1. številka. ?«- 29013 Ljubljana, v sredo 2. jannvarja 1895. XXVIII. leto. Izhaja vsak dan mtefer, izimfii nedelie in praznike, ter velja po posti prrjnmnn sta avstro-ogerske dežele za v*e leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4u kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po i>0 kr. za četrt leta. — Zi t nje dele le toliko več, kolikor poštnina znaša. Za ozn mila plačnje se od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in pm 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se rzvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vrafinjo.— Uredništvo iu upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pofi Ijati naročnine, reklamu*-, jo, oznanila, t. j. vse administraiivne stvari. Valilo na naročbo. Nlnmo p. ii. ubeln»tvo uljudnu vabimo nu m* v«* nuroeJio, »ture icenpode unroeulk« pa, ki»-lerlua J« poteki« koueeiu mcHers nariitnlna, proaluio, (In Jo o pravem eHHH ponove, kr. is četrt letu. H pi.AiljrtiiJeua po pošti veijut %'ae let.....«14. 15 — 1 i elrt letu . . . Kld. 4" l*ol letu ... ., S*— I Jeden mene« . 1*4© 0V~ Naručuje »e labko ■ Viuklm iluevoui, » h krutu ne mora po»latl tudi imroenliiM, drugače •e ase oclramo nn dotično naročilo. Uoravništvo »Slovenskega Naroda". 1394. L Minolo leto je velike zgodovinske znameni* tosti. Zgodile so se stvari največjega svetovnega pomena, katerih upliv na bodočnost se sedaj že preračuniti ne da, in umestno je torej, da se na pragu novega leta ozremo nazaj in si naredimo sodbo o teh dogodbah. Najprej se zanimamo seveda za svojo domo vino, za to, kar seje zgodilo v naši državni polovici in ker je tu polit "no življenje centralizovano malone povsem v državnem zboru, poglejmo najprej nanj, Kaj vidimo? Popolno stagnacijo, katera se je proglasila kot sistem. Leto dnij jf tega, kar je prišla koalicija na krmilo, ta politična zadruga, katera je jedina samo v negaciji in ki kaže svojo pozitivno moč samo v zatiranji nezadovoljnih narodov in strank. Kar se je nekoč govorilo o Ogerski, to velja sedaj za koalicijo: Extra coaltionem nulla vita. Forma je sicer že ustavna, vsebiia pa je negacija te forme. Leto 1894. se pač ne bo imenovalo leto vo-lilne reforme, narobe, imenovalo se bo leto odkla-danja volilne reforme. Lahko izvedljivi Taaffeov načrt je vlada umaknila, ni pa mogla preklicati obljube, da se zvrši volilna reforma, dasi dela z vsemi močmi na to, da reformo prepreči. Nič ne pretiramo, ako rečemo, da notranjepolitična naša zgodovina v minulih dvanajstih mesecih ni nič drugega, kakor zgodovina obupnih poskusov, kako preprečiti volilno reformo. V prvih mesecih minolega leta se vlada že menila ni za volilno reformo in šele, ko so se na večer predno se je sešel državni zbor, primerili na Dunaji krvavi izgredi, je koalicija prišla do prepričanja, da mora vsaj navidezno nekaj storiti. Začela so se posvetovanja mej vlado in koa-ličnimi voditelji. Na teh tajnih konventiklih se je večina pač izrekla za ustanovitev delavskih zbornic in pomnožitev mandatov, ali koalični zaupni možje so ta dogovor sami razbili. Vsa pogajanja so imela jeden jedini uspeh: koalicija je zavrgla začetkom leta sestavljene vladne principe, prvi Hohen-vvartov načrt in predlog Barnreithorjev. Neki vojaški pisatelj pravi, da vojskovodje, kadar ne vedo kaj storiti, zau'.ažejo rekognosciranje. Kadar generali avstrijskega parlamenta ne vedo, kaj bi storili, volijo kak odsek, in če tudi ta nič ne ve, volijo pododsek: to je parlamentarizem avstrijske fakture. Tudi za rešitev volilne reforme se je sklical v to voljeni odsek, česar ni našlo 353 poslancev, to naj najde odsek 36 članov, a česar niso mogli doseči ti, naj doseže pododsek desetih Članov. Razprave v odseku za volilno reformo so bile dosti živahne. Poljaki in levičarji so se zjedinili na ustanovitev pete kurije, konservativci pa so zahtevali, naj volijo delavci po delavskih zbornicah, mali davkoplačevalci pa naj se uvrste v mestno, oziroma kmetsku kurijo. Porazumljenje se ni doseglo, pač pa se je pokazalo, da hoče levica izkoristiti volilno reformo v to, da utrdi svojo pozicijo in pridobi zopet mandate, katere so jej bili vzeli protisemiti in Slovani. Levičarji hočejo petakarje potisniti v peto kurijo in zato zahtevajo konservativci, naj se pri davčni reformi zagotovi petakarjem, da znižanje davka ne bo alteriralo njih volilne reforme. V tem tiči sedaj jedro vse volilne reforme. Minister Plener je pri razpravt o budgetnem provizoriju .skušal pridobiti za levičarje glasove nekoali-ranih nacijonalcev. Izrekel se je za predlog, za kateri so se bili nacijonalci potegnili v odseku za volilno reformo, naj imajo v peti kuriji volilno pravico vsi državljani, tudi tisti, ki volijo v drugih kurijah. Za to genijalno misel se agituje sedaj v koaličnih krogih in kdo vč, ne pride Ii dan, ko se bodo konservativci kesali, da so pomagali ustanoviti koalicijo, ko bodo njihova mesta zasedli nacijonalci. Državni zbor je primeroma mnogo delal. Dognal je tudi nekatere stvari. Z zakonom o zglaševanju črnovojnikov se je naložilo prebivalstvu novo čutno breme, tudi z orožniškim zakonom ni nihče prav zadovoljen. Orožnikom se je sicer zboljžal materi-jelni položaj, kar jim vse h t ranke privoščijo, a razširila se je tndi njih moč vzlic vsemu protestovanju. Zakon o nedeljskem počitku se je mogel rešiti žele potem, ko so se Židom dale gotove važne koncesije, in zidom za voljo se je tudi zakon zoper pijančevanje vrnil odseku, da ga premeni. Rezil se je zakon o lokalnih železnicah, tiskovna novela in novela k valutnim zakonom, ta pa sele po nevarni krizi v Hohenvvartovem klubu. Rešil se je tudi jeden del kaz. zakona, in zakon o skrajšanem obravnavanji o civilno-pravdnem redu, podržavile so se nekatere železnice, dočim je gospodska zbornica uničila predlogo o trgovini na obroke. Mnogo predlog je ostalo nerešenih. Vzlic temu, da je koalicija postavila politična in narodnostna vprašanja z dnevnega reda, vender so ta vprašanja silila vedno na površje. Zlasti so bila to vprašanja o ravnopravnosti na Primorskem in v Šleziji, potem izjemno stanje v Pragi, vrh tega pa je socijalizem s krepkimi pestmi trkal na parla-mentova vrata. I^lstek. Na Plitvičkih jezerih. • Potopis ) KrAsna Piitdčka jesera so bila do najnovejšega časa svetu It malo znana, sij pa tudi ni čuda, ker so tako oddaljim od javnega prometa, — skoraj na meji hnsenaki. Sloveči htibolazec in znani profesor dr. Frischauf iz Gradca e šelo s svojim opisom opozoril tuje občinstvo na to velikansko prirodno krasoto, v hrvatstem jeziku pa je jezera že prej opisal domoljub Viher (Tkalčevid). L. 188e. je potovala princezinja Štefanija k jezerom. Pri tej priliki so tudi nemški časopisi mnogo pisali o Plitvičkih jezerih, pri jezerih pa so tisti čas jako zboljšali pota. K Plitvičkim jezerom dospeti moremo od treh strani. Najbližji po- je od železniške postaje Ogulin (68 km), iz naših krajev najpripravnejše in za posameznika tudi najceneje je potovanje po železnici do R»*ke, potem pi morji do Senja (vožnja velja 1 gld. 20 kr. oziroma GO kr.) in potem s poštnim omnibusom čez Otočje (5 gl. tje, tje in nazaj 8 gl. — 67 km.) Parobrod iz Reke v Senj odhaja vsaki dan in ravno tako it Senja v Reko. — Najznamenitejše potovanje pa ju iz Karlovca čez Slunj (92 km) in sicer zarad divje- romantiškega mesta Slunja, kjer pada reka Slunjčica 20 m globoko v Korano. O teh slapovih piše dr. Frischauf: „Die Falle der Slunjčica erinnern vielfach an den Rheinfall bei Schaffhausen, mir fehlen noch alle Anlagen ftir Standpunkte und das wichtigste, um die Besucher anzulocken : die bequeme Zufahrt." Pot iz Karlovca čez Slunj do Plitvičkih jezer in potem čez Otočac do Senja, hočemo nadalje nekoliko natančneje opisati. Kdor namerava iti v Karlovec, naj si tako uredi, da je tam v petek, kajti vsak petek je v Karlovcu velik sejm. Te sejme ne obiskujejo le bližnji Hrvatje in Belokranjci, ampak tudi Bošnjaki. Tu vidimo najraznovrstnejše noše, posebno pozornost obračajo nase veliki krepki in čvrsti graničari, ženske pa so bolj male in nezale. S sejmari se potem tudi lahko ceno pelja do Slunja. Karlovški fijakerji računijo za voz do Slunja navadno 12 gl. Dobi ne pa voz mej potom mnogo ceneje, tako n. pr. 14 km od Karlovca v TuSiloviću (do Slunja še 40 km) za (> gld. Sploh so vozovi v teh krajih jako po ceni. Pred odhodom iz Karlovca ne pozabi na toplo kopelj v Korani, ki slovi zaradi svoje zdravilne moči. Ne pozabimo tndi kupiti zemljevid ali še bolje situvacijski črtež „Plitvičkih jezer" za 60 kr. Tukaj se dobe tudi lepe slike posameznih prizorov iz Plitvičkih jezer, katere je izdelal fotograf Krapek. Pot od TuAilovica do Slunja (40 km) je jako dolgočasen. Tu vidimo že tužni kras, kjer skoraj druzega ne raste kakor praprot, hiše so redke in jako borne, prebivalci pa neprijazni. To pot je najbolje se voziti in iz tistega vzroka tudi iz Slunja do Rakovice, akoravno je tu okolica že nekoliko rodovit-nejša. Od Slunja do jezer je 39 km, od Rakovice do jezer pa je peš 3 ure. V Slunji in Rakovici so tudi bolje gostilne, kjer se dobi dobro prenočišče. Mej poslopji je v Slunji posebno znamenit, stari grad kot velikanska razvalina in pa krasna nova višja ljudska šola. Sploh vidimo povsod v teh krajih vzorne šolske zgradbe. Zadnja ura hoda k jezerom je že jako zanimiva, kajti tu drži cesta ob strmem bregu Korane, katera se zvija v skalnati jako ro-mantiŠki strugi kakor potok lepo modre barve. Slikovitih prizorov je že tu jako mnogo. Paziti je pa treba, da se vrh klanca ne zavije po veliki cesti na desno, ampak gre po stranski cesti skoz ob bregu Korane. Še dobre pol nre in bliža se nam most, kjer zagledamo prvo jezero „Kaludjerovac" (izvir Korane) in 80 metrov visok slap Plitvice. Tu pa bodeš pač ostrmel in nehote vzkliknil: „Krasno, kaj tacega še nisem videl". Posebno očnrala Te bode krasna azurno-mlečno-modra barva vode. Vele-zaslužni Veber (Tkalčevid) piše o tem: „Podigla se kraj Novakoviceva broda strašna stijena, niz koju pada Plitvica u više trakova, koji se gledaocu pričinjaju kao strukovi čista srebra, pa što se voda, premda ne pada silovito, razprašuje, cijela se pečina Če pregledamo to, kar se je storilo, moramo reči: delalo se je mnogo, doseglo jako malo, ta parlament je vsled antikvirane svoje organizacije za vsako večje delo nesposoben. Egoizem gospodarsko in politično vladajočih slojev je njega jedina gonilna sila. Premeniti se da tole, če se ustanovi tak parlament, v katerem bodo res narodni zastopniki se-deli, in z upanjem, da se to doseže, stopimo v novo leto. \ Izubijani, 2. januvarja. „Edinost" in shod zaupnih mož. V obče pustimo „Edinost" pisati o shodu zaupnih mož, kar jej drago, in če se jej je zdelo potrebno dati „demonstraciji", ki je sledila znani izjavi tržaških in istrskih zaupnih mož na koncu zborovanja širšo javnost, je to njena stvar; mi smo mislili, da bi bilo to brez škode na vse strani lahko izostalo. A dopuščati ne moremo, da govori „Edinost" v št. 150 o „apokrifnom" telegramu, kateri jh prečital po znani izjavi g. dr. Ivan Tavčar koncem svojega govora na adreso tržaških in istrskih zaupnih mož. Ta telegram je došel shodu tekom zborovanja od brzojavnega urada, kakor vsi drugi ravno tako došli telegrami: Oddan je bil v Trstu dne 29. novembra pod št. 8888 in vzprejet v Ljubljani pod št. 2414. Ogleda si ga lahko vsak v našem uredništvu. Da se je ravno ta telegram pre-čital, to so povzročili gospodje sami, ki so storili izjavo. Da se niso prečitali vsi drugi telegrami in pismeni pozdravi in tako osobito pismo gg. Spinčiča in Laginje, ki so došli v teku zborovanja, zato je primanjkovalo časa, kar ve vsak, ki se je shoda udeležil , inače bi se bili prečitali tako gotovo, kakor izjava „slovenskoga društva" v Mariboru. Prav tako ne moremo dopuščati, da se v isti številki „ Edinosti" napačno trdi to, kar je že predsedništvo popravljalo v „N. Fr. Pr." in „Vat.M, namreč da bi se bilo dvakrat in nasprotno glasovalo o točki, katera se odnaša na krščanako-socijalno stranko. O stavku odnašajočem se na krščansko-socijalno gibanje — na k men V. resolucije — je bilo samo jedno in jednoglasno pritrdilno glasovanje. Ono, o čemer se je dvakrat glasovalo, je bilo nekaj druzega, kar se od o.iega razlikuje, kakor se razlikujejo voditelji ali markantne oseba dotičnih strank ali frakcij , — recimo Lueger — krščansko socijalna, Karlon — nemško-konservativna stranka. — Ko-nečno mislimo, da bi bilo dobro v skupnem interesu, kateri „Edinost" tolikrat naglasa, v širšo javnost, nego je bila ona 456 zaupnih mož iz vseh slovenskih pokrajin spravljati to, kar nas je na .zaupnem" shodu združilo, ne pa tudi ono, kar nas je razdvojiti skušalo. Jakob Skarda. V Pragi je umrl dež poslanec in dež. odbornik dr. Jakob Škarda, odličen pravnik, ki je kot politik izdatno uplival na vse češke raz-mere. Galiski deželni zbor bavil se bode koj po sv. treh kraljih s predlogom posl. Romančuka glede vidi kao posrebrena". Ali to se sploh ne da opisati, to je treba videti. Istinito piše drugi hrvatski pisec o tem: „Ovake divote probudile bi, da su gdjegod u Njemačkoj ili Fraucezkoj, sav turistički svijet." Sploh je to najlepši prizor na Plitvičkih jezerih. Vsa druga jezera stoje višje kakor Kaludjerovac ter so mej seboj s slapovi zvezani. Nad Kaludjerovcem stoji Osredak 521 m visoko, potem Milanovac 524 m visoko. Na konci tega jezera je zopet most. Pred mostom razprostira se najkrasnejše in največje jezero „Kozjak" (536 m), za mostom pa je slap, po katerem se pretaka voda iz Kozjaka v Milanovac. Še dober četrt ure ob bregu Kozjaka pa pridemo do „ Planinske koče (Touristenhaus)", kjer se dobi izvrstna in cena postrežba kakor tudi dobra postelja. Na naročilo pripravijo tudi postrvi in rake (katerih je nebrojno v jezeiih), vsaki čas pa lahko postrežejo s stekleniškim pivom in pristnim dalmatinskim ali hrvatskim vinom. Obed in večerja je za goste in tujce tudi vedno pripravljena. Lep prizor imamo pred seboj iz verande, kajti slapovi se vzdigajo amfiteatralno nad jezeri, na vrhu pa stoji letovišče „Devčičevac", kjer je tudi gostilna. Vseh jezer je 13, slapov pa okoli 30. O njih poje slavni Trn m k i; „Trinaest divnih nize se jezera, Što no jedno u drugo se toče: Svako s visa u dva, a tri slap* Biser sipa, nis lističu djipa, — To okomco, ono malim lukom U selenao pada turnim bukom! (Konec prih.) volilne reforme, ali ti razprave ne bodo imele pomena. Odločilni krogi so namreč sklenili, preprečiti za vsako ceno sklepanje o RomanČukovem predlogu in to iz ozirov na vlado in na poljsko delegacijo. Nemški rodoljubi. V Opavi je policija zasledila, da se mej ondotnimi gimnazijci razširja ve leizdajski, v Hamburgu izhajajoči list „Deutsch-nationale \Varte", ki h ujaka na vse mogoče načine zoper našo dinastijo. Ogerska kriza. Cesar se mudi na Dunaji in tudi najbolje informovani krogi ne vedo, kako se reši kriza. Kronine intencije so povsem neznane. Najverojetnejša je še kombinacija, da sestavi novo ministerstvo hrvatski ban grof Khuen-Hedervary. Prijatelji sedanjega ogerskega sistema zatrjujejo, da bo Khuen dognal cerkvenopolitične reforme, nasprotniki zatrjujejo, da ne, vsaj vseh ne. Khuenovo stališče je olajšano, ker so vse na podstavi pogodbe iz 1. 18G7. stoječe stranke pridobljene za fuzijo. Na krizo upliva tudi to, da namerava papež prote-stovati zoper izvedenje cerkvenopolitičnih zakonov, ker nasprotujejo dogmam in principom katoliške cerkve, in da mislijo to isto storiti tudi ogerski škofje s posebnim pastirskim listom. Vseučilišče v Derptu je bilo nekoč povsem nemško. Šele pred nekaj leti je vlada uvedla ruska predavanja, sedaj pa je glasom poročila otieijoznih listov zaukazala, da morajo vsi profesorji počenši s 13. januvarjeni predavati ruski. Afera Drevfus. Vojaško prizivno sodišče je potrdilo razsodbo vojnega sodišča Pariškega glede kapitana Drevfusa. Ta je bil včeraj degradovan in se prepelje v kratkem v Novo Kaledonijo, kamor pojde ž njim tudi rodbina njegova. Dopisi. Iz IN »d rage, 28. decembra. (Deželna trtnica. — „KatoIiAko" gibanje.) Ako nas vse ne vara, bila je vodilna misel osno-vanjudeželne trtnice na Slapu pri Vipavi pripomoč za povzdigo novega vinogradstva; v deželni trtnici vzgojevale naj bi se kolči ter vinogradnikom proti primerni odškodnini v porabo prepuščale; splošno, mislimo, bila bi naloga trtnici, biti opora vsem poskusom in načinom, ki bi hitreje zasajanje ameriških vinogradov kakorkoli pospeševali. Toda nikakor nam ne more ugajati današnje delovanje trtnice, ki je menda že koj v začetku svoj namen iz vida izgubila. Kaj čuda, saj se je trtnica osnovala pod silo gospodarskih talentov viteza žalostnega spomina Fr. Schvvarza, ki je tedaj s čudovito spretnostjo pravega Trentskega lovca take kozle streljal, da so se kmetijski družbi in celo samemu našemu deželnemu odboru lasje ježili Bodisi pa že kakorkoli, danes se nam je baviti s trtnico, kakoršna je in kakoršna ne bi smela biti. Namen trtnici bi zahteval, da stoji na višini današnjega novega vino-gradstva pri izvrševanji važne svoje naloge. V trtnici bi morale biti zastopane vse najboljše in vsaj priznano dobre vrste ameriških trt. Deloma je temu ustreženo; rekli smo deloma kajti v trtnici pogrešamo nekaterih najbolj slovečih vrst, dočim se nahajajo velike množine takih, ki niso vredne, da se komu priporoče. Gotovo se to strinja z nameni trtnice, ki bi na svojem ugledu mnogo pridobila, ko bi se v njej sadovi današnjega vinogradskoga znanja in poznanja pokazovali in ljudstvu uživati dali. — Da bi pa vinogradniki sadove s trtnice istinito uživati mogli, trebalo bi pouka, vzpodbujanja in navduševala bodisi od strani postavljenega trtnoušnega komisarja ali pa potovalnega učitelja. Istina je, da se do danes ni še nobenega koraka naprej storilo, pač pa nekoliko nazaj, ker je g. komisarja menda bolestna obupnost in malodušnost ljudem pogum jemala in ga Še jemlje, češ, saj sam g. komisar pravi, da iz tega ne bode nič. Bodi ta komisar, kedorkoli hoti, tako se v svojem znanju ne sme obnašati, ker je pozvan, da deželi koristi. Za poukom bi trebalo gledati, da p' idejo dejanja. Uvodno smo rekli, da ima trtnica preskrbljevati vinogradnikom raznovrstnih ameriških kolči. To je dobro, ali premalo. Ako hočemo vinogradniku istinito, točno in hitro pomagati, treba mu je danes podajati že cepljenih ameriških trt in kolči. Kmet res kupi razmerno jako drage kolči, ali dosedanje izkušnje so pokazale jako malo vspeha, ker niso naši ljudje še cepljenju vajeni. Kolik bi bil že danes vspeh, da so bile vse one kolči, kar sb si jih vinogradniki v trtnici kupili, cepljene! Ako poleg tega uvažimo, da bi se v trtnici lehko po jednotnem načinu vse najboljše in odbrane vrste domaših trt v novem vinogradstvu razplodile jednakomerno po celi dolini, odveč je vsaka beseda. Cepljene trte in kolči bi vinogradniki radi kupovali — najbolji dokaz nam je deželna pe-pinjera v prisilni delalnici, kjer se je štirikrat več trt naročilo, nego se jih je oddati moglo — za necepljene pa niso nič posebno navdušeni. Zato bi bilo vso skrb na cepljenje obračati, ter vzlasti vko-reninjene in cepljene trte vzgojevati ter vinogradnikom proti vračilu troškov za cepljenje in ne za visoke cene prepuščati, kajti vipavski vinogradniki, ki so zadnjih 15 let toliko davkov od opustošenih svojih vinogradov državi in deželi plačali, smejo pač s polnim pravom terjati, da se zanje na leto par sto goldinarjev potrosi. Sposobnih ljudij se ne bode manjkalo, le dobre volje treba in pi malo žrtve. Toda nekaj sem skoro prezrl. V trtnici se je tudi doslej par let sem cepilo, in sedaj je v njej že lepo število cepljenih trt. S kakim namenom so se cepile, ne vemo, kajti na mnoga vprašanja po njih so je odgovarjalo, da se jih rje proda, da jih bode gosp. Reiohel nekam na Dolenjsko odd*l itd., a z druge strani se pa zatrjuje, dja so namerava na zemljišču, ki je za trtnico najeto in odločeno, saditi ameriški vinograd. Ne moremo presoditi, kdo ima prav, z vso odločnostjo moramo pa vipavski vinogradniki take in podobne nakane izpodbijati, kajti mi potrebujemo dobro urejenih trtnic, kolči in cepljenih trt; vinograde si že sami po svoji volji napravimo, brezumne spekulacije treba je pa že v kaleh zatreti, in se jim tudi korenito po robu postavimo, ako bi se sicer nikdo ne našel, ki bi na primernem mestu moško besedo izustil. — To smo »prožili na splošno željo Vipavcev, ter se nadejamo, da se bodo vsled tega tudi uvaževale. Sicer pa nimamo Vipavci nikakih potreb več. To vedo tudi naši klerikalci dobro, kajti računajoč na naše blagostanje iu duševno razpoloženje pričeli so sedaj pred novim letom z zadnjim delom svoje organizacije. Do letos se ne spominjamo, da bi se bili delili listki za Veliko noč že sedaj pred Novim letom. Letos je to drugače. Listki se dele in ž njimi se prav pridno agituje za prihodnje volitve, za „katoliški sklad" ; pripoveduje in na srce se polaga našim možakom, da bodo deležni vseh odpustkov, ako pristopijo ^katoliškemu političnemu društvu" in plačajo 30 kr. vstopnine in še 80 kr. za „Domoljuba" itd. brez konca in kraja; pri tem se seveda slovenskih .brezbožnikov" ne sme zabiti, če tudi ti „hinavci" v cerkev hodijo. Kedaj so jo iztuhtali, ne vemo, vemo pa, da je za našega kmeta način, s kojim se mu hoče denar iz žepa izvabljati v bratomorne namene, preočiten in izgovor pre-puhel. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. januvarja. — (Deželni šolski svet kranjski) se je pomladil. Včerajšnja „Wiener Zeitang" objavlja imenovanje obeh duhovnikov in obeh članov iz učiteljskega stanu v deželni šolski svet za bodočih šest let. Imenovani so gospodje: stolni prost in ravnatelj bogoslovnih stud'j v Ljubljani dr. L. Klofu-tar, učitelj veronauka na c. kr. učiteljišči v Ljubljani Anton Kržič, potem ravnatelj c. kr. višje realke v Ljubljani dr. R. Ju no wi cz in nadučitelj v Kranji Ivan Pezdič. Nova sta torej gg. Kržič in Pezdič; prvi je prišel na mesto g. prof, Tomo Zupana, drugi na mesto g. ravnatelja A. Praprotuika v pokoji. Da se je g. prof. Zupan, ki je bil dvanajst let član tega sveta, moral sedaj umakniti, to ni osupnilo, ker je bilo njegovo imenovanje zavisno od duha, kakeršen veje v ordinarijatu. Mož, kateremu je isti ordinarijat odvzel vodstvo Alojzijevišča, ni mogel pričakovati, da ga bodo priporočali za de želni šolski svet. Sicer pa si je le moral želeti, da ne bi bil znova imenovan, ker so mu zadnja leta nastajali težki konflikti mej njegovim lastnim prepričanjem in pa višjeduhovskim pritiskom v nasprotnem smislu. Gosp. prof. Zupanu gre pričevalo, da se je vedno obnašal v deželnem šolskem svetu kot vnet šolnik, pravičen mož in zvest rodoljub, kakor je želeti od vsakega zastopnika slovenske duhovščine. Če je radi te;a padel, je to le nov znak naših žalostno-zastrurljenih razmer. V deželnem šolskem svetu so torej tačas gg.; predsednik baron Hein, nadzornik Šuman, vladni svetnik Merk, deželna odbornika Murnik in dr. Vošnjak, zastopnik Ljubljane dr. Bleivveis Irsteniški, prost dr. Klofutar, prof. Kržič, ravnatelj dr. Junowicz in nadučitelj Pezdič. Tako je že sedaj za koalicijsko večino poskrbljeno. Čemu tedaj mpori, da bi še dr. SchafTer in dr. Papež izpodrinila ces. svetnika Mur-nika in dr. Vošnjaka? — (Osobne Testi.) Načelnik tukajšnji postaji južne železnice Evgen Guttmann je imenovan nadoticijalom z naslovom inšpektorja. Nadoficijaloma sta imenovana tudi kontrolor J. Stumpfel in dirigent M. Venedig. — Avtorisovani inžener Alojzij P a les i v Trstu je imenovan začasnim stavbin-skim pristavom pri tamošnjem namestništvu. — (Umrl je) danes dofoludue nagloma tukajšnji znani rodoljub g. Avgutt Marolt, izdelova-telj glasovirov. Pokojni je bil član raznih narodnih društev in v narodnih krogih vsled svojega humorja priljubljen družabnik. Bodi mi lahka zemljica! — (Slovensko gledališče.) Novo leto se je otvorilo s staro burko ,čevljar baron". Predstava je dosegla dvojen namen: gledališče je bilo razprodano in občinstvo se je zelo dobro zabavalo. V kritično razpravo pustolovskih peripetij se je tem manj treba spuščati ker se je igralo sploh dobro. Gospića G. Nigrinova je bila v prvem dejanji preširen Nacelj, v drugem in tretjem pa eleganten in šegavo neroden in neopiljen Konrad, ki je pa vedno kazal toliko prirojene gracije, da bi bila stara baronica z nekoliko potrpljivoatjo vzgojila lahko prav pripravnega baron čka iz njega. Gospića Pola k ova je z omiljivo naravnostjo in lahko parodijo stvarila simpatično in zapeljivo Miciko; g. Perdan je s trezno, neurinljivo komi ko igral in razločno pel mojstra Podplata; vsi drugi sodelujoči so s primerno masko in gladko igro podprli prhljivo dejanje. Godba je spretno sestavljena po znanih opernih motivih; najbolj prijetno so doneli dueti gospice Nigrinove in Polakove. Tudi zbor jo sicer dobro pel, samo koncem prvega in tretjega dejanja se mu je preveč mudilo. Ploskanja je bilo veliko. Po prvem dejanji je občinstvo z živioklici trikrat priklicalo gospici Nigriuovo in Polakovo, po drugem štirikrat gospico Nigrinovo in druge sodelujoče, in za odhodnjo zopet nekaterekrati. Jednacih iger ima Dramatično društvo še več na svojem šaroviŠči; te so pravi repertoire za nedeljske večerne in popoldanske predstave. Narod cel teden dela, v nedeljo se pa rad nasmeja — in prav ima. K. — (Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda) je imelo svojo 81. vodstveno sejo dne 21. decembra 1894. Navzočni so bili: Tomo Zapan (prvomestnik), Ivau Hribar, Aut. Koblar, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik) in Andrej Zamejic; izmej nadzorništva sta bila prisotna Oroslav Dolenec in Ivan Vrhovnik. Ker je prvomestnik Tomo Zupan službeno zadržan, prišel jedno uro po pričetku seje, otvor d je sejo podpredsednik Luka Svetec ter dal besedo blagajniku dr. Vošnjaku, koji se je izjavil, da ima družba do današnjega dne 14.564 gld. dohodkov in 14231 gld. troškov, torej 333 gld. prebitka. Ko se sprejmejo razni sklepi gleda Trsta in Velikovca in rešijo prošnje o podporah, zaključi prvomestnik sejo. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) je te dni razposlala vsem slovenskim posojilnicam prošnjo: naj bi se ob svojih konecletnih računskih sklepih z darežljivo požrtvovalnostjo spominjale naše Veliko vške šole. Ker je zidanje Velikovške šole za našo narodnost neprecenljive važnosti, priporočamo to zadevo prav prisrčno vsem Slovencem, da mislijo na-njo ob vsaki priliki. — (Mestna hranilnica Ljubljanska) Meseca decembra leta 1894. uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 493 strank gold. 161,767.23, 392 strank pa vzdignilo gld. 149,861.41. V zadnjem četrtletju 1894. dovolilo se je 183 prosilcem posojila na zemljišča v znesku gld. 155,373*31. — (Uprava južne železnice) je v Ljubljani službujočemu definitivnomu osobju povišala lokalno doklado do 70% in na nasvet načelnika zvišala vsem delavcem dnino. — (Nesreča ) V ponedeljek popoludne padla je Helena Vrhovec, postrežkinja pri poštnem uradniku F. Kočičku ko je na lestvi stoječa snažila hodnik na dvorišči pajčevine, tako nesrečno na kamenita tla, da so je ubila. Truplo ponesrečene prenesli so v mrtvašnico k sv. Krištofu. — (Solndni dnevi.) Ko imamo pri nas večinoma gosto meglo in čuten mraz, je bilo minule praznike v Trstu in sploh ob Adriji lepo solnčno vreme. Le ponoči je bilo malo burje, po dnevi pa je bilo mirno. Na notranjskem Krasu je bilo od Št. Petra naprej vreme tudi še dosti prijazno in ni odtod proti Sežani in Trstu nič snega videti. — (Posojilnica ▼ Cerknici,) zadruga z neomejenim poroštvom, se je že registrovala. V odboru so gg.: Franc Ser k o predsednik, Alojzij Pogač n i k, namestnik, Jože Milavc, Matevž Zaveršnik, Franc Zagorjan in Andrej Kren, vsi iz Cerknice, Franc Premrov iz Martinjaka, Jakob Meden iz Begunj in Franc Remšgar iz Žerovnice. — (Požar v Grabči) Dne 25. t. m. zjutraj gorela je Mliuarjeva žaga v Grabči blizu Gorjan. Mej prvimi je bilo na pogorišči vrlo gorjansko gasilno društvo, katerega moštvo je tisoč kg težko brizgal-nico čez strma klanca pri Dolgembrdu in Grabču samotež pripeljalo. Kdor pozna omenjeni strmini, vs ceniti naporno delo krepkih naših fantov. A tudi pri požaru se je gorjansko gasilno društvo vrlo obnašalo. Ogenj ki je žugal upepeliti vso vas, se je omejil na omenjeno žago. — (Nova šola.) Deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom dovolil, da se ustanovi , jednorazredua ljudska šola v Gori v kočevskem okraju. Za to šolo se sistemizuje učiteljsko mesto z dohodki IV. plačilnega razreda. — (Slovensko druščino v Celovcu) nahajajo rodoljubi z dežele in iz sosednjih pokrajin, ki zahajajo v Celovec, v gostilni „hotela Šandvvirth", kjer se v klubovi sobi pri vhodu na desno zbirajo vsako sredo ob '/«8. uri zvečer. — (Prvo slovensko pevsko društvo na Koroškem „Gorotan") priredi ustanovno slavnost v eredo dne 9. t. m v gostilni g Šercerja v Šmi-helu nad Pliberkom. V« po red obseza: Pozdrav, slavnostni govor, 8 pevskih točk in veseloigro „zamujeni vlak**. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Hranilno in posojilno društvo v Celovcu) zaradi sklepanja letnih računov o l 1. do 23. t. m. ne bode urudovalo. — (Predavanja na Graškem vseučilišči) se bodo od 6. t. m. naprej vršila že vsa v novem vseučiliškem poslopji. — (Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za Istro V Opatiji) priredita v soboto due 5. t. m. zabavni večer s plesom v prostorih društva „Zoreu. Začetek točno ob 8 uri zvečer. — (Novi poštni uradi.) Pod novo ustanovljeni poštni urad Medolin pri Pulji spadajo vasi Lisinjan, Medolin in Sisan; pod poštni urad Št. Volbenk na Višečkem vrhu pri Ptuji pa vasi Trnovce, Kozlovec, Št. Volbenk, Viš z Gomilo in Goro, Vi-šečki vrh s Sovjakom, Crmlje in Črmljenšak. — (Spalni vagoni na progi Trst - Benetke) bodo za poskušajo vozili od novega leta pri ponoćnih vlakih. Poleg voznega lista I. razreda je plačati za posteljo še 5 kron Ako je prostora, se morejo uporabljati taki vagoni tuli iz postaj mej potom, pristojbina pa ostane ista. (Koncerti Dimitrija Slavjanskega) in njegovega velicega pevskega zbora bodo v Zagrebu dne 3., 4.\ in 6. t. m. v Sokolovi dvorani. — (Razpisane službe.) Pri Tržaškem prizivnim sodišču mesto pisarniškega oficijala. Prošnje do 15. t. m, — V Malem Lošinju služba učitelja za veronauk (III. kategorija) na tamošnji deški osnovni šoli. Prošnje v štirih tednih. — C. kr. po morska vlada razpisuje dve mesti pristaniških pilotov III. razreda pri pristaniškem glavarstvu v Trstu. Prošnje je uložiti do 13. t. m. * (Proganjanje Rumu no v na Ogerskem.) V Temešvaru je bil te dni obsojen pred tamošnjimi porotniki urednik rumunskega lista „Dreptatea" dr. Valerij Branisca na dve leti zapora in 1300 gld. globe, eventuelno na daljnih 130 dni zapora iti da vrne stroške, ki znašajo 119 gld. Ko se je obsodba razglasila, bo navzoči Madjari radostno pritrjevali. * (Ladija bodočnosti) Francoski inžener Ba-zin hoče oživotvoriti čudno svojo idejo. Izumil je namreč ladijo, ki je povsem različna od dosedanjih. Njegova ladija je plosnata in plava na velikanskih valjcih, ki oh jednem gonijo ladijo naprej. I Jazi r. je izdelal pet metrov dolg model ter ga poskušal na nekem jezeru blizu Pariza s prav dobrim uspehom. Zdaj hoče izdelati 25 metrov dolgo in 12 metrov široko ladijo. katere valjci bodo imeli po 8 metrov v presegu. Pozneje pa hoče zgraditi velik 130 me tro v dolg parobrod. * (Redek eksamen) Na vseučilišči v Bernu v Švici sta te dni naredila doktorski eksamen iz filozofije dva učenca, mož in žena, oba rodom iz Rusije. Tak slučaj se še ni pripetil na Bernskem vseučilišči, akopram so tam mnogi ruski dijaki in dijakinje, ki se včasih še pred dokončanimi Študijami poročijo. * (Nesreče na morju) so bile v poslednjih dneh posebno v sredozemskem morju mnogobrojne. Na severni obali Sicilije je morje naplovilo kakih 10.000 dog in ostanke neke ladije na suho. Na dogah je bilo znamenje Reške firme Graffaiel. O usodi moštva razbite ladije, ki je utegnila biti iz Primorja, ni ničesar znano. ■ r ^ Slovenci ln Slovenke! ne zabite družbe •▼. Cirila ln Metoda 1 1 Darila s Na račun starega leta je sprejelo uredništvo našega lista še nastopne darove: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Ljudevit Stiasnv, učitelj v Radovljici, nabral 2 8 kron; darovali so: Gg. Arseliu, Rozman, dr. Vilfan in Stiasnv, vsak po 2 kroni, gospe KI mar, Oman in Pesjak, gospica Kat. Drol in gospodje Fleischman, Grčar, Golmajer, Lavtižar, Lužar, Mulej, neimenovan, Kozek, Korošec, Pianecki, dr. Ponebšek, Rus, Simon, Turk, Zupan Ign., Zupan Jan. vsak po 1 krono. — Gosp. M. A r k o, nad-nčitelj v Hrasah 10 kron 8 0 vin., katere so darovali rodoljubi pod Slavnjam v hrenoviški župniji povodom godovanja g. uadžupana. — Gosp. Vinko Prešern, c. kr. zemljemerec na Krškem 10 kron, namestn venca na grob umrle sestre Ljudmile. — Skupaj 48 kron 80 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! V novem letu so poslnli darila: Za Narodni dom v Ljubljani: (<:. uradniki banke „S I a vije" 1 krono G0 vin — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — V korist družbe sv. -Cirila in Metoda so se v Litiji odkupili novoletnih voščil: gg. grof Kunigl, M. Jeretin, dr. Pavlic. Orehek, Oblak, Jv. Gregorčič, A. Jenko, Hutter, J. Jenko, Vončina, Nabornik, Sadar, Roglič s 8 >progo, Jarc, Treo, M. Kobler, dr. Stepančič, Beneš. Zupančič, Fran Mik-lavčič (s sv. Križa). Koklič. Lebintrer, Karol Berg-man, Fr. Stane, Polegek, Gustav Čeme, K. Preželj, Jožef Damjon s soprogo, Haslinger, Još. Kobler c. s. c, Jožefa Koprivnikur star, N^žiki Lonček, Mili voja Vončina, Kornelija Orehek, Tainburašica, M>ha Damjon, Štefan Muzgo, Roblek, pl. Andriol s soprogo, Lenček Ign., Jeločnik z rodbino, L. Svetec, Anton Zupan, stud. phil., pl. Premorstein, dr. Julij pl. Wurzbach, Dahne. Jofl. Schott, K in R. Verbajs, Mahorčič s soprogo. Lorenco Turra Dovžan, Pogačnik, Kupole, Avg. Črne, Milan Orožen (* Trebnja), Ljndm. Roblek, Helena Bsvk, Litijski glodanci „Juch-ej!a, J. Konšek s soprogo; Josipini B.trtl in Marija Zore iz Šmartna, H-dena in Franja Grilc z Vača; Mitika Vrančić iz Ljubljane. Skupni znesek 67 kron in 8 vin. hranil se b > za prihodnjo po-kroviteljino. — Zahvala. Gospod profesor Bezsolek v Plovdivu vposlal je podpisanemu 15 eksemplarov knjižico „Stariši, podpirajte šolo!" z željo, naj se razdele knjižice za novoletno darilce starišem tukajšnjega šolskega okoliša. Za ta blagodušni dar se velecenjeuemu gospodu darovatelju najtoplejše zahvaljuje šolsko vodstvo v Postojini, dne 1. januvarja 1895. Janez Thuma. Dunaj 2. januvarja. Glavni dobitek kreditnih srečk v znesku 150.000 gld. je zadela srečka serija 2558 št. 61. Praga 2. januvarija. Namesto umrlega Skarde nameravajo Staročehi voliti Zeitham-merja v dež. odbor. Praga 2. januvarija. (Jcški izdaji „Politike" je vlada vzela pravico, izhajati brez kolka. Cetinje 2. januvarja. Včeraj je nadškof Miličevič v Baru daroval prvo katoliško mašo v slovanskem jeziku. Knez Nikola je to javil papežu s posebno brzojavko. Beligrad 2. januvajja. Mej kraljem Aleksandrom in Milanom je baje nastal resen razpor. Vlada je sodnikom v Čebinčevi pravdi zažugala z umirovljenjem, če bi zatožence oprostili. Pariz 2. januvarja. Liga patrijotov se je zopet ustanovila. Narodnogospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica k ran j - ska Javne seje dne 27. dec. 1894 pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdan a, udeležili so se nastopni zbornični svetniki: Iv. Haumgartner, Oroslav Dolenec, France Hren, Janko Kersnik, Ant. Klein, Makso Krenner. Alojzij Lenček, Karol Luck-mann, France Omersa. Toma Pavšler, V.iso Petričid, Josip Rebek, Avgust Skaberne, Feliks Stare in Jernej Žitnik Predsednik otvori sejo in imenuje ver i tika tor jema zapisnika zbornična svetnika Makso Krenerja in Jernej Žitnika. Zapisnik zadnje soje se odobri. Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča o prošnjah za podelitev cesar Frančišek Jožefovih jubilejskih ustanov za onemogle obrtnik«. Prosilcev je 32, od katerih je pa že il prejšnja leta dobilo ustanovo. Na nadaljnih 9 se ni moglo ozirati, ker ti po mnenju zbornice dobivajo drugod podporo ; na druge se ni oziralo, ker niso bili samostojni obrt niki in zopet na druge ne, ker kot bivši krčmari i in trgovci nimajo pravice do teli ustanov. Od ostalih 14 prosilcev, ki so vsi zelo potrebni in se i od župnijskih iu občinskih uradov naj topleje priporočajo, moglo se jih je v poštev jemati le 8, ker zbornica nima več ustanov oddati. Zbornica je na to sprejela jeduoglasno nastopni predlog : Povodom 40letnice vladanja Nj. c. in kr. Apost. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. ustanovljenih 8 ustanov po 25 gld. podeliti je sledečim prosilcem: Anton Krivicu in Janezu Rakovcu iz Ljubljane, Karol Šif-rerju iz Kranja, Simon Hafnerju iz Škofje Loke, Jožef Bali »Iu iz Kamnika, Jakob Krašovcu iz Št. Petra pri Nove m mestu, Martin Petriču iz Radeč in Janez Stukeljnu iz Jelševnika pri Črnomlju. Zbornični svetnik Alojzij Lenček poroča o prošnji občine Dovje za preložitev jednega semnja in razširitev letnih semnjev v letne in živinske semnje Odsek navaja v svojem poročilu, da naj bi se z ozirom na to, ker ni povoda za pomnožitev semnjev, preložil letni semenj z dne 20. januvarija na dan 17. marca in naj bi se spojil tudi z živinskim semnjem V Mojstrani nuj bi so letni semenj dne 23. novembra razširil tudi v živinski semenj. Zbornica na to sklene v tem smislu poročati. (Dulje prin.) Od medicinskih avtoritet pripor oče van ntrfii ltnitel|, n ztvarJH ale«, Icrepllen, neobbndno (IMA—•» p.»> i ik rckonVHlflacfiit** fHWWKM rSKE Bffl j)()t||vH 8tt \4'£l(i<>lll>t V VMrdl |.k >«) n:» ll. Olavna zaloga v Ljubljani: Jo«. Maycr, Itiknrnar. % iiirll »«i t GLiu?»l;anl : 28. ilfccm''!.!' Fran B*>tk'*r, bnkvovesov s-ti. 10 dni. Stlldvtttovtka ulici At. "J. — E'ill llnllur, porotnikov sin, li l< t, Mirijo Tenzije centa dl, 5. — Alojaij K'it»iniik, krojač, (tO li-r, UI'ch na Grad ftt b. Meteorologično poročilo. J Ča« opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krma v mm. d v 7. Bjntraj .18 1 M, — B 8" C brez v. obl. •r; y. popi ii. 18 8 m, — 32 ( si. svz. obl. 000 mm ćo 9.zvefler 21 8 — 56 r si. svz. obl. C 7. zjnt raj 2. popol 9. zvečer 796*9 na 727-2 nn>. 7»*9\S mm. — 10 0* C al. vzh. — 7*i° C si. vzh. — 9 9° C al. vzh. megla Obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura —4 2 in —0*9, za 13° in 01° pod i.ormalom. IDu-najslsa. borza dne* 2. januvarja 189.r>. bkupui državni d ! 8 35 HM l 401 i — t IU r"0 a *5 12 ■ 17 9 • h5V, ■ 3) t-2 Marija Marout, roj. Potočnik, jav'ja v svojem in svojo roibine imenu vsem prijateljem in znancem prctužuo vest, da je Vse^amogoAni vzel na^loma k Sebi naš ga t resrcno ljubljenega sina, oziroma brata, strica, svaka, gospoda Avguština Marouta klavirarja in posestniki dnnea v sredo ažam za sožalje pri smrti mojega soproga in za tako obilno udeležbo pri njegovem pogrebu vsem sorodnikom m prijateljem iz Škofje Loke in L ulilj ) lKlixHlM'f II Dolliinr v Stari Loki. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega socutia o bolezni in [lovodom smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, odnosno očeta, gospoda Vojteha Candolinija c. kr. okr. sodnika v pokoju za izredno mnogobrojno spremstvo do poslednjega počivališča, izrekamo vsem priiateljem iu znancem, vzbudi c. kr~ notsrijatu, gospodom uradnikom r. kr. okrajnega sodišča, c. kr. gozdarskega oskrb-nifitvn, c kr. davkarije, slav. c kr. orožniltvu, in gospodom pevcem „Narodne čitalnice" za ginljivo petje, dalje darovateljem krasnih vencev svojo naj pri Brc nuj 6o zahvalo. V Kostanjevici, dne 31. decembra 1894 m Žal ii jota rodbina. Išče se oženjen, trezen in energičen ne preveč mlad. ki dobro razume vsa ekonomska dela in ima dobra Bpričevala, za neko posestvo blizu Ljubljane. — Več o tem pove iz prijaznosti g. Av«hn< M«rM«l)e9 — odstranjuje sobne boleelue z imuirtenjem iivoa zobozdravnik A. Faichel, poleg čevljarskega raontu. v Kobler-jevi hiii, I. nad str. ■ %a»4>«>aaa^e>«>*«ye>.a>ava>^^e> 4s»om> «x» ♦ «>e>e»«> Staroznana trgovina m urami najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenilerskih ur in krono-grafov, najnovejšega v table1IOI//4KK<|u. Pr*»«l roloiiein *t. 8. Št. 9:t4 M. 8. sv. Razpis ponudbinske razprave. Podpisani c. kr. mestni šolski svet razpisuje pismeno ponudbinsko razpravo za oddajo mizarskega in ključavničarskega dela pri gradnji nove dvorazredne ljudske šole na Ljubljanskem barji na 12. dan meseca januvarija 1895. 1. ob 11 uri dopoludne Dotični načrti, proračuni mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki so razgrneni v pisarni mestnega 8tavbinakega urada za navadnih 11 radiih ur vsakemu na vpogled. V ponudbah, glasečih se na skupno prevzetje dotičnih razpisanih del in dobav, nastavi ponudnik se številkami in besedo jednotne cene in na njih podstavi preračnnjene skupno zneske ter od laj te ponudb« zapečatene*-ter opremljene s 5odst. vadijem v gotovini ali v vrednostnih papirjih do določenega roka pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. Na ponudbe, ki bi došle prekasno, m na tuke, katere bi se ne skladale popolnem z navedenimi določili, se ne bode o^imlo. 1454—2) C. kr- mestni šolski svet v Ljubljani, d m' 27. decembra 1894. Predat-d ni k : CrtaNMClIl s. r C tr glavno ravoatelUlvg anir drž felemtc Izvod iz voznega reda vol^a.-'.ra.ogr«. ećL 3L. oktobra 1864 Naatopno omenjani prihajal >l In orthajalnl dul oenaoenl ao t ht<\'rwf>*kfnt času. SrednJeOTropaki aea je krajneroti ea*u * l.lnh-U »nI u 9 minuti naprej. Odhod li LJubljane jul. kol.) Oh tm. Ht-i B min. jut wtor4 otahul vlak v Trbia, Pontabal, Haljak, Oa> Krauadtiafaata, Ljubno, o»« Halathal t Autaaa, laalil, Onmii- ciaii. Holfingrail, Land-Oaatnln, Kali na Jaaani, 8tayr, I.ihl, BuJaJavloak Plaeni, Marijina vara, Ktfor, Karlova vara, Prauaci*a vara, Prago,, I.!).Hiiu, MmiHJ Tla Amutfttten. Oh tt. uri JO m>\} otabal vlak v Trbii, Poutanal, Heljak Oa loTao, KransniiRfaata, Ljubno, Dunaj, oaa Salathal t Solnoajrad, Dunaj tI* Amiti'ton. Ob t'J. uri .1.1 min. dojtatutin* utaaanl vlak t Noto mnito, Koo«tJ*. Of> It. uri »O min. Hu/mlutiH* oinhm Tlak t Trbii, Poutakal, Haljak, Oalovao, Pranaanafaala, Ljubno, Salathal, Oiimt). Ob 4. uri 14 tnin. jHtjtoluttne oaabnl vlak r Trbli, Haljak, OaloTao, Ljubno, Aea Salathal t eiulnofrad, Land-Oaataln, Zal na Jaanru, Ino~ moat, Hrevulu, Ourih, Oanaro, Paria, Stayr, Lino, OmnnJon, Uolilk PudaJeTloa, IMaanj, Marijina Tara, Kfjar, VranooTa Tara, Karlova vara, Pravo, Ltnako, llunaj Tla Amateltan. Ob 7. uri HO min. *ww maiaul Tlak t Noto moito, Kočarja. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Oh S. uri OS min. mjuirut oaabnl vlak a Dunaja Tla Amatalteu, Lip* • ija, Praga, KranouTih Tirov, Karlorili Ti.rOT, Kura, Marijinih Tam«,, Planja, Budajavio, Holnoa;rada, Llnoa, H(»>-ra, OmiimUna, laohla, Aua, ■aaa, Zall» na taaaru, Lnnd.Oaatalna, Ljubnacja, Oalovea, Baljaka* KranaanarViaU Trbiaa Ob H. uri tO mir*, »httritj matanl Tlak ia Koeavja, Noreira maata. Ob It. uri XI min. ttupoiutin* oaabnl Tlak a lluuaja tria Amateltan, Lipalje, Praaja, KrauoOTih TaruT, Karlorih raror, Kjfra, Marijlnltr »arov, Planja, HudaJaTio, floluoirrada, Llnoa, Stejrra, 1'arlaa, tinutva, Onriha, Hraarnine, Inornoata, Zella na jaaaru, Land-Oaataina, Ljtibuaara, Onlovca, Lieuaa, Pontahla, Trbiaa. Ob V. uri .TJ min. jn>futiuilnn meianl Tlak la KooaTja, Naveza maata. Ob 4. uri 4H min. /mfHtlutin* aanbui Tlak a Dunaja, Ljubnega, Salathala, Haljuka. dalome, Vranaenefeata, Poutabla, Trhla* Ob O. uri HS min. Mf^*r matetii rlak la Kučerje, Novcite Meata. itb V. uri 301 min. atwH'«ii' oaehnl *lak a Dunaja preko Amateltene lat lajubiieaja, Haljeka, Oaloroa, Pnnlabta, Trbiaa. Odhod ls lajubljeae (dr*. kol> Ob 7. Ob 0. a e »a mite. %h*tr»0 v Kamnik. OS . f,oj»>l>t m m SO . Prihod v lajabljano (dr* kol.). SO min. mlutruj la Kamnika t S . tlnfitlutim* . i, »tO (o-l> Išče se deželo hm v • V«J_ a» lsni učitelj za dobo tekočega fiolskega leta. — Nastopiti je vsaj «!©■ ptaiuikov Nt. Treli Hrnljev. — Kje? pove upnvni-fitvo „SloveriHkerra Naroda", (1445—U) Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Sirup iz planinskih zelišč iev sok tudi prsni, pljučni m imenovan, prirejen iz planinskih rellifi In lahko rastopljl-▼•rra vapnantg« talasa. Steklenica i navodilom o porabi 56 kr., 12 »teklrnic b gld. Dobiva se pri (1230 1'-) Ub«i Id u pl. ■,riik«cr/y-ju lekarnarju v Ljubljani. PoAIIJm ate a nbraluo |»«i»lo. Lekarna Trnk6ozy v Grade i C. fer. priTT. St. 22 882. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajemno zavarovalne družbe proti požaru v Gradci najuljudneje naznanja svojim p. n. družabnikom, da se vplačevanje društvenine za L1895 prične s 1. januvarijem 1895. I. ter se vzprejema vsaki čas ali pri društveni blagajnici v lastni hifii »t. 18 in 20 Saekstrasse v Gradci ali pa pri zastopništvih v Celovci in v Ljubljani*) in pri okrajnih komisarjih. Gradec, meseca decembra 1894. c. kr. priv. vzajemno zavarovalne družbe proti požaru __v Oradoi. *) Pisarna ziistopništva v Ljubljani je v društveni hiši hm Mnrlje Ter«sl|e reall al. pritlično, tik vpžb. (Ponatlal aa um pladajsjo.) (2) ladajfttelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarn*". 06 68