Št. 76. V Gorici, v četrtek dne 3. julija 1902, Tečaj XXXUr Izhaja trikrat na tfldeu r Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje I*-dimje opoldne, -večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter •! .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jftmana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto . .,.....13 K 20 h, ali gld. 6-60 polleta........6 , .60 . , . 3-30 Setrt leta . ... . ;-. . 3 , 40 » , *,-*i'fO* Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki nlicl *tv. 11 v Gorici v«Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od '). do 12. ure. Na naročilu brei dopeslane naročnin* *c ae oziramo- Oglasi lit poslanic« se raCunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 fcr., 2-krat 7 kr., 3-faat»6 te- vsaka -J vrsta- Večkrat po pogodbi. — V«čje črke po prostor«. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In oglase Je plačati [oco Horlea. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrie. Uredništvo se nahaja v Gospeeii ulici 8t 7 v Gorici t I. nadstr. Z un-dnikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do I"2. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih o«? 9. do 12. dop. tlpravnUlvo -e nahaja v Cosposki ulici SLU. Dopisi nnj se poSUJaJo le urednlfitvn. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravulgtva. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od c8ofle» vraa petek in slane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. «So6a» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz ¦.» vesela; torej se takoj poprimem stvari. »Moja zlata deva!« pravim, ti si znana z gospico' Kolčanovsko, to mično Ukrajinko?« »Sem, to je moja so.vrstnica.* »Popelji me k njej...« Eva jame tresti glavo. »Moja zlata, moja dobra, stori to, ako me imaš rada!« »Ne Vladko! ne popeljem te...« »Vidiš, kako si zlobna, in jaz sem se skoro enkrat že zaljubil v tebe!« jih je Gdb., najbrže na hitro pozvan do-uov k bolni soprogi, pozabil. Zagovornik: Ali se ne spominjate, da je prav takrat zmanjkalo v blagajni L00 gld'; in je Gab. že mislil, da jih je kdo zmaknil ? Gabršcek protestuje proti izrazu, ,da je zmanjkalo v blagajni", kajti reči bi trebalo; »je znašal razloček med saldom v štraci in gotovino v blagajni 200 gld.* — ToZitelj prinese štraco, odpre na str. 21G in 217 ter pokeže sodnemu dvoru popravek v štraci za ravno 200 gld. — Ker je štraca kazala po pomoti 200 gld. več gotovine, je s tem pojasnjen ta slučaj. Porotniki so pogledali v knjigo. Priča Franjo Ferfila je potrdil, da se je blagajna vselej primerjala le s saldom štraee. Razlag.il je prav vneto listo knjigovodstvo, katero je bil on uvedel, kar je dalo povod različnemu nesporazumljcnju, in res je odšel, ne da je kdo razumel, za kaj pravzaprav je bil preslišali. Govoril je n. pr. Čisto prav, da razločki v štraci niso imeli vpliva na blagajno, ker je mislil na dejanski in ne teoretiki slan, Ugovori so ga razburili, kar je razburilo zopet druge, n najbolj je mešal zagovornik, ki nima, kakor je pokazal, o knjigovodstvu pri denarnih zavodih najmanjšega pojma. — Ferfila je menil, da po-greški v Štraci se prej ali slej najdejo, večinoma pri prenašanju v druge knjige. Ali ker je rekel, da je bilo pod dr. Kosom razun malenkostij vse v redu, mu je začel obtoži-telj naštevati po štraci stran za stranjo, *;jer je Ferfila sam izvršil razne korekture. (Glej to med zaslišanjem dr. Kosa.) Ferfila je končno moral priznati, da tisti čas gotovo ni bilo soglasja med štraco in blagajno. G a b t S c e k: Take nerednosti sem torej podedoval po dr. Kosu. Razni Ko-sovi pogrešil so se popravili šele pod menoj. Najzanimiveja priča je bil dr. Kos. Njegovo .imenitno" pričanje (s komentarjem vred!) prihodnjič. Klerikalni listi so zagnali veselje radi le .zmage". Svobodno jim! Rečemo le, da ni še vseh dni j konec, pa tudi te pravde še Kaka občutljiva je ta Eva! Zaslisavši to, so vsa spremeni, oprt* lakte ob mizo (Čudo, ne lakte), pokrije si z rokami bledo lice ter vpraša : »Kedaj je bilo to?« Mudilo se mi je govoriti o Heleni, toda ker sem se enkrat zares malone zaljubil v Evo ter jo hočem pripraviti sedaj v dobro voljo, torej jamem pripovedovati : -Bilo je tako... Šla sva enkrat iz gledišča na ' botaniški vrt. Se li spominjaš, kako prijetna noč je bila? Sedela sva na klopi pri ribniku; rekla si, da bi rada slišala slavčka. Bil sem nekako otožen; snel sem klobuk, ker me je bolela glava, ti pa si šla k ribniku, namočila robec v vodo ter mi ga priložila z roko vred k čelu. Zdela si se mi takrat dobra kakor angel in mislil sem si: ako primem to roko ter si jo pritisnem k ustom — no pomaga nič! pa se v tebe zaljubim na smrt. ..« »In kaj?« vpraša potihoma Eva. »Pa si jo tudi urno umaknila, kakor bi bila nekaj slutila.« Eva sedi nekaj časa zamišljena; na to se sprebudf iz zamišljenosti ter reče urno: »Ne govoriva o tem, prosim to...« ne! Zglašena je pritožba ničnosti, kijio tudi podana. Razlogov je dovolj in prav tehtnih, da tak konec ne more obveljali, vsaj zdaj še ne. Pričakujemo še — t re t j e obravnave, če tudi ne v Gorici 1 Kaj se je pokazalo? Kadar naše klerikalce lomi jeza, ker so jim noče kaka reč posrečiti tako, kakor baš oni hočejo, takrat so spravijo liad svojega političnega nasprotnika gotovo z nepoštenimi sredstvi. Tako dolnjo dosledno v vseh takih slučajih, in zato se ni prav nič čuditi, da so nastopili proti naprednim poslanemu na tak inivin v slučaju, ko so jim nakane, katero so imeli gledo na dr. Troota, niso posrečilo. Izvolitev dr. Troota deželnim poslancem jo bila potrjena, čeprav so klerikalci ruli proti njej na vso mogočo načine. Ker pa so slutili žo ob otvoritvi sedanjega zasedanja, du bržčas splavajo njihovi upi v omenjeni zadevi po vodi, so morali dati duška svoji sveti jezi. In lopnili so v svet s trditvijo, da so prikazuje zveza naših naprednih poslancev z laškimi. »Gorica« je že dne J8. pr. m. lagala o taki zvezi, za njo pa jo prišel sedaj tudi »Slo-venec«, ki trdi nič manj in nič več nogo to, da so je pokazala pri odob-renju izvolitve dr. Troota slovensko-laška liberalna zveza. Resnica pa jo ta, da se ni pokazala nikaka slovensko-laška liberalna zveza, in resnica je ta, da naši poslanci niso storili nikakega koraka, da bi prišlo do take zveze. Kdor pozna položaj v naši deželni zbornici, tisti ve, kako smešno, kako neumno je kaki slovensko-laški liberalni zvezi, ko tiči »konservativni« dr. Gregorčič še ves v Pajerjevih sponah, in je več kot gotovo, da ostane tudi v njih, ker v istih { temelji njegova pozicija v deželni zbornici in sploh v deželni hiši. Pajer dobro ve, kako zaslombo njegovi poziciji so * Prav, ne govoriva o tem ... Veš, Eva, prerad te imam, da bi se imel kedaj v tebe zaljubiti. .ledno izključa drugo. Od onega časa, .s.o som te spoznal, Čutim do tebe odkritosrčno naklonjenost.« »Toda ?« pravi Eva, kakor bi drvila za sledom lastnih mislij, »ali je resnica, da si zaročen?« »Resnica.« »Čemu mi tega nisi povedal?« Ker je bilo že vse razdrto in so je še le pred kratkim popravilo! Toda ako j mi nameravaš reči, da kot zaročnik se ' ne smem spoznati z gospico. Heleno, pa ti povem že naprej, da sem bil poprej slikar nego zaročnik. Za njo se vendar ne bojiš?« »Tega si ne misli. Ne popeljem pa te k njej, ker nočem, da bi prišla ljudem v zobe. Govore, da jo že nekoliko tednov pol Varšave v tebe zaljubljeno; nečuvene reči pripovedujejo o tvoji sreči. Uprav včeraj sem slišala dovtip, da si si iz deseterih božjih zapovedij napravil samo jedno — veš katero?« »Katero ?« »Ne želi zaman svojega bližnjega žene...« »Ti, Bog, vidiš mojo revščino, toda dovtip je dober.« krotki klerikalni poslanci na slovenski strani, on dobro ve, da od strani, kateri gre vselej, kadar treba, tudi pošteno na roke, ne bo proti njemu nikakega odpora, ki bi mu belil glavo, on ve, da so mu dolžni hvalo, da na primer imajo v deželnem odboru dva svoja zastopnika, in dr. Grogorčlfia v državnem zboru, zato je umevno, da se on ne bo ž njimi razdvajal, oni pa tudi ne ž njim. Kdor upošteva le to ter stališče laškega kluba, v kuterem je koncem konca vendar le še merodajen glas dr. Pajerja, tisti razume, kako smela je trditev o kaki slovensko-laški liberalni zvozi. V ostalem pa povdar-jamo zopet, da našim poslancem niti na um ni prišlo, iskati tako fcvezo v današnjih razmerah. Ako jo dr. Turna apeliral na laške poslance, naj se no ozirajo na malenkostna vprašanja, marveč na ljudsko voljo, Ui so je manifestirala*2e dvakrat in so utegne zopot manifestirati v prilog dr. Troota, ako bi ga Še seda) ne potrdili, ako je navedel še druge motive, ki govorijo za potrditev, ter se jo pri tem obračal na laške poslance, je storil to pač lo radi toga, ker tvorijo v deželni zbornici Lahi veČino, in kar oni hočejo, to se zgodi; brez njih volje ni nič. Kam pa naj se obrne tisti, ki hoče kaj doseči, ako ne na večino? Ali delajo klerikalci kaj drugače? Razlika pri takem postopanju med naprednjaki in klerikalci je ta, da se slednji Že prej vežejo z Lahi, za kulisami, če treba tudi pod trdimi pogoji, dr. Turna pase je oglasil le v zbornici, ne da bi bil naprej zagotovljen, kaj hočejo Lahi ukreniti v tem vprašanju. Ako bi bilo tu govora o kaki zvezi, potem bi ne tre-covoriti o ¦ ^a^° "'kakega apela v taki obliki, kakor je bil izgovorjen, marveč zveza bi bila dovedla do gotovosti potrditve izven javne seje. O kaki zvezi tu ni nikakega govora, in kar bodo klerikalni listi še pisali v tem pogledu, to je vse le podla farška laž. Kdor pozna taktiko kleri- »In zadel te je, kaj ?« »Čuj, Eva, hoČeš-H vedeti vso resnico? Bil sem vedno bojazljiv, okoren, nisem imel in niti nimam sreče pri ženskah. Ljudje si domišljujejo Bog ve* kaj, a med tem si ti niti ne domisliš, koliko je bilo resnice v tem mojem vskliku: Bog, ti vidiš mojo revščino!« »Povero maestro (revni umetnik)!« »Miruj mi z italijanščino... me li popelješ h gospici Kolčanovski ?« »Moj Vladko, ne morem... Čim bolj te povsod smatrajo za Don-Juana, tem manj se spodobi, da bi te jaz, gledališka igralka, povedla k ženski, katera tako obrača nfi-se oči, kakor Helena.« »Čemu no potem pustiš k sebi?« »Jaz ? to je kaj drugega. Igralka sem'ter morem obrniti n&-se besede Shakespearove: »Dasi bi bila čistejša od solze, belejša od snega, obrekovanju ne uideš!« »Ali veš, da je mogoče priti ob pamet. Torej vsakdo jo sme poznati, sme bivati pri njej, sme gledati na njo, samo jaz ne smem toga! In zakaj ? Zato, ker som naslikal dobro sliko ter si pridobil nekak sloves.« (nnli«\ pndej . I kalcev nasproti drugače mislečim, tisti se temu tudi ne čudi; kajti klerikalci so sposobni privleči za lase na dan j vsakoršno izmišljotino, da le njim služi, in da sleparijo ž njo ljudstvo. Zato pa tudi tako skrbno prepovedujejo ljudstvu • citati napredne časopise, da bi ne izvedelo resnice ter da bi oni tim lažje lagali in držali ljudstvo v temi, da bi i verjelo le njihovim lažem... Pri verifikaciji izvolitve dr. Treota j se torej ni pokazala nikaka zveza, j ampak pokazalo se je nekaj drugega. Pokazalo se je, da so naši klerikalci do ! skrajnosti perfidni in zlobni, da jim ni za to, da bi mogel deželni zbor polno-„ številno delovati, marveč da prevladuje v njihovem »delovanju« tudi v deželni zbornici osebna mržnja in gonja proti narodno-napredni stranki, in pokazalo se je, da jim jo skrb za ljudstvo deveta briga. Kaj briga dr. Gregorčiča to, ako bi morali Kraševci zopet na volišče, kaj mar njemu, ako bi imeli nove troške ter bi zamudili dragi čas, kaj mar njemu za to, — njegova mora veljati! Za to mu je šlo. In ker se je načrt izjalovil, i pa pika in zbada njegovo glasilo ter laže o zvezi med Lahi in slovenskimi naprednimi poslanci. Da pa lažejo tako, temu, kakor rečeno, se ne čudimo prav nič, ker predobro poznamo korumpirano * bando, ki je zbrana okoli »Gorice«. Pokazali so se klerikalni izveli- j carji v pravi luči, pokazalo se je, da ! imajo Lahi več srca za naše kraško ljudstvo nego slovenski klerikalci, po- ' kazalo se je, da najhujši sovražniki našega ljudstva so prav tisti, ki so izvoljeni z zlorabo vere in leče. In to si, | Vi Kraševci, in ž njimi vsi razsodn* j možje v deželi, dobro zapomnite! J DOPISI. Is Brd. (Nekoliko razmišljanja.) — V mali goriški deželici si stojiti nasproti dve stranki, kar ve že vsak šolski paglavec; klerikalna in narodno-napredna ali kakor jo imenujejo zemski svetniki, »liberalna'. Klerikalna stranka se hoče polastiti povsod, pod pretvezo, da gre za vero, s kričanjem, da je vera v nevarnosti, vsega javnega življenja. Dobiti moramo v svoje roke vse občinske, okrajne, deželne in državne zastope, to je nje geslo; škofje in mašniki naj bodo tudi naši politični sodniki. Jaz dvomim, da bi vsi škofje hrepeneli po tej časti, dobro vedoč, da je čuvati vero njih poklic, ne pa politično voditeljstvo. Saj jih sam sedanji papež odvrača od tega z besedami: .Kdor meša vero v politiko, ta zlorablja vero". In zlasti pri naših slovenskih razmerah zdi se mi ta misel, da bi škofje in mašniki vodili našo politiko, naravnost nezmisel. In vprašam, ako bi že našla ta misel odločen odpor od vseh zavednih Slovencev, je-li kaj upanja, da bi ta misel zmagala tudi po drugi Avstriji ? Jaz vsaj sodim, da ni najmanjšega upanja; potem pa tudi pri nas ne more zmagati, ker se za nas same Slovence ne more delati izjeme in zato se kaže vse to prizadevanje naše klerikalne stranke kot prava nepotreba in rečem naravnost, kot pregrešna nepremišljenost. Še žalostneje je pa, kako hoče ta stranka doseči sv ij namen, s kakimi sredstvi hoče iz-podkopati in odstraniti naše rodoljube, ako ne prisegajo brezpogojno na njih načela. Očitajo nam sebičnosti, da potem, ko smo s pomočjo (!) naše duhovščine zlezli na konja, iščemo le svoje koristi. Ne, gospodje moji, boj za slovensko narodnost ne donaša nobenih dobičkov, ampak zahteva velikih žrtev, mnogo truda, polno dela in mnogo zatajevanja samega sebe. . Očitajo nadalje, d&, smo liberalci. Ali kako zvijačno I Jednačijo nas z onimi ži-dovsko-nemškimi, laškimi, madžarskimi liberalci, kateri so si prideli to častito ime le zavoljo lepšega, iz špekulacije, ki pa niso nikaki liberalci, ker oni so liberalna načela zatajili, ker svobodo in pravico, drugih narodov zatirajo. Taki liberalci mi nismo, niti ne moremo biti, ker nimamo ne volje ne moči, da bi druge zatirali. Ne sramujemo se pa, biti liberalci v pravem pomenu besede. Saj imamo vso svojo državljansko in narodno svobodo, kolikor je sploh uživamo, zahvaliti le pravemu liberalizmu. Za vzgl« d zastopnika liberalizma naj nam služi mož blagega spomina., bivši prvi minister angleški Globine, dni blagi mož. oni častitljevi starček, ki se je potezal ognjevito za nesrečno bolgarsko ljudstvo proti turški grozovitosti, ki je skušal poravnati stoletne krivice, ki so jih trpeli katoliški Irci od njegovih rojakov. Kdo izmed nas bi ne snel zadovoljno klobuka pred takim liberalcem. Te vrste liberalci smo radi tudi m! in hočemo tudi ostati. Očita se nam tudi, da smo brezverci, da smo odpadli od Kristusa. Kako krivično obrekovanje! Mi nismo odpadli od Kristusa, čeprav tega svetega imena nimamo vedno na jeziku. Saj nas on sam uči: »Ne tisti, ki vedno vpije:. »Gospod, Gospod*, pojde v nebeško kraljestvo, ampak tisti, ki spol-nuje voljo nebeškega očeta*. In kaj nam zapoveduje on ? Prva. in največja zapoved njegova je: »Ljubi svojega Bog* iz celega svojega srca, in druga tej jcdnaka, ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. V teli dveh zapovedih, pravi on, je zapop.tdena vsa postava in preroki". In kno je bolj in v obilneji meri naš bližnji ko naš ubogi slovenski narod F Ko ljubimo ta ubogi narod ter se potezamo za njegove pravice, za njegov obstanek, ali ne spolnujeino s tem tisto Kristusovo zapoved, katera je prvi in največji jednaka? Mislim, da mnogo bolje, kot oni, ki sejejo med nas prepir in sovraštvo, ter ovirajo s tem naše narodno delo. Ravno proti tem se sme obrniti, kar piše apostol Janez, rekoč: »Kdor trdi, da ljubi Boga, pa sovraži svojega brata, ta je lažnik; kako ljubi Boga, ki ga ne vidi, ako ne ljubi brata, ki ga vidi?* Nismo odpadli od Kristusa, ampak spol-nujemo njegovo zapoved z ljubeznijo do brata, do svojega naroda. Ta ljubezen je tudi, ki nas druži v jedno vez, ki je močna, da je ne raztrga nobena sila, tako močna, ker je utrjena v naši veri, v našem srcu, močna, da je ne raztrga nobeno modrovanje krivih prerokov, in peklenska vrata je ne premagajo!.... % Brjlj. — Mnogo besedi in razpravljanja v domačem kraju je provzročit nesrečen slučaj. J. B., mlad obudoveli mož, je v svoji zmedenosti K. obupu pograbil za vrv ter končal svoje turobno življenje. Ta žalostni dogodek daje priliko, da znani vsevedni, prijazni, pošteni in katoliški možje kujejo, kakor se to vselej godi, žalostne svojo sodbe ter spravljajo v zvezo vse, ako jim le kaže. — Pokojni T. B. je bil priden in delaven mož, ki je živel in obdeloval neko gosposko premoženje ter je vedno vzgledno živel in prihranil s svojo pridnostjo tudi že lepih novcev. Ni se brigal za javnost, ni podpiral društev, ni čital časopisov itd., temveč je povsem mirno ter v prijaznosti in v miru živel s svojimi sosedi sam za se. Bog je pa hotel, da mu je žena zbolela ter nad dve leti v postelji ostala in umrla. S tem in tremi nedoraslimi otroki je imel obilo troškov, tako da je vse prihranjeno in še več porabil. Zapuščen in obtežen ter le s skrbmi in delom obložen je začel slednjič iskati utehe v vinu. Spogledavali smo se sosedje že več časa nad njegovim vedenjem; kajti videlo se je iz vsega, da se revežu pamet meša. Govorit je in uganjal že več časa nerazumljive reči, kakor polblazen. Bil je cimdalje nemirneji, razburjen, žalosten, nestalen in obupan. Zidnje dni je zlasti zgubljal se sem Jn tja, pil, popuščal delo ter se sploh kakor blazen obnašal, 23. t. m. pa je izginil z njive, kjer so bili tud' njegovi otroci pri delu in storil konec v bližnji hosti na drevesu. — Čez par dni so šele nesrečnika nais., ter ga — ker je bil revež! — ne-cerkveno pokopali. — Nedolžni in nepreskrbljeni otročiči ter vžaljeni sorodniki čutijo in bodo čutili poleg nesreče, ki jih je zadela, tudi dobrohotnost in ljubeznjivost napram revnemu nesrečniku naše duhovščine, ki skrbi, da je mera žalosti tim polnejša.... Domače in razne novice. Gg. naročnike opozarjamo, da smo pričeli II. poluletje 1902. »Soda« ima jcdiiii vir dohodkov t svojih naročnikih. Neredno plačevanje naročnine je še redno težka cokla našemu vozn. Prosimo, da vsakdo sam pomisli, ali je Že plačal tudi za II. poluletje In ali morda celo ne dolžuje za preteklo dobo, — ter takoj pošlje naročnino po nakaznici. Prosimo!! imenovanju na srednjih šolah. ~-Profesor na državni realki v Trstu, Jurij i Fritsch, je premeščen na Fran-Josipovo realko I na Dunaju. Suplentje G. Osti na državni J gimnaziji v Kopru, Al. Lorenzoni za državno I gimnazijo v Pulju, in dr. R. Gall za državno j gimnazije v Pulju, so imenovani provizorični j učitelji. — Suplent v Ptuju dr. Karol Oswald I je imenovan profesorjem na gimnaziju v Gorici. I Poroki. — Poročil se je dne 28. junija I g. Ernest Pa vletič, c. kr. redar v Trstu, I z g.čno Marico Pegan iz Bilj. Novoporo-I čencema mnogo sreče! I Poročil se je dne 1. t m. g. Mijo I Kuštrin, c. kr. orožniški stražmešter v I Moščenicah,z gosptco GizelicoBubničevo. [ Vse najbolje X J Koncert pevskega fa glasbenega j društva se bo vršil v nedeljo dn6 6. t. m. I v prostorih hotela »pri jelenu" v Gorici, in j sicer ob vsakem vremenu; ako bo vreme I ugodno, na vrtu, ako ne. pa v dvorani. Zi-j Otek ob 8. uri zvečer. Posebna vabila se ne j izdajajo. Vstopnina za člane 40 vinarjev, za i nečlane 00. Pričakujemo obilne udeležbe. I P. n. članom pevskega In glasbe- I nega društva se naznanja, da vaje za petje I in orkester prenehajo z dnem 7. t. m. ter i prično zopet redno z dnem 1. septembra 1.1, i Šola za violino iu klavir v pevskem i in glasbenem društvu skonča 15. julija in j prične redno zopet 15. septembra letos. I Rok za vpisovanje se naznani pri- I četkom tečaja. Toliko na znanje starišem. I Gosp. A. U. Ilaruzli:, ravnatelj v rti- J skem roinisterstvu notranjih del, katerega de-I lovanje smo pred kratkim očrtali, je izdal j ravnokar zanimivo razpravo o kranjskem j Krasu pod zaglavjem: Krajnski kraž i ego ču-J desnvja javlenija. Porotne obravnave. Pred porotniki J je stal v torek Ivan Pičulin iz Idrije ob Bači, rojen I. 1872, stanujoč na Grahovem, obto-I žen hudodelstva goljufije. Lani jeseni je vzel od župnika v Šmarjah na Vipavskem 43 hI j vina za svoto K 1128 02. Plačal ni takoj, ker je rekel, da pričakuje denar iz Trsta, Dal mu je župnik tudi sod, vreden 20 K. Plačal je Pičulin za vse to samo 10 K, dasi je prodal vse vino. Od nekega Skrbcu si je nabavil voz in druge reči v vrednosti 250 K, česar tudi ni plačal, Pičulin je rekel, da je | vzel vino z namenom, da ga plača. Zaslišanih je bilo mnogo prič. Porotnikom je bilo I stavljeno Je eno vprašanje glede na krivdo goljufije. Glasovali so: 8 da, 4- ne. Sodni j dvor je določil Pičulinu 2 leti in pol trde ječe, | Včeraj se je imela vršiti obravnava proti dr. Rojcu radi žaljenja časti potoni tiska | dr. H. Turne. — Sodnemu dvoru je pred- j j sedoval svetnik Zorrer; votanla svetr.ika Kuha če v ič in Rutar; zapisnikar avskul-tant Lapa j ne. — Dr. Turna zastopa ob-I tožbo sam j navzočega dr. Roj ca zagovarja J dr. Zuecon iz Polja. — Od 12 izžrebanih | porotnikov je: devet Italijanov in le trije Slovenci. — Ko se prečila obtožnica, bi jo trebalo pretolmačiti italijanski. — Predsednik Zorrer pravi, da je pričakoval slovensko » poroto, da zatorej ni pripravil točnega do-I slavnega prevoda obtožnice in inkriminova-nega članka, kar je neobhodno potrebno. — Dr. Turna se zadovoljuje s tolmačenjem predsednika, dr. Zuecon tudi, ali omeni, da bi j bilo najbolje, pritegniti tolmača. — Sodni I dvor odide v posvetovalnico. Ko se vrne, pravi predsednik, da bi bilo na vsak način i treba točnih prevodov, kar pa ni mogoče napraviti takoj in ne v par dneh, zato sodni dvor odloži to obravnavo na prihodnje za-j sedanje. I Mestno volitve v Gorici. — Skončale so tako, kakor ni pričakovala gospodujoča I takozvana liberalna l.»Ska stranka. Valili je I bilo pri dopolnih volitvah v vseh treh raz-I redih 8 svetovalcev; od teh je spravila go-J spodujoca stranka v občiiiski .svet le 3 svoje pristaše, v vsakem razredu po -"»nega. Na-| sprotniki so jej vzeli kar 5 mandatov, Prej-} šnja leta je šlo gladko, to se pravi, v zad-I njem času se je culo pred volitvami nekaj i godrnjanja in pokazalo se je nekaj nevolje, J ali na dan volitve je zmagovala gospodujoča | stranka ob vedno manjši udeležbi volilcev. I LHos pa je počilo, in začelo se je pometati 1 z magistrata. Gospodujoča stranka se je sicer < potrudila letos, kar se je dalo, da bi zmagala, ali ni šlo, nevolja je bila tako velika, da so padali kar tebi nič meni nič doslej I vendar precej veljavni in uplivni možje, kakor n. pr. Ku-ner in Marzini. Temu slednjemu - moramo povedati, da ga je vrgla nič manj nego dvakrat .veranda", ki je trnek stati pred novo kavarno na Travniku. Ta .veranda", za katero se je toliko pehal, da bi škodoval Slovencu, mu je pripomogla do imenitnega poraza v tretjem razredu in do nič manj imenitne biamaže v prvem razredu. To stoji. Marzini pa bo lahko sedaj, namesto k sejam občinskega sveta, hodil ogiedavat si »verando*, ki ga je vrgla. Ako smemo iz tega kaj sklepati, je to, da zaveje morda, ako se bo tako pometalo z magistrata, tam neki novi duh, ki bo pravičnejši nasproti meščanom ter ne bo meril tako dosledno z dvojno mero, kakor se je to doslej godilo. — Gospodujoča stranka gineva v glavnem radi nedelja na magistratu, radi gonje meščana proti meščrtnu, radi dlakocepljenja v malenkostnih rečeh in radi nesposobnosti, storiti za mesto kaj res dobrega. Pridni, jako pridni so bili v gonji proti Slovencem, zabavljali so proti nam ter sklicevali slavnostne seje proti nam, in da so bile še pred par leti naravnos' neznosne razmere v narodnostnem pogledu v Gorici, je bila kriva sedaj propadajoča laška stranka. Kako brezdelna v drugih važnih vprašanjih je bila ta stranka in kako goreča »n delavna n.' pr. v gonji proti slovenski šoli v Gorici! Ali vsaka reč se maščuje že na tem sveti, in tako tudi doletatra veiemožno gospodo na magistratu zasluženo maščevanje. V Gorici morajo priti na krmilo možje, ki bodo pravični meščanom na vse strani in ki ne bodo grdoglodili Slovencev. Edino le na takem temenu je mogoč procvit mesta Gorice. Da drugače ne gre, temu so dokaz sedanje razmere, V mestni palači je treba dela in pravice, ne pa psovk in zmerjanja, kakoršna je zagrešil n. pr. svoj čas dr. Maratii nasproti Slovencem ! V mestni svet je prišel"v prvem razredu tudi semeniski profesor dr. Faidutti, ki je tudi deželni poslanec, H kateri stranici ta mož pravzaprav pripada, je težko uganiti. On je oseben prijatelj raznih gospodov laške laži-liberalne stranke ir: občuje ž njimi prav intimno, v dež. zboru stoji na programu liberalnega laškega kluba, in da je sedaj izvoljen v mestni svet, radi tega je sicer ,Gorriere* malo pogodrnjal, ali gospodom laškim liberalcem ni baš t»ko mesimpatična izvolitev dr. Faiduttija. ,Eco" se sicer hvali, da je ta izvolitev »veramente caltolica"; mogoče je kaj resnice na tem, ali glave ne stavimo na to »katoliško* izvolitev. Dr, Faidutti plava previdno med strankami, ali kam bo priplaval, kdo ve to I 5vqjo pravo barvo pokaže morda šele takrat, ko odpadejo razni njegovi se« danji prijatelji ?! Toliko za danes. Baviti se še z mestnimi volitvami, za to pa bomo imeli še dovolj prilike. Dva duhovnika v mentnem svetu goriškem. — Sedaj imamo v goriškem jvetu dva duhovniška »konžilirja*. Eden je pre Zoratti, mož laškega liberalnega prepričanja, že dolgo vrsto let občinski svetovalec, drugi pa je na novo vslopivši semeniski profesor dr. Faidutti, kateri je »šviga švagj čez dva praga*, kakor pravi primerno naša narodna prislovica. V drugem razredu je kandidoval tudi don Castelliz. Ali v zadnjem hipu se je odpovedal. Načrt od gotove strani je bil baje ta : letos spraviti v mestni svet dr. Faiduttija, kar se je tudi posrečilo, za prihodnje leto pa so ,sbranili" don Gastelliza'. Ce pa bo iz te moke tudi kaj kruha, je pa veliko vprašanje! Dvojna mera —Kiko bi delili .kavči", ako bi imeli vso moč v rokah, kako bi izrabljali z vsa jezuitsko strogostjo zakone proti nasprotnikom in kako bi delali zase izjemo, to so nam pokazali sedaj ob gonji proti potrditvi dr. Treota deželnim poslancem. Ti možje bi merili z dvojno mero, sicer tako očitno, da bi to videl vsakdo, ali navzlic temu bi trditi, da se vrši vedno le pravica in zakon. Dr. Gregorčiču so maio mar nepravilnosti, ki so se vršile pri volitvah njegovih poslancev, ko so volili ljudje brez volilne pravice ter so taki fungirali celo kot volilni možje, njemu je malo mar, ali so bila vsa imena njegovih pristašev pri volitvi v redu ter pravilno oddana, to mu ni mar, ker to mu je vse prav. Samo pri volitvi v Sežani, tam pa je iskal vse mogoče in nemogoče vzroke za svoje trditve, tam je dkkocepil, da je bilo že ostudno 1 In prišel je do gorostas-nega zaključka, da je izvoljen Fabiani, katerega naj se potrdi poslancem !! Skliceval se je mož tudi na to, da nepravilnosti pri njegovih pristaših niso imele nikakega vpliva na končni izid volitev. Ne j vemo, če je to vse tako resnično. Kajti znano I nam je, da je šlo v več občinah za glasove, kateri stranka zmagi, ali mrodno-napredna ali klerikalna. In kjer so bile v takih slučajih nepravilnosti v prilog klerikalcev, tam smo bili oškodovani mi za volilne može. Ako bi bili odpravili vse nepravilnosti, kdo ve, kakšen bi bil izid tuintam ! Tako se vidi, da dr. Gregorčič ni prav nič premišljal, porabiti vse, karkoli mogoče, v svoj prilog, kakor 'tudi ni premišljal" prav nič, porabiti vse, kar mu pride baš na misel, proti potrditvi izvolitve dr. Treota. Mož je meril z dvojno mero. Ako bo nadaljeval s tako mero, se mu utegne pripetiti Še večkrat, da se tako umeri, kakor zadnjič. Nam ps§y.;. bo ljudstvo vsaj spoznavalo, kakšen je don Antonip, .kadar vMi vsvoji posvečeni roki dvojno mero ter jo spremlja s svojim po-svt cenim gobezdanjem! Kdo mu to verjame? — Dr. Gregorčič je rekel v soboto, ko se je pehal, da bi ne bil potrjen dr. Treo deželnim poslancem, da ga osebno spoštuje ter da nima nič proti njemu, Kaka hinavščina! In vendar je bil trud dr. Gregorčiča v zbornici tako velik edino le radi tega, ker je bil naperjen proti dr. Treotu. Ako bi bil izvoljen kak pristaš dr. Gregorčiča v takih okoliščinah, kakor dr. Treo, bi bil don Antonio zadnji, ki bi se brigal za zakone in za določila volilnega reda, s katerimi je imel toliko posla ter jih mrcvaril, da se je te vsem preneumno zdelo S Y takem slučaju bi on svojega pristaša brez vseh premislekov priporočal, in skliceval bi s<» na ljudsko voljo, kakor se je pri verifikaciji svojih pristašev — na katero ljudsko vcljo pa je popolnoma pozabil, ko je vil svoj posvečeni jezik proti potrditvi dr. Trenta. Za osebo mu je šlo, to je na dlani, n>-- pa za zakone in za volilni red. In vendar /a ni sram trditi, da nima nič proti osebi dr. Treota! Kaj pa njegova »Gorica* ? Kolikokrat je že napadla dr. Treota brez vsakega po-vud,i, šla je v svoji infamiji celo tako daleč, di je pisala o duševnem pritlikavcu..... In sedaj se drzne trditi, da nima nič proti i); mu. Kdo mu to verjame ? .... Pojdi se solil, hinavec črni! ReuŠkl kaplan, eka-kapucln Budcž — Mrajka. — Pišejo nam iz Renč: Odkar na? je zapustil blagi gospod župnik, hoče župni administrator gospodariti kakor turški paša, ne zmeni se za voljo in Želje ljudstva. Tako je tudi odredil, da ne bode več krstil v nedeljo En praznik, češ, če imajo zidarji, undniki in odvetniki v nedeljo prosto — moram imeti tudi jaz. Pri tem pa ta se-hičuež ne pomisli, da se rokodelci i. dr. tru-di;'o in potijo ves teden, medtem ko počiva o ti v hladni senci in ima 23l/» ur prostega č.i*a na dan. Dan sv. Petra sta imela biti tudi dva krsta. Za enega so došli botri iz Trsta, za drugega pa domačini, ki imajo le v nedeljo čas, med tednom pa bi jih stalo to ves dan in bili bi ob zaslužek. Toda ron^ki administrator se za enake stroške in nevšečnosti ubogega ljudstva niti ne zmeni. On je prekomod, da bi ostal 10 minut po maši v cerkvi ter vršil svo^o dolžnost. Ljudstvo je ogorčeno vsled teh in enakih novo-tarij, ki niso nikjei utemeljene. .KauŠtni* .Slovence* je prinesel v soboto sledečo brzojavko iz Kopra: .Koprskim učiteljiščnikom štrajk ni škodil; vsi prejeli spričevalo in obdržali Štipendije*. .Slovencu* in pa onemu, ki ga je ,na-farbal", moramo povedati, da se je vršil Štrajk v prvem poluletju in da so bili naši ndadeniči občutno kaznovani, ker so dobili skrajno slabe rede iz obnašanja ter izgubili podpore za tri mesece. Morda se pa zdi »Slov.* poročevalcu premalo, če so nekateri siromaki zgubili celo podporo v znesku od 40—60 K? Morebiti pa se hoče ponorčevati ?. nesrečnimi dijaki?! Lepa krščanska ljubezen !! - Veselic* t Dobravljah. — Pišejo nam: Veselica bralnih in pevskih društev v i nedeljo 6. t. m. v Dobravljah namerava biti j izvenredno velika, ker se je odzvalo vabilu ; premnogo vipavskih bralnih društev, ki se ] udeležijo veselice. Zagotavlja se točna in i dobra postrežba, da bodo udeležniki zadovoljni. Ker je za vsprejemanje premalo časa, j pozdravlja odbor že naprej udeležnike s srč- I nimii Dobro došli! želeč prav mnogobrojne udeležbe, ker gre za društvene koristi in podpiranje. Iznajdljivost pošte. — V kraju Kum-mern na Gor. Štajerskem je bila oddana dne 28. jun, ietos poštna nakaznici z nastopno vsebino.- Eine Krone, An v Gosposki ulici Št. 7., upravništvo Št. 11.; Bestimmungsort: Rokopisi se ne vračajo. To, kakor na strani ime, je pisano z jedno roko, z drugo pa kraj: Gdrz, Kunstenland, kar se je zgodilo očividno na pošti. Nakaznica je kljubu gorenji nejasnosti prišla napravi kraj, kamor je bil namenjena. Pevsko lu bralno 4r~*HrQ J5k"-¦• aelif^T-^UsjLoilctjja^ui Vc^ve s petjem, deklamaeijo, prizor^, -i)« le- som, katero priredi v nedeljo 6. „ y02. na* okrašenem in s senco oskrbljenem prostoru gospoda Alojzija Šuc v Pliskovici štv. 17. — Začetek veselice z lepim vsporedom točno ob 3. uri popoludne. — Pri veselici sodeluje iz prijaznosti slavni .moški zbor iz Sežane*. Med posameznimi točkami veselice in pri plesu svira močan oddelek dobroznane godbe iz sv. Križa ob morju. — V slučaju slabega vremena vršila se bode veselica 13. julija ob vsakem vremenu. Polovica čistega dobička je namenjena glasom društvenih pravil zakladu revne šolske mladine, vsled česar se preplačila hvaležno sprejrno. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Požar. — V Doberdobu je zgorela v soboto po noči hiša vdove Marije Grgolet. S hišo vred je zgorelo tudi pohištvo, obleka, perilo. Škode jo okoli 1600 K. Pogorele reči so zavarovane pri Francosko-Ogerski. V Št. AudrcŽu je imelo v nedeljo svoj letni občni zbor tamošnje .Pevsko inbralno društvo". — V novi odbor so izvoljeni: Predsednik B o š t j a n č i č Janez, podpreds. Nanut Anton, tajnik B rajni k Alojzij, blagajnik Kozmin Jožef; odborniki Vižintin Ilektor, Lutman Karol, Brajnik Janez, Budau Jožef in Nanut Jožef. — Pevovodja Komel Emil iz Gorice, namestnik njegov Volčič Anton. —• Odbor je v pravih rokah; tako je upanje, da bo društvo dobro delovalo I To tudi iskreno želimo! Plesna vesellea v lločlitju. —Poročajo nam: Plesna veselica bralnega društva .Orel* v Ročinju se je vršila preteklo nedeljo Jako dostojno ter v takem redu, da je našim .kavčem* tako imponovaia, da so se je udeležili proti večeru V precejšnjem številu. Javni ples priredijo fantje iz Bilj v nedeljo dne 6. julija na prostorih g. Prana Perica. Svira oddelek goriške godbe. Tele Je ukradel neki uzmovič te dni Šuligoju iz Čepovana. Toda goriški redar Kumar je uzmoviča zavohal, ko je ukradeno tele ravno cvrl v Židovski ulici ter se v družbi svojcev gostil. Seveda ga je takoj aretiral. — Uzmovič se imenuje Gregorič ter je kovaški pomftčnik. Star je 17 let. Nekaj mesa je bil prodal. Uradne ure v trgovinski In. obrtni zbornici. — Trgovinska in obrtna zbornica naznanja, da bodo v počitniškem času odslej uradne ure do p. od 8. 30 do 12. 30; popoldne pa od 4. do 6. Razgled po svetu. Izvrievalni odbor narodno-napredue stranke na Kranjskem skHeujc za nedeljo dne 6. t. m. protestni shod v Ljubljano, kateri naj bo slovesna manifestacija zoper škandale, katere je vprizorila klerikalna stranka v kranjskem deželnem zboru. Istrski deželni zbor. — Danes je v istrskem deželnem zboru na dnevnem redu poročilo verlftkacijskega odseka o izvolitvi SpinCičt in Mandiča. Odsek predlaga, da se volitvi potrdita. Ali kdo ve, kaj ukrene laška večina. Ifova kvota. — Uradni list objavlja cesarjevo pismo do ministerskega predsednika, s katerim se za dobo jednega leta določa nopremenjena kvota 66.939 : 33.061. Rusi sodijo o obnovitvi trozveze precej ravnodušno. Splošna je sodba, da trozveza je izgubila nekdanji svoj pomen. ,Novoe Vremja* meni celo, da je trozveza le 5e kompleks kompromisov, aH ne več alijanca. Manevrom mornarice t Pulju bo prisostvoval cesar od 1. do 3. septembra. Dne 31. avg. se odpelje cesar z Dunaja v Trst in od lam v Pulj, Dne" 4. sept, se vrne na Dunaj. Od 12. do 16. sept. bo prisost-val cesar velikim vojaškim vajam na Ogerskem. Štrajk! t Trstu. — Tramvajski uslužbenci štrajkajo dalje. — Štrajk mizarjev je bržčas že končan. Te dni so imeli z as top- i niki delavcev in delodajalcev posvetovanje, j »»*» katerem se je doseglo nekako' sporazumne tako, da zopet prične redno delo. — ugi mali štrajki se bližajo ugodni rešitvi. — Štrajk pri tramvaju končan. Vozniki prišli sami nazaj na delo. Slovensko gledališče t LJubljani je vsprejelo v svoji repertoir za prihodnjo sezono: opero .Psohlavce* češkega'-skladateija-| Kovafoviea, Gajkovskega' .Pikovo damo«, ' Mozartovega .Don Juana*, Thomasovo ,Mi-gnon«, Offenbachove ,Hoffmannove pripo-vesti' in Albinija .Maričon*. Poleg teh se uprizore še nekatere novitete, radi katerih pa se še vrše pogajanja, in nekatere opere starejšega repertoirja.---------------------------------- Požar na železnici. — Izdelovalnica vagonov varšavsko-dunajske železnice je pogorela s 30 osebnimi vagoni vred. Škoda znaša kakih 500.000 rubijev. Nezgod delavcev je bilo lani po poročilu ministerstva za notranje posle v Avstriji 83.378. V 978 slučajih je bila posledica smrt. L. 1900. je bilo nezgod le 81.817 in smrtnih slučajev 965. Bolezen ang leSkega kralja se obrača, kakor poročajo danes listi, na bolje v vsakem oziru, Rana, ki mu provzroča bolečine, se je začela celiti. Torej bo morda vendarle kronan! ltopar in kandidat. — V Beneventu v Italiji je bil te dni postavljen za protikandidata v občinski svet svoji glavni obtoževalni priči ropar Morro, ki je bil pred kratkim obsojen v Josmrtno ječo. Mogoče le v Italiji 1 3000 lokomotiv je že izdelala tovarna avstroogerske državne .železniške družbe. Te dni so izdelali 3000. lokomotivo. Tem povodom so priredili lepo slavnost, kateri je prisostvoval tudi železniški minister Wittek. Nagodbena pogajanja. Po vseh dosedanjih znamenjih moremo soditi, da na nadaljevanje razprav o nagodbi in carinskem tarifu mej obestranskima vladama v bližnjem času nihče ne misli. Ogrski ministerski predsednik jo bil sicer na Dunaju, in vršila se je dolga seja pod predsedstvom cesarja, ali doseglo so ni nič. Pogajanja se morejo nadaljevati le tedaj, če SzelI pritrdi predlogom avstrijske vlade ali pa sam stavi predloge, s katerimi bi bili zadovoljni kolikor toliko Avstrijci. Za vsaka druga pogajanja bi se le brez potrebe tratil čas. Kajpada Mažarom to ni ljubo, po-* sebno jih pa jezi, da jih je Koerber prehitel z odpovedjo trgovinskih pogodb. Vsi mažarski oficiozi zahtevajo, da se umakne Koerber in pride mesto njega mož, ki bo voljan pritrditi Badeni-Banffvjevemu dogovoru. Tega pa seveda ne pomislijo, da so minuli oni časi in da imamo tudi v Avstriji parlament, s katerim mora računati vlada, kakor računa Szell s svojim parlamentom. Odprava smrtne kazni. — Na Francoskem so zopet začeli agituati za odpravo smrtne kazni. Federacija delavskih borz je imela zborovanje, kateremu bi moral predsedovati Anatole France, ki pa je poslal radi obolelosti samo pismo, v katerem pravi: Navada juridičnega umora se je ohranila od najstarejših časov. Sramota je, da ima Francija še smrtno kazen, dasi je odpravljena že v mnogih deželah. Rabiti se ne sme več, ker se odpravi itak. Zakaj niso predsedniki republike sledili vzgledu, ki jim ga je dal Julcs Greoy! Kar se tiče vojaškega kazenskega zakona, ki kaznuje s smrtjo dejanja, ki niso zločini, da, niti prestopki ne, tak zakon se mora odpraviti. Armada je tudi le kos upravnega delokroga, kakor kmetijstvo, finance, javni pouk, in razumeti ni možno, da obstaja še vojaško sodišče, a ne kmetijsko, fiinančno ali šolsko sodišče. Vsaka posebna juslica stoji v nasprotju s temelji modernega prava. Vojaški profosi se bodo zdeli našim potomcem prav tako zastareli in barbarski, kakor fevdalni in duhovniški sodni dvori. — Skupščina je sklenila poslati parlamentu peticijo, naj se smrtna kazen sploh odpravi. Ker sedi v ministerstvu več nasprotnikov smrtne kazni, baje agitacija ne ostane brez vspeha. V Avstriji se pa na kaj takega niti ne misli. Tu nas zanimajo bolj malenkostni boji strank in strančič, prvakov in prvačkov. Da bi se omejila vpliv in eks-kluzivnost vojaštva ter da bi se mu vzele pravice, ki mu v modernem času ne gredo več, kaj takega si v vojaški avstro-ogrski" državi nihče ne upa doseči. Smrtne kazni med vojaštvom in sploh ostanejo pač še nekaj desetletij v zaostali Avstro-Ogrskj! Novejše Testi. — Košuto postavijo spomenik v Clevelandu, Ohio, v Ameriki, kjer je najstarejša in največja ogerska kolonija. — Laški kralj obišče ta mesec ruskjw dvor, in sicer dospe v Petrograd dne 13. t. m. Dvor v Berolinu obišče pa drugi mesec. — V gališkem dež. zboru je predložil Sta-pinski predlog o premembi volilnega reda. Želi splošno volilno kurijo s 30 mandati, pomnožitev mandatov v kmetskih skupinah ter direktno volitev in tajni skrutinij. InjižBinost .Knjižnica ža mladino*. — 27. knjiga prinese večjo izvirno povest iz peresa že znanega pisatelja. — Ta knjiga je določena za mladino nižjih srednjih šol, nadaljevalnih tečajev in ono, kije Soli odrasla. — Za tako mladež se je doslej premalo skrbelo. 26. knjigo so prejeli le naročniki, katerih je do danes toliko, da plačajo — knjigoveza in pošto. Kje je vse drugo? In vendar bi morala biti naročena vsaka slovenska šola! .Slovanska knjižnica". — Kdor dol-žuje naročnino, ni prejel prvega dela romana .Kletev nezvestobe*. - Od ratnlh stranij smo že culi glasove, ki komaj čakajo, da pride med svet še drugi del — tako zanimiv in krasen je ta roman. — Cel roman bo obsegal okoli 40 tisk. pol. in bo veljal naročnike gld. 1-20, v razprodaj gld. 1-60, Brošura dr. Franka Poto6i.J-.ts. — Čitateljem našim je znana usoda broSure ,Iz zemlje bezpravja i demoraliza-cije ili kraljev namjestnik — prosta vara lica*. Odkar je zaplemba razveljavljena, je prvi natis že pošel in zdaj se pripravlja drugi. Gena po pošti 50 v bodisi za hrvatsko aH nemško brošuro. — Naročila sprejema i A. Filipie, Ljubljano, Mestni trg št. 17. „NovI akordi*. — Prijeli smo I. zvezek drugega letnika tega lepega zbornika na vokalno in instrumentalno glazbo, kateri izdaja podjetni knjigolržec g. L, Sclnventner. Ta zvezek' prinaša sliko priljubljenega skladatelja d.ra Benjamina Ipavca. Vsebina prvega zvezka je sledeča: 1. Dr. BenjaminIpavec; »Valjček* za klavir. 2. Oskar Dev: »Vzdih* za en glas in klavir. 3. Josip Prohazka: »Balada* za gosli in klavir. 4. Risto Savin: .Ponočni stražnik* za možki zbor. 5. Dr. Gojmir Krek: .Duhovna pesem* za mešan zbor in orgije. 6. Julij Junek: .Terpsihora*, polka francaise za klavir. — Zbornik izhaja vsaki drugi mesec in stane celoletna naročnina 8 kron, poluletna 4 krone 50 st., posamični zvezki pa se prodajajo po 2 kroni. Vsem prijateljem glazbe ta zbornik najtopleje priporočamo. Na novih potih. — Mamanah. Izdala slovenska mladina. Tiskal R. Šeber v Postojni. Ona K 1-70, s pošto K 1 90. Dobiva se pri g. stud. phil. Da v, Maslnak, Dunaj, vseučilišče. To je zbirka proizvodov v prozi in poeziji mladih naših pisateljev in pesnikov; nekateri med njimi nastopajo že prav Častno v naši književnosti. Almanah priporočamo. LokS-Piisi Cristoioletti v norici Prave in edine želnrlčiie z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moS teh kapljic je nepre-kosljiva —To kapljice vredijo redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstvena znamk*). foarjBni Že/cdCC storž, da zgine v kratkem easu omstiea in zivotna lenosf (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vsoh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in poSiljatve pa jedino le v lekarni CPistofoletti v Gorici. ,'l(arol prašči^ pekovski mojster in sladčičar v GojrJei na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nce, torte i. t. d. Priporoča se slavne.imi občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Čedna hiša na prodaj tik postaje Vipavske železnice pod Sv. Križem, pripravna za restavracijo ali trgovino. Kupna cena približno 400« kron. — Natančneje se izve pri gosp. Antonu Bonne-tu v Ajdovščini. Za vsakega nekaj!!! se dobi v zalogi tvrdke g. 2§oi*t)il{ - (gorica, Gosposka ulica št. 7 prva in edina slovenska trgovina za modno in drugo blago. Najbolje, največje in najceneje skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazec in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (modftrcev), solnen:kov, pihal k, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova-iiSče za gg. šivilje iti gg. krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode) in modercev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno. ZXZ Trgovina z železniho »MERKUR" PETEi MaJDIČ . •v Oeljxx3 Graška cesta ši©-V- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer oraia, brane, rrotike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnrce, oprav za strelovode, ter vse v stroko že« lezne trgovine spadajoče predmete. .."¦¦/* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- "t*l #¦ Bogata izfoer vsakovrstnih nagrobnik križev. -M Postrežba točna. Gene nizke. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svoja prodajalnieo jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini ram, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah Z odličnim spoštovanjem j Josip Kutin, t trgovec v SemeniSkl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »TrgovsKa obrtna zadruga«. Anton Potatzky v Gorici. >a šreJI Kašfelja "7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje t;upova!išče nirnberškega In drobnega blaga ter tkani«, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za Šivalno stroje. POTREBŠČIN K za krojaše in Čevljarje. Svetinj*«** — Rožni norici. — Masne knjižice. Hišna obuvala za ?sb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pojmih« in trgih ter'na deželi. "1 'L> 8 Stara in obširna krema z vso pripravo, kavarna in žganjarija se oddajo takoj v najem. Blizu je vrt, dvorišče in konjski hlev ter drugi gospodarski prostori. I Ponudbe na naslov: Pavel Pahor j — Renče. j jLeta 1881, v Gsriri ustanovljena tvrdka j E. Riessiier, t lesM ulici 3, j (nasproti nunski cerkvi) j priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu i svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za j- vsakovrstne cerkvene potrebe, Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške po- I trebe, vo-čene sveče itd. vse po zmerni ceni. ! Naročila za deželo izvršuje tofno in solidno. i Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno i črk na perilo. I Naznanilo, Z ozirom na to, da se je presolila c. kr. okrajna in okrožna sod« j nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si ' dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno »Pri zlatem križn" (pri Lizi) i Dobre ure in po eeni! s 3-lelnim pismenim jamstvom /"TV razpošilja na zasebnike V$y prvu torarna ur r Hosto (Mil Hanns Konrad, iivsz ir Ur zlatnine Most (.Češko). Dobr.t ura Hcni iz niklja fl. 3-75; srebrna ura It ni. H V8U; srebrna verižica A. I 80; budikul iz niklja fl. 1-9S. »dlikovana s (. kr. orlom; ima zlite in srebrne svetinje iz razstav trr liieve priznalmh pis-m. - Iliistrovan cenik zastonj! '1 vrdka v Kapucinski ulici katera je preskrbljena z ciobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in Črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje iu vozovo. Svojim rojakom v mestu in na deželi bg toplo priporoča udnni Ivan Katnik, lastnik. Pfaff-ovišilvalni stroji so najbolji. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni s'roj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, loda mi smo po naši vc-č kol 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem lako nalp.ično kot s Pfaffovim. Pfaffovi šivalni, stroji JSSuSipo l04elni dobi **vedno Pfaffovi šivalni stroji L^222? za domatorab0 in ^ PfaffflUi bivalni «fpnii so posebno pripravui za umetno vezenje , ridllUVI MMdllll MIUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. _______/ Pfaffiivi šivalni stroji i2§"5 ^Stt*vsak0 tovnrno' Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. laloga Ffaffcvih šivalnih in drugih strojev v BofigI via Iunicipio štev. 1 SAUN2G & DEKLEVA Poprnvljalnlca Šivalnih strojev, drofeoles Nunska ulica 14. Milijon dam upodablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnike, .le ni »Feeolinc najboljše i lepSalno sredstvo za kožo, lase ia zobe! Najnefcistejši obraz in najgrže roke dobijo hitro i aristokratsko iinosl iu obliko z uporabo ."reeoUna". »Feeolin« je iz 42. najpleraenilejib. in najsvežjih zeljižč i sestavljeno angleško miio. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina«? brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdeč»ca nosu itd. >Feeoiin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi >Feeolm« mesto mila, ostane mlad in lep. ZaireŽemo se, den?x takoj vrniti. Če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popcluoma zadovoljen Cena komadu K L—, 3 komadom K 250, 6 komadom K 4.--, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri i komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošdja glavas za}Oga M. Fallb, Dunaj, VII., Mariahiiferatrasse 3" *¦ Čistilna vo;Sa > > > > 0 „Reale" iz vrelcev Mntbias, lastnina ; Henrika Mattonija v Budimpešti ! jo toplo priporočena od prvih tu - iu inozemskih zdravni5ki.Ii avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje so radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni. mehanik • in elektrar A. Micon, v Golici, Židovska ulica štev. 29 sprejema naročila na šivalne .s trojo proti gotovini s 35% popusta iz prvih tovarni. .Sprejema poprave po tvzki ceni z jan stvoru od 6 mesecev do J, leta. Pumpe itd. Instalacija električnih zvončkov lastnega izdalka, aparatov z\ signale, strelovodov ter izvršuje vsa v elektricitetc spadajoča dela. Vse izdeluje sam, toCno ter v ceno. Se toplo priporoča udani Anton Micon. Odlikovana jV kleparska delavnica gor ,;\ ';-'i Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. OT.k«SLr^Vv;<>i0 tle»,ai"s,i0 *• tajnico ter zalogo k»epai-8kih izadkor za kulilnio itd., m* zalogo fle»«r neb-Trst» itovo stavbe, oziroma preskrblja is*. / najkrajšem času. :«L'e!ie.?la.naro5Ia za. TP«V"T0 «*rel0To«ov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pnmp»? ss» Todo. i vsaLc vrste.. Pr5re vpeljavo vode i i nn„n^LiaSlni vhKi '"f ?troje \a ^PU«^8 80,1<>'r iz dnkanega železa, škropilnice proti peronosporl ponovljene po Vcrm relovi sestav,); mehove z.i ž,epU««Je grozdja raznih sistemov itd. itd. • W*- Postrežba točna. — Cene zmerne. -*m