-   17   -
Vesela novica iz Postojne.
V Postojni (Adelsberg) se je družba prijatlov slo ve uši ne začela, ktera se pod prijaznim vodstvain ondašnje duhovšine vadi, domači jezik popolnama in čisto govoriti in pisati. Ta namen kmalo doseči, se snidejo verli domorodci trikrat v tednu; med temi so večidel vsi kresijski uradniki (Kreisamtsbeamte) , ondašnji šolski učeniki, mnogi Postojnski teržani in nekteri drugi uradniki. Za vodilo svojiga učenja so si izvolili Potočnikovo slovnico, in so v ta namen unidan 20 iztisov imenovane gramatike in pa 2 iztisa neprecenljive knjige j,Blaže in Nežica" iz Ljubljane naročili. — Slava možem, kteri jezik svoje domovine po njegovi velike vrednosti cenijo in se ga popolnama naučiti želijo. De bi pač tak lep izgled več enacih družb izbudil! V Ra-doljci, če se ne motimo, je tudi enaka družbica. V Ljubljani bi bilo tudi marsikterimu silno potrebno, de
bi se začel slovenšine učiti, namest de zabavlja do-morodnimu jeziku, kteri bo berž ali pozneje vladal po Krajnski slovenski deželi. Posebno pa bi svetovali tisti— mu možiceljnu, ki iz Ljubljane v Graških Novicah v eno mero svetu oznanuje, de mu krajnski kruh diši, de pa krajnskiga jezika ne zna! Možičelj, možicelj! tvoje repenčenje je prazna slama — tudi brez slovenskima družtva je krajnska dežela — slovenska dežela.