali kar 23 oseb in zaplenili okoli sto doz heroina.
• Razgovor z L Kozlovič
(Nadaljevanje s 5. strani)
KOPER — Kaže, da so po skoraj enoletnih naporih, prepirih in naj različnejših razburjanjih v koprskem zdravstvenem centru le prišli na dobro pot, da bodo vsem 1439 zdravstvenim delavcem na obali uspeli zagotoviti kolikar toliko urejeno pre hrano med delovnim časom. Razdrobljenost bolnišničnih oddelkov in razpršenost zdravstvenih domov in postaj po razmeroma velikem ob močju (od Ankarana do Sečovelj), je namreč poglavitna ovira, da bi to prebrano lahko uredili enotno
Vprašanje prehrane za zdravstve ne delavce na obalnem območju je bilo dolgo časa velik kamen spotike, ki ga delavci nikakor niso mogli po zabiti. Seveda je bila še posebej bo leča odločitev o prenehanju cenene prehrane po bolnišničnih oddelkih.
V lanskem letu je bila vreča sklada skupne povabe preprazna. da bi lahko v zdravstvenem centru zagotovili regresiranje prehrane. Letos so ugotovili, da zakon zdravstvenim delavcem dovoljuje pripisati stroške
za družbeno prehrano materialnim stroškom. Tako so vsi delavci (razen tistih v D.š) dobili po 22 dinarjev regresa za prehrano na dan. po novem pa bodo to vsoto zvišali na 29 dinarjev. Res je. da se v vseh tozdih še niso uspeli dogovoriti, kako bodo regres za prehrano porabili organizirano. vendar bodo to majhno o-viro prav gotovo lahko v kratkem uredili. Tako imajo ponekod (pred vsem v zdravstvenih domovih) dogovorjeno, da v trgovini nakupijo kru ha. salame, hrenovk in podobnega in si v času odmora pripravijo ma lice. Drugod (predvsem v bolnišnic nih oddelkih) se bolj ogrevajo za tople obroke, ki so sicer dražji od 22 (oziroma 29) dinarjev in bodo zato razliko morali odplačati. Ob vsem tem pa še zmeraj razmišljajo. kako bi organizirali obrat druž lxme prebrane, kjer bi pripravljali malice in tople obroke za vse delav ce in jih potem razvozili po oddel-' kih in enotah zdravstvenega centra.
8. š.
veliko ustvarjala in ustvarja v italijanskem jeziku.
—	'Vse to ni prišlo kar tako. čez noč. Tako delo zahteva izredno veliko truda, nenehnega dela in izpopolnjevanja. In čeprav od zunaj morda izgleda vse izredno rožnato je resnica drugačna. Usklajevati delo v našem ansam blu in delo zunaj zahteva veliko dobre volje, razumevanja in požrtvovalnosti s strani uprave in celotnega ansambla SSG. kot z svoje strani. Do sedaj sem sprejela le tiste vloge, tu mislim na delo pri drugih ustanovah, ki sem jih lahko odigrala takrat ko nisem oškodovala tržaškega gledališča. če mi je do danes uspelo vse to uskladit' je to morda tudi zato. ker so tudi drugi razumeli, da je tako delo važno in daje spoje sadove. Zame je tak na čin dela notranja potreba in boli me. ko mi včasih očitajo, da to delam iz ambicije. Izredno pa cenim v sr razumevanje, ki ga imajo dnini do mojega dela.*
— Kakšna pa je Lidija takrat ko ne igra?
—	«To je najtežje vprašanje. Človek sam sebe tako težko po zna in morda je predstava, ki jo imam o sebi napačna. Predvsem zelo ločim žensko od igralke; seveda mi to ne uspe v celoti. Kot sem že povedala, nimam karakteristik igralke. Sicer pa je res. da imamo dve vrsti igralcev. So i-gralci, ki igrajo tudi v življenm; radi se oblačijo na poseben način, radi se tako obnašajo, da vzbujajo pozornost. Sama spadam v skupino izredno vase zaprtih i-gralcev. Tako sem tudi v privatnem življenju izredno plaštia. So človeka ljubim, istočasno pa se ga tudi bojim.
Kol vse ženske seveda gospodinjim, čeprav zelo nerada n. pr. likam. Najpravilnejša in največja moja vloga pa se mi zdi vloga matere. Moje materinstvo, kol materinstvo ostalih žensk, čutim na poseben, globok način. Zelo bi bila nesrečna, če materinstva ne bi doživela.»
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotlran|a In brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
i uuL/.J ,i Arii v dobrem stanju. Tel. 040/271944.
OSMICO je odprl Boris Bandi v Prebenegu št. 24. Toči belo in črno domačo kapljico.
OSMICO odpre jutri Anton Gombač — Lonjer 291/1. Toči belo in črno kapljico. Poskrbljeno za prigrizek.
V SOBOTO, 6. t.m.. je bil na partizanskem srečanju v Lipici zamenjan moški zimski plašč sive barve — loden. Vljudno naprošam lastnika, da telefonira na št. 040/ 228C24.
PRODAM autobianchi 112 elit, pet mesecev star. Telefonirati ob ve černih urah na štev. (040) 229224.
PRODAM avlo fiat 126 v odličnem stanju, prevoženih 22 tisoč kilome trov. Telefonirati na (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
PRODAM ford taunus 1300 L letnik 1980 (junij) s priključkom za prikolico. Telefon 040/229-381.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
MODE Valentina pri Domju nadaljuje z 20 do 50-odstotno razprodajo vseh vrst modelov ženskih, moških in otroških oblek.
KVALIFICIRANA tehnična risarka za gradbeno in opremljevalno stroko z administrativno izobrazbo išče primemo zaposlitev. Telefon 040/200617.
IŠČEM zaposlitev kot uradnik ali prodajalec. Imam diplomo višje srednje šole, tečaj iz strojepisja in uradništva. obvladam srbohrvaščino in angleščino. Telefon 040/212200.
FANT s trgovsko izobrazbo, odsluženim vojaškim rokom in lastnim avtomobilom išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih ali večernih urah. Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro 'Pošten*.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL
predstavlja
CARLO COLLODI
OSTRŽEK
(baletna igra)
glasba
koreografija in režija
scenografija
kostumi
BRUNO BJELINSKI JOŽA KOMLJENOVIČ MARJAN KRAVOS MARIJA VLDAU
S sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Stalnega gledališča v Trstu in Pionirskega gledališča z Reke. Predstave bodo v Avditoriju v Ulici Tor Bandena.
TOREK,	16.	FEBRUARJA,	predpremiera	ob 9.00
			premiera	ob 11.00
			ponovitev	ob 15.30
SREDA,	17.	FEBRUARJA,	ponovitev	ob 8.30
			ponovitev ,	ob 10.00
			ponovitev	ob 11.30
			ponovitev	ob 15.30
Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Gin-nastica 72, telefon 573141 ali 573142.
Jutranje predstave so rezervirane šolam, medtem ko so popoldanske za vse.
VLJUDNO VABLJENI!
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto kino (gl
kontaktne leče
Ulica Buunarroti 6 (prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefon 77-29 96
KOSMINA SERGIJ
RAZGLAS O DRAŽBI
Občina Dolina razpisuje dražbo z licitacijo za prisoditev zakupa del za ojačitev javne razsvetljave v občini. Osnovni znesek zakupa \e I predviden v višini: 617.321.220 lir.
Postopek za prisoditev del je enak postopku, ki ga predvideva člen L črka «d», zakona 2.2.1973 št. H. v smislu sledečega člena 4 istega zakona.
V roku 10 dni po objavi tega razglasa v BUR Furlanije - Julijske krajine morajo podjetja, ki sc nameravajo udeležiti dražbe in ki so vpisana v vsedržavnem seznamu gradbincev — kategorija 17/i — za odgovarjajočo vrednost, pred'o-žiti prošnjo za sodelovanje na dražbi na kolkovanem papirju — 3.000 lii' in naslovljeno na občino Dolina.
Prošnja ne predstavlja za občinsko upravo nikakršne obveze.
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehniko
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
La jmmeca
TRST - Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 GORICA • Ul. Arcivescovado 8 - Tel. 32089
KERAMIKA
BRUNETTA
TRŽIČ
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
17. Razstava kmetijskih strojev 13. - 21. februarja
AGRIEST
Umik: ob delovnikih 13.30 - 1900 — ob sobotoh in nedel|ah 900 2000
SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
ŽUPAN (Švab Edvin)
Dolina. 3.2.1982
ORVISI
bogata izbiro vsakovrstnih igrač
pustne maske - pustne obleke TRST — UL. PONCHIELLI 3
pam železnina
IVJ	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
za industrijo, kmetijstvo m za dotn
TRST (Industrijsko cono) DOM JO 132 Tel 824 979
PELLICCER1A
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbir«
Najnižje cene v naši dežeb'
TRST -'Viale XX. settembre 1* Tel. 796 301
DRAGULJI
(S .	. S/. č/r .
• szsvsf/z ■
. //'-*/
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
di A. Sorace
SEIKO
DOXA
TRST
UL. S. spiridione ■** Tel. 60-25?