Posamezna Številka Din 1. Št. 61. V Ljubljani, v sib©i!d 12. murea 1924. Poštnina v gotovini. Leto L NARODNI ■- \ vPV -' . vat;: *»!• A J1I JUS? em m WBBf Mm W£MV/K Q s Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ? Mesečna naročnina: t I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 I 0--~~ • • □ e Neodvisen UretlaSšivtss Wo!fova nliea št. 1/5. — TeleJoia 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. &•••• ............ l Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j ! Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I V tlulbi demagoga Nizko je padla jugoslovenska demokratska stranka. Še pred dobrim letom dni odločna braniteljica državnega m narodnega edinstva — je postala danes sobojevnica separatističnega Radiča. Še pred kratkim odločna nasprotnica vsake cepitve sil jugoslovenskega naroda —(je danes v službi demagoga, ki javno propagira cepitev jugoslovenskega naroda. In še ni končano padanje demokratske stranke, temveč vse kaže na to, da tf * t° Planje šele pričelo in da je Radič šele pričel izrabljati demokratsko nemoč. 50 Radičevih poslancev je v skupščini Potrebnih, da pade sigurno sedanja vlada, Radič pa je poslal samo 20 Poverilnic in še od teh je samo 9 nespornih. Četudi je odobri! verifikacijski odbor vseh teh 20 mandatov, vendar se nima opozicionalni blok večine nad "vladno skupino in demokrati bodo mo-ra!i znova popustiti, če hočejo, da zma- opozicionalni blok, da se ognejo katastrofalni blamaži. Prva Radičeva »učena« bo pa rodila drugo in dokler pridejo demokrati do tega srečnega trenutka, da bo Radič tudi prisegel kralju in ustavi, ne 0 ostalo od demokratskega jugoslo^ venskega programa niti sence. ./Naši demokrati seveda to taje in tomovo časopisje se trudi na vse načine, da bi prepričalo javnost, da ne popuščajo demokrati — temveč Radič. e glede na to, da je brezsmiselno, da m kapituijra] tisti, ki ima 70 poslancev Pred onim, ki jih ima le 49, ve danes že vsa javnbst, da se Radič volitev ne bolh ker mu je njegovih 70 poslancev tudi Po novih volitvah gotovih, bočim se demokrati novih volitev boje, ker vedo, da izidejo iz njih decimirani. 2e samo ta fakt dokazuje, da morajo popuščati demokrati in ne Radič. Ce temu ni tako, zakaj pa potem demokrati ne priobčijo dogovora z Radičem? Zakaj čisto jasno ne pravijo, da je Radič v tej in oni točki popustil. Zakaj ne dokažejo, da ne pomeni sedanji opozicionalni blok zmage revizijo-n^v- Na dan s pogodbo, objavite pogodbo, pa vam bo mogla javnost verovati ! Toda demokrati tega ne store, pa čeprav pišejo listi SLS dan na dan, da odstopila SLS niti za las od svoje avtonomije, pa čeprav je Radič javno dejal, da ostaneta taktika in program njegove stranke ista. Postavite vendar Radiča na laž, dokažite mu z objavo sporazuma, da laže in — javnost vam bo verjela in vas ne bo obsojala, da ste v službi demagoga. Z molkom priznavajo demokrati '*> ‘Ul ^ '** ** ^ "" ’ ,m> ** ** **' ** ^ "•*< %l,i Stran 3. Dnevne vesti. Vladni svetnik Ivan Šubic Včeraj okoli 11. ure dopoldne se je po Ljubljani raznesla vest, da je nenadoma preminul zopet eden naših mož, vladni svetnik Ivan Šubic. Vsled notranjega izkrvavljenja je nastopila smrt nenadoma, popolnoma nepričakovano; saj je bi! pokojni Sa v nedeljo dopoldne na obrtni šoli. Ivan šubic je bil rojen 12. oktobra teta 1856. v Škofji Loki. Bil je bratranec umetnikov bratov Šubicev. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, a na Dunaju naravoslovje, !z katerega Je položil izpit leta 1883. in postal kmalu zatem prof.-suplent. a leta 1888. pravi Profesor. Ko se je v Ljubljani osnovala obrtna šola, je postal pok. Šubic njen ravnatelj. Takrat je bilo obrtno Šolstvo pri nas ‘e v povojih. Na Sv. Jakoba trgu je bila Nastanjena obrtna šola, ki ni niti po svojih diskih prostorih,-niti po učnem načrtu zadostovala zahtevam slovenske obrti. Vse stremljenje g. Šubica je bilo usmerjeno za tem, da pribori Slovencem veliko moderno “rejeno obrtno šolo, ki bi dala našemu obrt-£*stvu in industriji domače, popolnoma strokovne izvežbane delovne moči. Nemški Dunaj se je dolgo branil, da bi pripomogel do ustanovitve slovenske obrtne šole. Nemškemu Dunaju je bilo ljubše, da je naš obrtni naraščaj študiral v Celovcu, kjer se ga i? lahko potujčevalo. Slovenskim obrtni-!*?• kr°s°™ >e bilo po večini nemogoče študirati v Celovcu, ker je bil preoddaljen ® s> tem za študij predrag. Končno se je z vnetim sodelovanjem g. Šubica vendar-le '1° Vresn‘čiti staro zahtevo sloven-°ortniških krogov, da dobi Ljubljana P°W)lno obrtno šolo. Na Mirju se je zgradila ,asna stavba z velikimi delavnicami in «o -i!'Carni' Pokojni g. Šubic se je s svojo sv Javnostjo šele sedaj lahko pričel vobodno udejstvovati na polju obrtnega ^jstva. Kot ravnatelj nove velike obrtne na Mirju je vzorno organiziral sloven-svn- °®r^no šolstvo in mu postavil tekom vojega 40 letnega delovanja solidne teme-stv2^ i50^1 razvol. Poleg tega se je udej-jvoval tudi na literarnem in znanstvenem kjljjjta marsikatera lepa razprava je prišla ^Pod njegovega strokovnjaškega peresa, nimt iSe 'e Pokojnik veliko bavil s tehnič-le n gospodarskimi projekti in znamenita ki |dYseni njegova knjiga o »Elektriki«, deln v tedanji dobi skoro epohalno vsIm anima^ se za ljubljansko Barje, in snf„ tega bil imenovan odbornikom za Iz-evanje ljubljanskega Barja. Bil je tudi ča<:iVSt ^e*oven član občinskega sveta. V nnJi' bilo Ljubljano treba po potresu ki. j00 postaviti na noge, je bil Ivan Šu-en prv*b PiJonirJev, ki je uspešno de-*°valpri obnovi LJubjane. in Jua. P°^u nadzorništva nad trgovskimi tortnimi šolami v Sloveniji je pokazal VikM!veliko Požrtvovalnost in naklonjenost. Ea Y razna društva, na zborovati J?x a.?kete> ki*r ie njegova beseda v vseh tehničmh ne samo šolskih zadevah imela ve-"K vpliv. Njegovo temeljito mnenje je ied-ben in delaven mož, le da njegovo eio vsled neugodnih političnih razmer na rvatskem ni Imelo takega uspeha, kakor ga je želel. Bil je prepričan socijalni de-TvSlr. vendar ie prevladovalo v njem na-da T’ u^stvo’ kar ’e dokazal ravno s tem, »tmlo zastopana ob prevratu njegova v, "ap°dnem veču. Utemeljeno je Saf? , avno ln narodno edinstvo. Za «isa demokratske socijallstične vlade Je ta-Drpi,,„JJ0Sl7nec Bl,kšeg prevzel ministrstvo je m ak?,e; nstavotvorno skupščino pozne- ta tam * se le v Zagreb te hn *?oal svo,e deio- Vilim Bukšeg »mrt u J6n 28.- "ovembra 1874. Ob svoji ^erih*c»'0Se,!el texdai stawt 50 let- Njegov Sdne V ČOtrtek 13' 1 m' ob 4. url vila av^Kra**^nih radnika-ca Jugosla-likl sm?« Ifm Lj,"^Jana ie izdal ob prl- »tobčimo iSri"1 Bukšesa P°smrtnlco, ki jo ‘ko današl,ij? volitvah v premoienj- lk» nacii^S* KočevJo ie zbasala nem-^ naciKmallstIčna stranka z 131 glasovi t Vedno zadnje novosti \ ! SAMO S i šeleffibargova ulica 3 i Gričar & Mejač, g Ljubljana, 11. marca. proti zvezi vseh slovenskih strank s stranko zmernih Nemcev, ki so dobili 112 glasov. — V nadzorstveni svet Narodne banke je bil izvoljen kot zastopnik Slovenije gosp. Dragotin Hribar. Te izvolitve nikakor ne moremo odobravati, ker mislimo, da ima Slovenija dosti zaslužnejših in tudi zmož-nejših mož, ki bi spadali na tako mesto. Upamo, da bo v prihodnje ta napaka popravljena! — Bledi generali pri »Jutru« so ga s svojo informacijo o novem kabinetu tako sijajno polomili, da si ne upajo na naš članek niti odgovoriti. Pač pa bi si hotel pomagati s tem, ker je bil v našem listu pomotoma imenovan mesto Baklča Pašlč. Da je to ie pomota, je jasno, ker menda tudi vsi »Jutrovi« generali ne spravijo skupaj moža, ki ne bi poznal Pašiča. Ampak tudi _ sicer »Jutrov« izgovor ne drži, kajti v isti številki je ustrelilo »Jutro« še veliko bolj kapitalnega kozla, ko je zapisalo, da Je sedanji papež Benedikt XIV. Menda tudi »Jutro« ni pozabilo, ko je napravilo iz poslanca Ma-govčevlča gospoda Magarčeviča. Mali Mo-ric ie torej v »Jutru« prav domač. — Zakon ln naredba o prisilni poravnavi Izven konkurza. Zbirka zakonov XV. snopič. V Ljubljani 1924. Izdala Tiskovna zadruga. Cena s poštnino vred 8 Din 50 para. Naše gospodarske kroge opozarjamo na zgoraj navedeni zakon, ki je pravkar Izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Sara sl ie plačal morilca. V slavonski vasi Piškorevci Je neki Peter Bogdanovič, ki se je pred nekolikim časom vrnil iz kaznilnice v Mitroviči v kavarni izjavil, da plača onemu, ki ga ubije 3000 Din. Vaščan Joca Vidakovič Je sprejel ponudbo. Bogdanovič mu Je izplačal 3000 Din, nakar se je vlegel na tla, Vidakovič pa ga Je nekolikokrat sunil z nožem v srce. Bogdanovič je na mestu izdihnil. Vidakoviča so zaprli. ■ — Statistika brezposelnosti. V preteklem tednu Je bilo število brezposelnih v posameznih oblasteh tako le: V ljubljanski oblasti 11.000, v mariborski oblasti 15.000, v zagrebški oblasti 5-1717 in v sarajevski oblasti 5750 brezposelnih, jz Dalmacije poroča državna borza dela. da je 50% vsega delavstva brezposelnega. V delavskih družinah vlada velika beda In kdor le more, se Izseli v Ameriko. — Dete v dimniku. Iz Vel. Bečkereka poročajo, da Je policija aretirala neko 18 letno dekle, ki Je osumljena, da je skrivoma rodila dete, ga potem zaduši’a in obesila v dimnik, kler so ga šele čez več tednov našli, — Njegošev spomenik na Lovčemi. Kralj Aleksander je naročil kiparju Meštro-viču, da izdela načrte za grobnice in spomenik Njegoša na Lovčenu. Po zgraditvi grobnice se bodo Njegoševi zemeljski preostanki prenesli iz Cetinja na Lcvčen. — Zapiranje lokalov v Sarajevu. V Sarajevu nastaja vedno večja gospodarska kriza. Nešteto trgovcev, obrtnikov in delavcev je že zapustilo Sarajevo in si v drugih krajih poiskalo zasužka. Te dni so zaprli v Sarajevu eno izmed najlepših kavarn »Marijin dvor«. Kakor se poroča, se bo v bližnjem času zaprlo še več javnih lokalov. — Vsled nesrečne ljubezni skočil pod vlak. V Djakovu se je vrgel pod vlak Egon Jesenski, 29 let star. Hotel si je končati življenje, a mu je vlak odtrgal samo levo roko. Poprašan zakaj je hotel v smrt, je izjavil, da vsled ljubezni do neke gospe, ki Je poročena in ima otroka, a ni hotela, da bi z njim živela. kino „TIVOLI“ v Od 10. do 12. marca Jel Krasna drama po romanu A. DUMAS A. V glavni vlogi Vlad. <3a!darov. fLJubijjana. — V znak žalovanja za pokojnim ravnateljem Šubicem, ostane obrtna šola, kakor tudi trgovska akademija, k! se nahaja v Istih prostorih dva dni zaprta. Truplo pokojnikovo bode postavljeno zadnji dan pred pogre-bom v avli ob vliodu v obrtno šolo na mrtvaški oder. — Brivski pomočniki v mezdnem gibanju? Baje so sklenile organizacije brivskih pomočnikov stopiti zopet v mezdno gibanje, vsled česar Je sklicala 10. t. m. Zveza brivskih mojstrov nujen sestanek, kjer se le o tem razpravljalo. — Zvišanje telefonskih govorilnih pri-stojbln Ljubljana—PraKa. S 1. marcem t. I. so se zvišale pristojbine za telefonske pogovore med Ljubljano in Prago od 2.50 zlatih frankov na 2.75 zlatih frankov za vsako govorilno enoto. Triminutni pogovor s Pra-SJO velja odslej 55 Din. *>r®dava»ie »Bratstva« se vrši danes »pol 8. url v Narodnem domu. I K-B-Kozinc o Karlu Pulpanu, mla- Iav^ke mlad!ne.0nariU voditeliu <^ške de- LluW7fln?W,l8kJ° druš‘vo na univerzi v m oh is ™ la’ Predava v sredo 12. t. gra^skes?« nlm 1W!;anl št 77 ^istent geo-graibkeka inštituta dr. I. Rubič- O volivu geografije ^bl''ralstvo1 Dalmacije. Prijatelji — Umrli J ; rEft?1 ,vliudno vabljeni. Maks SuSniV ^ ,T< Ljubljani: Dne 9. marca: M^vc tob dP aIlrskl vaiencc- 21 Eva Smole, 'posestnikova* žLa! 22 ‘let valid 43 let Toma* t >.Cev|Jar. VOjm in- * lej. Marija S? tob. delavka v p., 57 let. _ Dne n Veronika Jenko, čevljarjeva hči, 8 lTt — Kino »Matica« predvala a„ nes velik pustolovni film »Trpljenje nesrol" ne žene« v glavni ulogl Evi Evanakat cenj. občinstvo opozarja. - Predstave ob 5., pol 7. iti o. uri. — Zamenjana suknja. V neki ljubljanski vinski kleti Je bi a zamenjana dolga zimska suknja. Dotičnik, ki je suknjo zamenjal nai jo proti nagradi izroči policiji. — Policijske ovadbe. Včeraj so dospele na policijo shisJleče ovadbe: 2 radi tatvine 3 radi kaljenja nočnega miru, 5 radi prestopka cestno policijskega reda, '4 radi pasjega kontumaca in po ena radi pretepa, goljufije in nedovoljene nošnje orožja. — Aretacija. Radi prostitucije sta bili aretirani Ana Kodek Iz Kočane iu Angela Sumberser u So. Kailja. Maribor. OBČNI ZBOR JUGOSLOVENSKE MATICE V MARIBORU. V pondeljek 10. t. m. zvečer se je vršil letni občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Mariboru. Zborovanje je vodil predsednik prof. dr. Ribarič. Podružnica Ju-Eoslovenske Matice v Mariboru je v minulem letu nabrala 62.000 Din za svoje plemenite svrhe. Glavnega zbora Matice, ki se vrši meseca aprila v Beogradu in ,kjer se bodo določile smernice za nadaljnje obrambno delo, se udeleži kot delegat tukajšnje podružnice prof. dr. Ribarič. Tajnik Faganeli je poročal, da šteje podružnica 1236 članov. Po poročilu blagajnika In odobrenju predlaganega absolutorija so se vršile volitve novega odbora. Za predsednika je bi! zopet izvoljen prof. dr. Ribarič, za podpredsednico pa gospa dr. Lipoldova, za tajnika g. Faganeli in za blagajnika g. Novak. Kot delegatje za pokrajinski zbor so bili določeni gg. d r. B o š t j a n č i č, dr. L i pol d, ravnatelj Krašovec, dr. R e 1 s m a n in postajni načelnik g. Š t e -fin. Po govoru g. dr. Reismana, ki je priporočal večjo intenzivnost in propagandno delo Jugoslovenske Matice, se je na predlog dr, Škapina sklenilo, da odide posebna de-putacija k škofu dr. Karlinu in ga naprosi, da priporpči duhovščini sodelovanje pri Jugoslovanski Matici. — Po rešitvi nekaterih manj važnih vprašanj je bil lepo uspeli občni zbor zaključen. Mariborski slikarski klub »Svobodnih« otvori v kratkem slikarsko šolo. Pojasnila daje g. Viktor Cotič, profesor na tukajšnji realki. — Umr! je v Počehovi pri Mariboru 78 letni zasebnik Jakob Ko k čl č, v železničarski koloniji pa 70 letni upokojeni južni železničar Josip Zaveršnik. N. v m. p.! — Tatvina. Pri nekem tukajšnjem urarju je včeraj ponuja! Hrvat Alojzij T. Iz Krapine drasroceno zlato uro z monogramom »K. M.« in zlato verižico na prodaj. Imel pa je smolo. Že včeraj zjutraj je namreč nekdo opozoril vse tukajšnje urarje, da mu je bila ukradena zlata lira z verižico in svaril pred nakupom. Ponudnik je bi! aretiran in Je pri zaslišanju izjavil, da Je kupil uro od nekega neznanca za 120 Din. Ker pa se je njegova izpoved zdela neverjetna, je bil izročen sodišču. — V delavnici drž. železnice v Mariboru Je bil ukraden 10 in pol metra dolg gonilni jermen, vreden 500 Din. Tat je zrezal močan jermen bržkotne za podplate. €@3Ie. — Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 17. t._m. se vrši predavanje *o»antičnem gledališču«. Predaval bo g. dr. N. Omersa. — Mestno gledališče. V petek 13. marca ob 20. url se vprizori »Vzgojitelj Lanovec* za A-abonma. — Savinska podružnica slov. planinskega društva ima v soboto 15. t. m. ob 19. uri zvečer v hote’u »Pri belem volu« svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Razpravljalo se bo na občnem zboru tudi o novi stavbi pri Piskerniku v Logarski dolini. —• V samomorilnem namenu si je v stranišču gostilne Čoh v Gubčevi ulici prerezal z britvijo vrat neki Avgust Lovrenčič, doma iz Tekačevega pri Rogatcu. Našli so ga še pravočasno in ga spravili v bolnico. — Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri Maliji pomagaj« na Glavnem trgu. » Novo mesto. — Zborovanje okr. učit. društva. V so-boto dopoldne je zborovalo na deški šol! Url £rušty,°- Inielo je svoj redni občni zbor. Društvo fe imelo v minulem poslovnem letu štiri zborovanja, koje pičlo število je vzeti na rovaš težkih današnjih časov. Članov šteje društvo 77, med letom sta 2 izstopila. Dohodkov Je bilo 7628 Din 34 para, stroškov 7617 Din 50 para, preostane torej še 10 Din 84 para. Denarnega prometa je ime’o društvo 15.245 Din 84 para. Druga •movina društva znaša 490 Din 67 para. V nov! odbor so bili izvoljeni gg. in ge. Matko, Hočevar, Ravhekarjeva, Kosec, Klemenčičeva, Koželjeva, Ivanetič: namestniki: Koželi, Lamut in Pirnat. Novim volitvam je sledilo zanimivo podano in temeljito sestavljeno predavanje učit. g. Koželja »Laž in resnicoljubnost v šoli«. Pri slučajnostih so se premlevala različna stanovska vprašanja. Udeležba Je bila za s!abo vreme še dovoljna. — Slomškova zveza Je tudi zborovala isti dan. — Šolska oblast k^lče vse učiteljstvo, ki je na dopustu, brez- Izjeme, v službo. Naj bo tak ali tak, živ ali napo! mrtev, službo ima takoj nastopiti, sicer se mu grozi s § 133. uradniškega zakona. Pa ni vse za vse! — Vrem« T je strahovito, snega do pol metra, zameti tudi po več metrov. Kaj takega še ul bilo to zimo. Izpred sodišča. STEFANOVIČ OBSOJEN. Včeraj se je zagovarial pred deželnim sodiščem odgovprni urednik tednika »Radikal« Ljub. Stefanovič radi častikraje. V 4. številki »Radikala« Je bil prav nesramno napaden g. Ljub. Jurkovič in sicer samo iz jeze In maščevalnosti, ker ie prevzel po odstopitvi Emila Stefanoviča posle glavnega tajnika NRS. Pod naslovom »Boli jih trebuh« je »Radikal« očital g. Jurkoviču razna nečastna dejanja. Imenoval ga sicer ni naravnost z Imenom, ampak ga je označil kot črnega Dalmatinca, ki piše v »Ra-dlkalski Glasnik« In ga tako opisal, da je moral vsak, kdor ga pozna, vedeti, da ie ta ostuden napad naperjen proti g. Jurkoviču. V isti številki »Radikala« je bil prav tako iz maščevalnosti, ker je bil Emil Stefanovič odslovljen Iz službe iajništva NRS, Iz-nešen proti g. dr. Ažmanu napad, da se Jadranska banka vmešava v politiko in celo v državno upravo. G. dr. Ažmanu je očital »Radikal«, da hoče preskrbeti v ministrstvu službo neki svoji prijateljici zato, da b! ga potem informirala o valutnem stanju in o vseh denarnih akcijah in transakcijah države, katere bi lahko potem uspešno Izkoristil v svoje svrhe. »Radikal« je torej očital g. dr. Ažmanu poizkus Izkoriščanja državnih finančnih akti) v privatne bančne svrhe na škodo države. Obtožen! odgovorni urednik »Radikala« Ljub. Stefanovič pa se je, ko Je bilo treba svoja nesramna očitanja opravičiti, umaknil za običajni zagovor, da nobenega teh člankov ni videl in ne čilal In da še celo dotične Številke »Radikala« ni l]°b» na vpogled. Ljubomir Stefanovič )e bil po te) Izjavi obsojen zaradi zanemarjanja dolžnosti odgovornega urednika na ZOu um denarne globe, ali v slučaju neizterljivosti na 24 ur zapora. Poleg tega mor« »Radikal* oblnvttl razsodba Gospodarstvo. TobssBi v Jugoslaviji. V zadnjem času vidimo, da se je začelo naše časopisje intenzivne) ebaviti z vprašanjem produkcije tobaka pri nas. V Jugoslaviji so najvažnejše pokrajine za produkcijo dobrega tobaka: okraj Neretve, ki je bil že pred vojno znan po svojem izbornem hercegovinskem tobaku, dalje se prideluje prvovrstni tobak v južni Srbiji, posebno na Ovčjem polju, v Dalmaciji in v Črni gori. Iz sledečega pregleda posnamemo lahko ploskve v ha, ki so s tobakom posejane, števila tobačnih /astllnlc, množine tobaka v tonah, ki jih je država odkupila producentom in končno za ta to> bak plačane vsote v milijonih dinarjih. Leto Nasadi v Ha Število nasajenih rastlin Nakupila država ton Vrednost v milijonih Din 1919 6 385 431,8-15.207 4.832 21-4 1020 11991 661,700.064 9.0237 780 1921 14.784 «13,534.997 11.924 86 1595 1922 12.629 721,183,365 10.00086 238-4 1923 19.560 1,023,354.312 19.289 28 600 0 Iz teh podatkov je razviden hitri razvoj produkcije, ki pa ni še davno dosegla mogočega maksima. Cena za prevzeti tobak se je v zadnjem letu znatno zvišala, ta pametni ukrep monopolske direkcije je imel takoj kot dobro posledico, da se je produkcija tobaka znatno dvignila in da ni potreba več kriti domačega kouzuma z im* portom. X Kmetijske trsovinske pogodbe. Avstrijski trgovinski minister dr. Schflrf namerava nadomestiti sedanje uvozne in izvozne prepovedi s stalnimi trgovinskimi pogodbami z obojestransko natančno določenimi pravicami in dolžnostmi. Obenem namerava tTgovinski minister odpraviti predpise za potne liste in vizume. X Izvoz konj v Avstrijo. Za Izvoz v Avstrijo morajo biti konji utovorj-en! v vagon tako, da ostane sredina vagona prazna, da je mogoče avstrijskemu veterinarju pregledati živali. Avstrija ne dovoli uvoza, če konji niso tako utovorjeni. Poleg tega pa je seveda potrebno tudi posebno dovoljenje. X V novi upravni odbor Narodne banke so bili izvoljeni gg. Gjorgje Vajfert. To-dor Mijajlovič, Velimir Karič, Milan M. Jovanovič, Luka Celovič, Vladimir Matijevič in Andrija Radovič. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni. Hajm Asrijel, Milivoj M. Popovič, Dragotin Hribar in Milisav Mitrovič. X Ogromna produkcija svln’ t Zedinjenih državah. Lansko leto ie bilo v Zedinjenih državah zaklanih pod nadzorstvom zastopnika zvezne vade preko deset milijonov svinj več, kakor katerokoli leto poprej. Po poročilu odseta poljedelskega de-partementa, je bilo zaklanih leta 1923 v Zedinjenih državah 53.333.708 svinj. Drugo rekordno leto je bilo 1922, ko je bilo zaklanih nekaj preko 43 milijonov svlni. V letn 1923 je bilo zaklanih največ svinj meseca decembra (5.600.000). Tu so všete le one svinje, ki so bile zaklane pod nadzorstvom državnih preglednih organov. Še več svinj pa je bilo zaklanih meseca januarja 1919, namreč 5,800.000. Novomeška porota. Novomesto, 10. marca. DVA TATOVA. V ponedeljek, dne 10. t m. ob 9. dopoldne se le pričelo pomladansko porotno zasedanje tukajšnje porote. Predsedoval je predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek, obtožnico je zastopal državni pravdnik dr. Kremžar. Na zatožni klopi je sedel France Turk, rojen 1848 v Velikih Brusnicah, zagovarjal pa ga ie dr. Česnik. Obtoženec, ki Je bil že večkrat kaznovan radi hudodelstva tatvine. Je ukradel sredi oktobra lanskega leta Petru Durlavl in Francu Novoselcu v Št. Jerneju na Dolenjskem in Francu Zevniku v Šmarjet! najrazličnejše stvari v skupni vrednosti 12.446 dinarjev. Popotn ld so potrd’11 vprašanje hudodelstva tatvine in obtoženec je bil obsojen na pet let težke ieče. Popoldne se je zagovarjal pred; istim senatom Alojzij Rasbej-ger rojen 1897 v Višnji Gori tudi radi tatvine. Zagovarjal ga Je dr. Ahačič. Obtoženec je vlomil v noči na 1. maj 1923 k Mariji Zupetovi v Av-senu in Je pokradel razne obleke in drugih stvari v vrednosti 3682 dinarjev. V noči na 4. junija ie nabral pri Urški Jamško-vl v Poljancah raznega perila In živeža v skupni vrednosti 2500 dinariev. Nalbolje pa se mu je izplačala noč na 21. oktobra lanskega leta v Prlmštolu, kjer sl je prisvojil pri Antonu Markoviču blaga In oblek za 4832 dinariev, pri Janezu Gorenjcu pa oblek In perila za 2120 dinarjev. V teku 5 mesecev s! je nabral blaga v skupni vrednosti 13.134 dinarjev. Porotniki so soglasno potrdili njegovo krivdo, na kar je prejel fant 2 in pol leta težke leie. Novomesto, 11, marca. ROP. Lansko leto 13. oktobra se je pripeljal v Črnomelj ob pol 3. ponoči Matija Tkal-čč, da odide drugi dan v Zagreb na ameriški konzulat po vizum za izseljenje. Zunaj kolodvora Je naletel na Jakoba Bernasa.' ki ga Je videl že poprej na kolodvoru. Nagovoril ga ie in vprašal, kje bi se dobila pitna voda. Ni še krnčal svojih besed, ko zasliši za seboi korake in v trenotku dobi od zadaj silen udarec na tilnik, da se ie takoj zvrnil nezavesten na tla. Padel ie tako nesrečno. da sl Je zlomil nosno kost oziroma hrustanec in zadobil s tem težko telesno poškodbo. Danes ie prišel k obravnavi z na str#n zraščenim popačenim nosom. Neznanca, ki sta prišla od zadaj, sta bila potepuha Nikolaj Golem, ki se je napačno nazlval Vazo Budemlija ter Mihajlo Peleš, rojen v Slavonskem Polju star 32 let. Prišla Iz Karlovca ter sta se klatila delomržno' okrog. Dobra znanca sta tudi z Jakobom Bernasem, ki ie tudi pristojen v Dalmacijo, in ki |e bil tedaj zaposlen v Črnomlju pri firmi Zora. Ker niso imel! denarja, so se poprej dogovorili, da koga oropalo. Trikrat so šli ponoči na kolodvor. Bernasa sta po-s ala naprej, sama pa sta čakala v zasedi. Bernas je zapletel Tkalčiča v pogovor, ona dva pa sta ga napadla od zadaj in ga pobila na tla, pozneje pa. ko so še tisto jutro orožniki v vlaku aretirali njega In Peleša, Je skočil Golem na drugi strani vagona iz vlaka in izginil. Nezavestnemu Tkalčiču so pobrali usnjato listnico z 301 dinarjem, nikljasto uro z duble verižico in razne listine. Dnnašnlo razpravo vodi svetnik Kader. Obtoženi Bernas Ima novo obleko In se zagovarja zelo temperamentno, dočim Je Peleš slabo oblečen m malobeseden. Oba obtoženca govorita hrvatsko. Zagovarjata |u dr. Ivanetič in dr. Oarzarolll, ki sta Ju rešila dosmrtne leče. Dobil pa le Mihajlo Peleš 10 let težke ieče. poostrene vsak tretji mesec s trdim ležiščem In postom t.r vsako leto na 12. oktober temnico. Jakob Bernas, ki le začetkom lansk«ga eta tudi ukradel svoiemu gospodarju Martinu Plutu samokres, pa 12 let z istimi pritiklinami, kakor Peleš. Povrniti morata tudi vse druge stroške ter plačati takso. Zagovornik dr. Ivanetič le, za svojega klijenta prijavil ničnostno pritožbo. Podpirajte ,Jugoslovansko Matico"! Mariborska porota. UBOJ. Pred današnjo mariborsko poroto je stal 21 letni posetnkov sin Josip K o 1 a r i i iz Kicarja pri Ptuju zaradi hudodelstvai uboja in zaradi prestopka zoper telesno varnost. Dne 17. februarla t. L so pri posestniku Francu Mlakarju v Kicarju luščili bučno seme. nakar se Je razvila domača zabava s plesom. V veselo razpoloženo družbo je prišel tudi obtoženec že nekoliko vinjen. Pričel Je raznim fantom groziti in tudi omenil nekaterim navzočim, da bo danes še nož dela!. Med p!e9om Je sunil Kolarič z nožem v roko Alojzija Kostanjevca in tudi njegove plesalko Mlakarjevo. Oba sta bila lahko ranjena. Kmalu nato se je pričel prepirati obtoženec z Janezom Pihlerjem, katere«^ je podil, nai gre domov. Le posredovanju navzočih se Je zahvaliti, da se je preprečil grozeči pretep. Ko'arič je že zapustil sobo, hipoma pa.se je povrnil, skočil proti Pihlerju, ki je sedel na klopi in ga tako silno sunil z nožem v levo prsno stran, da mu je prerezal glavno žilo in prebil drugo in tretje rebro. Pihler Je vsled notranje Izkrvavitve kratko nato umrl Obtoženec se Izprva Izgovarja s pijanostjo, česar pa priče ne potrjujejo. Končno pravi Koarič, da Je nameraval Pihlerja le v roko suniti in da ga je po nesreči zadel v prsi. Porotniki so potrdili vsa tri na uboj In na lahko telesno poškodbo se glaseča vpra« šanja. Na podstavi tega pravoreka Je bQ Kolarič obsojen na pet let težke, poostren* ieče. UMOR. Smrtna obsodba. Kot zadnji v tekočem porotnem zasedanju se Je zagovarial pred porotniki 24 let ni posestnikov sin Jožef Čirič Iz Drakovce\ pri Mali Nedelji radi hudodelstva umora. Obtoženec je ime! s 25 letno Angelo Ma-lekovo, hčerko posestnika In mlinarja v Dra-kovcih, ljubezensko razmerje, čtgaT pos edi-ca je bil otrok, ki ima sedal eno leto. V zadnjem času je pričel Čirič očitati svojemu dekletu nezvestobo, daslravno za ?voje sumnje ni Imel nikakršnega dokaza. Dne 16. januarja t. I. je šla Angela Malekova na Moravski vrh v klet po vino. Med potjo jo Je obtoženec prestregel, jo vlekel v svojo sobo In jo tmel tam čez pol ure zaprto vendar pa mu je dekle pobegnilo. Ko io je Čirič dohitel, jo je skuša! pregovoriti, naj mn sledi: dekle pa se mu ni udalo in je odšlo na dom. Čez nekaj časa je šla Malekova s prijateljico Ertlovo k sosedu Špindlerju. kjer so česali kurje perje. Nepričakovano pa le ustrelil obtoženec z revolverjem proti hiši. Krogla se je zarila v zid. Vsled tega sta odšli obe nekoliko kasneje k sosedu. Tam je bi‘a zbrana večja družba pr! skupnem delu. Okrog 8. ure zvečer pa ie prišel v sobo Čirič, stopil k mizi, kjer je sedela Malekova, Izvlekel Iz žepa revol* ver In ustrelil proti njej. Zadel jo je t čelo, kar je povzročilo njeno takolšnjo smrL Ker je vsled zračnega pritiska ugasnila luč, je obtoženec porabil nastalo zmedo in pobegnil. šel je k staršem svoje žrtve povedati, da je Angelo ustrelil, nato pa se je zopei vrnil k Špindleriu. kjer »o ga prijeli in izročili orožnikom. Obtoženec se Izgovarja s pijanostjo la nesrečnim naključjem, češ da n! Imel namena usmrtiti Malekovo. Vendar pa izhaja Iz poteka preiskave, da Je Čirič svoj čin do. bro premislil In pripravil. , Porotnik! so potrdili tri od štirih vprašan! glede krivde umora, nakar je bil CiriC obsojen na smrt na vešallh. Obtoženec je sprelel obtožbo popo'noma mimo. Ko je zapuščal sodno dvorano, se Je celo smehljal Njegov zagovornik je prijavil ničnostno pri-tožbo. Z današnjim dnem se Je zaključilo spomladansko porotno zasedanje v Marl-boru. ki je Izreklo dve smrtni obsodbi. Iji men in drva dobavlja Druiba Ilirija, Lfuhljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroka« Učiteljski zbor Tehnične srednje šele v Ljubljani naznanja prežalostno vest, da je njegov velezaslužni ravnatelj in višji šolski nadzornik gospod odlikovan z redom Sv. Save IV. reda danes ob 10. uri nenadoma preminul. Bodi velezaslužnemu šefu in idealnemu šolniku ohra' njen najblažji spomin. V Ljubljani, dne 11. marca 1924. Ravnateljstvo In profesorski zbor kr. državne trgovske akademije v Ljubljani javlja tužno vest, da je njih višji inšpektor, gospod vlad. svetnik, višji šol. nadzornik za obrt. In trg. šolstvo, ravnatelj tehniške srednje šole, predsednik Izpraš. komisije za učiteljstvo na dvorazrednih trg. šolah, odlikovan z redom Sv. Save IV. step. itd. dne 11. marca 1924 nenadoma preminul. Nepozabnemu, ljubljenemu in visoko spoštovanemu predstojniku, velezaslužnemu šolniku in znanstveniku bodi ohranjen hvaležen in trajen spomin. Pogreb blagopokojnika se vrši v četrtek ob 3. uri pop. izpred glavnega portala tehn. sred. šole v smeri proti drž. kolodvoru. V Ljubljani, dne 11. marca 1924. SPLOŠNA KNJIŽNICA % Broš, Vez. , , St. 1. I. Albreht Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . Din 12-— Din 17— # „ 2 Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . „ 16'— . 22'— ' „ 3. i. Rozman: Testament, liudska drama v 4 dej.. 105 str. „ 12-— , 17— ( „ 4 Cvetko Golar Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. „ 20'— „ 26 — ( . 5 Fran Milčinski: Gnsnod Fridolin Žolna In njegova , družina, veselorm dre črtice 1., 72 str......... . 8'— „ 13’— ; „ 6. L. Novžk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, po- J slovenil dr. Fr. Bradač, 45 str................. . 6 — . 11 — ( . 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino pri- ( redila Utva, 111 str............................. . . 12— . 17 — < . 8. E. Gaboriau: Akt Stev. 113, romnn, poslov. R.V , 536str. "vv ’’°' „ 9. Dr. Fr. Veber Problemi sodobne filozofije, 347 str. „ .10. I.Albreht: Andrej Ternouc, reliiefna karikatura, 55str . 6— .11— ( .11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah. 84 str................... . ... . ,12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejamih, 91 str.................................... , 13 V M. Gnršin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslo- ) venil U. Zun, 11? str ................................ • 10'— . 15'— ( ,14 Dr Karl EngliS: Denar, nsrodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str............... ,15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, ro- ) man, prevet P V. B, 239 str. . .....*................. . » J-l'— < ,16 Innko Samec: Življenje, pe«mi, 112 Str............. , 17, Prosner Mčrimče Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str ... . ... . 18. Jarosl. Vrhlickv: Oporoka lukovškega grajščaka, ve- seloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str . „ 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.. „ 16'— , 22'— ( , 20. Jul Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevfel dr. Fr Bradač, 154 str........... . 21. Frid. Žolna; Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. Znanstvena zbirka (veliki 8“ tormatl St. 1. Dr L. Čerine!): Boškovičev nauk o materiji — pro- j štoru — ča"*'« * luš< relativuostne teorije, 52 str. , 16— . 23 — ( Za vsak z »vek ie računati no Din —'80 poštnine in odpravnine Brot, Vet Din 12-— Din 17— 1» 16— m 22— M 12— w 17 — m 20— 26— m 8— * 13— m 6— * 11 — m 12— it 17- m 22— 28— n 24 — M SO- • 6— » ll — m 12— m 17— m 12— m 17— m 10 — m 15— m 26'- m 32— 15- m 21 — » 15- • 20 m 9- P 14— m 6 — n 11— » 16'- t » 22— m 14'- M 20' M 8'- * 13' m 16- P 23— Naročila sprejema: Zirezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8 Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: Moj zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6" Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15"—. Mladi slikar I0 tiskanih predlog za po barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4‘ Črnipeter statoznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4—. Na novo Izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni . ■>: jeni, Marijin trne Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 oara z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I isto liii obenem Izučen vrtnar, na dobrem glnsu z že dolgoletnim službovamem hišnika, želi pre-meniti mesto v bol|ši hiši ali vili. — Ponudbe ^ia upravo lista pod »Marljivost«. . 62 oralov njiv, trav-. --------1« nikov in kozdov pri Ptuju z mlinom. 76 oralov vse. *wiwi*v»«----»k u lt ure, 90 giav živine pri Mariboru, kakor razna druga posestva z vilam in uiajščinamodSdoflOOoralov. IJib 3 orale parka, tako) prosto Vllu stanovanje. Uj?l enodružinska, takoj prali! Vil prszna, K 330 000’— pri Mariboru. mlin, Žage, trgovske — J»hiše proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor. Barvarska ul 3. isto iii išče zakonski par z dobrimi priporočili. Naslov v upravi lista. V knjigi ..Babilonska uganka" 10 pod številko 469/77 takoj dobita 1 Za seji in razstave izvirne reklamne atrakcije proti zmernemu honorarni Na razpolago reklamnim družbam. Ponudbe pod ..Original" na upravo Usta. Fiai Mežni, tovarna slamnikov. Vir pri Domžalah. Prodaja slamnike in klobuke najnoveiše dunajsko in pariške mode po najnižji ceni. Popravila se tožno Izvršujejo tloz zapij n pol oljnatih osi, s stranskimi sedeži za odstraniti in ročni voziček (»ripca) vse novo, proda po zelo nizki oent Alojzli Potrebuješ, kolar, Vrhnika. Izeralai ilioii. zmožen vseh popravil, vešž lesne Industrijo z dobrimi spričevali, srednje sta: osti, nBOŽe-njen, trezen, liže službe. Ponudbe na upravo lista pod ..Strojnik". Um. zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamozno Vaiiina kiojalloeliil poštenih starišev, sprejme tako| z oskrbo po dogovoru Rudoli Ribi zel, krojač, Bernica 65, p. Dol pri Hrastniku. na pismih iz trgovske korespondence tor aktov ( 1850—74 ) Nuber, Ljubhana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr. Fudn */4 ure od pudstaie Rimske Toplice ali Zidanimost, ki obstoja iz 9 oralov lepe rodovitne zemlje, nekaj gozda in novim vinogradom ter lep sudonostnik, hišo, gosp. poslopje in klet vse v dobrem stanju naprodaj radi preselitve. Redi se lahko 2 govedi, ter pridela toliko, da se mala družina lahko preživlia. Cena 154.000 K. Natančnejša pojasnila pri g. Drago Ulaga, Smarjeta, Rimske toplice. — Vprašanjem nui se priloži znamka 1 dir psiii Prvovrstna metoda. Hodim tud na dom Uina ura 5 dinar. Ponudbe pod »Sijajni uspehi« na upravo »Nar Dnevnika«. If Bobeni i naj ne manjka kniiga „Babi-lonska uganka". Dobi ae v vseh večjih kniigarnah. Šivalni straj „ se proda. Naslov v upravi US, Mil. ., samostojna moč, vešč ravn*"* s stroji, bi šel h kakem* Bjj podjetju (žaga ali podobno) w kot poslovodja. Rellektlra hrano In stanovanje, plača r" dogovoru. Ponudbe pod mostoien" na upravo list*-. starega od 14—16 lot, ^ starišev, sprejme (akoj z po dogovoru Mihael LeS /ft pekovski mojster, Dolsdi 22 pri Ribnici. želita znanja z mladimi 6 dičnami od 18 — 20 let * g|jgo premoženja. Ponudbe * .{e* pod »Slavček 1.« in * p* 11.« — na upravo U*1® ,-ikit, poštno ležeče Dol pri Hr* UhIiII« i,,.ds^® 16 let stara s 6 razredi u tl. in 1 letom meščanske topltI rota brez matere, * kot učenk, v kako »^'fclli. vso ali delno a* Ponudbe pod *Učenke upravo Usta. °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° V_°o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° v TOMAŽ GOTZ pivovarna !n sladarna v MARIBORU ponuja svoje splošno znano in priljubljeno visoko odstotno marčno pivo in „Hoch‘‘ pivo po najnižjih cenah in pod najugodnejšimi pogoji iz pivovarne ali iz zalog v vseh večjih krajih SHS. °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °o° °°° °°° °o° °o° °°° f5tran A. »NARODNI DNEVNIK« Stev. 61. Hc.nry Murger 61 La Boheme. Kaj hočeš, dragi čitatelj? Človek se ne moro vedno smejatL II. Bilo je zjutraj na dan Vseh svetih. Francka je bila pravkar umrla. Dva moža sta čula ob vzglavju: eden, ki je stal, je bil zdravnik; drugi, ki je klečal poleg postelje, je pritiskal svoje ustnice na roke rajnice in bil videti, kot da jih hoče nanje prilepiti v obupnem poljubu, bil je Jakob, Franckin ljubimec. Že več kot šest ur je bil potopljen v mukotrpno brezčutnost. Orglice, ki je nanje igral nekdo, ki je šel mimo okna, so ga zbudile iz tega stanja. Igral je na orglice napev, ki ga je imela navado peti Francka zjutraj, ko se je zbudila. Neko tako nespametno upanje, ki ga more roditi samo velik obup. je šinilo Jakobu v glavo. Šel je v mislih za mesec dni nazaj, ko Francka še ni bila umrla; pozabil je sedanjo uro in si je za trenutek domišljeval, da rajnica samo spi in da se bo takoj zbudila, odprla usta in zapela svojo jutranjo pesem. A glasovi orglic še niso bili umolknili, ko se je Jakob že zopet zavedal realnosti. Franckina usta *o bila za večno zaprta pesmim in smehljaj, ki ga je bila privabila nanje njena zadnja pesem, se je že zgubljal z njenih ustnic, kjer so se že začeli prikazovati sledovi smrti. »Pogum! Jakob,« je rekel zdravnik, ki je bil kiparjev prijatelj. Jakob je vstal, pogledal zdravnika in rekel: »Končano je, kaj ne da, ni nič upanja?« Ne da bi bil odgovoril na te nespametne besede, je šel prijatelj k postelji in strnil zaveso; potem se je zopet vrnil h kiparju in mu pomolil roko. »Francka je mrtva...« je rekel, »na to sva morala biti pripravljena. Bog ve, da sva storila vse, kar je bilo v najini moči, da bi jo rešila. Bila je poštena deklica, Jakob, ki te je zelo ljubila, bolj in drugače, kot si jo ljubil ti sam; kajti njena ljubezen je obstojala samo iz ljubezni, tvoja pa ie imela v sebi neko primes. Francka je mrtva... a ni še vse končano, sedaj morava misliti na potrebne korake, da jo pokopljeva. Napravila bova to skupaj in prosila sosedo, da bo ta čula, ko naju ne bo tukaj.* Jakob se je dal odpeljati svojemu prijatelju. Ves dan sta letala^šla sta na županstvo, k pogreb- nemu zavodu, na pokopališče. Ker Jakob ni im*I denarja, je zdiavriik zastavil uro, prstan in nekaj obleke, da je poravnal stroške za pogreb, ki je bU določen za naslednji dan. Oba sta se vrnila zelo pozr.o zvečer domov; soseda je prisilila Jakoba, da je pojedel nekaj ma« lega. »Da,« je rekel, »hočem; mraz mi je in dobiti moram nekoliko moči, kajti to noč ne bom mogei delati.« Soseda in zdravnik nista tega razumela. Jakob je sedel za mizo in je tako naglo pojedel par grižljajev, da bi sc bil skoraj zadavil. Potem je prosil, naj mu dajo piti. Ko pa je nesel kozarec k ustom, ga je spustil na tla. čaša, ki se J* bila razdrobila, je bila zbudila v umetnikovi duši spomin, ki je zbudil njegovo bolečino, ki je bila 2i trenutek otopela. Na dan, ko je bila prišla Francka prvič k njemu, se je mlada deklica, ki je bila že takrat bolna, slabo počutila, in Jakob ji je da! iz te čaše piti malo vode s sladkorjem. Ko sta stanovala pozneje skupaj, sta jo napravila za ljubezensko relikvijo. (Nadaljevanje) Maščevanje varane. Pred milanskim sodiščem se le te dni odigralo zadnje poglavje tragičnega dejanja učiteljice Pierotich. Javnost je z zanimanjem sledila procesu in nestrpno pričakovala razsodbo. S solzami v očeh ie učitellica pripovedovala tragično usodo svoiega življenja. — Leta 1921 je spoznala mladega inženirla Gillardonia. Trpela ie tedal na veliki duševni depresiji, ker je doznal? da jo vara njen mož z neko gledališko igralko. Skupni duševni interesi so io dovedli do inženirja. Pretekli sta dve leti in medseboini odnošaji so ostali prijateljski. Šele aprila 1923 so postali boli intimni. Tedal ie stopila poročena Pierotich v intimne odnošaie z mladim Inženirjem. »Razmerje sem smatrala.« nravi obtoženka, »za svojo osebo ponižujoče. Moj ponos mi ni dopuščal, da hi se prvotno samo duševno razmerje, prelevilo v intimne odnošaie. Potrebujem ono ekstazo, ki izhaja Iz duše.« Po nekaj mesecih le učiteljica obolela in prosila inženirja, da bi jo spremljal na Dunaj, kjer se le nampravala pustiti preiskati. Koma! pa sta prišla na Dunaj, je dobil Gillardonl iz Turina neko brzojavko. Njegova mati, se le glas!la brzoiavka. je težko obolela in želi. da bi videla sina. Gillardoni ie res odpotoval še Istega dne. Tedaj ni mogla obstati na Dunaju tudi duševno bolna učitellica. V nekal dneh je sledila svojemu ljubimcu. V Turinu je zvedela, da se nahaia v Bellagio. še čredno pa je odpotovala, je preiela od inženirja pismo, v katerem II ie naznanil, da hoče na zahtevo matere prekiniti z nlo vsako zvezo. Obenem |o le prosil, naj bi mu vrnila nemško slovnico, ki |i k> le bil svoječasno posodil. »Spomnila sem se. da leži dotična knjiga v omari, kier sem hranila pisma In dragocenosti. Ko sem odprla omaro, sem zapazila malhen samokres, ki sem ga kupila pred več leti. Vsled usodepolnega slučala le ležal samokres poleg nemške slovnice. Bliskovito ml je šinila v glavo blazna misel. bile razne osebe, ki so se zdele policijski oblasti sumljive. Toda nikomur niso mogli ničesar dokazati. 2e 6. marca pa ie bil zaslišan zlatar Evangelist, ki je kot sodni izvedenec ocenil ostale bisere in skušal ugotoviti, da-li je bila svilena vrv pretrgana ali odrezana. Tedaj pa se je spomnil, da je prišla dne 29. februarja, torej dan po zabavi, k njemu baronica Conradsheim In mu ponudila v prodajo na primeroma dolgo svileno nit nataknjenih 77 biserov. Dogovorila sta se z dvema dunajskima zlatarjema in prodala bisere za 55 milijonov kron. Dan in števil« biserov je čudovito soglašalo z zgodbo o izgubljenih biserih. Baronica Conradsheim in njen soprog sta b'la takoj nato odvedena na policijo k zaslišanju. Zaslišanje je trajalo 4 ure, ker je baronica od'očno in ponosno odklonila vsako krivdo. Končno pa je bila tako zapletena v razna protislovja, da ji ni prenstajalo ničesar drugega, nego da je priznala resnico. Bisere Je našla, ko so gostje odšli. Policija je ukrenila vse potrebno, da so se biseri izsledili in vrnili pravemu lastniku. V graški aristokratski družbi pa je Izgubila mesto soproga in tudi soprog major pl. Conradsheim. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Prebila je noč z Jakobom. Naslednjega dne, na Vse svete, ko je zvonilo poldne, se je je lotil smrtni boj in začela se je tresti po vsem telesu. • »V roke me zebe,« Je šepetala; »daj ml moj muf!« In zavila si je uboge roke v kožuhovino..« , »Končano je,« je rekel zdravnik Jakobu; »poljubi jo!« Jakob je prilepil svoje ustnice na ustnice svoje ljubice. V zadnjem trenotku so ji hoteli potegniti muf z roke, pa ga je z rokami krčevito držala. »Ne, ne,« je govorila; »pustite mi ga: zima je; mraz je. Oh, moj ubogi Jakob... kaj bo iz tebe? Oh, moj Bog!« In drugega dne je bil Jakob sam. Prvi čitatelj: Saj sem rekel, aa ta zgodba ni vesela. « P® SgglPliijj C1' Vzela sem knjigo in samokres. Odpravila sem se v stanovanje, kjer je bival Gillardoni. Gospoda inženirja ni bilo doma, pač pa njegova mati. Ko je skliučena starka odprla vrata, sem ji oddala knjigo, obenem pa sem proti njej trikrat ustrehla.« Sodni dvor io ie obsodil na sedem let težke leče Ko ie slišala obsodbo, ie zapadla v histerične krče in se onesvestila. Zgodba o izgubljenih biserih. Tudi Gradec ima svoio senzacijo, ki je mučno vplivala na takozvano »boljšo« družbo. Zgodilo pa se je tako-le: Dne 28. februarja je priredil baron Gonradi pl. Conradsheim domačo plesno zabavo Med povabljenimi odličnimi gosti se je nahajala tudi grofica Herberstein, k! si je za to pri lko nataknila dragoceno biserno verižico. Ponosna na svoj okrasek se je z drugimi gosti vred zabavala. Nenadoma pa se ie po sa'onih raznesla vest da so se našli po tleh raztreseni biseri. Grofica je takoj pogledala svojo verižico in s strahom ugotovila, da je pretrgana. Zabava se je prelevila v iskanje. Kavalirji so se potrudili da bi čimveč nabrali. Ko niso našli ničesar več. se je pričelo štetje. Grofica je štela in štela in končno z nasmehom izjavila, da je v posesti vseh izgubljenih dragocenosti. Z njo pa so se oddahnili tudi vsi ostali gostje, ker so se že bali neprijetnih posledic nedolžne predpustne zabave. Zabava se je nemoteno nadaljevala do zgodnjih iutra-njih ur. Ko se le vrnila grofica Herberstein domov, je še enkrat pregledata svoj zaklad. Zelo se je prestrašila In začudila, ko le spoznala. da ji manjka 76 biserov. Vsa prestrašena se Je odpeljala na policijo in naznanila syo|o nesrečo. Šla le tudi k baronu Conradshelmu, da bi še enkrat prelska'1 prostore. Toda tam ni bilo nobenega sledu o zgubljenih biserih. Začelo se je policijsko ’ poizvedovanje. Zaslišane so ICar Vi hočete, to je Elzafluld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 28'— Lekarnar Eug. Feller, Stublca Donjfli Eizatrg 357, Hrvatska. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. mali oglasi imajo uspeh lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svoiega rudnika „Siovenska premo-gokopna družba** z o. z. v Liubljani, Wolfova ul 1/1 po Din 300'- postaja Ormož, Din 350-- postaja Ljubljana in Din 400'-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj stoewer^record Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburqova ulica štev, 6|l.