Zborovale! ob spominski ploSčl na Mali planini Ob obletnici na Veliki planini »Odnos mladih do zgodovine je čedalje bolj tudi odnos do današnjega dne, do problemov sedanje družbe. Tudi •ni, tudi naša generacija hoče ustvarjati zgodovino, naSo lastno 7.godovino, našo bodočnost. Tudi ml potrebujemo svoje, če že ne nove, vendar globoko Intimno doživele 'deale, za katere bomo prepričani, da se je potrebno In da se Izplača bojevati,« Je med drugim dejal Mitja Gor-lup, predsednik zveze mladine Slovenije, ko Je 3. avgu »ta letos govoril na proslavi 30-letnlce V. državne konfe-rence SKOJa na Veliki plani ni. Preko tisoč mladincev In 'udi starejših je poslušalo Rovor predsednika pred Lec-tarjevo bajto na Veliki plani "I. kjer Je bilo prizorišče zgodovinskega dogodka. Sem •o prihiteli mladi Iz vse Go renjske In delegacije drugih »>esl med njimi tudi pred stavnlkl mladine Iz drugih republik. Poleg mladine so *e zborovanja udeležili tudi Predsednik republiške skup-^lnc SergeJ Kraigher, člani »veta federacije Lidija šent- jurc, Franc Leskošek In MIha Marinko, predsednik 7.MJ ! Janez Kocjančlč, predsednik ' CK ZKS Franc Popil In ne-I kateri drugI družbcnopolitič-! nI delavci. j Mitja Gorjup Je ob koncu 1 svojega govora povabil pred I mikrofon udeleženko pete državne konference SKOJ pred tridesetimi leti Lidijo sen t jure. Prosil jo je, naj udeležencem današnjega zbo-ruvanja pove nekaj misli in i vtisov o veliki prelomnici ! pred tridesetimi leti. Konfe-I renca, ki Je bila tu 6. avgu-! sta 1939. leta, je pomenila , nov korak v delu predvojne komunistične mladine. Zborovanje 32 mladincev na Veliki planini Je utrdilo delo mlade Jugoslovanske generacije. Lidija ftentjurc je spre govorila o pomenu konference SKOJ za mladino v času tik pred izbruhom druge svetovne vojne, spomnila se Je legendarnega voditelja komu nlstične mladine Iva Lolc Ri-barja, ki je vodil zborovanje pred tridesetimi leti in bil prav na Veliki planini izbran za sekretarja. Spregovorila Je tudi o nujnosti nenehnega Izobraževanja mladih ... Zborovale!, zbrani po pobočjih okrog spominskega kraja, kjer Je pod hišo vzidana spominska plošča na ta dogodek, so nato poslušali nastop pevskega zbora osnovne šole Toma Brejca pod vodstvom tov. Viktorja Ml-helčlča, recitatorje z gimnazije, godbenike iz Mengša, kar na travi pa so venček narodnih odplesali člani folklorne skupine Iz Stranj. Bilo je čudovito! Sonce, mladinci, mladinke, družbenopolitični delavci in drug! navdušen! planinci. Veselje na Veliki planini tudi v popoldanskih Uran je dalo planini poseben utrip. Organizatorju tega zborovanja, Občinski konferenci ZMS Kamnik in družbenopolitičnim organizacijam občine ter predsedstvu ZMS Slovenije gre za organizacijo pohvala. Prezreti pa ne smemo tudi nastopajočih, ki so se kljub počitnicam zbrali In s svojim programom pripomogli k čimboljšemu poteku tega pomembnega zborovanja. Tekst ui foto: T. S. Pester program prireditev za občinski praznik Domicil kamniškemu bataljonu Lahko rečemo, da ob praznovanju občinskega praznika 27. julija že dolgo nismo imeli tako obsežnega programa prireditev kot letos. V času od 19. julija do 3. avgusta se Je zvrstilo kar 15 večjih prireditev. Praznovanje se je začelo že v soboto z otvoritvijo samostojne razstave akademskega slikarja Ferda Mav-erja v dvorani nad kavarno. S praznovanjem smo nadaljevali v nedeljo, ko Je bilo več športnih tekmovanj v rokometu, nogometu in odbojki. V ponedeljek ao vgradili temeljni kamen za novo osnovno šolo v Komendi, ki bo zgrajena že prihodnje leto. Istega dne so na Duplici odprli novo osnovno šolo, ki Ima šliri učilnice, šolsko kuhinjo in druge prostore. Slovesnosti so se nadaljevale v petek z otvoritvijo prenovljenega obrata tovarne usnja v Kamniku in srečanjem izseljencev v Kamniški Bistrici. Zvečer so v dvorani nad kavarno odprli razstavo ob 50-letnici ZKJ, SKOJ in sindikatov, ki jo je pripravil kamniški muzej. V soboto, 26. julija, je bilo v Kamniku največ prireditev. Dopoldne so odprli vodovod v Volčjem potoku, popoldne pa je bila slavnostna seja občinske skupšči ne, na kateri so zaslužnim občanom podelili plakete mesta Kamnik. Po slavnostni seji občinske skupščine je bil prome-nadni koncert na Trgu talcev, pred spomenikom revolucije pa so kamniškemu bataljonu, ki je bil prva večja partizanska enota na Gorenjskem, podelili domicil. Zborovanja pred spomenikom revolucije so se poleg nekdanjih borcev kamniškega bataljona s komandantom Marjanom Dermastio-Lrbanom in komisarjem Anlciniim šiunimm na čelu udeležili tudi dr. Marjan BrecelJ, podpresednlk zvezne skupščine, dr. Avguštin Lah, predsednik prosvetno-k uit urnega zbora zvezne skupščine, general Franc Poglajen-Kranjc in ostali prvoborci, predsedniki občinskih skupščin Zagorja, Domžal, Škofje Loke in Sarajeva. V programu so sodelovali kamniški in domžalski pevci in recitatorji. Svoj delež k programu pa so dali tudi nizozemski mladinci In mladinke, ki so bili tiste dni v gosteh v našem mestu. Bogat program tega dne je zaključil tradicionalni miting na Titovem trgu In ognjemet na Starem gradu. V nedeljo, na sam praznik, so lovci kamniške lov ske družine odprli svojo kočo v Palovčah. Ob podelitvi domicila kamniškemu bataljonu pred spomenikom revolucije Letos prvič podeljena plaketa Kamnika Na slavnostni seji občinske skupščine 26. julija je predsednik Vinko Gobec letos prvič podelil plakete Kamnika dolgoletnim aktivnim družbenopolitičnim delavcem in gospodarstvenikom naše občine. Plaketa, ki jo je po osnutku arh. Bojana šlegla izdelal akad. kipar Vladimir Stovičck, ima obliko medalje z grbom mesta Kamnika in letnico 1229. Občinska skupščina je sklenila, da bo plaketa Kamnika in javno priznanje podeljevala vsako leto ob občinskem prazniku. Letos so plakete prejeli naslednji tovariši: Srebrno plaketo Kamnika: KAZIMIR KER2IC, podpredsednik občinske skupščine ki direktor podjetja »Kamnik«, za dolgoletno uspešno delo na gospodarskem področju, za veliko pomoč in razumevanje pri reševanju komunalnih problemov, kot predanemu družbenopolitičnemu delavcu, ki ne pozna počitka in predaha, ko gre za urejanje ki reševanje vprašanj, ki zadevajo gospodarsko problematiko, in kot odborniku občinske skupščine, ki je v stalnih stikih z volLvci-občani. GREG UR IRT, dosedanji direktor rudnika kaolkia Črna, za vsa teta neumornega in uspešnega dela v naših dveh pomembnih delovnih organizacijah, za delo v družbenih organizacijah in društvih, za uspešno sodelovanje v organih oblasti, občinskih svetih in komisijah, v upravnih odborih skladov, za dosežene uspehe na vseh navedenih področjih dela. STANE MARCIJAV, direktor podjetja »Svilanit«, predsednik UO sklada za razvoj družbenih služb, za dolgoletno delo na gospodarskem in družbenopolitičnem polju, za dosežene' uspehe in vodenje podjetij, ki se je pod njegovim vodstvom razvilo v mo- demo tovarno in se je specializiralo za proizvodnjo zelo iskanih proizvodov, za veliko osebno prizadevanje in dosežene uspehe pri reševanju komunalnih problemov ter nesebično sodelovanje v občinskih svetih in komisijah. Bronasto plaketo Kamnika: VIDA DROVENIK, učiteljica v osnovni šoli Tuhinj, za uspešno dolgoletno prosvet-nokulturno delo v Tuhinju, kjer se kot prosvetna delavka uspešno udejstvuje v mnogih družbenih organizacijah, igralskih krožkih m vzbuja pri mladem rodu Jju-bezon do domovine in odkriva lepoto materinega jezika. V izvonšolskern prosvetno-'kull urnem delu je uspela predstaviti na podiežcfekih odrih mnoga zahtevna dela domačih in tujih dramatikov. Za to naporno m nadvse uspešno delo je žela priznanje občanov. JANKO JUHANT, presod-nik krajevne skupi ost i Komenda, ki je vsa leta po vojni neumorno in aktivno delal za napredek in koristi občanov območja Komende in daje mnoge pobude ter vodi mnoge akcije za reševa- nje -perečih komunalnih problemov. Kot dolgoletni odbornik občinske skupščine je nadvse plodno sodeloval v občinski samoupravi: v skupščini, v svetih in komisijah. Neumorno dela v krajevni skup-losti Komenda. Izredno veliko truda in potov je vložili za gradnjo vodovoda in obnavljanje cest, vedno in ponovno načenjal vprašanje gradnje šole v Komendi, ki se v letošnjem lotu gradi. FRANC PETKOVSEK, prod sodnik krajevne skupnosti Duplica, za neumorno in ne- sebično delo v družbenih organizacijah in društvih, za dalo in napore v krajevni skupnosti Duplica, nadvse plodno sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah, organih občinske skupščine, za mnoge pobude, ki jih je daj in izvedel na Duplici. Javna priznanja: FRANC HRIBAR, dircklor »Moninc«, za dolgoletno uspešno delo m vodenje delovne organizacije, ki je pod njegovim vodstvom iz majhne zastarele obrtniške delavnice zrasla v moderen obrat, in za vsa prizadevanja v družbenih organizacijah in organih oblasti. ALOJZ JANEŽIC, podpredsednik krajevne organizacije SZDL Komenda, za dolgolet- no požrtvovalno delo v organizacijah SZDLt ZKS, krajevni skupnosti in drugih organizacijah in organih oblasti. MARICA HRIBAR, lajnica občinskega odbora Rdečega križa, za veliko, požrtvovalno in dolgoletno delo v občinski organizaciji Rdečega križa, ki z njenim prizadevanjem dosega v rodnem delu in vseh akcijah velike im pomembne uspehe. BLAŽ NARAT, predsednik krajevne organizacije SZDL Šmartno, za dolgoletno uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v SZDL in v krajevni skupnosti, za požrtvovalno delo pri vseh akcijah za gospodarski in kulturni napredek območja krajevne skupnosti Šmartno. IVAN KOZJEK, za dolgoletno delo in uspehe v občinski zvezi za telesno kulturo, v športnih organizacijah, v siii(lik;iln .in v svetih občinske skupščine. ALOJZ PANČUR, za vsa leta uspešnega in požrtvovalnega dola v družbenopolitičnih organizacijah, v sindikatu, ZKS, ZZB in v organih delavskega samoupravljanja. Kamnik, dne 26. 7. 1969 Uspela akcija rdečega križa Občinski odbor RK je na svečani proslavi za krvodajalce za leto 1969. podelil 37 zlatih značk tistim krvodajalcem, ki so dali kri desetkrat. Srebrne značke pa so prejeli krvodajalci, ki so darovali kri petkrat. Teh je bilo kar 101. V mesecu maju 1969 je v občini potekala vsakoletna krvodajalska akcija. Na zavod za transfuzijo krvi se je prijavilo 739 oseb. Kri je bila odvzeta 694 osebam. Zaradi bolezni Je bilo odklonjenih 45 oseb. Ce bi se vsak zdrav občan vsaj za trenutek zamislil, kaj pomeni darovati nekaj svoje krvi za bolnega sočloveka, bi se število krvodajalcev gotovo podvojilo. Druga večja akcija, ki je bila prvič izvedena v Kamniku, je bila 29. maja od 17. do 19. ure: zbiranje oblačil, obutve in posteljnine. Da je akcija dobro uspela, se zahvaljujemo avtonioto društvu za avto In šoferja Mira Let-narja, ter upravi podjetja Svit Kamnik, ki je dala na razpolago avto z zvočnikom In šoferja Franceta Vesela za propagiranje zbiralne akcije. Prav tako se zahvaljujemo lastnikom osebnih avto-mobil»v, ki so brezplačno pomagali pri akciji. Dr. France Pucelj je pobiral zbrano bla- go od Motnika do Kamnika, Oskar Grzlnčlč pa je vozil v Crno-Gozd ter zbrano blago oddal na zbirno mesto v Kamnik. Po mestu Kamniku so zbirali in dovažall blago še lastniki osebnih avtomobilov in sicer: Krašovcc Mihi, Voljkar ing. Pavle, Kališnik Pavle, Cevka Franc, škraba Anica, Konda Alojz, Maček Jože. Iz Komende Je pripeljal s kombijem Lukanc Franc, iz Tunjic pa Slabe Pavle, šolski upravitelj. Vsem iskrena hvala! Našim aktivistom RK pa še mnogo poguma in z veseljem na delo! Za dobrobit sočloveka! H. M. Udeleženke spominskega srečanja zapornic Iz Alchacha pred kamniškim Domom Srečanje zapornic Aichacha nedeljo, 7. septembra, se je v Kamniku zbralo prek 80 zapornic, ki so bile leta 1944 odpeljane v kaznilnico AICHACH v Zahodni Nemčiji. S posebnim avtobusom so prišle udeleženke z Jesenic, Kranja in Škofje Loke. Ze takoj ob prihodu so položile vence ob spomeniku žrtvam revolucije v Kamniku In pr-voborcu Tomu Brejcu na osnovni šoli, ki nosi njegovo ime. V kulturnem programu so sodelovali: oktet Solidarnosti KAMNIK, član opere tenorist tov. Rajko KORITNIK ob spremljavi harmonikarja lov. KARLINA, In članica S\G tovarlslca Sava SEVER-JEVA. Ves program je bil podan z občutkom In poudarkom na Izredno srečanje, ki ga udeleženke ne bodo kmalu pozabile. Prijetno presenečene so bile, da so se tega srečanja udeležili vsi predstavniki obilne: predsednik tov. Vinko GOBEC, sekretar obč. konference SZDL In poslanec tov. Franc SVETELJ, predsednik sindikatov tov. Vinko DOB-NIKAR, sekretar komiteja Z«S tov. Jože STEH pred »ednlk obč. odbor, /./.» NOV 'ov. Stane AUPIC, predsednik komisije za internirance Pri republiškem odboru ZZB NOV tov. Lojze BUKOVEC 'n drugI. Skoda le, da se vabilu ni odzval predstavnik mladine, s 'i Je bilo marsikaj v programu namenjeno prav njej. Predsednik občine tov. Vinko GOBEC je a prisrčnimi besedami pozdravil udcležen-11 <• hi na koncu dal predlog, n»J hI Iniciativo srečanja Prevzela vsako leto druga obilna, kar so udeleženke pozdravile z veseljem. Nato Je Marica Brejc, pred-»ednik občinske komisije za 'niernlrance pri ZZB NOV. obudila neka | spominov na dni pred 25. leti. »Od vsepovsod prignane v Beguni" več ali manj obre- menjene, smo se znašle na Istih pozicijah v borbi proti skupnemu sovra/.nlku-failz mu. In prav zato, ker smo bile od vsepovsod, smo še bolj verjele v tisto, česar sovražnik ni mogel razumeti, v pravilnost naše poti. 146 Slovenk je bilo v nekaj tednih na dvakratnem zasedanju vojaškega sodišča obsojenih: 3 na smrt (pozneje so bile po-mlloščenc), ostale pa od 2 — 20 let. Cez nekaj dni so nas v spremstvu gestapa ter /a straže ne od vojske zrinili v vagone in odpeUall proti Nemčiji. Prvi transport je bil 15. avgusta 1944 drugI 29. septembra Istega leta. Gorenjska je bila o tem odhodu obveščena. Z vseh balkonov in zakotnih hiš so nam ob progi do JESENIC mahali v pozdrav z rdečimi ruta ml In belimi robci ter nam na ta način dajali upanje na vrnitev. To poudarim še posebno zato, ker danes 24 let po osvoboditvi ob naših praznikih ne premoremo toliko svežih nacionalnih barv kot takrat, ko je bila ta barva naš simbol in je pomenila aretacijo in še več. Imele smo edinstveno srečo, da smo se vrnile vse domov, čeprav mnoge do konca Izčrpane. Smrt med našo skupino pa Je začela kositi takoj po vrnitvi. Mnc.dh nismo mogle več povabiti za današnji dan: Albina Cefcrlnova je šla med prvimi In nam zapustita spomin v drobnih risbah: Begunje, Sv. Peter nad Begunjami, kaznilnica Aichach; Mile na GABRICEVA, JENKOVA 1 in SORI I.IEVA mama. Kako !>>;!■ tm Ju' ni! Mnogim sta bili kljub visokim letom za vzgled zvestobe In predanosti našemu delu. Odšle so , še mnoge druge, ne da bi se poslovile. Ko so udeleženke z enoml-nutnim molkom počastile spomin umrlih In je oktet SOLIDARNOSTI zapel pesem »PRECUDEN CVET JE V GRAPI ČRNI . . .«, nI ostalo suho nobeno oko. To-\arišica Brejčeva pa je nadaljevala: »Vrsta, k! se Je začela krčili pred toliko leti, nas opozarja In zadolžuje, z.il nam je vseli, ki jih nI več, čas pa je še, da opozorimo vse ki so danes odgovorni, da pomagamo tistim, ki so pomoči potrebne, To oblast so pomagale graditi z vsemi svojimi n-:: dimi močmi, zato t(MnK za njih /ah.r. i J jn ne dopustili, da bi umirale zagrenjene in razočarane nad sedanjostjo, kot je to v svojem pismu napisala S II Kil TOV A mama: Kdo od mladih, ki se jim danes dobro godi. i še rorajla na mene 75 letno starko? Lahko bi še dn.-lali: »Veš, mladina, svoj do g? In | vendar smo vedno želele, da j bi bilo »< neracijf, ki priuivi za nami, lepše. Prcprie an;i sem, da naše delo živi naprej v mladem rodu, v n.>vl cbliki pa tudi v novih težavah. Pa vseeno, pesem ilana-šnje mladini zveni drugače, kot je zvenela naša /a leni- . nlmi zidovi stare nenisce ' kuzi.ilulcc ko nas je bodri- i l.i ni spiemljala v niilcžiih j dneh. A krvni davek je bil prebo-leč, da ne bi danes ljubile življenja in današnjo dumo vino z vsemi protislovji, večkrat nam tujimi. Na koncu se je tov. Tll-ka BLAHA s prisrčnimi besedami zahvalila v Imenu vseh udeleženk za topel sprejem. Ob zakuskl, ki so Jo pripravile družbene organizacije za vse prisotne, je bilo vse premalo časa za pogovor še posebno, ker Je sledil še Izlet v Kam. Bistrico in popoldne ogled povorke narodnih noš. Humana gesta gledališke igralke tovarišice Save SE-VERJEVE, s katero se je odrekla honorarju v korist najrevnejšega šolarja, jc bilo še eno toplo dopolnilo nepozabnemu srečanju zapornic AICHACHA. Darinka Mladi Nizozemci v Kamniku 15. julija sta prispela na Titov trg dva avtobusa polna otrok. Pripeljalo se je 40 mladih Kamničanov, ki so preživeli dva tedna v nizozemskem mestu Gendringen. Hkrati z njimi pa je dopotovala skupina 40 nizozemskih mladincev, ki so ostali pri nas do konca meseca. Nizozemsko mesto Gen-dringen in Kamnik sta navezala prijateljske stike že leta 1965. Lani sö se do. govorili, da bodo izmenja, li skupine otrok in v začetku julija je v Gendrin-gen odpotovala skupina kamniških gimnazijcev in učencev osnovnih šol. Obe skupini mladincev je na Titovem trgu pričakala množica Kamničanov. Posebno slavnostno vzdušje je pripravila skupina narodnih noš in godba na pihala iz Mengša. Peli pa so tudi pevci Lire. f. i jih Nizozemci že dobro poznajo. Tiste dni se je v Jugoslaviji mudil tudi župan prijateljskega mesta g. Peter Kramwinckel, ki je bil skupno s predsednikom kamniške občinske skupščine Vinkom Gobcem tudi na sprejemu naših in nizozemskih mladincev. Nizozemski mladinci so se nastanili v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. V času bivanja pri nas so si ogledali Bled, Bohinj, Logarsko dolino, teden dni pa so preživeli ob morju, v Ankaranu. Gendringen-ski in kamniški mladinci so se dobro spoznali tudi na skupnih izletih v okolico mesta in na Veliko planino. Obisk mladincev iz prijateljske Nizozemske bo stike med obema mestoma še bolj poglobil. Ob zaključku bivanja v našem mestu jim je predsednik občinske skupščine pripravil sprejem, ki se je spremenil v toplo poslovilno srečanje kamniške in gendrinške mladine z vročo željo obojih, da bi se prihodnje leto spet videli. Nizozemski gostje so se pri nas odlično počutili in so odšli domov z najlepšimi vtisi in spomini na naše kraje. -C Pred ICO-íelnfco Vižmarskega tabora V nedeljo, 5. oktobra bo v Vlžmarjlh pri Ljubljani velika proslava 100-letnlce vižmarskega tabora. Udeleženci bodo obudili spomin na največji slovenski tabor, ki se ga je leta 1869 udeležilo 30 000 ljudi iz bližnje In daljne okolice Ljubljane. Tabori so služili boju za Zedlnjeno Slovenijo, ki se je upravičeno zdela našim prednikom pred sto leti. iniciatorjem In organizatorjem taborov, edino zagotovilo za to, da bodo dosegli narodno enakopravnost v monarhiji. Tabori so bili neke vrste plebiscit slovenskega prebivalstva Koroške, Štajerske, Kranjske in Primorske za združitev v eno samo politično enoto. Na vižmarskem taboru so sodelovali tudi udeleženci iz Kamnika ki so se pripeljali na kmečkih vozovih. Zato bi bilo prav, da se tudi naši občani v čim večjem številu udeležijo spominskega zborovanja, na katerem bo govoril predsednik republiške skupščine Serge) Kraigher. — c Ob medn dnevu na Velik Zveza gluhih Slovenije Je ob mednarodnem dnevu gluhih 31. avgusta odprla na Veliki planini svojo planinsko kočo. Na slavnosti, ki se je je udel vilo prek 1500 gluhih iz vse Slovenije, so razvili prapor osnovne organizacije Zveze gluhih LJubljana, razglasili športne arodnem gluhih i planini rezultate republiških tefc inovanj in XI. svetovnih Iger gluhih ter podelili nagrade. Gluhi so pripravili tudi lep kulturni spored. Pokrovitelj proslave predsednik občinske skupščine Kamnik je poklonil predstavnikom Zveze gluhih lep pokal. Gospodarstvo — tudi julija ugodni rezultati Po podatkih, ki so Jih zbrale strokovne službe občinske skupščine, so industrijska podjetja v kamniški občini v letošnjih sedmih mesecih dosegla ugodne proizvodne rezultate. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je proizvodnja povečala za 22 8 odstotka. Med vzroki, ki so vplivali na tako močno povečanje vrednostnega obsega proizvodnje, moramo omeniti ugoden začetek v prvih mesecih in manjši vpliv dopustov na gibanje proizvodnje. V osmih industrijskih podjetjih, tovarna kovanega orodja je namreč že v maju prenehala poslovati, so povsod naredili več kot lani. Povečanje industrijske proizvodnje v Kamniku je tudi mnogo ugodnejše kot v Sloveniji. Najbolj so se izkazali v Živilski industriji (povečanje za 38,7 odstotka) in in-dustrijsko-kemičnem kombinatu Svit (povečanje za 36,3 odstotka). Nad občinskim poprečjem pa so še v Titanu in Svilanitu. V istem obdobju je kamniška industrija dosegla že šest desetin letnega proizvodnega plana. Oskrba z domačim in uvoženim reprodukcijskim materialom podjetjem ni delala večjih težav, prav tako so imeli poleti na razpolago do-vwlj električne energije in premoga. Vendar kupci izdelkov kamniške industrije ne plačujejo pravočasno. Vedno bolj se povečujejo terjatve, kar seveda veže vse več obratnih sredstev '.«;>d|ctij, ki jih ni vedno mogoče nadomestiti z bančnimi krediti. Obveznosti do dobaviteljev surovin in polizdelkov so v Kamniku mnogo manjše, kot pa terjatve do kupcev. Vse to seveda vpliva na pomanjkanje likvidnih sredstev in podjetju večkrat zmanjka denarja za Izplačilo osebnih dohodkov. Zato si denar izposojajo Iz lastnih skladov, kar pa je tudi najpogostejši vzrok za blokacijo žiro računov. Po podatkih službe druž-benega knjigovodstva je bila večina podjetij blokirana manj kot 30 dni, le v Svitu, ki je močno povečal proizvodnjo, so bili blokirani kar 120 d..i. Na zmanjšanje likvidnih sredstev gospodarstva Je vplival tudi porast akceptnih nalogov In pa po-apešene investicijske potrošnje. Se ugodnejše, kot porast proizvodnje, je povečanje izvoza kamniške industrije, ki je v letošnjih sedmih mesecih izvozila za več kot 3,3 milijona dolarjev svojih izdelkov. S tem so presegli prodajo na tujem tržišču kar za 27 odstotkov. V občini zdaj izvaža šest industrijskih podjetij, največ pa so izvozili v tovarni usnja in Stolu. Tovarna usnja je še pred koncem julija prodala v Italijo, Zahodno Nemčijo, Fran-cijo in ZDA za 1 milijon dolarjev in tako postala največji izvoznik v občini. Izvoz so močno povečali še v podjetju Kamnik in Svitu, kjer je skoraj pot rojen. Izvoz je pretežno usmerjen v dežele konvertibilnega področja, ker si ' podjetja le tako zagotove potrebna devizna sredstva. Sedaj izvozijo na zahodna tržišča kar 96 odstotkov svojih izdelkov, namenjenih izvozu. Letni plan izvoza Je bil ob koncu julija dosežen s 64,6 "„,, nekatera podjetja pa bodo svoj plan kmalu presegla. V prvem polletju se je povečalo tudi število zaposlenih in osebni dohodki. Poprečni mesečni osebni dohodek Je znašal že 1047 N din in je bil za 19,6 odstotka večji kot v enakem času lani. V gospodarskih organizacijah Je porast osebnih dohodkov največji in je tudi nekoliko večji kot dvig produktivnosti. Najvišji osebni dohodek imajo zaposleni v stanovanjsko-komunalni dejavnosti, za njimi pa ne zaostajajo mnogo v družbenem sektorju, obrti in Industriji. Med vsemi Imajo najvišje osebne dohodke v tovarni pogrebne opreme »Mcnina« kjer znašajo 1378 N din, vendar Je treba omeniti, da so celo nekoliko nižji kot lani. Med industrijskimi podjetji prejmejo najdebelejše kuverte rudarji Iz Črne (1161 N din) najmanj pa delavci v Svitu (955 N din) In Stolu (961 N din). Osebni dohodki so se dvignili tudi v negospodarskih organizacijah, vendar je tudi porast manjši kot v gospodarstvu. Tako ugodno dinamiko proizvodnje in izvoza lahko pričakujemo tudi v bodoče. Če se pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno spremenili, bo izvoz iz Kamnika ob koncu leta že presegel 6 milijonov ameriških dolarjev, kar bi bilo rekordno. T. J. Vodni zbiralnik v Podgorju Zbiralnik že dograjen V hladu pod košatimi drevesi podgorskega gozda tam nad cerkvijo je kamniško ko. munalno podjetje zgradilo vodni zbiralnik za 1000 m1 vode, ki bo napajal vse Zapri-ško polje do Duplice in Volčjega potoka. Prebivalci Zaprle že težko čakajo, kdaj si bodo lahko vsak trenutek natočili vodo za dnevno kuho, za pranje in kopanje. V višjih nadstropjih blokov ponekod samo ponoči priteče voda. Novi zbiralnik jc visok 5,2 m in leži na višini 415 m, stanovanjska naselja '.podaj v ravnini pa so na višini med 170 do 385 m. Pritiska bo torej dovolj. Ko bodo položili vse cevi, bo vodovod odprt. Komunalno podjetje hiti, da bo to čimprej. Otvoritev vodovoda v Volčjem potoku Ka dan pred občinskim praznikom so v Volčjem potoku spustili vodo v cevi novega vodovoda. Ob (navzočnosti občanov in republiških poslancev je odprl ventil predsednik občinske skupščine Vinko Gobec. Predsednik krajevne skup inosti Albin Kladnik se jc najprej zalival i 1 vsem, ki so sodelovali pri gradnji vodovoda in dejal: Poudarjam, da vodovod, ki smo ga napeljali, ni majhno delo, posebno za vas, ki je tako raztresena, saj znaša dolžina glavnega voda 3100 m, priključki pa 1600m. Celotna investicija je veljala 21 milijonov S din, odcepi pa še posebej. Denar smo zbrali s samoprispevkom, ki pa se lx> se naprej /hiral za plačilo te investicije. Vsaka hiša jc še posebej prispevala po 100.000 S din. Danes torej lahko ugotavljamo, da glasovanje za samoprispevek ni bilo zaman. Gradnja vodovoda jc pove-zaJa občane v skupnost in le s takim načinom dela bo mogoče uresničiti še eno veliko željo občanov: asfaltiranje ceste skozi Voilčji potok proti Arboroturnu, ki iz dneva v dan privablja voč gostov. Inig. Miha Ogorcvc, predstojnik Arboretuma, je nato vse udeležence povabil na ogled zanimivega parka in jim razložil delovne načrte te ustanove. Predsednik občinske skupščine odpira ventil na otvoritvi vodovoda v Volčjem potoku Duplica: Učenci v novih šolskih prostorih Tc dni so se napolnile 4 učilnice v novi šolski zgradbi na Duplici. Štirje oddelki Imajo dopoldanski, dva pa popoldauski pouk. Dve učilnici pa sta popoldne še prosti In sla predvideni za celodnevno varstvo otrok. Slavnostne otvoritve šole pred občinskim praznikom se Jc udeležilo veliko občanov. Sodelovali so gasilci, ' godba na pihala In številni pionirji, ki so pripravili lep ' spored. V svojih pesmicah so I obljubili, da bodo lepo šolo ' skrbno čuvali In se pridno I učili. Prof. Slavko Ferbežar, ravnatelj osnovne šole Frana Albrehta, v katere sklop spada \ dupliška šola, je nato od predsednika občine Sprejel velik ključ, s katerim so odprli vrata nove šole. Tov. Ferbežar se Je v imenu učencev in učiteljev zahvalil vsem, ki so prispevali k izgradnji teh lepih prostorov. Navzoči so si nato z zanimanjem ogledali šolo, ki ima poleg štirih učilnic tudi kuhinjo, iz katere bodo otroci dobivali tople malice. Med obiskovalci smo opazili tudi precej cicibančkov, ki so si ogledali klopce, v katere so letos prvič sedli. Učencem in učiteljem želimo veliko uspehov v novi šoli! -C V znanju jc moč: tudi bodoči kuhar je pozdravil novo šolo v Duplici XII. Kamniški zbornik Pred kratkim je izšel v zelo okusni opremi XII. letnik Kamniškega zbornika, ki ga izdaja Muzej Kamnik, urednik pa mu je prof. Zvone Verstovsek. Po svojih prispevkih sodi ta letnik z blizu 186 strani teksta in oglasov med najpomembnejše podobne publikacije na podeželju. Kamniški zbornik, ki ga je osnoval leta 1952 in uredil prve tri številke prof. dr. Avguštin Lah, nadaljnjih devet letnikov pa Jc uredil profesor Zvone Verstovsek, obravnava gospodarske, kulturno, zgodovinske In politične zadeve Iz kamniškega In domžalskega okoliša. Prvi del letošnjega Zbornika jc posvečen 50-lelnlei obstoja ZKJ In spominu na delo kamniških predvojnih revolucionarjev ter njihovemu trpljenju v vojnem času. V tem delu objavlja univ. aslst. prof. dr. Miro Sliplovšek sestavek »Dve akciji kamniških komunistov leta 1920« in * njim dopolnjuje razpravo prof. Srečka Zabrlča v VIII. Kamniškem zborniku 1962 o delavskem gibanju med obema vojnama in o ustanovitvi ter delovanju »okrožne skupine Kamnik« Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov). Avtor Je uporabil precej pomembnih dokumentov o akcijah komunistične organizacije v Kamniku, ki prof. Zahriču še niso bili dostop-ni. Zanimivi so podatki o začetku delavskega gibanja po I. svetovni vojni v Kamniku in nasploh o začetku In razvoju socialističnega strokovnega (sindikalnega) gibanja na vsem kamniškem območju z Domžalami in Mengšem, kjer so si komunisti priborili odločilen vpliv. V dejavnosti strokovnih organizacij, ki so v letu 1919 Izvedle uspešna mezdna gibanja v kamniški smodnlšnicl In v današnji tovarni Titan na Pero-vem, so komunisti našli množično oporo za izvedbo dveh pomembnih akcij leta 192»: za splošno tridnevno stavko v aprilu 1920, ki Je zajela državno smodnišnlco, tovarno Titan na Pcrovem In tovarno upognjenega pohištva na Duplici, ter za prireditve ob razvitju prapora »okrožne skupine Kamnik (komunistov)«, dne 13.aprl!a 192«, Potem ko je bila nameravana slav nos t za 1. maj prepovedana. Obe kamniški prireditvi pričata, kako važno vlogo so imeli kamniški komunisti v komunističnem gibanju na Slovenskem leta 1920 in bi ka-še podrobneje preučiti dejavnost komunistov na kamniškem in domžalskem območju v prvih povojnih letih. Prof. Zvone Verstovsek Je objavil prvi del monografije o rev-. sonarju Tomu Brejcu, s čigar imenom sta tesno povezana organizacija In začetek narodnoosvobodilnega gibanja na kam-nlško-domlalskem območju. Kamnik jc postal drugi dom predvojnega revolucionarja in družbenopolitičnega delavca Toma Brejca, zato Je morda prav Kamnik poklican, da prikaže njegovo življenje in delo. Avtor Je orisal Brejčevo življenjsko pot In prodor v revolucionarno dejavnosti ki ga je privedla v zapore Srcmske Mltro- vice, od koder se jc vrnil v Ljubljano, da dela naprej pri organizaciji delavskega gibanja, za katerim Je stala Partija in ga usmerjala. Prispevek konča z objavo faksimila dokumenta, s katerim so loma Brejca, prekaljenega komunista, razgledanega sindikalnega voditelja in upornega borca, 18. avgusta 1936 za vedno izgnali iz Jugo slavije. Zatekel se je v Francijo, od koder se je vrnil, da po nalogu Partije organizira oliornžcno vstajo slovenskega ljudstva na kamnlško-dom-žalskem območju. V drugem delu Brcjčeve monografije, ki jo l>o objavil naslednji leinik Kamniškega zbornika, bo prikazano Brejčevo delo v Franciji in potem v vojnem in povojnem obdobju. V naslednjem sestavku jc Marica Brcjceva prispevala n k 'j pričevanj o udeležbi žena v predvojnem In vojnem revolucionarnem gibanju na Kamniškem in poudarila njihovo dejavnost pri raznih delavskih manifestacijah in akcijah v okviru delavskega prosvetnega društva Solidarnost, o trpljenju v vojnem času pa govorijo Anica Semeja, Rozka Lavrinc, Milica Pomik In MaLi Mlinar. Te spomine bi kazalo v prihodnjih letnikih Zbornika nadaljevati, da bi ohranili čimveč pričevanj o revolucionarni zavesti, ki se je vsidrala v srca delovnih žena in deklet in jih pripravila na veliko delo v času narodnoosvobodilne vojne. V drugem delu Zbornika je pač najpomembnejši prispevek topografska študija o gradovih na kamnlško-doražalskcm območju, ki sta jo sestavili direktorica kamniškega Muzeja, arheolo-ginja Mlrina Zupančič In kustos zgodovinar Gorenjskega muzeja v Kranju Majda 2ont«r. V tem območju Je blizu 59 gradov, graščin in dvorcev, ki s svojimi skupnimi in posebnimi lastnostmi zaslužijo podrobno obdelavo. Avtorici sta se odločlH za kronološko zaporedje opisa gradov začenši z Mengšem, Ltmbarskim gradom in Ko lovcem. Opisi o najstarejših ugotovljenih gradbenih fazah prvič prikazujejo terenske tunere tlorisov, ki Jih Je opravila topografska ekipa It Muzeja Kamnik, Gorenjskega muzeja v Kranju in Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, narisal pa Jih Je Ing. arh. Peter Flster. TI tlorisi so osvetlili nove poglede v arh":.ektiiri srednjeveških gradov. S tlorisi so določene stajr?*še In mlajše faze prezidav In dozidav gradov, ki so marsikdaj starejši, kot so prve omembe v virih. Tako Je npr. Z?. Kolovec kastclnl tfp gradu, ki se na Gorenjskem prvič pojavi. TI gradovi ali razvaline so kljub prlzndevaniu spomeniške službe ogroženi In obsojml na propad, čeprav bi mnogi lahko služIli kulturnim, ft"-'?.l'-J"?»»i pil rekreacijskim namenom. Topografska eklna bo nadaljevala z meritvami pri nekaterih smradovih, zato lahko pričakujemo š» zanimivih odkrit'! in ugotovitev v naslednji številki Zbornika. Zelo pomembna Je nndr.ljnja rtvr^ravn o krnili kaščah. Majda Flster, kustos etnolog pri Mu- zeju Kamnik, in mg. arh. Peter Fister z Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju sta pri terenski raziskavi Tuhinjske doline, /laMi gospodarskih poslopij, ugotovila, da zaslužijo poseono pozornost kašče za shrambo žita in drugih pridelkov, ki predstavljajo najštevilnejšo zaključeno celoto na Slovenskem. Kašča kot posebna oblika ljudskega stavbarstva v Tahlniskl dolini ne predstavlja samo spričevala ekonomske moči in socialnega položaja tuhuijbkega kmečkega gospodarja v prejšnjem stoletju, pač pa tudi enega od biserov človeške ustvarjalnosti, ki se z Izredno oblikovno močjo vključuje v okolje. Zaradi velikega števila teh zgradb na razmeroma ozkem prostoru ob stičišču treh pokrajin, predstavljajo kašče v Tuhinjski dolini važno posebnost ne samo za ta del kamniške občine, pač pa v okviru vse Slovenije. Se danes Je ohranjenih 41 kaše, vendar pa je to le polovica vseh, ki žive v spominu ljudi, saj jih je bilo precej uničenih v vojni, nekaj pa po vojni, ko se Jc socialna struktura prebivalstva začeli spreminjati. Tekst pojasnjujejo zemljevidi, skice gradlienih posebnosti in 25 slik najrazličnejših kaše. Zelo pomembni In sprejemljivi so predlogi, kako bi ohranili to posel most kmečke arhitekture v druge namene. Prof. Ivan Zika Jc s svojim prispevkom o delu treh članov kamniške Pirčeve družine v Ameriki izpolnil željo in naroČilo pokojnega Toma Brejca, ki Je bil tudi požrtvovalni delavec v odboru Izseljenske matice In njene kamniške podružnice, da se zbere čin več podatkov o življenju in delu naših izseljencev. Dopolnil je svoj sestavek Iz X. Kamniškega zborniki: 1965 o Francu Ptrcu, mlsionarju In vladnem komisarju za naseljevanje v gornjem porečju Mississippija ter razširil sestavek še na dva člana iz Pirčevega sorodstva: nečak Jernej je bil prvi slovenski laični izobraženec, ki se je izselil v Ameriko in je postal poslanec in pionir naj pomembnejše?. okraja v gornjem delu Minnesote, kjer Je univerzitetno mesto Si. Ctoud, Pirčeva sestra Polona, ki se je leta 1855 z družino izselila v Ameriko, pa je postavila temelj prvi slovenski naselbini v Minnesotl. V naslednjem prispevku govori o mecenu Janezu Slakarju, ob 100-lctnici družbenega reformatorja in utopičnega socialista Andreja Bernarda Smolnikarja, pa objavlja fak-simlle Prešernovega posvetila Smolnikarju v Krstu pri Savici, ki ga hrani harvardska univerza v Združenih državah. In;, arh. Franc Možek Je podal oris razvoja tehnologije In oblikovanja upognjenega pohištva In zgodovino razvoja tovarn upognjenega pohištva na Slovenskem, zlasti z ozh-om na stalno razstavo, ki Jo je organizirala tovarna STOL In so jo odprli letos 18. aprila v prostorih Muzeja Kar.alk na gradu Zaprlce. Kamniški zbornik je tiskalo časopisno podjetje Gorenjski tisk v Kranju m Je te dni odšel v prodnjo. Kamniška, domžalska in tudi nekatera ljubljanska podjetja so z oglasi velikodušno podprla Izdajo tega pomembnega glasila, tako da je omogočena najnižja mogoča cena 19,50 din za izvod. Stranje: 11 novih učilnic in telovadnica Triletni program gradnje Sol v naši občini vsebuje tudi razširitev osnovne šole v Stranjah, ki je postala že premajhna, saj se mora 54 učencev iz višjih razredov voziti v kamniške šole. Zato je predvideno, da bi še letos začeli graditi poleg sedanje šole nov objekt, ki bi imel telovadnico, dosedaj je šola nima, 8 učilnic, pevsko sobo, knjižnico, delavnico, v njem pa bi bili tudi upravni prostori. Ta novi del naj bi ■bil namenjen za otroke višjih razredov osnovae šole. Vrednost tega objekta z opremo bo znašala 350 milijonov S din. Sklad za razvoj družbenih služb tega v enem letu ne bi zmogel. Zato se je občinska skupščina obrnila na republiško izobraževalno skupnost. Ta je upoštevala visoko soudeležbo naših občanov in delovnih kolektivov pri financiranju gradnje šol (samoprispevek) in je sklenila, da bo k 7 "/o obrestim od kredita, ki ga bo občina najela pri banki v višini 272 milijonov za 7 let, primaknila sredstva za plačilo 3 % obresti, 80 milijonov S din pa bo moral zbrati sklad za razvoj družbenih služb. Razpis gradbenih in obrtniških del bo še ta mesec. V njem bo postavljen rok za dograditev novih prostorov, t. j. 1. november prihodnjega leta. -c Kaj vemo o njih Trije bratje Benkoviči če na hitro pregledamo zgodovino slovenskega slovstva, bomo takoj ugotovili, da je po številu književnikov in umetnikov Kamnik z okolico takoj za Ljubljano. Mladi rod kaj malo pozna dela naših starejših mož, ki so pomagali graditi slovensko kulturo. Dostikrat niti stanovalci ulice, ki nosi ime tega ali onega kamniškega rojaka, ne vedo, kdo je bil in s čim je zadolžil občane, da so po njem poimenovali ulico. V naši stalni rubriki »Kaj vemo o njih« bomo predstavili bralcem naše zaslužne meščane, po katerih so poimenovane kamniške ulice. Na Benkovičcvih njivah ob Ljubljanski cesti se bo srednja ulica imenovala Bcnkovičeva ulica — po treh bratih iz Tomanove hiše v Novem trgu, ki so zaslužni za našo kulturno rast. Pred kratkim, 25. februarja, smo praznovali stoletnico rojstva zgodovinarja Josipa Bcnkoviča. Po končani gimnaziji se je posvetil duhovskemu poklicu. Kaplanoval je po raznih župnijah na Gorenjskem in je še mlad umrl 5. novembra 1901 v samostanu v Stični, kjer je upal, da se bo nemoteno lahko posvetil raziskovanju naše zgodovine. 2c od leta 1890 je objavljal zgodovinske razprave in življenjepise kamniških rojakov in meščanov Raspa, Japlja, Šlakarja, svojega bratranca Josipa Ogrinca in tuhinjskih rojakov obeh Hribarjev in Hro-vatov, pa še Podmiljšaka, Robleka in drugih. Zbiral je tudi gradivo o socialističnem reformatorju Smolnikarju. Znameniti sta zlasti njegovi razpravi o rokovnjačih in slovenskih koledarjih, leta 1892 pa je v Domu in Svetu pisal o Kamniku. Za kamniško zgodovino si jc Josip Bcnkovič pridobil velike zasluge, žal pa je umrl mlad, sredi neizpolnjenih načrtov. Njegov starejši brat Lojze, rojen 21. junija 1867, se jc posveti! farmaciji. Služboval je v raznih lekarnah od Jesenic do Ptuja, dalj časa tudi v Kamniku, kjer je umrl 7. februarja 1934. Iz svojega strokovnega področja je Alojz Bcnkovič napisal slovensko-latinsko-ncmški priročnik za lekarnarje in imenik zdravilnih rastlin. Bolj znan je bil kot prevajalec iz vseh slovanskih jezikov, iz angleščine, francoščine in madžarščine. Bil je izredno nadarjen za jezike in neumorno delaven. Prevajal jc v gladki in lepi slovenščini. Poslovenil je 116 romanov, novel in pesniških zbirk ter 23 gledaliških iger za naše odre. Rad jc delal tudi pri kamniški čitalnici. Najmlajši od treh bratov, 24. junija 1875 rojeni Ivo Bcnkovič, se je posvetil pravu in je bil odvetnik v Brežicah, od 1910 v Celju, po prvi svetovni vojni pa v Ljubljani. Najprej je študiral italijanski in francoski jezik in je prvi prevedel v slovenščino Manzonijev roman »Zaročenca«. V Gorici je napisal dramo Strahomir in raziskoval življenjepis italijanskega slikarja Federica Bencovicha. Kot odvetnik se je že v Brežicah živahno udeleževal političnega življenja. Izdajal je list Posavsko Stražo, bil od leta 1907-1918 poslanec v dunajskem drž. zboru za okraj Brežice—Laško, od 19)1-1918 pa jc v štajerskem deželnem zboru zastopal okraj Celje—Laško. V Kamniku si je mnogo prizadeval za obnovitev Prašnikarjevega kopališča in je osnoval kopališko družbo Neptun. Umrl jc med okupacijo v Ljubljani, po osvoboditvi pa so ga pokopali v Kamniku. Iz naše gimnazije Na kamniški gimnaziji se je v začetku šolskega leta 1968-1969 vpisalo 224 učencev, kar je do zdaj največje število in za 63 več kot pred 11 leti. Med letom jih je izstopilo 7, tako da jih je bilo ob koncu šolskega leta v 8 oddelkih 217, od tega 76 dijakov in 141 dijakinj. Ob koncu .šolskega leta je izdelalo 184 dijakov ali skoro 85 %. V zadnjih letih je to najboljši uspeh (lani 80,4%). Z odličnim uspehom je izdelalo 25 dijakov, s prav dobrim 49, z. dobrim 96, z zadostnim pa 14. Popravni izpit v avgustu jc moralo opravljati 29 dijakov in sicer 18 iz enega, 11 pa iz dveh predmetov. Razred bodo morali ponavljati 4 učenci. Iz domžalske občine je bilo na kamniški gimnaziji 60 dijakov, dva sta bila od drugod, ostalih 155 pa je bilo iz kamniške občine. Pouk jc bil v dveh izmenah. V dopoldanski izmeni je bilo 116, v popoldanski pa 111 dijakov. Odlični dijaki kamniške gimnazije so: v prvem razredu Bardorfer Marija in Šimenc Helena (obe iz Mengša), Bernot Martina, Homar Janko, Humar Mira, Kepic Veronika, Oblak Ciril in Tro-bevšek Fani; v drugem razredu Cedilnik Branislava in Hribar Marjctka iz Domžal, Rženičnik Jožica iz Mengša, Juvančič Mirta, Potočnik Silva, šlebir Darinka in Spcn-ko Ivanka; v tretjem razredu Bergant Damijan, Fabjan Marjan, Možina Alenka, Pod-bevšek Srečo in Prešern Marjeta; v četrtem razredu Jam-šek Marlenka, Juleršek Olga, Lavrinc Danica, Miklavčič Jožica in Vavpetič Marija. V zadnjih dveh letih preseneča izredno dober uspeh v prvih razredih. Iz osnovne šole prihajajo zelo dobro pripravljeni učenci, ki se tudi v gimnaziji uspešno uveljavljajo. To je brez dvoma zasluga učiteljskega kadra na naših osnovnih šolah v kamniški in domžalski občini, čeprav so prvi razredi najštevilnejši, je vendar uspeh v teh razredih skoro najboljši. Ob zaključni slovesnosti na koncu šolskega leta, ki so ji prisostvovali tudi starši, so najboljši dijaki vsakega razreda prejeli knjižne nagrade. Za dijake, ki so med letom požrtvovalno sodelovali na prireditvah v okviru šole in drugod, je ob koncu šolskega leta zavod organiziral izlet v Strunjan. Dijaki kamniške gimnazije so s kulturnim programom, ki ga je pripravila prof. Tina Romšakova, sodelovali 3. avgusta na Mali planini ob proslavi 30-letnicc V. državne konference Skoja. Novi kandidati za prvi razred gimnazije so morali tudi letos napraviti preizkus v znanju iz slovenskega in angleškega jezika ter matematike. Vsi so ga uspešno opravili. Popravni izpiti so bili od | 26. do 30. avgusta. K izpitu , se niso prijavili ali pa izpita niso opravili 4 učenci, tako I da jih v šolskem letu 1968- 1969 ni izdelalo 8 ali 3,6%, kar je najboljši rezultat v zadnjih letih. V novem šolskem letu 1969- 1970 se je vpisalo na gimnazijo 221 učencev ali eden manj kot lani. Z novim šolskim letom je zapustil zavod dosedanji direktor prof. Zvone Verstovsek, ki jc odšel na novo dolžnost. NEKAJ O LETOŠNJIH MATURANTIH V obeh četrtih razredih je bilo letos 52 dijakov, 13 fantov in 38 deklet. Od teh jih je izdelalo četrti razred 5 z odličnim, 13 s prav dobrim, 26 z dobrim in I z zadostnim uspehom. Pet jih je opravljalo popravni izpit v avgustu in so ga uspešno opravili. Zaključili i/pili v junijskem roku so bili od 11. do 17. junija pred i/pitno komisijo, ki ji jc predsedoval direktor gimnazije prof. Zvone Verstovsek. Od 45 kandidatov jih jc uspešno opravilo maturo 40, 5 pa jih je dobilo popravni izpit. V junijskem roku so imeli kandidati za nalogo iz slovenskega jezika na izbiro tri naslove: 1. Mati in domovina v Cankarjevih delih, 2. ZKJ se ne udeležuje posvetovanja komunističnih partij v Moskvi in 3. čemu naj bi služilo osvajanje vesolja. Lani so kandidati pri zaključnem izpitu odgovarjali iz treh predmetov, letos pa je bil uveden še četrti predmet: novejša zgodovina narodov Jugoslavije in družbenopolitična ureditev SFRJ. Seminarska domača naloga letos ni bila več vključena v oceno zaključnega izpita, pač pa v oceno četrtega razreda. Najmlajša letošnja maturanta sta bila Marija Hočevar (roj. 18. avgusta 1951) in Marko Štebe, oba iz Domžal, najstarejša pa Matija Pavlin iz Količcvega (roj. 7. aprila 1949) in Olga Kajič iz Kamnika. Niti ene ure nista izostali od šolskega pouka v četrtem razredu Albina Mihel-čič in Mojca Zupane iz šniar-ce. Najmanj je v teku štirih let šolanja na gimnaziji izostala Irena Plešnar iz Kamnika, ki v prvih treh letih nima niti ene ure izostanka, zadnje leto pa le 7 ur. Pri zaključnem izpitu sta najboljše odgovarjali Ida Grošelj iz Domžal in Helena Vogrinec iz Kamnika (vse ocene odlično). Po jesenskem delu zaključnih izpitov in po poplavnih izpitih i/ junijskega roka je od skupnega števila 51 kandidatov, ki so opravljali izpit, izdelalo 5 z odličnim, 9 s prav dobrim, 27 z dobrim m 9 z zadostnim uspehom. Od letošnjih abilurienlov kamniške gimnazije: jih je 19 iz domžalske, 32 pa iz kamniške občine. Abiturienti iz domžalske občine so: Bajec Ladislav, Beravs Marjan, Grošelj Ida, Grošelj Marija, Hočevar Marija, Horvat Silva, Javh Nada, Kecelj Ciril, Kodcrman Silva, Kovaeič Alenka, Kre-gar Vido, Oražcm Marija, Pavlin Matija, Pogačnik Metka, S leveč Vida, Stebe Marko, Štrukelj Marjeta, Suštar- šič Marjanca in Velepič Jožica. Abiturienti iz 1 mniške občine so: Boječ Benedikta, Ciglič Metka, Istenič Anton, Jamšck Janko, Jamšek Marija, Juleršek Oitta, Kajič Olga, Kiš Janja, Komati Dora, Kos Leonieia, Lah Miha, Lavrinc Danica, Mihclič Albina, Miklaveič JoJ.ica, Piki Helena, Plešnar Irena, Prczelj Joško, Prodnik Franc, Rode Marija, Rtilar Alenka, Slano-vec Darinka, Se akta Branka, Stambuk I.eoviida, Tajč Zora, Uršič Anelrejka, Ursič Milena, Vavpetič Marija, Verš-nik Rudi, Vidic Marjeta, Vogrinec Helena in Zupane Mojca. laBBBflBaflBBaBBflBBBBBaflBBRBBBBBBBBBKC^^ffnill iKKWBHBE&»Ka*BkWBIItttPk.»'. Odlok o hišnem redu Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Kamnik jc pripravil v osnutku nov odlok o hišnem redu, ki naj bi se uporabljal na območju občine Kamnik. S tem odlokom se v stanovanjskih hišah na območju občine Kamnik urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, organov družbenega upravljanja, najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov hiš, poslovnih proslorov, skupnih prostorov ter naprav in opreme v hišah kol tudi glede reda in čistoče v hišah in okrog njih. Del teh določb je vseboval že dosedanji odlok o hišnem redu, ki ga jc sprejel še Občinski ljudski odbor Kamnik avgusta 1960. Popolnoma nova so določila o spravljanju in hrambi kurilnega olja, določila, kaj mora vsebovati stanovanjska pogodba in pa dolžnosti in pravice hišnika. Predlog odloka je bil poslan predsednikom hišnih svetov, ki naj organizirajo razprave in zberejo pripombe, da bo občinska skupščina lahko odlok člmprcje sprejela. Nekaj o vozačih V srednjih šolah morajo na kontu leta razredniki v poročilih odgovoriti na vprašanje: Ali so vozači negativno vplivali na uspeh in odsotnost dijakov? Na kamniški gimnaziji, kjer Sc več kot tretjina dijakov vozi z. avtobusi (kamniški vlak že leto dni ne vozi več!), s kolesi ali pa pešačijo več kot tri kilometre daleč, so ugotovili, da so vozači pravzaprav sorazmerno najboljši dijaki in najvesinejši in naj-rednejši obiskovalci pouka. Tako so bili lani vsi štirje odličn.jaki pri zaključnem izpitu na gimnaziji vozači iz domžalske občine, eden iz Domžal in trije iz Mengša. Tudi letos sta bila med petimi odličnimi maturanti dva vozača: Marija Hočevar se je vozila vsa štiri leta iz Domžal, Ida Grošelj pa jc vsak dan pot od doma do kamniške giminazije premerila najprej s kolesom do Domžal, potem pa Z vlakom in od začetka letošnjega šolskega leta z avtobusom do Kamnika. To pa jc ni oviralo, da ne hi na zaključnem izpitu pri vseh predmetih dobila odlične ocene. Med 25 odličnimi dijaki na kamniški gimnaziji je tudi 9 vozačev. Od odličnih učenk prvega razreda sc jc Fani frobevšek (vse same odlične ocene!) vozila iz Stranj, Marija Bardorfer pa iz Mengša. V obeh drugih razredih so med 7 odličnimi dijaki kar' štirje vozači: Jožica Ržcnič-nik iz Mengša, Ivanka Spen-ko iz Most, Branka Cedilnik in Mai jelka Hribernik pa iz Domžal. Marjetka Htiberni-kova ima že dve leti v spričevalu same odlične ocene. V tretjem razredu med vozači ni bilo odličnjaka, v četrtem razredu pa se jc odlična dijakinja Marija Vavpetič vozila iz šiuarcc. Tudi vozači na kamniški gimnaziji niso noben problem. Nasprotno, lahko bi rokli da so še bolj vestni kot meščani. Na kamniški gimnaziji je bilo letos 19 dijakov, ki vse leto niso izostali niti ene ure od šolskega pouka in imajo v spričevalu v rubriki odsotnosti napisano iu< lo. Med njimi je kar 13 Vozačev. V četrtem razredu sta to Albina Mihelič in Mojca Zupane, ki sta se vozili iz * marce. Učenka 3. razreda Veronika Grkman je vsak dan 4 km daleč pešačila iz Tunjic, pa nikoli ni zamudila Pouka in nima nobene ure izostanka. Največjo pohvalo med vozači pa brez dvoina »asluži učenka 3. razreda Cvetka Bergant, ki se že 3 leta vozi v gimnazijo s kole- som 7 km daleč, iz Radomlja v domžalski občini, in v vseh treh letih tli izostala niti ene ure od pouka. V obeh drugih razredih je kar 6 dijakov, ki niti v prvem, niti v drugem razredu niso nikoli manjkali pri pouku. Med njimi je kar 5 vozačev in sicer Minka Ačkovič in Dragica Borin iz Domžal, Danica Tomšič, ki sc je vozila skoro 5 km s kolesom iz Volčjega potoka, odlična dijakinja Ivanka špen-ko, ki se je vozila s kolesom ali avtobusom iz Most pri Komendi, in Jožica Vrhov-nik, ki je pešačila iz Tunjic. Med vozači brez izostanka od šolskega pouka v tem šolskem letu sla še driigošolca Marjan Capuder i/ Trzina in Marija Bizjak s Homca ter prvošolci Rafael Ogradi iz Duplice in Vanda Reščič iz Mengša. Med kamničani, ki nimajo nobenega izostanka, zasluži posebno pohvalo tretješolka Alenka Možina, Ima same od-lu ne ocene in je mnogim dijakom med letom pomagala pri učenju. Drugošolka Jana Pregl iz. Kamnika tudi dve leti nikoli ni izostala od pouka, Janez Vol kar pa letošnje leto. Med prvošolci so brez izostankov še Ncvenka Marcijan, Danica Novak in Martina Bernot. Mnogo dijakov iz Kamnika in tudi vozačev pa je v teku šolskega leta manjkalo samo po enkrat ali dvakrat. Vozačem v šolo se marsikaj lahko pripeti na poli. Zaradi visokega snega ali poledice lahko zakasni avtobus (vlak, ki jc imel pogosto zamudo, zdaj na kamniški progi ne vozi več), pešca a)i kolesarja lahko preseneti nenadna ploha, da ne more naprej, pri kolesu se lahko sname veriga, poči guma ali pa jc posredi kak nepredviden neroden padec. Seveda pa s tem ni rečeno, da tisti, ki so morali kdaj pa kdaj zaradi bolezni in drugih upravičenih vzrokov ostati doma, nc zaslužijo prav takega priznanja in pohvale. Mnogi so izostali dalj časa in so zamujeno učno snov morali osvojiti s podvojeno pridnostjo. Njihovo prizadevanje in pridnost večine učencev na gimnaziji zasluži letos posebno pohvalo, ker so se potrudili, da je zavod dosegel tako zavidljiv končni uspeh. Dejstvo, da jc od 19 dijakov, ki niso zamudili nobene ure pouka, kar 13 vozačev, pa zasluži poseben poudarek. V vzjded vsem tistim, ki za vsako malcnkqst ostajajo doma ali pa se izogibajo šole in »špiicajo« pouk. Gasilsko društvo Duplica ima novo brizgalno V nedeljo, 31. avgusta, so dupliški gasilci slovesno sprejeli novo gasilsko brizgalno. Gasilsko društvo Duplica jc bilo ustanovljeno 1924. le- ta. Od takrat naprej uspešno deluje in je med prvimi v reševanju pri raznih požarih v okolici. Prvo gasilsko motorno brizgalno so kupili leta Vedno pripravljeni: gasilci PGD Duplica 1927 in jim je služila vse do sedaj. Nova brizgalna je stala 2.500.000 S din. Denar so prispevali občani s prostovoJjmimi prispevki. Krajevna skupnost Duplica ter bližnja podjetja, med nji-največ tovarna »Stol«, katere direktor tov. Franc Vo-grinc je bil tudi pokrovitelj. Med svečanostjo so bile podeljene diplome in pohvale požrtvovalnim gasilskim delavcem. V govoru načelnika občinske gasilske zveze smo med drugim slišali, da premalo skrbimo za razvoj gasilstva v občini in nasploh ter da se v to nujno potrebno društvo vlaga premalo denarja. Poudarjeno je bilo, da mora biti gasilec pri opravljanju svoje dolžnosti vsestransko razgledan ter biti tudi dober športnik, kar so prisotni z odobravanjem sprejeli. Franc Si košek Končno so tudi Komcnčani dočakali dan, ko so po tolikih letih čakanja in ugibanja zastavili lopato za novo šti-rirazredno osnovno šolo. V prisotnosti številnih občanov, predvsem mladine, je prvo lopato zastavil predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec. Res je bil to pomemben dan, kot je dejal predsednik krajevne skupnosti Janko Juhant, za Komen-čanc tako pomemben, kot je bil pomemben za človeštvo prvi korak človeka, ki je prav tisti dan stopil na luno. Pionirji osnovne šole Moste - Komc-nda so pripravili ob tej priliki prisrčen program. Nc moremo mimo tega, da ne bi .-rpisali nekaj verzov pesmice, ki jo je napisala za to priliko prof. Ana Razpotnik, uglasbil pa po narodni Milan Potočnik: Stoji učilna zdelana, pred dvesto leti zidana, veselje tvoje proč je proč, samevala boš kot nekoč. Veseli bodimo, saj šolo dobimo, želimo le to, da se v jeseni vselimo. Naj zgrajena bo tako, da znanje brez muje v glavo bo šlo . . . Vse kaže, da se bo ta želja mladim tudi izpolnila, če bo vse po sreči, bo otvoritev nove šole v Komendi za občinski praznik 27. julija 1970. Kranjsko podjetje Projekt ima rok za dograditev 25. marec 1970. Gradbena in obrtniška de'a bodo stala 127 milijonov S din, oprema pa še dodatnih 8 milijonov S din. Denar je v celoti zagotovljen s skladom za razvoj družbenih služb, kamor prispevajo svoj delež podjetja, in krajevnim samoprir.pcv-kr-m, za kattrsga. smo se odločili lani aprila. -C Komenda: Temeljni kamen za novo šolo Prva lopata: čez leto dni bo tu stala nova sola v Komendi Naš avtobusni promet Težave potnikov, ki se vozijo z avtobusom Pred letom je na kamniški železniški progi prenehal voziti potniški vlak. Prevoz vseh potnikov je prevzelo prometno podjetje Ljubljana transport ki jc postavilo na progo blizu 150 avtobusov na obeh smereh. Vsakih 20 minut je odpeljal iz Ljubljane avtobus proti Kamniku, prav tako pa tudi iz Kamnika v obratni smeri. Izkazalo pa se je, da jc ob prometnih konieah potrebnih več avtobusov, da odpeljejo v redu vse delavec, uslužbence in dijake, ki jih jc naenkrat sprejel vlak. Med prometnimi konicami pa jc bilo število potnikov manjše za toliko avtobusov in bi lahko tudi kateri izostal. To jc upošteval vozni red, ki velja od 1. junija dalje. Na progi Kamnik - Ljubljana vozi sedaj vsak dan 59 avtobusov ali 118 v obeh sme- rCw' l^Jl ŠC V 0bCLSn£ I P°ln* * reh 68 avtobusov za lokalni ' _ " promet, tako da kaže vozni pač potniki nimajo nobene iz. bire in se morajo voziti z avtobusi. V marsikaterem po. gledu so na boljšem. Pogoste zveze, več postajališč sredi naselij in hiter prevoz so velike prednosti, ki jih je prinesla preusmeritev prometa na ceste. Potnik izgubi manj časa ne samo na poti do postajališča, pač pa si tudi laže izbere primeren čas za svojo pot in povratek. Res pa je, da mora za to odšteti več denarja za voznino. Tudi deiavci, uslužbenci in dijaki morajo plačati večjo mesečno voznino, kot pa so jo na vlaku. Kljub tako zgoščenemu prometu pa so potniki na avtobusih v marsikaterem pogledu na slabšem kot prej na železnici. Na železniških postajah so urejene čakalnice, pokriti peroni iin sanitarije. Pri čakanju na vlak je red za delavnike 186 tekočih številk. Za nedelje in praznike pa je potnikom na voljo 88 direktnih avtobusnih zvez v obeh smereh, vmesnih lokalnih avtobusov pa še 34. Med 8. in 11. uro dopoldne je zdaj izostal po en avtobus na uro, tako da vozijo avtobusi vsakih 30 minut, zato pa je povečano število zvez ob prometnih konicah, ko se potniki vozijo na delo in z dela. Najhitreje prevozijo razdaljo Kamnik - Ljubljana tisti avtobusi, ki vozijo naravnost in se izognejo Mengša ali Domžal. Ti rabijo za pot 40 minut. Avtobus, ki gre skozi Radomlje, npr. it. 126, pa vozi kar 52 minut, oni skozi Komendo, štev. 122, pa 59 minut. Od 1. januarja je na progi Kamnik - Ljubljana Ljubljana-Transport zvišal tarifo od 2.90 na 3,10 din (Celjski Izletnik samo 2,80 din!) in sorazmerno tudi na vmesnih postajališčih. Z novim voznim redom so odprli tudi dve novi postajališči v Mengšu pri benciski črpalki in v Jaršah med Rodico in Preserjem. Vsa večja postajališča so oskrbljena z razumljivimi in preglednimi voznimi redi za delavnike in praznične dni. To so zdaj glavne značilnosti organizacije prometa med Kamnikom in Ljubljano. Med obema vojnama so ugotovili, da je kamniški vlak dnevno prepeljal največje število potnikov na km v državi. V neki meri bi to veljalo mogoče tudi zdaj za avtobuse. Poglejmo, kako je poskrbljeno za to množico pomikov. Ko so po ukinitvi kamniškega vlaka ves osebni promet prevzeli avtobusi, zom in dežjem. V Kamniku čakajo potniki na avtobus pod napušči bližnjih hiš, na vsej progi do Ljubljane pa ni nikjer urejenega avtobusnega postajališča, če izvzamemo dve čakalni lopi. Na vseh progah vozijo sicer avtobusi po asfaltnem cestišču — zdaj tudi že čez mengeško polje od Mengša do Rodice — ko pa se ustavijo na postajališču, morajo kreniti na prašno cestišče. Prah puhne v avtobus kot v starih časih, ko še ni bilo asfalta in zavije potnike v zoprno meglo. V deževnem vremenu seveda zagazi avtobus v blato in čeprav so potniki prišli po asfaltu s čistimi čevlji_ morajo na postajaliču stopiti v blato, da se povzpnejo v vozilo. Pred trgovino v Trzinu zagazi avtobus, ki privozi iz Mengša, v globoko lužo in potniki morajo stopiti v vodo. Prav tako je v Preserju na odcepu proti »Leku«. Čeprav sc tu ustavlja večina avtobusov, niso niti z enim zamahom motike poskrbeli za odtok vode in odstranjevanje blata, niti niso uredili hodnika za pešce. Ali je kaj boljše na Duplici in na postajališču Smarca v smeri proti Mengšu? Na Duplici so te dni obložili cestišče z novo asfaltno oblogo, da bi pa na postajališču razširili asfaltni trak za 2 metra, pa seveda nihče ni predvidel. V Trzinu so lani zelo sodobno uredili odsek proti Mengšu, razširi asfaltno cestišče, odstranili reklamni stolp, na postajališču v smeri proti Ljubljani pa so raztegnili asfalt za postanek avtobusov. Niso pa tega napravili na nasprotni strani, tako da mora avtobus ob pristanku za-voziti na prašno cestišče. Za- kaj jc potrebna taka razlika med dvema bližnjima postajališčema? Na Črnučah, na postajališču pri »Rogovilcu«, lakorekoč pred vrati Ljubljane, morajo avtobusi na obeh straneh zavoziti naravnost v blatno ali prašno cestišče, ki je neurejeno in nevredno predmestja Ljubljane. Tega /so deležni tudi potniki, ki se prevažajo s trolejbusom. V smeri proti Sv. Jakobu pred gostilno pri »Tinčku« pristajajo vozila v blatu in prahu, potem pa Še marsikje na manjših postajališčih. V zimskem času je redko-kje poskrbljeno za odstranitev snega. Ob pluženju ga odrinejo s cestišča na pločnike, odkoder bi ga morali takoj odstraniti. Na to pa je treba včasih čakati po cele tedne, najdalj menda na postajališču pri »Lovcu« v Mengšu. V Domžalah gradijo novo pokrito avtobusno postajališče, ki bo sodobno urejeno, kot se za napredujoče mesto spodobi. Za izvedbo načrta so morali žrtvovati dve hiši. To bo prvo urejeno avtobusno postajališče na progi Ljubljana - Kamnik. Seveda pa je tudi promet v Domža- Ilah tako velik, da opravičuje trke izdatke. Čudno pa je, da , istočasno ne poskrbijo, da bi ' med Domžalami in Trzinom, i tam nekje v bližini bencinske črpalke, uredili vsaj po-| gojno postajališče. Potniki I tega gosto naseljenega ob-' močja morajo 20 min pešačiti do mestnega središča, kjer je avtobusna postaja. V Kam-| niku imajo tri postajališča, ' v Mengšu tudi tri, v Domža-} lah pa za vse obsežno ob-' močje samo eno. j Po enem letu osredotočenja potniškega prometa na cestišča niso niti v kamniški niti v domžalski občini pokazali dobre volje, da bi avtobusna postajališča oskrbeli vsaj z asfaltnimi cestišči, če že ne s čakalnimi lopami. Zaradi prahu in blata! To jc najmanj, kar bi morali napraviti. Ali bodo res potniki še naprej tako zapostavljeni? Morda je pretiran izgovor, da o tem odločajo tisti, ki se vozijo z lastnimi vozili in nc vidijo težav in nejevolje potnikov, ki se morajo posluževati avtobusa. Toda potniki so upravičeni, da to zahtevajo. Ne samo v smeri proti Ljubljani, ampak tudi proti Stahovici in Tuhinjski dolini. Ali tudi prometno podjetje ne more najti skupnega jezika z vsemi, ki soodločajo in (ne)skrbijo za ureditev postajališč na eni najbolj prometnih zvez v ljubljanskem okoLišu? Cas bi bil, da se o tem začnejo vsaj razgovarja- i ti in razpravljati. Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na obmo6 ju občine Kamnik na podlagi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik in po sklepu upravnega odbora sklada razpisuje Javni natečaj za oddajo urejenih stavbnih zemljišč v zazidalnem okolišu Bakovnik v Kamniku za gradnjo ene (1) visokopritličnc družinske stanovanjske hiše ter šestindvajset (26) atrijskih družinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni okoliš sc komunalno ureja in bodo investitorjem omogočeni priključki na vso osnovne komunalne naprave. Pogoji natečaja, ki obsegajo izklicno ceno za razpisano stavbno zemljišče, rok za začetek in dokončanje gradnje ter uskladitev gradnje z zazidalnim načrtom, lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter odobrenim glavnim projektom, so objavljeni na vseh oglasnih deskah skupščine občine Kamnik. Dokumentacija pa je na razpolago pri oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Kamnik, soba št. 35/11 in št. 36/11. Udeleženci natečaja lahko vložijo ponudbe do 25/9-1969 pri navedenem oddelku v istih prostorih. Udeleženci natečaja, ki bodo izbrani kot najugodnejši ponudniki, bodo lahko dvignili glavni projekt in lokacijsko dokumentacijo takoj, ko jim bo vročena odločba o izbiri. Kolektiv podjetja »Novoprcm« Domžale obvešča jav mul. nredvsem pa mJMrfo in OruSto nred.>lr>v»ice lesa, da smo odprli v Homcu Dolcg mlina Žilo trgovino Na zalogi imamo: rezan les, vse vrste furnirjev, iveric, panelnih plošč, uhrapasa, parketa, oken, rolet in drugega materiala. Trgovina posluje vsak delovni dan od 7—14 ure. Velika izbira, konkurenčne cenel Obiščite nas v naši trgovini in z nakupom boste zado voljni. Iz naših krajev 0 360 GOVF.JIH ZRFZKOV ZASTONJ Mesna industrija iz Križcvcev je opustila svojo trgovino s svežim mesom in suhomesnatimi izdelki v Kidričevi ulici že s 1. avgustom. Vsakodnevna preskrba prodajalne s svežim mesom iz oddaljenih Križcvcev se ni obnesla. Njihov trgovski lokal je odkupila Kočna. Priznati pa moramo, da so bili prodajalci iz. Križcvcev zelo uslužni in postrežljivi. V septembru jc kamniško podjetje MESO opustilo prodajo mesa v Podgorškovi mesnici na trgu in odprlo najsodobnejše urejeno mesnico v Maistrovi ulici 6. Prvi dan je vsak kupec dobil povrhu goveji zrezek v teži 150 dkg, ki so ga spustili skozi poseben strojček, da ga pred uporabo doma ni treba več obdelovati in tolči. Prvi dan jc bilo 360 kupcev in razdelili so prav toliko zrezkov. Podgorškov lokal na trgu jc lastnik začel preurejati in bo v njem odprl zasebno mesnico. % DOVOLJ KROMPIRJA Krompir jc letos dobro obrodil in vsak tržni dan ga pridelovalci pripeljejo na trg več voz. Prodajajo ga po 0.60 din kg. medtem ko jc v trgovini 0.90, pri Prehrani na Trgu talcev pa celo 1.11 din. Zal so shrambe v naših blokovskih stanovanjih povečini tako utesnjene, da stanovalci ne morejo uskladiščiti letnih zalog kuriva in živil. % PRESKRBA S SADJEM Kamnik je že od poletja sem dobro preskrbljen s sadjem. Zasebni prodajalci so z lastnimi avtomobili pripeljali na trg vedno dovolj zgodnjega sadja, pa tudi paradižnika in drugih povrtnin. Pa nc samo ob tržnih dneh, tudi med tednom je vedno dovolj prodajalcev, ki sc vtaborijo kar pred vhodom tovarn, pred zadružnim skladiščem ali pred cerkvijo. Prodajalci grozdja in lubenic iz Makedonije pa so zdaj stalno na tržni stojnici. Srečanje odbornikov sindikalnih organizacij občin Kamnik in Slovenske Konjice v Kamniku Slov. Konjice, dne II. 7. 1969. »Čeprav nas je slabo vreme nekoliko oviralo, mi ni žal, da sem sc udeležil strokovne ekskurzije v Kamnik. Tam smo videli mnogo novih stvari in slišali, kaj in kako delajo delovni ljudje v Kamniški občini ter v posameznih delovnih organizacijah. Trnka srečanja so za nas in naše delo lahko samo koristna ter i iIi bomo morali tudi v bodoče še večkrat prirejati.« Take in podobne besede lahko slišimo te dni od udeležencev strokovne ekskurzije vodilnrih sindikalnih delavcev konjiške občine, ki so jo v torek, dne 8. julija, izvedli na območju občinskega sindikalnega sveta Kamnik. Po-Jcg članov plcnuma so sc je udeležili tudi mnogi člani izvršnih odborov sindikalnih organizacij, z njimi pa sta bila še predsednik občinske skupščine tov. Jančič Cveto in predsednik izvršnega odbora občinske konference SZDL tov. Fran jo Marošek. Zgodnje jutranje ure na dan, ki je bil določen za obisk, niso obetale nič kal posebnega, saj je lilo kot iz škafa, vendar slabo vreme ni moglo preprečiti konjiškim sindikalnim delavcem, da ne bi odšli na pot. Ves dan jih jc spremljalo zelo prijetno 1 razpoloženje, še celo takrat, ko so si po mokri travi ogledovali nasade naravnega parka v Volčjem potoku. Sicer pa je prav, da gremo kar po vrsti, kaj smo videli in doživeli ter o čem smo se pogovarjali z voditelji sindikalnih svetov ter obema županoma. Najprej je treba zapisati, da imaita konjiška in kamniška občina precej skup nega. V velikosti in številu prebivalce"/ ni bistvene razlike, ona in druga imata precej razvito lesno, kovinsko in usnjarsko industrijo, precej Prenovljen obrat v Tovarni usnja V okviru praznovanja občinskega praznika so slovesno odprli prenovljeni obrat kamniške tovarne usnja. Novi obrat, ki predeluje svinjske kote po kromovem postopku, Je veljal I,? milijona dinarjev. Denar so prihranili sami, delno pa jim je priskočila na pomoč banka V prvem polletju letos so izvozili za 890 tisoč ameriških dolarjev usnja, kar Jc za 70 odstotkov več kot v enakem času lani. Na zahodna tržišča prodajo polovico celotne proizvodnje, najbolj cenjeni izdelki pa so oblačilni in obutveni velur ter boks usnje. Ob koncu Julija so slavili še en praznik, izvozili so za milijon ameriških dolarjev usnja. Novi kremov obrat Je veliko pridobitev za podjetje, saj bodo v nJem povečali proizvodnjo In, kar Je najvažnejše, usnje bo še kvalitetnejše. Stroje so kupili v tujini, del opreme Pa jim Je Izdelal konjiški Kostroj. Stroj za sušenje usnja, ki So ga kupili v Italiji, v eni minuti posuši usnje. Prej so za ta postopek porabili dan ali dva. Hkrati z novim obratom so opremili tudi laboratorij, ki Jih Je stal 200.000 dinarjev. V nJem preizkušajo postopke strojenja In barvanja usnja. Otvoritev novega obrata tovarne usnja Je šele začetek rekonstrukcije proizvodnega postopka, saj bodo do konca letošnjega leta vložili v stroje in izgradnjo skladišč okoli 6 milijonov dinarjev. T. J. spredaj pa so Kamničani glede turizma, dobrih cest in kar je še posebne važnosti, v številu zaposlenih in v narodnem dohodku na prebivalca. Prav ti momenti so vodilo oba občinska sveta, da bi sc nekoliko pobliže seznanili o svojem dolu in problemih. Moram reči, da so nas v obeh podjetjih, ki smo ju obiskali, to je v »STOLU« in i v »TITANU« sprejeli z veliko pozornostjo ter nam pokazali svoje proizvodne obrate. »Saj nimamo kaj skrivati, celo radi vidimo, če lahko vsaj manjšemu delu potrošnikov pokažemo, kako delamo stole in pisarniško pohištvo, ker se bodo verjetno hitreje odločili za nakup naših izdo!kov,« nam je povedal direktor podjetja »STOL« medtem, ko nas je vodil po proizvodnih obratih. »Tisti, ki ste iz konjiške lesne industrije, me kaT vprašajte, kar vas zanima,« jc še dodal članom sindikaVtc organizacije »LIP« iz Slov. Konjic. Na podoben ntvin so sprejeli udeležence ekskurzije tudi v podjetju »TITAN«, kamor so odšli večinoma kovinarji in iz sorodnih dejavnosti. Pri razgovorih, ki smo jih imeli v obeh navedenih podjetjih, so poleg predstavnikov občinskega sindikalnega sveta in sindikalne organizacije sodelovali tudi vodilni delavci iz uprave, člani organov upravljanja in sekretar OO ZKS. Brez vnaprej določenega dnevnega reda smo si v času, ki nam je bil glede na druge obveznosti odmerjen razmeroma kratko, izmenjali mnogo misli o samoupravljanju, izobraževanju, delovanju političnih organizacij, usposabljanju delaivcev, ustvarjanju ter delitvi dohodka in nagrajevanju, proizvodnih problemih_ o sodelovanju z občino in še o mnogih drugih zadevah. Morda sc je prav pri tem videlo, da živa beseda in ogled neposrednega dogajanja lahko koristita mnogo več kot ne vem koliko napisanih strani različnih poročil. Razgovor jc pokazal, da resnično ni receptov za urejanje številnih, na videz enakih družbenih in gospodarskih zadev, saj je pri tem treba upoštevati mnoge okolnosti, ki v neko-liiko drugačnih pogojih narekujejo tudi drugačne rešitve. Tako se je na pr. na konjiškem lesno-industri jskem podjetju »LIP« zelo uveljavilo decentralizirano samoupravljanje s precejšnjo materialno osnovo na posameznih, teritorialno sicer ločenih in tehnološko močno zaokroženih obratih, na drugi strani po v sorodnem kamniškem podjetju »STOL« ugotavljajo, da je centralizirani s'stem samoupravljanja za njihove razmere mnogo ugodnejši. Ce bi v enem ali v drugem podjetju uvedli nasprotni sistem samoupravljanja od sedanjega, bi bili poslovni in drugi rezultati brez dvoma precej slabši. Zadnji del ekskurzije je bil namenjen ogledu Velike planine, kjer je Konjičane predstavnik ustreznega zavoda seznanil z njenim nadaljnjim razvojem. Tistim, ki so bili »odgovorni« za vreme, se je v popoldanskih urah posrečilo, da so najprej pregnali dež, kasneje pa šc meglo z vrhov, ki obkrožajo Veliko planino, da jih je obsijalo poletno sonce. »To je res eden naših najlepših krajev sirom slovenske domovine«, je dejal vsak udeleženec ekskurzije, od katerih so bili mnogi prvič v tem predelu. Upravičeno je pričakovati, da se bodo v te hribe podali takoj, ko jim bo zopet di.ua priložnost. Ob koncu sta prišla do besede tudi oba župana, ki sla prisotnim razložila sedanje stanje, prob+eme in smeri nadaljnjega napredka obeh občin na vseh področjih od gospodarstva do družbenih služb. Seveda so Konjicam to priliko izrabili tudi za pova- bilo kamniškim kolegom, da obiščejo njihovo občino. »Prav gotovo bomo prišli in sicer takrat, ko bo pri , vas zrelo grozdje in boste imeli v sodih vaše kmetijske zadruge že nekaj novega mošta. Veste, pri nas vinogradov nimamo in nas tovrstna »proizvodnja« toliko bolj zanima«, so ob sJove.su v Kamniški Bistrici dejali Kamvničani, ki bodo prišli v Slov. Konjice skupaj s svojim županom proti koncu septembra ali v začetku oktobra in tam nadaljevali že začete razgovore. Osebni stiki so vsekakor zelo pomembna oblika dela v sindikatih in jih jc treba še bolj krepiti. Vinko Langerholc Gorenjski aktivisti v Železnikih Družbenopolitične organizacije sedmih gorenjskih občin so dale pobudo za srečanje medvojnih in povojnih aktivistov in družbenih delavcev Gorenjske. Letos Je bilo prvo srečanje 7. septembra v Železnikih v Selški dolini. Pred več kot SOM zbranimi je govoril pod pred tednik Izvršnega sveta SR Slovenije Vinko Hafner o pomenu In vlogi družbenega delavca danes. Iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij nase občine se je srečanja udeležilo okrog 300 ljudi, ki so se odpeljali s petimi avtobusi in več osebnimi avtomobili. Srečanje nekdanjih aktivistov Je minilo v zelo veselem razpoloženju. Dogovorili ao se tudi, da bo prihodnje srečanje leta 1970 v Bohinju. Vsako leto naj bi se namreč srečali v drugI občini. - C Lovski dom LD Kamnik v Pulovčah Kamniški lovci imajo svoj dom Tudi naši lovci so letos dali lep prispevek k praznovanju občinskega praznika. V Palovčah so zgradili lep lovski dom, na katerega bi bila sleherna lovska družina lahko ponosna. Otvoritvi je botroval Stane Simšič, direktor tovarne usnja in poslanec gospodarskega zbora. Prizadevni člani lovske družine Kamnik pod vodstvom predsednika Grzinčiča so pri gradnji doma, ki je v glavnem lesen, opravili preko 3000 delovnih ur. Svoj delež pa so prispevala tudi nekatera kamniška podjetja kot tovarna usnja, gozdno gospodarstvo in drugi. Dom ima poleg večjega dnevnega prostora manjšo kuhinjo in prostor za 10 ležišč. Po grobi oceni je vred- nost objekta najmanj 8 milijonov S din. 50-članska družina kamni-ikih lovcev je torej dobila svoj domek, kamor bo rad Kaše! tudi marsikateri turist, saj stoji na vzpetini med pa-lovškimi gozdovi, od koder je čudovit razgled na venec Kamniških AJp. K velikemu uspehu prizadevnim lovcem naše iskrene čestitke. Brez rekordov tudi tokrat ni šlo Dolga karavana dirkačev, ki kot nomadi potujejo vse leto po vsem svetu, se je 22. junija ustavila v Kamniku na velikih mednarodnih dirkah za nagrado Kamnika 69. Na 2 km dolgi tekmovalni stezi se je v soboto na uradnem treningu In v nedeljo na glavni dirki pomerilo in pokazalo svojo spretnost in hitrost motorjev preko 90 Junakov na jeklenih konjičkih iz trinajstih držav. Ob tekmovalni stezi so na drogovih plapolale zastave Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Svicc, Velike Britanije, Danske, Francije, Švedske, Nove Zelandije, Avstralije, Kalifornije in seveda Jugoslavije. Že sobotni uradni trening, na katerem so tekmovalci morali prevoziti vsaj polovico predpisanih krogov in si s tem ogledati progo, je dokazal, da ni dvomiti o poru šenju dosedanjega absolutnega rekorda kamniške proge, ki ga je imel Italijan Angelo Bergamonti na patonu. 2e na treningu so bili namreč porušeni vsi kategorijski rekordi in prav tako rekord proge. Na treningu je bil ponovno najhitrejši lanski rekorder Bergamonti, ki Je najhitrejši krog prevozil v 0,1,02 minuti s povprečno hitrostjo 116,128 km/h. Ko je predsednik organizacijskega komiteja In predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec pozdravil gledalec, goste in tekmovalce, so se z mopedi odpeljali po tekmovalni progi kadeti Sole uprave javne varnosti iz Ljubljane In ponesli zastave držav udeleženk. In že Je starler Matevž šte-fe dovolil start šestnajstim vozačem v kategoriji do 50 ccm. V tej kategoriji so organizatorji letošnjih drugih mednarodnih dirk dali prednost predvsem domačini tekmovalcem in motorjem domače proizvodnje Tomos. Tako je v tej kategoriji star-talo kar 11 jugoslovanskih tekmovalcev, med njimi pa ni bilo Adrijana Bernetiea, prav tako pa tudi ne največjega favorita v tej kategoriji Italijana Gilberta Parlottija. Oba sta imela namreč že pripravljene Tomosove motorje GP za dirko na Nizozemskem. Tako je ostal edini favorit le domačin Janko Stefe, ki pa ne vezi več za Tomo sovo ekipo na GP stroju, ampak mu je tovarna dala v uporabo Tomos D-6S. Stefe je v tej kategoriji prepričljivo zmagal, čeprav mu je največji nasprotnik Švicar Denzler na Kreidlerju močno sledil. V devetem krogu pa je Janko precej povečal svojo prednost pred njim in drugimi zasledovalci in tako zmagal ter dosegel tudi nov kategorijski rekord s poprečno hitrostjo v najhitrejšem krogu 92,072 km/h. DrugI Je bil Denzler, medtem ko je na tretjem mestu pristal Tone Kralj, ki se je vseh petnajst krogov »vozil« sam. V kategoriji do 330 cmm je bilo na startu 13 tekmovalcev iz 9 držav. Tu sta se za prestiž že na treningu borila Italijan GUberto Milani na Aermachiju in pegasti Novo-zelandcc Ginger Mollov, ki Je bil lani kar v treh kategorijah med prvo petorko v svetovni lestvici. V nedeljo je v prvem krogu povedel Mollov, vendar se mu Milani ni pustil in je nato vodil vseh ostalih 19 krogov. Kakor prejšnji dan na treningu, tako mu je tudi tokrat uspelo premagati SVavega Novoze-landca na Bullacu TSS. S hitrostjo 116,128 km/h Je dosegel nov rekord kamniške proge. V tretji dirki, v razredu motorjev do 250 cem, je starta! lanski absolutni rekorder kamniške proge Italijan Angelo Bergamonti, na startu je bil še lanski rekorder v razredu do 350 In 250 cem prav tako Italijan GUberto Parlloti, startal pa je tudi letošnji rekorder škofjeloške proge Švicar Gula Marsovszkv. Ponovno so se pognali v borbo za prvo mesto Ginger Mollov-, GUberto Milani, In Avstrijec Hans ing. Krivvanek. Vsekakor dovolj močna konkurenca za prvo mesto. Bergamonti je dokazal, da je še vedno treba računati tudi nanj, čeprav je prvih šest krogov vozil tretji. V prvem krogu je povedel Parlotti, Milani pa je vodil naslednjih pet krogov. Mollov se je v desetem krogu prebil na tretje mesto in ga obdržal do konca dirke. V osmem krogu se je na prvo mesto prebil še enkrat Parlotti, vendar ga je takoj v poslednjem krogu prehitel Bergamonti In obdržal prvo mesto do konca. Bergamonti Je s svojo drzno in hitro vožnjo dosegel nov kategorijski rekord, ko je najhitrejši krog prevozil v 1,03,4 min., s poprečno hitrostjo 112,851 km/h. Spet so bili na vrsti nekoliko lažji motorji, t. j. motorji razreda do 125 cem. Preko startne črte se Je pognalo 11 tekmovalcev Iz osmih držav. Avstrijski inž. Hans Krivvanek Je ponovno dokazal presenetljivo hitrost stroja Ro-tax in svojo spretnost in brez težav osvojil prvo mesto In Izboljšal svoj lanski kategorijski rekord. Najhitrejši krog je prevozil v 1,05,0 min., s poprečno hitrostjo 110,769 km/h. Zanimivo je bilo gledati tudi ogorčeno borbo za tretje In četrto mesto med Jankom Stefetom in Avstrijcem VVal-terjem Schclmannom. Janko, ki je vozil na novem aermachiju, Je bil na tretjem mestu devet krogov, v zadnjih krogih pa mu je zmanjkalo sape in zadovoljiti se Je moral s četrtim mestom. V tej kategoriji se Je precej hudo ponesrečil lanski rekorder Bergamonti, dočim Je John Dodds v tej kategoriji peljal bolj turistično In se ni potegoval za uvrstitev niti med prvih pet. Prav gotovo je bila naj'e.i-ša dirka s kategorijo motor jev do SOOccm. V tem razredu so se ponovno pojavili Dodds, Mollov, Marsovszkjr, Bergamonti pa zaradi padca v razredu do 125 cem nI mogel nastopiti. Povedel je Ginger Molloy, takoj za njim pa je vozil Dodds. Marsov..zk v je slabo startal In je bil v Če-trtem krogu šele na petem mestu. Povečeval Je tempo In v šestnajstem krogu prehitel Doddsa in se prerinil na drugo mesto. Dodds se je vdal v usodo, da obstane na tretjem mestu, vsekakor pa ni hotel izgubiti prvega mesta "-t >• crtelandcc . Gula je bolj In bolj privijal plin, v zadnjem krogu je bil še vedno na drugem mestu. Vsem gledalcem se je zdelo ncure-sničljivo, da bi bil Gula zmagovalec. Od ovinka do ciljne črte sta Ginger in Gula vozila vštric, v finlšu pa mu je Gula za dolžino kolesa odvzel zmago. Marsovszkv Je s svojo izredno vožnjo dosegel tudi enak čas, ki ga je na uradnem treningu dosegel Bergamonti in v kategoriji do 350 cem Milani. Tako je z istim časom postal sorekor-der kamniške tekmovalne proge. Nagrado 3000 din sta si Milani in Marsovszkv morala razdeliti. V dirki prikolic je sodelovalo osem parov, med njimi je bil najuspešnejši par Miii-ler-Bucheker iz Zahodne Nemčije, ki je vodil vseh dvajset krogov. In kaj naj povemo o organizatorju letošnjih mednarodnih dirk v Kamniku? Organizacijskemu komiteju letošnjih dirk gre vsekakor priznanje, saj je poskrbel za vse najmanjše podrobnosti, ki so potrebne ob tako veliki prireditvi. Poskrbel Je, da so se na kamniški progi pomerili re.i najboljši junaki jeklenih konjičkov, čeprav Izbira med trikrat več prijavljenimi ni bila lahka. S tem je zadovoljil tako gledalce kot tekmovalce. Lahko mu samo čestitamo. T. S. i( t ? e i j 11111 iti i a s c j1111111 mi i < 191 ti 11m11 f r i mi 1111 ii 113 ii 11 mm i > r 11111 it 111111 m 11 ir 111 lili 1111111113 m i ti :■! (Mi 11 tu Uspeh kamniških športnikov 14. avgusta je bilo v Šentjurju pri Celju medobčinsko športno srečanje. V petih disciplinah so se pomerile ekipe Šentjurja, Domžal in Kamnika. V dopoldanskem delu športnega tekmovanja so se pomerili šahisti in strelci z zračno In malokalibrsko puško. Naši tekmovalci so na teh disciplinah pokazali Izredno pripravljenost, saj so osvojili šahisti in strelci z malokalibrsko puste") prvo mesto, dočim 30 strelci z zračno puško osvojili drugo mesto. S streljanjem z MK In zračno puško se je najbolj izka/.al tov. Klemene Janez, saj je s svojimi rezultati močno odstopal od ostalih tekmovalcev. V popoldanskem delu tekmovanja so se pomerili nogometaši in osvojili drugo mesto. Tekme so bile izredno zanimive, navdušile so čtevilne gledalce. Peta disci »lina, ki naj bi odločala o končnem zmagovalcu, se je odvijala v živčni napetosti navUi:cv Iz Šentjurja In Kamnika. Tel; na 2000 m po ulicah Šentjurja Boj dveh rojakov Italijana Gilberta Mllanlja (23) in Gilberta Parlottija pa je prehitel Bergamonti Parlottija (16) v kategoriji 250 cm. Milaniju je nagajal motor, se je začel z veliko negotovostjo prav vseh tekmovalcev. Prvi Je prišel v vodstvo dokaj znani atlet celjskega »Kladivarja«, za njim pa so v strnjeni koloni tekli še ostali tekači, med njimi kar pet mladih Kamničanov. Pot, po kateri so tekli tekači, je bila zelo težka In naporna. Nekaj tekmovalcev nI vzdržalo takega tempa, kakršnega Je diktiral Vlpotnik in kasneje Vcngust Franc, tekač iz Kamnika — član Ollmpije. V dramatičnem finlšu je slednji premagal Vlpotnika in s tem osvojil prvo mesto, kar je zadostovalo za osvojitev pokala. Rezultati: Sah: I. Kamnik, 2. Šentjur, 3. Domžale Streljanje: z zračno puško: 1. Šentjur, 2. Kamnik. 3. Domžale z MK puško: I. Kamnik, 2. Šentjur, 3. Domžale Nogomet: I. Šentjur, 2. Kamnik, 3. Domžaf« Tek: I. Kamnik, 2. in 3. Šentjur Po točkovnem sistemu: 3 točke za osvojitev prvega mesta 2 I očki za osvojitev drugega mesta 1 točka za osvojitev tretjega mesta Kamnik in Šentjur sta tako osvojila 13 točk, Domžale 4 točke. Ker je Kamnik osvojil več prvih me.;t, mu Je pripadel pokal v trajno last. To tekmovanje je organizirala občinska konferenca ZMS šentlur pri Celju, v okviru občinskega praznika občine Šentjur. Naslednje tako tekmovanje bo prihodnje leto v Kamniku. Hems Franc Rokomet mladinsko prvenstvo Gorenjske Rokomet: Kamničani, prvaki Gorenjske V Kamniku je biio 8. junija 1969 rokometno prvenstvo Gorenjske za mladince. Čeprav je rokometni kolektiv v Kamniku šc zelo mlad, so vseeno prevzeli organizacijo mladinskega prvenstva. Na igrišču smo videli Sest ekip, ki so se v športni borbi potegovale za naslov prvaka Gorenjske. Ze srečanja v predtekmo-vanju so pokazala, da sta ekipi Križ in Skofja Loka precej slabši od ostalih ekip. Bolj se je tekmovanje bližalo finalu, bolj smo uživali v igri mladih rokomelašev. Kmalu je bilo jasno, da edino Kranj in Kamnik lahko konkurirata za naslov prvaka. V final- Realna želja: prvo mesto Sc vedno so nam v spominu tekme v preteklem tekmovalnem obdobju, v katerem smo dosegli svoj dosedanji največji uspeh, in že je Pred nami novo prvesntvo, nove naloge. Zc lansko tekmovalno sezono smo pričakali z nekaterimi izkušnjami in pa skrbno pripravo. Toda na letošnji start sc pripravljamo še bolj temeljito in to pod vodstvom novega trener, ja Igorja Stupniška, ki pa sc žal zaradi prezaposlenosti še nc more popolnoma posvetiti naši ekipi. Čeprav je igralec m obenem tudi tremi ekipe Medvod, ki nastopa v republiški ligi, vseeno dvakrat tedensko vadi tudi nas. Z našo tehniko je zelo zadovo- ljen, manjka nam samo še kandicija in pa precej taktičnih variant, s katerimi se da premagati tudi močnejše nasprotnike. Bolj kot napadu se je posvetil obrambni igri naše ekipe. To sc mu je deloma že posrečilo, kajti v letošnji prvi prvenstveni tekmi, ko smo igrali proti ekipi iz Besnice, smo v prvem polčasu, ko je bila na terenu res najboljša ekipa, prejeli samo 1 (cn) gol i/ igre in dva i/ sedmerca. Z vestnim treningom si bomo to lahko še izboljšali pa tudi v vratih bomo imeli dosedaj najboljšega vratarja, ki sc je pravkar vrnil z odsluženja vojaškega roka. Kakor kaže, bomo letos lahko s prizadevnostjo na treningih in tekmah osvojili celo prvo mesto in si s tem pridobili pravico nastopa v višji ligi. Seveda pa vabimo gledalce, da nam s pravim športnim bodrenjem pomagajo do tega naslova. Ravno takšno pozornost kakor I. ekipi posvečamo tudi II. moštvu, saj so v njem skoraj sami pionirji, ki bodo morali nekoč zamenjati sta reji* tovariše. Kako močno zaledje imamo, naj pove podatek, da so prav igralci te mlade ekipe postali mladinski prvaki Gorenjske. Poleg moških pa smo v letošnjem letu ustanovili tudi žensko vrsto, ki bo nastopala v ljubljanski conski roko- Z gostovanja nemških nogometašev Iz Gladbccka v Kamniku Tudi stari nogometaši tekmujejo Starejši kamniški nogometaši so julija gostili nogometaše kluba GLADBECK E. V. 'z istoimenskega mesta v zvezni republiki Nemčiji. Vsi 'Bralci so bili starejši od 30 let, vendar, po igri sodeč, kvaliteta nogometa ni nič za-ostajala za nastopi mlajših 'Bralcev. V prvi tekmi so zmagali domačini r. rezultatom 4:1 (1:0), v drugi pa so bili uspe- šnejši gostje in premagali domačine z rezultatom 2:1 (2:0). Za stare igralec Kamnika so bili uspešni Urh M., Urh B., Matjan J., Koželj A. in Lavrič J. Čeprav na igrišču na Duplici ni bilo veliko gledalcev, so bili vsi s prikazano igro zadovoljni. Nogometaši GLADBECK E. V. so prišli v Kamnik s posredovanjem lleinza Lebitza, ki je stalni gost v Kamniku ter aktivni igralec nemškega kluba. Ob gostovanju v Sloveniji so kamniške nogometaše povabili, naj prihodnje leto sodelujejo na turnirju, ki ga bo nogometni klub GLADBECK E. V. priredil ob 60-lctnici obstoja društva. Seveda bodo na turnirju sodelovale le enajstorice starejših igralcev ali »Old boys« ekipe, kot jih imenujejo , športniki. metni ligi. Za začetek te mlade ekipe bo že uspeh, če ne bodo na zadnjih treh mestih. 2al se je tik pred prvimi prvenstvenimi borbami poškodovala najboljša igralka, tako da ne bo mogla v jesenskem delu pomagati soigralkam. Za konec naj se še zahvalim tovarni Stol, ki nam je obljubila materialno pomoč, mj pa bomo na Duplici začeli vzgajati nov rod rokomc-tašev in upam, da bomo kmalu lahko slišali tudi o njih. Rezultati prvih prvenstvenih tekem: Kamnik : Bcsnica 37: 9 (19: 3) Sava : Kamnik 20:30 (9:13) StOTŽiČ : Kanin k 3 20:30 (10:14) Opozoril bi rad Sc na problem, ki ga je treba čimprej rešiti, če hočemo, da bo kvaliteta rokometa v Kamniku še vedno v vzponu. Nujno potrebujemo igrišče, ki ga bomo imeli vedno na razpolago vsaj od 17. ure dalje. Nikakor ne razumem, da sc je za izgradnjo nogometnega igrišča našlo 25 milijonov, za rokomet pa ne najdemo niti dinarja. Sicer so nam obljubili igrišče na stadionu, v kar pa močno dvomim. Kaj ne bi bilo pomembneje, da sc igrišče zgradi pri osnovni šoli Frana Albrehta, ki bo obenem služilo tudi osnovni šoli? S tem bi rešili dva problema naenkrat. Druga, ravno tako sprejemljiva možnost, pa je igrišče ob osnovni šolj na Duplici, kjer bi tovarna Stol nudila precejšnjo pomoč. Obračam se na odgovorne ljudi na občini s prošnjo, da premislijo o teh možnostih in tudi ukrepajo. Upam si trditi, da ni daleč čas, ko bo rokomet eden izmed prvih športov v Kamniku. Naslednji mesec se bo začela občinska liga v rokometu. Ekipe, ki nameravajo sodelovati, naj pošljejo prijave do 5. oktobra na Rokometni klub Kamnik. -cn ni tekmi za prvo mesto sta se res pomerili prvi dve ekipi. Tekma, ki je bila na visoki kvalitetni ravni, je navdušila maloštevilne gledalce. Tehnično znanje mladih Kamni-čanov je bilo izredno in tako lahko od njih pričakujemo še večjih uspehov. Poglejmo si rezultate in vrstni red: P red tekmovanje po skupinah: I. skupina Kranj : Sešir 24:4 (12:0) Sava : Sešir 10:9 ( 3:6) Kranj : Sava 16:10 ( 6:4) 2. skupina: Kamnik : Križe 17:3 ( 7:2) Kamnik : Selca 11:3 ( 5:1) Selca : Križe 13:6 ( 4:1) Finale: Križe : Sešir 15:4 ( 8:3) Selca : Sava 10:9 ( 6:7) Kamnik : Kranj 21:10 (12:4) Vrstni red: 1. Kamnik 2. Kranj 3. Selca 4. Sava (Kranj) 5. Križe 6. Sešir (Skotja Loka) Na koncu samo še iskrene čestitke vsem, ki so si s svojo igro, vsi za enega, eden za vse, pridobili tako prijeten naslov. Čestitke veljajo tudi prizadevnim organizatorjem, ki so svoje delo opravili skoraj brezhibno. -en NAJDITELJA ženske za-pestne ure, izgubljena v ne-dol jo 14. septembra na TOMBOLI v Kamniku prosim, da jo proti nagradi vrne UREDNIŠTVU OBČANA, Kamnik, Ljubljanska 1 (Zdravstvoai dom) GORSEK Marija Kamnik, Kranjska 2 Iščem opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom. Plača po dogovoru. Ponudbe na telefon 83-349 od 10.—12. ure Hrano in stanovanje dam mlajši upokojenki ali delavki, ki bi pazila na dva otroka v starosti dveh krt in šest mesecev. Sitar, Vriipolje 25, Kamnik KAMNIŠKI OBČAN — glasilo SZDL občine Kam nik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik France Svctelj. — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravst veni dom). Tiska CP Go renjskl tisk v Kranju KAMNjŠZU OBČAN PFTF.K — 26. septembra ivw Kamniška kronika Dan narodne noše: vodje skupin je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Vinko Gobec Srečanje izseljencev v Kamniški Bistrici Na srečanju, ki ga vsako leto pripravi izseljencem kamniška podružnica SIM, je bilo tudi letos zelo veselo. Pozdravi rojakov, pesmi, licltlranje srca in poskočne polke so se vrstite pozno v noč. Tudi »povštertanca« ni manjkalo. Zalo so poskrbele tudi brhke in poskočne plesalke folklorne skupine iz Stranj. Slovo od sošolke Ko se je 8-letna Danijela | Kramar iz Kamnika učenka > prvega razreda osnovne šole Toma Brejca, konec junija poslovila od Šolskih klopi, nihče ni pričakoval, da se bo od svojih sošolcev poslovila za vedno. Sredi avgusta se je Danijela vračala s prijetnih počitnic v rojstnem kraju svo je matere. Ob dolgi poti z vlakom jo Je čakala smrt. Samo majhno nesrečno naključje Je bilo dovolj, da je »Metla ob pragi... Ne bomo te pozabili Dani-lela! Trepetajoče besede sošolke ob grobu In šopki cvetja iz številnih drobnih rok njenih sošolcev so zasuli belo krsto. Samo leto dni smo bili skupaj, zakaj si morala umreti, je bilo slišati skozi ihtenje in solze. Res iskreno Je bilo slovo učencev osnovne šole Toma Brejca tistega avgustovskega dne na kamniških /alah, tako iskreno in prisrčno kot je lahko samo med najmlajšimi. JULIJ 1969 POROKE: Banič Jožef iz Smarce, av-toličar, star 23 let, in Pavlic Štefka iz Domžal, prodajalka stara 17 let; Burja Marjan iz Porebra, čuvaj, star 26 let, n Kotnik Jožefa s Hriba pri Kamniku, delavka, stara 29 let; Iskra Julij iz Kamnika, strojni tehnik, star 28 let, in Prušnik Terezija iz Avstrije, učiteljica, stara 23 let; Korošec Stanislav z Lok, delavec, star 18 let, rn Tome Pavla z Gozda, delavka, stara 19 .let; Obreza Miroslav i/. Vizora, kovinostrugar, star 21 let, in Poličnik Jožefa iz Črne, delavka, stara 20 let; Pctrič Jožef iz Domžal, uslužbenec, star 35 let, in Skofic Dragotina iz Vrhpo-Ija, uslužbenka, stara 40 let; Sopotnik Stanislav iz Škofje Loke, sprevodnik, star 25 let, in Hrastovec Frančiška iz Kamnika, delavka, stara 19 let; Spruk Jožef z Gozda, rudar, star 28 let, in Storgelj Frančišča z Gozda, delavka, stara 27 let; Zgonec Ivan z Mlake, delavec, star 19 let, in Juhant Majda I Mlake, prodajalka, stara 19 let; SMRTI Berlic Drago iz Cešnjic, ključavničarski vajenec, star 18 let; Iglic Marjeta iz Kamnika, prevžitkarica, stara 89 let; Klemen Jakob iz. Spitaliča, kmet, star 80 let; Kočar Florijan iz Podgorja, osebni upokojenec, star 76 let; Prcgl Ivana iz Kamnika, družinska upokojenka, stara 66 let; Prelesnik Franc iz Okroga, prevžitkar, star 80 let; Uršič Marija iz Godiča, osebna upokojenka, stara 80 lel. Uršič Peter iz Stahovice, osebni upokojenec, star 65 let. AVGUST 1969 POROKE CERAR Janez star 21 let iz Gore in SLEBIR Štefka, stara 20 let iz Stolnika CEVEC Alojzij star 22 let iz Buča 12 in MERCUN Frančiška, stara 19 let iz Srednje vasi FLERIN Marijan, star 26 let iz Ljubljane in VRHOV-NIK Ana, stara 23 Jet iz Kamnika FLORIJANCIČ Janez, star 21 lei i/, /Hodnika in RO-KAVC Justi, stara 19 let iz Mekinj. GRADISEK Mirko, star 23 lel iz Stahovice in OSOI.NIK Nada, stara 22 let iz Gozda. HLADE Jože star 25 let iz Križa in DRAŠI.ER Juliiana. stara 22 let iz Križa HRIBRRNIK Rudolf, star 25 let iz Motnika in MRKUS Marjana, stara 28 let iz Šiška KOMAN Drago, star 22 let iz Zg. Prapreč in CERAR Terezija, stara 21 let iz Kamnika NOVAK Jakob, star 34 let iz Kamnika in SUSTAR Francka, stara 29 let iz Vrh-pol ja OKORN Mavricij, star 23 let iz Rodice in FLERIN Nada stara 21 let iz Vrhpolja OSOLNIK Pavel, star 25 hI i/ Gozda in RIFL Marija, stara 20 let iz Gozda PAVLIC Anion, slar 24 let iz Kranja m BENDA Ivanka, stara 20 Idi iz Suhadol PIRŠ Albin, star 23 let iz Lok in GOLOB Jožica, stara 20 let iz Nevelj PLEVEL Lovrenc, star 24 let iz Zailoga in SUŠNI K Pavla, stara 20 let iz Križa ROMSAK Joško star 18 let iz Komende in GRGIC Dragica, stara 19 let iz Komende STUPICA Ivan, star 23 let iz Imenij in BENDA Marija, stara 18 let iz Suhadol. SMRTI ABRAMOV Adrijam, star 84 let iz. Kamnika, CEVKA Janez, star 71 lel iz /duši-, DOLENC Matjaž, star 4 leta iz Smarce HRIBAR Mama. siara 82 let iz Bele, JUHANT Peter, star 24 let iz Gore, LESJAK Andrej, star 67 let iz. Trobelncga, MOHORKO Avgust, star 23 let iz Most, RODE Andrej, star 64 let iz Kamnika, SUSNIK Ivana, stara 54 let iz Mekinj, URSIC Marija, stara 80 let iz Godiča, VIRIENT Marija, stara 78 let iz ni ... k.i ZAJEC Miroslav, star 40 let iz Most, ZAVKšnik Frančiška, stara 79 let iz Podgorja, KRAMAR Danijela, stara 8 let iz Kamnika. Umrla je Kužna r jeva mama z Olševka Konec avgusta so v Nev Ijah pokopali 78 letno Marijo Virjent ali po domače Km/ narjevo mamo z Olševka. Bila Je najstarejša članica zveze borcev v naši občini. Vsa leta narodno osvobodilne borbe Je po svojih močeh pomagala partizanom. Žrtvovati Je morala tudi svojega sina, ki je padel sredi posavskih gozdov. S Kužne so jo na poslednjo pol na neveljsko pokopališče spremili številni nekdanji borci in znanci. V imenu organzacije ZB Ncvlje pa se Je od dobre mame poslovil Ciril Merčun.