Katollšk cerkven Ust.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr., za retert let« 1 gld 15kx. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta 90 kr., ako zadecf na ta dan praziuk. izide
Danica dan poprej.
Tečaj XXIV.
V Ljubljani 20. vinotoka 1871.
List 42.
Mariji Kraljici na Bleškem otoku.
K Tebi, smiljena Kraljica! Priveslal sem na otok; Ljubi moja Te dušica, Zvest želim bit' tvoj otrok. Tn pred Tabo na samoti Sercu sladko-dobro de, Čudi Tvoji se lepoti Ko v obličje Tvoje zre.
Kako lepa moraš biti Tam v nadzvezdni gloriji, Kak v sladkosti vse topiti Kar upira v Te oči! Sej že tu podoba Tvoja Milost in dobrot je vir, Da pri Tebi, Mati moja! Najde vsak tolaž in mir.
Vslisi, Mati, prožnje mile, Ki sem Ti izročal jih, Cerkvi vse odverni sile , Vernikov se smili vsih! Ti odpravi strast nevredno, Čista Deva ! iz svetil, In za nas Slovence vedno Prosi ljubega Boga. —
O jezera vi valovi! Le šumljajte Nji lepo. Snežne gore in gojzdovi, Pozdravljujte vedno Njo; Z bistro Savo vse vodice , Homci mali, zelen gaj , Mile ptice, čast Kraljice Vsi zvišujte vekomaj!
In moj verni rod slovenski, Poj Ji, prosi Jo tud ti; Ona da vihar peklenski Cerkvi žugajoč miri. Združi sere se harmonija, Pesem doni do neba: „Ti pomagaj nam Marija, O Kraljica jezera!
K godu sv. Uršule in njenih sv. tovaršic.
V spodbudo udom Uršulinske bratovšine za srečno zadnjo uro in za medsebojno keršansko podučevanje, ter bratovsko opo-minovanje k lepemu zaderžanju in pobožnemu življenju.
Zgodovinske čertice: 1. V sredi petega stoletja po Kristusovem rojstvu (se bere v bukvicah z natisnim privoljenjem Menihovega nadškofijstva (Munchen-Freising) je jelo nekdaj tako sloveče in mogočno rimsko kraljestvo močno pešati, hudo hirati in se urnemu poginu bližati. Vzroki temu so bili notranji in vnanji. Začelo se je v tisti dobi hrumeče ljudsko preselovanje, o kterem so neštevilne množice divjih narodov rimsko kraljestvo napadale in močno stiskale, kos za kosom posedale in od-cepovale. To se je toliko laglje in berže godilo, ker je bilo rimsko kraljestvo tisti čas v svojem jedru močno oslabljeno, ter je samo v sebi omagovalo; sej Rimljani so bili leni, zanikerni, neskerbni in mehkužni postali, vsem hudobijam in mesenim sladnostim se vdali. —
2. V četertem in petem stoletji se je bilo v rimski deržavi število kristjanov sicer močno namnožilo, posebno jih je bilo obilno ob reki Reni; vse večje mesta so bile kersanske; toda bili so bolj le po imenu kot v resnici kristjani, ker njih večina ni živela po sv. veri in božjih zapovedih, temuč s slabimi zgledi pohujšana, od splošnega zla okužena se je vdala posvetnemu življenju in mnogoterim pregreham. Rimski zgodovinar
Salvijan, kteri je živel v sredi petega stoletja, hudo toži čez sprideno9t svojega časa: „Mi kristjanje," piše ta resnicoljubni mož, „bolj čislamo gledišne igrače, kakor Božje cerkve, zaničujemo oltarje, in spoštujemo igrališče ; saj ako se prigodi, kar se večkrat res primeri, da je ravno tisti dan ob enem slovesna cerkvena služba in očitne igrače; prašam slehernega, naj mi pri svoji vesti odgovori: Kje je več kristjanov, v igrališču ali v cerkvi? O res, Gospodova hiša se zapusti, in v kaza-lišče, v igrališče, se hiti! Cerkev zapuščena, prazna, igralni obod (circus) je natlačen, poln. Pri tem, morda kdo poreče, pa se vender tako ne godi po vsih rimskih mestih po Nemškem? Se vč, ne po mestu Mogunciji; pa zakaj ne? Zato, ker je pod nič djano; ne v slovečem Triveru, pa le zato ne, ker je po gostih sovražnih napadih poterto. ,In kako se godi v znamenitem mestu Koloniji. Ni li tukaj vse ob tla, kar premoženje in čednost zadeva? Da, to mesto se je tako pohabilo in v zlo po-greznilo, da mestni pervaki celo takrat niso od pojedinj vstali, kadar so se že sovražniki mesta polastili ^Franku okrog 1. 428). Sam, piše Salvijan, sem vidil trikrat objokovanja vredne reči. Med mladostjo in starostjo ni bilo razločka; kakor mladi dečki, tako sivi starci, vse je bilo enako brezpametno, lahkomišljeno in razuzdano. Vse se je vdalo nespodobni šaljivosti, gerdemu klafanju, lišpu, pijančevanju, zapravljanju in celo pretepanju: nam reč v pijanosti, kar se tudi dandanašnje le prerado godi, so se jeli kavsati in prepirati, potem se je boj in pretep vnel, v kterem je marsikteri mertev ostal. Ob kratkem, vsi so se hudobijam in pregreham tako vdali in v toliko slepoto pogreznili, da se celo nevarnost, ktere so jim protile in žugale od vsih strani od vnanjih sovražnikov, niso več bali." (Historiogr. 5 saec. Salvia-nus in 1. de gubernatione Dei.)
3.	Bog neskončno sveti in pravični, kteremu se nad vso pregreho in hudobijo studi in gnjusi, mora grešnike in hudobneže kaznovati, in sicer na tem svetu iz očetovske ljubezni, da bi namreč zmotene zdramil, k pokori omečil in zveličal. Tako se je godilo v petem stoletju, kakor zgodbopisec Salvijan pričuje, da so Frankom in tudi germanski narodi spačene kristjane poleg reke Rene nadlegovali in stiskali, kar jih pa še ni zdramilo, ne poboljšalo. Tedaj pravični Bog pripusti strašni hun-ski vihar čez nje priti, kteri velik del rimskega der-žavstva pokončd, in kamor koli pridere, strašne reve napravi. Huni, očitna šiba Božja, povsod neizrečeno hudo in grozovito razdevajo , ropajo, morijo, požigajo. In to je pomagalo. Vse strahu trepeče, se drami, spoznava Božjo kazen in na bolje obrača.
4.	V tem hunskem viharju zabliši na nravnem nebu ko prelepo svitla zvezda mučeniška smert sv. Uršule in njenega društva ter kaže razuzdanim ljudstvom, kaj
je dolžnost kristjanu, kadar je vera v nevarnosti, in koliko človek premore s pomočjo božjo, ako le v resnici hoče. Posebno je sv. Uršula s svojim društvom sloveče storila Kolonjsko mesto in njega okolico na rodovitnem polju svete vere in keršanske kreposti za vse čase; zgled toliko tisuč devic in mučenic za čistost in sveto vero je gotovo njih obilno za seboj potegnil, se pregrešnemu življenju odpovedati in Bogu zvesto služiti. To spričuje veliko češenje, ktero so sv. Uršuli in njenim svetim tovaršicam skazovale Kolonija in druge evro-pejske mesta in dežele skoz vse pretečene stoletja pa do današnjega časa, ki so njih častiti spomin ohranile od rodu do rodu, gotovost in resnico njih zgodbe po-terdile, in ravno to tudi spričuje red sv. Uršule, od sv. Angele vstanovljeni, in nove in stare bratovŠine svete Uršule. —
5. Pri vsem tem se je nevera in brezbožnost posvetnih modrijanov, kakor sv. Jan. Nepomuka, celo bivanja sv. Petra v Rimu, tako tudi zgodbe sv. Uršule in nje društva lotila, pehala se, vse to tajiti in med pobožne pravljice pahniti. Tem nasproti so se vzdignili učenci in pobožni možje, (Bolandisti imenovani, življenje in djanje Svetnikov po dolgem in širokem na podlagi historične kritike popisovaje) in so zgodbo mučenstva sv. Uršule in njenega društva za zgodovinsko resnico bpričali in dokazali. — V poterjenje tega so prišle na svitlo tudi nove nemške bukvice (St. Uršula und ihre Gesellschatt; eine historisehe Monographie von J. Hub. Kessel, Kaplan zum hI. Alban. Koin l*0o), iz kterih 30 tukaj nektere čertice ob kratkem posnete.
Že v pervem stoletju keršanstva je bila sveta Jezusova vera v veliki Britaniji (sedanji Angleški deželi) oznanovana in se jc s časoma ondi bolj in bolj razširila tako, da so se žc v začetku četertega stoletja v Londinu, Linkolnu, Jorku in drugod škofovski sedeži nahajali. - V začetku petega stoletja so bili angleški kristjanje od severnih neverskih Piktov in Škotov neprenehoma napadani, in od leta 441» so še s suhega prihajali paganski Angelsaksoni, kteri so Angleško tako nadlegali in stiskali, da je obilno število angleških kristjanov domačijo zapustilo, iu se na ptuje podalo, ogniti sc tolikim stiskam in nadlogam v domači deželi. Veliko njih se je preselilo na Nemško okoli reke Rene, kjer 30 še Rimljani nekoliko gospodovali, ako ravno so že Frankoni močno v te dežele rinili in v pravice in go-spodstvo Rimljanov segali. Velika preselovanjska množica večidel pobožnega ženskega spola iz Angleškega je privrela do starega mesta Tile, kjer se reka Ren v neverno morje izteka, potem po ti reki vprek vesla, dokler ne pride v mesto Koloi.ijo, takrat eno naj ime-nitniših mest spodnje nemške dežele. Tukaj upa ta ženska množica brambo najti, ker mesto in dežela je bila še nod rimskim gospodstvom, ako ravno so se bili že Krankoni obilno ondi naselili. — Tisti čas, ko so leti angleški begovci prišli v mesto Kolonijo zavetja iskat, 30 lluni, divja, grozovita, roparska derhai, pridši iz pustot severne Azije, velik del Evrope obsuli in hudo 3tiskali, ter prihruli prav do večernih evropejskih okra-jin, se bližali nemškim deželam poleg reke Rene in žugali zdajci jih napadati. Tedaj so angleški begovci kmalo spoznali, da jim tukaj ni ostanka, posebno nima ženska obilna množica nič dobrega pričakovati od gerdo poželjivih , nesramnih Hunov. Tedaj sklenejo iti v Rim na božjo pot, in verjetno je, da so se njim pobožni kristjanje iz mesta Kolonije in okolnice v obilnem šfevilu pridružili, da bi Boga prosili v Rimu na grobih svetih aposteljnov Petra in Pavla, naj obvaruje njih domačijo grozovitih napadov in oskrunijivih gnjusob divjih IJunov. Po opravljenem pobožnem romanji se vsi povernejo na Nemško, hitijo proti mestu Koloniji in spotoma se jim
pridružujejo pobožni obojega spola; tako je društvo vedno veče in obilniše. Toda, kadar sv. Uršula s svojim velikim društvom nazaj do mesta Kolonije pride, najde ondi vse še hujše kot je bilo pred odhodom. — Huni so bili med tem napadli Galijo, današnjo Francijo, ali bili so od Rimljanov in njih zaveznikov večernih Gotov na planjavah današnjega francoskega mesta Salona (Cha-lon) tepeni in premagani. Tedaj se urno vernejo ter hitijo in derejo kot zloben vihar proti spodnjim obrenskim okrajinam in obležejo mesto Kolonijo, ki preslabo vter-jeno kmalo omaga, ker ne more se braniti veliki sili Hunov, bilo jih je do dve sto tisuč, in pade v njihovo grozovito oblast. — Ali je sv. Uršula s svojim društvom pred hunskim napadom, ali kmalo za njim, nič vedivša o njem, do Kolonije prišla, ni prav znano ali historično dognano; le to je gotovo, da bila je z vsimi skupaj, to je z vsim svojim društvom, od grozovitih hunskih trinogov za sv. vero in ohranjenje devištva umorjena, t. j. mučena ali martrana. —
Tukaj je spomina vredno, da sv. Uršula v svojem društvu, ktero je bilo poleg mesta Kolonije in sicer po spričevanji naj starejih izročil 21. okt. 451 za Jezusovo vero grozovito od Hunov mučeno in usmerteno, ni imela le samih nedolžnih deklic, ali svetih devic, ampak tudi več škofov, mašnikov, kraljev in kraljic, knezov in vojvodov, vojakov in druzih višega in nižega stanu obojega spola, česar je priča imenik svetinj uršulinskega društva (Verzeichniss der Reliquien von Mitgliedern der ursulanisehen Gesellschatt von Herrn Joh. Hub. Kessel). Bili so n. pr.: Sv. Cirijak kardinal, sv. Kasijan patri-jarh, sv. Jakob nadškof, sv. Evzebij škof, Amand škof, sv. Markul, Palmaci. Mašniki: Sv. Gregorijan, Kviril, Mavij, Pakomij, Prontul in drugih več. Kralji: Sv. Ervin, Lucij, Nakris. Kentebold, Kteri itd.; kraljice in kraljičine: Sv. Konštancija, Kristina, Erija, Estera, Demetrija, Teofila, Julijana, Lustra itd., sv. Gerazina otrok. Vojvodi in vojvodinje: Ss. Teodor, Abavari, Avarij, Akspura, Ursmarija itd. Grofovski: Ssv. Favstin, Florencij, Flo-rin, sveta Gcrtrudis itd. Vojaki: Sv. Kristancij, Kristijan, Cirin, Dionizij, Gercon, German, in še veliko družili. Sv. Deonot, oče sv. Uršule. Kako neusmiljeno, grozovito so divji Huni uršulinsko društvo mesarili, mučili, in morili, sc vidi v sveti hrambici cerkve sv. Uršule, kjer najdeš razklane glave, razsterte kosti, in v njih tičeče pšice.	(Konec uasl.)
Zmaga »r. križa r I'. stoletji
,,Kdor meni služi, naj mene naslednje.'4 Jan. 12, 16.
Preden je Jezus Kristus svoje učence poslal ozna-novat evangelij vsem narodom, jih je tako-le ogovoril: „Glejte, jaz pošljem vas, kakor ovce med volkove. Varujte se pred ljudmi. Vodili vas bodo pred sodnje stole, in bičevali v svojih shodnicah. Vlačili vas bodo pred cesarske namestnike in pred kralje zavoljo mene, in pride čas, da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo stori." — To se je napovedovalo aposteljnom, kadar so pričeli očitno učiti. So li mogli jpričakovati kaj druzega kot sovraštva, preganjanja, zasramovanja in mučenja V Pomislimo le, ktero je bilo naročilo njihovega božjega Učenika? To, da bi obnovili zemlji lice, da bi poderli ostudno malikovavstvo, kteremu so vdani bili vsi narodi; da bi izkorenili vse hudobije, ktere so razširjene bile po svetu. Oni so modrijane tega sveta hotli prepričati, da so nemodri ali nevedni; hotli so vstanoviti vero s skrivnostmi, kterih človeški razum ne doseže; oznanovati nravno, kteri se protivi telo in kri; napuhnjene, nečistosti in drugim telesnim poželjivostim vdane ljudi učiti, naj sami sebe zatajujejo, svoje telo
križajo, zasramovanje, poniževanje, revšino in terpljenje si v srečo štejejo, in namesti svojih krivih bogov edinega Jezusa Nazareškega, kteri je v Jeruzalemu na križu umeri, za pravega Boga in Zveličarja svojega spoznajo, častijo in molijo. Ni li v tacih okoliščinah kazalo, da judje in pogani, da ves svet vstane proti njim, in se bode bojeval na smert in življenje? Tako se je tudi zgodilo. Osoda Zveličarjeva je postala osoda njegovih poslancev. Kakor se je godilo Učeniku, tako se je godilo tudi učencem njegovim. „Kdor meni služi, naj mene nasleduje."
Komaj so jeli aposteljni oznanovati sv. evangelij, koj se je pričel tudi grozni boj proti cerkvi, in po njem je perva cerkev terpeti mogla mnogo različnih in hudih nadlog, ktere bi jo že v začetku bile zadušile in po-trebile z zemlje, ko bi Gospod ne bil z njo in je ne branil.
Jeruzalem, kjer je bilo vstalo pervo preganjanje, Je dobil svojo kazen, ktero mu je Bog bil zažugal; v 70. letu po Kristusovem rojstvu je bil razdjan; judje pa so bili nekaj pobiti nekaj pa po vsem svetu razkropljeni.
Poganski Rim je bil za judovskim narodom največi preganjavec svetega križa. Njegovi vladarji in vradniki so zemljo potapljali v kri spoznovavcev in mučenccv. Kako grozna kazen je zadela to mesto, nam kaže zgodovina. Sveti Janez je že 300 let poprej v duhu vidil in prerokoval njegovo poniženje in pad njegov. — Divji narodi: Gotje, liuni, Heruli in drugi so planili na rimsko deržavo, razdevali jo z ognjem, mečem in plenom, ter na zadnje jo razdjali. Alarikov napad, kteri je doveršil razdjanje starega Rima, se je zgodil 1. 410 po Kristusovem rojstvu.
In kako nesrečno je končal Neron, Domicijan, De-cij, Julijan! Vsi ti so pomerli nagle in grozovitne smerti. Maksiminijan, Galerij, kteri je toliko mučilnih orodij bil iznašel in z vsakoršno grozovitostjo preganjal sveti križ, je dobil neozdravljivo rano in živega so jedli iz njegovega telesa izhajajoči červi; umeri je v največi obupnosti. Tak nesrečen konec je imel tudi Maksimin. Kadar se jc bil žc napil kcrvi kristjanske, jc divjati jel zoper samega sebe in si je zavdal. Toda strup ni imel nagle moči. Obocrel je in v svojih čevih čutil žgoč ogenj in peklenske muke. Zdelo se mu je, da vidi s strelami oboroženega Jezusa Kristusa prihajati, da se ma-čuje za svoje pomorjenc služabnike; — in tako je umeri kričeč in rjoveč, da je žalostno odmevalo po V3em cesarskem poslopji.
Tako žalostno so končali vsi sovražniki sv. križa. — V tem stoletji so vstali tudi mnogi lažnjivi učeniki m krivoverci, kteri so zvijačno mnoge pridobili na svojo 3tran, in se od sv. katoliške cerkve popolnoma odter-gali, kot: Arijani, Nestorijani, Evtihijani, Pelagijani itd. Ti krivoverci so veliko škodo naredili v ovčnjaku Kristusovem. Vendar Bog ni zapustil svoje Čede.
Kakor so v puščavi nehvaležne Izraelce pikale strupene kače, da so vsled tega mnogi pomerli: je Mojzes na Božje povelje postavil bronasto kačo v podobi križa, da bi ti, ktere kača piči, nanjo gledali. In čemu to? Vsi tisti, kteri so z zaupanjem pogledali bronasto kačo, so oteti bili pred smertjo. Po soglasnem razlaganji svetih očakov je v križevi podobi povišana bronasta kača pomenila Jezusa Kristusa. Ako je pa Gospod Bog svojemu odpadlemu ljudstvu toliko milost skazal s tim starozakonnim znamnjem, ktero jejpredpo-dobvalo sveti križ: čim več skaže on svoje usmiljenje vsem tem, kteri v pravem svetem križu častijo veličastno orodje svojega odrešenja, in se k sercu križa-nega Jezusa približujejo z živo vero, detinskim zaupanjem in v ljubezni? In ravno to je bil eden duhovnih lekov proti glavnim zmotam petega stoletja.
V petem stoletji je sveta cerkev imela mnogo iz-verstnih škofov in znamenitih učiteljev, kteri so zmago svetega križa poveličevali z besedo in s pisanjem. Zlasti sv. Hilarij škof piktavski, Optat škof milevitanski, Ata nazij patriarh aleksandrijski; Efrem diakon edeski; Epifanij Škot salaminski na Cipru ; Bazilij veliki škof cesarenski; Gregorij nazijanski, bogoslovec imenovan; Ambrozij škof milanski; Janez zavolj svoje zgovornosti imenovan Zlatoust.
Cesar Anastazij je podpiral tedaj krivoverstvo Ev-tihovo; kralji v Afriki in na Spanjolskem so z vso močjo razširjevali zmoto arijansko; kralji angleški, burgundski, nemški itd. so bili celo zoperni kerščanstvu: vendar je slava svetega križa rastla in se krepila od dne do dne. V Perziji je kristjane preganjal Isdegerd in Varan od 1. 437 do 1. 49(A Toda Bog ni zapustil čede svoje, marveč je sveto cerkev razveselil s spreobernjenjem nekega izverstnega naroda.
Klodvik kralj frankovski je mislil sprejeti kerščan-sko vero ; le ena misel ga je vedno metila in odvrače-vala. Tega nikakor ni mogel razumeti, kako da bi moliti imel človeka, kteri je bil na križ pribit in je na križu umeri. Pobožna ženka njegova Klotilda mu je pojasnila to dvombo takole: „Ko bi kdo pripovedoval o takem Rešitelju in Zveličarju, kteri bi bil prišel na ta svet, da si ga podverže, in sicer tako, kakor vi kralji, s hrabrostjo in dobro oboroženo vojsko : takega bi jaz nič bolj ne čislala, kakor vas, ali kterega izmed naj večih vojvodov in vitezov. Nasproti pa , ko bi vi imeli le samo enega vojaka in služabnika, kteri, hoteč braniti vaše kraljestvo ali ukrotiti punlarje in jih podvreči vaši vladi, bi se radovoljno podvergel zaničevanju , ranam in smerti: ne bo*e li vi bolj čislali vernosti ali zvestobe njegove kot gledali na sramoto, ktero je za vas preterpel ? Sedaj pa je sam Sin Božji se ponižal k nam, sprejel nase osodo našo, ter je preterpel naj veče muke, da bi s svojim zasluženjera premagal naše za-dolženje, nas spravil z Bogom, in zaterl vse hude nasledke naših grehov: mar se mu ne bomo tim globoče klanjali, ga tim gorečniše ljubili, čim hujše jc on terpel za nas, čim globoče se jc on ponižal do nas ? Ravno to njegovo ponižanje in radovoljno darovanje sanv-ga sebe, ta poterpežljivost, ta neskončna ljubezen, s ktero jc Kristus terpel, to vse ima v sebi nekaj tako nadčlovc škega in nenavadnega, da nas sili k spoznanju: „Tako terpeti in umreti jc mogel le Bog-človek!"
Ta beseda je globoko presunila Klodviku serce. Znano je, kako z radostjo je poznej prejel sveti kerst, in po zgledu in opominu verlega kralja se je ves narod trankovski obcrnil k veri križanega Zveličarja. In tako so postali kralj in Franki deležni večne slave.
Mar sika f o cerkveni umetnosti.
Odpcrta pisma. IV.
Dragi moj !
Zastran ohranjenja sv. posod je veliko na tem ležeče, kako in s čim se snažijo; zato sva se zadnjič pomenila o tem. Zdi se mi, da bi bilo prav, ako sedaj pozornost oberneva na posamezne sv. posode, in se od vsake pomeniva, kaj zastran nje določuje ali želi sv. cerkev. Narčastitljivši in narsvetej^i cerkvena posoda jc gotovo kelih, izvoljena posoda, ki med sv. maso hrani Kri G. J. Kr. Kelihu naj tedaj velja današnje pismo.
Kelih naš cerkveni (calix , vas mysticum, poeulum sanetum) je podoba tistega kelihi, v kterem je bil naš Izveličar J. Kr. pervič vino spremenil v svojo sv. kri. V duhovnem pomenu spominja tudi na kelih terpljenja, ki ga je Jezus od nebeškega Očeta voljno sprejel in
izpil do zadnje kapljice. Kelih je tadi podoba JezuBO-vega Serca, iz kterega prebodenega je tekla sv. kri.
V najstarejših časih so imeli kelihe iz različnega blaga, lesene, perstene, steklene; pa že v 3. stoletji se bere od dragocenih kelihov, in ob začetku 9. stol. je bila sv. Cerkev ukazala, da kelih mora biti zlat ali srebern, ali mora imeti vsaj sreberno kupo, ki je znotraj pozlačena. I<i to velja še danes: vsaj gornji del keliha, ki hrani sv. Kes. kri, mora biti srebern in znotraj pozlačen; stajalo pa sme tudi iz vsake druge kovine biti, da je le terdna in se prerada ne zvije ali ne zlomi. Ce je kelih kupren, mora biti ves pozlačen. Le prav prav revnim cerkvam se privoli tudi raba cinastih kelihov.
Da je naš Gospod J. Kr. res keliha se poslužil, ko je zakrament sv. Rešnjega T. postavil, nad tem ne more nihče dvomiti, kdor veruje sv. evangeliju; ali kakšen pa daje bil ravno tisti kelih pri zadnji večerji, zastran^tega prav zanesljivih sporočil nimamo. Kakor Beda Častitljivi piše, je bil srebern in je na straneh imel ročila ali deržaja. „Argenteus hinc inde duas habens ansulas sextarii gallici mensuram capit." — Gotovo se je cerkev v pervih časih posluževala kelihov enakih unemu Jezusovemu, ki so bili pa včasih tudi steklasti (glaževnati), košeni, leseni..., kar se tiče tvarine. Ali berž ko ne so bili kelihi tako priprostega blaga kaj redki, ker se že pri narstarejih pisateljih bere od dragocenih, od zlatih in srebernih kelihov, kakor se tudi spodobi svetemu namenu. Tako Anastazij pripoveduje že od sv. papeža Urbana I (ki je bil izvoljen 1. 223): „Hic fecit ministeria sacrata, omnia ar-gentea, et patenas argenteas viginti quinque posuit." Tudi so že v narpervih časih zaljšali kelihe s podobami, v nje vrezanimi, z biseri in dragimi kamenci, v nje vdelanimi , ker že sv. Krizostom ima v mislih zlat in z dragimi kamni ozaljšan kelih.
Kar se podobe, oblike kelihov tiče, so gotovo posnemali Judom in Rimljanom navadne pitne posode, ki so bile podobne visokim, podolgastim skedelicam na stajalu podobnem našemu narobe postavljenemu lijavčeku (trahterju) z okroglo glavico na verhu.
Iz prejšnih stoletij imamo dve različni obliki kelihov — romanski kelih in gotiški. Kupa kelihov romanskega zloga kaže votlo polkroglc in čez sredo navzdol prerezano, znani romanski polkrog. Stajalo spodej je okroglo, deržaj raven, okrogel in ima na sredi gumbo (nodus) podobno jabelku. Kupa meri napočez navadno toliko kakor stajalo in visok je ves rom. kelih navadno le 5—0 palcev, kar je pripravno; kajti kolikor visi kelih, toliko veči nevarnost ga preverniti. — Gotiški kelih imajo kupe v podobi keglja, ali pa take, da navzdolna prereza čez sredo kaže znani gotiški stisnjeni ali špičasti obok. Stajalo spodaj na okrog ni okroglo, ampak v 6 ali 8 koncev ali peres razdeljeno in po tem se ravnd deržaj, ki je tudi primerno 6- ali Svoglat, kakor ima tudi gumba 6 ali 8 zdaj krajših zdaj daljših izbuknje-nih koncev, v ktere so vrezane navadno čerke: i, d), e, 3, u, č. Tudi gotiški kelihi so bili navadno le 6" visoki.
Keliha obeh zlogov sta večkrat ozaljšana s podobami , ki so vrezane v stajalo ali v deržaj; kupa je navadno ostala gladka, ali če je že ozaljšana bila, je bilo to le spodej, tako da je 2—3 perste pod zgornjim robom gladko ostalo. — Sedaj dajo zlatarji kelihom navadno kupe v podobi tulip; ali toliko naj bi zmiraj gledali, da zgorej roba preveč nazaj ne zasučejo, ne zavihajo, ker to težavo dela pri zavživanji. Ravno tako naj bi gledali zlatarji, da je podnožje v primeri k visokosti toliko široko, da povsod terdno stoji. Na po-veršji podnožja naj bodo le različne podobe ali zrez-ljine, pa naj kažejo podobe iz britkega terpljenja Je-
zusovega, ne posvetne šare. Gumbica v sredi deržaja naj ostane le bolj gladka, da se ložej prime kelih. Dva ali tri perste pod gornjim robom kupe naj ostane vse gladko in naj ne bo ne zunaj ne znotraj nikakoršnih riž ; — zakaj vse to, sam veš.
Po sv. Karolu Borom, naj bo navadni kelih visok 9"; bolj dragoceni, ki se redkokrat rabijo, pa do 11".
Patena h kelihu potrebna mora biti iz ravno tistega blaga kakor kupa, tedaj zlata ali sreberna in pozlačena. Rob naj ne bo debel, ampak tanek; vsaj poveršje mora biti čez in čez gladko brez vsakih riž. Vdolbljina v sredi, ki mora primerjena biti gornjemu robu kupe, naj nima ob robu globokega grabenca, ampak polagoma naj se vdolbljina povzdiguje, ker je sicer težava pri pobiranji kakih majčkinih odlomkov svete hostije, če v ojster gobek pridejo.
Toliko, dragi moj, zastran keliha v umetniškem oziru; zdaj pa še kaj iz obredoslovja.
Znana reč je, da le škof smejo posvečevati kelihe in patene, in da po sami rabi niso še blagoslovljeni; — ali kdaj pa kelih zgubi blagoslov?
Kelih zgubi blagoslov: a) Ce bi ga kdo toliko stol-kel, zvil ali sploh šiloma toliko pokazil, da kar nič več nima tiste podobe, v kteri je bil posvečen.
b)	Ce za sveto rabo nepripraven postane. Na pr. ko bi dobil na dnu kupe kako luknjico in če še tako majhno, ker se v njem brez nevarnosti več ne more posvečevati.
c)	Ce se pri kelihu, ki je iz celega, odlomi kupa od stajala. Drugač je, če je kelih narejen tako, da se stajalo odviti da od gornjega dela, takrat, se ve, ne zgubi blagoslova, ker je v taki obliki že posvečen bil.
d)	Zgubi blagoslov, če se da vnovič pozlatiti.
Ce pa znotraj začne kelih zgubljevati zlatino, da se kažejo rujave maroge ali lise, takrat ne zgubi po-svečenja, vendar se spodobi, da se takrat berž da v novič pozlatiti.
Ako kelih, naj si bo že kakor koli, nepripraven postane za presv. daritev, naj se nikar ne rabi taki kakoršen je, v posvetne namene, ampak preliti naj se d£ in potem naj se kaj druzega naredi iz njega, — narbolje da spet kaka cerkvena posoda.
Znano ti je, moj prijatelj! da je očitno določilo av. Cerkve, da naj se neduhoven tudi praznih kelihov ne dotika, in zato bi bilo zelo zelo želeti, da bi se povsod gospodje, kolikor le količkaj mogoče, sami potrudili in napravljali kelihe k sv. maši. Laikom dotikati se kelihov, je pripuščeno le v kaki sili, ali z višim privoljenjem, ali pa če se zgodi s čedno rutico, in ne z golo roko. Da bi se pa dotaknil sv. posode neduhoven, ko je v nji sv. Rešnje Telo, je to po splošnjem mnenji smertni greh.
Kakor se tedaj spodobi tej narčastitljivši posodi, naj nam bo vedno velika skerb za to, da so kelihi zmiraj lepo snažni; zato naj se vsak mesec rahlo zmijejo v mlačni vodi, ki naj se izlije v svetiše (sakrarijo). Vsako leto dvakrat ali vsaj enkrat pa naj se dobro osnažijo, kar le mašnik sme, ali tudi samo dijakon ali subdijakon, in sicer tako, da zlatina škode ne terpi, kakor sva se pomenila v zadnjem pismu.
Toliko za danes. Da si mi zdrav!
Ostanem Tvoj	Z.
Ogled po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. (Srednje šole.) V deželnem zboru tolikokrat že zahtevane šolske postave je vendar po-terjene nekoliko, da bode po njej v srednjih šolah slovenščina polagoma vsem zapovedan (obligaten) nauk, in da se pričnč nekteri nauki podučevati slovenski. Kako
naj se izveršuje ta postava letos, je teže uganiti, ker je dospela nekaj prepozno, nekaj komaj sprejeti novi načerti se imajo spet prenarediti. Po ne modri določbi lanski, naj bode slovenščina na realki zapovedan nauk le tistim učencem, kterih starši ali njihovi namestniki to zahtevajo, bi bila ondi skoraj popolnoma propadla, ker oglasila sta se bila za slovenski poduk v enem razredu le dva, in v enem le eden! *) Kterim profesorjem je bilo to po volji, tistim bode jako nevgodna nova določba. Vendar se učencev število množi na realki. Predlanskim jih je štela v začetku javnih 255, lani 290, letos (po Laibacherici) 335. — Nasprot pa se na gimnaziji vedno manjša dijakov število. Bilo je v začetku 1. 1866 javnih 719, predlanskim že le 595, lani 521, in letos samo 469 v dvanajstih razredih. Neka pametna postava je vravnala nekoliko proste nauke, na pr. stenografijo, talijanščino, francoščino itd., s kterimi so vse prezgodaj mučili raladenčke; sej take nauke more sprejemati že bolj zbujen in vterjen duh, ki ima materni jezik v oblasti itd., in sej imajo na niži gimnaziji redoma učiti se štirih jezikov, t. j. slovenskega, nemškega, latinskega pa greškega. Pa še sedaj vabijo in nudijo dijake k učenju jezika talijanskega, francoskega, angleškega; ni ga pa dobrega duha, kteri bi slovensko mladino vabil in nudil k dan danes veliko koritnišemu in potrebnišemu učenju jezikov slovanskih, p. hro-vaško-serbskega, češkega itd. Kdaj le pride tisti dobri duh v naše srednje šole, k nam v belo Ljubljano?!
Novo sporočilo srednje-afrik. misijona od .el. serp. 1870 do konca mal. 3erp. 1870 pravi: V misijonskem naznanilu srednje Afrike za čas od vel. serpana 1867 do konca mal. serpana 1868 smo bili tudi omenili, da ima misijon dolžnost, v sv. veri podučene in keršene zamorce v njih domovino pošiljati, da bi po njih nove ude sv. katoliški Cerkvi pridobivali.
Tacih zamorcev je zdaj več, toda svoj namen bi le potem dosegli, ko bi se jim pridružili mašniki in bi jih vodili in podpirali; ali tih manjka.
Ker bi se po volji sv. Očeta samo mašniki iz reda sv. Frančiška imeli v misijon sprejemati, se zamore Marijna družba le k tem obračati; od tod jih vendar pri vednem pomanjkanji ne morejo dajati, kolikor bi se jih potrebovalo. Vodstvo si tedaj prizadeva, da bi sv. Oče dovolili v misijon vsacega mašnika sprejeti, kteri se oglasi in je za to pripraven, naj si bo sveten ali samostanski in kterega koli rodu.
Ce bo misijon dobil novih udov, bo tudi zamogel svojo delavnost razširjati in se v večih krajih vstanov-ljati, zavoljo tega se je bil že podal o. Ililarij na Višnjevo reko, da bi zvedil za kak pripraven kraj.
Misijonar ji v Ilartumu si veliko prizadevajo in vedno množijo število katoličanov; med tem časom je bilo keršenih 14 zamorskih otrok in na novo sta želela dva katekumena sv. kerst prejeti. Tudi imajo misijonarji deško šolo, podpirajo hartumske prebivavce s svetom in djanjem in prav spodbudno opravljajo službo Božjo, ter zlasti o praznikih ni dosti prostora v kapeli; tako je bilo v rojstni dan svitlega cesarja, krepkega podpornika tega misijona, pri veliki sv. maši toliko prebivalstva, da jih ni moglo več v kapelo, kar je tudi željo obudilo, da bi se kapela veči naredila. Tudi želi veliko prebivavcev v Hartumu, da bi se vstanovila dekliška šola pod vodstvom kacega ženskega samostana, kar vendar zdaj še ni mogoče, ker v Hartumu ni nobenega za to pripravnega poslopja, pripomočkov za novo zidanje pa tudi ni.
Vodstvo Marijne družbe visoki rodovini, prečastit.
*) Naj bi modri gospodje bili tudi druge tvarine dali na mačehovsko
svojevoljo, bi vidili, koliko se bode na zadnje Se učilo ! Vr.
škofijstvom in sploh častiti duhovšini in vsim dobrot-nikom misijonskim naznanuje preserčno zahvalo, da so misijon tako izdatno podpirali.
V	zgorej imenovanem času je bilo za misijon izdanih 5664 gl. 24 kr. Ako se ta znesek odšteje od ostalih 4814 gl. 491 2 kr. konec mal. serp. 1870 in prejetih 6558 gl. 1 kr., skupaj 11372 gl. 501/2kr., ostane konec mal. serp. 1871 v blagajnici 5708 gl. 26V« kr.
S Trebelna. V današnjih v duhovnem oziru sicer obilno pokvarjenih časih še vendar mnogi časopisi iz raznoterih krajev donašajo veliko veselih naznanil, kako tukaj in tam ljudje polni vneme za čast Božjo in njegovih svetnikov hrame Božje lepšajo, in pričujejo, da zveličanski keršanski duh v mnogih od sedanjega časa ne okuženih sercih ne le živo klije, ampak tudi prelepi sad prave pobožnosti rodi. Naj se toraj v povikšanje časti Božje, v pohvalo dobrih naših farmanov , v občno naznanilo umetnika Antona Blatnika iz Tolstega verha v šentjernejski fari tudi iz tukajŠnih hribov Trebelskih zve veselica, ktero smo obhajali 19. nedeljo po Binko-štih. Blagoslovili smo v farni cerkvi sv. Križa veliki od imenovanega mojstra prenovljeni altar, kteri je res tako mojstersko izdelan, da sleherni, kteri ga vidi, ne le trenutke, ampak bi rekel dolgo časa kakor zamaknjen gleda, in potem še le izusti: Zares; lepo, mojstersko delo! Mladi, po deželi še malo znani, umni, priljudni, v* svojem obnašanju keršansko pošteni mojster Anton Blatnik bodi toraj z dobro vestjo priporočen vsim, kteri podobarskega ali malarskega umetnika potrebujejo. Priljudno povabimo take na Trebelno, naj se sami prepričajo, da izrečena pohvala ni presiljena. V povzdigo svečanosti so g. Jožef .Sentruperski v pridigi lepi pomen altarja prav umevno razložili, in far-mane prav ginljivo vabili, naj v sleherni dušni in telesni težavi pod banderom sv. Križa pribežališa išejo, zraven pa tako živč, da bodo sv. Križu v djanji čast skazavali.	Trebelski.
Petdesetleluha prevzvis. kueza in nadškofa boriskega
premilost. in prečast. gospoda gospoda
Andreja dr. Golmajera.
Metropolita Ilirske eerkv. okrajiiie.
(Dalje.)
Ko stopijo Prevzvišeni v kapelo in pred altar, spremljani od svojih nekdanjih in sedanjih domačih duhovnov (pp. gg. Raj cevi cha, kanonika v Zadru, Bensa, kanonika v Gorici, Kafola, nadšk. kancelarja, Globoč-nika, nadšk. tajnika, K ravan j a, nadšk. kancelista), so izverstni pevci na koru pričujoči, mladi oo. frančiškani, veči del bogoslovci, zapeli antifono: „Ecce sacerdos magnus (Glej veliki duhoven)." Sprelepo in ginljivo je donelo njih petje med spremljanjem na harmoniji celo mašo po kapeli in se razlegalo v bližnji okolici.
V	pričo mnoge gospode so vidno ginjeni tiho brali prevzvišeni nadškof svojo zlato mašo (zakaj prav za prav je bila to petdeseta obletnica, ker na ta dan pred 50 leti so imeli svojo novo sv. mašo). Ginjeni pa so bili tudi vsi pričujoči — videči svojega pastirja še tako oblagodarjenega s terdnim zdravjem.
Konec sv. maše med zahvalnimi molitvami je premih) donela s kora pesem: „Ave maris Stella;" pesem kaj primerna dnevu in slovesnosti, ker je gotovo, da Marija, ktero prevzvišeni zlatomašnik od nekdaj pri-serčno časte, jih je vselej varovala in vodila ter jih pripeljala do petdesetletnice.
Po sveti maši so se verstiii vošilci iz vsega mesta, iz samostanov, gospodje, gospe višjih stanov. Ob 11 se je zbrala mestna duhovšina in se v dolgi verati podala
k svojemu vikšemu pastirju. Mil. gosp. stoljni dekan monsgn. Budal je bral adreso, ktero je podpisala omenjena duhovsina, in kije obsegala občutke veselja zarad nadškofove petdesetletnice, serčno vošilo še dolzega življenja in vdanost do premilostnega zlato-mašnika.
Prevzv. nadškof so se na to zahvalili za vošiia in v kratkem odgovoru omenili, da hvaležno spoznajo Božje previdnosti čudne pota, ki jih je vodila. „Nisem", so rekli med drugim, „nikoli nobene časti prosil, razun samo za učiteljstvo veroznanstva na ljubljanskem bogoslovji, zunaj tega so mi bile podeljene vse moje službe in časti od višjih brez moje pripomoči; v vsem tedaj časti ji in hvalim previdnost božjo, kar se je zgodilo z menoj, in tej previdnosti sem sosebno hvaležen za mnoge leta, ki mi jih je dopustila za petdesetletnico, ki sem jo dočakal. Toda vsak ve, da kadar kdo dospč do tolike starosti, mu je dopušenih le še malo let življenja in da kmalo mu bo treba stopiti pred najvišega Sodnika. Toraj se Vam vsim priporočim, molite za-me."
To je pač res veseia zavednost, kdor si na visoki stopinji časti zamore reči, da je nikoli ni iskal, temuč da ga je previdnost Božja do nje pripeljala.
Tedaj je prečast. monsgn. Budal v žametu vezane bukve izročil nadškofu; obsegajo pa adreso ali vošilni nagovor mestne duhovšine in pa tudi adrese vsih duhovnov cele nadskofije.
Pogovorili so se bili namreč že davno popred vis. Č. gg. dekani tako, da hoče vsak izmed njih adreso zložiti po svojih mislih, ter jo dati podpisati duhovnom 3voje dekanije.
Naj tedaj nikoliko popišem adresne bukve.
Adresne bukve, ki jih je gosp. Budal izročil nadškofu, obsegajo petnajst adres ali nagovorov, polnih lepih in blazih občutkov in vošil.
Sen-Peterske dekanije latinska dresa pravi med drugim: „Kdo izmed nas našteti more vse dobrote, ki si jih Ti ovčicam in sinom Svojim na tihem in očitno delil? Kdo je zmožen zadostno za nje se zahvaliti? Bog naj vikši naj podpira našo nezmožnost, on naj Ti povračuje vse dobro.... Kanalska, zložena v čisti slovenščini, opomnivši duha razpora, „ki v današnji človeški družbi rije in razjeda," pravi, da razdiravcev na duhovnem in cerkvenem polju „nakane, jim spodletijo, ker stoji in hodi niže duhovstvo kakor greške falange za svojimi
vikšimi Pastirji"..... T minska slovenska adresa
konec svojega vošiia ima lepo molitev: „Naj usmiljeni Oče nebeški na zdatno prošnjo preblažene Device Marije, Matere Božje, kakor tudi svetih Jelarja (Ililarija) Tacijana, Mohora in Fortunata, patrona nadškofijske pervostolne cerkve, blagoslovlja Vaše daljno preblago življenje v blagor cele nadskofije; naj Vam dodeli dočakati Simeonovo veselje, ter viditi utihnjene viharje in konečno zmago svete cerkve na zemlji."
Cirkniška, tudi slovenska, popisuje srečo čede, ki ima tako dobrega višjega pastirja, kakor so naš vikši škof, ter sklene: „z mirnim sercem zamoremo toraj mi, Vaše zveste ovčice, v prihodnost gledati; naša otročja vdanost do Vas, občeljubljeni višji Pastir! in naša zvestoba do matere katoliške cerkve, v kteri le je naše zveličanje, ostanete kot skala neomahljive." Lepo govori adresa, tudi slovenska, Bovške dekanije o trudu prevzv. nadškofa: „z Vami vred gledamo z veseljem nazaj na Vaš sadupolni trud, darovan za primorsko deželo, na neutrudno Vaše delo v prid celi deržavi, in zopet na to, kar ste slavnega doveršili na prestolu svetega Mohora." V enakem načinu popisuje neutrudljivo delo nadškofovo v vinogradu Gospodovem Če miška latinska adresa, v kteri je med drugim brati: „duhov-šioa Vaše prevzvišenosti se danes raduje o tej sloves-
nosti , in veselja ji serce bije viditi Vas svojega vikšega Pastirja stopiti danes k altarju še pri toliki moči in tako dobrem zdravju; tedaj serčno prosi Boga, da zamorete
še veliko let voditi S^ojo zvesto čedo.....Komenška
nemška adresa priporoča angelu nadškofa, zlatomašnika, da bi jih zmerom zvesto vodil, kakor Rafael Tobija, proti sprelepi, presrečni domovini".... De vinska slovenska se spominja, da vikši pastirji so od svojih sinov tudi večkrat razžaljeni, toraj pravi: ,,Ako smo zna biti Vaši prevzvišenosti sem ter tje v dolžnostnih zadevah premalo zadostili, ponižno prosimo odpusenja, in ponovimo obljube ponižne pokoršine".... Pristojno prosi talijanska adresa Teržiške (Monfalcone) dekanije nadškofa: „naj blagovolijo pri svoji zlati sv. maši prositi Odreše-nika, da bi duhovšina ž njimi bila en duh, eno serce, ter se toliko ložej zoper3tavi sovražnikom, ki dan danes od vsjh strani protijo Cerkvi."
Častitljivo govori latinska adresa preč. gosp. dekana v Gradiš ki, rekoč: „Celi čas Tvojega bivanja v Gorici, kamor si postavljen angelj Goriške cerkve, je bila sol Tvojih ust nepokvarjena, ostala je vedno goreča luč Tvoje svetilnice; duhovni toraj in vse ljudstvo, po-terjevani s Tvojo soljo in razsvetljevani z lučjo Tvojo, poveličujejo Očeta našega, ki je v nebesih: hvala Bogu." Poslednjič sklene: „Naj tedaj Tebi Prevzvišenemu Bog, naj dobrotljivši, naj vikši Gospod podeli še veliko let, naj Ti dovoli na prestolu nadškofijskem doseči več Ičt od onih sv. Niceta, in sosebno o tih temnotnih časih, v kterih bi bilo treba Gedeonovega meča k užuganju današnjih Madjanitov, Ti naj da Večni Bog železne persi in jekleno serce zoper ognjene pšice hudobije, nejevere"....
Adresa Luči niš k e dekanije je zložena v latinskih lepo vbranih versticah. Vse je tehtno, sosebno pa verste, ki govore o veri, po kteri so nerazvezljivo sklenjeni duhovni s svojim višjim pastirjem.
Talijanska izverstna adresa Viške dekanije preseže v lepopisnem oziru vsako tiskarnico. Prelepe so besede n. pr.: „Sprejmite Prevzvišeni, Prečastiti po Svoji znani dobrotljivosti naše ponižne vošiia, in bodite prepričani, da smo mi v Vašem sercu z Vami zedinjeni v veri, edini z Vami v ljubezni, edini z Vami v edinosti katoliški, edin: z Vami v vsem upanju in v vsih svetih občutkih serca Vašega."
Kratka latinska adresa Flumičelske dekanije je zložena v umetni poeziji.
Tudi vošilo v latinskem jeziku č. g. S k oči rja, vik. v Čepovanu, je pri dekanijskih adresah.
Vse te vošiia, vezane v zale bukve, so priča pre-serčne duhovne zveze in ljubezni med višjim pastirjem in Njihovim duhovstvom.
Iz Adrijanopelna piše častiti gosp. prednik ondot-nega katoliškega misijona o. Toma Brseska 2. okt.: Sedemnajstega julija sva (z Br. Frančiškom Cererjem) po Božji milosti srečno prišla v Carigrad. (Bila sta namreč oba na Avstrijanskem, kjer sta pomoči iskala za svoj bulgarski misijon.) Brat Frančišk Cerer je naslednji dan s turškim parnikom šel v Radosto in od tam se je po suhem s posebno priložnostjo odpeljal v Drenopolje (Adrianopel)
Zavolj raznih misijonskih opravil sem se mogel jest več tednov muditi v prav dolgočasnem Carigradu, kjer sem se le nekoliko poživil, kadar sem šel na obiskanje v Bebek, Terapijo, Skutari, ob Bosporu.
Monsignor Franchi (papežev posebni poslanec) stanuje na Peri; večkrat sem ga vidil in eno nedeljo sem celo imel čast pri njem na kosilu biti. Zares silo zoperno je, toliko debelih laži o sprejetji monsgn. Franki-a v Carigradu brati po nemških časnikih, kteri je bil z veliko veči častjo sprejet od sultana, kakor pa se spre-
jemajo poslanci evropejskib vlad. Spremišljeni turki o tem svoje misli razodevajo in ktero prav osoljeno po-ved6. Neki turk v imenitni službi v Carigradu je rekel: ,,Papež mora pač še dandanašnji biti veliko mogočniši kakor kralji in cesarji, še celo nad našega Sultana, ker celo poslancu papeževemu toliko čast skazuje. Prelep dvor naPeri je monsgr. Franchi-u za stanovanje odkazan; strežništvo naj bolj znamenito je od sultana za njega izvoljeno; vsaki naj manjši strošek gre na poštev turškega cesarja. Štirdeset tisuč frankov, ki jih je bil monsgn. Franchi na pot dobil, je bilo obernjenih za splačanje dolgov, ki jih je imelo ondotno apostoljsko namestništvo. Pri mojem odhodu iz Carigrada je bil monsgn. Franchi svoje opravilo že skoraj dokončal v korist sv. Cerkve; toda s smertjo vezirovo se bo ta reč zategnila. Pozdrav dobrotnikom in prijatlom od gosp. Br. Cerarja.
V Zatičini, 17. okt. 1871. Dunajska laži-liberalna, cerkvi in duhovščini sovražna „Tagespresse" ima v svojem „Abendblatt-u" št. 27G dopis iz Ljubljane pod napisom: „Aus dem Leben eines Pfarrers," v kterem dopisnik prevrača resnico, v zasramovanje stavi g. fajmoštra Janeza Hineka v Zatičini. V dolžnost si štejem, v rešenje časti in poštenja g. fajmoštra dobromislečim, pa po takih dopisih zbeganim bralcem dogodbo v pravi luči pojasniti.
1. oktobra 1871 so imeli naš g. fajmošter svojo slovesno petdesetletnico ali zlato sv. mašo. (Kako malo je mar dopisniku za resnico, razvidi se že iz tega, ker le pisari o petindvajsetletnici.) K temu „faktumu" pristavi dopisun goropadno laž: „Diesen Moment beniitzte derselbe, um seine gutmuthigen Plarr-kinder tinanciell nach allen Kriiften auszubeuten," ter skuša svoje obrekovanje zopet z lažmi dokazati, rekoč: So verkiindete er von der Kanzel, dass ein altes Weib, \velche3 zur Feier seiner Secundiz (se ve da „Secundiz" in „25jahriges Priesterjubiliium" je učeni glavi dopisnikovi in „intelligentni Tagespressi" vse enako) 20 fl. in Baarem beigesteuert hatte, zum Lohne dafiir einen iiervorragenden Platz im Himmel einnehmen werde." Da so g. fajmošter kaj tacega oznanili z leče, nobena živa duša v fari nič ne ve; to vč le „Tagespressin" dopisnik sam, kteremu se je menda še v gorki postelji sladko sanjalo, ko so gosp. fajmošter na leči verle far-mane očitno pohvalili, in tiste, ki so jih pri cerkvenih popravah v 25 letih njihovega tukajšnjega pastirovanja naj zdatniše podpirali, iz hvaležnosti in ljubezni k obedu povabili. Da bi svojo gerdobno izmišljijo še bolj vterdil, priobči dve pismi g. fajmoštra, ki so jih pisali nekemu premožnemu posestniku v tem pomenu, da namesto doneskov, ki jih je vsak farman za ohranjenje in popravljanje cerkve odrajtovati dolžan in ki jih je on še za okoli 21 gld. ostal na dolgu, naj bi dal vedro dobrega starega vina, kterega za gostijo potrebujejo ; s tem bi bil dolg poravnan in g. fajmošter bi iz svojega premoženja plačali cerkvene stroške, ktere je omenjeni posestnik kot premožen farman po razdelitvi dolžan cerkvi. Tako tedaj je bilo. Dopisnik pa prevrača pomen, kakor da bi bili gosp. fajmošter kmete silili za njihovo zlato mašo kaj plačevati. Kako malo jim je bilo kaj tacega v mislih, se vidi iz tega, da je bila splošna želja hvaležnih farmanov, naj bi napravili dan zlate maše darovanje za njih velike stroške; ali gosp. fajmošter nikakor niso hotli te ponudbe sprejeti in svojim farmanom s to slovesnostjo kakovih stroškov delati. — Zdaj pa naj čast. bralci sami presodijo, koliko krivico na dobrem imenu je storil dopisnik občečislanemu, mnogo-zasluženemu starčeku, kteri mu niso trohice žalega storili, gotovo pa že veliko dobr6t skazali njemu in njegovim sorodovincem, ako je resnica, kakor se sploh
terdi in tudi brez dokazov ni, da je dopisnik tukaj-šen domačin.
Tudi 1 j ubij. „Tagblatt" je pobral to laž iz „Tages -presse": vender pa na lastnoročno pismo, od g. fajmoštra vredništvu poslano, je gerdo obrekovanje nekoliko popravil. —
Prosim tudi slavno vredništvo „Novic", naj bi to pojasnilo razglasilo.
Iz nemškega Gradca, 16. okt. Če ravno pozno, vendar ne bo od več, kakor upam, da tudi od tod, kakor zadnjič iz Gorice, Danica naznani svojim bralcem, da so tudi letos zadnji teden mesca septembra v tukajš-nem semenišči bile vsakoletne duhovske vaje, ki jih je vodil čast. o. Vervalt iz Jezusove družbe, in se jih je vdeležilo 77 duhovnov.
Pač ni to kaj tako posebnega, kakor če se duhovni v obširni Minesoti (v Ameriki) razkropljeni zbero okrog svojega škofa in se duhovno ponove za težavno delo v vinogradu, kteremu še toliko delavcev pomanjkuje. Vendar ni odveč, da se to naznani, ker duhovske vaje, duhovnom tak«j živo potrebne in od duhovskih pisateljev*) tako živo priporočane, so kterikrat tako redke, da so duhovni, ki so že 6, 7 ali več let v dušnem pa-stirstvu, komaj enkrat tako priložnost imeli. Da bi pač tisti čast. pisatelj z Dolenskega, ki je v Danici o potrebi in koristi ljudskih misijonov tako prepričavno pisal in nasprotne pre3oje tako temelito zavračal, še o duhovskih vajah hotel enako pisati.
Začeli in končali so jih mil. škof s primernimi govori. Govorili so v začetku o potrebi duhovnih vaj. „Kdor se ne ponovi večkrat, se postara in zastara, lluda huda vojska je zdaj med kraljestvom Božjim in svetom. Duhovni morajo biti vodji vernih v tem boju. Pa le v vojski vajeni, izurjeni vojščaki zmagajo, tudi če jih je manj kot nasprotnikov, ki niso „eksercirani", itd.
Potem je sam vodnik duhovnih vaj nadaljeval o potrebi „eksercicij" in opominjal pričujoče, naj s hvaležnostjo do Boga porabijo lepo priložnost, se duhovno ponoviti. Naj mislijo, da je to morebiti zadnja taka priložnost, naj prevdarijo, koliko duhovnov bi želelo duhovnih vaj, pa jih nimajo! Potem je rekel, da hoče nam povedati „monita secreta" societatis Jesu, in te so besede Kristusove: „Ostanite v meni, in jest v vas; brez mene ne morete nič storiti." In: „iz tega bodo spoznali ljudje, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj." Pozneje je posebno pri „konsideracijah" pripovedoval prav poljudno veliko reči in skušenj iz duhov-skega življenja, kako naj duhoven dela za svoje in za vernih zveličanje, kako naj ljudstvo navadi, da rado hodi v cerkve, da naj skerbi za lepoto cerkv.i in pa za oltarjev mnogoterost pri cerkvenih opravilih itd.
Premišljevanja so bile pa, kakor je sploh navada v eksercicijah. Se ve, da v 3 ali 4 dneh je treba vse bolj kratko povzeti.
Da ne bo predolgo, le naj se opomnim, kar bo gotovo vsaki priterdil, ki je sam že pri duhovskih vajah pričujoč bil: nobeden ne pride nazaj od njih, da bi nc bil to ali uno dolžnost svojega stanu, to ali uno slabost svojega življenja, ta ali uni pripomoček boljšega živ-^ ljenja in srečne smerti bolje ko dozdaj spoznal, da bi ne bil marsikaj lepega za prihodnjost sklenil, in da ne bi tudi v resnici naslednjič marsiktere nepopolnosti v prihodnjem življenji popravil. — Nobeden ne more reči: Naše duhovstvo je že tako izverstno, da ne potrebuje tega. Sv. pismo pravi: „Kdor je pravičen, naj bo še pravičniši, kdor je svet, naj bo se svetejši"...; tedaj po duhovnih vajah bo duhovstvo še izverstniše, njegova
*) Primeri Benger Pastoral III, 135. 140. Amberg^r, Pastoral (l. Aml.) II, Š62. Schueider, Mauu&le saecrdotuin (ed. i) |>ag. lil.
delavnost bo se gorečniši in izdatniši, in njegova moč za dušni in časni blagor ljudstva bo še večji.
II koncu so nas mil. škof še enkrat nagovorili po tekstu: „Derži (varuj), kar imaš, da kdo drug tvoje krone ne prepne," kakor je Judeževo krono sv. Matija in krono enega izmed marternikov nek stražnik dobil. Potem so povedali, kakošen pripomoček je nasvetoval sv. Jožef Kupertinski, da bi se sad duhovnih vaj ložej ohranil. Rekel je, da nenavadni in preveč zamudni pripomočki se v šumu življenja le prehitro pozabijo ali zanemarijo, dosti je, če vsaki sklene in zvesto spolnuje to dvoje: „vedno brevir prav zvesto opravljati in sv. mašo s spodobno pripravo in zahvalo darovati". .. (Več o tem govore bukvice „Heiligung des Priesters durch Brevier, die h. Messe und Ausspendung des hI. Buss-Sakramentes. Regensburg, Mainz 1856, 722 str. majhne oblike.)
Priporočali so na zadnje ljudske misijone (in so denarno pomoč obljubili v ta namen), kat. konservativne društva, in mile darove za duhovsko družbo v prid obnemoglih duhovnov.
Iz Amerike, od sv. Frančiška v JVIilvokiji, piše g. bogoslovec Možina svojim staršem: Šolske praznike imam in se še dosti dobro počutim, čeravno solnce precej pripeka sedaj (v mal. serp.) tukaj, ker se lahko ohladim v bližnjem, komaj 500 stopinj oddaljenem Mi-čiganskem jezeru, ki je dosti veči od Kranjske dežele. Nektere reči moram določneje povedati, ki sem jih zadnjič pisal. Kakor so mi pripovedovali znani z deželo, se d^bi po gozdih ravno takega drevja kot pri vas in nektere baže še več, čeravno bolj mehkega. Tudi obleka se dobiva ceneje kot sem pisal (letenska za 60—70 dolarjev), razun če je taka, da zadostuje po leti in po zimi itd. — Mil. škof so dobili te dni dva duhovna iz Francoskega in enega bogoslovca, in tako so nekoliko odškodovani za to, ker zadnjič ni šel nobeden z njimi razun mene. Povabil me je sedaj na počitnice slovenski duhoven čast. g. Janez Vertin iz škofije mil. škofa Mraka, in kakor mi piše, pride k njemu čast. g. J. Čebuli za nekaj časa, kakor navadno vsako leto, in ponudil mi je tudi, da imam lahko pri njem novo mašo. O Božiču sem bil na novi maši pri nekem Čehu v Mil-vokiji. Mil. škof Mrak so mi poslali duhovske molitvine bukve (brevir) ranjcega blazega škofa Baraga, kar me prav veseli kakor dragi spomin neprecenljivega moža Božjega. Sicer sem prav zadovoljen, ker sem šel z mil. škofom; ko bi bilo v njih moči, bi jaz ne bil v nobenem pomanjkanji; ali ker vidim, kako so reči tukaj, sem zadovoljen, da me dajo tukaj učiti, in za drugo manj ko morem nadlegujem, ker mi tako več dajo kot so dolžni v njih razmerah. Tukaj študentje in bogoslovci več potrebujejo na leto kot pri vas na visokih šolah na Dunaju, namreč po 3o0 dol. (600 gld.), če zmerno ravnajo.
Razgled po svetu.
Odstop Beustov in sprava s Cehi, to je sedaj na dnevnem redu. Menijo, da spremen v ministerstvu bo še le po doveršeni spravi, ker potlej bo menda aaj šel, ki je želeti, da bi ga nikoli v Avstriji ne bilo. Da bi se toraj le hitro deržavni zbor zbral in reč že enkrat dognal! Kakor dosedanje volitve kažejo, bode v der-žavnem zboru brez 91) spravoljubov in 48 spravostudov, s Čehi vred pa 130 za spravo in 63 zoper spravo, tedaj 5 glasov nad dve-tretjinsko večino. So toraj federalisti zmožni sklepati, če tudi ne bo centralistov v zbor. Posebej ima spodnja Avstrija 18 vstavovercev; gorenja Avstrija 2 vstavoverca in 8 federalistov; Štajarsko 5 vstavovercev in 2 federalista ; Solnograško 3 vstavoverce;
Tirolsko 10 federalistov; Predarlsko 2 federalista; Kranjsko 1 vstavoverca in 5 federalistov; Primorsko 6, Dalmacija 5, Galicija 38 inv Bukovina 5 federalistov; Šle-zija 6 vstavovercev, in Češko za zdaj 54 federalistov.
Iz Ljubljane. Pismo ali adresa kranjskega dež. zbora do svitlega cesarja pred vsim zaterjuje cesarju zvestobo in vdanost pa zahvalo za cesarsko besedo, ktera je oznanila mir med vsimi narodi v cesarstvu. Zbor vidi v tem pervo stopinjo do sprave, ki jo je po-vdarjal že v adresah 11. 1867 in 1870. Pozdravil je zbor cesarsko pismo do češkega dež. zbora od 12. kim. kot poroštvo, da se doverši sprava, vender pa le, ako bodo vsim bratovskim narodom v delež enake pravice in enake bremena. Po drugi strani opomni adresa, da je naša dežela preobložena z davki, kar je Njih ces. kralj, veličanstvo že samo večkrat pripoznalo. Sicer za deželo hočejo tisto samostojnost, ki je zagotovljena v pragma-tiški sankciji in pa v oktobrovem diplomu 1. 1860. Kakor Nemcem, tako naj se vsim narodom enaka pravica ne le zagotovi, ampak tudi podeli. Zedinjene Slovenije toliko bolj prosijo, ker ta spolnitev je bistvena pogoja za obstanek in razvitek slovenskega naroda, kakor tudi pogoja za varnost jugozahodnje meje vesoljnega cesarstva.
Ko ae načela podstavnih Členov djansko vresničijo, potlej upa zastop vojvodinje Kranjske „s postavami, posebnim razmeram te dežele in značaju našega naroda primernimi in z versko-nravnim in pravim svobodnim duhom (edino terdno podlago vse prave ljudstvene sreče) navdihnjenimi, pomiriti serca in pospešiti dušni materi-jalni blagostan v obertnem in gospodarskem obziru." — Namesto tega zasvitkanega, orakelskega stavka bi Kranjci bili radi slišali ravne in odkrite besede, da se bodo dajale postave, primčrne našemu katololiškemu narodu in njegovim posebnim okolišinam.
Nadja se dalje zastop, da deželna vlada, ki natanko poznd narod in deželo, se bode ogibala napdk, da bo na vse strani spravno delala, nasprotja poravnala, drago in zamotano službovanje s priprostim nadomestila in s pravičnimi davki deželo zadovolila.
In kakor se bode cesar na Češkem dal slovesno kronati, tako naj dovoli, da Kranjska vojvodina staro zavezo naše dežele do krone s slovesnim poklonom obnovi.
V	pospeševanje take zaželene sprave, ki jo cesar namerava doveršiti na podlagi osnovne postave o der-žavnem zastopu od 21. dec. 1867, deželni zbor pošlje svoje poslance v deržavni zbor.
Poslednjič je naznanjena zahvala za poterjenje predloge o volilnem redu, in prosijo za poterjenje narejenih postdv.
Deželni ibor je bil v saboto sklenjen. V deržavni zbor so izvoljeni: Kosta, Svetec, gr. Barbo, Horak, V. K. Zupan, in za vel. pos. gr. H. Turn.
Mil. gosp. Paskal Vujcie, škof Antifilenski i. p. in apostoljski namestnik v Bosni, se je ravnokar nekoliko v Ljubljani mudil. Prihodnjič Danica prinese prav zanimivih naznanil o vernikih v Bosni.
Duhovske spremembe.
V	teržaski škofiji. Č. g. Jan. O kom, kaplan v Ricmanjih, se poda v pokoj. Č. g. Fr. Ovsenek, fajm. v Čubedu, je 11. t. m. umeri. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Iz Sostrega po preč. gosp. fajm. 9 gld. -
Za pogorelce vVižmarjih. Popravek: Iz Pre-sarske fare naj se bere 2 gl. 70 kr. (namesto 1 gl.).
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.