Posivim nb^n«, . gotovtnt. T eto LXT V Ljubljani, v nedeljo 29. januarja 1933	£'ev. 2-1 Ce nn 2 Dir
Naročnin« mesečno ^^^^ _ ^^^^^^^^ -	IIII II	Ček račun: Ljub-
^^T^^k ^^^^^^ m ^^^ m	^^^^^ iiana
«ivo - ne- ^^^^^ ^^ m g	mfm jfmSF nn4-»
ce- ^^^^^^ ^^m ^^m m ^^^^^ m	flv 7563
^mf ^^m M m	mgm ^BB
inozemsivo 120Din »v ^^M ^^O jfljr flHf ^F ^^M M	jUlBf BB
UredniSivo je v JLv ^^^^^ JEL^mg&J	^P^ U pra v a: Kopita r-
Kopitarjevi ul.6/lll	jeva b. telefon 2<J92
Telefoni uredništva: dnevna služba 269« — nočna 299*, 2994 in 2050 - Uhaja vsak dan zjutraj,	razen ponedeljka in dneva po prazniku
Zmaga vztrajnega idealizma
Ko si je fr«k/ narod pred desetimi teli izvojeval trobodo izpod angleškega jarma, se je zdela odkupnina, ki jo je zahteval bivši nasilnik, tako majhna, da se zaradi nje ni izplačalo zopet postavljali na kocko uspeha večsloletne junaške borbe.
In res, kaj je pomenila prisega britski kroni, ki je itak samo formalnost, in pa par milijonov funtov na lelo spričo ogromnih žrtev, ki jih je irski narod doprinašal r boju za svojo neodvisnost skoraj eelilt osem slo let! Zakaj zarobljevanje in gospodarsko it tema nje irskih kmeličev se je začelo ie v XII. stoletju, ko je noga angleškega zavojevalca prvič stopila na irska Ua. In ko je Cromirell, eks ponent angleškega podeželskega plemstva, I. 164!). začel svojo krvavo kampanjo proti Irski, je s po kolji, požigi in plenitvami svojih neusmiljenih pu ritanskih jezdecev samo zapečatil politiko sistematičnega gospodarskega upropaščanja, ki jo je Anglija izvajala nad tem nesrečnim ljudstvom že od prvega početka svojega gospodstva na zelenem otoku. Ta čisto roparska politika je po svoji brez-moralnosti presegala celti zločinstva vojskovodij angleških trgovskih družb v Indiji, ker se je izvajala kol kazen zato, ker si irski narod ni dal vzeti svoje katoliške vere, v kateri je upravičeno videl najjačji branik svoje narodne osebnosti, kulture in jezika. Celih stopeldeset let od Cromuellovega pohoda do francoske revolucije, ki je ludi Irsko zdramila k očitnemu uporu, so angleški gospodarji skušali doseči svoje namene z najbrezobzirnejiimi sredstvi, koiih rezili/ t je bilo popolno obubožanje ir- | skega kmeta, ki se je iz svobodnega posestnika lastne zemlje izpremenil v sužnjega najemnika angleških lordov. Katoličani so postali politično brez- I pravni, niso imeli pravice pridobivanja svobodne posesti in svobodnega dedovanja, niso smeli vršili obrti brez dovoljenja ,landlordn', domača industrija se jc zatrla v prilog angleški, obdelovanje zemlje in živinoreja sla nosila sadove samo tujemu gospodarju, ki je zapravljal trud svojih irskih najemnikov v Angliji, dočim so oni gladovali ob ne-zabeVenem krompirju in napol goli propadali od nezadostne prehrane in umazanosli v svojih ilovnatih bajtah. Pu tudi lista borna emancipacija katoličanov, ki so si jo Irci priborili po zaslugi 0'Con-nella po viharju francoske revolucije, ni ustavila nasilne politike nenasitnega angleškega lordstva, tako da so revolucijska leta 1843.-49. zopet zanetila na ielenem otoku vstajo, ki so jo A"r/leži skušali zadušili z oblegovalnim stanjem, je pa niso mogli pogasiti, dokler človekoljubni Gladstone ni začel politike gospodarske emancipacije in agrarni reforme ter skromne politične avtonomije Irske.
Toda trdovratni odpor lordov, ki si niso dali vzeti bogatili dohodkov iz truda svojih podložnikov na eni, in tenki čut Irca za vsako ludi najmanjšo krivico na drugi strani, so vzdrževali iskro upornosti v tem značajnem in junaškem narodu dalje ludi r XIX. in XX. stoletju. Kako hudo je bila Irska gospodarsko tlačena kljub vsem »reformnim zakonom« angleških vlad tudi v zadnjih stoletjih, nam dokazu e izseljevanje Ircev, ki zaznamujejo v tem oziru rekord med vsemi narodi sveta, izvzemši samo nesrečno Icitaisko ljudstvo. Irska je zaradi eksploata-cijske politike landlordov, zaradi neusmiljenega izterjevanja najemnine za zemljo in krutih rubežni pa zaradi strašnega odiranja nezaščitenih najemnikov v devetnajstem stoletju predstavljala na jbolj razljudeno zemljo v Evropi. Zalo se ne smemo čudili, če so Irci, organizirani v sinfajnu, svetovno voisko izrabili za to, da so l. 1916. proglasili neodvisno irsko republiko, katero so Angleži zadušili z ognjem in mečem: skoraj vsi voditelji so bili ustreljeni in prizori, ki jih je zgodovina zabeležila pod Cromicellom pred dvesto sedeminšesldesetimi leti, so se ponovili z vsemi svojimi grozotami v č 'su, ko je Anglija šla v borbo proti Nemčiji pod geslom osvoboditve malih in tlačenih narodov!
Toda niti justifikacije niti ječe niso zlomile odpora irskega naroda kakor ga niso zlomili v prejšnjih stoletjih glad, revščina in sramotno suženjstvo, ki ni nikoli moglo odpečalili na niegovo duSo: de Valera, Griffith in drugi so nadaljevali borbo za pravico in svobodo, v kateri so bili padli nešteti njihovi predhodniki, in mogočni angleški narod, oospodar ogromnega svetovnega imperija z vsemi njegovimi neizčrpnimi bogastvi, je moral po sedemsto petdesetih letih (prvi angleški pohod na Irsko se je zgodil l. 1171. pod Henrikom II.) kloniti pred peščico siromašnih Ircev, ki niso imeli za seboj ničesar (h ugega ko svojo pravico in moralno oporo vseh resničnih svobodoljubov sveta. L. 1921. je bila v sporazumu z Anglijo proglašena svobodna irska država — Irish Free State — ki ima večjo neodvisnost neg.') vsi ostali dominijoni Britanije. Dokaz, kaj zmore še tako majhen in vseh sredstev fizične sile oropan narod zgolj po svoji značajnosti in vztrajnosti pa po zavesti, da je pravica na njegovi strani.
Danes 2!). januarja 1933, slavi irski narod drugo veliko zmago: njegov največji vodja je zmagal v volivni borbi z oporlunisti, ki pač ne zaostajajo za njim v ljubezni do domovine in naroda, so pa drugega mnenja ko on. kako svobodo svojega naroda najbolj učinkovito zaščitili in ga dovesti do končnega cilja. Irska je dejansko svobodna, ni se pa otresla še vseh ostankov svoje sužnje prošlosti. Prisega angleški kroni je sicer precej brez pomena, vendar se zdi nepotrebna koncesija angleškemu konservalizmu in za britski imperij sam nima nobene realne vrednosti. Hudo breme pa pomenijo danes, v času hude gospodarske krize, anuitete, ki jih mora Irska plačevali Angliji kol «■odkupnino za razlaščeno lordsko veleposest. neglede na lo. d" pomenijo veliko krivico. Največ pa tehta za vsakega trr.a. ki mu je polna suverenitela domovine končni ideal, dejstvo, da je severna Irska, ki so jo
Intrige vetebaronov in veleinduslrijcev uspele
„Socialni general" padel
Papenova zvezda zopet vzhaja
mladino in mu polagoma uniči njegove napa lalne fete. Poleg tega hi mu Papenov kabinet prihranili tudi volitve, katerih sc Hitler v resnici boji.
Po sklepu odbora starešin se državni zbor sestane 11. jnnunrja, da zavzame stališče napram Schlricherjevemu kabinetu, nko bo ta dan še pri življenju. Komunisti so že pripravili nezaupnico vladi in narodni socialisti so izjavili, dn se komunistom pridružijo, da tako strmoglavijo Schleicherja V tem primeru bo Srhleicher razpustil državni zbor in razpisal volitve, ako prejme za to od predsednika potrebno pooblastilo.
Če pa bo Hindenburg Schleicherja prisilil k odstopu, računajo, da ho nova vlada, pa naj bo to pod vodstvom gospoda Papena ali koga drugega,
vlada9a brez parfamenta
in proglasila tako/.vano izjemno stanje, sklicujoč se na gospodarsko in politično krizo. Jasno je. da so se vse konstitucionalne stranke takoj izjavile proti takšni rešitvi sedanje krize, med temi predvsem
antrum, soc afno demokracija in bavarsha I udska stranka
Socialisti so napovedali boj do skrajnosti, ker pač slutijo, da bi bila prva naloga nove vlade Hcrrcnkluba, ki danes za kulisami vodi nemško politiko, ta, d» polagoma demontira socialno zavarovanje in prepreči razdelitev zemlje v vzhodni Prusiji.
Schleicher odhaja - Papen prihaja
Hindenburg
Berlin, 2«. jan. tg. Za dnncs opoldne je napovedana avdienra kanclerja gen. Schleicherja pri Hindenburgu.
Čc v zadnjem trenutku ne nnstopi nov preobrat v razvoju političnih dogodkov, kakor poteka zadnjih 48 ur. stoji gen. Srhleicher pred padcem. f'e gen. Schleichcr pade, pade kot žrtev zahrbtnih intrig, ki jih je spravil v tek von Pnpen s pomočjo Hitlerja, veleindustrije in velcbank ter nemških baronov, ki so se zitro-tili. da zrušijo »socialnega generala«, ki hi lahko radi svojega socialnega programa postal
nnvare>t veienap ia imu in vetefei da cem
Po sestanku med Pupenom in Hitlerjem v Kiilnu so se vršile v okolici Hindenhurga neprestane intrige proti gen. Schleicherjn, in kakor so danes razkrinkali nekateri listi, je bil polkovnik Oskar H i u d e n b u r g , sin maršala Hindenbilrga. tisti, ki je prenašal zahteve Pa-penove klike in drugih baronov svojemu očetu in sam vplivni na njega v smislu želja svojih mandatarjev. V zadnjem trenutku se je Pnpcnu in Hitlerju pridružil tudi II u g e n b e r g , vodja nemških nacionnlcev, ki je neprestano držal v ognju dve železi in se po zadn jih poročilih odločil proti Schleicherjn v upanju, da ta pade. Schleichcrjev kabinet je prišel v življensko nevarnost v trenutku, ko je Hitler namignil, da b| kil pripravljen podpirati Papenov kabinet ip sc torej tudi odreči svoji dosedanji zahtevi po kanclei stvu, samo zato, da vrže Schleicherjn. Hitler je kmalu uvidel, da mu je Schleichcr s svojo mirno strategijo veliko bolj nevaren, kakor bi mu bil mnhcdravj Papen. in sicer radi tega, ker se je Schlcicher pripravljal nn to. da s pomočjo nn novo ustanovljenih državnih organizacij za vzgojo mladine odtuji Hitlerju
Angleži tekom stoletij naselili s svojimi ljudmi, od irskega free stale ločena in tvori tako trn v irskem mesu. De Valera, ki je stopil po proglasitvi svobodne republike v ozadje, da dd mesto konciliant-nemu Cosgrave-ju, se je zadnja leta zopet pojavil
v polni luči irske politične pozornice, kar je ravno lako naravno kakor je bilo naravno, da je I. 1921. prepustil vajeti možu, kojega oportunistična politika je bila prva leta po doseženem sporazumu z Anglijo vsekakor na mestu. Cosgrave pa se je danes moral prepričati, da vsa koncilijantnost. naj bo še tako dobro mišljena, ne more in ne sme zadrževali irskega naroda na poli do popolne neodvisnosti. Prav tako pa je danes, izvzemši par nepoboljšljivih imperialistov, vsa Anglija prepričana, da je bilo nespametno, ko je angleška vlada začela zaradi odpovedi anuitet in nevarnosti, da se črta vdanostim prisega — ki jo bo irski, senat sedaj gotovo odpravil — z Irsko carinsko vojno, edino sredstvo, ki je Angliji še ostalo, da varuje svoje več ko dvomljive suverenske pravice in da si lako irski narod še bolj in mogoče za vedno odtuji v svojo lastno škodo.
Irski narod pa je zopet dokazal, da so mu idealne in moralne vrednote več nego eventualne ma-terijalne ugodnosti, ki so po carinski vojni hudo prizadete. Irski kmet je rajši in s tem večjim navdušenjem Volil de Valero, čim bolj so mu pristaši oportunistične politike dokazovali, kako veliko škodo bo utrpel na svojem agrarnem izvozu, ie bo potrdil politiko, ki hoče osvoboditev irskega naroda izvesti do polnosti. Irec pač ni bil nikoli rea-j list. toda njegov idealizem, zaradi katerega so Irce krstili za fontaste . bo to, kar *o začeli predniki i c nezlomljivo zvestobo do domovine, dovršil do I konca.
Berlin, 28. jan. tg. Državni kunclcr general Schlcicher se je danes po končanem ministrskem svetu zglasil pri predsedniku republike Hindenburgu in mu izjavil, da more njegova vlada voditi posle kot prezidijalna vlada dalje le tedaj, če ji llindenourg du na razpolago nalog za razpustitev državnega zbora. Hindenburg je to odklonil, nakar je general Schlcicher podal demisijo vsegu kabineta in katero je Hindenburg sprejel. Poveril je potem Sobici- | eherjevi vladi začasno nadalje vodstvo poslov in takoj poklical k sebi bivšega državnega kanclerja von Papena, kateremu je dal nalog, ■ rla stopi v stike s strankami rudi sestave nove 1 vlade.	_ 1
Sclileicherjeva avdijenca pri Hindenburgu je trajala samo četrt ure. Državni kancler je j pojasnjeval Hindenburgu, da so za rešitev krize tri možnosti: I. da se sestavi parlamentarna večina, ki bi bila najbržc mogoča samo s podporo Hitlerja: 2. manjšinska vlada, ki hi sc opirala na močno ljudsko striijo, ki bi bila tudi možna snmo s podporo Hitlerja; 3. da se ■ t.ivi prezldijalni kabinet, ki bi stnl nad strankami. Glede možnosti, da se ohrani sedanja vlado, je zahteval general Schlcicher pooblastilo, da sme razpustiti državni zbor in da sc izda naredba proti političnemu hujskanju. kar je posebno potrebno po zadnjih dogodkih v Dresdenu. Izrednih pooblastil ali takih, ki bi pomenila kršenje ustave, Schlcicher ni zahteval. Pooblastilo za razpust državnega zbora je dobil dosedaj vsak drž. kancler. I)a je Hindenburg to odklonil Schleicherjn. pomeni, da Schlcicher ne uživa preveč zaupanja pri Hindenburgu.
Berlin, 28. jan. tg. Sklepa se, da Hindenburg tudi sedaj ne bo pripravljen, napraviti Hitlerja za voditelja manjšinske vlade. Von 1'apen ima nalogo, da v pogajanjih s stTankami preštudira politični položaj in ugotovi vse možnosti. Papen torej ni bil določen za bodočega državnega kanclerja. V političnih krogih ne misli nihče, da bi moglo priti do večinske vlade, ker so se narodni socialisti očitno popolnoma onemogočili s svojimi zahtevami, da bi smeli razpolagati z vojsko, s policijo v Prusiji in z železnico, s čimer očividno hočejo doseči, da !>i mogli obdržati oblast eventualno tudi proti držav-
nemu zboru. I>ahko torej smatramo, da bodo Pa-penova pogajanja šla v glavnem za tem, da izve, ali naj sc zopel vrne nov prezidijalni kabinet.
Von Papen je med tem začel pogajanju s strankami. Govoril je s Hitlerjem, liugeubcrgom in zastopniki rontrunia in bavarske ljudske stranke. Sedaj se je pokazalo, da imajo narodni socialisti nujno željo, da bi prišlo do rešitve, ki bi prinesla Hitlerju mesto kan.lo.ja. Težkoče pa so skoro ne-zmagljive. Narodni socialisti so namreč postavili še novo zahteve, to je, da se njihovi S. A. oddelki na kakršenkoli način vključijo v državni aparat. Kako bi se ta ujihova zahteva mogla izpolniti spričo sedanjega finaačncga položaja, ni mogoče najti, ker zahtevajo narodni socialisti lako v Prusiji kakor tudi v državi zelo dalekosežne osebne spremembe. Papen lioč.e po možnosti ie jutri poročati Hindenhurgti. Ce ne pride do večinske vlade s Hitlerjem. ostane zopet samo edina pot. da dobi Papen dalekoseina pooblastila, pri čemer pa seveda še ni gotovo, ali bo Hindenburg pris.open za tak poskus.
Nemšljo l udstvo svari Hindenburga pred diktatorskim poizkusom!
Berlin, 28. jan. tg. Ker Papon uživa zaupanje Hindeubiirga in je v najožjih zvezah z nemškimi nacionalni, se pojavlja bojazen, da ne bi bil rezultat podajanj nekakšna prezidijalna vlada, ki bi bila enostranska državna vlada nemških nacional-cev in njihovega voditelja Hugenberga, proti kateri bi se postavila ogromna večina naroda. Že so strokovne organizacije vseh vrst, tmli krsčanskosoeial-ne. z brzojavkami izrazile predsedniku Hindenburgu. da bi imenovanje sorialno-reakcionarne in delavcem sovražne vlade smatrajo cclotno nemško delavstvo za izzivanje. Vlada Papcn-Hugenherg bi se mogla obdržati le, če bi imela pooblastilo, po katerem hi mogla prekoračiti zakone in us avna prava, s čimer bi bil Hindenburg sam potisnjen z dosedanjega stališča, ko velja za nadstrankargkega človeka. Že prej sc je pomenkovalo o tem, ali no bi iz sedanjega razvoja mogla nastati tudi kriza državnega predsednika.
Prišlo je, kar \e bilo neizogibno:
Boncourleva vlada demisijo-
nirala Bodoča vlada bo zopet levičarska
Pariz, 28. jan. Boncourova vlada je nad svojim načrtom proračunskega uiavnoteženja danes padla.
Debata v zbornici kjer je dobil Boncour nezaupnico, je trajala včeraj ves dan. začetek nočne seje je bil pa posvečen glasovanju o manj važnih členih finančnega načrta. Toda proti 4 zjutraj je Mbornica načela člen 6 vladnega načrta, ki predlaga za leto 1933 petodstotno povišanje neposrednih davkov in si od tega obeta pol milijarde frankov dohodkov. Finančni odbor je t" člen izločil. Predsednik vlade Boncour se je zavzel za to, da zbornica zavrne izločitev tega člena iz načrta. Ta člen, je Bonoour utemeljeval svojo tezo. je ena izmed mojstrovin vladnega finančnega načrta. Zato zahteva o<l zbornice, da ga sprejme. Večini moram povedati, da bi imela politika posojil tako posledico, da bi vrgla državo v reke bank Posojila ne bi bilo nič težko podpisati. Toda dokler se ne doseže ravnotežje v proračunu, ne bo noben preudaren varčevalec nosil denarja v hišo, katere gospi^lar ne zna spraviti izdatkov v sklad z dohodki.
Za Borcourjeni je govoril bivši premier Herriot. ki je podprl vla-lno tezo. Dejal je: Nedavno sem predlagal .»odobtie načrte, kakršne danes zagovarja predsednik vlade. Bilo bi znak pomanjkanja poguma, če ne bi na tem mestu izpovedal, da sem z njim po|>olnoma solidaren.
Za Herriotom je stopil na govorniško tribuno voditelj socijalistov Leon Blum. Od nas zahtevate, da se izrečemo o vsem sistemu vaAega načrta, ki prizadeva plače uradništva, pokojnine itd., ne da bi se kaj storilo, da se preprečijo in kaznujejo davčne sleparije. Vaše zahteve predstavljajo »a prebivalstvo nemoKočc žrtve.
Ob 0 zjutraj je predsednik dal na glasovanje iziocitev čienn 6 iz viariiieya !inimun*if» unčrt«.
proti čemu je postavila vlada vprašanje zaupnice. Zbornica sprejme izločitev. Zanjo sta glasovala 402 poslama, proti njej pa 170. Vlada je ostala v manjšini in se je od tistega trenotka smatrala, da je v ostavki.
Pred zaključkom seje je zbornica še sklenila, da se sestane v torek, da izglasuje provizorno dvanajst i no.
Boncourova 6-te<ienskn vlada je bila neprestana in malo impozantna borba za večino za proračunsko saniranje. Paul Boncour je skušal za svojega finančnega ministra Cherona, ki stoji o<l njega politično zelo daleč na desni strani, doseči desničarski finančni načrt s pomočjo levičarske večine. Že ladikali so mu sledili neradi, socialisti |>a nazadnje sjiloh ne več. S tem. da bi bila njegova vlada trajna, itak nihče ni računal, ker jc bila njegova vlada ustvarjena pred G tedni kot produkt zadrege.
Padec te vlade pa tudi ne pomeni nobene rešitve, ker ostane konstelacija strank ista. Zato sc tudi čujejn že sedaj isti nasledniki: Daladier. Herriot in Caillauv. ruje pa se tudi ima bivšega predsednika republike. Doumerciica.
Domneva se, da so dalekosežni sanacijski načrti Paul-Boncourja zaenkrat vsekakur onemogočeni. Kar se tiče zunanje politike, bo bodoči kabinet dosedanjemu najbrž zcln podoben: z levičarskim kurzom. i načelno voljo za sporazum, ne da bi hil v praktičnih vprašanjih pripravljen zapustiti nacionalno politiko Francije.
Rešitev krize ne bo lahka
Hranilnica na lesenicati
poslovalnica »Krekov dom« izplačuje vlogo, vloion« po 1. 1. 1833, takoj brez odpovedi.
De Valera bo imel absolutno večino
Dablio, 28. jazniarja. i Do sedaj to sna ni tile
rezultati:
De Valera	88
Coagrave	41 delavska stranka 7
centrom	10 neodvisna stranka 8 neodvisna delavska 1
Ni Se anan rezultat 19 mandatov, mislijo pa,
da bo od teh dobil de Valera najmanj 10. Po lem bo imel de Valera 78 poslancev (preje 72), Cos-grave 46 (57), delavska stranka 7 (7), centrum 11 (preje 4), nezavisni 10 (preje 11), neodvisna delavska stranka 1 (preje 2). V tem slučaju bi imel de Valera samo en glas večine nad vsemi ostalimi strankami. Ker pa ga bodo laboristi slejkoprej podpirali, o njegovi večini v parlamenta ni dvomiti.
De Valerov manifest
Irski naj se vrne nekdanja veličina t
Dablin, 28. jasi. AA. D« Valera Je bolan. Prehlad i 1 se je, ko je hodiil na ahode v svojem voliv-nem okrožju. Vkljub lomu bo že jtrfcri poslal preko irskih listov tole poslanico irskemu narodu:
»Nacionalna politika je zdaj postavljena na dolinitivne temelje. Pozivam vse državljane, ki so dobre volje, k delu. Naj nam pomagajo, da vrnemo deželi njeno nekdanjo veličino. Naj nam pomagajo, da napravimo ii naše domovine prijetno ognjišče ta ve« irski narod. Irski izseljenci nas bodo pri tem prizadevanju podpirali ▼ mislih in molitvah. Ve« svet nam bo želel nspehal«
Vtihotapljeno orožje se mora uničiti ali pa vrniti v Italijo
Japonska grozi: Azija Azijcem!
Tokio, 28. januarja, i. Japonska vlada je snoči objavila uradni komunike, da bo Japonska takoj, ko bi Zveza narodov ugotovila in zavzela stališče, da je Japonska napadla Kitajsko, odpoklicala svojo delegacijo in izstopila iz Zveze narodov. Bodoča Japonska politika bo politika azijske mon-roe-doktrine. Ta načrt je popolnoma gotov, samo ga je treba še predložiti mikadu v odobritev. Zunanje ministrstvo jc izjavilo inozemskim časnikarjem, da bo Japonska slejkoprej izstopila iz Zveze narodov, ker je to neizbežno. Japoncev se ne tičejo mnogo evropske stvari, kakor tudi ne sfori Južne Amerike, s katerimi se bavi Zveza narodov. Na drugi strani Japonska tudi želi, do se Evropa briga za svoje stvari in ne za Daljni Vzhod, ki naj ga prepusti Azijcem, če bo Japonska izstopila iz Zveze narodov, tudi ne bo vrnila poverjenih ji mandatnih področij, ki so bila odvzeta Nemčiji v Tihem oceanu, ker ta področja predstavljajo vojni plen. Samo radi sentimentalnosti, s katero se je mirovna konferenca obnašala napram Wilsonu, je priSlo do nepopolne in smešne rešitve.
Peking, 28. januarja, ž. Japonska letala so bombardirala mesto Kailu v pokrajini Džehol radi tega, ker eo se tam zbirali kitajski dobrovoljci.
Kaj bodo rekle na to
velesile ?
London, 28. jan. AA. Diplomatski urednik lista »Daily Telegraph« piše z ozirom na izjavo člana japonske vlade, da se namreč Japonska ne bo odrekla otokom v Tihem oceanu, ki so pod njenim mandatom, tudi tedaj ne, če bi ji DN ta mandat vzelo, da načenja ta trditev ja-
ponskega diplomata zanimivo pravno vprašanje. Res je, izvaja pisec, da izpočetka mandatov ni podeljevalo Društvo narodov, temveč so si jih zavezniške velesile same med seboj razdelile na podlagi odloka vrhovnega zavezniškega sveta. Šele pozneje je Društvo narodov izvršeno razdelitev mandatov potrdilo. Pred nekaj leti je tedanji minister za kolonije Amerv govoril v Ženevi v tej stvari Takrat je postavil načelo, da Društvo narodov ne bi moglo nobeni državi vzeti mandata, ki ga je dobila nad ozemljem, katero je zavojevala in si ga ohranila na podlagi med državami sklenjenih pogodb. Po drugi strani bi pa bilo za mandatansko državo — tako izvaja dalje »Daily Telegraph« — težko izpolnjevati določbe zastran mandatov, če ta države ne bi več pripadala Društvu narodov. Morala bi tedaj vsaj s svetom DN in jm s stalnicn odborom za mandate ostati še nadalje v zvezi. Drugače bi tnko početje ne jh»menilo nič drugega kakor aneksijo dežele, ki je pod njenim mandatom, toda mirovne pogodbe anek-sijskega prava ne priznajo.
»New Chronicle« prinaša o isti stvari uvodnik, ki ga zaključuje z besedami:
Pridobiti državo, ki tako govori in tako dela, za spravo, se pravi tratiti čas. To jc še milo rečeno.
Glede DrutStva narodov, pravi list, bi se samo osmešilo, če bi hotelo zasledovati take države. Na DN je čas, da jasno in nedvomno izpregovori: Da sprejme Lyttonovo jioročilo in da ga bo bre<zj>ogojno zagovarjalo.
Park, 28. jan. AA. V daoaSnji ftteviVks Mota »Robo de PartK poroča Pertinaz, da so včeraj diplomatski zastopniki Veliko Britanije in Francije izvršili v Rimu, na Dunaju in v Budimpešti doma rše v zvezi s hirtenberško afero s tihotapstvom orožja. Zastopniki Velike Britanije in Francije »o eahtevali, da se naj vtihotapljeno orožje uniči ali pa vrne Italiji.
Ce bo ta demarša uspela, nadaljuje Pertinax, ijn če bodo prizadete države materija! uničile ali ga vrnile dobavitelju, potem države Male antante po vsej verjetnosti stvari ne bodo tirale pred svet Zveze narodov. V nasprotnem slučaju pa je zelo verjetno, da bo češkoslovaški zun. minister dr. Be-neš na podlagi pravic, ki jih dajejo pravila Zve-
ze narodov, zadevo stavil na dnevni ped ptrftiodii^e aeje sveta Zveas narodov, ki bo jwiihodnji teden. Dr. Beneš je že sestavil zadevno vlogo.
Francija je Mali antanti obljubila svojo pomoč, Anglija pa je odgovorila, da ne bo delala težko« pri razpravi. Pertinax poudarja, da je ta zadeva zel« resna in hnd opomin vnem tistim, ki računa)« g preveliko popustljivostjo prizadetih držav.
Rim, 28. jan. AA. Dozidaj ni bito ie noben«
intervencije v Ritmu zastran tihotapstva orožja v Hirtembergn s strani zainteresiranih držav. Vendar se pa sliši, da bo angleško j>oelanlštvo najbrž že danes izročilo italijanski vladi pismeno noto o stvari.
Slepota protiverskih sovjetov
Velika vohunska afera v Romuniji
BukareSt, 28. jan. ž. Policija je prišla na sled veliki vohunski aferi. Ponoči je policija nenadoma obkolila glavno jx>što t Bukarešti in izvršila številne aretacije. Oblasti so že delj časa sumile, da ; obstoji šjrionažna organizacija, vendar pa niso imele za to pozitivnih dokazov. Radi tega je
nastavila na vse strani zanke.
Nekega dne je policija odposlala fingiran dokument višje vojne oblasti na nižjo vojno oblast in je bilo to pismo dostavljeno šele po dveh dneh. Na ovoju je bilo opaziti, da je bilo pismo otvor-jeno, našli pa so tudi sledove, Id so jasno pričali, da je
dokument fotografiran.
Policija je pazila na vse sumljive osebe ter je danes v vlaku aretirala nekega kurirja, ki je nesel s seboj na Dunaj ta fotografiran dokument. Pri tem je policija postopala zelo oprezno in je kurirja, ki ga je imela na sumu,
kloroformirala.
Nato je izvršila preiskavo v vsej njegovi prtljagi in šele ko je našla dokument, je počakala,
Novo grozodejstvo makedonskih tolp
Sofija, 28. januarja, tg. Mescc« oktobra 1932 so trije Macedonci ubili nadučitelja Daskalova iz Sv. Vrača in ga oropali za veliko vsoto denarja, katero je nosil s seboj, da izfiača svoje učitelje. Kot storilci so bili prijeti trije Macedonci in prepeljani v Gornjo Džumajo. Danes je bila glavna razprava v Sv. Vraču. Vse tri aretirance so zjutraj s policijskim nadzorstvom prepeljali po železnici v Sv. Vrač. V ozki soteski pa je napadla vlak oborožena tolpa 40 do 50 ljudi, razorožila policijo in odpeljala aretirance. Del tolpe je potem zadrževal osebje vlaka in potnike, drugi del pa je aretira-.-:e odpeljala v stran, kjer so jih potem postre-lili. Verjetno je, da so to storili pristaši Mihajlove rkupine. Tolpa je potem brez sledu izginila.
Protest češkoslovaških školov
Praga, 28. jan. tg. Češkoslovaški eplsk«pat je objavil v svojem listu svoje ugovore proti šolski relormi, ki jo namerava izvesti soc.-demokr. prosvetni minister dr. Derer. Izjavo so podpisali olo-tnuški nadškof, praški nadškol in vri škofje češkoslovaškega dela vratislav8ke nadškofirje. Škofje izjavljajo, da ne bodo prenehali klirati po reinki rzgoji r šoli. Apelirajo na vse javne faktorje, naj preprečijo tako šolsko relornvo, ki bi Škodovala rerski vzgoji.
Zmaga krščanskega delavstva v Vevčah
Vevče, A Jsv
Danes so bfle volitve obratnih delavskih zaupnikov v vevški papirnici. Volitev se je udeležilo 490 upravičenih volivcev. Oddanih je bilo 408 glasov, od katerih so dobila:
Jugoslovanska strokovna sveča 284 glasov, to je 5 mandatov,
Splošna delavska zveza (marksisti) 124 glasov, to je 2 mandata, ..
Narodna strokovna zveza nt vloSfla svoje liste.
Za Jugoslovansko strokovno zvezo so izvoljeni: t> ~^..i. EdTSfd, jPangeršič Ivan, Habič	Yi-
dorear Jože in gdč. Franja Refiek.
da se kurir prebudi, nakar je izvršila aretacijo. V poštnem oddelku je aretirala 22 oseb ter nato izvršila preiskavo še v brzojavnem oddelku kjer je tudi aretirala več uradnikov, ker je dokazane, da so bile vse važnejše brzojavke, zlasti vojaškega značaja, poslane v prepisu v inozemstvo. Aretiran je tudi vojak 4. pehotnega polka v Bukarešti, Sar-fareki, ki je imel lastno stanovanje, v katerem je policija zaplenila vso opremo za fotografiranje dokumentov. Policija je izdala komunike, v katerem pravi, da je aretirala
več fnnkcionarjov pošte in bnojava,
ker so odpirali uradno korespondenco, zlasti vojaško akte ter jih odpremljall preko meje. Nagla-šajo, da večina aretiranih niso Romuni, temveč Bolgari.
Bukarcst, 28. jan. ž. Razen v Birkareštu je policija izvršila številne aretacije na deželi. Državni tajnik v nod.ran.jem ministrstvu, glavni ravnatelj policije in prvi državni pravdnik ter zastopnik vojaškega sodišča neprestano delajo v tej zadevi in so ugotovili, da gre za vohunstvo v korist inozemskih komunističnih organizacij.
Madjarska želi sprave
Budimpešta, 28. januarja. 1. Zunanjepolitični parlamentarni odbor se je na svoji snočnji 6eji pred odhodom na dnevni red bavil med drugim tudi z vprašanjem sodelovanja Madjarske s sosednjimi državami. To vprašanje je sprožil bivši predsednik madjarske vlade grof Bethlen, ki je v svojem govoru opozoril madjarsko vlado na važno izjavo, ki jo je dal romunski zunanji minister Ti-tulescu dopisniku »A« Esta«. Kakor znano je, H-tulescu v tej »javi naglašal da ni niti ena država, ki so članice Male aatante, sovražno razpoložena napram Madijarski. Radi tega bi bilo piotrebno, da se ustvari prijateljsko sodelovanje na gospodarskem polju med srednjeevropskimi državami. Sem spadajo Jugoslavija, Madjarska, Avstrija, češkoslovaška in Romunija. Bethlen naglaša, da je to zelo važna izjava, ki jo mora tudi madjarska vlada vzeti ▼ resen pretres. Grofu Bethlenu je odgovoril predsednik vlade G 6 m b 6« ter izjavil, da ni proti tesnejšemu sodelovanju z ostalimi podonavskimi državami, vendar pa j* predpogoj za tako sodelovanje popolno spoštovanje pravic narodnih manjšin. GombŠo je izrazil na koncu tvojega govora upanje, da bo Tituleecu konkretiziral vsa vprašanja, nakar bo tudi madjarska vlada dala svoje mnenj« v tej zadevi.
Botjševišha nevarnost na Kitajskem
Pari«, 28. jan. AA. P« poročila is Sanfchsja jo
bilo v Nankingu proglašeno obsedno stanje. Oblasti so odkrile široko raspleteao zaroto ekstreuustičnih elementov.
Drobne vesli
Belgrad, 28. jan. A A. NemSke žefletnrlce so o$v vcelile našo žel^.niško upravo, da je nemško ministrstvo za prebrano In financ© odredilo, da ee smo sirovo maslo uvažati v Nemčijo bre® trvrmnoga dovoljenja sa-mo v določenih količinah in preko določenih trvosnrli krajev. V zvezi 8 to naredbo se prav tako določa, da se smo sirovo maslo itigoslo-' v »n »koga izvora avaiati samo čez SaJzluirg.
Pariz. 28. jen. AA. Ob 11.45 ki iwt!ra! dolar i 26.62 in «xi četrt funt im 80.iia.
Anima humana naturaliter christiana.
Tertnlianus.
»Kako straSna slepota je človeka,« če se kakor Črtomir v »Krstu pri Savici« bori proti krščanski veri; Se strašnejča, če se bojujejo proti vsaki veri, kakor ruski sovjeti. Kdor fe pričel s proti-verskim poizkusom, je res oslepel: »In Sel je boj bojVat brez upa zmage.« Rusija brez krščanstva biti ne more, in tudi krščanstvo ne brez Rusije. »Veliki rnski narod« je dejal Leon XIII., prijatelj Slovanov, »mora izpolniti Se veliko nalogo v krščanski Evropi«. Rusija to veliko nalogo že iz-polnjuje. In sovjeti so le orodje v roki božji, ki vselej doseže svoje r-ajsvetejše namene. »Tak se zažene, se pozneje ustavi mladenič ...« Sovjeti!
Rusijo čaka velika bodočnost: bližnja in daljna. Bližnja bodočnost Rusije bo velika v negativnem; in daljna bo Se večja v pozitivnem smislu.
Ena petletka je bila Sc premalo, treba bo druge, silnejSe petletke, da bo poruSila in razdrla vse, kar je zgradila in združila krščanska vera v ruskem narodu. Kar fe človek ustvaril, to more tudi človek pokončati, vse to in samo to. Morejo se izpremeniti cerkvc v razvalrc ali nove lastnine; morejo se preliti zvonovi v zmagoslavne stebre ali smrtonosne topove; morejo se krščanske občine preleviti v poganska sela; morejo se otroci odvzeti staršem, če svojega roda nočejo vzgajati v protiverskem duhu. Morejo sc uničiti vse te vrednote ;vendar vse to Se ne more zatreti vere v krščanskem ljudstvu.
Druga petletka bo tudi ie prekratka, treba bo nove, najkrutejše petletke, da poizkusi s pravim mučeništvom iztrgati vero iz ljudskih množic. To je zadnji poizkus. Zadnji poizkus in začetek nove zmage krščanstva v Rusiji ir. v Evrop.i. »Mu-čeniSka kri je seme novih kristjanov« po staro-krščanskem izreku in izkustvu. Ako hočejo sovjeti izkoreniniti krščanstvo v Rusiji, morajo v njej zaustaviti ves človeški tok in dotok. Dokler bo v Rusiji še katera zibel tekla, bo živela v njej še katera duša, ki bo po svoji naravi krščanska.
Sovjeti morejo na videz izbrisati vse sledove krščanstva ln izpremeniti Rusijo v duhovno puščavo, toda rusko ljudstvo bo skozi puSčavo našlo zopet pot k svojemu Bogu. »Puščava je mono-teistiška,« je rekoč kotel Er-.ist Resan dokazovati o Izraelcih, seveda v smislu v puSčavi od človeka ustvarjenega Boga. Za njegovega vnuka Ernesta Psicharija je bila vprav puščava Marroko Savlov Damask. »Les voix, qui erient dans le dč-sert: Glasovi, ki vpijejo v puJčavi« se glasi knjiga, ki jo je s čudovito veroizpovedjo napisal proti svojemu brezbožnemu očetu in staremu očetu in vsemu brezboštvu. Sovjeti naj Ie pohite izpremi-njnti Rusijo v puščavo, in ruski narod bo toliko prej s krvavimi črkami na/vsa! knjigo: »Glasovi, ki vpijejo v puščavi,« Prav za prav se ta krjiga že piše, ti glasovi že vpijejo skozi duhovne stepe in pustinje ruskih sovjetov. Rus;ja bo toliko časa tavala in begala v sovjetski zmotni luči, dokler s>s bo sjioznala, da so ji sovjeti polnili Ie duha, njeno dušo pa so pustili prazno.
Sveta Rusija bo svoj sloviti pridevnik šele v bodočnosti v polni meri zaslužila. Rusko ljudstvo je izvoljeno krščansko ljudstvo. Prirojena plemenitost nravnega čuvstvovanja ga bo, kljub pomanjkanju verskega udejstvovania, ohranila pred potopom. Na ruskih izgnancih smo videli mrogo zgledov iu dokazov, da je Pusu domo jubje in do-motožje predvsem: Kristus in krščanstvo v Rusiji. Časi pregnanstva so časi najboljše perspektive. Zgodovinska preteklost bo Pusiji pokazala, da je bila največja takrat, ko je bilo vsa zvezana in prepojena s krščanstvom. Ruski narod bo spoznal, da
je krščanstvo ncrazdružljivo sklenjeno s starodavnimi izročili njegove domovke. V krščanstvu je evropsko in svetovno poslanstvo Rusije.
Rusija sovjetov ne bo rodila svetnikov, brei katerih ruska krščanska duSa biti ne more, dokler Rusija sovjetov ne bo rodila mučencev. Vse to spoznanje in trpljenje pa bo Rusijo vrnilo ▼ naročje krščanstvo. Vrnilo?
Ako se bo rusko ljudstvo, čeprav samo začasno, sploh moglo izneveriti krščanstva, Uklonilo bo morebiti sovjetom svoj razum, svojo voljo, ali svoje duSe nikoli. Rusijo pa bo v prihodnjosti imel tisti, ki bo imel rusko dušo. In to bo: Kristus. K plemenitemu naravnemu nagnenju se bo pridružila še milost in vstajenje ruskega ljudstva bo popolno.
Ruski sovjeti so le sodniki, ld bodo priblKaB Rusiji dan trpljenja in vstajenja. Podpisali so smrt krščanski Rusiji, kdove če to ne pomeni: vstajenje katoliške Rusije v dalfrA bodočnosti? Kadar bo Sveta Rusija vnovič krSčansko zaživela, bo videla, da je pri vsej vrnitvi v prejšnji dom in stan ostalo v duSi še vedno domotožje po višjem krščanstvu. V takem razpoloženju se je 15. oktobra 1913 Ernest Psichari vračal v svojo domovino;
»Cela doba mojega življenja je pola v preteklost. Velika temna vrzel je bila izkopana za menoj. Ali tudi jutranja zarja je vstala pred menoj, zarja mladosti in čistosti; — in nebeška jasnost je objela obzorje. To pot sem vedel kam sem SeL Šel sem sveti katoliški, apostolski in rimski ccrkvi naproti. Šel sem v hišo miru in blagoslova; šel sem veselju, zdravju in ozdravljenju naproti. In ko sem mislil na to resnično mater, ki me je že dolga leta dva kontinenta proč tem doli pričakovala in iz daljave razprostirala po meni svoje roke, ki vse odpuščajo, sem jokal od sreče, ljubezni in hvaležnosti.«
Človek bi cd veselja vzkliknil ob taki pomembni vrnitvi... Bodi prošnji vzklik: OdreSenik sveta, reši Rusijo!
Osebne vesti
Belgrad, 28. januarja 1. Pri državni licejski knjižnici v Ljubljani sta napredovala iz 4. poL skup. II stopnje drugega periodičnega jvoviška v 4. pol. skup. I. stopnje dr. Janko šlebinger, upravnik tc knjižnice, in iz 5. jx>l. skup. v 4. pol. skup. II. stopnje dr. Jože Glonar, knjižničar licejskc knjižnice v Ljubljani.
Belgrad. 28. januarja 1. Z naredbo vojnega ministra so postavljeni pehotni podporočnik Milo rad Putnikovič za vodnika 2. čete 40. pešpolka Triglavskega, Ivan Kovač, nižji vojni uradnik I. razreda ekonomske stroke za vršilca dolžnosti kontrolorja poveljstva 3. armadne oblasti, Ignac Miklavčič, nižji vojni uradnik 2. stopnje ekonomske stroke, za vršilca dolžnosti knjigovodje intendanture 5. armadne oblasti, Janko Jczer-nik, intendatski [joročnik, za vodnika 4. bataljona 46. pešipolka, Franjo Zupan, nižji vojni uradnik 2. razreda topuiško-telinične stroke, za vršilca dolžnosti skladiščnika v skladišču št. 13 glavnega ntUnicijskega skladišča.
Mraz
Belgrad, 28. jan. I. Najnižja temperatura je bila danes zabeležena v Petrovaradinu in je znašala 26 stopinj Celzija pod ničlo.
Dunajska vremenska napoved: Jutri še ne
bo mnogo izpremembe, v nižinah š ezelo hladno, v predgorju Alp oblačno, na gorah jasno in milo vreme, potem pa bo na gorah temperatura padla, v nižinah pa toplejše vreme.

V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena, dobra mati, babica, prababica, teta in tašča, gospa
eng
roj. Pribil
danes ob 7 zvečer, po kratkem trpljenju, nepričakovano umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 30. januarja 1933 ob 4 popoldne z doma žalosti, Levstikova ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. januarja 1933.
Žalujoči ostalL
Bree posebnega naznanila.
Odgovor nadškofa dr.Bauerja
Naslednjo vest smo prejeli za petkovo II. izdajo. Danes jo ponatiskujemo, ker je naročniki s prvo izdajo niso prejeli.
Zagreb, 26. jan. ž. »Hrvatski Straži« z dne 27. t. in. je dal nadškof dr. Ante Bauer sledečo izjavo: »Radi spomenice, ki jo je izdal katoliški episkopat Jugoslavije o Tyrševi ideologiji in vzgoji v SKJ, je nastala brezkončna gonja proti
episkopatu in proti katoliški cerkvi. Na vse nekvalificirane napade, žalitve, klevete in grožnje rečem samo to-le: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Vem le za vas, Boga in rešitelja našega. Blagor vam, ki vas zaničujejo, preganjajo in mečejo na vas vse zlo zavoljo mene.
Hočein pa ugotoviti samo nekatere okolno-
sti:
i. Spomenico episkopata spravljajo v zvezo s »punktacijami« političnih ljudi. Najenergič-neje izjavljam, da naša spomenica ni v nobeni zvezi s temi »punktncijnmi«. Po skoraj štiriletnem, brezuspešnem trudu, ustmenim in pismenim prošnjam pri predstavnikih so škofje na seji 17. novembra 1912 soglasno sprejeli in določili tekst te spomenice, ki je bila že I. 1931 najavljena s škofovske konference, in ravno na moj predlog je bilo sklenjeno, da se ne proglasi takoj. Zakaj? Zato, ker sem imel upanje in nove obljube, da se bo sokolsko vprašanje kmalu uredilo. Tedaj je bilo sklenjeno, da v nasprotnem slučaju proglasi episkopat spomenico 8. januarja, to je na nedeljo, ki je posvečena sveti Družini.
Ne samo torej, da spomenica nima zveze s političnimi »punktncijami«, temveč je tudi kronološko ni mogla imeti, ker 17. novembra 1932 še ni nihče za kake »punktacije vedel, Naša spomenica je čisto verskega značaja in vsebine.
2. Trdijo nadalje, da so jezuiti sodelovali pri sestavi te spoincnice, in je radi tega sedaj nastala proti njim taka gonja. Nekateri zahtevajo celo njih izgon iz Jugoslavije.
Najodločnejše izjavljam, da oo. jezuiti niso pri tej spomenici prav nič sodelovali. Ta trditev nasprotnikov je zlobna kleveta, izrečena samo zato, da sc proti jezuitom lahko dvigne gonja in vihar ter da na ta način najdejo vzrok za njihov izgon iz Jugoslavije.
Jaz vem nasprotno in tukaj javno izjavljam,
t Generalni superior Franc Verdier
da so se že zdavnaj pojavljale v Belgradu želje zn izgon jezuitov iz Jugoslavije in so o tein že pisali v javnih glasilih, posebno pa so se take želje šiirle v Belgradu decembra lani. Za pretekli katoliški božič pa mi jc nek visok državni dostojanstvenik iz Belgrada sporočil vest, da nekdo pripravlja zakon o izgonu jezuitov. Ni bila torej spomenica povod zn pripravljanje takega zakona, ker v decembru 1932 še ni nihče vedel zanjo, temveč je bila zlobno vzeta kot povod zn izgon jezuitov
3. Zn našo spomenico nndalje govorijo, da je 1>,;a izdelana po nalogu sv. stoliee in celo po želji Mussolinijn samega. Radi teh podrobnejših trditev se moram le zgražati in jih z gnusom odbijam.
Kar se tiče sv. stoliee, bo vsakdo, ki ima le količkaj pojmo o diplomaciji Vatikana, uvidel, dn kaj takega ni mogoče. Samo peklensko sovraštvo do katoličanov je lahko rodilo te izmišljotine, ki so jih nasprotniki hoteli kot resnice izročiti nepoučenim in jih razdražiti proti katoliški veri.
Jaz torej najodločneje izjavljam, da sv. sto- j lica o naši spomenici niti vedela ni, niti ni vpli- j vala na izid te spomenice. Vsa odgovornost za to spomenico pade samo na nas, katoliške škofe Jugoslavije, mi pn smo jo izdali iz čisto verskih razlogov s polnim prepričanjem, dn bo to le v korist katoliški cerkvi in krščanski veri sploh, a obenem tudi v resnično korist kraljevini Jugoslaviji.
Dosedanji njen uspeh — in to ne majhen — je ta, dn so sc »odkrile misli mnogih src« (Luka 2, 36), da je vsemu narodu odkrito, koliko in kakšne sovražnike ima katoliška cerkev v Jugoslaviji.
V Zagrebu, dne 25. januarja 1933. ■f Anton, predsednik škofovske konference.
Sodba o „Slovencuu
0 »Slovencu« piše češki pisatelj in župnik g. Rozmahel, ki je bival 1. 1932. nekaj časa v Sloveniji na Homcu, tako-le:
»Priznali moram, da mi Cehi nimamo tako dobro urejevanih časopisov kakor je »Slovenec«. Pa tudi Francozi ne. Kat. list »La Croix« je obhajal 1 1932. svojo 60 letnico kaikor tudi »Slovenec«. Pa kako visoko nadkriljuje slavnostna številka »Slovenca« ob 00- letnem jubileju francoski list »La Croix« 1
Uredniku »Slovenca« moram iz srca častitati! Imam naročene mnoge inozemske čisopise iz Francije. Italije, Anglije, pa najdem mnogo stvari, ki so v teh časopisih ob istem času tudi že v »Slovencu«. Vse to kaže visoki nivd kat. lista »Slovenec«, o čemer sem pisal tudi že v naših čeških časopisih.
Nove redukcije med rudarji
Le dva dni dela na leden
Slovenci v Zagrebu
Novo leto 1933 simo pričeli Slovenci v Zagrebu ustanovitvijo Slomškovega prosvetnega društva. V tem društvu se zbirajo večinoma Slovenci, ki hodijo k sv. Roku. pa na zunaj še niso imeli nobenega pravega naslova. Društvo kot tako. ne kot ju-ridična enota, je delovalo že davno prej po svojih odsekih in ni ravno najmanje doprineslo k lepim slovenskim prireditvam prejšnjega leta. Upamo, da bo novo leto vsaj tako bogato na uspehih, kakor je bilo preteklo.
Naloga novega društva je delati v duhu našega vladike Slomška v kulturnem, socialnem m narodnem pogledu. Za predsednika je izbran preč. g p. Gabrijel Cevc. ki vrši pri sv. Roku pravo misijonsko delo in ki si je s temnaw.il še en kriz na svoja ramena. Vsi smo mu hvaležni. Ostah odborniki: podpredsednik M. Težak, blagajnik I. Pe-ci^us, knjižničarka dr. M. Klemene, gospodar Fr. Štrukelj in g. Penič. V kratkem so pevci osnovali pevski odsek pod predsedstvom dr. M. Klemenca, a e J Gorenjšek je dobil nalogo, da osnuje dramatično sekcijo. Obadva odseka kažeta intenzivno življenje. Pevski odsek že študira pesmi za pevsko prireditev v večjem obsegu, a dramatični odsek priredi v nedeljo 5. lebruarja veseloigro »Ulica It 15« Smeha bo na vsak način dovolj, keir so glavne vlo<*e dobro zasedene, a prišlo je že precej novih članov, ki hočejo tudi sodelovati. Glavno vlogo in režijo vodi g. Gorenjak, a sodelujeta g. Štrukelj iu g. Jagodic. Pred igro nam bo g. p. Gabrijel razložil v govoru Slomškove smernice in program našega društva, poterbo in namen drošrtva, deklama-cije Slomškovih pesmi pa nam bodo pokazale lepoto slovenske besede. Na vsak način se vidimo dne 5. februarja v Jerontonski dvorani I
Trbovlje, 28. jan.
Rudniško ravnateljstvo razglaša, da se bo prihodnji teden delalo samo v sredo in petek, druge doi pa praznovalo.
Sredi zime, pri najhujšem mrazu, ko je poraba premoga največja, pa se obrat skoro ustavil Kako obupno razpoloženje vzbuja, taka vest za sedanjost, ko od dvodnevnega zaslužka ni mogoče ves trden živeti, posebno ne mnogobrojnim družinam. Kaj pa naj vse to pomeni za bodoče tedne in mesece, ko bo poraba premoga še manjša!
Včeraj se je raznesla vest, da bodo po neka-
terih obratih zopet reducirali, tako n. pr. na dnevnem kopu »Agnes« 10 delavcev. Redukcije naj bi zadele tiste, o katerih mislijo, da bi se še na kak način kje drugje preživeli. Dvomimo, če je še kaj takih pri rudniku, sicer pa 10 ali tudi 50 reduci-rancev v primeri s tisoči, ki še ostanejo, nič iie izboljša položaj ostalih. Ključ do položaja je v Belgradu — to so večja naročila.
Beti zobje: Chlorodontj
Francoski list o naših izseViencih
»Le Lorrain«, eden največjih dnevnikov v departementu »Moselle« prinaša izpod peresa g. R. Jagra daljši članek o razmerah naših rojakov v Franciji. Fvo kratkega izvlečka:
»Jugoslovanski konzul v Metzu g. M. Kosta Mišic je Lil tako prijazen in nam poročal o razmerah jugoslovanskih izseljencev, za kar se m ii zahvaljujemo.
Jugoslovanske naselbine v »Moselle« datirajo izza predvojnih časov. Naseljenih je tu kakih 7000 jugoslovanov, ki so prišli večinoma i/ zahodnega dela ,'ugoslavije. Kot mladi fa.i-tje so zapustili domovino, da bi tu kaj prislužili in si mogli ustanoviti svoje »ognjišče«. Dosti se jih je poročilo z Jugoslovankaini, nekateri so pa vzeli dekleta drugih narodnosti. Večkrat naletimo na slučaj, da je oče Jugoslovan, mati Nemka, a otroci govore le francosko.
Po vojni se je število naših izseljencev v Franciji izdatno pomnožilo. Prebivajo v sledečih krajih: Merlebach, Cretzvvald, LTIopital, Aumetz, Knutange, Havange, Longwy, Rombas, Nekateri dela jo v rudnikih, drugi pa v topilnicah ali pa gradijo utrdbe.
Središči in največji naselbini sta Merlebach in Aumetz. Tu so si ustanovili delavci svoja podporna in kulturna društva. Znani sta pevski ttruštvi iz Merlebacha in Auinetza. V Merle-bacliti ima veliko zaslugo nn kulturnem in verskem polju tamkajšnji izseljenski duhovnik g. Skebe Silvester. Nič manjšega pomena pa ni bil za Aumetz g. župnik Kastelic, ki je odšel v Južno Ameriko.
Nož in pijača
Novo mesto, 27. januarja.
Danes se je vršila pred kazenskim senatom trojice okrožnega sodišča razprava zoper S. F. iz Broda pri Cerkljah ob Krki. Ta se je 25. septembra lani v vinski gorici v Sajevcih precej močno napil ter z nožem v objestnosti in prepiru sunil Žiberta Janeza v trebuh ter ga smrtnonevarno |>o-škodoval. Izgovarjal se je, da je zadel Žiberta po nesreči, toda zaslišane priče so potrdile, ta je mahal v jezi z nožem in pri tem tako hudo poškodoval Žiberta.
Sodišče mu je prisodilo šest mesecev strogega zapora. Plačati mora tudi stroške krške bolnišnice in Zibertu za bolečine 2000 Din.
Verbič Mirko, 23 letni kovaški pomočnik pri Petriču v Bršljinu. je v noči na petek 27. januarja z drugimi tovariši čul ob mrtvaškem odru pokojnega Franceta Drenika. Kakor običajno, so bili čuvarji postreženi s kruhom in vinom. Petričev kovaški vajenec se je, nevajen pijače, nekoliko preveč napil. Nekateri čuvarji so se iz njega norčevali. Verbič Mirko pa se je potegnil zanj. češ, da je mlad in da je zato vino nanj preveč vplivalo. Zato so se nekateri objestni fantje nad Verbičem razjezili. Eden izmed njih mu je zapretil. Ob pol štirih zjutraj so se lantje razšli. Ko je Verbič stopal proti domu, 90 prišli za njim trije fantje. Eden izmed njih ga je zavratno od zadaj z nožem sunil v hrbet, ga ureza! v pljuča in smrtnonevarno poškodoval. Nezavestnemu Verbiču so prihiteli ljudje ua pomoč in ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Na dan našega zedinjenja, t. j. 1. dec. 1932 je bila v Bouluy lepu proslava v čast naši domovini in našemu vladarju. Enako je lepo proslavila jiigoslov. kolonija v Metzu rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Obeh proslav se je udeležil g. konzul Mišic. Cerkvene obrede pa je opravil že omenjeni g. Skebe.
V Metzu je obrtna šola. katero obiskuje tudi kakih 15 jugoslovanskih dijakov. Delegat jiigoslov. soc. min. g. Gjuričič jje ustanovil tu ■športni klub »Jugoslavija«.
Kakor vidimo, jugoslovansko izseljenstvo v »Moselle« vneto deluje na vseh področjih. Želimo, da bi to delo obrodilo lepe sadove in
.. H 1 ........... 1 t I .#-. /Sl Ttl iror. iorm nri intnl icf va ITI r»H
pripomoglo do čim večjega prijateljstva med Francozi in Jugoslovani.«
Pripomba: »Moselle« meji ua departement »Meurthe et Moselle«. Tudi v tem delu je več jugoslovanskih kolonij. Največja med temi, ki se l)o mogla kmalu meriti z Merlebachom ali Aumetzem, je kolonija Tucqucgnieux-Marine. Po zaslugi rudniškega ravnatelja g. Fauvnge Henrika in g. župnika Kastelica, ki je znal privabiti in zaj»otsliti tu učitelja Jonkoviča, ta kolonija lepo napreduje. lina svoje podporno, pevsko, tamburaško in dramatsko društvo. Ima tudi svoje društvene prostore v lepi prostorni jugoslovanski kantini. Kolonija si ravnokar ustanavlja svojo knjižnico. To po zaslugi novega izseljenskega duhovnika iz Aumetza g. Švelca Antona, ki bo, upamo, zastavil vse sile, da l>o mogla koloni ja Tucoucgnieux i v bodoče lepo napredovati v zadovoljstvo naših rojakov.
Sodobni ko!edniki
Slika iz današniih dni
Prav lahko se zgodi, da v svoji raztresenosti preslišiš plaho in poltiho trkanje in hipoma zagle-daš pred seboj sključeno, v dve gubč ukopano postavo starca ali starke in sivorumen, nezdrav obraz otroka Tam pri vratih obstoji z eno nogo plaho naprej zasukano, z drugo pripravljeno na pobeg. Usta se premikajo, pa le bednotiho šepečejo, da ne bi razumel besede, pa čeprav bi stal tik poleg njih. Samo roka se počasi in nerodno izmota iz cunj in se avtomatično stegne v navajeni proseči lok. Ko daš svoj obulus, se roka zopet avtomatično zapre, usta se zapro in obisk izgine z drsajo-čimi koraki dalje po hodnikih in nadstropjih.
Tako gre iz dneva v dan. Zdi se mi, da jih je strašna, neskončnodolga procesija, ki se vleče kakor tista siva megla iz hriba na hrib. Ves čas ni v procesiji sonca in smeha, vedno ista mrkost in resnost. Sodobni koledniki so to, sem zadnjič pomislil. In spomnil sem se svojih otroških let, ko smo otroci tudi v procesijah hodili takole ob Novem letu okrog dobrih tetk in dobrotnic, stricev in botrčkov in moledovali: Od hiše do hiše hodimo, božjih darov vas prosimo . .. Vendar je bilo takrat v nas sonca in smeha, ki smo ga zanesli s seboj v vsako hišo.
Zadnjič pa sem imel obisk, ki je bil po podobi prav tak ko vsi drugi, samo s to razliko, da je govoril. Brez trkanja je pomolil glavo skozi vrata, čez čas je povlekel za seboj tudi telo. Obraz je bil prav tako upal in zguban, kakor pri drugih in hrbtenica se mu je krivila, dasi bi prisegel, da ni še učakal Abrahama.
Ne da bi ga vprašal je začel pripovedovati svojo storijo:
»Vidite, ne bi mi bilo ireba Diosiačiii. ko bi
me hoteli imeti v bolnišnici ali pa vsaj v domači občini. Sem namreč bolan in so zdravniki vsi rekli, da ne bom več dolgo. Nadušljiv sem in jetičen. Pa so mi rekli, naj se obrnem domov v Kostanjevico, da me mora občina vzdrževati. Sam sem šel k županu. Bolan, odpuščen iz bolnišnice sem prehodil peš vso dolgo pot iz Ljubljane do Kostanjevice, saj veste, tam dol na Dolenjskem. Mislite, da so me hoteli? Kaj še! Spodili so me, češ, naj grem spet tja, od koder sem prišel!«
Zakašljal je. Govorjenje mu je jemalo še tisto malo sape, kolikor jo je imel. Krilil je z rokami po zraku in obraz mu je posinel. Zbal sem se že, da bo padel na tla. Ko se je umiril, je nadaljeval:
»Pa sem šel nazaj v Ljubljao. Sem šel tudi na banovino in povedal, kako so rekli doma. Rekli so mi, da naj bom brez skrbi, da bodo že dosegli, da se bom vrnil. Vidite, pa niso. Jaz pa moram takle, brez srajce in tople obleke hoditi po tem mrazu, bolan, brez vsake nade na ozdravitev okrog po hišah. Nič se ne bojim policije, vem, da ne bi smel beračit, saj sem bil radi tega že zaprt in izgnan, pa sem prišel nazaj in spet hodim od hiše do hiše. Kaj pa hočejo od mene? Da bi se zavlekel na kup slame in tam umrl od lakote in mraza Saj bi bilo mogoče bolje tako, ampak preveč se bojim mraza in lakote.«
Spet ga je posilil knšelj. S palico in z roko je lovil po zraku in šele čez dolgo časn je mogel nadaljevati:
>Ce bi se dalo, gospod, kako prisiliti občino, da bi me vzela v ubožnico. Saj itak ne bom več dolgo, tako so mi rekli ludi zdravniki. Pa ne vem. na koga bi se zdaj ŠP obrnil.«
Pugieual seiii ga bolj uatduko m sprsistsia
generalni superior misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega in usmiljenih sester v Parizu. Umrl je v četrtek. Pogreb bo v ponedeljek. (Rojen je bil leta 1856. generalni suiperior od leta 1919.)
Po določilih misijonske družbe se bo moral še letos sestati občni zbor. na katerem bodo volili novega predstojnika. Jugoslovanska provinca misijonske družbe šteje pet naselbin in se bo tudi udeležila volitev.
CerStlje so mu trn v peti
Cerklje ob Krki, 24. jan.
V petkovi številki »Jutra« se je zopet oglasil dopisnik, ki si je prevzel precej široko kompe-tenoo, za celo kreko polje. To pot se je zopet zaletel v dopisnika »Slovenca« in v interese cerkljanske občine.
Ne mislim s temi vrsticami zagovarjati napadenega dopisnika »Slovenca«, tudi se ne zaleieti v gospoda »iz krškega polja«, kakor se 011 zaletava v druge, amjpak pokazati, kaj je na vsej stvari in zakaj se je pojavila ta želja po odcepitvi nekaterih vasi od Cerkelj ozir. od cerkljanske občine Poleg tega pa bi rad povedal gospodu »iz krškega polja«, ki so mu, kakor je videti iz njegovega pi-sarjenja, zelo malo znane razmere tam doli ob Krki. da so Cerklje res pravo središče občine, geografsko in kulturno.
To je jasno vsakomur, ki prvič pride v naše kraje in v Cerklje in to so uvideli ludi oni ovi-devni faktorji, ki so prenesli k nam iz Kršike vasi pošto in finance. To se je zgodilo lakoj potem, ko smo dobili most, ki je še tesneje usmeril gospodarsko gravitacijo bližnjih vasi z one strani Krke v Cerklje, s čimer je izgubila Krška vas ki si je do tedaj prevzemala nekako prednost, svoj prvotni pomen.
Bolj ko kdaj preje se je s pridobitvijo gori navedenih treh činitoljev koncentriralo vse kulturno in gospodarsko življenje, ne samo iz vse občine, ampak tudi iz sosednjih vasi z one strani Krke. v Cerkljah. In tako so danes Cerklje bolj ko kdaj preje naravno središče občine, kjer se koncentrira vsa trgovina z deželnimi pridelki in vsa trgovina iz sosednjih vinskih goric. Jasen dokaz temu je dejstvo, da imamo v Cerkljah največ trgovin in da se skoro vsi vinski trgovci, ki prihajajo v naše kraje, ustavljajo v Cerkljah.
Ne bom omenjal še tega. da imamo v Cerkljah tudi šolo in žnpno cerkev, pač pa bi gospodu »iz krškega polja« nasvetoval, da pride eno nedeljo k nam in se na lastne oči prepriča, kako iz vseh strani prihajajo množice v Cerklje, ne samo Iz naše občine, ainpak tudi iz sosednjih vasi, ki spadajo pod Sv. Križ. Naj pride in prepričal se bo. da želja po odcepitvi ni prišla iz ljudstva, ampak od | posameznikov.
Vse to so premislili tudi oni uvidevni čini-tolji. ki so predlagali, da se priključijo naši občini tudi one vasi z druge strani Krke. ki spadajo sicer pod Sv. Križ, pa naravno gravitirajo k Cerkljam.
In sedaj se je na oni seji — na kateri naj bi se razpravljalo o priključitvi gori imenovanih vasi, nenadoma [»javila težnja posameznikov, ki hočejo zastopati voljo vseh. želja po odcepitvi. Zanimivo i je to, da se je ta težnja pojavila prav sedaj, ko se gradi vodovod in da so jo iznesli prav oni. ki 1 ho nekoč tako slriimno nastopali proli graditvi i vodovoda, a so se tako kruto blamirali. Razumemo, da so sedaj vsled svojega užaljenega dostojanstva storili ta korak, da mogoče uspejo vsaj tu. ko so propadli pri vodovodu, ki se danes gradi.
Kakor že omenjeni nastop, tako tudi ta želja nikakor ni prišla iz kakih kulturnih ali gosjio-darskih ozirov. ampak izhaja na eni strani edinole iz zavisti do Cerkelj kot vasi. na drugi strani pa na stari strankarski mržnji posameznikov do nekoga, dasi sla strankarstvo iin plemenska mržnja z zakonom z dne 6. jan. 1929 prepovedana.
Jasno je, da bi razdelitev cerkljanske občine imela zelo neprijetne posledice za vse naše gospodarsko in kulturno življenje in bi morebitne nove tvorbe uničile naravno razdelitev. Ne čudimo se sicer težnji Krške vasi. ki teži k Brežicam. smo pa odločno proti onim neodgovornim elementom, ki so si pritisnili svoj kulturni pečat z onim strumnim nastopom proti gradnji vodovoda in si poiskali svojega vnetega zagovornika v gospodu »iz krškega polja«, ki si hoče gotovo pridobiti nevenljivih zaslug za vse kr&ko polje s svojimi razumnimi izvajanji v »Jutru«. Smo proti težnji, razdeliti in uničiti cerkljansko občino, proti težnji, ki temelji edinole na zavisti in predvsem nn zaslepljenosti starega srtrankarstva.
Prepričani smo, da bodo merodajni faktorji to uvideli, da se ne bodo ozirali na neosnovane ! želje posameznikov, da ne bodo podpirali stare strankarske mržnje. ampak, da bodo v svoji uvidevnosti ostali pri svojem prvotnem sklepu in določili meje občine v splošni, kulturni in gospodarski dobrobit ljudstva.	—ski.
me je kakor groza: saj je stal pred menoj pravi okostnjak. Oči so mu bile globoko udrte in lične kosti je pokrivala kakor cunja zgubana koža. Prsti na roki so bili skoraj snežno beli, malo da ne prozorni. Oblečen je bil v lahek jesenski plašč, ki je visel na njem, kakor da bi bil nataknjen.
Ko sem mu stisnil v roko denar se je bridko-trpko nasmehnil, se zahvalil, zamahnil s palico in se s trudnimi koraki napotil dalje, dn tudi drugim potoži svojo žalostno zgodbo. Pa komaj je pretekla ura, že je zopet potrkalo in vstopil je eden izmed redne vrste one procesije, ki se vleče kakor verižje na ifkripčevju skozi težo današnjih dni.
B-
Ljubljanske vesti:
murnu
Pregled stavbnega gibanja I. 1932
Ako smo za leto 1931 lahko s ponosom rekli: vsako lelo ve«! ne moremo tega trdili o stavbni bilanci za lelo 1932. Kakor smo morali že 1. 1931 ugotoviti nadprodukcijo v industriji, tako smo se približali v lanskem lelu onemu stanju v številu stanovanj, da lahko rečemo: Ni več pomanjkanja stanovanj. Kakor je bilo lelo 1931 rekordno teto v zidanju, je nasprotno lansko leto zabeležilo velik padec, kateri znaša malo manj kakor 50% s primeri z letom 1931. Ljudje niso toliko gradili i/, potrebe, ampak bolj v zadregi po sigurnejši naložbi nežni ranjenega denarja. Gradili so »itumfarji'. ker se krediti v stavbne namene niso
čelo s stavbnimi deli v dveh blokih na inž. Duki-čevem zemljišču v Gajevi ulici. Tu so z delom prenehali, Seje pod pritiskom sedanjega mraza.
Tekom minulega leta so ljubljanski stavbeniki in ostali obrtniki gradbene stroke dokončali 85 novih stanovanjskih in trgovskih poslopij za katera so bila — razen dveh — v tem letu izdana stavbna dovoljenju.
Ne moremo pa med te stanovanjske liiše šteti onih zasilnih lesenih stanovanjskih barak, katere so bile zgrajene iz revščine in kakor jih vidimo še na Galjevicj, v večji meri pa na Cesti dveh cesarjev.
V teh 85 novih hišah je bilo dogotovljeuili 253 stanovanj z adaptacijami vred. Trgovskih lokalov je bilo izvršenih v novih hišah samo 24.
Izmed novih stavb je bilo: Pritličnih ali viso-kopritličnih 30, enonadstropnih 48, dvonadstropnih 2, tri- ali večnadstropnih pa 5.
Po velikosti odnosno obsegu stanovanjskih prostorov moremo zaznamovati sledeče številke: Enosobnih stanovanj 51, dvosobnih 97, trisobnih 66, ostalih 39 pa štiri ali večsobnih stanovanj.
Omenjeno število hiš zavzema skupno 16.229 kv. metrov površine.
Na vseh 85 hiš investirani kapital moramo oceniti na najmanj 35 milij. Din.
Od dograjenih hiš odpade na severni del odn. na gramozna tla 31 na južni del odn. na mehka tla pa 54.
Naravno, da so v 1. 1932 mnogo hiš pričeli graditi, a jih niso mogli dovršiti. Pričetih je bilo -14 hiš in spravljenih pod streho; 11 stavbnih gospodarjev pa sploh ni pričelo graditi. V vseh leh 55 hišah je projektiranih 120 stanovanji največ tri- in večsobnih — 85 — ter 26 Irgovskili lokalov s postranskimi proslori. Med večjimi stavbami so: Delavski azil na vogalu Gosposvelske iu Blei\vei-
13. februarja
se začno BELI DNEVI
SOUVANOVA REVIJA BELEGA BLAGA11!
Počakajte z nakupom!
t e r p e n t i novo m Ho
že ix> 75 par, najvišja cena pa je šo zmerom 2.2o Din par. Precej je bilo tudi piščancev in putk po 30—36 Din par. — Za jugoslovansko knjigarno je bila na prodaj cela vrsta košar jabolk večinoma boljše vrste. Največ je gambovcev, čebularjev ter zlate parrnene. Kilogram jabolk velja od 2.50 do
4	Din kg.
0 Prijava motornih vozil, biciklov, fljakar-skih in j.oltijakarskih voz. Uprava policije v Ljubljani objavlja, da se morajo v smislu člena 106 taksnega 111 pristojbinskega pravilnika prijaviti upravi policije do konca meseca februarja vsa motorna vozila, vsi bicikli, fi-akarški in polfijakarski vozovi v svrho registracije in plačila prijave in lelne takse. Da se lastnikom olajša delo, bo policijska varnostna straža v prihodnjih dneh razdelila prijave, katere morajo lastniki vozil izpolniti, kolkovati in tekbm 48 ur oddati nazaj pristojni policijski stražnici. Prijavi za bicikle, lijakarske in polftjakarske vozove je priložiti še v gotovini
5	Din za prometno knjižico in 5 Din za evidenčno tablico. Na podlagi prijave dobe nato lastniki bi-ciklov, fijakarskih in polfijakarskih vozov prometne knjižice na policijski stražnici, lastniki motornih vozil pa na upravi policije, Bleivveisova cesta št. 22/II., soba št, ll. Evidenčne tablice se bodo dodelile pozneje. Prijaviti se morajo vsi bicikli, fijakarski, polfijakarski vozovi in vsa motorna vozila neglede na to ali je vozilo v rabi odnosno ali je sploh uporabno. Lastniki omenjenih vozil, ki ne bodo prijavili pravočasno svojih vozil, bodo občutno kaznovani.
skoro nič več podeljevali. Kdor je imel razpoložljiv denar ali že pridobljen kredit odn. hranilne knjižice, je hitel iu tekmoval, da prihranke vloži v nepremičnine. Vendar jih je mnogo prišlo prepozno: deloma z zidanjem stavb sploh niso mogli pričeti, deloma pa so jih spravili pod streho, a spomladi ne bodo mogli naprej, ako denarni trg ne bo boljše založen.
Brezposelnost se v pretekli gradbeni seziji še ni posebno občutila. Zasebno gradbeno delavnost so namreč dopolnjevala mnoga javna dela, zlasti na cestah in delna regulacija Ljubljanice. Kazen tega niso še bila dokončana dela na nekaterih večjih stavbah ter se je v pozni jeseni pri-
ZIMSKE SUKNJE
črne in v modnih barvah ter najboljše double sukuo v veliki izbiri po priznano nizkih cenah
pri	Sciiwab ♦ Liubliana
Kaj bo danes?
Drama: Ob 15: Celjski grofic- . Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: Dopust na Francoskem . Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Manon . Izven. Znižane cene. — Ob 20: Pri belem konjičku . Izven. Znižane cene. '
Prosvetno društvo Trnovo, ob 8 zvečer: Kovačev študent . spevoigra v 3 dejanjih.
šišensko prosvetno društvo. Ob '■> popoldne v samostanski dvorani pravljična igra v 4 dejanjih iJurček". — Cene so globoko znižane.
1'rosveta Sv. Krištof: Ob '/.S zvečer velezani miva igra Veleturist .
Prosvetno društvo Vič: Ob 8: Voda .
Kino Kodcljevo: .>Zakon Prerije , Ob po! pol (i in 8. No veruj v ljubezen!
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec. 111-gresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 ii; m r. Hočevar, Celovška cesta 34.
KA.1 BO JUTRI?
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
Filharmonija: Interna produkcija gojencev .m-servatorija. Ob 18.
šišensko prosvetno društvo: Ob 8 7. vrč samostanski dvorani skioptično predavanje: v gorah -. Predava g. prof. Mlakar. Kino Kodeljevo: Ob 8 Zakon Prerije . Zn cene.
Nočno službo imata lekarni: Mr. Sušnik, riijn trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta
Vas ne uči prati, temveč
sove ceste, Pokojninski fond TPD v Gledališki ulici in stanovanjski blok stavbne družbe inž, Du-kiča ob Gajevi in kuharjev i ulici. — Projektirana poslopja bodo imobilizirala cirka 20 milij. Din; zagrajene pa bo ž njimi okrog 7500 kv. metrov površine.
Mestno načelstvo je razpisalo in izvršilo v 1. 1932 — 468 komisijskih stavbnih razprav na licu mesta, kar je vzelo 94 uradnih dni. Stavbnih dovoljenj je bilo izdanih 301; obravnavalo pa se je 704 stavbnih zadev.
Mi nismo iznašli posebnega načina pranja za drag denar, pač pa daiemo našim gospodin/am odlično milo po ni ž/i ceni
0 Vojaki smučajo. Morda nikoli v letu ni Golovec tako zelo živahen, kakor je pozimi, ko leži ua njem snežna odeja. Sankačev, še več pa smučarjev, je sedaj na njem vse polno, največ seveda mladih fantov, ne manjka pa tudi mozakelj, ki se na zunaj razlikujejo ml pravih fantov samo kvečjemu po kodru las, ki jim koketno visi izpod modrih kupic — ker oboji, fantje in možaklje nosijo hlače. Smučajo se seveda tudi že zelo majhni otroci, celo taki, ki ne hodijo v šolo. To bo v bodoče krepak naraščaj! Zlasti zanimiva pa je četa vojakov, ki se hodi tja pod vodstvom častnika in spretnega smučarskega učitelja vadit v smučanju. Vojaki že kar imenitno znajo in se očitno veselo take vrste vojaških vežb. Vojak mora pač znati vse in tudi sneg ne sme biti za dobrega vojaka nobena ovira.
j © Pozor pred sleparjem. Po Ljubljani hodi neki starejši možakar, ki prav poceni ponuja drva in pravi, da jih pripelje takoj drugi dan, zahteva pa navadno 50 do 100 Din are. Stranke pa drugi in naslednje dni zaman čakajo možu z drvmi. Možakar je navaden slepar, ki goljufa na la način. Policija ga že išče. Prebivalstvo svarimo pred leni . sleparjem.
O Puniparcc, obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Prcsker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
]S a^naiikila
šišensko prosvetno društvo gostuje na Svetnico popoldne v društvenem domu v .Mekinjah z Go-goljevo komedijo Ženitev'. — Komedija je zelo zabavna, kakor j>o vsebini, iako tudi po posame-znih^karakterjih. Po izvajanju jo dovršena. — Me-kinjčani ju okoličani se bodo prav iz srca na-
:>.r v Noči
Ma-10.
Slamič, ie kako napraviš „Srbsko nabodalo?" da pred kogar ga postaviš, vsak ti poje hvalo!
0 Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek ob 8 zvečer redna pevska vaja. Prosim, da se vaje točno udeleže vse pevke in vsi pevci. — Pevovodja.
0 Mestna parcela po 1050 Din. Kakor znano je bilo prejšnje poslopje »Domovine« na oglu Dunajske ceste in Gajeve ulice, mestna last. Poslopje je bilo brez vrednosti in ga je mestna občina dala lani podreti, v glavnem zato, ker je bila po jiogodbi vezana s Pokojninskim zavodom. Ko se je Gajeva ulica tako razširila, je mestni občini še vedno ostala približno 700 kv. 111 velika parcela, ki j'- bila tudi neuporabna sama na sebi, kor je imela obliko dolgega trikotnika. S podjetjem Du-ki' i" mestna občina nato zamenjala svojo parcelo ;-a manjšo, približno 500 kv. 1I1 veliko parcelo v obliki pravokotni ka,- toda ne nn oglu, temveč ob sredi Gnieve ulice. Ta parcela je bila prvotno namenjena z.a časnikarski dom, in je bila mestna občina že v načelu pripravljena odstopiti to par-ceh. brezplačno časnikarjem. Pozneje pa so nastale novo kombinacije, zlasti ker se jc podjetje Dukič živahno zanimalo za to podjetje, ker je hotelo imeti pač sklenjeno in arondirano posest- svojega bloka Končno je mostna občina razpisala prodajo lo svoje parcele. Za parcelo sta se javila dva interesenta. in sicer podjetje Dukič in še nekdo. Drugi ponudnik je stavil sprva celo višjo ponudbo, kakor podjetje Dukič, vendar pa je Dukič svojo ponudbo naglo povišal. Na zadnji občinski seji je bila med poročilom finančnega odseka tudi točka
0	prodaji te parcele. To točko je g. župan odstavil z dnevnega reda. Vendar pa je, kakor smo čiili. pogodba med mestno občino in podjetjem Dukič toliko, kot perfektna in bo mestna občina parcelo res prodala po 1050 Din kv. meler, torej bo prejela za parcelo nad pol milijona dinarjev, kar je vsekakor dobra kupčija. — Vrednost zemljišča v Gajevi ulici je zadnja leta znatno narasla, odkar je pričel tu Pokojninski zavod svojo velikopotezno gradbeno akcijo in odkar so pričela tu rasti ,nova poslopja,kakor hranilnega in posojilnega koi^7/pr-ci.ja, gospe Kanibičeve. in sedaj nova Dukičeva poslopja. V tej okolici je seveda še vedno v Ljubljani drag svet, vendar pa do sedaj še nobeno zemljišče ni doseglo cene, ki ga je plačala zavarovalnica Dunavc za svojo palačo. Zaenkrat pa .jo, kakor čujemo, mestna občina odločena, da časnikarje odškoduje za njihovo razočaranje zaradi parcele iu jim namerava preskrbeti neko drugo parcelo v bližini tega mestnega središča.
© Še dva interesenta za Dukičeva poslopja. Poročali smo, da sta dosedaj samo dva interesenta, ki bosta prevzela od podjetja ing. Dukič dvoje poslopij v novem bloku ob Dunajski cesti, namreč gospa Zalaznikova in pa Bolniški in podporni fond uradnišlva TPD. Kakor smo zvedeli naknadno, pa sla se javila Se dva interesenta, ki sla bila že od začetka pripravljena prevzeti dvoje novih poslopij, namerč zavarovalnica »Slvaija« in pa trgovec Zal-ta. Slavijk je sicer sedaj težko takoj graditi palačo, ker bi bile pač potrebne milijonske vsote, lomi, namenjen zgradbi reprezentativnega poslopja, pa ima zavarovalnica naložen v bankah, ki so sedaj pač malo likvidne in je ta kapital nemobilen. Vendar pa upata zavarovalnica in podjetje Dukič, da se bodo dalo te zapreke nekako premagati ali obiti. Nova palača »Slavije« bo na oglu Dunajske ceste in Gajeve ulice, nasproti nebotičnika, tam, kjer je bila svo.i čas »Domovina«, torej na eni najugodnejših točk v mestu. Poslopje bo šestnad-stropno. Poslopje trgovca Zalte bo pa tam, kjer je -tedaj njegova hiša, ki bo seveda podrta in bo tudi šeslnadstropiio. Za glavno in najvišje poslopje v lom bloku, za sed.emnadslropuo palačo v sredi med obema navedenima poslopjema ob Dunajski cesti do sedaj še ni interesenta in kaže, da bo podjetje Dukič to palačo obdržalo zase. Podjetje bo blok zazidalo najprej v notranjosti, Ob Dunajski cesti pa namerava graditi nazadnje. Trgovec Zaltn bo v dosedanji hiši tako dolgo obdržal trgovino, dokler mu ne zraste novo poslopje, ki l>o bolj odmaknjeno od ceste, kakor zahteva regulacijska črta. Bo to podoben primer, kakor smo ga videli pri gradnji novega poslopja vrvarslce tvrdke I. Adamič na Sv. Petra cesti.
O Zahvala. Na dan svete Neže, moje patroue — tu je blu ta 21. januarja — sm du-bila lulk eneh vušil in pušlcu za gitd, de res na vem na kašna viža b se usm dusloin zahvalila. Pisat na morin usakmu pusebi', ko tu b du druzga mojga gudu
1	na blu fertiki še bi narodn b blu pa zavle mark. Sej veste kuku hedu je dondons za gnar. Zatu prosmi, de b tala moja zahvala za dobr gor uzel. Pr te prložnast pa še prosm, de b m druh let za moj gitd namest pušlcu, raj kašne torte, al pa kej druzga tacata dobrga špeiivderal. — Kurenfkuva Neška.
0 Sobotni živilski trg je bil razmeroma dobro založen z vseiii, pozna pa so seveda vpliv zime in mraza. Kmetice iz , okolico so pripeljalo dovolj drobnarije za kuhinjo in dom. NajnavadnejSa živim in razno začimbe sploh prevladujejo na trgu. Te stvari tudi niso preveč drage. Za par dinarjev dobiš pol naročja redkvice, peteršilja. korenja, repe, motovilea in radiča. Kmetice bi pač rade prodale za vsako ceno, da vsaj nekaj utržijo za najnujnejše potrebo domačega gospodarstva. Krompir je še zmerom po dinarju, nn pol zmrznjene zelj-nato glave od 50 par do 2 Din ena, čebula po 2 Din, kisla repa po 2—3. kislo zelje po 8—4 Din kilogram. Radič in motovileč po dinarju merica. — Razmeroma največ je bilo na trgu jajc, prevladujejo pn zdaj drobnejša jajca. Cene sc ne premaknejo ne navzgor, ne navzdol, so pa seveda različne, kar je odvisno od kvaliteto blaga. Jajca dobite tudi
0 »Ciciban«, otroški umetniški večer. Biser, slovenske mladinske literature, Oton Župančičev »Ciciban« bo v režiji in priredbi Katje in Ferda Delaka v ljubljanski drami uprizorjen v sredo, dne 1. februarja t. 1. ob po-1 5 popoldne od' otroškega odseka. To bo prva slovenska otroška revija Župančičevega »Cicibana«, ki bo edinstvena v slovenski otroški gledališki umetnosti. Pestre kostu- ' me je izdelala po osnutkih Ljubivoja Ravnikarja Albina Gorjupova, glasbene točke pa bo igTal Prelovčev otroški »jazz«. Vstopnice so že v pred-prodaji.
0 Uradniška menza v Ljubljani, Sv. Petra 25 opozarja uradništvo in druge javne uslužbence, da je hrano izdatno izboljšala. Vabimo vse, ki nimajo lastnega gospodinjstva, du se pri njej abonirajo.
0 V Ljubljani umrli od 20. do 26, januarja 1933: Škrajnar Antonija, 63 lel, zašebnicja, Tržaška c.eita 4-11. Klančnik Marija roj' Dorn, 63 let, žena žel. nddsprevodnika V p.. Kamniška ulica-14. Kmet Marija roj. Sire, 60 lel, žena upok. zvaničnika Antona, Verovškova ulica 53-111. Sartory Marija roj. Tereli, 51 let, vdova gostilničarja, Hrenova ulica 6. Iliibel Marija, 72 let, vdova nadkomišarja, Kranj 98. Hribar Alenka, 9 mc-secev, hči profesorja, Gradišče št. 7. Lekan Frančiška roj. Kastelic, 74 let. Škofja ulica 1. Pirnar Josip, 78 let, bivši hlapec, Japljeva ulica 2, Penko Anton, 74 let, zasebnik, Rimska cesta 23. Fanedl Henrik, 68 let, risar in slikar, Vi-dovdanska cesla 9. Koprivšek Josip, 25 let, rudar, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Urbič Anton, 12 let, sin posestnika, Lipsenj št. 24, obč. Stari Irg. Trobec Blaž, 33 lel, posestnik, Črni vrh 4. Rožnik Antonija, 8 let, hči kovača, Do-brunje 90. Mlinar Janez, 63 let, bivši vrtnar, Koseze, pošta Peče. Zdovc Alojzija, polletna hči dni-I nar ce. Svibno 64. Lipoglavšek Amalija roj. Pevec, 1 33 let, žena kroj. mojstra, Knezova ulica 18. Močan I Antonija, 26 let, bolniška strežnica, Zaloška c. 2. \Vissiak Friderik, 40 let, bivši uradnik, Japljeva ulica 2. Turšič Ivana roj. šurca, 28 let, žena prog. delavca, Podgora 41. Zargi Maks, 32 let, trgovec, Kamnik, Majstrova ulica 20. Guček Marija roj. Zc-bedin, vd. Stampler, 72 let, vdova delovodje, Japljeva ulica 2. Lobe Angela, 55 let, zasebna uradnica, Emonska cesta 10.
Smučarske in športne čevlje najboljše vrste v vseh velikostih dobite le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica.
_ 0 Espcrantski tečaj. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek, dne 30. t. 111. ob 19.30 v šentjakobski šoli. Priglasi se lahko še vsakdo. Učnina nizka, knjige na razpolago v šoli.
O Železniški upokojenci, pozor! Legitimacije, katere so bilo oddane 11. januarja v podaljšanje, so gotove in sc lahko dvignejo v računski pisarni Ljubljana, glavni kolodvor.
© Opozarjamo ua občni zbor društva »Pravnik«, -ki se bo vršil v ponedeljek 30. januarja ob 17 v justični palači, soba 129. — Odbor.
O Pri pošti Ljubljana 8 na Dolenjski cesti 22 je bila 27._ januarja otvorjena telegrafska in telefonska služba. Pošta ima j a v 11 o telefonsko govorilnico. Novi telefon je priključen na šl. 29-18 avtomatske telefonske centrale v Ljubljani.
© Fotoklub Ljubljana olvori v okviru svojega letošnjega programa brezplačne leoretičiro-prak-tične fotografske tečaje za žačetnike in napredne amaterje in vabi svojo člane ter druge interesente, da sc prijavijo k leni tečajem. Prijave se spreje inajo v klubskem lokalu (bivši Dolinarjcv paviljon za Mladiko) vsak delavnik od 20 do 21 do 5. februarja I. 1. Obenem opozarjamo članstvo, da bo v ponedeljek 30. t. 111. ob 20 skioptično predavanje v klubskem lokalu. Vstop prost tudi za po članih uvedene goste.
0 Janežičevu ulica — sankal išče. Prebivalstvo Karlovske ceste, Prul 111 okolice se žrlo priložuje, da je zadnje dni postala Janežičeva ulica, ki veže Prule in Karlovsko cesto, pravo sankališče. Ni še dolgo, ko je bila ta ulica otvorjena nn Karlovško cesto, kar je veljalo mestno občino znatne žrtve. Ulica prav za prav še ni dovršena in urejena ter jo klanec s Knilov-ke ceste zelo strm. To je izrabila sedaj mladina, ki sc vnelo sanka in odrasle pasante poziva — naj se umaknejo sankam Nihče nO brani mladini nedolžnega vesolja, vsakdo ji p" privošči, toda na javili in dobro frekventirani cesti lo ne gre. V bližini je Golovec in tam je najlepših sankaških prilik več kot dovolj, tja nnj se mladina hodi sankat t
P«-«
smejali.
Na produkciji drž. konservatorija, ki se bo vršila v ponedeljek ob 18 v filharmonični dvorani, nastopijo gojenci klavirskega oddelka iz šole gdč. Marice Vogelnikove, Antona Ravnika in Marije Šmalc-Švajgarjeve, dalje iz violinskega oddelka Staniča Frana ter iz solopevskega oddelka gospe Vande Wistinghausnove in Mirka Puglja. Podrobni spored produkcije se dobi v Matični knjigarni Ier stane 2 Din. Vstop k produkciji je dovoljen vsakomur, ki ima spored.
Violinist Karlo Rupel si jo izbral za svoj violinski koncert, ki bo v ponedeljek 6. februarja v filharmonični dvorani, naslednji spored: Beethoven: Sonala v F-duru, Mendelssohn: Koncert v e-inolu, Stravinski: Preludij in Rondo, Milhaud: Su-marc, Falla-Kochanski: -Jota in Saint-Saensovo In-trodukcijo ter Rondo Capricioso. Na klavirju ga spremlja prof. Janko Ravnik. Vstopnico botlootod ponedeljka dalje v predprodaji v knjigarni .Glasbene Matice.
Klub trgovskih akademikov sporoča vsem svo-I jim članoni(-icaiii), da bo s 1. februarjem na razpolago nov klubski lokal v Gledališki ulici št. 12, pritličje, levo. Člani (-ice) se istočasno opozarjajo na šahovski turnir za prvenstvo kluba. Prijave za turnir se sprejemajo dnevno v klubovem lokalu do Vključno 14. februarja. — Tajnik.
Dol pri Ljubljani. Fantovski odsek Katol. prosvetnega društva vprizori na Svečnico 2. februarja veselo tridejansko igro: »Trije lički«. Za nameček vprizorimo še enodejansko burko: »Katrca in mu-zikank. Med pavzo zapoje gdč. Olga Kadivčeva on kuplet: Dekliška želja... Pridite pogledat!
Noro mesto. Danes ob 4 popoldne bo v Prosv. domu skioptično predavanje g. prof. Janka Mlaka-ja iz Ljubljane: : Noči v gorah«.
Rakek. Krajevni odbor Rdečega križa bo imel svoj letni občni zbor v nedeljo, 5. febr. ob pol 11 ]K> maši v prostorih restavracije : Domicelj z običajnim dnevnim redom ter z uvodnim predava-.11 jem Za njegovo uspešno nadaljnje delo je nujna potreba, da so udeleži občnega zbora vsak, predvsem pa članstvo. — Odbor.
Laško. »Krajevni odbor Jadranske straže- bo imel svoj redni občni zbor dne 31. t. m. ob 20 v hotelu Kazino. Na toni občnem zboru bo predaval o »ciljih Jadranske straže- delegat Oblastnega odbora iz Ljubljane g. Marjanovič Hubert.
Cerkveni vestnih
Praznik sv. Frančiška Šaleškega obhajajo da-nes salezijanci. Ta dan je na Rakovniku celodnevno cescenje. Svete maše so ob 6 z govorom, ob pol 9 z govorom, ob pol 10 slovesna peta sv. maša, ka-I toro daruje g. Dr. Ciril Potočnik, spi ritual v ljublj.
semenišču. Pri tej sv. maši poje deški mešani zbor I (120 pevcev) sledeče: A. Foerster: Sv. Frančišek, isti: Missa in honorem S. Ceciliae, Čredo iz \Vilt-bergerjeve »Missa jubilei (moški zbor), Oflerlo-rium: Dr. A. Hlond: Sancte Franclsce. — Popbl-dne ob 5 sklep celodnevnega češčenja. Govori prevzvišeni g. knezoškof dr. Gr. Rožman. Nato pete litanije in blagoslov.
Nočni česlivci presv. Srca Jezusovega bodo v noči od 2. na 3. februarja (prvi potek) v ljubljanski stolici molili presv. Zakrament. Molila se bo i7. Večne molitve-- 8. ura: Češčenje preblažene Devico Marije. Pričetek nočnega češčenja ob 9. zvečer. Vljudno vabimo vse ljubljanske moške vernike, -la se udeleže lega mesečnega nočnega češčenja. Novo-došli častivci izbero lahko poljubno nočno uro.
Križanska moška iu mlndeniška Marijina družba ima na Svečnico redni družbeni shod. Cerkveno opravilo zjutraj ob 6: sv. maša s skupnim obhajilom, zvečer je pa pričetek izvencerkvenecu sestanka v družbeni dvorani ob pol 5, cerkveni shod se pa prične kot navadno ob 6.
POZOR! - KAMTAS
Iz vseh krajev dobivamo dnevno vprašanja, zakaj še ne pošljemo polic. Ker je nemogoče vsak dan vsem odgovorili, sporočamo trni potom, da izdajamo in razpošiljamo police vsakega prvega v mesecu. Vsi, ki prijavite v zavarovanje sebe ali svoje domače v Začetku ali sredi meseca, prejmete polico prvega naslednjega meseca. Vzajemna zavarovalnica, oddelek KARITASr, Ljubljana.
100 letni Hercegovec pripoveduje
Belgrad, 28. januarja.
Današnja »Politika« prinaša pripovedovanje 100 let starega Hercegovca Miliajla Simiča iz vasi Žitomislič v Hercegovini. Starec živi v tej vasi blizu znamenitega samostana ter pripoveduje zgodbe o hercegovski vstaji, v kateri je v mladih letih sam sodeloval. Ciča Mihajlo je že prekoračil 99. leto, vendar se skoraj vseh podrobnosti iz tiste burne dobe dobro spominja. Telesno je še zdrav in krepak, noge ga dobro nosijo, dobro mu služita sluh in želodec. Le odi mu nekoliko nagajajo. Njegovo pripovedovanje je živo in zanimivo:
- »Ko se je začela vstaja, sem bil jaz sel, nosil sem knjige (pisma). Tedaj sem bil že 12 let v službi arhimandrita Peroviča iz samostana Žitomislič. Pisma sem nosil navadno Mihajlu Gutiču iz Zovi Dola, Aleksi Jakšiču v Nevesinje, Bošku Gu-zini v Fojnico, vojvodi Maksi mu Bačeviču v Ba-njane, Lazarju Sočici v Pivo, Luki Vukajloviču v Zubce ter harambaši Slojanu Kovačeviču iu tovarišem. Kadar sem krenil na pot, sem se navadno preoblekel v prosjaka, se zavil v neke cunje, kakršnih ni nihče nosil. Kogarkoli sem spotoma srečal, sem ga povpraševal, ali je blizu kje kak samostan ali pa kak star človek, ki zna zdraviti ljudi. Delal sem se bolnega. Pa moja bolezen ni bila v drobovju, ampak v žepu, v katerem sem skrival pismo. Tako sem živel na potovanju po mesec in več dni. Kjer me je zalotila noč, tam nisem čakal belega dneva.
Poleg tega sem zbiral tudi podpise. Arhiman-
drrt Perovič me je poslal na potovanje po vsej Hercegovini, naj grem od človeka do človeka in jim dopovedujem, da bo vstaja, ter naj vsakega zapriseženi in mu vzamem podpis. Kdor ae ni znal podpisati in ni imel pečatnika, ta je namseto podpisa pritisnil na papir samo svoj prst Posebno lepo so me sprejemali katoličani okrog Ljubuškega in Širokega Brijega. Iz teh dni se dobro spominjam tudi vojvode Don Ivana Mušiča, ki je bil katoliški duhovnik. Nekaj kratov se mi je posrečilo, da sem v kratkem času zbral po 1500 in še več podpisov.
V monastiru Žitomisliču so bili tajni sestanki narodnih voditeljev in prvakov. Pogostokrat celo najbolj ugledni izmed njih niso vedeli drug za drugega, ko so prihajali k arhimandritu Peroviču zaradi poročil in dogovorov.
Tako smo delali, dertder arhimandrita ni izdal Djukan Hunkovič iz Hrasta pri Nevesinji. Djukan je prisegel zvestobo, potem pa odšel in naznanil Turkom. Tako so zajeli dve arhimandritovi pismi. Eho je padlo v roke turškemu konzulu v Dubrovniku, drugo pa turškim oblastem tam nekje okrog Gackega. Djukan je za to izdajstvo pozneje dobil od Turkov posestvo. V Žitomislič pa je med tem prišel iz M ost ar j a Alajbeg z 12 zaptiji (orožniki) ter prijel Peroviča. Arhimandrita so najpreje odvedli v Mostar. To je bilo 5 let pred vstajo. Iz Mosta rja so ga odvedli v Sarajevo. Potem pa so ga 7. bratom Jovanom Perovičem in učiteljem ter re-
vati. Spati sem moral navadno med tobačnimi nasadi.
Nekoč, ko sem bil v Blagaju, se je Sulejman paša ravno pripravljal na pohod proti Črni gori. Vojaštvo je bilo nameščeno ob cesti med Blagajem in Mostarjem, šotor pri šotoru. Narodna prvaka Spasoje Skočajič in Jovo Lučič iz Blagaja sta me poklicala k sebi in mi rekla, da bi bilo treba Črnogorcem sporočiti, da se na nje pripravlja Sulejman paša. Zato bi bilo prej treba izvedeti, koliko vojske je za Sulejman pašo. Prevzel sem to nalogo in šel poizvedovat. Vzel sem lesen pladenj in hleb belega kruha ter šel skozi cesarsko vojsko in prodajal kruh. V turškem taboru sem srečal nekega znanca iz Dobrave.
»Slabi časi se obetajo Črni gori,< sem rekel znancu. »Turki jo bodo pobili s kamenjem, toliko je tukaj vojaštva. Gotovo jih je najmanj 100.000.«
»Samo zdi se ti, Vlah, ni nas več kot 40.000,« mi je odgovoril znanec.
»Strašno veliko mora imeti taborskih slug (trenskih hlapcev)!«
»Pri Bogu, ni jih več kot 18.000,« mi odgovori Turčin.
Tako sem poizvedel, kar sem hotel in o tem takoj obvestil Skočajiča in Lučičfl, onadva pa sta to takoj sporočila v Črno goro,-
Še mnogo drugih zanimivih stvari pripoveduje stari čiča Mihajlo. Že 70 let se ta starček peča s tem, da uravnava zlomljene roke in noge. Pri
Odlično
be!o
PLATNO
dovnikom Leontijem Radulovičem pregnali v Stam-bul (Carigrad). Ko je bil arhimandrit zaprl, so tem poslu je tako izurjen in vešč, da hodijo k njemu tudi zame nastopili črni dnevi. Moral sem se skri- ' ljudje iz vse Hercegovine, črne gore in Dalmacije.
Zakaj se Kranj hrani okoliških vasi
Kranj, 27. januarja.
Kranjska občina je na svoji zadnji seji izvršila zelo drzno operacijo na telesu okoliškega obmejnega teritorija, katerega sestavljajo vasi: Straži-šče s Šmartnom in Šniarjetno goro, čirčiče, Huje, Klanec, Primskovo-Gorenje, Rupa in Struževo. Vse te vasi Kranj obkoljujejo. Občinski odbor kranjski je takole potegnil mejo bodoči občini: Kranju naj se priklopi le vas Huje in Klanec, prav majhen del Primskovega, rupuško polje brez Rupe ter oni del Gorenje Save, ki ni še do sedaj pripadal. Ves drugi del omenjenega teritorija pa se je amputiral. Sklep kranjskega občinskega odbora je bil sprejet z veliko večino razen dveh glasov. Kljub temu pa je nesocialen, neutemeljen in nepravičen. Prozorna je tu tendenca, da gre za zaščito bogatega, trgovskega, patrijarhalno-gosposkega Kranja pred kmetsko in delavsko okolico. Tej okolici — razen če v njej niso bile tovarne '— kranjska občina še nikdar ni nudila pomoči.
Ako kranjska občina uživa vse dobrote od industrije v obliki velikih davščin in podpor, naj skrbi tudi za delavca, ki pusti ves zaslužek v kranjskih trgovinah in gostilnah. Ta delavec pa stanuje večji del zunaj na deželi v omenjenih vaseh. Ali bi bila sramota za kranjsko občino, če bi imela delavska predmestja? V razliko z drugimi industrijskimi centri velja za Kranj dejstvo, da drugod delavstvo razpolaga le z golim življenjem, .dooiiu je industrijsko delavstvo Kranja, v kolikor se: ne vozi na oddaljene domove, tisti konstruktivni element, ki tako na Klancu, Hujah, Primsko-vem, Stražišču in Struževem zida hiše in ustvarja nove kolonije, to se pravi, da ima zmisel za lasten dom in navezanost na grudo. Trgovsko-obrtni m industrijski del Kranja bo poleg uradništva prisiljen da privzame še delavski element v svojo sredo. V kislo jabolko socialne reforme svojega vladanja bo moral ugrizniti sedanji ali bodoči^ občinski odbor prav kmalu. Občinskemu proračunu n pr. je dosedaj popolnoma tuj vsak znesek za socialno skrbstvo, razen podpore in vzdrzevanja hiralnice v Pungradu.
Naravno, da se je radi industrijalizacije spremenit značaj Kranja, ampak tudi okoliških vasi. Tod so se poprej živeli večji del kmetje in kak obrtnik, pojem tovarniškega delavstva je bil neznan. Vsled' vedno večje stiske kmetskega stanu in vedno manjše rentabilnosti poljedelstva se danes industrijski delavci rekrutirajo tudi iz kmet-skih sinov in hčera in tako vlada danes po bližnjih vaseh Kranja pisana množica poljedelcev, obrtnikov trgovcev in delavcev. Industrijsko delavstvo v teh vaseh je nositelj napredka in razvoja. Saj je zeradilo kar cele nove vasi. — Ravno zato pa je treba enotne roke, ki bo te vasi zregulirala in ne bo bogati gosposki Kranj kot otok sredi tujega elementa. Ž novimi hišami in naselbinami je seveda narastlo tudi število prebivalstva, ki se je ponekod pomnožilo za 100%.
Če se uresniči in obvelja sklep kranjskega občinskega odbora, da se priklopita vasi Huje in Klanec, bo to rodilo za predoseljsko občino slabe posledice. Predoseljsko občino so doslej sestavljale te-le vasi, ki so ob ljudskem štetju 1. 1931. štele: Huje 200 prebivalcev, Klanec 887, Primskovo 720, Gorenje 99, Rupa 220, Kokrica 305, Britof 372, Predoslje 444, Suha 197, Srakovlje, Tatinc in Mlaka 268. Občina je bila dovolj velika po številu prebivalcev in po davčni moči, da je krila svoje stroške. Občinski odbor občine Predoslje se je sicer na seji izrekel za neokrnjeno občino, odnosno še za pri-klopitev vasi Čirčiče, ter energično protestiral proti razkosanju, vsled katerega bi predoseljska občina imela še vedno iste stroške za vzdrževanje, izgubila bi pa okroglo 50% davčne moči in dohodkov. Sedaj ko se vedno bolj odgrinja porazen položaj, v katerega bi predoseljska občina po razkosanju padla, je med ljudstvom nastalo drugo razpoloženje. Na i Primskovem in v Gorenjah je med ljudstvom, ki ve, da ga po razkosanju čakajo veliko hujša davčna bremena, ki nadalje misli, da bo kranjska občina 7, razkosanjem prodrla, nastalo gibanje za priključitev h Kranju, kar smatrajo edini izhod. Ljudska volja in gospodarski vidik pa sta tudi v banski okrožnici omenjeni kot vodilno merilo. Dalje vemo, da prebivalci Rupe pod nobenim pogojem ne bodo pustili kosati svoje katastralne občine ter bodo napravili prošnjo, naj pripade vas in polje enostavno kamorkoli. Znano je razpoloženje v gornjem delu predoseljske občine, ki bi bila po priklopitvi Huj, Klanca, Primskovega, Gorenj in Rupe h Kranju zaokrožena celota, ter dovolj močna občina, s katero bi se krile fara, šolska in katastrska občina. Prebivalci vasi čirčiče so tudi že glasovali za Kranj in celo Stražišče se ne bi protivilo, če hi v celoti pripadlo k Kranju. Tudi Struževo je prosilo za sprejem v Kranj. Občinski odbor kranjski je prošnjo odbil Struževčani so se pritožili na bansko upravo.
Če bo dovoljena še kaka sprememba, če bo
»doblme ti Mlol»t«r»lvo socijolne PJ1"!.1"
S. ilw. JM o4 19. IV 1911

f Župnik Peter Zadravec na zadnji poti
Pogreto rajnega g. župnika Petra Zadravea je gopet pokazat kako slovensko ljudstvo časti svoje dušne pastirje. Kakor je »Slovenec« ze poročal, je g župnilk umrl v ormoški bolnišnici. Tam je v četrtek dne 26. jan. ob 9 dopoldne njegovo truplo blagoslovil g. megr. Ivan V reže iz Maribora, nato pa je bilo v slovesnem mrtvaškem sprevodu v spremstvu 16 duhovnih sobratov prenešeno v mestno župnijsko cerkev v Ormožu, kjer so se vršile mrtvaške molitve. V cerkvenem nagovoru je orisat nokoinikovo življenje in delovanje velvkonedeljski dekan, g. konz. svetnik Friderik Horvat, nakar ie s. Josip R e h a r, župnik od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, daroval za rajnega svojega prednika sveto mašo. Pogrebnih svečanosti v Ormožu so se v velikem številu udeležili pokojnikovi bivši farani, žu p I jan i od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, ki so oskrbeli tudi prevoz zemeljskih ostankov svojega nekdanjega g. župnika na domače farno pokopališče Nepopisno veličasten je bil ta sprevod od Ormoža mimo Velike Nedelje k Sv. Lenartu. Poleg
v Trbovljah in Čop Hilda v Kranjski gori. V VIII. skupino: Pipan Franc v Ljubljani in Šušter-šič Mara v Grosupljem. V IX. skupino: Kooovinc Iva v Ljubljani, Bernot Franjo v Mariboru, Gsel-man Leopoldina v Ptuju, Šafarič Avrelija v Konjicah, Lovšin Terezija v Sodražici in Gumilar Gi-zela v RogaSevcih.
Ostale vesti
—	75 let neumornega dela in trpljenja obhaja danes Frančiška Pirnat iz Jarš pri Domžalah, daleč naokoli znana »Francelnova mama«. Rojena je bila clne 29. januarja 1858 iz staroznane Jakob MaJ-dioeve rodbine v Sr. Jaršah št 13. Mnogo ve povedati iz svojega življenja, dasi ji je bilo življenje le trnjeva pot. Poročila se je že v 19. letu z Žibre-tovim Francetom iz Sp. Jarš, po poklicu kolarjem. Iz tega srečnega zakona se je rodilo 13 otrok, 3 so umrli, 10 otrok pa še živi, 5 jih je v Ameriki in 5 jih živi iukaj, vsi so pa dobro situirani in vzgojeni na trdni krščanski podlagi. Poleg sreče v družini pa sta si ustvarila s pridnimi rokami blagostanje ter napredovala, da sta si po preteku 10 let postavila lasten dom v bližini rojstne hiše. Zob časa gloda naprej, tako se je primerili, da je bilo
i posestvo Jakoba Majdiča na dražbi prodano, to sta kupila podjetna zakonca in tako je Jakova Franca, sedaj Francelnova mama, prišla nazaj na svoj rojst-j ni dom. Ob njenem jubileju ji kličemo iz dna srca: i Bog jo ohrani zdravo in čilo do skrajnih mej člo-j veškega življenja.
—	»Danica« v Zagrebu priredi drevi ob osmih I Neetroyevo burko »Utopljenca« v Jeronimski dvorani, Trg kralja Tomislava 21. Mesto odsotnega Herforta bo govoril tov. Bohinc.
— Višnja gora napredni«. Prošlo nedeljo, dne odprt še kak izhod in če bo kranjska občina hotela 22. t. m. je imelo Tujsko-prometno in olepševalno poslušati glas ljudstva iz svojih okoliških vasi, ki j društvo v Višnjigori, ki je najstarejše društvo te je Kranju koristno, je izhod dvojen: ali naj Kranj ■ vrste na Dolenjskem, svoj redni občni zbor. — priklopi vse že v uvodu navedene okoliške vasi ter j Toga 7bora je udeležil v imenu banske uprave tako postane »veliki Kranj« s ca. 7000—8000 pre- j najte|njk tujsko-prometnega sveta g. dr. Stirn, ki bivalci, ali pa naj se okoliške občine zdruzijo s ; -e uf,olovji( <ja ima Višnjagora tako lepo pokra- je Rapajič trdil, da je dobil trahom od nekega dni-sedežem v Kranju. To občino bi sestavljale vasi: i jjnsko ()k0|ic0i <)a naraVnost kriči po tujskem pro- j gega vojaka. Naposled pa je vendar priznal, da « Stražišče, čirčiče. Huje, Klanec, Primskovo, Go- ; me(u (j(xiri| ^ društvo, naj ne odneha kljub za- j )e nasul v oči ricinusovega semena. Vojno sodišče renje, Rupa, Struževo, del Gorenje Save, Drulovka j Selnim težko{am katere je bilo treba tudi drugod j >e Rapajiča obsodilo na 3 mesece zapora, pozneje in Oreliek, in bi štela okroglo 4200 prebivalcev. Ta ! prebr(Kljtj Zborovanje je izzvenelo v sklepu, de- P« 'nu je višje vojno sodišče znižalo kazen na 1 načrt bi seveda zahteval še mnogo podrobnejšega ]ati vztrajn0 in neumorno, da stoji i Višnjagora na j mesec. Sedaj so stvar prepustili rednemu sodišču, razmišljanja.	. i ono megto, ki ;; na Dolenjskem po njenih narav- I naj postopa proti Belobabi ki je Rapajiča nago-
Kranjski občinski odbor stoji pred zgodovinsko njh tah prjpada. Desno in levo Višnjegore, to j voril. Kar naenkrat pa je Rapajič izjavil, da nje odločitvijo, kako ustvariti moderni, bodoči, veliki | .	gy Uuhu ^ Gradi§Cu in na Kuceljnu so g«va izpoved ni bila resnična, ampak si je sam
Kranj. Pri sestavljanju novega Kranja naj se ne | ^^ jn "pripravni smučarski tereni, ki privabijo
vedno več smučarjev. Že redno vsako nedeljo se izkrcavajo v Višnjigori celi bataljoni modrih zimskih športnikov, katere prevzema g. Jože Rus, tukajšnji sodnik, da jih kot neustrašljiv in jx>-žrtvovaleu vodja povede v belo kraljestvo. Lanskemu odboru je uspelo, čeravno je oral ledino, pridobiti celo letoviščarje iz Belgrada, ki so bili tako zadovoljni, da so prijavili tudi že za letos svoj prihod. Za požrtvovalno delo je bila odsto-pivšemu odboru, posebno p« gg. Škufci Josipu, Dolencu Francetu in Seherju Jakobu izrečena zaslužena zahvala. V novi odbor so bili izvoljeni kot predsednik notar dr. Pehani, kot podpredsednik g. Škufca Josip, za tajnika g. Dolenc Frane, za blagajničarko ga. Hotzel-Lehrmann Marija, za od-+ Na Velikem Lipoglavem. župnija Lipoglav, bornike pa ga. Spitzer Marija ;n gg. župnik Vid-je v petek dne 27. t. m. mirno v Gospodu zaspal mar Franc, Holmar Matej, Jaklič Franc Tomšič g. Janez Zupančič, posestnik in cerkveni kiju- Gregor, Pajk Rudolf, Novljan Joaip, Bernik An-
čar. Pogreb bo v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 10 drej in Volk Jože._
dopoldne. Vrlemu in vernemu možu večni mir in 1 -— - ——	. ,x . . . •«,
pokoj! Žalujočim naše iskreno sožalje!	— Osebe, ki trpe na zolcnih Ul jetrnui
-f v Vevčah pri Ljubljani je včeraj umrl po boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi mučni večletni bolezni tov. delavec g. Ver h ovc kjsiinc in napadih protina, uredijo lenivo
t----; j.,t	io Kil v No,limiti v rajnih tvor-	r	.	«4	*
čeno, da se morajo dimniki ometati po enkrat na mesec, v pekarijah, gostilnah itd. pa po dvakrat na mesec. Ker se v Kamniku žgejo samo bukova drva, ki dajo, kakor znano, najmanj dima in saj, je mestna občina prejela iz vrst hišnih posestnikov in najemnikov veliko število prošenj, naj se omenjena naredba prikroji lokalnim potrebam in naj ostane pri dosedanji razdelitvi terminov za ometanje. Ta je določala za Kamnik ometanje na vsaka dva meseca, po lokalih, kjer gori navadno cel dan, pa je bilo vsak mesec obvezno ometanje. Nova uredba pomeni za meščane nepotreben izdatek. Občinski odbor je uvidel upravičeuost pritožb, zato je vložil na bansko upravo prošnjo, da sme uredbo prikrojiti lokalnim potrebam. Te dni je prejel negativen odgovor s pripombo, da je za večjo varnost pred požarom potrebno pogosto ometanje, za kar bodo hišni posestniki pač lahko nekaj žrtvovali. Za Kamnik pomeni to j>ovečanje izdatkov za 100%, za okoliške kmečke občine pa še mnogo več. Za malo neveljsko občino n. pr. bo to naneslo okrog 8000 Din letno novih izdatkov. Kamniški občinski odbor je na zadnji seji v sredo soglasno sklenil, da bo ponovno zaprosil merodajno mesto, da upošteva upravičene želje posestnikov in dovoli ometanje po dosedanji praksi, ki se je v teku let pokazala popolnoma razmeram primerna.
—	Razpisana služba. Županstvo trga Trbovlje razpisuje službo moške pomožne moči za občinsko blagajništvo in knjigovodstvo. Pogoji: dovršena trgovska akademija ali tej enaka druga šolska izobrazba in izpit iz državnega računovodstva, osebna neoporečnost, jugoslovansko državljanstvo, starost starost 18—40 let. Namestitev jk» službeni prag-matiki. Prošnje, koikovane, vložiti do 10. februarja 1933. — Županstvo Trbovlje.
—	Zahvala. Vsem, ki so na katerikoli način izrazili svoje čestitke najini materi ob njih 80 letnici, prav iskrena zahvala. Zlasti prisrčna zahvala prevzv. gosp. škofu dr. Rozmanu za škofovski blagoslov, ki jih je tako srčno razveselil. V zahvalo mati molijo za vise. — P. Kazimir in Ivanka Za-krajšek.
—	Kdo je dedič? Neki Franc Simeršek, ki je delj časa živel v Zedinjenih ameriških državah in k,i je bil rodom iz Štajerske, je zapustil dedičem 5600 dolarjev. Morebitni sorodniki naj pišejo na uredništvo »Slovenca« v Maribor, kjer dobijo točna pojasnila. Navesti je kraj in leto rojstva pokojnega F. Simerika in s čim se je pečal pred odhodom v Ameriko. Priložiti znamko za odgovor.
———■	i	m
—	»Franz Josef« grenčica povsem zanesljivo čistilno sredstvo čreves.
—	Goljuf, ki je nudil Zagrebčanom posojila.
V zadnjem času so se dogajale v Zagrebu goljufije z obetanjem raznih posojil, ki pa jih posojilojemalci niso nikdar videli. Goljufi so zahtevali provizije in tako varali naivne ljudi. Te dni je policija prijela 56-letnega Aleksandra Steina iz Velike Kaniže. Ta se je predstavljal okrog kot zastopnik neke francoske skupine za podeljevanje posojil. Nekega Zagrebčan.- je opeharil za 30.000 Din, katere mu je dal za provizijo in razne takse. Nekega drugega pa je opeharil za 500 Din. Zdi pa se, da je Stein izvršil še več takih goljufij. Zagovarja se z bedo.
—	Vojaška zgodbica. Kmet Svetozar Belobnba iz vasi Platičevo pri Mitrovioi se je moral te dni zadovarjati pred mitroviškim sodiščem zaraditega, ker je baje leta 1980 nagovoril Petra Rapajiča, naj si nasuje v oči ricinusovega semena, s čimer bo izzval vnetje vek. radi česar bo oproščen kadrovske službe kot nesposoben. Rapajič se je res javil vojaški komandi za pregled oči. Preiskujoči zdravnik je res opazil, da ima Rapajič silno rdeče oči. vendar ga ni kar tako izpustil. V preiskavi
gazi ljudska volja, marveč naj se iskreno sodeluje z njo. Baš s tega vidika se nam zdi sedanja odločitev obč. odbora ponesrečena, ker pomeni začasno krpanje važne in neodložljive zadeve, katero je treba krepko in pravilno v jedru rešiti.
Koledar
Nedelja. 29. januarja (4. nedelja po Razglašenju Gospodovem) Frančišek Šaleški, cerkveni učenik. Ponedeljek, 30. januarja: Martina, devica mu-
čenica; Hiacinta, devica.
Novi grobont
Jernej. Pred vojno je bil v Nemčiji v raznih tvor nicah. Po vojni pa je prišel domov, kjer je dobil službo v vevški tovnrni. Bil je dober delavec in priljubljen med tovariši ter je vedno bil zvest član naših organizacij. Naj v miru počiva!
dolge vrste sank je spremljalo rajnega lepo število odlikoval vseuč. prof. dr. Metoda Dolenca z redom
-	.	ii i	__I___:___— .„/vi'n»n rr 5nnn 1 lr r»	»» ,	i .o	* n vocliinn b 1 [>■ »i V» io
delovanje črev z rabo naravne »Franz-Josei« -grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz-Josei«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-Odlikovanje. Predsednik CSR Masaryk je hipertrofiji. »Franz-Josef«-grenčica se do-
t	___r___• J. 1^1/U/uln U/vlnn/io i rn/lnm	'	'	.	....	.. a .a
Osebne vesli
faranov pod vodstvom sedanjega svojega g. župnika. Pri Sv. Lenartu so bile ob pol 3 popoldne slovesne mrtvaške večernice, nato pa je g. msgr. Ivan Vreže v imenu peterih še živih kolegov svojemu tovarišu govoril zadnje slovo. Cerkev je bila premajhna, da bi mogla v njo vsa velika množica, ki se je s solznimi očrni poslavljala od preblagega svojega dušnega pastirja. Od cerkve se je razvil sprevod, ka-koršnega Sv. Lenart morda še ni videl. V imenu učencev se je poslovil od svojega bivšega kateheta mariborski stolni kapelnik Janez Ev Gašpanč, župan cvetkovski Jožef L a h se je v toplih besedah spomnil rajnega in pevci so mu zapeli zadnje slovo. Zvečerilo se je, ko eo začeli župljani od Sv. Lenarta zapuščati pokopališče, kjer so pripravili zadnji zem-ski dom svojemu župniku. Naj počiva v miru! _
KaroCajte .Slovenca'I
Belega leva 3. razreda z-a zasluge, ki si jih je pridobil na znanstvenem polju in za kulturno zbližan je s Cehoslovaki.	........
= Finančni direktor dr. Lfudevit Valjavec odpotuje dne 29. t. m. službeno v Belgrad. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal pomočnik finančnega direktorja gosp. Sedi ar Avgust, ki bo sprejema! stranke od 10 do 12 dnevno.
— Napredovanja pri polti. V področju Dravske direkcije poŠte in telegrafa so napredovali sledeči poštni uradniki: V VI. skupino: Rakovec Ivan, Baijuk Anastazija in Novak Ivan v Ljubljani, Pilato Jurij, Hribernik Karel in Černovšek Jože v Mariboru, Brejc Avgust v Novem mestu in Orna-h en Milan v Žireh. V VIL skupino: Fazzirai Angela, Gavrilovič Olga in Krašovec Ivana v Ljubljani, Belina Miroslav, Kandus Pavel, Kokošar Ciril, Reich Milan in Škerlj Dušica v Mariboru, Grobel-nik Zinka m Rabič Marija v Celju, Loške Bogomir
biva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Kmet. radio-predavanja od 1. do 15. febr.
Dne 2. febr. bo srovoril zjutraj o travništvu (o oskrbovanju travnikov g. prof. inž. Turk Jakob, ravnatelj kmet. poskusne in kontrolne jiostaje v Ljubljani. Dne 5. februarja bo predaval g. inž. Lukman Franjo, banovinski kmetijski referent o napravi novih sadovnjakov, popoldne istega dne pa g. inž. Novak, šumarski banovinaki referent o temi: »Kako varujemo gozdove«. Dne 12. febr. bo g. Zupan Martin, živinorejski referent, govoril o svinjereji, popoldne pa g. Pavlica Franjo, mlekarski strokovni učitelj o mlekarskih zadrugah.
—	Ometanje diminkov. Iz Kamnika poročajo: Občinski odbor mesta Kamnika je na svoji predzadnji seji obširno razpravljal o novi urrdbi b»n-sflce uprave glede ometanja dimnikov. V tej je ro-
brez prigovarjanja kogarkoli nasul seme v oči. Na podlagi tega je bil Belobaba oproščen.
—	Obrtniki, trgovci, industrijalci. Ali ste že vložili napoved za pridobnino? Potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za napoved rabite sledeče tiskovine: Davčna napoved za pridobnino pola t Din; Pripomoček za sestavo napovedi za pridobnino, komad 2 Din; Prijava na pavšalno plačevanje poslovnega davka, komad 1 Din.
—	Tebe Boga hvalimo. Za mešani zbor z or-glami, zložil St. Premrl, samozaložba. Izvod 4 Din. Slovesna, krepka in lepa skladba koralnega značaja, ki bo — dobro naštudirana — še posebno vernike užigala. Zanimiva je po obliki, kakor tudi po menjavi glasov. Zdaj nastopijo soprani s tenori, potem basi, zopet mogočen unisono zbor, dalje nekaj taktov recitacije, kar skladbo skrajša in ji da lepo glasbeno lice. Vsem našim zborom to veličastno hvalnico toplo priporočamo. Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri g. skladatelju.
—	Odgovori pri lavretanskih litanijah v velikonočnem času. Za mešani zbor zložil prof. Matija Tome, besede zložil g. kaplan Greg. Mali. Cena izvodu 4 Din. Šest izredno lepih odpevov, zloženih na novo besedilo, ki bodo pete litanije pri nas tako priljubljena pobožnost, v velikonočni dobi še posebno poveličali; zelo priporočamo. Dobivajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri g. skladatelju v St Vidu nad Ljubljano.
—	Fr. S. Firžgarjevi zbran' »plsi so doživeli v na«i književnosti izredno odliko, da »o po-etadi last vseh ljudskih planti. Zdrav nazor o svetu m življenju, podvig k vsemu, kar je lepo m dobro, krepak, ja«4n m čist jezik, so še posebna svojstva Finžgarjevega peresa. V teh Zbranih spisih »e nahajajo najlepše »lovenske pripovedne umetnine kakor Pod «vobodn;m »olncetn, Dekla Ančka, Prerokovana, Sama itd. poleg mnogih lepil črtic in novel. Kdor ljubi zdravo in krepko 4ovensko I nji-go, ne bo brez Finžgarjevih zbranih spisov, ki jih je založila Nova založba v Ljubljani.
_ Specialist za oče ure bolezni dr. R. Bassin
AMcsandirova cesta 4, vsled odsotnosti do 3. februarja t L nc ordinira,
—	Neveste 1 Gospodinje! Kuhinjsko posoditi porcelan, le solidno blago, kupite najugod neje pri »Jeklo«, Stari trg.
—	Vsa pofasnfla o vofaikih zadevali dobite pri Francu Peru, kapetanu t pok., Ljubljana. Maistrova uL 14 (v bliiioi glav. kolodvorai
Mariborske vesti:
Slika gosp• in moralnega življenja
Menične in imovinske pravde so narasle — Tudi ločitve
Man} kriminala
Maribor. '28. januarja.
Na prvi pogled suhoparne številke; toda v sebi nosijo nekak barometer javnega življenja, ki drastično označuje razplotke in zapleike gospodarske-ga, moralnega in kriminalnega življenja Tako smo imeli v preteklem letu pri tuka-šnjom civilnem kol trgovskem sodišču 1027 meničnih tožb napram 701 v Ic-tu 1931. Med temi 1027 meničnimi tožbami je bilo 5 takih, ki so se tikale zneskov nad 125.000 Din. Značilno je, da je bila v 104 slučajih dana rešitev ugovorov proti vloženim meničnim tožbam. Ta fluktuacija gospodarskih odnosov se nadalje izpričuje ob drugih številkah, ki nam jih podajajo razne imovinske pravde. Tako smo imeli v preteklem lelu 1330 pravd v imovinskih zadevah napram 1118 v letu 1931, torej nartistek za 15%! Pač pa je bilo napram letu 1931 manj tožb v trgovskih zadevah. Bilo jih je v letu 1932 19 napram 14 v letu 1931. torej v preteklem letu za preko ">0% manj.
Nivo moralnega življenja, zlasti v kolikor se tiče zakonskega življenja, osvetljujejo številke, ki se tičejo izrečenih sodb v zadevah ločitve zakona. Takšnih sodb smo imeli v preteklem letu pri tukajšnjem okrožnem sodišču 50, dočim je bilo takih sodb v letu 1931 izrečenih 35, t. j. za približno ;()'.', več. Med temi 50 ločitvenimi sodbami je bilo
Prevzv. g. k ne/os kolu tir. Andreju Kar-liitu je po silno kritičnem preteklem torku od-I-glo. < )<l srede dalje se mu moči \ iduo vračajo.
človeški sodbi je P rc vzvišen i zn sedaj izven nevarnosti, /a današnjo nedeljo je odrejena /anj po vsej škofiji molitvena ura pred Najsvetejšim.
P. Klara Kottmiinna poslednja pot. Včeraj popoldne ao pokopali blagpokojnega p. Klara Kottnuuuia. Po udeležbi vseh .slojev prebivalstva se je videlo, kako zelo so ga cenili Ln spoštovali v vseh krogih mariborskega prebivalstva. (Pogrebne molitve je opravil v frančiškanski cerkvi, prevzv. pomožni škof dr. Ivan Tomažič in je ob tej priliki pregovoril pretresljive |Kislovilne besede, v kate-ili je orisal plemenit značaj pokojnega patra. Bo-goslovci so zapeli žalostni ko Nad zvezdami« in nato se je iz bazilike Matere Milosti razvil veličasten sprevod, ki ga ji.- vodil pomožni škof g. dr. Tomažič in v katerem so se poleg številne duhovščine uvrstile tudi razne cerkvene in prosvetne organizacije frančiškanske župnije, Krščanska ženska zveza ■!. zastavo, šolske sestre, katerim je bil rajni dolgoletni pridigar in spovednik, pa tudi sestre usmiljenke in velika množica ljudi, ki so stopalo zn krsto do frančiškanskega pokopališča na Pobrežju. kjer so bile potem še zaključne nagrobne molitve; poslednje slovo, ki ga je govoril liokojnemu vsepovsod priljubljenemu patru Klaru, škof dr. Ivan Tomažič. Naj oslane pokojni p. Klar vsem Mariborčanom v trajnem in svetlem spominu.
□	Lep znesek so že nabrali. I)a je človekoljubna akcija naše agilne Protitul>erkulozne lige zn zgradbo azila za tuberkulozne v Mariboru našla v najširji javnosti dober odziv, dokazuje najbolj lepi uspeh, ki ga ta plemenita akcija beleži že sedaj. Do vključno petka se je nabralo Din 11.953, torej skoro 12.000 Din in to vkljub temu, da se je pobiranje pričelo šele tO. t. in. Vidimo, da je naša javnost pripravljena podpirati stremljenja, ki imajo človekoljubne namene. In prav tako! Lepa akcija naše lige vsekakor zasluži, du jo vsi podpiramo po svojih močeh.
□	Ljudska univerza. Jutri v ponedeljek zvečer predava dr. Henrik Turna iz Ljubljane o beneških Slovencih. — V petek, dne 3. febr. pa predava ga. Copeland, lektorica na ljubljanski univerzi, o temi »škotska, moja domovina«.
□	Novi župani v mariborskem okraju. V Oirknici pri št. I i j u je bil razrešen županske službe Ignacij Simonič. Na njegovo mesto je bil imenovan veleposestnik Ivan Može. — V laicnini je mesto Franca Špurla postal župan j. Črnko. — V Voseku pri Sv. Marjeti pa je bil imenovan za župana na mesto Fr. ('epa, ki je
• že nad 30 let vodil županske ]>osle. poštar in upokojeni orožnik Anton šuman. — V Selnici ob Dravi je prevzel županske posle 1. Verdonik na mesto Martina Ilernaha.
□	Ljudski oder. V nedeljo, dne II. febr. ob 20 uprizori v dvorani Zadružno gospodarske banke igro Itodflah«. delo pisatelja Ilunsa VV.ii/lika. ki tvori s Francem VVerflom in Maksom Brodom takozvano praško skupino nemških pisateljev.
□	Koncert v prid revnim in bednim, ludi letos se bo vršil velik koncert v prid Pomožne akcija kakor lansko leto. V petek zvečer je bila no magistratu seja. ki so sc je udeležili poleg župana dr. Lipolda in podžuipana Golouha ravnatelj dr. Toniinšck. ga Maistrova, dr. Lipol-dova. Baumanova, ASičcva, Brandlova, ravnatelj Hladek Bohinjski in pevovodja Horvat. Koncert lx> v torek, dne 7. februarja v veliki unionski dvorani, naslednjega dne pa bo poseben koncert z istim sporedom za srednješolsko dijaštvo. Sodelovali bodo vsa pevsko društvu. razen tega ga. Brandlova in vojaška godba.
□	Smetanova in Orožnova ulica — ena ulica. Mestni občini se je posrečilo ugodno zaključiti pogajanja zn podaljšanje Smetanove ulice v Orožnovo. Med prizadetimi strankami —• hišnimi posestniki in mestno občino se je dosegel sporazum v tem smislu, da se izvrši zamenjava hiš z občinskimi na področju, ki pride pri tein v jioištev. Na tak način ne lx> imela mestna občina posebnih stroškov za nakup in liorlo edini in največji stroški sostojali v ureditvi cestišča samega. Tozadevni načrt je že dogotovljen in je upati, da se bodo še letos pričela gradbena dela. kar bo prebivalstvo orne-njenega dela mesta prav toplo pozdrhvilo.
□	Velik navnl ljndi je k predstavam krasnega filma »Alpski raj«, ki se do vključno dne "M. t. m. predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu. Smuk. zimsko veselje in drugega v izobilju.
□	Cene kviškn. Na včerajšnjem velikem trgu so cene, mesu in slanini precej poskočile. Slanimi rji so pripel jali na 35 vozeh 103 svinje. Na perntninarskem trgu, kjer je bilo okoli 200 komadov na izbiri, so bile cene kakor pretekli teden, dočim eo sadju in zelenjavi nekoliko padle. Na trgu so prišli štirje z jabolki naloženi vozovi in so se prodajala jabolk« po 2.50 do 4 Din za kg, hruške po 6 do 7 Din za kg. Na senenem trgu je bilo 5 vozov sena in dva •••oza otavc.
□	SK Maraton. Danes izlet v St. Ilj. Zbor ob l>ol 14 v Tomažičevem drevoredu s smučkami in «anmi.
28 nesporazunmih, 15 sporazumnih, v štirih slučajih smo imeli razvezo zakona, v treh ločitvenih sodbah p« je šlo za neveljavnost zakonske zveze. Precej žarko luč na vse to,življenje pa meče okol-nost, da je naraslo v preteklem letu celo število toži) na izpodbijanje zakonskega rojstva. Takšnih tožti smo imeli 10, dočim so bile v letu 1931 le 3.
Kriminala pa je bilo po številkah sodeč manj v preteklem letu kakor 1931. Pri tukajšnjem okr. kot kazenskem sodišču je bilo namreč v letu 1932 1500 kazenskih slučajev napram 3939 v letu 1931. Obtožnic je bilo vloženih 889 napram 2178 v 1931. Pri teb obtožnicah je državno pravdništvo obtožilo 1196 oseb napram 2538 osebam v letu 1931. Obsojenih je bilo 922 oseb napram 640 v letu 1931, pred sodnikom poedincem pa 410 (1785— v letu 1931). Tiskovnih slučajev se je obravnavalo 6. Seveda te izkazano številke pri kazenskem oddelku ne podajajo točnega dejanskega stanja, ker so po novem izločeni iz področja okrožnega sodišča vsi slučaji razžalitve uradnih oseb, ki so se prenesli na okrajna sodišča.
Vsi ti moralni, gospodarski in siceršnji defekti v našem življenju povzročajo iz vidika gornjih številk okromno posla sodnikom in sodnim uradnikom, ki morejo vse te izdatno narasle posle obvladovati edino z vzorno pridnostjo in marljivostjo.
U Smrt kosi. V soboto zjutraj ob pol 3 je umrl v dr. Fran Rosinovi ulici 13 v 61 letu starosti inženjer Czern.itzky Feido. Pogreb bo v pondeljek ob 10 dopoldne iz mrtvašnice na ]k»-kopališče v Studencih. Njegovi duši večni mir. žalujočim svojcem pa naše sožalje.
□	Mestni očetje razpravljajo o proračunu. V torek, dne 31. t. m. je proračunska seja občinskega sveta s pričetkom ob 18 v mestni posvetovalnici. Pred razpravo o proračunu je na dnevnem redu tudi poročilo mestnega župana.
□	Sezona v polnem teku. Dne 3. febr. .se prične v Rimskem vrelcu smučarski tečaj, ki ga prireja Mariborski smučarski klub. Isti klub organizira s pričetkom dne I. febr. smučarski tečaj v Konjicah. Zgoraj pri Pohorskem domu pn se vežbajo številni udeleženci smučarskega tečaju. Vse informacije daje MSK. Jurčičeva ulica 8 ali j Putnik«.
□	Gospodinjsko šolo lnliko dobimo v Maribor. Svojčas smo poročali o nameri, du se gospodinjska šola iz Starega Futoga premesti v Maribor. Ker pa mestna občina ni imela primernih prostorov, se ta načrt ni mogel izpeljati. Pač pn bi bila sedaj na razpolago vila Mirni dom« na Tržaški cesti, ki bi bila za ta /avod zelo primerna. Upati jc. dn se bodo pogajanja za prevzem omenjenega poslopja ugodno zaključila in da pride Maribor sai do majhne kompenzacije, za vse velike izgube, ki so zadeli naše mesto s preselitvijo kontrole dohodkov. ukinitvijo oblasti itd.
□	Tržne zadeve. V pelek zvečer je imel svojo sejo mestni tržni odsek. Med drugim se je sklenilo, da se bo odškodnina za stojnice zaračunavala po novem načinu, ker se je doslej precej neracionalno pobirala. Razen tega je obrtni referat začel strogo izvrševati predpise obrtnegu zakona. Tako ne bodo smele več stranske stojnice obratovati med 12. in 14. nro.
□	V pol dneva most čez Dravo. Precejšnje zanimanje je vzbudilo delo, katerega se je lotil danes dopoldne znani brodar Merdavs v Melju. Ker je voda na desnem bregu Drave precej plitva, radi česar ni mogel pristati s svojim čolnom, si je brodar Merdavs znal hitro pomagati, zbral je skupaj kole in drug potreben les ter v teku polti neva napravil 20 m dolg mostiček, ki omogoča sedaj pristanek z brodom na desnem bregu Drave, dočim je struga na desnem bregu tako globoka, da omogoča nemoten pristanek na dosedanjem mostičku. Ljudje so z velikim zanimanjem opazovali delo, ki je šlo brodarju Merdavsu izredno naglo od rok.
□	Nova cestna dela. S pomočjo fonda za podporo brezposelnih bodo kmalu začeli graditi novo cestno zvezo Sv. Jakob v Slov. goricah preko Poličke vasi v št. Ilj; nadalje bodo preložili hud cestni ovinek pred vhodom v vas Frani. Tudi bodo začeli s tlakovanjem ceste od Pesnice v Dobrenje. Na Iliima pri Sv. Petru pa so odprli velik kamnolom za tlakovanje ceste Sv. Peter — Ix»žane.
□	Pojasnjene vlomne tatvine. Policiji se jc posrečilo priti na sled storilcu, ki je svojčas izvršil vlomno tatvino v sobi natakarice gostilne Koštornaj, kateri je odnesel okoli 10.000 dinarjev gotovine, hranilno knjižico in nekaj zlatnine, ter v podstrešne prostore dr. Zorja-nove hiše v Majfitrovi ulici. Precej odnesenega blaga so namreč našli pri Mariji V., ki so jo aretirali, dočim jc soosninljenec Joisip F. pobegnil.
□	Rokoborlm! V soboto, dne 4. febr. ob osmih zvečer bo v dvorani Zadružno gospodarske banke nastop maratonskih rokoborcev, ki se preizkusijo /. najboljšimi rokoborci zagrebške »Sparte«, ki so v svojih kategorijah pri nedavnem tekmovanju za državno prvenstvo odnesli prva oziroma vodilna mesta. Je to prva težkontletskn prireditev v tej sezoni in med prijatelji te športne panoge že sedaj ugibajo, kako...
□	Grozilna pisma... Včeraj so prepeljali v Maribor nekega približno 40 letnega čevljarja iz področja mariborskega državnega pravdništva ter ga izročili ravnateljstvu Hotela flotinjec'' v oskrbo. Mož je odlični osebi in sicer okrožnemu zdravniku dr. I. V. pisal grozilno pismo, v katerem mu pisec grozi s povzročitvijo škode in streže po življenju. V pismu zahteva, da se na določenem mestu založi 1000 Din v kuverti. Dr. i. V. je sicer založil na dotično mesto kuverto, ki pa je bila prazna. Istočasno sta se v bližini skrila dva orožnika, ki se jima je posrečilo dognati identiteto prišleea, ki je prazno kuverto dvignil. Izkazalo se je pozneje, da ima dotični izsiljevalec na vesti še slučaj požiga in tatvine.
DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike:
Raztreseno klasje
14 govorov (do seda j jc izšel I del — 17 govorov). Cena nevezanemu zvezku je Din 24 ~. polplatno Din 32.—.
Zalotila .lugoslovnaskn tiskarna v Ljnhliani
Celje
e Za Martina Krpana, ki tfa uprizore dane« popoldne na odru Ljudske posojilnice že vsem dobro znani igralci, vlada v Ceilju veliko zanimanje. Tisti, ki imajo vstopnice rezervirane, naj jih vzamejo do 12 dopoldne pri dnevni blagajni. Blagajna je odprta od 9 do 12 in 2 naprej.
& O vljolinistu Miranu Vihru so prinašali inozemski listi ob njegovem koncertiranju izven naših meja najlaskavejše strokovnjaške ocene. Njegovo igro so kvalificirali tako, kakor v resnici zasluži. Takoj ob prvem nastopu pred inozemsko glasbeno kritiko je že pri prvem 6Vojem koncertu žel nepristransko in popolno priznanje vseh vrlin polnokrvnega umetnika. Inozemska kritika vzpo-reja njegovo igro z goslači blestečih imen. Pokažimo tudi mi v sredo, dne 1. februarja t. 1. v dvorani Celjskega doma, da je Miran Vihar naš umetnik. Spremlja ga naša odlična pianistinja gospa Mirca Sancinova.
& Predavanje o sodobnem francoskem romanu. V petek zvečer je predava! v mali dvorani Narodnega doma gosp. Warnier lektor francoskega jezika na zagrebški univerzi o sodobnem ro, manu, V svojem predavanju se je gosp. predavatelj omejil na sodobne francoske pisatelje, ki obravnavajo v svojih spisih tuje dežele. Predavanje je bilo dobro obiskano in so bili poslušalci gosp. govorniku za njegova • izredno zanimiva izvajanja zelo hvaležni.
Neveste in ženini
ia Celja in okolice
imajo letos izredno priliko da si nabavijo vso balo in r«'no inanulakturno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Tvrdka Valentin Hladin v Celju,
poleg Marjine cerkve, si je nabavila veliko množino svežega in motornega blaga za rama ieuska iu moška oblačila Že itak nizke cene e ponovno zniža'a. v koiikor je to bilo mogoče. Vsled tega smo v položaju, Vam vljudno svetovat', da si go ovo pred vsakim nakupom ogledate nogo»o za ogo, ker smo prepričani, da boste vsestransko zadovoljni.
CYAMIK
najučinkovitejši plinski strup za pokončavanje lisic in drugih roparic, nadalje novo došli svež Strihnin se dobi stalno v
droacriii
SANITAS Celfe
ali pa v Ljubljani na l)una.,ski e. 5
& Umrla sta: Vollouschegg Antonija, 69 let, vdova po drž. nadveterinarju. Pogreb bo danes dopoldne ob U iz Aleksandrove ulice št. 4. — V javni bolnišnici je umrl Grabar Anton, 52 letni brezposelni zidar, brez stalnega bivališča.
■O• Obč«-' zbori. Krožek mestnih uslužbencev in upokojencev v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 5. februarja t. 1. ob 9 dopoldne v posvetovalnici na ma-| gistratu. — Zveza privatnih nameščencev Jugo-l 6lavije, podružnice Celiia, bo imela dne 3. lebru-| arja t. 1. ob 8 zvečer v restavraciji v Narodnem domu redni občni zbor. — Podporno društvo za revne otroke v Gruberju ima redni občni zbor dne 5. feibruarja ob 2 popoldne v prostorih gostilne Permozer v Gaberju.
V Občinska seja občine Celje-okclica. V petek zvečer se je vršila v posvetovalnici na Bregu seja občine Celje-okolica. Sprejet je bi! pravilnik za pobiranje občinske trošarine. Po tein predlogu se kaznuje s 5 kratno trošarino V6ak, kdor bi brez prijave prodajal trošarini podvržene predmete. Občinski odbor se je izrekel za krajevno potrebo za izvrševanje gostilniške obrti, za katero je zaprosila Malej Frančiška na Spodnji Hudinji. Dve enaki prošnji sta bili odklonjeni. Med raznimi predlogi je poročal župan, da bo mogla občina, da uravnovesi proračun, plačati to leto od šolskega posojila samo obresti in nič kapitala. Dalje I je bilo sklenjeno, da se prepove drsanje in sankanje po javnih cestah in potih. Sklenjeno je bilo ; tudi, da se odstranijo brzojavni drogi v Gaberju. : Občinski odbor odklanja vzdrževanje ceste na Bregu. Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Gaberju se dovoli prostor poleg gasilnega doma za ambu-' lanco. Končno je gosp .župan še poročal, da se vrši v ponedeljek na magistratu seja širšega odbo-j ra pomožne akcije, na katerem se bo razprav-| ljalo o ukinitvi skupne pomožne akcije za mesto | in okolico. Odbor je bil mnenja, naj se dela nato, j da se skupna akcija vzdrži še nadalje. Na predlog gosp. Pišeka je bilo sklenjeno, da se ho posipala cesta v Medlogu mimo Joštovega mlina. | & Stara vpeljana industrija mlečnih izdelkov i odda zastopstvo s pravico samoprodaje za Celje in okolico. Prednost imajo solidne trgovske firme. Ponudbe pod »Zastopstvo«, na podružnico »Slovenca« v Celju.
Slovenska Bistrica
Poroka. Podpredsednik naSega prosvetnega I društva g. Anton Breznik, upravitelj Pongra-' čevega posestva v Kovači vasi, se je poročil z gdč. Glavico Kristino. Iskreno čestitamo!
Smučarski tečaj se bo pričel v sredo 1. fehru-: firja in bo trajal dva dni. Tečaj se bo vršil v Slo-| venski Bistrici in sicer za odseke Slovenska Bi-I strica, Šmartno na Pohorju in Crešnievec. Vodil ga bo g. Rudi Skamljee iz Maribora. Ker so določene okrožne smučarske tekme že za 19. februar v Fra-! mu. se moramo pridno poprijeti.
Žalec
Prosvetno delo. V nedeljo, dne 29. jan. otvori ! naše Prosvetno društvo v &tlcu z lepo predstavo j svoje delovanje. Po precej dolgem odmoru smo ; zato tembolj oživljeni vstali iz trdnega spanja. Z i velikim zanosom smo sli na delo naše proevete.
Ledina je bila trda, toda mlade moči jiremagnjo ; vse. Nismo se ustrašili moderne igre, misterija ' Slehernika-, ki bo marsikomu povedal in razkril ' pravo vsebino njegovega živl jenja. S ; Slehernikom^ stopamo danes prvič pred občinstvo, da mu /raven vsakdanjih dramatično nevrednih tu ne-vzgojnih predstav nudimo tudi nekaj misli o smislu ■ življenja. _ Otvoritev pred,-ta ve je jx> večernirnh okoli Ireli pri g. Hodnik. Prijatelji resnega dela vljudno vabljeni I
Dotly milo
Lavendel, Buttermilk,
tdol, Chypre so najboljša za negovanje lica
Huae
Zlatu poroka. Danes je 50 let, kar sta si pred altarjem ruške Matere dala roke za skupno življo-nje kmetski sin Karel tiar tč in kmetska hči Terezija Švajger; oba sta rojena v Sniolniku. Po tej porokj sta se združili dve lepi kmetiji na Smolni-ku, Pajnikova in Arlova. Nevesta je takrat dopolnila komaj 17. lel o starosti. S skrbnim in razumnim gospodarstvom sta dvignila blagostanje v svoji hiši. Bogu sta dajala, kar je božjega, pa tudi za bližnjega sta imela odprte roke, prijazno besedo za tujca, dober prigrizek za prijatelja, tečen dar za reveža. Oba st« še Čila in zdrava. Prihodnjo sredo bosta poromala zlatojjoročenca s svojimi otroci in vnuki k Mariji smolniški, tla se tam zahvalita Bogu in Mariji za vse prejete dobrote dolgih 50 srečnih let. Bog živi in ohrani ztntoporočenca še mnogo, mnogo let!
Ruški ženini in ruške neveste hočejo v letošnjem pustu popravili lansko zamudo. Več hiš se pripravlja na poroko, nekatere bolj na tihem, druge bol j očitno. Pa kaj hočeš, ko se j«i v Rušah vse zve. Še najboljšemu prijatelju ne sineš zaupati skritih tajil svojega srca; ena besedica zadostuje in izdan je ves tvoj načrt. Toda, saj jim ne želijo nič hudega, ampak samo nebesa na zemlji in srečo v zakonu. Mnogi najdejo v kritiki tuje poroke tudi majhno tolažbo, ker bi tudi sami radi romali pred i altar, pa /daj še ne morejo. In teh je še več kot j ženinov in nevest. Prva letošnja poroka je bila na | Sniolniku v smolniški cerkvici, poročena sta bila | planinca Dolinšek Jože in Marija Valenti, poročal J je gospod prof. dr. Jeliart.
Kamnik
Pogreb Maksa Žargija. V petek popoldne i smo spremili k večnemu počitku na jiokopališče 1 na Žale prcrnno umrlega trgovca g. Maksa Žar-gija. Smrt g. Žargijn. enega najbolj ngilnih javnih delavcev i/ vrst našega meščanstva, je vzbudila povsod splošno obžalovanje in globoko sočutje, kar jc dokazal"tudi pogreb. Za krsto, i pred katero so nosili 10 velikih vencev in celo vrsto šonkov, so za težko prizadetimi svojci in sorodniki so stopali zastopniki vseh kamniških uradov, korporacij in.društev ter dolg sprevod občinstva. Ob odprtem grobu sc jc poslovil od : blagega pokojnika dekan g. Matej Rihar, pevci I društva sKaninik,- pn so mu zapeli v slovo troje J /alostink. Naj mu bo ohranjen blag spomin!
Trošarina na špirit bo ostala šc v naprej 10 Din na liter in ne samo 5 Din, kakor je bilo rečeno na proračunski občinski seji.
Francoski krožek prav živahno deluje. Čital-1 niča krožka .je odprta vsak torek, petek in nedeljo od 15 naprej. Člani, katerih je nad 30, imajo na razpdlago en dnevnik, en tednik in več revij. Tečjjj za začetnike bo vodil g. Lesa\vitzky, katerem^!} j naj se interesenti čim prej prijavijo.
— Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je ! krasno sredstvo naravna »Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdrav-| niške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkra* jajoče in vselej milo odvajalno. Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Kostamevica
Prosvetno delo tuk. Kal. i/obr. društva /elo dobro napreduje. Dalo nam jc v tej seziji že par lepih in odličnih nastopov: posebno sc je odsek moško odrezal preteklo nedeljo. Vpiizor-jena je bila duhovno bogata igra: /Trije Kraljic. Odsek vodi naš neumorni g. kaplan Janez Hafner, ki.je znal ludi tej težki igri dati pravo usmerjenje in pravo r«/,uniovanje. Vsak igralec je rešil svojo vlogo odlično in dal i/ sebe v glavnem vse, kar je mogel. Posebno Tinče. Jureti. Cirega in hudič, so ]K)k<iznli, kaj zmore podeželski oder pod spretnim vodstvom. Za tako lepo tlelo in trmi je sledilo tudi plačilo; dvo-i rana je bila nabito polna, tako da so nekateri i :norali oditi. G. režiser Jane,' Hafner jc pred j igro očrtnl in ra/ložil vsebino in pomen igre: i naši vrli pevci pod vodstoin g. Gorenško so pa ! zapeli pred in |k> igri par lepili pesmi. Pri-I liodnja novost bo: Dva lička« in :,Slehernik«, i z« kar vlada /e sedaj veselo zanimanje.
Dev. Marija v Po'<$u
Pokopali smo v petek tovarniškega delavca g. j Jožeta Krmeca iz Zaloga. Pokojni je dalj časa bo-, lehal. Bil jc 6) let star in skozi 44 let' v vevški . papirnici. Naj počiva v miru!
Radi ponovnega obolenja za ilavleo jc v dveh razredih ukinjen pouk na tuk. šoli.
Jutri ob 8 zvečer bo v domu prosvetni večer. Polog drugega bogatega vzporeda bo tudi zanimivo skioptično predavanje g. Janeza Jahta: Okrog tpa-slerice jiod Vel. Klekomr.
Lotos poteče 150 let, odkar je bila ustanovljena naša fara. Kot prvo slavnost na ta pomembni jubi-rej bomo imeli v maju sv. misijon. katerega bodo vodili gg. lazaristi iz Ljubljane.
Težke čase preživljajo tudi naši obrtniki in kmetje. Radi davčnih zaostankov je bilo 28-tini za-rublje.no razno blago in zadnje dneve z avtomobili odpeljano v Ljubljano.
Darujte Vincencijevi konferenci z« jiodpiranje revežev in brezposelnih, ki se dnevno oglašajo, proseč podpore. Potnoč je nujno potrebna.
Oblastveno dovoljena
razprodaja
vse vrste nianofaktiirnega hlnga izpod nabavne ceue pri
Oblačilnici „iliriia"
Mestni trg 1.7/1, Ljubljana
Za reorganizacijo našega lesnega
gospodarstva
Ljubi,jama, 28. januarja.
V	smislu sklepa zadnje plenarne seje je »klicala abornica irgovsko-obrtno konferenco, ki naj bi raamolrivala o pu-ložaju našega gora!nega gospodarstva in o izvozu lesa kot glavni pridobitni panogi Slovenije. Konlerenca se je vrnila dane« dopoldne. Udeležili so se je zastopniki lesne industrije in trgovine iz vseli krajev naše banovine, Kasf.opnifei iranskega »lrti le nja ter predstavniki oblasti, med njimi direktor šumslke uprave g. ing. Božič, zastopnik Ravnateljstva državnih železnic g. Gregorka, predsednik sekcije šuniskega združenja g. ing. Lenarčič ter še muogo drugih uglednih predstavnikov slovenskega lesnega gospodarstva.
V	iimemi predsedstva Zbornice za 'IX)I je pozdravil in vodil 'konferenco generalni tajnilk g. Ivan Mohorič. V uvodu iti besedah je poudaril, da ima konferenca na lego, da postavi program del na rele gospodarskih akcij, ki so potrebne da se v tej, za naišo banovino gospodarsko tako važni stroki, položaj zboljša in lesna kupčija poživi. Vprašanja, ki jih je treba v ta namen raz/motriva ti, se dele v dve skupini:
V	ukrepe, da se uredi privatna inrijativa in ponudba, in v ukrepe administrativnega značaja. Vsa ta razmotrivanju je zbornica razdelila na štiri referate, ki bodo dali 'temelj ?a nadaljnje razgovore. Slovenskemu lesnemu gospodarstvu je položaj občutno otežen s tem, da j« pri vsaki akciji skoroda izolirano. Interesenti v drugih banovinah n« poznajo moči slovenskega lesnega gos pot I are; v a iin ga tudi ne priznajo. Na anketah, ki so se vršile drugje, smo se morali dokaj truditi, da smo prišli do primernega upoštevanja. Vzrok leži zato v glavnem v tem, ker je naše lesno gospodarstvo razdeljeno v tisoče gospodarskih edinie, ki vsaka zase sicer malo pomeni, kot eolota pa predstavlja »bseg, ki daje našemu položaju brez dvoma značaj važnega faktorja no samo za gos poil a rs vu naš« banovine, ampak za gospodarstvo vse države. G. Mohorič je nato govoril o raznih akcijah, ki jih je izvedla zbornica za zaščito in pospeševanje slovenskega lesnega gospodarstva, kakor tudi o poteku konferenc in pogajanj z drugimi državami, v kolikor so ee le-ta tikala izvoza našega lesa.
Samo na eni konferenci je nemogoče sestaviti program vseh potrebnih akcij. Zato naj se na današnji konferenci osnuje odbor, lei bo podrobneje predelal predloge, ki bodo podani na današnji konferenci in ki naj postane tudi v bodoče v stalni akciji za zaščito in obrambo interesov našega lesnega gospodarstva.
Padanje lesne trgovine
Po poročilu g. Mohoriču je podal obširno poročilo o položaju našega šumarstva g. Ern&st Hieng. Iz njegovega poročila posnamemo, da je že lela 1923 dobila lesna trgovina in industrija za izvoženi les iz Slovenijo deviz v vrednosti 250 milijonov dinarjev, kar je odgovarjalo naravnemu dorastku naših gozdov ter tvorilo stalno rento, na katero je lahko računal naš gozdni posestnik, trgovec m delavec. Cena lesa je padla v zadnjih letih tako, da dosega komaj 40 odst. predvojne zlate paritete. Na manuelno delo pride približno 30 odst. prodajne vretftiirsti. Ko srno še leta 1923 dobili iz ino-lem stva 250 milijonov za izvoženi les, so naši delavci pri tem zaslužili 75 milijonov dinarjev; lani pa smo izvozili le še za 81) milijonov lesa in odpade torej na delavstvo ie še 24 milijonov. Te šte-
Gnojilne poskusi
Da pokaže naši,m -kmečkim gospodarjem uspešnost fosfatnega kalijevega in dušikovega umetnega gnojenja na travnikih, namerava izvesti Kmetijska poskusna im kontrolna postaja v Ljubljani letos na spomlad 150 do 200 štiriparcelnih travniških gnojilnih poskusov v izmeri 1000 do 2000 m'.
Kdor ima na vidnem kraju primeren travnik, sposoben za umetno gnojenje, in tudi resno voljo za izvedbo poskusa, naj travnik prijavi ustno ali pismeno do 15. februarja t. 1. Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani, Tvrševa cesta 38. V prijavi naj vsakdo navede ploskovne mere travnika ter njegovo lego in kakovost.
Potrebna umetna gnojila bo dala postaja po-ffctisnikoni brezplačno na razpolago; delo v zvezi s poskusom pa bo moral opraviti poskusai;k sam.
Omenjene travniške gnojilne poskuse bo delala poataj-a le na zemljiščih svoje terHorijalne pristojnosti, to je v bivši ljubljanski oblasti in »rezu celjskem.
*
Redni občni zbor ^Obrtniške samopomoči«, reg. poni. blag. v Ljubljani, so bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja 1933 ob 5» dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ul. 10 (pritličje, desno), s sledečim dnevnim renlom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Ci-tanje zapisnika zadnjega' obč. zbora. 3. Poročilo blagajnika in revizorjev. 1. Sprememba in potrditev pravil. 5. Nadomestna volitev za dva namestnika odbornikov. 6. Raznoterosti in predlogi. — Ce bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru, ne glede na ."'lovi lo članov. — Odbor.
Borza
Den
Dne 28. januarja.
HI
vilke jasno pričajo, da je položaj v našem lesnem gospodarstvu tako za gospodarje, kakor tudi sa gozdne delavce katastrofalen. G. flieng je nato v
izčrpnem referatu orisal položaj našega lesnega izvoznika na inozemskih trgih, zlasti v Franciji, v Grčiji, Egiptu in Španiji.
Konferenca pod okriljem Zve/e narodov
Po poročilu g. llienga je sledilo poročilo g. ing. Lenarčiča o dolu mednarodnih konferenc za ureditev izvoz« lesa. Poročal je o poteku in rezultatih lesnih konferenc v Lyonu, Rimu. Bratislavi, Varšavi in Parizu. Odločen preokret v smeri orga-nizatorne reorganizacije je prinesla konferenca ekspertov pod okriljem Društva narodov v Ženevi. Društvo narodov je s tem podčrtalo ogromni pomen gozda iti lesa v mednarodnem gospodarslvu. Razprave na konferenci so pokazale pota k rešitvi najtežjih problemov, ki so v zvezi z lesnim gospodarstvom polom melnaroltiiih dogovorov. VeMikega prinena za ureditev ce'ega konvoleksn Ieli vprašani je bila tudi konferenca v Milanu, ki se je vršila meseca, novembra p. 1.
Ob koncu svojeera izcrmiega referata je g. ing. Lenarčič poudaril da se danes ne smejo izigravati interesi enega napram driuremu Podrediti se mora vse in vsakdo samo enemu cilju, ki struni) za rešitvijo in ohranitvijo našega narodnogospodarskega obstoja.
Železniški tarifi
Sledilo je poročilo o lesni industriji in tarifni reformi. Poročilo o tem predmetu je podal tajnik g. Gorjup. ki je govoril o po'eku pogajanj v tarifnem odb»ru in o novem načrtu za reviziji železniških tarif. Tarifni odb r. ki fe razpravljal o novi tarifi v dneh 28. do 30 decembra 1932. je prišel do zaključka, da bi imelo predvideno po-višanie prevozniib tarif zn povprečno SO odst katastrofalne pos'edice /n naše gospodarstvo. Odbor je sestavil in obrazloži' memorandum katc-rcn je posebna demjtaciia izroča prem ministru. O lej spomenici se vrš:io s^dai pooaiania s prometnim in fininčn!m ministrstvom v cilju da se primanjkljaj železniške uiprnve krije iz drugih sred-lev in ne z zviša nim-i tarifami.
Nato je poročal g. ine. Joiko Kobi
o organizaciji izvoza.
Po obsežnem h;stor:jatu tega vprašanja je govuril o osnovanju centralne organizacije za vso državo, ki naj jo tvorijo vse pokrajinske centralne organizacije lesne trgovine in industrije v državi. Na čelu le organizacije naj bo centralni odbor, obstoječ iz po dveh zastopnikov vsake izmed teh pokrajinskih centralnih organizacij s sedežem pri zavodu za pospeševanje zunanje trgivine v Belgradu. Kar se pa tiče poživitve organizatorneea dela pri nas, naj bi se osnovala iz zastopnikov Osrednje sekcije lesnih trgovcev in Zveze indu-strijcev skupna ustanova, ki naj tvori »kupno z Zbornico TO I vrhovni organ za vse važne zadeve, ki se tičeio lesnega gospodarstva v banovini.
Po referatih je podal g. Mohorič o posameznih točkah zelo zanimive podatke s pojasnili, nato se je razvila debata, katere so se udeležili gg. ing. Pahernik. Šribar, dr. Vidic. dr. Rekar. ing. Božič, ing. Rudež in dr. Na predlog g. Hienga se je nato sestavil odbor ki naj izvrši sk'epe konference in ki naj ostane kot stalna ustanova za obrambo interesov lesnega gospodarstva Slovenije.
20. februarja
XV. dražba koz d;v?adi na veeseimu.
Curih. Pariz 20.18 London 17.51. Newyork 517, Bruselj 71.00. Milan 26.45. Madrid 42.40, Amsterdam 307.85. Berlin 123, Dunaj 72.07.5 (59.60) Stock-holm 9510. Oslo 89.80. Kcpentiagen 87.80. Sofija 3.75. Praga 15.31, Varšava 57.90, Atene 2.90. Carigrad 2.4.N. Bukarešta 3.085.
Vrednostni papirji
Dunaj. Do.il. sav, jadr. 69.20, Mundus 54, AIpdne 12.35, Trboveljska 10.25, Levkain 1.10.
Žitni trg
Chicago. Pšenica: marec 47.375, maj 47.5, julij 48.5. Koruza: marec 26.625, maj 28.125, julij 29.375. Oves: marec 17.125. Winjiipeg pšenica: jan. 46.5, maj 47.375 juniju LS.5.
Novi Sad. Pšenica: bačka okol. Novi Sad, srednje. gornja potiska 232.5—235, bačka oko. Sornbor 230—232.5, banaška gornja 230—232.5, južno 227.5 -230. Koruza: bač. srom. garant. 73—75, pro ma-re, april, maj 82.5 85; banaška garant. 72.5—74. bač. srem. sušena 84 — 80. Moka: bač. ban. Og, Ogg 355-370, 2 235- 350, 5 315-325, 6 280 290, 7 195-205, 8 95-100. Fižol: bač. srem. beli 2% 117.5 -120. -- Ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet 81 vagonov.
Pošljite m mudoma blago na naslov: Ljubljana, >DIVJA KOZA, Velesejem
Les
V zadnjem času je zopel oživela kupčija s te-stoui predvsem v normalnih dimenzijah, ki jih zahteva italijanski trg. V testonih se precej iščejo in dobro plačajo »netti testomk. ki se uporabljajo za izdelovanje pohištva. Seveda pa se zahteva le suho blago, brez napak in bolj čisto. V splošnem je povpraševanje v bukoviui ik> neobroblje-nih in obrobljenih, kakor tudi parjenih in nepar-jeniili plohih zelo veliko. Nasprotno pa ni veliko povpraševanja po okroglih bukovih hlodih, kar je pa itak boljše že iz razloga, da se ne odtegne naši lastni industriji najboljše blago. V mehkem lesu se išče lila v vseh dimenzijah. Po tramih je veliko povpraševanje vendar se pa cene še niso temu primerno dvignile. V hrastovim se iščejo ne-! obrobljeni plohi v dimenzijah 90, 110. 130 in 150 mm debeline, od 2.50 m naprej dolžine in od 25 cm naprej širine. To blago se rabi za izdelovanje vagonov. Kvaliteta in izdelava pa mora biti prvovrstna. V drvah se je vsled ostrejšega vremena izvoz poživel. medtem ko za oglj« ni nobenega interesa.
H mol j
Splošno je ostal položaj u,: \- h hniel;.sniii tržiščih v glavnem nespremenjen. Zanimanja in povpraševanja ter prometa .ie malo, ce.ue.-ki so več ali manj le nominalne, se še precej držijo, vendar so nekoliko oslabele in niso več tako čvrste. Pri nas je Se vedno nekaj povpraševanja za letnik 1933 v predprodaji po 20 25 Din in je bil-, zadnji čas nekaj zanimanja tudi -/.a letnik 1931 po G—10 Din /.a kg. Na Češkoslovaškem notira pridelek 1932 ža-teško blago pri pičlem prometu 30—52 Dim. hmelj iz Ošteka in ltoudmice 26 37 Din, zeleni iz Dube pa 21—26 Din aa kg. V Nemčiji notir. Hallertauški hmelj 46 -59 Din, gorski (Hersbruck) 36—51 D m, boljši Spallski 55—64 Din in najboljši Tettnangski 59—G4 Din za kg. Cene. ki so že precej oslabele, je popravila zopet nekoliko nemška hmeljska prometna družba, ki je v začetku preteklega tedna pričela zepet z interventnimi nakupi ua Nilrnber-škem tržišču. — V Franciji pri prav pičlem prometu notira pridelek 1932. alzaški hmelj, najboljše blago do 51 Din za kg. — V Belgiji notira pridelek 1932 Alost 32 in Poperinghe 27 Din, pridelek 1933 v predprodaji pa Poperinghe 28 Din za kg. — V Angliji je tudi živahnost v kupčiji ponehala in je le malo prometa. Letnik 1932 notira 40 do («) Din. letnik 1931 pa 4—25 Din, in starejši letniki 2—5 Din -za kg. — V Ameriki je ostal položaj neizpremenjeno miren. Prometa je prav malo. Letnik 1932 uotira 24—50 Din, letnik 1931 pa 35—44 Din in starejši letniki 6—13 Din za kg. Najvišja cona za letnik 1932 dosedaj je bila mi naš hmelj 40 Din, za češkoslovaški' 35 Din. za nemšiki 81 Din. za poljski 38 Din. za francoski 32 Din, za belgijski 29 Din, za angleški 60 Din in za ameriški 56 Din za kg. — Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ztirichu.
Pri zimskem športu
NIVEA-CREME... OLJE
Nadrgnite si pred odhodom na nlanine vsa svetlobi in vetru izpostavljena mesta z Nivea-Creme ali Nivea oljem ter ponavljajte to masirnje med potjo po polrobi čim večkrat. — S tem zmanjšate nevarnost pred nepri etnimi solnčn ini opeklinami in se Vam ni treba bati. da bi kožu i ostala suha.
N ven Creme in Niveaolit- da Vaši koži tisto čudovito leno bronasto barvo, s katero se tako radi vračamo s spoitnih < obodov domov Samo Nives-Creme in Niveu-o.je vsei ujeta Ko/.i soro.ien in ko-žonejujoč eucerit.
Jugosl. P. Beiersdort & C'o. d. s. o. j, Maribor, Gregorčičeva ulica 24
Ptat
Na Svetnico, dne 2. febr. bo slovesen sprejem v Marijino kongregacijo dijakov in dijakinj v rtu-ju. Obred sprejemu opravi mil. g. pro.-t dr. Ivan Žagar v minoritski cerkvi ob 8 do|wldne. Popoldne priredijo kongreganisti Marijansko akademijo v mestnem gledališču. Spored bomo že objavili. Opozarjamo žp sedaj na krasno igro, ki jo bodo igrali dijakl-kongreganisti: »Vitez naše ljube Gospe . — Mladina pričakuje, da se bo občinstvo v polni meri odzvalo vabilu ter s tem |>okiizalo, kako ljubi mladi rod, ki se bojuje pod zastavo Brezmadežne. »
Pogreb Antonu Uojfiča. V četrtek 26. t. m. smo ob ogromni udeležbi prebivalstva spremili k večnemu počitku na pokopališče v Rogoznici, posestnika g-. Antona Gojčiča. ki je zaradi za vratne dolgotrajne bolezni moral v prerani grob. Kako je bil pokojni priljubljen pri občinstvu, je znak silno velika udeležba žalujočih in veliko število vencev. Sprevod je vodil p. Konstantin ob asistenci pp. Mirka in Dionizija; pogreba se je udeležila tudi meslna godba in pevsko društvo .Cecilija«-. 0<1 pokojnika sta se poslovila v lepih in ganljivih besedah g. p. Konstantin in občinski odbornik g. Lacko, pevsko društvo -»Cecilija« pa je zapelo v slovo žalostinko. Pokojnik je bil poStena duša, dober gospodar in splošno ugledna in spoštovana oseba in stalen naročnik -.Slovenca.-, Zapušča ženo liozalijo, ki je hčerka dolgoletnega deželnega in državnega poslanca Pišcka iz Orehove vasi, ter nepreskrbljeno pastorko Marico. Lahka mu zemlja! Žalujoči vdovi iu pastorki pa naše iskreno sožalje!
Advokat
dr. Sluga Jtnri$
naznanjam, du sem olvoril pisarno
v Ptuju
nasproti sodišča.
Tihotapske stvari. Policija je zasačila na trgu dve ženski, ki sta prodajali vtihotapljen saharin. Ena od teh je radi tihotapstva že predkaznovaua. Ženski so izročili finančni oblasti. Zaplenjena je precejšnja količina saharina. Ženski sta iz ptujske okolice.
Tedensko službo gasilcev od 29. t. m. do 5. febr. t. 1. ima tretja desetina prvega voda, in sicer četovodja Ernst Dasch iu desetnik Ivan Mere. — Reševalno službo: fofer Herman .SchSnlaub iu desetnik Friderik Mahač, od moštva pa Erlač in Hojkler.
Trbovlje
Še o obrtniškem zborovanju. Ker v nekaterih listih ni bi'o vse priobčeno o shodu obrtnikov pri Forteju, niti niso marali prinesti pojasnila ozir. popravka, je treba resnici na ljubo le ugotoviti, da velik del obrtnikov ni bil za sprejete resolucije in da so je ravno na zahtevo opozicije izločila iz resolucij zaupnica zbornici TOl.
Tudi ni bilo pravo izborovanje«, ker je predsednik dal besedo samo prej sj>oročenim govornikom, debate pa ni puslli nobene. Ravnotako nI pustil govoriti g Pičmana, za katerega je tudi v Trbovljah velik del obrtnikov. Celo zborovanje je bilo zelo razgibano, kar priča o ležkem položaju obrtnikov, ki se na vse strani ozirajo, kje bi se našla boljša rešitev iz današnje krize.
Krtini
Skofia Loka
Italo! Kadio Ljubljana — prenos iz Škofje Loke. Vse prijatelje iu znance Škofje Loke, posebno vse rojake sirom nveta opozarjamo iui današnji prenos akademije Prosvetnega društva potom U idio-Ljubljana. Program je zelo pester. Na svidenje pri — kukovici!
Danes zvečer predava na prosvetnem večeru g. prf. dr. K. Capuder o balkanskih vojnah« s skioptičnimi slikami. K zanimivemu in važnemu predavanju vabimo.
Mnogi smuiarji - tujci poselijo radi ob svojem prihodu, umetniško prenovljeno cerkev sv. Jakoba. Želimo samo, da bi se svetosti in tihoti kraja primerno obnašali.
Fotografije nove muie g. Jožeta P'-teruelja, je mogoče ^e dobiti pri g. kaplanu.
Ustanovitev »Kričauske Sole« t loško župnijo se vrši v petek, 3. febr. ob pol 10 dopoldne v Društvenem domu. Vabljeni \si očetje in matere, vsi krščanski Starši.
Kropn
Zobni atelje
Franc Holchaker, Kranj
od I. // 1913 zopet redno tjema stranke
»Trije kralji« nam bodo koh lovali danes in na svečnico. dne 2. februarja na odru prosveinega društva in sicer obakrat ob 'A4 popoldne.
Zimski šport se je tudi v Kropi lepo razmahnil Napravili so na Stočju skakalnico, ki je bila prejšnjo soboto izročena svojemu namenu; prej nainreč še ni bilo dovolj snega. — Omenimo naj še sankače, ki se spuščajo po Gabelah in pa po Petelinovcu navzdol Baje se udeležijo nekateri le dni tekem na Jesenicah.
Jsžica
Stavbeno (<iban|c v naSi občini. \ preteklem letu se je gradilo velike manj kakor v letu 1931. Gradilo se ie največ v Stožicah, kar je umevno ker so Stožice v neposredni bližini Ljubljane. Na Ježici se je zgradilo le dvoje stavb enonadutrop-nih hiš. Prva je last jjosp Stirna, druga pa gosp Snoja Janeza.
Katoliško prosvetno drujtvo bo priredilo n* Svečnico ob 3 pojoldne v Društvenem lomu ski-optično predavanje Panonske dežele in Budimpešta«. Predaval bo gosp. K. S. Finžgar, Vse pri-ialel e vabfmo, da se predavanja udeleže.
Poroči se gosp. Perko Ivan. upokojeni nad-i učitelj na Ježici, z gdč. Ano Logarjevo, učiteljico v Slovenski Bistrici. Iskreno čestitamo!	^
Crnače
Kam bo prikl|u£sna naša ob'"ina7 Pretekli torek je imel naš občinski odbor sejo, h kateri je bi! povabljen tudi krajevni šo'ski odbor. V tej seji se je razpravljalo, kakfno izjavo naj pošljejo zastopniki občine glede priključitve naše občino h kaki drugi občini. Kakor smo zvedeli, je bila živahna debata, na podlagi katere je občinski in krajevni šolski odbor soglasno sklenil, da naj naša občina ostane samostoina občin«. Dasi vemo, da bo novi občinski zakon predvideval, da mora imeti občina vsaj 2000 prebivalcev (naša občina šteje nekaj nad 1000 prebivalcev), so bili občinski odborniki mnenja, da se bo njihovemu sklepu ugodilo. Poleg tega bo novi občinski zakon predvideval, da mora občina imeti svoj občinski dom. j Zvedeli smo pa, da je imela Županska zveza pre-. teklo sredo svojo sejo, katere .so se udeležili za-j slopniki občin v Dravski banovini. Pri lej seii se j je razpravljalo o pregrupacijah občin. Kakor smo i informirani, se je glede na našo občino izjavilo, j da po;de občina Črnuče k občini Jezica, ako obči-I ne Ježice ne bodo priključili k veliki Ljubljani. I No mi smo seveda mnenja, da je veliko bolic, da smo priklj-.ičeni k občini Ježica, kakor pa h kaki drugi občini. Pa tudi vseh zahtev, katere bo novi občinski odbor zahteval, ne bi mogli uool-niti. Občina Jezica pa ima že svoj obč-.nski dom. oziroma svoje posestvo, katero ie kupil občinski odbor pod vodstvom župana Severja.
Št Jernej
Središče
Ob dolgih zimskih večerih ne morem za-i -pati, pa rad kuj pišem ali berem. Mimo okna i pa večkrat č lijem neko šuštenje. Ker jc lo ! šuštenje čisto novega izvora — iz prej.šniii zim I se ga ne spominjam — kljub mrazu odprem ! okno in kaj zagledam — smučarje. Ti fantje , — člani tuk. fant. odseka prosvetnega društva, I so tako navdušeni za ta novi šport, da še noč izrabijo za svoje vežbe. Prav imajo; jkn vsaj nihče ni na poti in manj jih vitli, če kdaj merijo, koliko stopinj jc pod ničlo in pu kako močne so mlade kosii. škoda jc, da nimajo (tuši - smučarji primernega brc-ga na razpolago, pač roki- bolj trpijo in se krepijo. Na Svečnico zvečer borlo menda nu sestanku fant. »Sloge« in dekliške .Vigredi« v Društvenem dotnti poročali o svojih uspehih in pa kolikokrat in k.iko so se bolj drzni junaki — prekucnili. Fantje iu dekleta, pridite, urite svojega duha in krepite svojo telo v naši kat. prosveti!
V nedeljo 29. jan. se po 7 letih zopet uprizori v Društvenem domu igra: »Deseti brat . Za to ljudsko igro vlada že veliko zanimanje, najbolj radovedni so ljudje, če bo tudi tokrat nastopila K rjavi jeva koza. O tem se bodo naj-ložje prepričali, če sc predstave udeležijo. Začetek ob pol 7. liri zvečer. Vslopnina običajna. Vstopnice v predprodaji pri g. Janko štamber-ger-iu.
Porok je letos izredno malo. Nič ni tipanja, da si jih bo zadnje tedne več upalo v zakonski stan — ker so tako slabi in žalostni časi. — Vc-sclo je pa to, da je leto« tudi man j plesnih prireditev. Najbolje bi bilo. da ne bi bilo nobene, siij ples ni razvedrilo za kmeta; za pijačo, ki seveda mor« biti tudi poleg pa itak ni denarja — m tudi pivcev ni večlP
Pouk na gospotlinjsko-nadiiljevnlni šoli v Obrežu, ki ga je obiskovalo od meseca novembra 15 knictskih deklet, se zaključi dne 8. febr. To je že šesti gospodinjski tečaj na omenjeni šoli
Razsvetljava. Ker je radi hudega mraza voda v potoku zamrznila, je morala naša elektrarna ustaviti obratovanje in si. ljudje ob dolgih večerih zopet pomagajo s petrolejkami. — Težave imamo /ares s lo razsvetljavo! Poleti ovira obratovanje suša, po/imi pn mraz, tako, da imamo v letu ie tnalo noči zares dobro in zadovoljivo svečavo. — Na vsak način bi bilo treba najti kak odponioček leni neprilikam, drugače bodo ljudje, ki nad leni neprestano godrnjajo, odklopili žic in se :opet povrnili k staremu načinu razsvetljave.
Led. Bojazen gostilničarjev in mesarjev, da letos ne bodo mogii dobiti potrebnega ledu so ni uresničila. Vozniki ga neprestano vozijo in po 15 Din voz, dostavljajo prav na doni.
350 kg težkega prašiča je zaklal tukajšnji posestnik g. Fr. Jerelc. Poldrugo leto stari nirjasec je poleg mesa dal še okoli 150 kg masti. •— Pač lepa in težka mrcitia, kakršnih bo najbrž letos malo!
Prosvetno društvo priredi v nedeljo popoldne igro Seapinove zvijače , otroci Marijinega . vrtca pa na Svečnico igrico šola v nebesih . Vsi toplo vabljeni!
Trebnje
Prosvetno društvo r Trebnjem priredi d.fnes ob treh pepoldne v Prosvetnem domu ljudsko igro v osmih slikah Miklova Zala . Med odmori bo svlral društveni tamburaški zbor. Vstopnina od 2_« Din Vr.bi odbor.
Zima je nekoliko popustila. Temenica jc bila na več mestih zazmrznila, kar nas ie strašilo, da se b'i vrnil lanski mraz. ko so nam ušesa zmrzo-vala. Za smučarje pa je vreme zelo ugodno. Vse poskuša srečo na deskah-. Otroci komaj čakajo konec pouka, pa hajd na smuči, ki so seveda domačega »kova«. So pa ludi taki. ki imajo prave kupljene deske. Celo enega izšolanega .smučarja imamo, ki zdaj druge šola.
V Cešnjevku sta se pojavila pri Tomšičevih dva slučaja škrlatinke. Razred v šoli je bil zaradi tega debinfinran. Upamo, da ne bo šlo dalje.
Poznanj ~ središče poljskega katoliškega gibanja
Poznanj, 22. jan. 1033.
Kakor s pestjo, tako mora vsakega tujca uda-iti v oči trdnjavska palača, ki si jo je postavil vs i Viljem lakoj ob kolodvoru, na vidnem, najbolj i/ziviijočem mestu v tej njegovi, zn Metzom največji trdnjavi predvojne Nemčije. Obupno težko -o dviga to zidovje, postavljeno iz surovo odbitih kvadrov, okorno se zavija v stolpe in se iz težkih arhitektonskih sestav raztegne v puste galerije, dokler da se ne zgubi v ciklopskih masah kamenja, iz k aerih visoko, visoko prileze zopet kakšen okrogli Zvvinger«. Stil naj bi bil romanski, tako vsaj namigavajo okna, ki so z veliko teževo priri-nila na svetlo. Ob vratih te palače ciklopov in nad njimi mrko /rejo nate glave starih tevtonskih junakov z rogovi na glavi in z dol visečimi brki kakšnega Verringt toriksa, ali viteza z globoko na oči poveznjenimi čeladami. Ponekod stražijo tudi levi — dva sta na vrhu slrelie — z jezno pod vitimi repi in kodri, ki sumljivo padajo na čelo. Okrog tega gradu sem hodil in hodil in če bi ne bilo svežega napisa v rdečih barvah, bi ne bil našel vhoda, tako jo vse zadelano s skalovjem. Tako se je predstavila Prusija Poljakom- težka, mrka, brez srca, gospodujoča, strašna!
Poljaki so našli nad vse sijajen odgovor, ko so dosegli svobodo. Po gradu so potaknili razne muzeje. namestili del univerze itd., a poleg njega, sredi parka so dvignili skromen a dičen slavolok, sredi katerega so postavili tri metre visoko soho Srca Jezusovega, na vrh pa napis v zlatih črkah: »Sacratissimo Cordi Jesu Polonia restituta:. To je vse! In to je dosti. Vs.ik tujec in domačin, ki prihaja s kolodvora, mora trni mimo in kot na dlani čita vso tragično zgodovino strašnega narodnega boja, ki se je končala z zahvalno pesmijo Kristusu — kralju narodnih pravic.
Poznanj je star in stnro žarišče krščanske kulture. Polu davnih lepih cerkva, z rotovžem iz gotike 14. stoletja, kjer je pa pozneje Italijan Gio-vanj de Quadro neusmiljeno rušil in prezidava! ter naposled podal to renesančno zgradbo, ki je gotovo biser Poznanja. Nemec Teubuer je po navodilih pruske vlade lela 1913 celo zgradbo po-mazal s — črno barvo. Tudi to je danes predmet obtudovanja, a zdi se mi, da bi vsa lepota prišla do izraza le v največji svetlobi, kajti renesansa vpije po luči, po solucu. Ta črni kolos sedi sredi Starega trga kot kak Belcebub, katerega je sram svoje umazanosti. Kdaj neki bo prišel kakšen veder slovanski umetnik, da izlušči ta biser iz te čr-nobe. Vsenaokrog branjevke, ki se menda po celem svetu najrajše zbirajo v senci velikih spomenikov slavne prošlosti!
Poznanj, ki šteje 250.000 ljudi, je stoprocentno različen od drugih poljskih mest Prvič ni nikjer Židov in to človeka naravnost odpočije. Nikjer teh j{ot ogenj plamtečih brad okrog bledih lic! Potem pa ta resnost, umerjenost, dostojnost! Na zapadu
naj napade najprvo nasproti stoječi dom pruskih grenadirskih oficirjev, nato pa, da se razoroži posadka. Grenadirji so nekaj časa streljnli sem dol na Bazar, a 27. v jutro so bili razoroženi in zadnji akt poljske drame je bil dovršen, ko je na Vilje-movem gradu zaplapolala rdeča zastava z belim orlom v sredi!
Katedrala je stara 900 let a so jo v 18..veku predelali v klasično obliko.Okostja prvih poljskih kraljev: Mječislava, Boleslava Hrabrega, nadalje kraljev iz rodbine Piastov, ležijo v njenih grobnicah. Poleg nje je palača kardinala-primasa Poljske IHonda, napolnjena z zgodovinskimi spomini.
To torej je prestolica ]»oljskega narodnega odpora, pri katerem je katoliška Cerkev igrala tako odrešilno vlogo. Ni čudno torej, ako je Poznanj središče vsega organiziranega katoliškega gibanja, velika centrala katoliškega dela na vseh poljih kulture na Poljskem. Trdovraten boj, neprestana živčna napetost, ta veliki poljski »contra spe m spero«, so temu delu [»oljskega naroda vtisnili pečat resnosti in discipliniranosti, ki je morda nekoliko v nasprotstvu z značajem ostale Poljske, a ki je prispeval morda največ k organizaciji nove države in je ostal trdnjava resne kulturne pro-sveli v luči katoliške vere.	K.
Trdnjavski grad v Poznanju, ki ga je dal zgraditi cesar Viljem
„Pesek" na Pohorju
Osrednje oporišče pohorskih smučarjev
bniučarji nn zapadnem Pohorju na »Rogli« blizu koče na Pesku
Sredi GO km dolge smučarske poti po Pohorju, ki sc začenja pri Mariboru, Rad vanju in Hočah na vzhodu in se konča v Dravogradu, Sloveli jgraduu in Mialinju na zapadu, stoji na severni .strani Roglje (1517 m), centralne gmote celokupnega Pohorja »V in ter jeva koča na Pe-s k u»- (1382 m), last Dravinjske podružnice SPD v Konjicah. Samo »Senjorjev dom pri cerkvici na Pohorju« je /postavljen više, in sicer za 140 m. Ostale pohorske »koče*: leže niže, vendar vse nad 1(KK) m. Iz tega mora vsakdo, ki Pohorja ne pozna, razvideti, da cela naša država tako dolge in tako visoke smučarske poti sploh nima. Razumljivo pa je to. ako pomislimo, da je Pohorje poleg Strojne na Koroškem edino, pogorje v Jugoslaviji, ki spada k centralnim praalpam. Najznačilnejša poteza teh pa so neverjetno dolgi in podolgovati, lahno ukrivljeni, položno se dvigajoči ali pa graoijozno padajoči, široki hrbti z mizastimi, kopastimi in plamjaatimi vzpetinami. Ker je vzhodni hrbet Pohorja od »Peska (io Sv. BoHenka nad Radvaujeim visok povprečno 1300 m, zapadni pa od Roglje do Velike in Male kope sega v višino nad 1500 ni.
sledi že iz lega dejstva, da vodi zahodno poil večinoma po gozdovih in večjih sečah, »tratah« imenovanih, zapadna pa (io solnčnlh, jasnih in razglednih poljanah in goličavah, na katerih naleti smučar le tu pa tam na kako osamelo smreko ali jelko. S »Peška smukne torej smučar lahko na vzhod v [>ohorske zimske gozdove, ali na zapad na njegove solnčnosvette, mehke in melodijozno upognjene zasnežene stezice, poti in ceste.
V tem leži zanimivost, pa tudi pomen, potreba in važnost koče na »Pesku«; na tem pa tudi sloni velika in sijajna bodočnost, ki še čaka to našo prekrasno, četudi tako skrito in nekam ponižno postojanko med smučarskimi postajami od Maribora do Dravograda.
Okrogla, na dve strani laihko nagnjena planica se razprostira pred njo, vsa obdana od gostega smrekov ja in je! ovca. Po sredi« cele planice pelje široka vozna pol izpred koče iz gozda v gozd; po leti vsa ■/, drobnim belim peskom posuta, je ta pot | dala lepi pohorski idili znano in zveneče ime, ki so leskeče med pohorskimi kakor luna med zive-' zdami. Nekoč je stala tu drvarska in pastirska ko-
Rotovi v Poznanju
Poljske razbrzdanost v kretnjah in v glasovih, temperament v prometu, nered, tu stroga disciplina in življenje se razvija, kot da bi ga regulirale same naredbe. Klobuki se dvigajo s široko, polno kretnjo zelo nizko, hrbti se protokolarno privijajo raznim položajem, beseda na ulici je liha, brez strasti. V kavarnah, kamor so se na žalost že priselile te nesrečne poljske garderobe, ki stanejo turista več denarja, kot pa hoteli sami, vlada red in mir. Gost pride dostojno, se ogleda po dvorani, 6e prikloni zaporedoma vsem znancem in zavzame brez nervoznosti mesto, ki mu ga je nakazal natakar v fraku. Zdi se mi, kot da bi sedel nekje v naši lepi Sloveniji. V Poznanju že jedo hrenovke in sandviče v medaktih v gledališču. To je važna ugotovitev za vsakega, ki se zanima za narodne osobine vsakega naroda.
Na Irgu *Wolnošči (svobode) stojita dve zanimivi zgodovinski stavbi: Krasna palača grofov Kaczynskih, ki jo je z umetnostnimi zbirkami in z SW>.<'00 knjigami poklonil poljski državi, in hotel Bazar, ki je bil glavni generalni štab vsega narodnega boja začasa nemškega gospodstva. 1848 že je slu/i I kot sedež revolucionarnega odbora. Dne 2i!. decembra 1918 je stanoval tam Paderevskj — pianifl in državnik —in on je izdal povelje, da se
Zimski motiv s Pohorja
ča; atari drvar Petruh, ves sključen in na levem očesu slep, je bil v njej gospodar in neomejen glavar nad vozniki, drvarji, ogljarji in volarji cele okolice, da je segala njegova oblast preko Sko-mra. Sv. Jungate in Sv. Jakoba v Resniku do Dravinjo in Konjic, preko Sv. Vida in Vitanje vasi do Pake, ob Radoljai navzdol pa do Sv. Lovrenca, do Puščave in Drave. Po cesti, ki je peljala izj>od Klopnega vrha preko Kaunenitca, crea Crnovo in Požarnieo, mimo Volnrske bajte, črez Spodnje in Zgornje raap je na »Pesek«, so tedaj črni voeovi z visokimi kripauni vozili oglje mimo one »Petru-hove« koče v Miskinje, v plavže, v fužine ali doli v steklarno pri Sv. Lovrencu. Sedaj je to življenje utihnilo; sekira počiva in sv. Rok nima dosti opravila; tudi sv. Šlmen in sv. Izidor ne. Le redkokdaj in malokje srečaš elaropohorske »žlajfe«, smuči, v prednjem delu voz, v zadnjem pa sani; velike črede, »žvajgei imenovane, in hlevi za nja 90 kakor steklarne, plavži in fužine izginile; drugo življenje gre podeli in pozimi črez »Pesek«, skoz njegovo kočo in njegove stare gozdove.
Skozi naravni drevored, ki je, pokrit z leske-tajočkmi se snežinkami in s kristal nečistimi ivjeun odet, v lesiku in blesku zimskega solnca lepši in sijajnejši nego v j>oletnem času, zdrkneš in -//trčiš po izvoženih sledeh in smereh na svojih smučih naravnost preti kočo na planit« sredi v prelestno zimsko idilo in ne veš, kaj bi si najprej ogledal in kaj naj bi bolj občudoval, vabljivo kočo s solnč-no verando, žuboreči potoček tik pred kočo, zasneženo planico, očarujoči zimski gozd okoli nje ali pa v is iko, svetlosinje netio, ki se v solnčnih ne.šta-vilnHi lokih in obokih boči in vzpenja kakor edinstvena kupola nad tem vi-ukoležečini planinskim in smučarskim hramom. V najv išjih krošnjah in vršičkih teh v simetričnih črtah, slolpiokih, oknih, linah in koničastih strešicah proti nebu in neba-somi kažočih smrek in jelk, »e ziblje jo v toplem zimskem solucu v (vii.li jatah dobro rejeni, debeli in pestropisani ptiči, krivokljuni; razj>osajeno se obešajo, včasih z glavo navzdol, na zrele, nabrekle storže in fešarke, ki kakor obrnjene vijoličaste sveče na božičnem drevesu vise s svojih visokih lestencev; s svojimi močnimi »krivimi« kljuni cepijo, luščijo in preiskujejo zmrznjene češarke, obirajo in zobljejo med luskinami skrita semena. Ko poskočiš od veselja, se spuste v bog v vijugastem poJetu, nejevoljno kriče svoj enakomerni: >čik, čik« in se usujejo v gozd na nasprotni strani planice, kjer imajo svoja gnezda, valijo jajca in vzgajajo svoje mladiče sedaj sredi zime — v zim sikom solncu. Nad žuboreči m potočkom vise najrazličnejše piščalke, tenke, debele, dolge, kratke, gladke in robate s smrečuih vej in vejic tja do zdedenele vode, vse iz prozornega slekla in leda; zdi se ti, da imaš preti sabo cerkven** orgije. Ko zaveje sapica iz hladnega gozda na razgreto planico in kočo skozi njo preko studenca, začuješ čudovito lepe melodije in zaveš se, da je solnčna zima pred kočo na »Pesku,- ena sama pesem, polna harmonije in toplole. Vodic« pa veselo .skakljajo med olede-nelim kamenjem nizdol, poslušajo j>esem povodnih kosov, ki v njih love učinke« ribice, se čudijo zimskim. gorskim pasti ričicam. ki ob njih skakljajo kot poleti, in odbile v Opkvtnico, v Dravinjo, v Dravo. In tam pri Sv. Vidu pod Ptujem srečajo svoje sestrice iz iste. pohorske zimske zibelke; kajti »Pesek- je tudi razvodje meti Dravinjo in Dravo in one votle, ki teko z njega proti severu v Rado)jnn in po njej skozi pohorsko sPuščavo« v Dravo, se združijo s svojimi sestricami šele r»f» Sv. Vidu niže Ptuja. V smeri h Radoljni se mora* spustiti izpred koče s -Peska* nizdoi proti tako-zvani Ostruhovi parni žagi, pa se znajdeš na hip na skakalnici, ki je sedaj najvišja na' Pohorju.
V	sta roti a vnem grbu Slov. Konjic, Id »o postavile v nesebični in požrtvovalni ljubezni kočo na »Pesek«, v njegov mir in njegovo tišino, rezge-četa še sedaj, spomlnjajoč na nekdanjo rimsko 1>oštno in konjsko postajo, dva čila, razposajena konjička. Nekaj njunega duha, veselega, vriskajočega, odkritosrčnega boš vedno naseli tudi v gostoljubnih, vsem upravičenim zahtevam zimskih športnikov ust reza joč.ih prostorih koče na »Pesku«. Ako pa si tu še iimel srečo, da si mogel poslušati na harmoniko igrati in peti starega Pohorca pesmi znamenitega pohorskega pesnika s Skomarjan, ki je dejal:
»Veliko platna sem miti«!,
še več sem pesmi osnoval,«
tedaj veš, kaj vse je zima v koči na »Pesku*. Stopi s »Peska' na bližnjo Regijo k znamenitemu križišču smučarskih poli in priznal boš v žaru in čaru zimskega solnca. da Jugoslavija enakega smučarskega raja nima.	Dr. Fr. Mišič.
Marjan Cadež:
Lfublf. vreme oretebtega tedna
od 21. do 28. januarja.
Ves ta teden srno imeli vzhodno vreme; vzhodni vetrovi so pihali v višjih plasteh in pri tleih ter prinašali s seboj oblake, iz katerih je padal zelo lep, suh iu kristala«! sneg. Dnevne temperature so bile precej nizke, barometer pa se je ves čas, razen petka 27. januarja in sobole, po malem dvigal.
V	soboto 21. januarja se je čez noč oblačno ne<bo zjasnilo; kljub vetrovnemu dnevu je bilo megleno, in deloma oblačno nebo se je pozno zvečer z. oblaki popolnoma zastrlo. Bili so to ponečim nižji oblaki, visoki nekako 2500 m, iz katerih je začel v nedeljo zjutraj po malem padati sneg. Sneg je padal pri nizki temperaturi —9 in nam s tem dokazal, da more padati tudi pri nizkih temperaturah, čeprav se v splošnem misli, da to ni mogoče. Drugače je bil ta dan podoben piejsnjemu. V ponedeljek je bilo zjutraj —11 in pri tej temperaturi je ponovno začel padati sneg fer je neprestano padal Se v torek in sredo. Tudi v četrtek in petek so nalelavale snežinke, a zelo po malem in na redko. Kljub neprestanemu naletavanju snega v torek in sredo se je včasih nebo nad nami zjasnilo in na videz sneg ni imel svojega izvora v oblakih, kar se sicer v drugih primerih lahko pripeti, ampak se je začel tvoriti iz jasnega neba. Temu ni bilo tako, ker je veter razaiaša,] izredno lahke snežinke iz takrat maloštevilnih oblakov na vse strani. Do srede zvečer se je nabralo že za 4 cm snega ter ga je bilo v celoti 22c.m; snežna odeja pa se je do sobote dopoldne radi sesedanja znižala za -I cm. Lahko še omenim, da je v petek prekrivala nebo visoka megla, nastala radi visokega zračnega pritiska, kj nam navadno še nekaj časa ohranja vreme brez padavin.
Najvišja temperatura je bila ta teden v soboto 21. januarja: —1, najnižja v torek 24. januarju: —12, barometer je stal najvišje v četrtek: 747 mm. najnižje pa v sobolo 21. januarja: 737 mm. Padavine (sneg) so nastopile v šestih dneh, v treh sicer prav maJo, in jih je padlo za 3 min.
t
DEMON.
OPIJ
»AH morebiti veš, kdo je tu umrl?: »Vsekakor ta, ki leži v krsti.. .«
Ženski častniki
V letu 1906 je cesarska vlada skušala na novo nastopiti proti opiju. L. 1907 je bila z Indijo sklenjena pogodba, po kateri naj bi Indija za dobo desetih let ustavila uvoz opija na Kitajsko, Kitajska pa bi prenehala s pridelovanjem opija. Dejansko so 1. 1917 omejili pridelovanje ojnja na štiri province (Kansu, Shensi, Kwajt-Čov in Ctinan) in še tu le bolj ua drobno. Žal pa se je mak v nedavnih notranje-političnih bojih in v sedanjih z Japonsko zopet razširil po vsej deželi. — Mak se-jejo že koncem februarja, zahteva pa skrbne nege in obilo zalivanja. Koncem aprila ali v začetku maja zasveto na en meter visokih steblih beli ali rdeči cvetovi. Kansu — kjer goje največ te rastline — je v tem času ves v cvetju kakor raj. Cve toča makova polja prav nič ne zaostajajo za evropskimi vrtovi. Pa ta krasota traja le malo časa Ove-nelo cvetje pade na tla. Potem pridejo kmetje in z nožiči porežejo glavice, ki vsebujejo opij, jih stiskajo in ven priteče dragocen mlečna! sok. taKO imenovani »apien«. (najbrže kitajska beseda, na rejena po grški »o p osi jsok, opium]) Pravijo mu tudi »strup tujcev«, ker podtikajo Angležem ali Holandcem, da so prinesli opij nn Kitajsko — Bel sok, ki postane na zraku takoj temnorujav, zbirajo v bakrene vrče in potem se ta sok na samem posuši ter se st rdi. Nalože ga nato v zaboje, ki tehtajo do sto funtov, nakar te zaboje ua kamelah ali na samokolnirah spravijo v gotove kraje.
Kadilec opija — navadno ga razodeva že upadel obraz in bledičasta barva — ima celo kadilsko orodje«, ki mora biti stalno pripravljeno: krožnik, na njem pipa za opij. fina, včasih naravnost umetniško izdelana svetilka, žličica in še nekako držalo. Kakor hitro Kitajca prime »Vin«, kot Kitajci pravijo, to je »strast«, prižge svetilko, ki je čisto podobna kaki nočni svetilki, vzame z Sličico določeno porcijo strjenega opija, ki ga ima na držalu, tega zgnete z roko, potem pa na plamenu segreje in raztopi. Ko je dovolj segret in razredčen, ga toliko časa vrti, da dobi ohliko kroglice, ki jo nato dene v pipo. Par globokih vdihov
—	med tem pipo še vedno drži nad plamenom svetilke — in »Yin« je potolažen ... Nova moč znva-lovi po ovelein telesu. Vsa upalost je prešla, a po daljšem ali krajšem času nastopi Se hujša trudnost. ln edino zdravilno sredstvo je zopet in zopet opij. Strasten kadilec je res suženj svoje strasti, na pipo je tako navezan kot krojač na sukanec ali na šivan ko.
Kitajska — ljudstvo, ki šteje štiri slo milijonov
—	se bori proti hudim in močnim notranjim in zunanjim sovražnikom. In eden največjih njenih notranjih sovražnikov je ravno strup-opij. ki neprestano razkraja kitajsko telo. In kar je še pristnih, nepokvarjenih Kitajcev, vsak želi, da bi Kitajska, ki je tekom tisočletij premagala že številne notranje in zunanje sovražnike, tudi iz tega boja izšla kot zmagovalka.
Svojevrsten švedski šport z drsalkami in jadri — v stokholmskih skjiirih.
Zimski sen...
Papeževo p smo pol shim škofom
Na naslov konference poljskega episkopata je poslal sv. oče pismo, kjer je izrazi! veliko priznanje nad delom poljskih škofov. Posebej pa izjavlja radost nad toliko skrbjo za podvig verano-nravnega življenja med poljskimi verniki ter za obrambo posvečevanja praznikov in vzgoje mladine po Kristusovih načelih.
Bivšemu francoskemu državniku Briaadu je postavila santnazairska Juia v Parizu spomenik, ki je
prvi te vrste.
Turkinje, ki so bile pred dobrim desetletjem še popolnoma brezpravne, se dane« posvečajo vsem poklicem. Čas jih je namreč p sadil v vrsto onih žensk, ki si morajo same služiti kruh. Poleg poklicev, ki odgovarjajo ženskemu značaju, pa se posvečajo mlade Turkinje tudi moč.kim poklicem. Tako obiskujejo nekatera tunška dekleta pripravljalne tečaje za častnike na trgovskih ladjah. Menjavajo pa se pri toni tako, da izmenoma obiskujejo |tomopsko aakdemijo »dnosno frše službo na
l.i.lu.1. d-..- «_!._ *-,)->._	_____
»""r"1, i » ?u i<vn.<i šifranti uitiij«! je	*
eno isjmod angleških lufa.
Sun Yat Sen, oboževani kitajski ljubljenec, je Imenoval opij: najnevarnejši škodljivec nove države. Njegovo parolo »Boj opiju« je revolucionarna vlada ognjevito zgrabila in ne samo to, hotela ji je biti tudi dejansko dosledna. Vojaške čete so preplavile reakcionarni sever. Sun Yat Sen-ova prepoved opija je počasi prišla do veljave po majhnih preprostih kmečkih vasicah. Tu in tam so voditelji revolucionarnega vala nastopali celo s silo. Večkrat se je zgodilo, da so vojake, ki so bili strastno vdani opiju, streljali njihovi lastni častniki.
Toda ta boj proti opiju na Kitajskem ni šele od včeraj. Že zadnji cesar iz Ming-dinastije je leta 1641 izdal prepoved opija, vendar pa ne prav posebno ostro. Zatorej se je opij širil naprej in nekaj časa (okrog 1700) je bila velika večina kitajskega ženstva vdana temu zlu.
David Friderik Strauss, protestantski racionali-stični teolog, čigar 125 letnica rojstva se bo obhajala 27. januarja t. 1. Njegovo glavno delo je »Življenje Jezusovo«, kjer označuje evangeljsko zgodovino za — mitus .. Seveda je nastopil proti tej tezi ves krščanski svet.
Tedaj je od strani vlade kar deževalo prepo-redi, ena na drugo. Marsikje je zadela prodajalca opija smrt — rabljeva sekira. Zaplenjene zaboje opija so sredi mesta ob navzočnosti mnogoštevilnega ljudstva zažigali. Pa ni bilo nobenega uspeha. Straši se je ukoreninila in se vedno bolj širila ter netila nove strasti. Anglija je s svojim plemenitim trgovskim duhom nudila nadaljno pomoč s tem, da je podpirala boj proti opiju, ki se je pa ta Kitajce slabo končal.
Apostol gobavcev
Pater Damijan, tudi »apostol gobavcev« imenovan, bo to leto prištet med blažene. Generalni prokurator misijonarjev svetega Srca Jezusovega in Marijinega, Marija Jožef Miguel, se je zlasti zavzemal za ta proces. Pater Damijan je bil namreč član njegove misijonske družbe. Velike zasluge za to preiskovanje, ki je potrebno pri vsaki beatifikaciji, ima tudi belgijski primas kardinal van Rooy Celo nekaloliški »Times« je že 24. avgusta pisal izčrpno o patru Damijanu in njegovili zaslugah.
Jožef Devenster, kesnejši pater Damijan, se je rodil 3. jan. 1840. leta v belgijski vasi Tremelvo. Devetnajst lel kesneje je bil že član misijonske družbe Srca Jezusovega in Marijinega (takozvane Pikpus-družbejin 1863. je bil odposlan misijonarit na Sandwich-otoke. Leto kesneje je prejel v Hono-lulu mašniško posvečenje. Leta 1873. si je izprosil stalno dušno pnstirstvo med gobavci, ki jih je vlada oddelila od ostalega sveta na ta način, da jih je
zaprla na otok Molokai. Stotine in stotine nesreene-žev je čakalo tu na smrt in le pater Damijan je bil edina njihova uteha. Bil jim je hkrati zdravnik in duhovnik, strežnik in arhitekt. Celo kol grobar jim je služil v svoji heroični moči. Leta 1883. pa se je lotila končno tudi njega gobavost, radi katere je kot pravi mučenik izdihnil 15. aprila leta 18S9. Postavili pa so nizozemski duhovniki temu velikemu možu spomenik na otoku Molokai kakor tudi v Lou-vvainu.
Tir
»Zakaj si pustil službo pri banki?«
»Ah, radi neke neprijetne zadeve.«
»In to je?«
»Odpoved.«
Angleži zro s skrbjo v bodočnost
Pred kratkim je imela vojna mornarica Anglije, katere naloga je, čuvati ožjo domovino, velike jioiiiorske vaje. Preizkusiti so hoteli, kako bi bilo mogoče v slučaju nove vojne oskrbovati domovino s potrebno hrano in sirovinami za industrijo, kako ubraniti dovozne ladje pred napadi sovražnih kri-žark. Operacijska baza je obsegala morje od Sicilije pa tja do Azorov v Atlantskem oceanu. Južna Anglija in obrežje Španije so bile namišljene kolonije. Sedem vojnih ladij in dvanajst rušilcev je predstavljalo neoboroženo trgovsko mornarico, pet vojnih ladij je bilo določenih za obrambo in le par križark je tvorilo sovražne napadalne ladje, ogrožujoče trgovska morska pota. Rdeči so predstavljali domače ladje, napadalci pa so imeli modro sovražno brodovje.
Naloga obrambnega brodovja je bila, da ubrani trgovske ladje, ki so šle brez oboroženega spremstva skozi Biskajski zaliv, pred uničenjem po dveh sovražnih križarkah, ki sta bili najavljeni, da ogrožata trgovsko pot od Azorov sem. Vse je bilo tako izvedeno, kakor da obe stranki spoštujeta mednarodno pravo. Da se izvede zapljenjenje oz. uničenje trgovske ladje, je moral napadalec ostati pol ure v daljavi ca. 1800 m pred svojo žrtvijo.
Uspeh napadalnih križark je bil naravnost po-gubonosen: V kratkem času treh dni so zaplenile sedem izmed dvajset navideznih trgovskih ladij. Izmed sovražnih ladij so bile tri križarke potopljene.
Te vaje so dale Angležem mnogo misliti, ker gredo pota njihove trgovske mornarice preko morij in mimo obal, odkoder so napadi lahko izvedljivi. Bolj in bolj se kaže potreba, da spremljajo vojne ladje cele skupine trgovskih ladij, da se ubrani dragoceni tovor in ljudi pogina, ki ga tako lahko prinesejo današnje križarke, katerih brzina je danes izredno velika Toda eno veliko vprašanje si stavijo danes vsi razsodno misleči Angleži: Močno spremstvo v obliki prvovrstnih križark je v vojni potrebno, toda kje naj se vzame toliko križark, kolikor jih rabi njihova tako silno razvita trgovska mornarica?
Volkovi v Franciji
Še danes žive v Franciji volkovi. Mraz jih je pognal iz gozdov v bližino človeških bivališč, kjer si šiloma iščejo hrane. Pred vojno je bil volk v Franciji skoro iztrebljen. Ko pa so med vojno nastopile razne meddržavne sovražnosti, je začelo število volkov čudoma rasti. Danes se pojavljajo od časa do časa celi tropi volkov v Normandiji, v Ardenih, v gozdovih Lotaringije in Alzacije, v Alpah in kajpada v gorskih pokrajinah pirenejskih. Seveda so se spravili nanje zadnje čase lovci, ki bodo to nadlogo iztrebili. Te dni so v območju Pi-renejev že postrelil; nekaj volkov.
Trenutek, v katerem zapuščajo stoli s potniki letalo. Padalo je še skrito v ogrodju dvokrovnika in se bo razvilo v prihodnjem trenutku.
Udobno padalo
Brzina, ki jo razvijajo sodobna letala, zadostuje vsem prometnim zahtevam. Zato mislijo izumitelji predvsem na večjo varnost krmarja in potnikov. V Zedinjenih državah bodo opremljen«
Potniki i pričakovanju spuščanja. Njih stoli so pravkar zapustili kabino.
vse potniške zračne proge z novim padalom, ki se je dobro obneslo pri večmesečnih poizkusih Potniki ne bodo več oprtali težke in nerodne varnostne opreme v obliki nahrbtnika, kakor je bilo do sedaj. Ostali bodo v slučaju nesreče v svojili naslanjačih. h katerim morajo biti samo privezani. Letalec v potrebnem trenotku sproži vzvod. Stoli potem avtomatično zapustijo kabino, se ločijo od letala in se spuščajo s pomočjo padala.
MLADI SLOVENEC
M. K.:
Nasitite uboge ptičke!
Mrzel veter čez dobrave brije, grize do kosti. Ptičke zebe... »Pridi, solnce!« prosijo. A soluca ni...
Iu še glad jih kruto stiska. Ni črvičkov več; pokril jih je sneg z odejo težko — kdo bi s kljunčkom jo prebil?
Kakšna bo pomlad brez ptičkov, če pozebejo, pomro nam čez zimo? — V nemi tugi sklonil gaj bi k tlom glavo.
In po poljih in vrtovih kakor v grobu tiho vse bi postalo ... Zdaj, otroci, ptičkov se usmilite!
Velika ljubezen ptičje mamice
Skoraj dva tisoč let je tega.
V	rimskem mestu Pompeji je 79 let po Kristusovem rojstvu živela drobna ptička. Razen drugih ptic v soseščini je nihče ni poznal. A ptička je kljub temu postala slavna — zaradi svoje velike ljubezni.
To je bilo tako:
Nekega lepega poletnega dne je ptičku zgradila s svojim možičkoni-ptičkom lepo, mehko gnezdo m znesla vanj nekaj drobnih, belih jajčk. Oba — ptička in ptiček — sta bila na vso moč vesela in marljivo sta ležala na jajčkih, da se ne bi ohladila.
Nekega dne, ko je na jajčkih sedela ptička sama, je nekaj začivkalo izpod njenih razširjenih perotnic. Možiček je tačas čepel na robu gnezda. Ko je zaslišal drobni glasek, je naglo okrenil glavo in oči so mu zasijale. Začel se je ves navdušen smuka ti okoli svoje ženice in iztegovati vrat. Ptička je videla, kakšna strašna radovednost ga mori in milostno mu je dovolila, da pogleda, kar se pod njenimi perotmi godi. Dvignila je perot — in kaj sta zagledala tam? Eno od belih jajčk je bilo prekljuvano in skozi odprtino je molil glavico negoden ptiček. Ljubko se je za zrl presrečni mamici in ponosnemu očku v oči in proseče odpiral kljunček...
Čez nekaj dni so prekljuvali jajčno lupino in pokukali v božji svet še drugi mali ne-bogljenci — in sreča ptičje mame in njenega možička-ptioka je bila nepopisna.
V	materinski skrbi za male nebogljence je ptičja mama več dni vztrajno čepela na njih, da se ne bi prehladili. Šele nekega jutra, ko je solnce posebno ioplo sijalo, se je odločila, da tudi ona za nekaj minut sede ua rob gnezda, k možičku.
Mladiči seveda niso bili še bogve kako zali; bili so še skoraj čisto goli. Le tu pa tam jim je začelo poganjati prvo perje. A ptiček-možiček in njegova ženica sta bila prepričana. da imata najlepše otroke na svetu.
Ko so ptički odprli kljunčke in čivkajoč prosili hrane, je srečni očka hitro zletel z gnezda na zemljo iskat tolstih črvičev za svoje ljubljenčke. Ptičja mama pa je medtem znova razpela svoja krila nad njimi, da jim ne bi bilo hladno.
Tako je skrbnima roditeljema vsak dan prinesel novih dolžnosti in nove radosti.
Pa je napočil dan, ko se jc njuna radost spremenila v veliko žalost.
To je bilo 24. avgusta.
Ne daleč od mesta Pompejev se je dvigal v zrak ognjenik Vezuv. Ljudje v njegovi okolici so bili prepričani, da je ognjenik uga-šen in da njegovo žrelo ne bo nikoli več bruhalo lave. Od časa do časa se je iz ognjenika resda dvignil gost dim. ljudje pa so se že tako privadili nanj, da se niti menili niso več za lo.
Onega dne pa se je ta pozabljeni ognjenik nenadoma raabesnel in povzročil daleč naokoli strašno razdejanje, o katerem boste še slišali.
Dopoldne je očka mladih ptičkov odletel nekam daleč, da preskrbi družini tečno kosilo. Komaj pa je odletel, se je zmračilo; ptiček je izgrešil pot in njegova ženica je ostala s svojimi drobljanci sama.
Okoli ene popoldne se je dvignil ogromen črn oblak iz ognjenika. Črna noč je pokrila ves kraj, a kmalu na to je žrelo ognjenika začelo bruhati gosto lavo, ki je z vseh strani pljuskala navzdol in preplavila vso okolico. Za lavo je žrelo začelo sipati droben pepel, ki je štiri do pet metrov visoko pokril vse pod seboj.
Sledil je grozen potres, ki je uničil še to, kar je ostalo. Pod lavo in pepelom, ki sta zadušila vse, kar sta dosegla, je našlo nešteto ljudi in živali strašno smrt.
A kaj se je zgodilo s ptičjo mamo in njenimi mladiči?
Ko se je em oblak približal njenemu gnezdu, je s strahom videla, kako živali in ljudje beže mimo nje. Med begunci je bilo polno sebičnežev, ki jim je bilo mar samo lastno življenje. Prav malo je manjkalo, da ined begom niso porušili gnezdo in pogazili njene uboge mladiče. Vse polno jih je bilo. ki so v strahu za lastno življenje brezobzirno teptal i žene in otroke, ki so padali v silni gneči na tla. Ptičji mami se je stisnilo srce v bolesti, ko je slišala stok nesrečnih mater in plač ubogih otrok. S kriki prestrašenih ljudi so se mešali tudi najrazličnejši glasovi živali in presunljivo cvrlikanje ptic, ki so prav tako bežale.
Ptičja mama je za trenutek omahovala.
Tudi n i Ai i p v srni ■/.ncmrpla vrrw"o ?olio Ho
reši svoje življenje. Ze je razpela perotnice, da bi se pridružila tovarišicam v bežeči ptičji jati. Pa je v tem hipu zaslišala tožeče glaske mladičev v gnezdu, ki so drhteli v čudnem strahu pred bližajočo se nesrečo. Samo za hip se je borila drobna ptičja mama med ljubeznijo za svoje otročičke in ljubeznijo za lastno življenje — in ostala je.
Kriki ljudi iu živali, ki so bežali, so se oddaljevali in slednjič povsem utihnili. Nastopila je smrtna tišina.
Prvi oblak pepela, drobnega in toplega, se je osul na krila ptičje mame. V smrtnem strahu za svoje mladič« je ptička še bolj razširila perotnice, da no bi ua otročičke padel niti drobec pepela. Oblaki pepela pa so postajali čedalje gostejši. Ptička je »zaprla oči, ker jih ni mogla več držati odprte. Čez nekaj časa je zaslišala pod seboj prvi komaj slišen glas mladiča, ki je umiral. Tedaj je ptička z obupom v srcu spoznala, da ni več rešitve.
Pepel je padal, padal, padal...
Skoraj dva tisoč let je preteklo od tedaj. Mesta: Pompeji, Herkulanum in Štaben so bila povsem pogreznjena pod debelo plastjo pepela. Šele v novejši dobi so se odločili, da ta mesta izkopljejo in takrat so spoznali, kako so ljudje živeli pred dva tisoč leti. Ko so odstranili pepel, so našli nešteto redkih stvari in prepričali so se, da je takrat živelo tudi mnogo nesebičnih in hrabrih ljudi. Našli so vojaka na straži z orožjem v roki, ki je vztrajal na svojem mestu vse do zadnjega in tako postal žrtev svoje dolžnosti. Nn drugem kraju so našli nevesto s poročnim prstanom na roki, ki so je čudovito lesketal — slika zveste ljubezni, ki nikoli ne umre. In takrat so našli tudi ono malo gnezdo, o katerem sem vam pripovedoval ...
Nedavno sem si tudi jaz ogledal izkopana mesta in obiskal muzej, kjer so shranjene redke izkopnine. Ko sem obstal pred gnezdom, nad katerim drži drobna ptičja mama razpete perotnice, sem bil ganjen do dna srca. Dvorana, v kateri je gnezdo razstavljeno, je bila tačas prazna. Le neka stara, skromna ženica se mi je pridružila in molče prečitala zgodbo ptičje mame pod gnezdom. Z očmi, polnimi ljubezni, se je zazrla v gnezdo in svetla solza ji je zdrknila po ovelem licu. Ni se mogla zdržati. Čeprav je bilo pod gnezdom napisano: »Prepovedano je dotikati so razstavljenih predmetov !<, je z žulja vo roko nežno pobožala perotnice svoje male, dobre tova-rišice. Presunjen sem stal tam — in njena solza je tudi meni priklicala svetlo solzo v oči. Nepoznana mati in jaz sva si bila povsem tuja, dvem različnim narodom sva pripadala, nisva razumela jezika drug drugega. A čeprav nisva izpregovorila, nisva mogla Spregovoriti niti besedice med seboj, v eni stvari sva se razumela, sva si bila edina oba: da je največja ljubezen pod božjim solncem — materinska ljubezen.
Športne igre pri divjakih
Divjaki ostanejo vse svoje življenje otroci. Prav tako radi kakor otroci, se tudi oni igrajo. Poznajo vse mogoče igre, o katerih se nam niti ne sanja. Nekaj njihovih igor pa poznamo tudi
pri nas.
Divjaki plemena Hausa v vzhodni Afriki so navdušeni rokoborci in boksarji. Borijo in boksajo pa se ti divjaki v nasprotju z našimi rokoborci in boksarji bolj za zabavo kot zares.
Tudi Eskimi so zelo vneti za rokoborbo. Nenadkriljivo spretni so tudi v metanju kopja. Navdušeno tekmujejo med seboj za' prvenstvo in nagrado. Posebno veselje imajo z igro, ki jo vidimo na sliki. Petorica ali šestorica Esl umov od vseh strani krepko prime široko odejo in meče z njo v zrak enega od razigrane družbe ter ga spretno lovi vanjo. Čim više zleti, tem večje je veselje in vriskanje.
Za more i na vzhodni afriški obali so iznašli sila smešno igro: med dvema visokima drogovoma pritrdijo nekakšno mrežo, v kateri .plesalec« ob godbi in petju izvaja najčudovitejše vragolije v zraku in sicer dobro ure,
... .1. U: ___ ..i_____1:1
V ruskem Turkestanu pa so posebno priljubljene »lesene noge« ali adilcec, kakor jih imenujejo v nekaterih krajih pri nas. Te »dil-ce« so včasih tako visoke, da se tujec kar na-
čudlti ne more, kako morejo dečki tako spretno in gibčno hoditi po njih.
Zgodbica
S sneženim možem Majdica pred hišo se igra, gosposki avto mimo nje kot veter pridrdra.
Z očmi se hrepenečimi zazre vanj... Mimo grem in slišim njen goreči vzdih: Joj, da sedim jaz v njem!«
V gosposkem avtu pa mlad princ sedi iu misli si: Kako tej punčki je lepo... Kar koj z njo menjal bi!
>Tako položil Bog v srce jo slehernemu svoje: pol radosti, pol žalosti,< — nam z veje ptička poje...
ZABISTRE......GLAVE
Rešitev izpotnjevalhe
Tika — taka — lika — taka — kakor klepetulja slara miga venomer z jezičkom stenska ura in nas kara:
Ura šest je, dr-dr-dr, hej, pokoncu, vi zaspanci! Zajtrk že kadi se v skledi: mleko in koruzni žganci.
Ura osem je... Že glasno šolski zvonec je zapel. Kdor bo šolo zanemarjal, ta nikdar ne bo vesel.
Tika — taka — tika — taka — dan za dnem tako priganja nas in zilata mlada leta v črno prošlost nam odganja.
Pravilnih rešitev je bilo topot 80. Za nagrado je bil izžreban Marjan Blejec, učenec IV.a razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani, Prekmurska ulica 3 v Ljubljani.
Dobi knjigo: Mukeredži: Mladost v džungli.
Zlogovnica
Vra — jcc — va — an — ve — ja — ša — ca
—	ven — kar — čok — ka — no — u —■ ci — šer
—	škof — li — li — slo — ži — drej — ka — za
—	bec — pre — lo — can
Sestavite iz teh zlogov osem besed, ki pomenijo:
1.	ime,
2.	žival,
3.	mesto v Sloveniji,
4.	jed,
5.	ptič,
6.	ulica v Ljubljani,
7.	vzklik,
8.	največji slovenski pisatelj.
Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 2, februarja, na naslov: Kotičkov sinček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
451. Dragi Kotičkov gtriček! že dve leti oitam vsako nedeljo Tvoj kotiček. Neštetokrat sem Ti že tudi hotela napisati pismo, a strah, da bi /.ašlo v Tvoj koš, me jo zadrževal. Zdaj pa pravim: »Kar bo, bo!« Mogoče me boš pa le uvrstil med svoje kotičkarje.
Lani sem hodila v hrvatsko šolo v Zagrebu, a Ti odkrito povem, da mi je tukaj stokrat bolj všeč, ker sem Slovenka. Iz Zagreba sem se vrnila i inn-mo, ko smo pokopali starega očeta, ki je bil tudi nad 40 let naročnik »Slovenca«. Še ko nisem znala čilati, mi je vedno čital iz Tvojega kotička.
Lepo pozdravlja Tebe in PožganČevega očeta Nadina Mohor i 6, učenka 111. razreda v Zg. Šiški.
Draga Nadina! Torej tako grozen strali imaš pred mojim košem, da mi dve leti nisi upala pisati? Ubogi koš, koliko očitkov in hudih besedi mora preslišali od vseh strani! Ce bi kolcati znal bi
se mu gotovo noč In dan kolcalo — lako ga ob-reku jete in zabavljate čezenj... Je res skrajen čas, da se potegnem za njegovo čast in v njegovo obrambo razkrijem vesoljnemu svetu skrivnost, ki je doslej nisem razkril še nikomur. Torej zapik in posluh: koš j0 nedolžen! On hrusta samo pisemca, ki so bila že objavljena v kotičku, neobjavljenih pisemc pa ne! Niti eno neobjavljeno pisemce še ni zašlo v njegovo žrelo. Gromozansko presenečeni boste gotovo vsi nad tem nezaslišanim odkritjem, ampak lako je in nič drugače. Po krivici sle vsa la dolga lela dolžili ubogega siromaka dejanj, ki jih nikoli ni zakrivil, in ga obkladali z ljutlmi priimki. kakor so: krvoločnež. brezsrčnež. požeruh, kajon Itd. Ubogi, ubogi kcš! Kako presunljivo bi zaplakal, če bi izvedel, kakšno krivica ste mu dejali. Ni izključeno, da bi vas celo tožil zaradi raz-
žaljenja časti — ampak če bi pravdo dobil, je p« drugo vprašanje. Kajti jo Cankarjev hlapec Jernej (kdo je bil to, vprašaj g- kuteJieta!) že pred davnimi leti po svetu pravico iskal in je ni našel. Kako bo torej siromak koš našel pravico dane«, ko jo je še manj!? Žalostne reči!
Zdaj boste pa seveda v eni sapi vprašali vsi: Kam pa potem neobjavljena pisma Izginejo, če no v košu? Na to vam odgovarjal po pravici in resnici: nikamor! Vsi od prvega do zadnjega ležijo celi in nepoškodovani v moji torbi in čakajo belega dne Vsi pa »bolega dne« najbrž nikoli ne bodo dočakali, kajti preveč jih je že: okoli 3000...
O drugih stvareh pa še ob prilik* kaj! Bog Te živi, Slovenka mlada! — Kotičkov striček.
452.	Dragi Kotičkov striček! Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Prosim Te, vtakni me gotovo v kotiček, če ue pridem t bratci in sestricami v Ljubljano in Te pocukamo za brado. Bolje je, da mi odpišeš, drugače Ti bo slaba predla!
Povabim Te na Jesenice, da se boš pri uas na vrtu smučal. Ni se Ti treba bati, da se boš prekucnil, ker ni nič strmo. Piši mi, kdaj prideš, da za ta veseli dan zakoljemo prešička in Te pogostimo s kolinami. Tudi sestrica Majda, ki ji moram vsako nedeljo Citati Tvoj kotiček, Te vabi in lepo pozdravlja. — Mija Marke ž, učenka IV. razireda na Jesenicah.
Draga Mija! Sem junak in se sto takšnih drob-Ijancev, kakor ste vi, ne bojim. Toda bi me — iznajdljivi in zviti, kakor ste — utegnili zalotiti baš takrat, ko bom ob gorki peči dremal — in kaj mi potem pomaga vse junaštvo!? Vso brado mi lahko populite, tako trdno spanje imam — zato brž v kotiček s Teboj!
Smučat naj se pridem na vaš vrt? Neee, tisto pa nel Zakaj ne? 1. Ker bi bilo sramotno, da bi se jaz, ki sem svetovnoznan smučar — smučal na vrtu, kjer nobene strmine ni 2. Ker se brez smučk smučati ne znam, sv. Miklavža pa sem zastonj prosil, da bi mi smučke prinesel. 3. Ker se smučanje takimle starim gospodom ne spodobi in 4 — kef se sploh smučati ne znam ... Torej vzrokov dovolj, da odklonim Tvoje povabilo!
Seveda, koline me pa mikajo, koline! Toda da bi se zaradi mene moral ubogi prešiček posloviti od tega sveta — nak, tako neusmiljen nisem. Se raje, čeprav z ljuto žalostjo v srcu, odpovem kolinam, samo da prešičku rešim življenje. Ko bo prešiček izvedel za to mojo blago in ljudomilo odločitev, se bo gotovo od veselja postavil na glavo, po-migal z repkom in navdušeno zakrulil: Živijo Kotičkov striček! To presičkovo veselje bo zame vredno več kakor sto najdebelejših kolin.
Lepe pozdrave obema — Tebi in sestrici Majdi! — Kotičkov striček.
453.	Dragi Kotičkov striček! Zdi se nam, da Ti iz Suhe krajine ni še nihče pisal. Gotovo Te bo zanimalo, kako je pri nas.
Tekoče vode in studencev nimamo. Pa boš rekel: »Kaj pa potem pijete, s čim pa se umivate?« Pijemo deževnico, če pa te ni, vozimo vodo eno uro daleč iz Krke.
Imamo pa še druge zanimivosti v Suhi krajini, na pr. krasne podzemske jame z lepimi kapniki. Podzemskih jam v Ljubljani gotovo nimate, zato pridi k nam. Ti jih bomo razkozali vse po vrsti!
Lepo Te pozdravljajo učenci III. razreda iz Ambrusa, Dolenjsko.
Dragi prijatelji! Ko sem vaše pismo prečita!, sem zadovoljen zabrundal predse: »No, hvala Bogu, vendar enkrat pismo, ki tudi kaj zanimivega pove!« Takšna pisma imam rad, takšna, ki 60 kratica, pa mnogo povedo, in ne takšna, ki eo dolga — pa ne povedo nič. Naj bo to vaše pisemce za zgled^ vsem onim, ki ne znajo drugega pisati, kakor čenče in zabavljanje na račun mojega koša in moje sive brade. Bog se jih usmilit
Suha krajina se res po vsej pravici imenuje »suha«, ko vam gre tako trda za vodo. A kakor vas je narava na eni strani prikrajšala, vas je na drugi strani obogatila z naravnimi lepotami, na katere ste lahko ponosni. In če ne bi imeli drugega, kakor košček zemlje — sveta in draga hi vam morala biti ta žemljica rodna, kakor so svete in drage našim ljudem na Krasu njihove gole. puste skale, kakor so sveta in draga našim ljudem na Štajerskem njihova rodovitna polja, kakor so sveti in dragi našim ljudem na Notranjskem njihovi gozdovi, kakor so svete in drage našim ljudem na Gorenjskem njihove planine, kakor so sveta U» draga našim ljudem na Koroškem njihova jeaera~ Najlepši na svetu je rojstni kraj. Kjerkoli naš človek po svetu roma — največkrat se z ljubeznijo in hrepenenjem spominja doma, pa naj bo ta kjerkoli že: v prestolici Slovenije — v beli Ljubljani, ali v najrevnejši vasici pod samotno goro. Dom je človeku samo eden. kakor mu je samo ena mati.
Lepo pozdravljeni in še kaj mi pišite! — Kotičkov striček.
Kako so se maščevale ose
V	bližini nekega mesta v Italiji so [»leti našli pogrešanega delavca, ki je ležal mrtev na k mm listja in vej.
Strašno oteklo telo in roj razdraženih os sta pojasnila ljudem vzrok smrti. Mož jo pri delu na polju nekje iataknil osino gnezdo. Začel je vanj drezati z rovnico, da bi ga porušil. Ose so se razkačeno zakadile vanj. Zaman se jih je delavec otresal; os je bilo čedalje več in čedalje srditeje so ga napadale. Prestrašen se je mož slednjič spustil v beg. ose j)a so se pognale za njim iu mu med begom zadale toliko pikov, da je izgubil zavest. Zgrudil se je na kup listja; ose so ga obletavale toliko časa, dokler ni zaradi zastrupljanja, ki ga je povzročila mravlj.inčna kislina, umrl.
ZA Ž ID A NO VOL J O
Korusa za vstopnin o v cirkus
V	nekem mestu na Madjarskeni je gostoval cirkus. Prebivalci onega kraja pa so tako revni, da starši niso mogli dati otrokom niti toliko denarja, da bi si kupili vstopnico.
Ravnatelj cirkusa je zato razglasil, da vsak otrok lahko prinese namesto vstopnine — dvanajst štorov koruze. K predstavi je prišlo nad tisoč otrok, ki so plačali vstopnino v koruznih štorih. Pred cirkusom je narastla koruza v ogromen kup in ravnatelj podjetja je imel dosti truda, da ie pospravil vso '.'.koruzno vstopnino«.
Gospa Brioneljeva je prišla k svoji prijateljici gospe Štrboncljevi na obisk in ji rekla:
V nasprotni hiši sta dva uboga otroki, ki nimata ne mame ne očeta no lete. Strašno se ml smilita! Ali jima hočeš kaj podariti?« Tedaj se oglasi mala ltezika: ».Našo telo Berto jima lahko podarimo!«
Stev. Zi.
>SLOViiiNli(j<, dne 'J®, januarja 1933.
Strau 11.
DELAVSKI VESTNIK
OB
Moč delavske zadružne organizacije
Delavsko konzumno zadružništvo v Nemčivi
Bolj kot francosko se je približalo angleškemu vzoru nemško delavsko zadružništvo. V glavnem so nemške konzumne zadruge organizirane v dveli velikih zvezah in sicer v i Osrednji zvezi nemških kon-zummh društev v Hamburgu« in »Državni zvezi nemških konzumnlh društev v Killnu:, Pri hambur-ški zvezi je bilo leta 1929. včlanjenih 991 zadrug s približno 2,800.000 zadružniki, pri kolnski pa 275 zadrug z nad tri četrt milijona člani. Število poslovalnic pri vseh zadrugah je znašalo 12.487 Blagovni promet pri prvi zvezi je znašal približno 1(> milijard, pri drugi pa 2 milijardi 700 milijonov dinarjev .V teh dveh velikih zvezah je torej organiziranih 3,600.000 konzumentov. Obe zvezi imata svoji vele-nakupni centrali, pri katerih morajo zadruge nakupiti vse potrebno blago. Zadruge se pri nakupu blaga svojih central res poslužujejo in to v veliki meri, saj je n. pr. leta 1929 promet pri centralah znašal skoro polovico toliko, kolikor promet pri za-drugah, kar dokazuje, da zadruge skoro polovico blaga nabavijo potoni central. To je lep primer zadružne discipline.
Obe nemški nakupni centrali imata svoja podjetja. Hamburšku »G. E. G.c ima 6vojo tovarno za milo, za čokoludo, testenine, sadne in zelenjadne konzerve, cigarete in cigare, vžigalice itd. Udeležena je tudi pri oblačilni in mlekarski industriji. Vrednost v njenih podjetjih izdelanega blaga je znašala leta 1929. nad 700 milijonov Din. Tudi koln-ska centrala »Gepttgc ima mnogo svojih tovarn.
V mnogih slučajih imajo tudi posamezne delavske konzumne zadruge same priključenih celo vrsto raznih podjetij tako pekarne, klavnice, tovarne za mesne konzerve itd. Konzumne zadruge, ki štejejo svoje člane na desettisoče, niso v Nemčiji več redke iu je tudi že nekaj zadrug, pn katerih je šte-
vilo članstva preseglo stotisoč. Seveda so to ogromna podjetja, ki vzdržijo vsako primero z največjimi privatnimi kapitalističnimi podjetji te vrste.
Delavsko kouzumno zadružništvo v Nemčiji še vedno od leta do leta izpopolnjuje svojo organizacijo. Napredek se kaže zlasti v tem, da se člani pri nabavi raznih potrebščin vedno bolj poslužujejo svojih zadrug. Povprečni promet računan ua enega člana je vsako leto večji iu konzumne zadruge si prizadevajo, da bi njihovi člani kupovali vso potreb-no le pri zadrugah.
Poleg Anglije in Nemčije je delavsko kouzumno zadružništvo zelo niočuo razvito v Belgiji. Švici, Avstriji. Češkoslovaški; - torej v državah, kjer zavzema industrija v gospodarstvu prvo mesto in kjer živijo vsled industrializacije številne delavske množice. V mnogih državah je organiziran v kon-zumnih zadrugah velik del prebivalstva, ki bi večji ali manjši del svojih potrebščin preskrbuje potom zadrug. Organizacija konzumentov so more v celokupnem gospodarstvu že uspešno uveljaviti in privatni kapital ne odločuje ioč sam v trgovini,
Ce primerjamo delavsko zadružništvo pri nas z delavskim zadružništvom drugih narodov, moramo priznati, da smo sorazmerno še daleč za njimi. Zlasti v konzumnem zadružnišlvu nam manjka tista trdna in popolna drgaivzacija, ki jo imajo drugod. Treba bo. da sc delavstvo v celoti oklene konzitm-nih zadrug ter da se pri nakupovanju življenjskih potrebščin poslužuje le konzumov. Samo na ta način bomo dobili organizacijo konzumentov. ki bo v gospodarstvu kaj pomenila in ki bo mogln biti delavcu gospodarska opora. Soodločevanje pri gospodarstvu bo delavec dosegel le polom zadružne organizacijo.
ZENA IN DOM
A. Z.
Oh prvi ločilvi
Več ljubezni!
Ako imamo Boga za očeta, moramo sprejeti vso ljudi za brate, in nihče nc more reči, da ljubi Boga, ako sovraži svojega brata.
Vsi vemo, kako so se ljubili prvi kristjani. Velika zapoved ljubezni jim ui oila le geslo, le fraza, le napisan življenjski program, ampak jim je bila živa resničnost, vsakdanje dejanj^, vsa vsebina njihovega življenja. Z ljubeznijo so prvi kristjani pridobivali nove pristaše, predvsem med proletarci, s katerimi so tedanji mogočniki postopali po svoji mili volji.
In če danes kdo išče novih idej in programov in novih gesel, je popolnoma na napačni poti. Mi tudi danes nimamo drugega sredstva, kot ljubezni, •la si osvojimo Bogu sovražni in odtujeni svet in da ga zopet pridobimo za krščansko čednosti. In tudi danes velja lo prav posebno za proletarcc, ki tako zelo pogrešajo ljubezni, one resnične, dejavne ljubezni.
Pravilno jo bilo nekje zapisano, da proletar-cev ne bodo prldob e ne besede, ne učene razpra-ve,"*ne' lepi govori. Res je, da so dajo za trenutek zapeljati spretnemu demagogu, toda trajno jih bo pridobil le listi, ki bo s svojim visokim zgledom, z dejanjem pokazal, da ljubi ta teptani del Človeške družbe in se ravno radi ljubezni do njih nesebično bori za njihove pravice.
Za pravico se borimo. Uspeli bomo pa le, če bomo sukali orožje ljubezni, če bomo ponesli duha ljubezni v vse tisto okoliše, kamor nas jo postavilo življenje.
De'ovnv dolžnost
Poleg praike do tlela, ki smo si jo že ua tem mestu enkrat ogledali in ki je v času današnje ogromno brezposelnosti prav posebno aktualna, moramo omeniti tej pravici odgovarjajočo dolžnost — socialno dolžnost do dela.
Toda, ali ta dolžnost tudi res obstoja, ali ni to le geslo raznih socialnih reformatorjev?
Kristus nas je vse napravil za brate in nas na la način napravil za enakopravne. I z tega sledi, da so vse dobrine sveta ustvarjene za vse ljudi in da imajo torej ljudje že po svoji naravi do tega enako pravico. Resnica pa je, da bi od teh dobrin, če bi bile med vse ljudi enakomerno razdeljene, prav nihče ne mogel niti še tako skromno živeti.
Ljudje niorajo namreč ogromno večino vseli svojih potrebščin pridobivati s težkim delom. Tako je določil Bog, ko je izgnal Adama in Evo iz raja in rekel Adamu: iv potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.« Izjem ui tedaj postavil nobenih. Vsi fca delo sposobni možje in žene morajo delati in bo socialna blaginja zavladala šele tedaj, ko bodo res vsi delali iu 110 bodo živeli eni na račun drugih. Primer, ki sem ga nedavno 61 tal v neki knjigi, dobro pojasnjuje lo resnico. Pisatelj pravi: Predstavljajmo si življenje v navadni kmečki družini. Ako izmed peterih delazniožuih sinov in hčera, ki žive vsi na domu, eden stalno lenari in rnič ue dela, je pa kljub temu iz skupne sklede in se oblači s platnom domačega izdelka, morajo ostali štirje, če hoče vseli pet živeti, toliko več delati. Ako ne storijo tega, potem posestvo Ilira in končno propade.«
Tako je tudi s človeško družbo. Radi lenuhov — in teh ni malo — družba vedno bolj hira in vedno bolj se bliža propadu, ker je preveč tistih, ki ne opravljajo nobenih koristnih del. Ne smemo misliti, da nas premoženje odvezuje od delovne dolžnosti. Nasprotno, premoženje samo na sebi, pa najsi jo tudi pošteno pridobljeno, nc odvezuje od delovne dolžnosti. Čim več imetja se je na eni strani nakopičilo, za toliko več je narasla na drugI strani revščina.
Ponoviti moramo znane besede sv. Pavla: »Kdor ne dela, naj tudi ne je!« Tukaj je delovna dolžnost čisto jasno zapovedana in postavljena brez ozira na morebitno, četudi pošteno pridobljeno bogastvo. Toda ua to dolžnost se je kar pozabilo; če se pa že ui pozabilo, pa se je ta dolžnost postavila le za siromake. Po zakonu iz leta 1885 sme policija vsakogar, ki se potika okrog, pa nc more dokazati, da Ima dovolj premoženja za preživljanje, enostavno zapreti. Za bogatina seveda ta zakon ne velja. On sme hoditi po vsem svetu, po vseh zabaviščih ta letoviščih, sme na debelo zapravljati denar in blago iz skupne zaloge, nc da bi sam s svojim delom lo zalogo kaj dopolnjeval — pa ga ne l>o prijela nobena oblast in gn ne bo zaprla.
Svet misli in ludi mnogo kristjanov tako misli, da eden iznned poglavitnih grehov — lenoba, ne velja za vse ljudi. Toda nastopajoča nova zarja bo pometla s takimi ljudmi. Družba bo pazila na vsakega svojega člana, kako uporablja izročene mu talente, ?n ho neusmiljeno liostopala s tistim, ki ie svojo talente zakopal pa' živi od truda in znoja svojih tovarišev.
Pomen delavskega zavarovanja
Francoska revolucija in gospodarski liberalizem sta prinesla le navidezno svobodo, ki je bila svoboda močnejšega in izkoriščanje slabotnih Dc-lovnik je trajal 12, 14 in še več ur; delalo se ie podnevi in ponoči Delovni pogoji in plača *o bili odvisni od proste volje delodajalca. Za zaščito žena in otrok se ni nihče brigal. Če je postal delavec nesposoben za delo, ie bil prepuščen samemu sebi.
Preobrat je nastal šele v drugi polovici prejšnjega stoletja in ie danes položaj delavca bistveno drugačen od preje. Seveda ni preokret nastal zaradi uvidevnosti in usmiljenja držav in kapitalistov, ampak zaradi zavednosti delavstva in iz strahu pred delavsko močjo.
Socialno zavarovanje je, kot ostali deli delavske zakonodaje, produkt moderne socialne politike, ki ima nalogo ublažiti in če ie mogoče tudi odstraniti borbo med delavcem in njegovim delodajalcem Delavska zaščitna zakonodaja ščiti delavca pri delu, socialno zavarovanie pa pomaga delavcu, ko ne more več delati, bodisi da je bolan, star in nesposoben za delo. bodisi da ne more dela dobili. Zato se po pravici smatra socialno zavarovanje za enega izmed največjih uspehov socialne politike. Politično, formalno pravno enakost vseh pred zakonom, kar je prinesla svetil francoska revolucija, je nadomestila ozir. izpopolnila v zadnjih desetletjih socialna enakost. K zmagi tega načela so pripomogle težke posledice socialne in gospodarske bede delavskih množic. Socialna politika je premagala liberalizem.
Vedno je veljal in bo veljal zakon, da ima pravico do obstoja le ona država in oni narod, ki razume, zna in hoče služiti potrebam svojega časa. Ena izmed osnovnih potreb in zahtev današnjega časa pa je: članom držav in narodov dali take življenjske pogoje, predvsem zavarovati take pogoje dela. da se bomo čim boli približali našemu idealu — socialni blaginji.
Pomen socialnega zavarovanja je ravno v tein. da nas more temboli približati temu idealnemu stanju, čimbolj je popolno Zato pa moramo odločno odklanjati vsako slabšanje že itak nepopolnega socialnega zavarovanja kakor tudi druge delavske zakonodaje. Na ta način se ne dela v skladu s potrebami modernega časa niti se ne pospešuje socialna enakost, še mani pa dela na ublažitvi napetosti, ki danes vlada med delavci in delodajalci. Zahtevati moramo zboljšanje in resnično izvajanje obstoječe delavske zakonodaje.
Drobne vesti v dveh, treh vrstah
Konferenca o 40 urnem tedniku je z 31 proti 21 glasovom zavrnila resolucijo delavske skupine, da naj bi plače kljub znižanju delovnega časa ostale neizprenienjene. — Torej kapitalisti tie žrtvujejo za družbo niti pare!!
Iz Turčijo so je vrnilo več tisoč Jugoslovanov radi vedno večje brezposelnosti, ki narašča tudi v Kemalovi državi.
Število brezposelnih je na Dunaju naraslo v drugI polovici decembra 1932 za 8727 na 134.694 oseb. Decembra 1931 je bilo na Dunaju 19.887 brezposelnih manj.
Zaradi prevelikih brezposelnih podpor je državni proračun v Nemčiji deficiten za 2.900.000 mark ali za več ko 30 milijonov Din.
Ameriška zveza delavskih strokovnih organizacij bo proglasila generalni štrajk za dosego 30-urnega delovnega tednika.
Brezposelnost v saarskem ozemlju stalno narašča. Danes prejema tam brezposelno podporo, kakor poročajo, že 100 000 oseb.
Ameriška vlada bo radi proračunskega primanjkljaja znižala plače in pokojnine za 11%.
Vse steklarne v Hrastniku, Rogaški Slatini, Straži in Paračinu so ustavile obratovanje, radi tega bo zopet več stotin novih delavcev s svojimi družinami — brez kruha.
Sušaška papirnica bo pričela zopet z normalnim obratovanjem.
Za pomilostitev delavskega voditelja Moulya v Kaliforniji (USA), ki je bil — dasi nedolžen — obsojen na dosmrtno ječo, se je zavzel novi predsednik Roosevelt.
90 dehvTfev jc odpustila tovarna čevljev >Pe-tovijn« v Ptuju.
125 dolaveev jo brezposelnih na vsakih tisoi zaposlenih delavcev po statistiki v 49 največjih mestih v Nemčiji.
Ali sle že poravnali naročnino?
X materino in otrokovo življenje stopi kot odločilen dogodek - njuna ločitev. Tvoja skrbna roka je dozdaj vodila vsak njegov korak, bila mu jo vsak hip v pomoč. Takoj je zaslutilo in» eiino srce nevarnost in jo odvračalo ou svojega ljubljenca. A tudi ostra beseda je uspešno vzgajala to lahko vpogljivo drevesce. V svoji skrbi za otrokovo bodočnost si mu namenila kolikor mogoče idealen življenjski poklic in cena za lo so neprecenljive gmotne in duševne žrtve. Saj si dozdaj varovala to svoje najdražje pred vsem zlom, dušnim in teles-uim, in marsikaterikrat z vso trpkostjo odpovedi. Kdo mu Ijo zdaj lo ljubezen in skrb vsaj deloma nudomesloval"? Ob tej misli ti zatrepeta srce in ni zaman la tvoja bojazen. Največkrat niti najboljše med najboljšim ne odtehta saj deloma skrbne materino vzgoje. Zato, mati, glej, kje je tvoj otrok!
Ne samo zunanje ugodnosti stanovanja naj ti bodo odločilne. Ne rečem, da ne glej tudi na to, posebno če moreš, ampak pomni", obroka usposobiš za notranjo disciplino, ako ga navadiš že zgodaj odrekanju nepotrebnim užitkom, njegov pogled ne bo sebične usmerjen le ua lastno ugodnost in dostopnejši bo za razumevanje usode svojega bližnjega. Pred vsem glej, da so tvoji namestniki p r akti č n i kristjani. Pomisli, kako skrbno si mu vcepljala verske resnice in mu razvijala versko spoštovanje ob vsaki priliki; in vem. kako hudo bi ti bilo, če bi tvoj otrok izgubil to najdražjo svetinjo. Skrbi, da tvoj otrok takoj vstopi v njegovi starosti odgovarjajočo versko mladinsko organizacijo. Starši se niti ne zavedamo, kako neprecenljiva opora v našem vzgoj-nem delu so vsa ta združenja, ki marsikateremu izpopolnjujejo ali sploh nadomestujejo domačo vzgojo. Ne priznavali bi jih samo s tem, da bi izročali svoje otroke nesebičnim.
požrtvovalnim voditeljem, ampak bi jih po svojih možnostih tudi materielno podpirali. Koliko samo vzgoje si otrok pridobi ob vestnem. rednem izpolnjevanju verskih dolžnostt. ne glede na večnostno vrednost, kar je odločujoče za vse njegovo bodoč« življenje.
Ne boj se, da postane otrok ob taki vzgoji mrzek asket — ustroj teh organizacij mu onto-gočuje skladen razvoj dobrega kristjana in so-dobnega človeka. Po ustaljenih, nekompromiis-nih smernicah se bo znal samostojno gibati tudi v nevarnem okolju brez škode za svoje dušno zdravje v svojih najnevarnejših letih, ko mladostnik tipaje išče idealne, značajne in odrešilne opore v odrastlih. In gorje, ako bi našel baš nasprotno ter se jc mogoče ntd oprijel! Toda trdni temelj le vzgoje mu bo omogočal, da l)o znal razsodno in previdno ločiti dobro od slabega, posebno, če si mu dala na pot. samozavest, da se ne čuli proti vsakemu odraslemu za manjvredno, ampak polnovredno, samostojno bitje. Brezpogojno zaupanje v neoporečnost in dobroto odraslih mu je lahko pogubno in usodno za vse življenje.
Ohrani si otrokovo zaupanje! Navadi ga že zgodaj, da ti vedno poroča o svojih doživljajih. pozorno zasleduj in presodi, v kaki družbi se giblje. Še bolj pa zahtevaj to ob vsaki priliki, kadar je v tujini. Tvoj materinski čut lxi kmalu pravo zadel. Tvoja naloga je, da ga poučiš o bioloških funkcijah v dozorevajoči!) letih, zakaj gorje, ako to prepustiš drugim, četudi se ti zdi poklicanim, morebiti se Iio to maščevalo na otroku vse življenje Ne pozabi na volka v ovčji obleki! Morda otrok kljub tvoji pazljivi in skrbni vzgoji ne doseže tvojega vzgojnega namena, toda ti glej. da ti ne bo mogel z razvalin svoje življenjske sreče očitati le najmanjše krivde.
Še pred par desetletji so kritična usta de-j jala o kakem lepem dekletu, lepi ženi: Res 1 je, lepa je, a lo tudi ve! Nihče ni oporekal I lepote, pač pa so ljudje zamerili, če se je katera s svojo lepoto ponašala. Kdor je lep, to ni njegova zasluga, marveč dar narave, zato naj se s tem nihče ne ponaša. Telesna lepota pa tudi z resnimi nalogami in namenom človeškega življenja nima bistvene zveze in če se dekle veliko peča in ponaša s svojo telesnostjo, to le kaže, da ima plehke, površne, lahkomiselne pojme o življenju. Tako so včasih sodili o. tem. Danes je drugače. Očito in z vsemi mogočimi sredstvi in umetnijami stremi ženstvo za lepoto kot najvažnejšim. Negovanje ženske lepote je postalo zelo važna in dobičkanosna obrtna panoga. Kosmetika se ne uporablja več skrivoma in kradoma kakor preje, marveč brezobzirno očito, naravnost oholo, samozavestno. Le notranje popolnoma samostojne in ponosne žene so znale odbiti od sebe te verige sedanje materialistične dobe.
Ob pogledu na dovršeno negovan obraz, ima človek čut: »Škoda, toliko skrbi iu truda in stroškov za ped polti, ko bi bil obtaz brez tega toliko lepši, toliko človeka vrednejši!« Pač daje vsa ta nega, vsa ta olepševalna umetelnost v zvezi z moderno obleko ženi nekaj elegantnega, toda ker je vse to »moderno«, to je neomejena splošna last, se komaj še loči obraz od obraza, oseba od osebe, nikjer ni kaj, kar bi te na prvi mah zajelo, osvojilo. Vsaj na prvi pogled so danes na kakem plesu ali drugi prireditvi tako rekoč vse ženske lepe. Preje | se je pa mlado, sveže, dražestno, naravno de-i kle ločilo iz množice kakor mak med žitom in | namah osvojilo srca. Vsekakor so se preje upale biti dekleta in žene tudi nelepe, take, kakršne so bile v resnici, in so se prav po svoji nepotvorjeni prirodnosti, po svojih umskih in srčnih lastnostih, po svoji pridnosti prav lako uveljavile kakor lepotice in postale srečne žene in matere, čislane .članice družbe.
Preje so se žene tudi upale starati, saj to je čisto splošen priroden zakon. Danes velja staranje za nekaj smešnega, za nekaj sramotnega, za nekaj, kar ženo izobčuje iz vsake
Jedilnik za februar
(Krekova gosp. šola v Zg. Šiški pri Ljubljani.)
Ponedeljek, 30. januarja: Kosilo: Sadje. — Mešana zelenjava 7. bržolami. (Srbska jed.) — Slavonska sladica. — Večerja: Sarina s krompirjem po srbskem načinu.
Torek, 31. januarja: Kosilo: Sadje. — Paprika z zelenjavo in telelino (samostojna srbska jed). — Srbsko sladko. — Večerja: Francoski krompir in salala.
Sreda, 1. februarja: Kosilo: Sadje. — Kislo zeljo na srbski način in svinjska rebrca. — Srbski ajvar (salata). — Večer jn : Djuvedj s krompirjem.
Četrtek, 2. februarja: Kosilo: Sadje. — Jajnine s parmezanom, salata in pozarske zarebr-nice. — Srbska jabolčna pita. — Večerja: Vampi na srbski način. Salata s krompirjem.
Petek, 3. februarja: Kosilo: Sadje. — Pa-radižna juha z jajčnim kipnikom. — Ocvrta ščuka in salata. — Čokoladne rezine s smetano. — Večerjo: Ribja sarma (srbska). Pomarančna salata z maraskinont.
Sobota. 4. februarja: Kosilo: Sadje. — j Srbska juha (čorba). — Mešana zelenjava, srbski paprikaš. — Večerja : Orehovi rezanci in češ-plie.
Nedelja, 5 februarja: Kosilo: Sadje. — Ruski Hors dOemvre. — Krpice nn juhi. — Salata, prnžen riž in telečja ledvična pečenka. — Mešana vktiha — Večerja: Jarica 7. zelenjavo po srbskem načinu. — Lipov čaj in mandeljnov kruli.
f?e narava
družabnosti in ji jemlje tako rekoč pravico do življenja. Ni čuda, da se potem žene kar povprek krčevito oklepajo mladosti ali bolje navidezne. umetne mladostnosti, ki je vražje mučna in draga. Neverjetno dobro se drži, ampak koliko muke in denarja jo to stane!« — tako zmajujemo z glavo za takimi žrtvami naše dobe. Gotovo je prav, da skuša vsak čimdlje ohraniti svojo svežost in prožnost, svoje sile, toda ne z umetnimi zunanjimi sredstvi, ki so v bistvu vendarle samo uborno slepilo, pri tem pa dostikrat požro velik del sredstev, ki jih potem manjka pri prehrani in drugih življenjskih potrebščinah, ocl katerih je v veliki meri; odvisno zdravje in s leni moč in prava lepota. Starost ni samo nekaj prirodnega, marveč tudi nekaj lepega, častitljivega, celo nekaj privlačnega, simpatičnega. Kako ljubezniva« ali »Kako vrla, sijajna stara žena!« — tak vzklik je pač častneiši 111 bi moral bili srcu vsake žene prijetnejši, kakor sumljiva pohvala: >Ta je pa večno mlada!
Kako si pomagam
Potnice so za obleke, ki jih ne peremo, nujno potrebne, le žal, da so tako drage. Malone zastonj pa si jih moremo napraviti same. Krpo novega Sifona ali poljubnega drugega perilnoga blaga zganemo na dvoje, položimo nanjo staro potnico in po njej ukrojimo novo. Urezano obliko položimo nato v ocetnokislo glino in denemo sušit. Suho potnico prSvlcčemo s svilo in zašijemo
Usnjen pas očistimo s kašo iz magnez.ije iu bencina. Ko je suh, ga odrgnemo.
Lakastih pasov ne zvijajmo, marveč jili obe-šajmo na zapono. Zdaj pa zdaj jih natrimo s kremo za lakasto usnje.
Usnjate torbice, dokler so še nove, večkrat odrgnimo s krpo. ki jo namočimo v nvleku, ter potem z mehko suho krpo drguimo toliko časa, da se usnje posuši iu blešči.
Otroške modne novosti
iW 4
r- --'O- t

m &
Praznja obleka m deklice
2—6 let; snov more biti žamet žive barve ali svileni krop, okrasni obšlvi pa iz bele svile. Deška oblekra (za 4—6-letne dečke); kratki jopič se o prijemlje života in ima dve vrsti gumbov; za vratom bel ovratnik iu križaslit ovratnica.
f9
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
Otrok. Čokoladni vliv je zame, ne prav mladega zdravnika, presenetljiva novost; vsekakor bi rad vedel, kdo je izumel vliv (klistir) s čokolado, vi ali vaš zdravnik, ki očividno pripisuje tudi zadnjemu koncu prebavne cevi, namreč danki, listo, kar imamo navadni Zemljani prav na prednjem koncu, v ustih — več ali manj razvajen okus! Zadeva okusa in — pameti!
Ista. Otrok je očitno pametnejši od matere! Ob 9 dobiva zajtrk, ob 10 že izdatno malico, ob 12 kosilo, ki se mu upira, vsiljeno hrano pljuje iz ust navzlic kapljicam za boljši tek! Čudim se, da mučeni otroček že ni začel hirati in ima še pravšno težino in celo nadpovprečno dolžino. Dvomim, da bi mogel vam dopovedati, kar treba vedeti o primerni prehrani otrok tako nakratko in daleč, zato vam svetujem, da oddajte otroka, preden ga skvarite, vsaj za pol leta na rejo v kakšen zavod ali pa kmetski družini z lastnimi otroki.
A. F. — R. Spolna razboljenost, pogosta muka mladih ljudi, je bila že neštetokrat razniotrivana in pojašnjena v teb vrstah. Gotovo ni tista mladostna zabloda brezpomembna v zdravstvenem pogledu, a njene posledice so v mnogih poljudnih spisih prekomerno pretirane in pošastno izkrivljene. Po samoskrumbi nastala ali povečana raz-dražljivost ali preobčutljivost se sama po sebi poleže in premine — pri pametnem človeku, ki razvado opusti in ne misli več nanjo. Če pa kdo, največkrat oplašen po tistih nespametnih in neresničnih opisih in morebitnih grožnjah, razglablja sam pri sebi tiste zadeve, se tista razboljenost samo poglobi in razširi še na drugo drobje, vse prihaja v nered. Izhod? Pametnemu in resnemu človeku kaj lahek in enostaven! Očistite si bolno domišljijo, temeljito pometite vse iz nje, kar vas spominja na tisto, kar vas bega in vznemirja, in živite tako, kakor da ni bilo nič — pa izginejo vse nevšečnosti. Delajte po pameti, hodite v pošteno družbo po razvedrilo, in če vam razmere kažejo in dopuščajo, mislite na skorajšnjo ženitev.
M. N. — S. Zvinjena noga naj bi bila smučarju toliko vredna, da jo nese pokazat zdravniku ali ga pokliče k sebi. Na daljo take stvari prav ocenjevati io dajati primerne nasvete — je neverjetna zahteva!
Z. K. — H. Goste dlake po obrazu, posebno pod nosom in na bradi? Kaj storite? Za zdaj prav nič. Zaupam vam namreč svojo večkrat doživljeno skušnjo, da se je marsikateri ne čisto vsakdanji ptič ali metulj dal ujeti zavoljo takih brčic ali take bradice.
J. M. — G. Srčna razboljenost in splošna živčna razrvanost se vam ne poboljšata s prebiranjem knjig o dušeslovju ali vz^ojeslovju; menda najdete kaj uporabnega v knjigi >0 zdravju in boleznih«, ki jo je izdala pred nekaj leti Mohorjeva družba. Ali naj se poročite? Težak odgovor! Ako je kdo od vaših bližnjih sorodnikov tako ali podobno bolan kakor vi. kar bi pomenilo, da je vaša živčna bolezen dedna, potem ne kaže takšne nadložnosti prenašati na morebitno potomstvo. Ako je pa vaša bolezen pridobljena, nastala zavoljo drugih bolezni, ki »gredo na živce« ali drugačnega trpljenja, potem ni tolike nevarnosti, da bi bilo potomstvo z njo »obremenjeno«. A vedeti morate, da zakon ni zdravilo zoper nikakšno bolezen, pač pa treba zanj vsaj priličnega zdravja, zato počakajte, da se vam živčevje uravnoteži. Pojdite za kaj časa z doma, morda se vam v izpremenjenih razmerah hitreje posreči do pomirjenja.
A. P. — G. Izpadanje las po senu v glavi je kar običajen pojav, ki pa v obče nima tako hudih posledic, kakor kaže izprva. Poznal sem moža, ki se mu je šen razlezel po vsem telesu in ga po vsem
telesu tako ogolil, kakor ni gol noben novorojenec. Tistemu možu so zrasli lasje in brada in druge kocine v dovolj čvrsti obliki. Menda se to zgodi tudi vant. Pametna nega lasišča utegne rast novih las pospešiti, oterite si lasišče 1—2 krat na teden z razredčenim milnim cvetom (ki ga dobite v lekarni ali mirodilnici), dve žlici tega cveta na četrt litra (prekuhane) vode. Čez pol ure treba lasišče dobro oprati z mlačno vodo ali kamiličnim čajem. Če je osušeno lasišče in lasje prepusto in hrapavo, na-mažite si je z dobrim (namiznim) oljem.
K. K. — H. Srbež po životu, zdaj tu, zdaj tam, je kaj pogostna starostna nadležnost, časih tudi znak kakšne bolezni, n. pr. sladkorne. Zato vam priporočam, da se daste zdravniško pregledati. Svetujem vam, če nimate kakšne posebne bolezni — otrjenje žilja je že skorajda neizogibna pritiklina vaše dobe — da spremenite svojo prehrano za več časa. Ne uživajte nič mesnega (tudi juhe ne), ne jajec, ne živalske masti kakšne tri mesece, hranite se z mlečnimi, močnatimi jedrni, uživajte obilo zelenjave in sadje kar se da v presni obliki. Čim manj si solite jedi, tem bolje za vas. Tisto jutranje umivanje naj kar ostane, dodajte vodi časih malo kisa ali špirita. Ne nosite na koži nič volnenega blaga. Morda se vam že s tem ravnanjem poleže srbečica, če ne, pogovorite se s svojim zdravnikom o drugih sredstvih.
1. D. — J. Kila krčnoga žilja ne nastane tre-notno, enkratni napor pač napravi že poprej obstoječo in morda neopaženo okvaro občutno ali jo poslabša, kar je verjetno, ni pa verjetno, da bi se krčne žile razvile zavoljo trenotnega napora, saj je njih postanek v modniku približno enak krčniin žilam na golenih. Če se hočete usposobiti za težja dela, ne odlašajte z operacijo. — Druge zadeve, ki jih opisujete, ne spadajo v zdravniško področje.
M. R. — Lj. Sladkorja ne prenašate ne drugega sladila v nobeni obliki razen mlečnega sladkorja? To ne pomeni sladkorne bolezni, pač pa morda po-sebo občutnost želodca, morda izredno idiosinkra-zijo za te snovi. Vedite tudi, da poznamo razne vrste sladkorja, ki so med seboj različni in tudi različno vplivajo, tako n. pr. sadni, grozdni, trslni, mlečni in še kateri drugi praktično manj važni sladkor.
Ista. Otekanje goleni po poškodbi kolka pomeni, da je odtok krvi iz bedra oviran, morda je ovira v bedru, morda višje v truplu. Tista modra lisa nad gležnjem pomeni okvarjeno žilje na tistem mestu kože ali podkožja morda zavoljo kakšne poškodbe, morda je ozeblina. Vaš oče da je imel prav na takem mestu čir, ki ga je po 14 letih vzel s seboj v grob. Vi se bojite začeti z zdravljenjem, ki mu ne vidite zadovoljivega konca. Zares, čemu trpeti in umirati z zdravniško pomočjo, če se lo opravi tudi brez nje! Vendar vam moram sporočili dvoje: prvič da sem videl mnogo hudih in grdih čirov na golenih, ki so se s pametnim ravnanjem trajno zacelili v popolno zadovoljstvo njihovih ime-jiteljev, drugič da se dajo po mojem mnenju bolezni dosti lažje in hitrejše preprečevati kakor nastale bolezni zdraviti. Sicer pa, vaša glava, vaš svet!
Lj. J. — Lj. Brezimnicam in skrivalkam — nič.
A ta Narod iz Knafljeve je vtaknil svoj izvežbani nos v naš Kotiček, zavohal nekaj pikantnega v njem, izvlekel iz njega dva naša odgovora in jih razobesil v svoji zatohli izložbi. Maločestiti starina je s tem ponovno izpričal dvoje: prvič da je nepoboljšljiv klafač, ki išče in najde v nedolžnih šegavostih svoje lastne umazanije, drugič da je ne-ozdravno bolan, ker se ne zaveda, da se sramoti samega sebe, ker leti lastno blato nanj nazaj, ko ga meče okoli sebe.
ga lahko tožite, saj imate celo pismeni dokaz v rokah!
Nejasna naročilnica. K. J. G. Spomladi ste na prigovarjanje potnika naročili »Detajlista« in podpisali pismeno naročilnico. Mesečna naročnina je znašala 60 Din. Dobili ste eno številko lista, poravnali naročnino, nato pa z dopisnico odpovedali
list, ki ga tudi res niste več prejemali. Po preteku , „...„.„_ ______
meseca ste dobili opomin od uprave lista za pla- > čim bolj mrzel je namreč hlev, tem več krmskih ce Droviziie v znesku 150 Oin. K«r ni/tte I »orlii I n iin ani/MM rwi.rniKi.iin vorviilii 7m nroiT/VH iflllifi 111
Kmetijski nasveti
Vprašanje. Kako topel mora biti hlev, da A 1» živina dobro počutila v njem? J. T. v Č.
Odgovor. V hlevu mora biti tudi pozimi primemo gorko, tla se v njem živina dobro počuiti. Povprečno naj znaša toplina v hlevu 12° do 15" C. Za mlečne krave, teleta, mlado govedo tn voli je bolj ugodna višja toplina — okrog 15" C, za pitakno živino pa nižja — okrog 12" C. V hlevu pa mora biti jioleg zadostne gorkote ludi pozami dober zrak. Zato morate skrbeli, da se z zračenjem zadostno izmenja tudi zrak v hlevu. V to posebno primeren čas je takrat, ko odide živina iz hleva na vodo. V primerno toplem hlevu tudi privarčite na krmi
čilo neke provizije v znesku 150 Din. Ker niste plačali, ste sedaj prejeli opomin po advokatu. Vprašate, kaj storiti? Ker ne vemo, kakšno je bilo besedilo naročilnice, ki ste jo podpisali, ne vemo, ako uprava morda ravno iz obveze na podpisani naročilnici povsem opravičeno ne terja plačilo 150 Din. Svetujemo vam, če nimate kopije naročilnice, da se zglasite pri odvetniku, ki vam bo pojasnil, zakaj da vas uprava terja na plačilo. V bodoče bodite previdni, predno kaj podpišete — po podpisu je prepozno.
[ redilniih suiovi porabijo živali za proizvajanje m ohranitev telesne gorkote.	Ing. A. P.
L. R. v P. Kje bi dobili najcenejc arborin, kako ga jc pripraviti, škropiti, vas zanima. V vsakem večjem kraju imajo delavne kmetijske organizacije primerno nepreveiiko zalogo kemikalij proti Škodljivcem. Če tega še ni pri vas, je znak, da se jeseni člani niso zanimali in pri organizaciji drezala ter prijavili svojega naročila. Skupna nabava za cel Okoliš je vedno cenejša, kot nabava na drobno; razlika je v ceni, transportu, zamudi časa. če mi pri Zastavljeni glasbeni instrument. D. S. M. Ne- Vas arborina, pišite »Chemotechnk v Ljubljano,
pa vam bo poslala arborin z navodilom, kako ga je pripraviti iin škropiti. »Sadjar in Vrtinar« bi Vas o tem poučili, knjiga Mohorjeve družbe — Huimek: Boj proti sadnim šikodiljivceim — vas o tem natanko pouči.
Setev lucerne med žito — ni priporočljivo. R.
K. v N. — Vprašate, 6e lahko sejete luoemo med pšenico ali ržjo in kdaj to lahko 9torite. — Lu-cerna je rastlina toplejšega podnebja, ki ne prenese premočnega zasenčevanja od strani drugih rastlin. Tudii vzklije šele, ko se je zemlja ogrela,
kemu fantu ste posodili večji znesek denarja, ki ga je obljubil vrniti v teku enega meseca. Do povračila je zastavil glasbeni instrument, o katerem je trdil, da je njegova last. Po preteku roka dolga ni poravnal, zvedeli ste, da je instrument manj vreden kakor pa dolg in sle za to opomnili mater fanta, da poravna za sina dolg. Fant sam je 19 letni tovarniški delavec. Mati vam je odgovorila, da dolga za sina ne plača in zahteva f>ovračilo zastavljenega instrumenta, češ da je njena last in da ga ji je sin ukradel. Ali je mati plačnica za sinov dolg oziroma ali ima pravico zahtevati nazaj
zastavljeni instrument? — Mati ni dolžna za sina i torej mnogo pozneje, nego je ožim in a odgnala. Ko
n U	Hrt li fr, KI cn i-np	'I in cAn m o _	.	.....• l.. il____.. .. •. ......I i i Ha
plačati dolg. Če bi se res izkazalo, da je sin ma teri ukradel instrument, potem ste ga dolžni vrniti. Če je instrument last matere, mati pa ga je sinu dala, da na njem igra, t. j. da mu je instrument zaupala v rabo, potem niste dolžni instrument vrniti materi, pač pa sme mati samo od sina zahtevati odškodnino, instrument pa ostane vaš.
Obdolžitev tatvine. F. P. A. Pri neki razpravi na okrajnem sodišču je po končani razpravi vaš nasprotnik proti vam zavpil, da ste mu ukradli kokoši. Predlagali ste takoj na sodišču, da se napravi
se ta razraste, naipravi tako senoo na zemlji, da zaduši drobne rastlinice lucerne. Zato navadno n« sejemo lucerne med nobeno žito, kajti tudi jaripa jo rada obsenči. Edino, kar lahko storimo, je ta, da jo poisejemo med zelo redek oves, ki ga pa moramo pravočasno še zelenega pokositi, kajti če ga pustimo dozoreli, bo lucerna ostala redka. Lucerne ne smemo prezgodaj sejati, ker hoče že ogreto zemljo. Kakor smemo domačo deteljo posejati celo po snegu, ker prenese vlažno, mrzlo zemljo,
tožba, vendar sodnik je tožbo odklonil, dasi je ' ja.]I0 moramo s setvijo lucerne počakati tako dol-
Pravni nasveti
Ničnost opravil trgovskih potnikov? F. V. S.
Od neznanega trgovskega potnika neke dunajske tvrvl.ke, ki ima menda filijalko v Mariboru, ste lani kupili večjo količino blaga, kii sle ga polovico takoj plačali, glede druge polovice pa ste se zavezali, da jo boste plačali v treh mesecih. Sedaj ste se uverili, da je blago precej predrago in vprašujete, če je res t rete zabranjevati hoje čez nje. Tudii vprašanje gle-kupoija trgovskega potnika sklenjena z zasebnikom j de betonskega podstavka je nejasno in ni razu m -nična kakor ste to črtali, iin de vas more tvrdka pri- ; jivo, kdo zahteva njegovo odstiranitev in zakaj.
škodo. Občina se za pritožbe ne zmeni. Kaj storiti? — Kdor vam povzroči škodo, je dolžan plačati odškodnino. Nastopiti pa mora oškodovanec sani proti tistim, ki delajo škodo. Na občino se v tem slučaju nii zanašati. — Vprašanje glede mostov je nejasno. Ako sta mostova občinska, torej javna, vi ne mo-
eMiti, da poravnate preostali anesek. Proti vam že s svojimi pravnim zastopnikom. — Obrtmi zakon
Odprava sosedovega plotu vsled jemanja svetlobe. J. T. — Ob meji je stal 1 meter visok sosedov
določa, da smejo imetniki obrtov sami ali po svo- j pj0t. ki ga je pa sosed za 2 metra dvignil. Tako
jih trgovskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu aLi zunaj njega iskati naročil za kolonialno iin špecerijsko blago, za kemijske in rudninske indel-ke kakor tudii za manufakturno, konfekcijsko iin galanterijsko blago in perilo samo pri podjeljih, ki obratujejo s tem blagom. Plri drugih osebah pa smejo iskati za tako blago naročil sam« na p<wiv. Minister za trgovino in industrijo sme za poedine vrste obrtov in blaga in poedina i>odročja dovoliti izjeme od naivedene prepovedi in sme odredili, da se smejo iskati naročila tudi brez poziva. Ino-
visok plot vami jemlje svetlobo v slano vanju in na vrtu. Ali je mogoče zahtevati odstranitev plotu? — Odstranitev oziroma znižanje plotu lahko zahtevate, ne more se pa vedetii. če boste v eventualni pravdi uspeli. Ako se 'bo sodišče po izvršenih dokazih prepričalo, da je vsled plotu svetloba v vašem stanovanju iin na vrtu toliko manjša, da vas bistveno ovira pri uporaibi istega, utegne razsoditi v vaš prid.
Udeležba na dražbi. I. K. Ž. Ker niste navedli, koliko je cenjena polovica posestva vašega dolž
sam žalitev slišal. — Na vsakem sodišču je uradni dan za stranke enkrat v tednu. Na ta določeni uradni dan mora sodišče sprejeti na zapisnik tudi zasebne tožbe, če stranka predloži tudi predpisano takso. Ob drugih dnevih pa niso sodišča dolžna, rajen v nujnih slučajih — sprejemati tožbe na zapisnik. — Tožite lahko v roku od 3 mesecev t»d dneva razžalitve in ne samo nasprotnika, ampak tudi vse one osehe, ki za njim žalitev ponavljajo in vas ponovno vsak za sebe žali na časti.
Dolžni delež otrok. F. G. Lj. V Ameriki imate ženo in odrasle otroke, ki so vam popolnoma odtujeni. Ko ste se vrnili v Evropo, se niti poslovili niso od vas, kljub temu, da vedo, da se radi starosti sploh ne vrnete v Ameriko in da ste šli umret v rojstni kraj. Sedaj vam streže sirota-nečakinja in bi tej radi zapustili morebitne prihranke. Vprašate, koliko ste dolžni v oporoki zapustiti ženi in otrokom. — Če umrjete brez oporoke, dobi žena en četrt a vsi štirje otroci skupaj tri četrt vaše zapuščine. Dolžni delež, ki ga morate otrokom zapustiti, znaša polovico zakonitega deleža, dočim nima žena pravice do dolžnega deleža, ampak le pravico za manjkajoče spodobno vzdrževanje, dokler se zopet ne poroči. Vsem štirim otrokom morate torej zapustiti tri osminke svojega premoženja odnosno vsakemu po tri dva-intridesetinke. Če znaša vaše premoženje n. pr. 3200 dolarjev, morate vsakemu otroku zapustiti najmanj po 300 dolarjev, skupaj 1200 dolarjev, a 2000 dolarjev lahko zapustite nečakinji. — Lahko pa še, dokler ste živi, naložite na ime nečakinje denar ter ji pred smrtjo izročite hranilno knjižico v dar.
»emaka podjetja iin njih trgovinski potniki smejo j nika, ki pride na dražbo, dalje, ker n« vemo, na
Iskati v državi naročil samo, če spravijo svoje delo v sklad z orlTedbaimii trgovinske pogodbe z državo. v kateri je sedež njih obrta. Dalje določa zakon, da so opravita trgovinskih potnikov sklenjena z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naročil, nična. Tako torej zakon. Če je bil« vaša kupčija sklemijena pod navedenimi okornostmi in v nasprotju z zakonom, jo je smatrati za nično t. j. nobena strainka ne bi mogla druge prisiliti k izvršitvi. S tem p« seveda ni rečeno, da vaim Mapo, tel ste ga prejeli, ni bilo treba plačati. Kljub evem-
katerem mestu je vknjižena vaša terjatev ter, da li bi prišla do kritja vaša terjatev pri prodaji, to vam drugega ne moremo svetovati, kakor da zaupate svojemu advokatu, ki so mu vaše in dolžnikove razmere dobro znane in vsled tega tudi dobro svetovati more.
Kup na poskuinjo. V. A. T. — Izbrali ste v trgovini v mestu radioaparat in ste se dogovorili, da ga vzamete na poskušnjo domov. Založili ste kot garancijo 1000 Din, ki vam jih je imel vrniti trgovec, če bi radioaparat vam ne ugajal ter ga
twelui ničnosti ste se s prevzemom blaga na račun nep(>škodovanega vrnete v določenem roku, v tvrdke za vrednost tega blaga obogatili, m ta vas 1 0bratnem slučaju pa naj bi znesek 1000 Din veljal tvrdika v skrajnem slučaju mogla toniti iz naslova j ^ h kcmtf) plačji0. Tretji dan ste vrnili nepoško-
obwatitve, ako bi s tožbo iz naslova kupčije propadla.
dovan aparat s pismom, da vam ne ugaja in da zahtevate založeni denar nazaj. Trgovec vam je
Konkurz Kmetijske eksportne zadruge v M. pismeno sporočil, da zneska danes ne more vrniti,
V. L. — Prijavili ste svoje terjatve v konkurou navedene zadruge, ki so bile že ugotovljene. Kotni se
ker je ž njim že disponiral v prepričanju, da vam bo aparat ugajal. Na ]>onovne prošnje, da vam
j« obrniti za izplačilo ugotovljenih terjatev? Ali je j vrne denar, sedaj trgovec trdi, da denarja ne vrne, treba [»anovne vloge na sodišču? itd. — Ker naim ni l/»r <i* »mil™ knl nlačiln na račun in v»m mwli na ra»pol8eo konkurznl «pis navedene zadruge.
vmm o stan ju tega konkurza ne moreimo da jati internacij. Obrnite se na upravitelja konkurzne ma-e ali pa na konkur7jnega sodnika. Taim boste zve-•-M. »»kaj se vam ugotovljene terjatve ne izplačajo.
^Itoda. ki jo delajo kopalci. G. M. K. Kopalci . m delajo a potegamjem in hojo po travi občutno
ker ga smatra kot plačilo na račun in vam nudi razno blago v tej vrednosti. Kdo ima prav? — Če so vaše navedbe resnične, potem ste sklenili kup na poskušnjo, to je pod pogojem, da vi aparat v določenem roku odobrite. Če ste v lem roku vrnili aparat, kupčija ni bila sklenjena in je trgovec dolžan vam vrniti 1000 Din z zakonitimi obrestmi od dneva vrnitve aparata daije, Če ne vrne ziejpa.
Kmetovalčeva opravila v prihodnjih štirinajstih dneh
Na domu in okrog doma. Kdor počiva, ta rjavi. Tako se godi tudi ročnemu in drugemu orodju pozimi. Po končanem delu csnaži iai posuši rabljeno orodje, železne dele namazi, da ne zarjave. Orodje deni na mesto in kjer potrebno, ga zakleni. Pazi na orodje, popravi ga in nadomesti zlomljene ali obrabljene dele. Kdor to vpoštev« zdaj, si prihrani mnogo nejevolje pa ludi denarja. Pripravljaj in oskrbi si dobra semena, misli že zdaj na semenski krompir. Pritisnila je huda zima. Preglej, 5e' so pridelki, katerim lahko mraz Škodi, dovolj zavarovani pred mrazom. — Dolgi zimski večeri so najbolj prikladni za črtanje zimsko-strokovnega Stliva.
Poljedelstvo. Tudi v hudi zimi lahko storiš kaj za polje in travnik ter si prihraniš delo spomladi. Odvoz hlevskega gnoja na njive za spomladmi gnojenje se pozimi po z.mrzlih tleli najlažje izvede. Gnoja pa ni raztrositi, tudi ne pustiti v malih kupih, ampak odložiti ga je na primernem mestu, odkoder ga je spomladi lahko izvoziti oziroma razrtiNDSiti. Gnoj je lepo zložiti na kup, ga dobro stlačiti in po možnosti pokriti z, zemljo. Tako zložen gnoj ne izgubi na vrednosti in se do spomladi dodobra razkroji. — Marsikje je gnoj-nična jama polna. Treba .jo je izprazniti in gnojnico razvoziti po travnikih. Najbolje opravimo to delo, če je zemlja znirala, da kolesa ne kvarijo travne ruše. Tudi po snegu jo je dobro razvoziti, ter se tedaj najbolje poana že politi prostor. — Apnenje zemlje je zek) koristno posebno na težkih tleh. Sedaj je čas, da si kmet presftrbi apno, bodisi žgano, bodisi apmeni prah kot odpadek iz apnenic, »li mavec. Skoro vse naše zemlje so hvaležne za apnenje in bogato povrnejo stroške zanj. Že lapor sam zboljša težka ilovnata tla.
Živinoreja. Vsa na tem mestu dme 17. dec. 1933 in dne 15. t. m. navedena opravila veljajo dalje. Skrbi, da ne bo živimi trpelo vsled hudega mraza, ki je nastal V premralem hlevu porabijo žrvaii več redilnih snovi za proizvajanje iti ohranitev telesne gorkote. V hlevu in svinjaku bi ne smel manjkati toplomer, da se lahko prepričaš o vsakokratni hlevski gorkoti. ki na.j znaša okrog 15" C. Kljub mrazu pa fftrbi, da bo v hlevu dober svta xfuk. ouuu&i uuufv zaprta ukiia naj pfillajn v
go, dokler se zemlja ne ogreje. In tedaj jo najrajši sejemo samo. Tako nam najbolje uspeva. L.
Predkaljenje zgodnjega krompirja. R. P. v IT. — Slišali ste, da se da s siljenjem ali predkalije-njem krompirja doseči že na prostem precej zgo-den krompir in želeli bi vedeti, kako se to doseže in katere vrste so za to primerne. — Zgodnji ■krompir ima na trgu precej višjo vrednost nego poznejši, zato ni čuda, če so na jugu že od nekdaj posvečali njegovi gojitvi precejšno skrb. V to svrho so pa bolj primerni južni toplejši kraji, kjer sadijo krompir večkrat že decembra ali januarja meseca. Pri nas to seveda ni mogoče. Pač si pa lahko pridobimo krompir tri do štiri tedne prej, če ga podkalimo ali silimo. Za to vzamemo krompir zgodnjih vrst, kakor n. pr. zgodnji rožnik. Za kalitev je najboljše kot jajce debelo gomolje s krepkimi, zdravimi klicami. Čas predkalitve je v februarju, ko je zunaj zemlja še prehladna in vreme še neugodno za saditev. Prostor za to bodi svetel, z.račem im suh ter primeroma topel. Za kaljenje vzamemo štirioglate lese, na katere zložimo krompir z očmi navzgor. Lese ne simejo biti prevelike, ker jih moramo po potrebi prenašati, posebno ob času saditve na njivo. Ob primerni toploti bodo očesa pognala močne klice, ki na svetlobi ozelenijo. Ko je čas za saditev na njivo, prenesemo lese na mesto in previdno posadimo predkaljeni krompir, da se klice ne odlomijo. Na ta način ai-Ijen krompir dozori vsaj tri tedne prej in da bogat pridelek.	L.
Z. A. - Z. A. D. — V vašem pismu ste označili svoje bivališče sanno z začetnimi črkami Z. A. D. — Da bo mogoče točno odgovoriti na vašo vprašanje, sporočile semkaj kraj vašega bivališča.
Vprašanje: Ker nimam v gospodarstvu druge živine, dajem ostanke in pomije kar molanim kravam skupno z lanenlmi tropinami in reaanioo. Ali to krmljenje vpliva kaj na otelitev krav. s katero imam nekaj časa sem težave? Ali so boljše mrzle ali gorke pomije? (A. V. T.)
Odgovor: Poimije z jedilnimi ostanki vred nf-so ne mrzle ne gorke primemo krmilo za molzne krave, najmanj pa za breje krave. Pač pa se dajo pomije obenem z jedilnimi ostanki krmiti z uspehom prašičem, pred vsem pitata im. Zato bi bilo* dobro, če se odločite za gospodarsko izkoriščanje pomij in jedilnih ostankov po prašičih. Paziti morate, da boste krmili le zdrave pomije. Ako krmimo preveč slane, skisane ali kakorkoli pokvarjene pomije, lahko škodijo živalim.	Ing. A. P.
hlev dovolj svetlobe. — Vzrejaj pravilno teleta iin prašičke, ki si jih od bral za plemensko rejo. Da ostanejo mladovne krave dlje časa mlečne in da se okrepijo, jih pripusti zopet k biku šele Gre« 2 do 3 mesece po otelitvi. Vsem brejim živalim pokladaj le zdrava in močno brejim ne preveč obimovita krmila. Perutnino imej le v suhem, pred mrazom zavarovanem prostoru. Zavaruj perutnino pred njenimi »prijatelji« (lisica, dihur itd.). Skrbi, da se perutnina ne bo v kurniku dolgočasila. Daj ji priliko, da bo lahko grebla in brskala tudi v zaprtem prostru. Krmi jo dobro
Vinogradništvo. Sedaj ima vinogradnik največ časa za dovoz gnoja v vinograd če vreme dopušča, očisti v vinogradu odvodne jarke in zbiralnice za vodo, popravi zidovje in škarpe, v strmih legah spravi zemljo na vrh. po možnosti in potrebi lahko tudi rigolaš za novi nasad.
Kletarstvo. Preglej sode in jih zapolni, ob lepem vremenu prezrači klet, pazi pa, da ne pride mraz vanjo. Sedaj začni tudi z žganjekuho. Kdor še ni pretočil vina, naj to kmalu stori ob primernem vremenu.
Sadjarstvo. Nadaljuj s čiščenjem sadnega drevja, ako vreme dopušča. Pazi, da je mlado sadno drevje po novo zapadlem snegu zavarovano pred zajcem. Nabiraj si, ako tega nisi še storil, cepiče Aa pomladansko cepljenje. Reži jih le od takih dreves, katerih vrsto in rodovitnost poznaš, čopiče poveži in zabeleži njih vrsto ter jih anauj v pa-
SIN
(I■/, sovjetskega življenja)
Odkar so se nastanili v nekdanjem go-spodskem dvorcu mestni sovjet, okolicaliski sovjet in dragi uradi, so uredili pri glavnem vliodu konjsko napajal išče. Ta dan je stalo med koli ob dolgem koritu samo eno kljuse s povešeno glavo, prazno seneno torbo na gobcu in kosom raševine na hrbtu. Po zasneženi ulici je pihal oster veter. Videti je bilo, dn konjiček že dolgo čaka zunaj in hudo prezeba: vedno zopet je stopical in mraz mu jc stresal vse mršavo telo... Težka vrata so se že dvakrat odpirala to jutro in se zdaj odprla tretjič. Gospodar je zopet prišel pogledat konjička. Tretjič je stopil k njemu, mu popravil raševino na hrbtu, snel prazno torbo, z nogo zgrebel na kup šope sena, ki so štrleli izpod korita, jih vrgel v korito, rahlo lopnil kljuse po rebrih in mu rekel: »No, le jej, počivaj! Jaz grem zopet čakat. Kaj se hoče!« Odšel je po stopnišču v hišo, zopet odprl težka vrata in izginil noter. To je bil visok, suh, prileten kmet z dolgo, razcefrano in redko brado. Pisal se je Terentij Drozg in odrinil je bil na vse zgodaj, da bi njegov revni konjiček pravočasno zmagal, sedem kilometrov zasnežene poti od vasi do mesta. Prišel je k sinu, ki se je povzpel do časti občinskega političnega prosvetarja.	^
Ko je skrbno za seboj zaprl vrata, je stopil v veliko, svetlo vežo. Noiiri je bilo toplo. V kotu na desno je vreče plapolal gašperček. , Hišnik Jermolajič je čepel na tleli poleg peči : in včasih vrgel na ogenj še eno polence. Vzdolž . sten so stale klopi. Med pisane plakate na j stenah je bogvekako zašel portret Budenega j z junaško zavihanimi brki in besedilom: Lo j vodi, Budeni, naprej nas v boj! Vsak od nas je majhen sovjetski heroj, ki je gotov, vedno i gotov — za boj!«	j
Drozg se je spustil na klop ob peči in ; rekel s prekinjenim, hripavim glasom: No, ; danes mraz noče odnehati. Tako pritiska — j da joj!«
»Kaj pa,« je pritrdil hišnik, '-letos ima- I mo res pravo zimo.«
»Letos boste pač dosti drv pokuriti, se , je oglasil Drozg po daljšem molku, ta vaša hiša jih bo dosti požrla, ker je tako velika, j Koliko ireči imate?«
»Osemnajst.«
»O, beži no! Saj menda ne kuriš sam vseh teh peči?«
»Kdo pa bi jih kuril drugače? Samo jaz sem za to. Vsa težka opravila so meni napr-tana. Nikar ne misli, na primer, da bi hotel tvoj sin kuriti! Kje neki — prevelik gospod je postal. Politprosvetar se piše. Kaj sem mu jaz? Tako neki, nihče zanikamo. A njemu izplačajo vsakega prvega 65 rubeljčkovi ker je komunist. Lep denar je to! A če bi vsaj kaj storil za ta denar! Ti si, na primer, oče. Povej, koliko ti pošilja?«
»Zato sem tudi prišel. Ne vem, koliko mi bo dal. Prosil ga bom, naj pomaga,« je obupno odgovoril Drozg, vzdihnil in dodal: Prav malo nam pomaga. Res se ne morem pohvaliti, da imam pridnega sina. Ne, saj ne maram lagati. Slaba pomoč je to!«
»No, iu kaj pravim jaz drugega! se je razvnel hišnik. »Slaba pomoč, praviš! A sam vedno kupuje vsak šnieut: ovratnice, zaponke, nizke čevlje. Škornjev ne mara več nositi. Dolge hlače nosi. Pa še čaj in sladkor, izleti in črešnjevec — vse to tudi stane denar. Ljubico tudi ima, zgodaj je pričel! :
»Lju-bi-oo ima, ali je res?«
»No, saj ti ne bom lagal, splača se! Poprej smo se'ženili, n zdaj to ni v modi. Prijateljico si je oskrbel, gospodično. Rom-pom-pom, ta ti je prava moskovska cvetka! Vedno leta z aktovko pod pazduho. U-rad-ni-ca! Ki-klico ima tako kratko kal;or opica na sejmu. Pa kaj bi govoril, saj jo je grdo gledati! Najbrž je še zdaj pri njeni. Danes boš dolgo čakal.'Navadno'spi do desetih, prav po gosposko. A danes ima prost dan. Nemara bo kar do obeda spal. Danes si res slabo zadel.
»Nisem vedel.
»Sobo ima gori v prvem nadstropju, je nadaljeval hišnik. :Nobene stanarine mu ni treba plačati. Menda se mu ne godi preslabo. Kaj pomaga! Zdaj že ne bo nikoli več za kmeta, odvadil se je. Zate se zdaj briga kakor za lanski sneg. Saj ga ne boš nikoli več poslal orat. Vse zaman! Ti moraš Iu sedeli pa čakati, on pa izvoli naprej s pa i. Le pojdi, zbudi ga! Videl l>oš. kako te ho oštel. Zdaj ne mara niti svojih čevljev suažiti. sobe pometati, peci kuriti ali vode prinesti. To mu je prenaporno. Imamo Iu neko žensko, napol beračico, ta »iu vse oskrbi. Tvoj sin ne more več shajati brez poslov. Prav tako jc i > i lo pri starem grofu. Ta tudi ni mogel bili brez strežaja. Kjer je gospoda, mora biti ludi služiučad! Tristo zelenih!«
Hišnik je pljunil v ogenj in jezno obmolknil.
V leni trenutku je prikorakala z vedrom po širokem marmornatem stopnišču okrogla, kozava ženica v umazanem, razcapanem kožuhu in pošvedranih, blatnih škornjih. Spustila se je v vežo in hotela odpreti zunanja vrata.
»Že zopet si tu, nesnaga!« se je zadri nanjo hišnik. »Kolikokrat sem ti že rekel, moto-vilo nerodno, da moraš hoditi skozi kuhinjo! Saj imamo druge stopnice za posle. A tu je malo bliže, prelena si, pa mi vedno zopet nagajaš!«
»Ali ni vseeno?« se mu je namuznila ženska, »kaj se razburjaš? Kaj zato, če bom pomije razlila po stopnicah? Briga me! Saj bodo kmetje še več blata nanosili noter. Saj mi nisi gospod, da bi mi ukazoval!«
»Noben gospod nisem, hišnik sem, ampak li, gobezdalo, ne moreš shajati brez gospode! Pri kom si za postrežnico, kaj?«
»Glej ga no, ali mi zavidaš? Menda ti ie žal za dvajset kopejk, ki jih zaslužim? Le povej, da ti je žal, stari stiskačk
"Baba neumna!«
r Nisem bolj neumna, kakor si ti! Glej ga. no! Od kdaj so ti glavo zamenjali, da si postal tako pameten?«
Tiho bodi. klepetulja! Zale je res kreg kakor dober požirek. Povej rajši,'ali se je že zganila la tvoja gospoda? Zbudi ga, 110, da bo kavo pil! Povej mu: prosim lepo, blagorodni gospod, vse je gotovo, potrudite se samo vstati. Povej mu, da je njegov oče prišel iz vasi, ker potrebuje denarja. O-če, ali si razumela? Povej, da čaka od šestih zjutraj. Tema je bila, ko je prišel, zdaj. bo pa že kmalu poldan..
Kaj ini to praviš? Sani povej, če hočeš. Jaz nimam ča.-a.
»Klada lena! No, pa grem. Pojdiva!« je rekel Drozgu. * Pojdiva k njemu na stanovanje. Pokazal li bom, kje je. Sicer me bo potem kregal, a briga me! Saj vendar ne moreš čakati tu do noči! Pojdiva!«
•A-
Odkorakal je naprej. Drozg se je v naglici spotikal, se odkril. Držal je. v levici veliko kučmo iu sledil hišniku kakor slepec vodniku. Ko sta prišla v prvo nadstropje, sta zavila po širokem hodniku z zgornjo svetlobo na desno. Obslala sta pred visokimi bratovimi, še nepoškodovanimi vrati.
Tu.« je rekel hišnik in pokazal na vrata, »tu je pred revolucijo stanoval mladi grof Vladimir Mihaiič, zdaj pa tvoj sin, mladi Drozg. A tvoj sin je še bolj grOfovski, tako je muhast. Ce je grolek ljudem nagajal, to že razumem — saj je bil rojen kakor gospod No, dobro, njim je odklenkalo in hvala Bogu! Ampak, kje se je ta tvoj sin naučil biti tako gosposki? Mar si mu li dajal dober zgled? Ljudje so kar zbegani, če imajo z njim opravka. Iz dežja pod kap >1110 prišli, pravijo. Vidiš, kaj vse počenja ta tvoj bedak. No, pa le poskusiva gospodo zbuditi,« ji; nadaljeval in začel butati s pestijo pa s konico škornja na vrata, Vasilij Terent.jič, vaše blagorodje, vstanite!
Kaj češ? še jc oglasil onstran vrat jezen glas.
Jaz nič, ampak vaš oče jo prišel pa bi vas rad videl. Na vse zgodaj je dospel iu Se vedno čaka ua vas, milostljivi gospod.
Oče? Kakšen oče?.
■Saj imate vendar samo enega očeta, vaš oče je tu, Terentij Fjodrič.
. n«,.«: .,,.'. .io	..: ^i..,,,.. i.. .,,...
I	mu. <J-» lin; iti utimu, uu cv' 111 v/vi-
potoval.«
»Sami mu povejte! Saj stoji tu pred vrati.«
»Vasilij!« se je zdaj oglasil Drozg. >To sem .jaz! Jaz sem prišel k tebi, tvoj oče!
Odgovora ni bilo, a notri v sobi je uekaj zašumelo. Nekaj jo padlo na tla. Potem so se razlegli koraki, se je obrnil ključ v ključavnici in skozi napol odprta vrata je pogledal zaspan in zniačkan mlad obraz.
Očka!: je začudeno zašepetal mladenič. Jaz sein, dragi sin, samo jaz. Dober dan! Prišel sem k tebi. Nekaj denarja bi rad. Veš, trda nam prede. Hudo je pri nas doma.-:
Tiho, očka! Nikar ne vpijte tako. Počakajte trenutek! Takoj bom prišel.«
Zopet je zaloputnil vrata in izginil. Na, tu ga imaš!« je srdito zakrehal hišnik. Lepa reč! Tristo zelenih!« Jezno je pljunil in odšel na svoje mesto. Drozg je ostal sam pred vrati.
Minilo je že deset minut, a vrata so še vedno bila zaprta. Drozg je stal zunaj, nepremično gledal, ali se ne bo zopet obrnil ključ v ključavnici, in potrpežljivo čakal.
Naposled je notri zopet nekaj zaropotalo, vrata so se odprla in se takoj ponovno naglo zaprla. Mladi Drozg, občinski politprosvetar, je v naglici smuknil ven.
»Očka,« je zašepetal, »imam obisk. Ugledni komunisti iz Moskve so prišli. Niso še vstali. Sinoči smo dolgo zborovali Ln so pozno šli spal. Danes ne smeš v mojo sobo. Pojdiva, tukaj bova lahko sedela.«
Zavil je po hodniku na levo od okna, kjer je stal slar divan s polomljenimi peresi. Spustil se je na divan, očetu z roko pokazal prostor poleg in pričel:
»No, sedite, očka. Tu bova lahko govorila. Nihče ne bo motil. Ali ste že dolgo tu? Jaz sem šele zgodaj šel spat. Sejo smo imeli, nujne opravke.«
Od jutra čakam nate, dragi sin. Prišel sem, da staršem priskočiš na pomoč. Pomagaj! Davke od nas zahtevajo, zavarovalnino, vse sorte. Čevlje nujno potrebujem — zima pritiska. Še za sol nimamo denarja. Daj nam, kolikor pač moreš. Zato sem prišel v mesto.«
»Očka,« je posebno ganljivo zaklical sin, ko se je oče ustavil, »pri moji veri, nobene kopejke nimam v žepu. Ne morem pomagati.«
»Dragi sin, dobrotnik, moje edino upanje!« je žalostno pričel oče, ko da bi se hotel zjokati. Kam pa si z denarjem? Saj bi moral vendar malo prištediti za starše, za rojstno hišo! Imaš vendar lepo plačo — 65 rabljev vsak mesec!«
Ampak, očka, razumeti morate, da ue smem biti tak kakor capin. Moram biti spodobno oblečen. Saj imam odgovorno službo. Površnik sem kupil, obleko, nove čevlje. Poglejte to ovratnico na meni — še za njo sem dal tri rublje... Vse stane denar. Postrežki-nja mi pospravlja sobo, prinaša samovar — tudi njo moram plačati.'
»Menda nimaš sam časa za te opravke, da moraš drage ljudi plačevati...«
Saj ne gre za lo. oče. Cas je postranska stvar, a ne spodobi se, da bi, na primer, sam nosil pomije ali tla pometal. Saj vendar nisem kak kmet ali hišnik!
•Ta-a-ko, tako je torej s teboj, dragi sin! No, in nama, lo se pravi meni pa tvoji materi, si bil zadnje upanje, ker sva že priletna. Bog mi je priča, da sva samo nate upala... A če praviš, da še sam nič nimaš, potem se ne da pomagali. Hvala ti ludi za to!«
»Ne smete biti jezni, oče! Drugič vam 'ran rad pomagal, pri moji veri, da vam bom kaj dal. A zdaj nimam denarja niti za lek.«
No, torej se bom moral odpraviti nazaj praznih rok ...«
»Oče, verujte mi, ue morem pomagati! Niti v sobo vas ne morem povabiti. Obisk imam. Ugledni komunisti iz Moskve. Veste kaj: dni vam bom en rubelj. še tega sem st
sinoči pri nekem znancu izposodil, ker sicer niti za kruli nimam denarja. Pojdite s tem denarjem v krčmo, si naročite čaja pa še požirek žganja si privoščite, ker je lak mraz No, in potem potujte z Bogom nazaj domov A ko bom imel denar, vas bom takoj obiskal in vam boni pustil polovico plače. Bog mi je priča, da boni tako storil. Le pojdite domov, oče! Ali ni to najboljše?
Oče je bil tiho. Sin je vzel iz telovnikov«-ga žepa nedvomno vnaprej pripravljen rubeli in ga dal očetu:
Tu imate! Zvrnite silce žganja, vam pravim, da se bosle pogreli.«
»Pojdiva vsaj skupaj na čaj!«
•To pa res ne gre, oče. Veste: obisk imam. No, in potem bi mi bilo nerodno. Saj me bo lahko kdo vprašal: Kdo pa je ta kmet v tvoji družbi?» Kes se ne bom upal povedati, da ste moj oče. Tako ste slabo oblečeni, umazani in tudi govoriti ne znate, kakor se spodobi. Saj vidite, da bi bilo to zame samo muka pa nerodnost. Ce boste šli v krčmo, ne smete povedati, kje ste bili, če bi vas kdo vprašal To res ne gre. Vsi bodo hoteli vedeti, kaj sva govorila. Ne smete nikomur povedati! No, pa z Bogom! Mamico pozdravite! Naročite doma, naj zame prištedi masla pa kisle smetane. Ne pozabite lega povedati, ker sicer bi moral vse drago plačati. No, le pojdite zdaj. Ali niste vajeni stopnic? Primite se no ograje, da se
ne boste spotaknili! Kaj se lako majete, ko da bi bili malo vinjeni na vse zgodaj? To bo najbrž zaradi škornjev. Res me je sram pogledati te vaše škornje, ker prsti vam gledajo ven. Kupite si vendar nove! No. pa na svidenje! Pozdravite doma! Hvala, da ste me obiskali!
■k
»No, ali ti je dosti dal?« je vprašal hišnik Drozga, ko je ta priromal po stopnicah.
Drozg ga je pogledal, žalostno zamežikak hotel nekaj povedati, a ni ničesar rekel. Za-sopihal je samo skozi nos in se ozrl v stran.
>E-eh. tristo zelenih! je sočutno zagodr-njal hišnik, vzel ognjilo in jezno pričel brskati po ognju v peči.
Zoščenko:
Pri Itiei
Katera beseda je zdaj najmodernejša, bratec, kaj? Najmodernejša je zdaj gotovo beseda »elektrifikacijam.
Sovjetsko Rusijo preskrbeti z lučjo je gotovo velevažna stvar. A ima to tudi svoje slabe strani. Ne bom rekel, tovariši, da bi bilo to predrago. Ni drago. Nič več ne stane kot denar. Ne govorim o tem. Marveč o temle:
Stanoval sem, tovariši, v velikanski hiši. Vsa hiša si je svetila s petrolejem. Eden je imel majhno nočno svetiljko, drug zopet kako svetiljko, tretji si je pa svetil v stanovanju s cerkveno svečo. Torej revščina brez primere!
Nekega dne so uvedli električno luč. Prvi ,je lo storil pooblaščenec. Torej dobro. On je miren človek, in ni ničesar kazal na zunaj, ln vendar je od tedaj tako čudno hodil okoli in se jc zmerom zamišljeno usekoval. — A vendar se s tem ni šopiril.
Nenadoma pride naša ljuba gospodinja Elizabeta Ignatjevna in pravi, da bi si tudi mi dali napeljati električno luč. »Vsi,« je dejala. so že lo slorili. Tudi pooblaščenec.«
In lako se je /godilo ludi pri nas. Napeljali smo elektriko, vse smo osvetlili o li moj Bog! Vsenaokrog smo videli plesnobo in gnusobo Poprej je šel človek zgodaj na delo, prišel zvečer domov, popil čaj iu legel k po-čitku. l'a nisi videl pri pe!roleju vse revščine. Sedaj pa prižgeš elektriko in ugledaš tukaj raztrgan škrpet in razcapane preproge, tamkaj brzečo stenico, ki se je rešila pred lučjo, tu leži umazana run a tukaj pljunek, lam štrreljček cd cigarete ;n latnle zapaziš poskakujočo bolho... 0, li moj Bog!
V naši sobi je bil na primer kanape. Midi! som, da jc Sc dober in eni zvečer pogosto posedal na niein. — Zdaj pa sem orižgal
elektriko — iu o. groza! To naj l>o kanape! Vse je štrlelo iz njega, vse je viselo in se plazilo i/, notranjščine navzven. Nisem mogel več sesti na kanape, upiralo se mi je.
Odslej mislim, da živim le presiromašno. Tako mi je, da bi kar pobegnil. Studi se mi, kar pogledam. Delo mi kar ne gre od rok.
Vidim, da hodi ludi naša gospodinja, Elizabeta Ignatjevna, žalostno okoli, razsaja po svoji kuhinji in pospravlja.
Kaj šarite lod okrog, mainka? Samo z roko mi migne. Ljuba duša, še vedela nisem, da sem tako revna, je dejala.
Ogledal sem si vse njeno premoženje in si misli] — saj je res, da tukaj ni ničesar, kar bi bilo kaj vredno: gniloba in gnusoba iu vse mogoče cunje, ln vse to je obžarjeno z lučjo, tako da kar nehote bode v oči.
Zdaj sem prišel zmerom žalosten domov. Stopil sem v sobo, prižgal luč. občudoval žarnico in se zavalil na posteljo.
Ko sem prejel svojo plačo, sem kupil kredo. jo razredčil z vodo in se lotil delu. Strgal sem lapete stran, pobil vse slonice, pomol pajčevine, popravil kanape iu poslikal slone. Tedaj se mi je oveselilo srce.
A ni bilo iz lega nič dobrega. Zaman sem žrtvoval denar — gospodinja jo porezala žico Preveč se vidi naša revščina pri tej luči,. je dejala. . Čemu naj osvetljujemo vse to?
Prosil sem jo, navedel vse mogoče razloge, a ni pomagalo nič. v Zapusti lo stanovanje je rekla, .jaz ne boni stanovala pri lin •
Tovariši, ali je tako lahko zame ostavitl stanovanje, ko sem potrati! zanj toliko denarja? — Tako sem se vdal v svojo usodo.
Oj, bralci moji. luč je dobra, a ima tudi
-vojc slabe, strani luc ____ silno, slino siube
straiv
Pavelček
Profesor Pavel Drobtiua je dirjal v šolo. V naglici je pogledal na magistratno uro in pri tem skoro telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok. Pri vseh svojih petintridesetih letih je zardel kot kmečko dekle in bežno pogledal okoli sebe, ali ga je kdo videl Na drugi strani ceste se je škodoželjno hihital njegov učenec, šestošolec Godec.
»Čakaj, smrkavec! Za to svoje rezanje dobiš še danes povračilo,« se je v mislih maščeval Drobtina in v tla zroč tekel dalje.
Niti sam ni vedel, ali manjka pet minut do tričetrt ali pet minut do osmih, tako ga je zmešal študentov smeh. Najbolj pametno v tem slučaju je pač bilo ali pogledati vnovič na uro, ali pa teči in zopet teči. Do gimnazijskega poslopja ni bilo nobene ure več. Preostalo mu je torej drugo.
In je tekel kot za stavo. Pri prehodu ga je skoraj povozil avto. Nato je malo manjkalo, da ni razbil izložbene šipe, ki je bila odprta daleč preko ozkega trotoarja.
»Vraga,« je robantil sam pri sebi. »Ali bo konec te poti!«
Tik pred zadnjim ovinkom se je privalil mimo njega debeli šolski sluga Peter, z aktovko pod pazduho.
»Dobro jutro, gospod profesor! Treba bo malo skočiti, ravnokar je bila ura osem. V dobri veri, da je storil Drobtini uslugo, se je odkotalil dalje po ulici, dočim je profseor napel mišice do skrajnosli in se pognal proti gimnaziji.
»Naj bo, za mojega malčka! Če bo fantiček, pri moji veri, Pavelček bo, kakor jaz!« Vzradostil se je v mislih in skoro pozabil na šolo.
Še ko je odpiral vrata, je premišljeval
»Pa priden bo moral biti. Maturo bo izdelal z odliko. Potem bo pa študiral eksaktno filozofijo. Da, da, eksaktno filozofijo!«
Na hodniku je postal.
»V katerem razredu imam prvo uro? Aha, v šesti B!«
In se je zaletel po stopnicah v prvo nadstropje. Tiiio, po prstih jo je ucvr! mimo rav-nateljeve pisarne in dospel do cilja, zavesti, da jih bo presenetil, je odprl vrata, rrika moram slišali že naprej!« V blagodejni yavesti, da jih bo presenetil, je odprl vrata.
Izza katedra ga je debelo pogledal ravnatelj, učenec Blatnik se je izpred table zvedavo ozrl proti vratom.
Drobtina ni niti utegnil zapreti vrat, že je bil ravnatelj pri njem.
»Oprostite, gospod ravnatelj...!«
»Nič hudega, gospod kolega. Pomola, kaj? — Latinščino imamo. .
»Ah. res!« Drobtina se je spomnil. Naenkrat je postal svež V osmi, da v osmi ima prvo uro. Saj je petek? Da. In prva ura? Tudi.
V	zadregi se je poklonil in odbrzel v pritličje. Za ujim s« zaropotala vrata, in pred tablo je boječe jecljal Blatnik:
»bvozložue latinske besede se naglašajo .> .«
Sopihajoč je prišel Drobtina do osmega razreda. Pred vratmi je postal, da se oddahne.
s Za vraga, kaj .je to?«
Toliko, da se ni sesedel. Iz razreda je začul direktorjev glas:
»Tak', vi Kovač, povejte mi pravilo o naglasu!«
»Dvoziožne latinske besede se naglašajo ua predzadnjem .. .«
»Kako, kako? Še enkrat!«
»Dvozložue latinske besede se naglašajo vedno na predzadnjem zlogu ..
»Še vedno ne razumem. Tak', napišite na tablo, da ne bo nobenega dvoma!«
»Ja, hudiča! Ali je povsod latinščina in povsod jo poučuje ravnatelj? Ne, ui mogoče! Ali se mi meša?«
Boječe je odprl vrata.
Za katedrom je razkoračeno stal učenec Veselko in oponašal ravnatelja.
Drobtino je pograbila sveta jeza.
»Vi, vi, Veselko! Marš v klop! Smrka-veck
Pograbil ga je za roko, in kakor je bil dečko močen in postaven, je vseeno skoraj odfrčal do prve klopi.
Drobtina je bil razburjen. Ne zato, ker je fant oponašal direktorja, ampak zato, ker je njemu prizadejal toliko nepotrebnega strahu.
V	naglici je potegnil iz predala razred'
ttico.
»Pero!«
Iz prve klopi se je izluščila dolga in slo-ka Lužnikova postava.
»Hitro, kaj se tako dolgo obirate!«
Zgrabil je ponujeni peresnik in s tresočimi rokami napisal:
Slovenščina.
Pri peti črki je kanila na papir velika, debela packa.
»Zakaj ste tako namočili, osel!«
Odstranil je madež s pivnikom, se podpi sal in zaprl.
»Tako. Vi, Veselko, pridite sem. — Proč od klopi. — Obrnite razredu hrbet! — Tako — Kaj veste povedati o Smoletu!?«
»Gospod profesor, tega še nismo vzeli.«
»Fa o Zoisu!«
»Se nismo prišli tako daleč.«
»Hudiča vendar, vse mi nagaja. Kaj naj vprašam?«
Drobtina se je zmešal. Ni vedel, kaj naj počne. Slednjič je mukoma spravil iz sebe
Pa govorite o tem, kar pač znate!«
Prokleta pozabljivost! To bo pač lahek odgovor. Za nagrado njegovemu razposajenemu vedenju mu bo pomagal dati še prav do-bro, če že ne odlično. Ne, ue boš, Jaka!«
Učenec je nehal.
»Zato, ker ste razgrajali, dobite minus dobro«
»Gospod profesor, saj se zual vse ..
V	razredu je zašumelo:
»Odlično je zaslužil!«
G usti ma beseda
»Tiho, nobene besede!«
Drobtina se je obrnil k Veaelku:
»Vi, Veselko, zapomnite si: učenec lahko dobi saino dobro, profesor zna prav dobro, odlično zna pa samo Bog! V klop. Nič ino-mljanja!«
Vrag, predrzen dečko, tale Veselko! Zna pa zna! Ne samo napiljeno, ne, čisto z razumom študira. — »Takle bo moj Pavle: krepak in razumen. Pa nagajiv tudi, saj sem imel to lastnost tudi jaz. In jabolko ne pade daleč od drevesa,« tako je priznaval Drobtina in zapisal Veselku — odlično.
»Zaradi Pavleta,« je dahnil v notes iu ga zaiprl.
Ozrl se je po razredu.
Ozrl se je po razredu. Od svojega ljubljenca, mladega filozofa Rupnika, preko nadebudnega liter ata Dobeta in izvrstnega matematika Vrhnika, pa tja do talentiranega kemika Šeraka je motril svoje fanle in zaključil:
»Izvrstni dečki! Moji prvi maturantje. — Ah, ko bo Pavle na njihovem mestu!« Obliznil si je gornjo ustnico Nato se je obrnil do Rupnika in mehko dejal:
»No, vi Rupnik, kje smo zadnjič nehali?« Mladi Sokrat je stresel svoje bujne ko-drčke.	|
»Mislim, da smo zadnjič obravnavali Linhartovo literarno delovanje.«
Drobtina se je razveselil odgovora: »Kako stvarno iu razumno odgovarja tale moj filozof.«
Le s teživa je obrnil svoje misli ua predmet »Pa dajmo iu čitajino danes »Ta veseli dan ali Matiček se ženi.«
Primerno je razdelil vloge med fante in edel za kateder.
Nekaj časa je šiloma sledil 6!ivu. Pa rit mogel. Vedno in povsod ga je spremljala misel na Pavleta. Sredi med učenci je zagledal njegovi rdeči lički, svetle oči in zlat kodrček nad čelom.
»Ah, kako je ljubko to moje dete!« Zamižal je od blaženosti, kakor da bi hotel obdržati podobo za vedno.
»Kaj če ne bo fantek?« je naenkrat v strahu pomislil.
»Ne, na mogoče! Fantek bo, Pavelček bo!« Pregnal je ne všečno misel in se zopet vrgel sanjam v naročje. Niti tega ni slišal, da je nekdo potrkal na vrata in je najbližji učenec skočil odpirat.
Skozi odprtino jo je primahal delteli Peter. Cisto do katedra je šel in zdramil Drobtino iz sanj.
»Gospod profesor, telefon vas kliče « »Kaj, te-le-fou ...?«
Drobtina se je osvežil. Kot blisk je spre-letelo njegove možgane. Njegova domišljija je uzrla nekje v zadnji klopi drobno telesce in Pavelčkovio vekanje mu je udarilo na uho. -Skočil je pokonci, pograbil suknjo in klobuk ter dirjal v pisarno.
V tresoče roke je vael slušalko in poslušal:
»Halo, kdo je tam?« »Da, da, jaz sem, jaz!« »Gospod profesor Drobtina?« »Da, da, jaz...«
»Porod je srečen. Vaša žena je izven nevarnosti. Pridite domov!«
Drobtina je blaznel od veselja Preskakoval je stopnice, po tri naenkrat. Pri glavnih vratih je srečal kolegico Šemelovo.
»0, kam pa iako hitro, kolega Drobtina?«
»Domov...!«
Komaj je utegnil izpregovoriti eno samo besedo. Njegovo srce se je tajalo od sreče.
»Pavelček, Pavelček/< nui je udarjalo na ušesa kot angelska godba.
Na ulici se je spomnil, da ni javil svojega odhoda.
»Ali, kaj! Bo že sluga opravil namesto mene.«
Tekel je kar po sredini ceste. Je bilo več prostora. Pot, ki je bila sicer precej kratka — deset dobrih minut je imel do doma — se je vlekla v neskončnost kljub temu, da je tekel, kolikor se pač da na ulici, kjer te vsakdo gleda, če le malo bolj poliitiš Izbral je navadno najbolj prazne ulice, pa vrag vedi, še te so bile danes polne.
Na križišču je bilo ljudi kot mravelj. Mimogrede je videl, da stojLa med njimi dva polomljena avtomobila.
»Nerode šoferske!« je momljal, ko se je moral prerivati med ljudmi. »Prav danes, ko moram hiteti k Pavelčku, delajo take kolo-bocije!«
Pa je kmalu pozabil ua ljudi, na šoferja in na polomljena avtomobila. Vse njegove misli so se sukale okrog majhne zibelke, v kateri se smehljajo majčkena usteca, in se svetita dve svetli očesci.
Pred hišo je postal in globoko vdihnil. Nato se je oprijel ograje pri stopnicah in v silnih skokih drvel navzgor. Cisto mehanično je ubiral svojo pot. V drugem nadstropju je butil skozi vraia v predsobo, iz predsobe v kuhinjo.
Pridržal je sapo in prisluhnil. Iz sobe se je oglasilo najprej tenko, nato pa nenavadno močno.
Drobtiua si je v mislih čestital:
»Glej, glej, kako močna pljučka inialf
V trenutku, ko je prijel za kljuko, je vstopila babica.
»Gospod profesor, iskreno čestitam! To vam je krepak zarod!«
Drobtina se je veselo zasmejal in planil v sobo.
Iz postelje se mu je smehljala žena, na vsaki strani pa je kukalo izpod odeje dvoje črnih očesc.
»Gospod profesor, kur dve deklici naenkrat vam je poslal Bog.«
Drobtiua je prebledel. Vse, o čemer jc
Jest sam na vem na kašna viša je prouzaprou tiu pr-šlu. Zadnč me je prec z jutri, ke sm se zbudu, tkurekoč na teše. začel tku čudu pu grle žgečkat, kokr de b kašn r i bežen dol požeru. Pa str a in suh grl sm mou. Jest s glih n is m d ost iz tega sturu, mislu sm ajn-foh: Bub je dnu, pa Buli bo uzeu, kokr sm s že večkat mislu, če m je kej falil. Vite, pa sm še zdej tle. Ke me pa le ni tki jejnat zgačkat iu tud grl je biu čezdali bi suh. sm pa le stopu zraun b niojmu susede, ke m je že tud jamru, de ma večkat suh grl. pa de ga zgačka pu nem, in sm ga prašu. ku« m je za stri t, a b šou h dohtari, de me u pucajtu. al kua.
»Pena prsmoda, kua uš hodu h dohtari,« m je reku, pa še emejau se m je u ksiht »A misleš. de dohtarje nkol pu grle ua zgačka? Glih tku. Sam dohtari s znaja pomagat, ke maja gnar, mi »ma pa reveži, zatu niorma pa putrpet. Veš. kar kela h Kajfeže stop, pa a ga prvoš en ferklčk. al pa dva, pa te u jejnal zgačkat, kokr de b ml rezu. Misleš, de dohtari kej drgač nardeja?«
»A misleš. de u pol dobr? Veš. jest se bu-jim. de b se m na začeu grl sešit. Tu je navaru.«
»Sevede je navaru Zatu t pa praunn. de s ga morš jt hitr zmočt Ce s ga uš zmeri pridn za maku. se t ni treba bat, de b se ' kerkat pusušu. Za puskust ;e holt. Taka reč ni kar tku za pestet. Ce maš glih gnar pr rokah, žiher tud mene iz saba puvabeš. sej mene je tud začel glih zdela neki pu grle zgačkat. Gvišn sm ud tebe bulezen nalezu.«
Ke sm glih zaičutu u varžet še neki našga ta nouga srebra, umazan pa tud ni>m tku. kokr je ena gvišna gespoda. ke zmeri za reveže pubera.
sama pa nkol nč na da. Pa sojmu bližmmiu tud rad pumagani. če je u kašn putreb sm mu pa reku: »Franci, pa stop iz mana Dva mende uva še loži ta nasrečna epidemija panala. k.»kr b ja jest sam.«
Sevede. Franci s ni pustu dvakat reči. Tku hitr je smuknu u sukna. kokr de b bla iz federvaj-sam namazana, in že sva bla na cest Komi sva pa pršla du Sentjakubske šule za punce, se t pa že Franci ustau in t začne zjat u tis! zid ud šuie, kokr de b še nkol i-.ng. zidu na v*du.
»Kua pa zjaš u ta zid? Stop. stop hitr. Mene že čeadali bi žge in šegače u grle« sm mu reku in ga začeu za sukna naprej ulečt
»Cak no mal. de je9t tula preberem, kar je tlela gor ua šul zapisan. Tku se že slab puzna, de je že zadn čas. de b črke mal puštimal, de b se dal saj pušten brat.«
»Kar pust. pa pejd Sej t jest lohka use iz glave puvem.«
»No. pa puvej, de se men na u treba martrat iz puštaberajnam.«
»Astn pusluši. Tula je gor napisan: .Materij ježek je uajdraži dota '«
»Rihtik. maš prou.«
»Pol je napisan: .Prjatli. na puzabma, de srna Slu venci I' Pol: .Ljubite soj rod. spoštujte soj ježek!' in pa: ,Kdur soj matern ježek puzab. malo-pridn soj talent zakople'. No. pa še več drozga.«
Anton Fuchs
kleparska delavnica, Gosposvet-ska cesla 16, »Pri Levu"
izvršuje vsa kleparska in lesocement-na dela pri novih zgradbah, kakor tudi pri starih, najsolidnete, po zmernih cenah.
Sah
Zanimanje za šah je med Slovenci v zadnjih letih neverjetno naraslo. Šah je globoko prodrl ne samo v mestih, ampak ludi ua deželi. Golovo ima proi. Vidmar prav, ko pravi v svoji knjigi »Šalu, dse čuti »krivegac tolikega porasta zanimanja za šahovsko igro pri nas. Saj je že na tolikih turnirjih častno reprezentiral slovenske šahiste. Da to ue bi ostalo nedopolnjeno, se je prof. Vidmar odločil in napisal lansko leto pred božičem prvi slovenski šahovski učbenik. Prijateljem šahovske igre razjasniti idejo in logiko dogajanja na šahovski deski. je uamen te knjige, in z veseljem moramo konstatirati, da se je prof. Vidmar v svoji knjigi temu cilju naravnost idealno približal. Tolike prepričevalne jasnosti, izražene na tako preprost način, da mora biti vsakomur razumljivo, bi zastonj iskali v vsej svetovni šahovski literaturi. Vse. kar je odkril početnik moderne šahovske igre. globoki poznavalec šahu iu bivši svetovni prvak Wilhelm Steinitz, kar je odkril izborni šahovski pedagog dr. Siegbert Tarrasch, nazvan od Nemcev praeceptor Gernianiae. kar je odkril eden najglobljih Šahovskih mojstrov vseh časov Aron Njemcovič in kar so odkrile vse generacije šahovskih mojstrov od Philidorja in še preje, pa do daues, vse zakonitosti, ki bodo veljale večno za igro. kakršno poznamo sedaj, najdemo v tej knjigi kratko in jasno izražene. Kdor hoče postali dober šahist in kdor bi rad užival lepoto mojstrskih partij, mora poznati vsaj temeljne zakonitosti, ki vladajo v borbi na šahovski deski. To je pogoj in temelj in vsega tega si ne boste nikjer lažje prisvojili, kot iz Vidmarjeve knjige. Razlagi temeljnih zakonitosti je posvečena skoraj vsa knjiga, ki je spisana popolnoma po modernem uačelu: uči ekonomično misliti! Knjiga ni natrpana z raznimi va-rijantami. česar najdemo v drugih knjigah ua kupe, ampak nam nudi osnovo in nas navaja le k samostojnemu mišljenju, s tem da nam pokaže pri otvoritvah, srednji igri in končnicah pred vsem idejo. Kdor pa ve za idejo, ta si bo razne varijante lahko zapomnil mimogrede
Naslednjo partijo bomo razumeli, če vemo za zakonitost, ki jo je dr Vidmar opisal pri razlagi otvoritev, namreč v otvoritvi skrbi: 1. za mobilizacijo figur: 2. na središče .n 3. varuj se slabih mest v svojem taboru. Partija je bila igrana v II. kolu na turnirju v Hastingsu.
Sir Thomas : L- Steiner Sicilijanska obramba
l. e2—e4, c7—c5; 2. Sgl—f3, SbS—c6; S. d(2 —d4, c5Xd4; 4. Sf3Xd4, Dd8—c7; 5- Sbl—c3. e7-e6; 6. Lfl —e2, a7-a6; 7. Lcl-e3, Sg8-f6; 8. 0-0, b7—b5; 9. Sd4Xc6, d7Xc6; 10. f2-f4, b5
_b4 (Hoče dobiti pešca na e4, toda pešec je zelo
drag. Poteza ne napravi nič za mobilizacijo in obenem slabi že itak oslabljeno damsko krilo črnega.) U. Sc3-a4, Sf6Xe4; 12. Le3— b6, Dc7-d7; 13. Le2—f3! (Sedaj se vidi, kam je prišel črni. Razvit je zelo slabo in damsko krilo ima razbito. Že sedaj je zgubljen, ker nima več dobre obrambe. Menjava dam ga ne reši radi slabosti na eti, Sf6 ue gre radi LXc61 in SdG radi Sc5!) 13. - Se4
_d2; 14 Tfl —f2, Sd2Xf3+; 14. DdlXf3. Lf8—e7
(Na Ld6 sledi Tdl tn lovec bi padel); 16. Tal— dl. Dd7-b7; 17. Tf2-d2, 0-0; 18. Kgl-hl, a6 - a5 (Črni se upira le s težavo še in belj lahko j mirno čaka na zmago.) 19. b2—b8, h7—h«; 20. 1 Df3—e4. Db7—a6; 21. h2— h3, Da6--b5; 22 Td2
sanjaril, je namah podrl pogleu na ti dve črnolasi glavici.
»In Pavelček?« je izdavil iz grla.
»Nu. no, le ne tako obupano.« se mu je nasmejala babica. »Saj sle še mladi!«
Drob-ina se je pocehljal za ušesom, iz postelje pa je zacvililo dvoj«; tenkih glaskov.
—d8, Ta8—b8; 23. Lb6—c7, Tb8—b7; 24. Lc7— d6. Tf8—e8 (Ce bi menjal lovce, bi beli polagoma pobral vse pešce na damskem krilu); 26. Do4— e5, Le7—f6 (Tudi z DXe5 se črni ne bi rešil); 26. De5—co, g7—g6: 27. Dc5—e3, Lf6-g7; 28. Sa4—c5, Tb7—a7; 29. Ld6—e5. f7—f6: 30. Sc5— e4l (Tukaj bi se črni lahko vdal. Grozi DXa7, SfO-f in še SdO.) 30. -. Ta7— f7; 81. Se4— d6, Db5—a6; 82. Sd6Xe8, f6Xe5; 33. Se8Xg7, e5X l4; 34. Td3—d8 + , Kg8-h7 (Na KXg7 sledi De5+, Tf6. Tf8!) 3o De4—e5 in črni se vda, ker na TXg< sledi Db8
Problem št. 4. E. A. Ekholm
Beli: Kf7. i)c4. H : a7. e3 (4 fig.) Črni: Kd6. I' : c7 (2 fig.)
a b c d e f g h
m m
' ■ m m
abcdefčh
Beli matira v dveh potezah. Rešitev problema št. 3.
Db7! in črni ue more kriti vseh matov, katere grozi dama.
Za neveste
volneno blago od 20 Din naprei. perilo in drugo blago po najnižjih cenah dobite v TRPINOVEM BAZARJU. Maribor, Vetrinjska ulica tS.
SALDA-KONTE STRACE • JOURNALE SOI iS K E ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
nudi po izkeuno ugodnih genab
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARN8 PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE
Smučarsko prvenstvo v Bohinju
Začetek mednarodnih smuških tekem — Simunek Frančišek (ČSR) prvak v teka na t8 km v času t,19,36 — Janša Joško le na sedmem mestu s časom 1,26,36 - Sijajna organizacija, krasno vreme — Potek tekem brez nezgod
Šah
Bohinj, 28. januarja.
Za današnji smučarski tok je vladalo veliko zanimanje. Krasno vreme je na potek tekem kar najugodnejše vplivalo. Organizacija je bila brezhibna, za kar zaslužijo prireditelji odnosno vodstvo Zimsko športne zvezo vso pohvalo. Sijaj celotne prireditve so zelo dvignili tuji gostje, zlasti Čelio-slovaki in Poljaki, ki so odlično zastopali svoj beli šport na naših tleh. Polog teh so bili iia startu tudi Nemci ter Norvežan Outiormsen, ki pa je tekmoval izven konkurence, ker do tekme ni dospelo startno dovoljenje njegove zveze. Avstrijcev in Bolgarov pa kljub prijavi ni bilo na tekmovanju.
Vseh tekmovalcev glasom startne lisle je bilo 77, na cilj pa jih jo prišlo 05, ker jih je nekaj med tekmo odstopilo, nekaj pa jih sploh ni bilo na start. Bili so: 4 Čehoslovaki, (i Poljakov, 2 Nemca, 1 Norvežan, ostali pa Jugoslovani. Konkurenca je bila izredno huda, kar se je že lakoj na startu opazilo. Ker so bile tudi snežne prilike povsem zadovoljive, je bilo pričakovati najboljših uspehov. Naši fantje so se dobro držali ne glede na lo. da se je samo Joško Janša vrinil v prednjo vrsto inozemcev ter nekako pretrgal verigo, ki so jo tvorili prvovrstni inozemski gostje. Res je sicer, da je pri teh tekmah samo naš Joško vstopil v ta razred, vendar ne smemo prezreti dejstva, da so se tudi oslali naši prvaki, kakor Brvar, Godec, Jakopič Albin, Smolej in drugi kar najsijajnejše držali. In če pomislimo,
da se bodo ti naši zastopniki belega športa v teku dveh do treh let spopolnili in da imajo za seboj precejšnjo skupino mladih smučarjev, polem sinemo — in to popolnoma upravičeno — upati, dn bo naš izbrani krog smučarjev kmalu enakovreden evropskim mojstrom. Najsi bo že kakorkoli, res je to, da smemo bili z današnjim uspehom zadovoljni, četudi ui toliko naših imen v prednjih vrstah, kakor si jih želimo.
Točno ob 9 je pričel spuščati g. starter Tavčar v presledkih od pol minute tekmovalca za tekmovalcem, po startnem redu kakor so bili prejšnji večer izžrebani. S pozdravom smuk so odhajali tekmovalci v ostro borbo na 18 km dolgo progo, dokler ni odšel zadnji tekmovalec ob 9.38. ledva je bil odpravljen poslednji tekač, žo so se zbirale posamezne gruče ljudi, ki so nestrpno pričakovale prihod prvegd tekmovalca. V daljavi se je pojavila številka U), ki Jo je nosil Čehoslovak Simunek, ki je rabil za omenjeno progo 1,19.36. Za njim je bil precejšen presledek, nato pa so sledili v večjih ali manjših intervalih ostali tekmovalci, dokler ni prispel zadnji nn cilj. Nekateri so vozili sami zase. drugi pa v večjih ali manjših skupinah lik drug za drugim.
Višek bodo tlosesrli jutri v skokih za kombinacijo in v skokih kot posebno točko. Danes so dosegli v loku na 18 km sledeče rezultate:
1. Simunek Franc. (ČSR) 1,19.36: 2. Burton (ČSR) 1,20.16: 3. Leupold Hubert (Nemčija) 1,22.40:
4.	Czech Branislav (Poljska) 1,23.07 ; 5. Kadavy Bogoslav (ČSR) 1,23.12; 0. Maruszarcz Stanislav (Poljska) 1,24.30; 7. Janša Joško (Ilirija, Jugoslavija) 1,26.36; 8. Cilka Jan (ČSR) 1,26.40; 9. Maruszarcz Andrej (Poljska) 1,27.33; 10. Marx Erich (Nemčija) 1,28.13; II. Luczček Izidor (Poljska) 1,28.58; 12. Erych Vladislav (Poljska) 1,29.35; 13. Bervar Stane (Smučarski klub »Ljubljana«) 1,29.36; 14. Godec Tomaž (Smučarski klub Bohinj) 1,31.14; 1"). Jakopič Albin (Smučarski klub Dovje-Mojstranu) 1,31,58.
Jugoslovanski tekmovalci, ki so tekmovali istočasno za prvenstvo Jugoslovanske zimsko športne zveze v teku, so se plasirali takole:
1. Janša Joško (Ilirija) 1,26.86; 2. Bervar Stane (Smučarski klub Ljubljana«) 1,29.36; 3. Godec Tomaž (Smučarski klub Bohinj) 1,31.14; I. Jakopič Albin (Smučarski klub Dovje-Mojstranu) 1,31.58;
5.	Smolej Prane (Športni klub »Bratstvor Jesenice) 1,33.10.
V	drugem razredu je bil prvi Klančnik Alojzij (Dovje Mojstrana) 1,32.
V	tretjem razredu jo zmagal Jakopič Avgust (Smučarski klub Ljubljana) 1,32.35.
Za kombinirano tekmovanje, ki bo jutri, so je plasiralo 24 tekmovalcev, med temi 15 Jugoslovanov. Jutri pričakujejo velike udeležbe tudi od strani občinstva. Tekom današnjega dneva so prišli tudi odlični zastopniki vojaških in civilnih oblasti, da prisostvujejo smučarskim tekmam.
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA SAJIOV8KEOA KLUBA.
V četrtek, dne 26. t. m. se je vršil redni občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba, katerega ae je udeležilo zelo veliko število šahistov in prijateljev šahovske igre, med njimi odlične oeebnofdi ljubljanske družbe. Občni zbor je otvoril predsednik kluba g. arh. Costaperaria, spominjajoč se uvodoma v decembru lanskega leta umrlega ustanovitelja in bivšega predsednika Ljubljanskega šahovskega kluba, g. Henrika Pfeiferja, ter nato prisrčno pozdravil navzočega šahovskega mojstra g. Vasjo Pirca, kakor tudi vse ostale' udeležence. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje klub 46 članov, da je priredil v decembru lanskega leta veliko simultnnsko produkcijo dr. Vidmarja, katere se je udeležilo t'! šahistov in da te dni prične s splošnim turnirjem. Z a čas odbor, ki je bil izvoljen v decembru lanskega 1 , je klub temeljito reorganiziral, ker od leta 1 " dalje sploh ni deloval. Vso klubovo upravo je . ,or postavil na zdravo in solidno podlago, ki garantira najboljši procvit v bodočnosti. Uredil se je klubov inventar in knjižnica, vpeljali so se novi zapisniki, članske izkaznice in klubski znaki po načrtu klu-bovega predsednika g. arh. Coslaperarie. V načrtih ima LSK več prireditev, splošni, ožji in glavni turnir, dalje medklubske turnirje, brzoturnirje, ko-
Smuški dnevi v Celju
Priprave za športne dneve Smučarskega kluba Celje (od 1. do 6. febr. 1933) so v polnem teku. Snega je povsod dovolj. Razmere v dolini oz. do približno -100 m višine so celo znatno boljše, nego nad 800 m, ker je sneg v višavah radi severovzhodnika odpihnjen in stlačen, kar je zlasti za začetnike in tudi za nesigurne nepripravno, Pri , Pe-tričku« v Liscah, kjer je tečaj za začetnike, je 30 cm pršiča. Od Celjske koče (tečaj za že Izvežbane smučarje) javljajo, da je tam celo 40 cm pršiča. Vsa snuška pota so idealna. Tudi novozgrajena skakalnic« je že uporabljiva.
Za 45 Din dnevno je pesetnikom v hotelih »Evropa«, »Pošta«, »Skoberne-;:, »Beli vol « ju v prijaznem peuzijonu >Petriček< v Liscah (2 minuti od skakalnice) na razpolago zakurjena soba in obilna prehrana. Zabav ne primanjkuje.
Posebno cenen je obisk Celja radi 50% popusta na železnicah. Pri odhodni postaji kupite navadni vozni listek do Celja in ga obdržite pri prihodu. Nasproti kolodvora pri >Putn,ikuc (Tourist Office) si pa priskrbite potrdilo in vstopnico za poset lekem (oboje velja samo 10 Din). Povratna vožnja ne sL-ne potem ničesar. Ugodnost polovične vožnje uživate tudi na brzovlakih. Izvzeti so le vlaki SOE.
„Ne zamudite — izrabite to ugodnost in p.osotite
najstarejše podružnice SPD v Celju
Hoehey na ledu
Villacher S. V. : »Ilirija«. Opozarjamo športno občinstvo da ne zamudi izredne priilke. ogledali si prvo in morda edino letošnjo tekmo v bockevu nn ledu. Za prihodnjo nedeljo, dne 5. febr. je sicer perfektuirana tekma z Gratzer A. K., ki pa bo predvidoma iz propagandnih ozirov odigrana v Zagrebu. Ker so moči obeh moštev, ki nastopata v "današnji tekmi, prilično izenačene, moremo pričakovati z gotovostjo izredno ostro in napeto igro. Začetek tekme je določen na 10.30. Sezonske drsalne karte za lo tekmo ne veljajo, sicer pa je vstopnina minimalna.
Skijoring. Da bi se upeljala ta lepa panoga športa v naših krajih, si je nabavilo Kolo jahačev in vozačev več oprem, tatoo da je vožnja vsak čas mogoča. Interesenti naj se zglasljo v jahalnici na Bleiweisovi cesti, kjer dobe na razpolago konja in jahača proti malenkostni odškodnini.
Program drsalnih tekem. Definitivni razpored tekmovalnih terminov ua drsališču SK Ilirije Je naslednji: orasniik 2. februarju mladinske lokme za dečko in deklice v starostnih skupinah a) do 14 let, b) do 16 let; nedelja 5. febr. tekma junior-jev in juniork v umetnem drsanju in propagandna tekma v hitrostnem drsanju. — Državno prvenstvo je odgodeno na 19. februar, ker starta jo naši drsalci U. in 12. febr. v Moravski Ostravi pri Slovanskih zimskih igrali, ki jih organizira češkoslovaška drsalna zveza.
MK Ilirija, kolesarska sekcija, vabi vse svoje člane na zelo važen sestanek dne 31. jan. ob 20 v restavraciji »Novi svet«. Prosi se polnošlevilne udeležibe.
ŠPORTNO DRUŠTVO »VRHNIKA«.
Občni zbor športnega društva »Vrhnika« sldi-eujem za soboto, dne 18 febr. 1933 ob 8 zvečer v gostilno Ivana Oblaka, Vrhnika 183. — Pozivam vse športnike, katerim je vrhniški šport pri srcu, da se občnega zbora udeleže. Ker jc sedanje stanje nevzdržno in v slučaju, da občni zbor ne bi bil ■klepčen moramo predlagati razpustitev. Upoštevamo tujsko-prom. propagando društva in delo član-■tva lepe prireditve smuške sekcije in uspehe naših tekmovalcev ter koles, sekcije, saj smo imeli leta 1929. državnega jun prvaka. Dolžnost kot predsednika bivšega pripravljalnega odbora, ki je društvo ustanovil in kot predsednika odbora, ki je imel nalogo, preiskati nedelavnosl prejšnjega poslovnega odbora se moram poslužiti zadnje možnosti ter sklicujem občni zbor. Prosim vse člane kolesarje., nogometaše, smučarje ter hazenašice. da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže. Vedno je bila naklonjenost vrhniških patriotov izkazana društvu in se je tudi v bodoče nadejali. — Jože G rum
»Vrhnika«. Sestanek veeh smučarjev tekmovalcev ter članov S. D. »Vrhnika« se vrši v ponedeljek, 30. januarja t. 1. ob 8 zvečer v gostilni Ivana Oblaka, Vrhnika 183. Prosimo vse tekmovalce Stare Vrhnike, Zaplane, Verda in Vrhnike, da se sestanka polnoštevilno udeleže. — Zimskošportna sekcija S. D. »Vrhnika«.
Smuške tekme S. D »Vrhnika.« Na praznik, dne 2. febr. t. 1. obvezna udeležba vseh smučarjev tekmovalcev, tekme »za prvenstvo Notranjske« v Logatcu. Prijaviti se je do 1. febr. »večer pri predsedniku g. Gromu. Prijavnine so vsi tekmovalci prosti.
Celje, dne 28. januarja 1933.
Snoči se je vršil 10. redili občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju. Zborovanje, kateremu je prisostvovalo 85 članov, je otvoril načelnik g. sodni svetnik Tiller Franc. Pozdravil je vse navzoče, posebno pa zastopnika Osrednjega odbora g. ravnatelja Vilharja iz Ljubljane iu nadzornika SPD dr. Senijorja iz Maribora. V svojem nagovoru je podal načelnik poročilo podružnice, ki je najstarejša podružnica SPD in je bila ustanovljena istega leta> kakor Osrednje društvo. Savinjska podružnica SPD stopa letos v 40. loto svojega delovanja. Nato je g. načelnik orisal zgodovino podružnice, njeno delo iu boje, ki jih je imela z nemškim planinskim društvom pred svetovno vojno, Spominjal se je njenega ustanovitelja g. Kocbeka Franca, ki je nače-loval podružnici dolgi) dobo 34 lel, dokler se ni preselila iz Gornjega grada v Celje. Podal je sliko, kako so posamezne postojanke v Savinjskih planinah prihajale Od leta do leta v roke Savinjske podružnice, koliko je podružnica storila v teh letih za tujski promet in lansko leto je bilo to delo kronano z največjim uspehom, l^p. je bila dograjena največja postojanka Savinjske podružnice, ijnpo-zantni planinski dom v Logarski dolini z lepim vrtom, vodovodom in gospodarskim poslopjem, še prej leta 1931. pa je kupila podružnica od ljubljanske škofije 428 ha planinskega sveta v Savinjskih Alpah kot bodoči prirodni planinski park. Nato se je g. načelnik še zahvalil vsem, ki so v dolgi dobi od ustanovitve leta 189". do danes delali za napredek turistike in tujskega prometa v Savinjskih planinah.
Tajniško poročilo je podal dr. Hrašovec. Govoril je, kakor že prej g. načelnik, o dolu in boju v teku 40 let in poudarjal, da se je pred leti gojila turistika le v letnih mesecih, danes je beli šport v polnem razmahu in bo, kot vse kaže, letno turi-stiko številčno še prekosil. Pred leti smo hodili po lepo izdelanih in markiranih potih, danes se silno razvija plezalstvo, ki noče poli iu markacij, temveč išče v zmagah nad stenami in v bivanju v prosti naravi izven koč svoje cilje. Vse to postavlja društvo vedno pred nove naloge, vse lo povzroča, da je društvo, ako prav staro 40 let, prožno in gibčno kot v prvih letih obstoja. V preteklem letu je obisk koč, ki so last Savinjske podružnice, razveseljivo napredoval. Vse koče skupaj je obiskalo 6203 oseb, lani pa 5497, torej je prirastka 706 turistov. Všteti pa niso tukaj obiskovalci Piskernikovega zavetišča. Tu imamo zazna-
Hašk : Ilirija
Na igrišču Ilirije gostuje danes vsled svoje odlične tehnične igre in popolne fairnesse vedno dobrodošel in ljub gost: prvak Zagreba Hrvatski Akademski Sportski Klub, Obvezan je postaviti svoj kompletni team, s čemer je že samo z njegove strani podana garancija za prvorazredno igro.
Za Ilirijo je današnja tekma zadnja preizkušnja pred kvalifikacijsko tekmo za vstop v drž. prvenstvo. Na okupu ima tudi kompletno I. garnituro, ki se je izkazala že več kot enkrat za enakovrednega, protivnika HAŠK-u.
Ilirija je popolnoma odstranila sneg z igrišča, tako da je tudi s te strani storjeno vse, da se nudi publiki prvorazreden nogomet in regularno tekmo. Tudi stojišča so brez snega. Zaradi mraza je vstopnina za tribuno znižana na 15 Din, da bo publika mogla udobneje slediti igri; priporoča se gledalcem še, da vzamejo na igrišče toplo obutev (snežke, galoše) ali odejo za noge.
Nogomet za brezposelne
Danes ob 15 bo na igrišču Hermesa zaključna tekma nogometnega turnirja, prirejena za naše brezposelne. Namen je plemenit, a s športnega stališča zasluži današnja tekma še posebno pozornost. Reprezentanca II. razreda, ki je s tako silovitostjo porazita prejšnjo nedeljo moštvo SK Ilirije, se topol sestane z nogometaši ASK Primorja.
Tekma bo obenem tudi poskusni galop za ASK Primorje, ki mora prihodnje tedne odigrati z Ilirijo dve kvalifikacijski tekmi za državno ligo. Moštvo II. razreda je odlično v startu, saj neprestano igra od jeseni dalje. Razpolaga pa tudi z odličnimi tehničnimi močmi ,ki bi se prav lahko pokazale tudi v prvih moštvih najboljših slovenskih klubov. Primorje bo moralo zato prav temeljito zaigrati, če bo hotelo odnesti časten rezultat.
V predtekmi igrata Hermes in Svoboda ob 13.30.
•
Olrfni zbor kolesarskega ln metoeiMističnega druStva »Sava« v Ljubljani »e vnši na svečnico dne 2. febr. ločno ob pol 11 dop. v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčiča, Pri voz (Prule). — Dnnes v nedeljo se vrši občni zbor kolesarskega društva >Zar-
mo\ati od prejšnjega leta izpadek 1057 obiskovalcev, to pa zaradi tega, ker niso všteti obiskovalci novega planinskega doma, glede katerih se ne vodi evidenca in katerih število presega gotovo 2000. j
Letos je obiskala naše Savinjske Alpe tudi prva večja inozemska turistična družba — 65 Angležev pod vodstvom mis. Copelandove iz Ljubljane. Bili so vzhičeni nad krasoto naših krajev, nad prijaznostjo našega prebivalstva in nad vzorno, kakor so trdili, opremo naših planinskih koč, V imenu naše podružnice je spremljal ugledne goste g. Diehl iz Celja. Za drugo sezono ,ie avizlrana še večja udeležba angleških turistov.. Glavni dobrotniki Savinjske podružnice so bili v pretekle,m letu Mestna občina celjska, Ban sita uprava v Ljubljani in Osrednji odbor SPD v Ljubljani. Podporo je podružnica prejela od tujsko prometne zveze v Mariboru iti Savinjske posojilnice v Žalcu, večjo ppdporo za nov dom je naklonil tudi minister g. dr. Anion Korošec. Dela pri novem domu so izvršili domači obrtniki. Nesreč v preteklem lelu ni bilo, kar ie v veliki meri zasluga vzornih potnih naprav, ki se letno izpolnjujejo. %' Za zimsko-Sportni odsek je poročal g. Granko Diehl.
Blagajniško poročilo je podal g. Vrtovec. Promet blagajne v letu 1932^ je zn; " 1 557.378.90 Din dohodkov in 554.715.90 izdatkov. Podružnica dolguje za planinski dom raznim obrtnikom večji znesek, to pa zaradi tega, ker ni mogla pri podružnici banovinske hranilnice v Celju realizirati v cga kre-dita. Ves dolg znaša d nes 216.331,52 Din.
Pri volitvah novega odbora je izjavil g. načelnik Tiller, da načelstvo nadalje pod nobenim pogojem ne more sprejeti, ker se j< v večletnem delu popolnoma izčrpal. Nato je bil za naielnika izvo- | ljeai g. dr. Milko Hrašovec, g. Tiller ie bil v znak t priznanja izvoljen za častnega načelnika. V odbor za prihodnja tri leta so bili z malimi izjemami izvoljeni večinoma dosedanji odborniki, in sicer: dr. Kalan, Žemljic, prof. Brodar, prof. Stante, Kovač, ravn. Jeglič, Saksida, Kopinšek, dr. Rajšp; za revizorja dr. Požar in prof. Napotnik. Kot zaupniki so bili izvoljeni: za Žalec: Pilih Viktor, za Mozirje Goričar Matija, za Ljubljano Tevž Anton, za Luoe: Kosmač Svilo, za Solčavo Klemenšek Jože in za Vransko LavriČ Josip. — Nato sta še ]>o-zdravila občni zbor zastopnik osrednjega odbora g. ravnatelj Vilhar iz Ljubljane in nadzornik SPD dr. Scnjor, nakar je bilo lepo uspelo zborovanje savinjskih planincev končano.
] ja«, Zg. Kašelj, v gostilni Anžiuir, Vevče, ločno ob I 2 pop., na katerega se vabijo vsa kolesarska društva, ki so včlanjena v Pododboru Ljubljana.
SK Ilirija sklicuje glasom sklepa zadnjega iz- j rednega občnega zbora za sredo, dno 15. februarja ! t. 1. izredni občni zbor v dvorani Okrožnega urada | za zav. del. na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20. ! Dnevni red: Poročilo poslovodečega predsedstva. I Volitev novega odbora. Določitev smernic novi ! upravi. Samostojni predlogi članstva. — V sluča- I ju nesklepčnosti so vrši nov občni zbor čez pot ure brez ozira na število navaočih. — Tajnik I.
„Carshi sel" v Dev. M. v Polji«
Nova drama »Carski sel«. Prosvetno društvo :>Sneberjec je uprizorilo dne 15. jan. 1933 dramo '•Carski sel:. Igra je dosegla pri prvi predstavi, kakor tudi pri ponovitvi lep uspeh. Igralci so podali svoje vloge primeroma prav dobro, posebno [»hvalilo je troba omeniti Nadjo, prav dobra eta bila ludi Strogov ter Ogarev, dočim poročevalca nista po vsem ugajala.
Igro jo dramatiziral po istoimenskem romanu g. Redenšek iz Domžal. Ker bo nedvomno šla la lopa in za ljudstvo nadvse primerna igra po podeželskih odrih, ne bo odveč ako gg. režiserje na tem mestu seznanimo z to novo igro.
Na razpolago sta dve dramatizaciji. Ena od g. Radenska iz Domžal, druga pa od g. Vladlmirja Novaka, režiserja Prosvete v Dev. Mar. v Polju, Vevče 36. Dramatizacija g. Redenška obsega osem slik in se drži dokaj v mejah originala, ima pa več tehničnih in logičnih nedostatkov, nn primer spoznanje Strogova z Nadjo v drugi sliki je preveč nenadno In nemogoče. Osma slika: poroka Carskega «ela Strogova z Nadjo, je popolnoma odveč, tako da s tem konec igro po tako nenavadnem
zaključku nekako pade. _ Mnogo boljša ne glede
samo na režijo, ampak tudi na zunanji efekt j" dramatizacija g. Novaka. Njegov Carski sel ie bil igran v Polju pri obeh predstavah z ogromnim uspehom. Obsega šest slik ln 20 vlog: 3 ženske in 17 moških, je zelo priporočljiva glede režije in pa efekta na publiko in je upati, dn bo postala ta lepa drama kmalu prava ljudska igra. Gospodu Novaku za posrečeno delo vse priznanje; -»Carskemu selu« pa po slovenskih odrih velik uspeli.
in agilnosti LSK. Klub je prestavil svoj sedež v kavarno Evropo, kjer se vrše dnevno igralni večeri. Največja zanimivost občnega zbora je bila sprememba pravil. Odbor je predloži! občnemu zboru načrt modernih klubskih pravil, na podlagi katerih bo dtuia klubu možnost uspešnega in br-zega razvoja. LSK si je s sprejetjem novih pravil zadal nalogo organizirati v Ljubljani Slov. šahovsko zvezo, ki bo družila vse šahovske klube v Dravski banovini. Pri volitvah v novi odbor je bil izvoljen za predsednika g. arh. Josip Coslaperaria, kate-remu so se izvolili v sosvet gg. ing. Maudn kot njegov namestnik, Mirko Kragelj kot načelnik tehnične eksekutive ter odborniki: Dr. ing. Miroslav Kasal, prof. Frankovič, Julij Gabrovšek, Anion Preinfalk, Milan Vidmar m!., Ljudmil Furlani in Bogo^ Pleničar. V razsodišče sta bila izvoljena gg. dr. Egon Stare in šahovski mojster Vnsja Pire, v nadzorstvo pa gg. dr. Egon Stare in Milan Kavčič.
Na predlog odbora je bil izvoljen zn častnega člana LSK šahovski mojster g. Vasja Pire, ki si je pridobil nevenljive zasluge' v razvoju šahovske igre.
LSK sprejema nove člane v klubovih prostorih kavarne -Evropa«, kamor so vljudno vabljeni vai prijatelji šahovske igre.	j> u.
Pfograml HarJio-(,fB&f}f!(?ffl i
Nedelja. 29. januarja: 7.30 Agrarna politika (mg. Pire). 8.00 Nasveti za kmetovalce. 8.15 Gimna-stika (M. Dobovšek). S/15 Poročila. ».00 Versko predavanje. 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz. šent-peterske cerkve. 10.00 Elektrotehnika (dr Milan Vidmar). 10.30 Jadransko morje v teku let (II. Marjanovič). 11.00 Cvirnovi fantje igrajo narodno glasbo in g. Mirko Jelačin poje slov. narodne. 12.00 Čas. poročila, plošče (po željah poslušalcev). 15.00 Kako se izdeluje ementalski sir (ing. Sabec). 15.45 Akademija Prosvetnega društva v Skofji Loki: Nastop drušiv. moškega zbora. Loški grb, komičen govor v škofjeloškem narečju. Škofja Loka včeraj in danes, predav. Puštalski kupleti. Tine Debeljak: Ob otvoritvi nove šolo v Skofji Loki - deklamncija. Odlomek iz loške pasijonske procesije (recitacija). Nastop društv. pevskega zbora. 17.00 Salonski kvintet: Slovenska glasba. 20.00 Violinski koncert ge Fanike Brandlove. 20.45 Salonski kvintet: IV. ope-retua ura. 22.00 čas, poročiln, plošče — plesna glasba.
Ponedeljek, 30. jan.: 12.15 Plošče _ 12.45 Dnevno vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.»l III. ura češko narodne glasbe, izvaja salonski orkester — 18.30 Esperanto (g. Kozlevčar) — 19.00 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel) — 1&30 Zdravstvena ura — 20.00 Prenos iz Budimpešte (Simfonični koncert) — 22.00 čas, poročila, plošče.
Torek, 31. januarja: 11.15 Šolska ura: Napake v slovenskih nalogah (dr. R. Kolarič) — 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 18.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 II. ura dunajske glasbe, izvaja salonski kvintet — 18.3<> Nemščina (dr. L Grafenauer) — 10.00 Dubrovnik (dr. An-drejka) — 19.30 Razvltek pomorslva tekom let (II. Marjanovič) — 20.00 Magistrov šramel — 23.00 Operni dueli, pojeta ga. Stagler-Kogejeva in g. Marčec _ 22.00 Čas, poročila, plošče.
JDmtJ i PfGJi*'€5tt»| 1 Ponedeljek, 30. jan.: Zagreb: 20.00 Prenos iz Budimpešte. — Milanu: 20.30 Koncert komorne glasbe. — Barcelona: 21.15 Instrumentalni koncert. — Berlin: 20.40 »Ju-anac. opera. — Belgrad: 20.10 Francoska glasba. — Rim: 21.45 Radio orkester. — Beromiinster: 21.40 Valčki in koračnice. — Praga: 20.05 Instrumentalni koncert. — Dunaj: 20.35 Vojaška godba: Dunajski komponisti. — Budapest: 19.45 Koncert budimpeštanske filharmonije. — Varšava: 20.1." »Giovonda«, opera.
Torek, 31. jan.: Zarrob: 21.35 Operne arije. — Milane: »Rnm-piccolo:, opera. — Barrelona: 21.10 Operni prenos. Suisso Romande: 21.00 Kabaretni program. —• Berlin: 21.00 »Messia«, oratorij; ITandel. — Belgrad: 20.00 Prenos iz Zagreba. — Rim: 22.15 Pester koncert. — Beromiinster: 19.45 Marionetna predstava. — 21.40 Ilugo \Volf-ove pesmi. ___ Praga:
20.30 Operni večer. — Dini-ij: 19.25 - Ljuba viti napoj«, koncertna opera. — Miinehcn: 20.55 »Bea-tri«, operna legenda.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20
Nedelja, 29. januarja ob 15 CELJSKI GROFJE. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: DOPUST NA FRANCOSKEM. Izven. Znižane cene. Ponedeijek, 30. januarja: Zaprto. Torek, 31. januarja: CARJF.VIČ ALEKSF.I Ped D.
OPERA
Začetek ob 20
Nedelja, ob 15: MANON. Izven. Znižane cene. — Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU, Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30. januarja: Zaprlo. Torek, 31. januarja: MADAME BUTTERFLV Red C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 29. januarja ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Gostov anje tenorja Petra Burje, — Ob 20: PRI RF.LF.M KONJIČKU. Ponedeljek, 30. januarja: Zaprta
Joža Herfort:
Klepetulje
Ob kalni rjavo-zeleni vodi je stala velika hiša. umazane nedoločene barve, imela je dvorišče od vseh strani obdano z mokrimi, mrkimi stenami. Po dvorišču so se podili nesnažni otroci, po smeteh in odpadkih pa se je pasla zanikrna kuretina. Pred hišo, onkraj ceste so rastli veliki, mogočni divji kostanji in zakrivali hiši itak bomo sončno luč. Pod kostanji je bilo kos trate, kjer so v prahu to mraku umirale borne redke rože in kjer so se
par ur na dan igrali otroci, na večer pa polegali delavci, vsi izmučeni od dnevnega robotanja.
Ti kostanji pa so bili čudno sami, nikdar se v njihovih vejah ni oglasila pesemca ptice. Nikdar niso gnezdili v njihovih krošnjah, nikdar niso iskali zavetja v zelenju njihovih vej. — Še Ccto vrabci so umolknili, kadar so preplašeni zleteli na nizke k tlom se pripogibajoče veje. V vrhovih teh mračnih dreves pa so gospodovali belo-črni ptiči, ki so vse dneve preregljali in preklepetali, pa sproti izropali vsako gnezdo, ki ga je hotel kak ptiček zviti v njihovi soseski — kmalu ni nihče več poskušal stanovati z vražjimi gospodarji v kostanjih.
S prvim svitom so se oglasile klepetulje na kostanju. Prav na vrh je zletela ptica šojine velikosti, pretegnila pisane beločne peruti, našopirila glavno perje in oprsje, stresla z dolgim trikotasto prikrojenim repom, pa zletela na bližnje njive iskat raznovrstno hrano. Brskala je po smeteh in tam pobrala vse. kar se ji je zdelo, da bo ugajalo nenasitnemu želodcu. Belo pisani ptič, z zeleno se izpreminjajočitn perjem je pokimavaje z glavo stopal po njivi, urno, čeprav nekam okorno. Oko se mu je hudobno zvedavo bleščalo, opazil je nevarnost, pa z glasnim regljanjem zletel urno zamahujoč s pisanimi krili v kostanjevo zavetje — »raka se je vrnila z jutranjega spreleta
Ves ljubi dan so preklepetale in preregljale v vrhovih kostanjev. Če si poslušal njihov razgovor, se ti je zdelo, da se ti nekdo posineje z zoprnim, zlobnim smehom, morda boš imet ob tem klepetanju občutek, da nekdo stresa vrečo s praznimi orehovimi lupinami — njihov zvok ni
poln, ni zvonek, hreščeč, zoprn je.
*
Prav zgodaj spomladi so si pričele srake v varne vrhe znašati gnezda. Nanosile so si suhih vej in celo kopo dražja, nato so nanosile blata in prsti, pa čez vse postlale toplo in mehko s perjem, on volno in mahom. — Prav dobro so si zavarovale gnezda pred ljudmi od spodaj, pred skobcem od zgoraj, popolnoma varne so bile.
Sivozelena pikasta jajca so bila že izvaljena, na kostanjih so se pričele oglašati mlade srake. Stare črnoglave dolgorepke so postale predrzne. Hodile so ropat gnezda ptičev v bližnjo in daljno okolico, če se ni stara ptička, braneča drobno deco, dovolj urno umaknila, so ludi njo dosegli dolgi, ostrorobati kljuni in črni kremplji sračjih nog. Bolj ko so ropali stari, bolj so rastli mladi.
Za sivim pustim zidom onkraj kostanjev je vodila koklja krdelce drobnih rumenih piščkov, otroci so se radovali nad drobno družino, preblizu se niso upali, prerada se je zakadila koklja pod noge... Igrali so se v skopih žarkih sonca otroci, koklja pa je pripeljala na smetišče piščeta, tam se prav vedno dobi kaj za drobne otročiče. Vsi so bili zatopljeni, vsak v svoje delo. Otroci so se igrali, koklja in piščeta brskala za hrano. Naenkrat je planila stara sraka nad piška, ki se je oddaljil od koklje, pa ga urno odnesla na kostanj. Ves vrišč ni nič pomagal, pišče je pod udarci sračjega kljuna kmalu zaprlo drobne očke, takoj zatem pa odromalo v požrešna žrela urno dorašča-jočih srak.
Dvorišče stare hiše so srake vedno rade po sečale, vedno so našle kaj za se. Ljudje, sami borni, zmučeni delavci so bili, so se navadili na belo črne klepetulje, pa jim marsikaj odpustili, saj so jim bile one poleg vrabcev edine ptice, ki so jih razveseljevale. Edino stara branjevka Neža, ki je
imela kokoši in piške, ni mogla videti teh dolgo-repih «coprnic», kakor jim je jezno dejala. Že par-krat je namreč videla, kako je poslednjič zacepetalo prav njeno, komaj par dni staro pišče v krem-pljih pisanih rokovnjačev.
Pri zadnji koklji je imela Neža smolo. Polovico jajc je bilo klopotcev, dva pa ji je odnesla sraka. Stara, velika koklja je vodila samo tri piške, pa še na te so vedno prežali mački in srake. Neko jutro, ko je prišla h koklji v poset inlada sraka, je vrgla za njo krepelce in ji zdrobila perut. Pisani ptič je omahnil na tla, pa urno skakaje zbežal med drva, ki so bila zložena na dvorišču v visoke skladovnice. Zvečer jo je tam ujel stari Matevž in sraka se je preselila v njegovo stanovanje, njemu in otrokom v zabavo. Zdrobljena perut se i je kmalu zacelila, nosila jo je povešeno, pa z. nalo dvignjenim repom skakala po sobi, če pa jo e kaj prestrašilo, je urno zbežala pod posteljo in se skrila tam med stare čevlje in drugo kramo.
Urno se je privadila ljudi, jim jemala brano iz rok, pa vedno skakljala po sobi z napol odprtim kljunom in veselimi očmi, tako, da je bila prav kot brezzoba smejočn se starka.
Par let je životarila z delnvčevo družino. Nekega poletnega večera je Matevž položil prižgano cigareto na rob mize. Sraka jo je urno ukradla, nihče ni tega opazil, pa jo skrila pod posteljo med stare cunje in obleko, ki je ležala zmetana vse križem. Matevž je cigareto sicer pogrešil, pa je ni dolgo iskal, žena ga je klicala k večerji.
Odmolili so že, ob Ave Mariji je bilo, ko se je pričel izpod postelje valiti dušeč gost, siv dim — zadnji hip so preprečili ogenj — sraka pa je morala od hiše. sosed je videl njeno početje...
„Kres

Največ kar more — inoli za nas! Če naše ne, molitev ujegovo bo uslišal — Kristus, ki zmago da, če oteti moral bi nas od pekla!
Z nami je brat Gregorij — čuvar naš zvesti in zgledni božji človek!
Z nami brat Andrej, vzorni naš lik ljubezni materinske, domorodne, Slomškove!
Z nami bral Anton iz zelenega Stajerja, naš mojster zidar, naš zvesti kladi vari — Kdo bi še dvomil?
Moje tihe želje: naj ohrani list za vsako ceno to začrtano pot. Zn življenje po veri, za delo iz vere — ki je naša najbolj skeleča rana — naj vzgaja in vodi! Za junaško odločnost v zasebno-javnern praktičnem življenju — ki je naša druga bojazljiva rana — naj nas uči! Za zdravje in lepoto naših teles — ki je naša tretja mehkužna rana — nas navdušuj. Kres fantovski! Vsega slabega in naši mladosti kvarnega nas razuči, vsega plemenitega in junaškega nas naučit
Še končna misel: naš čas umiral Življenje kliče novega človeka! Oblaki so temni, eno se obrača na vzhod, kjer vstaja mladi dan! Kukor na razstavi smo, kjer nas poskuša življenje!
Ne pustimo te prilike, da gre mimo nas! Za list smo mi sami odgovorni! Začrtano smer bo le z nami in po nas vzdržal! Za vse je dolžnost, da ga naročimo in beremo, sodelujemo in vanj pišemo! Ti, ki si na domači grudi ostal, fant kmetski In boš le ti naša zdrava bodočnost! Ti, ki si z doma zn delom šel, delavski trpin, naših dni muče-nik! In Ti, ki si učen, pa si za vse, kar imaš, svojemu narodu večni dolžnik!
Kakor na razstavi! Hodijo mimo. polni skrbi, učijo in vodijo! Mi pa prečesto odklanjamo! Poglejmo jim v oči, tem našim možem! Kdor bo učil tako in živel drugače — ta naš ne bo! Kdor bo v senci tako, kakor v soncu svetal, z odpetim licem in iskrenim srcem — za njim gremo! »Kdor v borbah se jc naših dni skoval, ne bo sc jadu več in činernnsti podal!«
List zasluži, da ga takoj naročimo! Odlašanje ni primerno! " ™ '
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, prtiče itd. krasno ve;ene in oo nizkih oenab dobite pri
MATEK & MI KES, LJUBLJANA
(poleg hotela Strukelil Vezenje oprem za neveste monogrami. gumbnice.
entlanie ažuriranie in predtiskanie Velika izbira predtiskanib ženskih ročnlb del
Čevljarski stroii naprodaj
1 moment stroj za prebijanje (štanca); 1 stroj ukivač (brezslišen); 1 ostrilni stroj (širf) za spodnje dele; 1 ostrilni stroj (širf) za lice; 1 egaliizrni stroj;
1	šivalni stroj Singer;
2	motorja za električni pogon 2 KS; 1 cilinder stroj.
Razna moderna kopita v 10 fazonah. kakor tudi noži za prebijanje (štance). Vse to naprodaj zaradi selitve lastnika po zelo zmerni ceni.
Ponudbe uaj se pošiljajo pod: »Mašine« 113 na Jugoslov. Rudolf Mosse d. d., Beograd, poštni predal -JOD.
Razpis
fisf slovenskih fantov
Slovenskih fantov list! Katoliških fantov list! | Resnično: kdorkoli si po letih fant ali po srcu l fant, naroči in prebiraj ga! O svojem listu smo se ' mnogo razgovarjali. Skoraj smo vadljali zn njegov j obstanek! Da se bo v morju revij, listov in lističev ! utopil, da ni več potreben, smo dejali! Ne zu nas, 1 ki se iz njega učimo, ne za nje, ki po njem nas vodijo. Zdaj nas preseneča prva številka!
Berem, berem, in sem vesel. Ne bom razkladal člankov, sami naj vate žarijo' Vzemi in beri! i Beri zopet in še in se zamisli! Časopis, ki ga dnev- i 110 dobivaš, pregledaš in zavržeš. To je film nu papirju, ki mimo švigne in ga ni! To je odblesk življenja, ki iz danes v jutri drvi! Kres ni časopis! To je marveč knjige list. ki nas bo skozi dvanajst mesecev vodil in učil. Zdaj v mladih letih, da se v njem ogledujemo, svoje mladosti čar v njem brusimo, za starost da ob njem svoje zlate ure obujamo!
Kadar padejo pregraje, ima veter prosto pot, da razpiha kres. Prebujajo se iskre, švigajo in užigajo. Ah, kako nas te iskre užigajo! Kakor na žerjavico ledena kaplja ali na razboljeno rano olja kapljica. Saj stno tako prebičani mi vsi, ki mladi doraščamo, ki dorasli življenje prevzemamo! Zakaj trpimo? Zato, ker je zapisano: Gospod ustvarja bolečino za nauk iu tepe. da nas ozdravi! Smrt nam zadaja, da zanj ne odmrjenio!
Kako te iskre užigajo! »V pregroznih časih — nam duše obvaruj, Bog! Za stanovitno vero in jasna načela — razum nam
razsvetli, Bog. Za čisto in trezno življenje — srce nam užgi, Bog. Za boj z ničvrednim društvom in strastjo — srčnosti nam daj, Bog in Marija!
Slovenec — božji človek, katolik — božji človek, Jugoslovan — božji človek! Eno je ponos, drugo je sreča, tretje veselje! Dolžnost izhaja iz enega, iz dvojnega, iz trojnega. Ne proti drugemu, le drug za drugega! Volja božja je ta božji človek! Delo božje je, če za njim stremiš! Kaj svet? Zadrževati more. preprečiti dela božjega, cel svet ne more!
Za Kristusa borec, za starše ponos, za faro čast, za narod zgled in mož.
Od Cerkve stran — od sreče stran!
S Cerkvijo razdor, med narodi in sloji razdor.
Na mladih ramenih usoda leži — če kdo še danes kloni glavo — je Judež!«
Kdo bi teh isker od srca vesel ne bil!
V listu in vsebini slutim tole smer: iz poglobitve načel in značajnega življenja iz dneva v dan se vzdigni — fant slovenski — v praktično javno življenje, pa svoje telo olepšaj v športu. Torej: vzgoja, državljanski — družabni pouk, šport. Iz te smeri diha težka skrb: fantu, ki bo jutri slovenska javnost, lice, značaj in srce naroda, pomagati do svojega obraza, do slovenske osebnosti.
Kdo bo še, fantje, ob strani stal? Kdo od nas še za las podvomil?
Z nami je brat Anton, knez naš in vladika slovenski! Svoje telo je izčrpal, pa je še na kolena padel, da iz globočine kliče k Bogu za nas!
j , , ,	Ton Vin.
Nedostathi naše gospodarske
oriiVnlocfte
so zbudili željo za institucijo, ki bi se ne omejila samo na dejanje zanesljivih informacij o poedinih tvrdkah. ampak bi omogočila skupno nevtralno evidenco občega kreditnega stanja. Ta želja je privedla do ustanovitve novega zavoda »Credit Evidence« v Zagrebu. Jelačičev trg 7. Telefon 59-50. ki bo vsem interesentom trgovine, industrije in obrti rad brezplačno dal vsa pojasnila v tej novi vrsti skupnega delovanja.
Dne 6. februaria 1933 bo pri okrnjnem «odišou v Ra lovljici
na javni dražbi
prodan« posestvo, obstoječe iz žage in dobro idočega mlina nn vodni pogon ter gostilna Posestvo leži ob tilavni cesti in blizu kolo ivora.
i
Mestno načelstvo razpisuje dobavo mizarskih ; iidelkov, tesarskega in kleparskega dela za zgrad-; bo »Delavskega doma« v Ljubljani. Vsi razpisni ' pripomočki se dobe od 31. t. m. dalje med urad-j nimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, I šolski drevored 2/II proti povračilu nabavnih stroškov. Kolekovane ponudbe ie vložiti
do dne 13. februarja 1933 opoldne
v omenjenem uradu.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 28. ianuarja 1933.
Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc 1. r.
VabVo h občnemu zboru
Usnjarske in čevljarske zadruge »Runo< r. z. z o. z. v Tržiču, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. februarja 1933 ob 3 poj>oldne v Rokodelskem domu.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občin ga zbora,
2.	Poročila načelstva in nadzorstva.
3.	Vitanje revizijskega poročila.
4.	Odobrilev računskega zaključkH za I. 1932.
5.	Volitev načelstva.
ti Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
frflvi sm.čarsii cevlj
vedno na zalogi in izdeluje po meri slaio-priznana tvrdka
Zmokar
Mestni trp št. 19
Popravila se snrejruiiij«
izdelujejo se nainuvejši model> otroških in igra nih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa. šivalni stroji in motorji Velika izbira — Najnižje cene — Ceniki franko
Tribuna' F.B.L, tovarna dvokotes In otroških vozičkov Ljubljana. Karlorska cesta šL 4. 191
Zavese - brezplačno ob
. .k.
strokovn aško i/vršim vsakemu, ki kupi blago v mojem novootvorjenem oddelku za dekoracije. Konkurenčne cem- — namovejši vzorci — poslužite se u odne prilke.
Rudolf Sever Ljubljane. Marijin trg 2

ZAHVALA. V naši težki boli vsled izgube našega srčno ljubljenega soproga, očima, sina, brata, strica, svaka, gospoda
Antona Goičiča
posestnika in občinskega odbornika
lu nas je za vedno zapustil v svoji najlepši dobi 42 let, previden s sv. zakramenti, izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi čč. duhovščini, pevskemu društvu »Cecilija« za v srce segajoče žalostinke in mestni godbi, sploh vsem, ki so našega ljubljenega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se še zahvaljujemo g. p. Konstantinu, za njegov do srca ganljiv nagrobni govor, in g. Lacku, ki se je poslovil od pokojnika v imenu občinskega odbora v Rogoznici.
Prosimo, ohranite to plemenito dušo v najlepšem spominu.
Rogoznica pri Ptuju, Orehova vas, dne 26. januarja 1933.
Žalujoči ostalL
2 "I «".a
"O «.0 «Q
a oo >
o 00
S-2 a
o Jz. w - -SSdo
- »i š1-® B « fl, .
.»'SUS -5 .. g $
aW o S o j-J S :st a
s " -
-	» P.t: a
tw« S
».2 j
E0u 2 § « , " ®
•M C •«_
.S ."2? o S ri^co O.
• I lf
c° c.So.S g mOQ§q
o .
»a ^ N N
-»O ™ >
„ .-5
m 00 n
iS .dO e
H I N s. o £
fi i, u u_3-o c
—	o - — O a "S
! S»N
««>r
"5 t a n
ca,® ;N 5? - if >
P. C. Wren:
Lepi Mihael
24
Bil sem do skrajnosti presenečen. Seveda je bilo vse skupaj brezpomembna zadeva, neumna šala, smešno ta-jenje, vendar pa vse ni bilo prav nič podobno Mihaelu. In moje začudenje se je povečalo, ko me je Mihael čudno pogledal in menil:
»Torej John, jaz sem krivec? — Oh ,slabotni' Geste!«
Močno me je presunilo in okrenil sem se k Avgustu: »Op; .ti, prosim, mislil sem, da si bil tL<
»Tako, le prideni h krivici še žalitev,« je odvrnil ta. »Daj že tisto prekleto reč nazaj in se ne smeši dalje; oe te je malo, te je že dovolj 1«
Sedaj sem pogledal na blazinico, a bila je prazna. Pogledal sem Mihaela, on pa mene .
»Oh, daj ga nazaj, Beau,« sem mu rekel, »in ne pretiravaj šale!«
Mihael me Je motril z enim svojih zamišljenih, pro-dirnih pogledov dolgo 8asa, ne da bi kaj rekel.
Izabela je pristopila k nama.
»Nehajte že s to komedijo,« je dejala. uBeau, vrni ga, potem pa pojdimo plesat — saj dovoliš, teta?«
»Seveda,« Je odgovorila teta Patricija, čim bo dragulj zopet tu in čim bomo čestitali velikemu Saljivcu. Stvar postaja že dolgočasna in ako ne dobim dragulja takoj nazaj, bom resnično huda.«
»Tak kdor ga ima, naj ga spravi na dan,< je rekel Digby.
Zopet ena minuta tišine, ki je postajala neznosna.
»Čakam,« je dejala slednjič lady Brandon in jela nervozno trkati s prsti po mizi.
Ne bom kmalu pozabil tiste ure in tisto strašno sumničenje. Sedem ljudi se medsebojno sumniči, osma oseba pa sumniči vse skupaj.
»Zadeva postaja resna,« je dejala teta in zopet sedla. »Zadnjikrat svetujem tistemu, ki je vzel ,Blue Water', naj mi ga vrne in ne bomo več govorili o tej stvari.«
Nihče se ni ganil.
»No, dobro,« je dejal ateta, »ker se krivec sam ne javi, moram vprašati vsakega posebej... Pridi sem, Klavdija, ali si se dotaknila safirja potem, ko ga je kaplan postavil na svoje mesto?« Položila je roko Klavdiji na ramo, jo pritegnila k sebi in se ji zazrla v oči.
»Ne, teta ...« je rekla Klavdija, »ne, teta.«
»I, razumljivo, da ne,« je dejala teta Patricija; »pojdi v posteljo, moja ljuba; lahko noč!«
Klavdija je odšla in me mimogrede ošvrknila z nejevoljnim pogledom.
»Pojdi sem, Izabela,f je nadaljevala teta, »ali si se dotaknila safirja potem, ko ga je kaplan položil na mesto?«
»Ne, teta, nisem se ga,« je odgovorila Izabela:
»O tem sem prepričana. Pojdi v posteljo! Lahko noč!« ji je rekla lady Brandon.
Izabela je odšla, pred odhodom pa me je ljubeznivo pogledala. Sedaj se je teta Patricija okrenila k Avgustu.
Pridi sem,« mu je velela hladno, >odgovori. prosim, popolnoma po resnici! Ako imaš ti .Rlue Water' in tnl ga sedaj daš. ne bom zgubljala nobene besede več o tem. Ali ga imaš?«
»Prisežem pri Rogu, teta ..,«. je vzkliknil Avgust.
•Ni ti treba prisegati- reci le da ali no; ali ga imaš?*:
>Ne, tetn, dam ti častno hesedo, da ga nimam «
»Ali veš, kje je ,Blue Water' sedaj?«
»Pri moji duši, ne vem!«
»John,« je nadaljevala teta, ne da bi se še menila za Avgusta, »ali veš ti, Kje je kamen?«
»Ne, teta,« sem odvrnil.
Nato je prišel Digby na vrsto. Mirno je izjavil, da ne ve ničesar o tem, kako je izginil safir in da ga ni imel v rokah, odkar ga je bil dobil od Klavdije in ga oddal Izabeli.
Sedaj je os!al še Mihael. On je bil krivec, ali pa je moral kateri od nas nesramno in neoprostljivo lagati.
»Mihael,« je rekla teta Patricija resno in otožno. »Žalosti me bolj, kakor morem povedati. Daj, prosim, ,Biue Water' nazaj in se ne bom dalje brigala za to stvar.«
»Jaz ti ga ne morem dati, teta. ker ga nisem vzel,« je odgovoril Mihael mirno, medtem ko mi je srce bile močneje.
»Ali veš, kje se nahaja, Mihael?«
»Ne vem, teta.«
»Ali si imel safir v roki polem, ko ga je bil kapiaa zopet odložil?« je vpraševala dalje.
»Ne, teta,« je mirno odgovoril.
»Ali kaj veš, kako in kam je izginil, Mihael?« j® vprašala strogo.
»Vem le to, da nisem v nikakršni zvezi s tem, da je izginil, teta,« je odvrnil moj brat.
»Ali je vse, kar si sedaj povedal, čista resnica?«
»Izjavljam, da sem govoril samo resnico,« je odvrnil.
Kaj naj si mislim? Vendar nisem mogel verjeti, da bi Mihael tako podlo lagal. Na drugi strani pa mi ne gre iz glave, da sem zasačil njegovo roko nad pokrovom.
Teta Patricija je mirno sedela in zamišljeno zrla « Mihaela. Molk je bil če/dalje nezuosnejši. Slednjič jo dejala tiho z ledenim gla^m
V malih oglasih velja vsako beseda Din 1*—; ienitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelltna vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko«
S-C g S
•S % o
1a g 1
a«.«
o o	„, ..
._ i -o TJ	.
—. a/ n a	.—
o	— Ji	t.
kc	J.
| -S £ S 'C	o
5 - 5 s
■r? —	®	'S	w
£ "2	v
S 3	"	O
C. —	m	.5	3
»1	•S	C	.7;
>-	«S	o	r1
o c iS >• Sa o ,3 o es .m -> « 2
5 '5	>	*
B —	Si	=
£ 2	o
J .3	J<	>
Ugoden nakup
za dame!
Da svojo zalogo konfekcije pred novo sezijo popolnoma izpraznimo, smo se odločili, da znižamo cene isti globoko pod nabavno ceno. Tako n. pr. nudimo: damske plašče od Din 200-— naprej, volnene poplin obleke v raznih barvah od Din 140'— naprej, razne letne obleke od Din 60 — naprej, domače flanel obleke od 80"— Din naprej, športna krila in bluze od preproste do najfinejše kvalitete od Din 45"— najirej, damski lisler. klot. batist, šifon in kreton predpasniki od Din 22"— naprej, damski in otroški klot-plašči, otroško oblekce in predpasniki vse po jako nizkih cenah.
Vse perilo za gospode in dame je domačega izdelka.
F. I. GORICAH
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Službe iičejo
Kontoristinja
e večletno prakso, zmožna slov. in nemškega je-tika tar stenografije, vajena opravljati samostojno vsa kontorska dela, išče službo. Cenj. dopise aa upr. »Slov.« pod zn. »Pridna« St. 985. (a)
Posredovalnica Mrak
Ljubljana, oddaja pridne
dekleta.
(a)
Natakarica
z večletno prakso želi dobiti mesto v boljši gostilni. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju._(a)
Mladenič
23 let star in vojaščine prost, ki je dovršil nižjo gimnazijo, prosi dobre in pobožne ltatoličane za službo v trgovini, podjetju ali privatno. Ima dobra priporočila od najvišjih duhovnikov, občin. in policijskih oblasti. Gre v mesto ali na de-
J.elo samo k. pobožnim judem. Naslov v upr. »Slov.« pod »Dosmrtno hvaležen._U)
Steklarski pomočnik
išče službo tudi mešane ali podobne stroke kjerkoli. — Ponudbe pod »Mlad« na upravništvo podružnice »Slovenca« ▼ Mariboru. ___
Elektrik
verziran v vseh panogah te stroke, išče zaposlitve. Naslov pove upr. »SI.« pod št. 936.	(a)
Služkinjo
močno, zdravo, ki zna nekoliko kuhati in je vajena domačih del — sprejmem.. Starost 22—24 let. Ponudbe pod »Točnost« št. 1011 na upr. »SI.« (b)
Strojnika
za parni pogon, izpraša-nega z večletno prakso, dobrega strugarja, ključavničarja in elektro-monterja, poročenega — iščemo. Žena bi za enkrat opravljala mesto hišnice. Predstaviti se je z ženo vred v Kolinski tovarni v Ljubljani. Stanovanje prosto, nastop takoj.	(b)
Kot pomoč gospodinje
čez dan, se išče pridno in pošteno mlado dekle, ki bi imelo veselje do otroka. Predstaviti se je osebno med 13 in pol IS. Ing. L. K. Pražakova 15.
(b)
Vložne knjižice
kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi M. JANKOLE. Liubliana. Selenburgova ulica 6. H. Telefon 30-52.	(d)
Posojila podeljuje
»Zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Sprejme poverjenike.	(d)
Kdo mi posodi
pod zelo ugodnimi pogo ji 40.000 Din, za dovrši tov dvostanovanjske hiše, katera je sedaj v surovem stanju. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe
Kg Din IO*-r. 14'—. sivo skubljeno Din 24 —, 32 —, lieto skubljeno Din 44"--, belo skubljeno gosje s puhom kg l)in 64' 96 —. Beli puli Din 100'—. V/glctVttCft. polnjena dober gosti in let 45 X 60 Din 20"—. 60 X 80 Din 35--. s skubljenim 55 —. I»«'rn1«n polnjena 120 M 180 Din 135 —, s skubljenim Din 198'—. Vzorci brezplačno Pošlje se po povzetju. iNnroiila nad Din 350— pošljemo franko.
Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar.
PERJE
„D»STt:i HM" « w«i„ ZMiRlB, 1LICA760
Droben ogla* v »Sloveneut
posestvo ti hitro proda;
Velcposcstvo
Lj. kred. banke. u-ae,tri 260 or., z oprem, graščino prodamo za 1 in pol milj. Din. Polovico z vlogo Lj. kred banke. Naprodaj je
če ie ne z gotovim denarjem tudi hiša, ki nese mesečno pač kupca ti s knjižico da. 9000 Din, za 450.000 Din,
— —------— | deloma gotovina. Posre-
G«ostilna »Drofenig« ! dovalnica »Rapid«, Ma-
enbergu, s prvovrst-	Gosposka ul. 28.
Z malimi in
velikimi oglasi
v »Slovencu"!
Kdor išče služkinjo, kdor hoče kaj vzeti t uajem ali dati r najem, kupiti ali prodati, po-oditi, zamenjati ali sprejeti koi>a v sluiho. najde vso. kar išče, z malimi in velikimi oglasi v »Slovencu«!
Žcnitna ponudba
Vdovec, mizar, obrtnik, na upr. »Slov.« pod zn. srednje starosti, z druži-
Dnhor nln^n;^. JI OftO 1 •	>■	•«_____1___
I!
Vajenci
ii
Prodajalka
mlajša moč, pridna in poltena, išče mesta v trgovini, najraje na deželi. -Gre par mesecev brezplačno. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 1015. (a)
1
Službodobe
Lesni manipulant
vodja žage se sprejme. -Kavcija 20—50.000 Din. Ponudbe na uprav »SI.« pod »Praktičen« št 945.
(b)
Prodajalka
starejša moč, izurjena v prodaji porcelana in ste-jclenic, se sprejme. Ponudbe pod »Izvežbana« it. 926 na upravo »Slovenca«.	(b)
Kravarja
samskega, zmožnega, ter veščega molže, za 20 komadov živine iščem za takoj. - Ponudbe: Grad,, Volčji potok, Jarše, p. Radomlje.	(b)
Starejša prodajalka
izučena trgovine, dobi službo v na novo vpeljani trgovini z mešanim blagom, na deželi. Sprejem v službo po dogovoru. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Trgovsko izobražena« št. 998. (b)
Mladenič
marljiv, star 16 let, kmečkih staršev, želi službe vajenca k mesarski, ali Čevljarski obrti ali kaj sličnega. Nastopi takoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Marljiv« št. 1012. v
Zobotehniškega vajenca
poštenega, z dovršeno nižjo sredno šolo sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zobozdravnik« št. 1025.	(v)
»Dober plačnik« št. 969. ' no in maiim prihrankom, Ml trezen, miren, se želi poročiti z gospodično ali vdovo - glavno - s plemenitim srcem do otrok in dobro gospodinjo. Sliko, katero vrnem, na upir. »Slov.« ped »Tajnost zajamčena« št. 919.
Iščem posomIo
75.Hi Din u dobo 1 leta ali i>a lahku tudi
hranilno knjižico
LjublJ. mestne, kmeteko ali Ljudske hranilnice proti 8*/« obrest t in vknji ii«! na 1 mesto Jkrat toliko vrednepa po6"Hivn h liifio na nujprometnejši tofki iuiluair. mosta na IJerenjBkem. — Ceni ponudbe ua upr, ,,Slo> oncn" pod „Variu> naloženo" !IS6
Visokošolec
išče proti intabulaciji ua
posestvom, živino in . se opravo, se zaradi starosti iz proste roke pro- | da. Ponudbe poslati na: 2ebot Franjo, Loška 10.	(p)
(P)
Hiša z delavnico
naprodaj. Več pove Mihael Prestenjak, Dravlje št. 46.	lp)
Njivo aH travnik
__ob Dunajski cesti, Sv.
Maribor, , Križ, Moste, kupim. Ponudbe z navedbo površine in cene na upr. »SI.« pod za. »Drevesnica« it. 966.	(p)
Vtaiiovanja
IŠČEJO: Stanovanje
dvosobno, s kuhinjo in pritiklinami, v mestu, po možnosti v bližini Kri-
I
Šoferska šola E. Čeh
IbivSi Ctmemikuva ioicrska Sol*)
Ljubl|in», Dunaiska c. 36 Šola za poklicno Šoferje in amaterju. 1'rospekti iu pojasnila zastonj in franko.
Prikrojevalni tečaj za
damska in moška oblačila
se prične 30. 1. do 18. II. V poštev pridejo osobito vse spremembe in novosti,
ki jih zahteva moda. Natančnejša pojasnila daje lastnik konc. strok, šole
TEODOR KUNC Ljubljana, Sv. Petra 4/IL Pismenim vprašanjem je priložiti 2 Din v znamkah. Krojni vzorci se izvršujejo po meri.
Mehanik
nženjen, star 19 let, pri t________ _ ________
den, išče službo. Naslov „jmj dohodki v gotovini
Pouk
francoski in nemški (tudi pomožni, učencem srednjih - višjih šol) daje učiteljica jezikov z večletno prakso. Pismene ponudbe na upr. »SI.« pod »Pouk« št. 962. (u)
posestvo 12.500 Din. Po- ; žank, iščeta za maj, dve nudbe prosi na upr »SI.« I odrasli osebi. Ponudbe pod »Visokošolec 12.500« 1 na upr. »Slov.« pod zn. št. 989.	(d) j »Točna« št. 987. (c)
Stanovanje
in hrano dobi starejša ženska, če bi pomagala pri gospodinjstvu samo dopoldne. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1036. (č)
Stanovanje
kompletno,	trisobno, se
odda takoj	ali za marec.
Povšetova	c. 35, Kodc-
ljevo.	(č)
Opremljeno sobo
s prostim vbodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«. Isl
Dve hiši
dvostanovanjski, dobro obrestujo&i, v Ijublj. okolici prodam. Plača se 30 do 40 odst. v gotovini, ostalo na amortizacijo po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 935. (p)
Nova hiša
pritlična, z dvema sobama, krita z opeko, zidana, spodaj beton, hram, se proda. Pred hišo je vodovod in nekaj vrta.
Za posestvo
ali zemljišče v Ljubljani ali okolici zamenjam krasno posestvo z vodno močjo, hiša, mlin, hlev, njiva ob glavni cesti, 1 % km od postaje. Pojasnila: Vidovdanska c. 6 1. (p)
Zemljišče
kupim v bližini Ljubljane. Naslov vupr. »Slov.« pod št. 1030.	(p)
Trostanovanjsko vilo
z 1500 m* vrta in najlepšo lego v centru mesta,
Pripravno za vpokojen- I prodam. Pojasnila daje
Do 50.000 Din
Stanovanje
posojila iščem v svrho1 išče družina 2 oseb. Po-patentiranja in poskusov nudbe na upr, »Slov.« pod važnega izuma. Za pogoje >Dve osebi« št. 952. (c) se obrnite po naslov na j upr. »Slov.« pod št. 889.
Dam posojilo
proti oskrbi. Pomagam pri lažjem delu. Ponudbe na upr. »Slov.« Maribor pod »Samostojna 45« St
958.
Kdo posodi
50.000 Din na vknjižbo \ na prvo mesto hiše, vredne 150.000 Din. Ponudbe s pogoji nasloviti na upr. »Slov.« pod »Vrednost« št. 1017.	(d)
Stanovanje
dveh do treh sob s pritiklinami in vrtom iščem v Ljubljani. V ta namen kupim tudi manjšo vilo z vrtom oziroma jo vzamem v najem. Ponudbe (d) i na upr. »Slov.« pod št. i 942.	(c)
Ženitbe
Gospodična
srednjih let, posestnica, se želi poročiti z resnim, starejšim gospodom, najrajši z državnim nastav-ljencem. Ponudbe samo s sliko, katera se takoj
ODDAJO: Soba in kuhinja
se takoj odda. Klunova št. 10, Kodeljevo. (č)
Stanovanje
moderno renovirano, obstoječe iz 5 sob, 2 kabinetov, kopalnice in vseh pritiklin, se odda na Mestnem trgu 7, III. (č)
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, kabineta in pritiklin, oddam takoj v najem v Rožni dol. c. IX/43, Poizve se: vrne na upT'»Slov.«T°d Novak Ivan, Glinška 5. »Mirni dom« št. 965. -J	ci„„„„,„;„
Diskretnost strogo zajam-!	btanovanje
čena.	(ž) kuhinja, dve sobi, kabi-
net se odda takoj ali s
Gospodična
se sprejme na stanovanje kot sostanovalka, ev. se ji odstopi sobo, oz. z vso oskrbo. Naslov v upr. Slov.« pod št. 938. (s)
Lepo sobo
v centru, oddam eni ali dvema osebama. Subiče-val ul. 3, priti. levo. (s)
ce, šivilje, krojače, čev vljarje itd , oddaljena je 40 min. od Brežic. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 876.	(p)
Parcela
ob Vodovodni cesti pri Ljubljani, se ugodno proda. - Lep razgled proti kamniškim in gorenjskim planinam. Solnčna lega, vodovod in elektrika ob parceli. Varna naložitev denarja je najmanj 20% obrestovanje. - Parcela meri 4.000 m'. Posredovalci izključeni. Interesenti naj pošljejo svoje naslove pod šifro »Denar« št. 915 na upr. »SI.«
(P)
Tehnični št. 13.
biro, Gradišče (P)
Sobo
svetlo, čedno opremljeno, 7. vso oskrbo se odda v vili M. Spreitzer, na Taboru.	(s)
Sostanovalko
sprejmem. Nudim prijeten miren dom. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 993.
Sobico
opremljeno oddam takoj za 150 Din. Herberstei-nova 12, koncem Stadiona.	(s)
Manjšo hišo
v Novem mestu ali okolici kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« z
Gostilna
dobro idoča, na prometnem kraju, pripravna tudi za trgovino, se proda ali odda v najem v bližini Ptuja. Naslov v upr. »Slov.« Maribor, 1917. (p)
štirje čevljarski stroji
levoročni, naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« št. 869.	(1)
Črne suknje
najboljši nakup Aoton Presker. Sv. Petra c. 14, Ljubljana.	01
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cone samo pri PECTELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Premog, drva, koks
prodata Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16 Telefon 33-13.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini. dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodeljevo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. 1
Sir trapist
različnih vrst od 12 Din naprej nudi Mlekarna — Mediatova hiša — Dunajska cesta 17.	(1)
LODE1V
za lovske in smučarske obleke lor
Hubertus plašče
bodete kupili ugodno le pri
Parcelo
blizu Vrtače prodam po 98 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1038. (p)
Dvostanovanjsko vilo
v Ljubljani vzamem v najem. Ponudbe pod »Vila« it 1040 na upr. »SI.«

III
al
za raztegniti, okrogla in močna, pripravna zn krojača ter 2 božji sliki po-navedbo i če avto svoj stari prodajaš "ni prodam. — Rojnik,
m n
Ljubljana, Tyrševa (Dunajska c.) št. 29 (v hisi Gospodarske zveze)
Prodajamo tudi na vložne knjižice članic Zadružne Zveze v Ljubljani
Miza
cene pod »Hiša« št. 906. aF motorja bi inebil se rad.
(P)

Do 60.000 Din
posojila proti vknjižbi na prvo mesto iščem. Ponudbe pod »Posojilo« št. 994 na upr, »Slov.« (d)
Lastniki hran. knjižic,
pozorl Večje rentabilno podjetje s stalnimi dnev
upr. »Slov.« pod št. 850. 1 prcvzame večje vloge le
(b)
Potnika
za prodajo moke sprejmem. Ponudbe upr. »SI.« pod »Garancija ali kavcija« št. 1032.	(b)
od prvovrstnih denarnih zavodov proti mesečnemu ali tedenskemu odplačevanju eventuelno tudi soudeležbi. Ponudbe pod »800.000 Din« 623 na upravo »Slovenca«. (d)
Za svojo sorodnico
inteligentno, marljivo, premožno, neomadeževa-ne preteklosti, iščem ženina istih lastnosti, uradnika ali bolj. obrtnika. Resne ponudbe na upr. »Slov.« pod »Sreče kovač« št. 866.	(ž)
Gospodična
45 letna, želi po 28 letni i	.....__________r
službi, znanja s starejšim tikline oddam februarja.
(č)
1. marcem. Glince c, IX., štev. 25.	(č)
Stanovanje
enosobno, lepo in solnčno ugodno oddam v Zg. Šiški št. 250, nasproti Gasilnega doma.	(č)
Stanovanje
v I. nadstr., solnčno, soba in kuhinja, kabinet in pri-
gospodom ali vdovcem v ; Vodovodna c. 48. svrlio ženitve. Le resne j ponudbe na upr. »Slov.« | stanovanje pod »Varčna« št. 1000. ž dvosobno s kuhinjo za j 300 Din mesečno dam j mirni stranki v najem
IŠČEJO: V najem
iščem mlin na stalni vodi z nekaj zemljišča, ali večje posestvo. Grem tudi za majerja. Plača v pridelkih. Imam svoje delovne moči. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Delavna družina« št. 916.	(m)
ODDAJO:
Lokal
v sredini Ljutomera! Velikost 16 krat 7 m, primeren za veletrgovino, odda v najem Kesnik, Ljutomer. (n)
Trgovec
vdovcc, sam, želi poro-1 Naslov v upr. »Slov.« pod j pod št. 895. čiti čedno 40 letno staro . štev. 1018.	(č1
Trgovski lokal
prikladen za obrtnika, ali kot sobo, oddam. Kettejeva 7, Ljubljana VIL (n)
Opekarna
moderno urejena, v Savinjski dolini se proda, ali pa da tudi v najem. Vprašati v upr. »Slov.«
(n)
Trgovska hiša
nova, v Ljubljani ob Dunajski cesti pri Stadionu, 225 m- zazidane površine, vse podkleteno, enonadstropna, trgovski lokali. moderno urejena pekarija, 6 sob z vsemi pritiklinami, 3250 m'- stavbenih parcel, najpromet-nejša točka prihodnosti, ugodno naprodaj. Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče, p. Ježica.	(p)
bri kuncev ti mnuqo prižene SLoveniev najmanjV inserat
Hišica
slična vili, z nekaj vrta naprodaj. - Anton Drolc, Radomlje 74.	(pj
Hišo
eno- ali dvostanovanjsko z nekaj zemljišča kupim v bližini mesta in železnice. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 963. (p)
Folo
v čakalnici kino „Ideai"
6 r.r/.ličnili slik 15— Din
Hišo s trgovino
v mariborskem ali ptujskem okraju, kupim takoj proti gotovini. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« Maribor, pod Dober promet« št. 959._(p)
Posestvo
v Mežiški dolini kupim za ca. 30.000 Din. Polovico na vložno knjižico. Naslov v upr. »Slov« pod št. 848.
(P)
gospodično vesele nara- I ve, z nekaj gotovine. —
Stanovanje
Prednost imajo z dežele. ! 2 sobi, kuhinja in pred-Ponudbe s sliko na upr. soba s pritiklinami, se »Slov.« pod »Tajnost za- . odda na Tyrševi cesti 96
jamčena« št. 1021.
(č)
Trgovski lokal
lep, s postranskimi prostori, se odda. Povpraša
Puhasto perje
15 Din, čohano 32 Din, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace prodaja izredno poceni Sega, Wolfova 12, dvorišče. (I)
Sanke
elegantno tapicirane, sanke, ročne ter sanke za lažie vožnje; vozove kompletne, za par, kakor tudi posamezne dele voz;
krampe
železne drogove, svedre, kladiva (macole) ter vse drugo stavbno orodje ima naprodaj Stavbna družba »Gradidom«, Ljubljana — Sredina 15.	(1)
Hiša s pekarno
na prometnem kraju, sc radi selitve takoj proda, naslov v upr. »Slov.« pod nainižuh cenah pri tvrdki štev. 940.	(p) Kari Prelog. Liubliana —
2ido«ska ul in Start trg
Volna, svila, bombaž
stalno * bogati izbiri w vseb vrstah za strolno pletenje m ročna dela po
Parcelo
v smeri St. Vid ali Dunajska cesta, m3 do Din 40 — kupim. Ponudbe
Usnjati izdelki
ročne torbice, kovčke, listnice denarnice, gama-
se v pisarni dr. Luck- ! oa upr. »Slov.« pod zn. ie, nahrbtnike itd. pripo-mana, Ljubljana, Gradi- Stavbna parcela« štev roča Ivan Kravos, Mari-šče 4.	(n) 1 931.
(p) bor, Aleksandrova 13. (I)
Pred škofijo 2/III.
(D
Harcer kanarčki
čistokrvni, in samice, po nizki ceni naprodaj. Celovška c. 53	(1)
Proda sc
pod ceno popolnoma nov aparat »Panexol« zdravilno solnce in 3 cevni radio aparat na elektr. tok. - Vprašali je pri M. Plevel v Preski p. Medvode.	(I)
Odda se
več desettisoč krepkih, presajenih smrekovih in mecesnovih sadik gorske provenijcnce pri Upravi družbe Jezersko, Kokra nad Kranjem.	(I)
Enovprežne sani
lahke, naprodaj. Naslov pove upr. »Slov.« pod St. 1026. (1)
Žganje — brinje
prodam za hranilne knjižice tudi proti delnemu odpisu vloge. Ponudbe na upr. »Slov.« z navedbo kolifiine in naslova zavoda pod Žganje« štev. 1029.	(])
Črni suknji
topli, dolgo in kratko -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1034. (1)
Goveje seno
in otavo, Ia, prodam. Cena po dogovoru. Kolezii-ska 6, Ljubljana. (1)
Mlin
za domačo uporabo, skoraj nov s scialnikom, inozemski fabrikat, ugodno naprodaj. Dopise na upr. »Slov.« pod zn. »Domači mlin« št. 1051.	(I|
Širile »Slovencu«!
Priporočamo Vam
naiboliše šivalne strole
in kolesa
fldler -
G H IT/iN EB
Švicarski p leti I ui stroji
»UBTED	Zaloga v Ira.j,:
edino le pri tvrdki	Trgovi.a Larii.ik
Jos. Peteline, Ljubljana
Brezplačen pouk » vezenja. Večletno jamstvu.
Važnol Času primerno! Važno!
Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov
A. & E. SKABERN£
LJUBLJANA
SVEČE
Častitim duhovnikom pri-poročam za Svečnico mojo veliko zalogo Ubranih cerkvenih sveč iz voska.
FRANC GERT, svečama
Maribor, Gosposka 13
Gojzerce in smučarske čeuife
Prvovrstni izdelek iz delavnice Čevljarske gospodarske zadruge ŽIRI
Dobite edinole pri tvrdki
matlia Trebar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
GOSPODARSKA ZVEZA UU1
14480
in 0.2.
Prodala deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moka Iz m ina forgacs, DaCha Topola.
te stalno na zalogi.
ZARADI INVENTURE
se proda po globoko znižanih cenah naslednje blago:
Crepe de Chine, čisla svila	Din 40-
Crepe mongol......Din 43*-
Crepe tlamisol.....Diu 95'-
Svileni georgette ....	Din 50'-
Velourchiffon .....Din 89-
Svileni georgette Imprime	Din 50'-
Crepe de Chine ...	Din 50-
Blago za pla^fe od	Din 60'- naprej
Blago za obleke „	„ 25'- „ Bla^u za moške obleke od Din 55'- napr.
Bluzo za pohištvo od	Din 50'- naprej
Barnenti „	„ 7'- „
P.atno, šifoni i t.d. „	„ 7- „
Blago za srajce „	„ 12'- „

Velika izbira raznih vzorfastih žametov, gladkih, flanel, pralnega blaga, blaga za zavese, blaga za kopalne plašče, popelinov i. L d.
DOLČEK MARINI, Maribor, Gosposka ul. 27
Vreme je spremenljivo
Preskrbite se z
DIANA
francoskim žganjem. Priporočamo Vam najtop-
ljeje: Izolrajte usta in srlo pogosto z
DIANA
francoskim žganjem.
Proslovol na javna dražba
kurandu Vrhoven Alojziju iz Ljubljane, lastne gozdne parcele it. 312 kat. obč. Rudnik se bo vršila
dne 10. lebruarja 1933 ob 9 doD.
v moji pisarni v Ljubljani, Kralja Petra trg it. 2.
Izklicna cena 26.000 LHn. Varščina v znesku 2600 Din, se mora položiti v gotovini.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Dražbeni pogoji so na vpogled v moji puarni. V Ljubljani, dne 21. jan. 1933.
L. S. Kari Pleiweiss 1. r. javni notar kot sodni komisar.
Izjava
Podpisani obžalujem in preklicujem vse žalitve, katere sem raznašal o gospodu Zagoršek Antouu, cestnem nadzorniku v Ptuju.
Ptuj, due 26. januarja 1933.
Zelen k Josip.
Razprodaja polrštva zaradi prevzetja trgovine 30 /o—50% popusta pri
A. UflCHER, MARIBOR, KOROŠKA c. 53
mizarsko pod etie in zaloga pohištva.
Razmnoževanje
okrožnic, dopisov itd., kakor tudi prepisovanje, prevzame tvrdka The Rei Co., Ljubljana, Gradišče 10, telefon 22-68. Cene nizke.	(r)
Klavir
železne konstrukcije, zelo dobro ohranjen, radi selitve prodam. Cena Din 3500. Glince pri Ljublja-ni. cesta V1I/21._(g)
Kupimo
pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke -Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c. 40._(g)
Harmonikarji
Solidne, trpežne, domače harmonike vsake vrste izdeluje po naročilu po najnižjih cenah edino Jožef Kurent, harmonikar, Planinska vas 39 pri Planini, p. Sevnica. Imam na zalogi veliko izbiro. (g)
I
Pohištvo
I
Prodam dve spalnici
črešnjevo 5500, brstovo 5050 Din, dve kuhinji po 1050 Din. Lesna industrija Martinec, Škofljica. Is)
Mizarstvo
Josip Goljar, Gosposvet-ska c. 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din. izdeluje po lastnih in po danih načrtih, sprejema popravila po nizki ceni. _(š|
Krasna jedilnica
hrast, 15 kom., se jako ugodno proda. Eventuel. hran. knjižica Kmetske posojil, ljublj. Ogled od 12—2, Jenko, Gosposvet-ska c 7/1, desno.	(š)
Vrednost
vašega denarja najboljše naložite, če Vam opremi Vašo spalnico, obednico, delavno sobo, poslovne prostore itd., s vojimi priznano solidnimi izdelki po najugodnejših pogojih tvrdka Remec - Co., tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ul. št. 7._(S)
Spalnica
iz mehkega lesa po zelo ugodni ceni naprodaj. -Delo solidno. Sedej, Mala čolnarska 5.	(š)
i Elegantno spalnico
indijska roža (Bubingo), še več drugih lepih spalnic po zelo nizkih cenah proda Andlovic, strojno mizarstvo, Škofljica. (š)
2 češnjevi spalnici
i politirani, masivni, 10 ko-'■ madov, prodam po Din 4800. Vižin Jože, mizarstvo, Škofja Loka, kolodvor.	(š)
Več različnih spalnic
priznano solidno delo, po znižanih cenah proda i Avgust Černe, mizar — I Zgor. Šiška, Vodnikova št. 122. (š)
Spalnico
novo, še nerabljeno zelo lepo, zaradi denarnih razmer prodani. Celovška c. št. 41.	(š)
Nemški volčjak I Revna učenka
čistokrven, 15 mesecev , želi kupiti že rabljen geo-star, dober čuvaj, se pro- graf. atlas. Naslov v upr. da. Poizve se Cerkvena »Slov.« pod št. 1014. (k)
ul. 5/1.	(j) ---7.---
Harmoniko
kromatično, kupim. Naslov v upr. »Slov.« pod štev 967.	lk)
Velika železna peč
rabljena se takoj kupi. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1035.

Kuhinjsko kredenco
nizko mizo, 4 stole - prodam za 450 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 1039.	(š)
Kratek klavir
malo rabljen — odlične marke — kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe s ceno pod »Krasen glas« št. 913 na upravo »Slovenca«.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN . Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Cunje
tekstilne odpadke, krojaške odrezke. ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. St. 15
Vaakovrstno
zlato nnnnfe
1 po naivisiih cenab
CERNE. iuvelir Liubliana. Wolfov» ulica «» %
m
Posteljne mreže
izdeluje in popravlja najceneje po naročilu Alojz Andlovic, Komen-skegi ul. 34.	tt)
Nodroce
posteline mreže, železne zložliive postelie otoma ne divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morske j trave žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva
Plesni čevtli
tz satena in bar lana
LiPSHI POMLADANSN* VEIISEMM 1933
AA Začetek dne 5. marca A A Vse informacije df.je jf*v\
LIPSHI S C I $ H I I) U BL 0
ali: častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana. Dvorakova ul. 3, (e'e!on 2762
II
Živali
!
j Kupujem vse vrste
kož divjačine
po najvišjih dnevnih ce-\ nah. Fischer, Gunduliče-| va 3 i 4, Zagreb.
Bika
13 mesecev starega Mon-tafonske pasme, ima naprodaj. Cena po dogovoru. V Bervacah št. 7, p. Grosuplje, Dolenjsko, (j)
Ljudska posojilnica
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in izplačuje na novo vložene lakoj v vsakem znesku.
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-seslnikov z vsem svojim premoženjem.
20 m dolg jermen
6—7 cm širok, dobro ohranjen kupimo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod št. 2623/1024.	(k)
Kupimo
dobro ohranjen veliki in mali boben ter činele -(Schlagwerk). Ponudbe na - Franjo Lipovšek, stek. Rog. Slatina.	(k)
Čebelarji!
Čisti čebelni vosek in vo-ščine kupuje po dnevni ceni Čebelarska zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Ponudbe sprejema g. Borštnar, v žeiezničarski nabavljal-ni zadrugi na Masarykovi cesti v Ljubljani. (k)
Šivalni stroj
ženski, dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene pod zn »Šivalni stroj 1016« na upr. »Sl.«
(k)
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št 32
Za vsa zavarovanja pride v poštev e
Vzaiemna zm
ica
Lfubllana	•
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
ZAVARUJE: 1. poza". 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko. steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas«
Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici.
Sveže najfinejše norveško
ribie olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Krušno moko tn
rase J1!*' *noka
teduo »»eio. Kupile telo nirmloa pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Rešitev« mu 2*
<7nserati
v-Slovencu*
ima/o največji uspehi
NAZNANILO'
Cenj. občinstvu vljudno naznanjamo, da smo preselili trgovino s pohištvom j y ^
Ljubljana, Masarykova cesta (palača Vzajemne zavarovalnice) v isto h/So, vhoa iz vogala Alasar/kove m Miklošičeve ceste. Se priporoča	„JAVOR '.
Zahvaa
Vsem, ki so na kakršenkoli način sočuvstvovail ob priliki smrti naše dobre matere, gospe
Frančiške Lehan
vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Maša zaduSnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v torek 31. januarja ob 7.
Ljubljana, dne 23. januarja 1933.
ŽALUJOČI OSTAU.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čet,
Izdajatelj: Ivan Kanove«.
Urednik: Prane Krem žar.