Poti spomina med Italijo in Slovenijo Selitev goriškega urada za zemljiško knjigo ne bo poceni Rene bo kmalu doma Primorski Kaj ce bi politike izbirali z žrebom? SandorTence Skorumpirana prestolnica, okužena država. To je znameniti naslov reportaže izpod peresa Manlia Cancognija, s katero je tednik Espresso razkril nečedne posle med rimsko občinsko upravo, gradbeniki (t.z. palazzinari) in Vatikanom. Velika nezazidljiva zemljišča v predmestjih Rima v lasti vatikanskih bank in družb so čez noč postala zazidljiva, kar je odprlo pot velikim gradbenim špekulacijam. Javno mnenje se je ogorčeno odzvalo na škandal, nekaj ljudi je šlo pred sodnike, afera pa je kmalu romala v pozabo. Pisalo se je leto 1956. Danes smo tam, kjer smo bili pred 58 leti oziroma smo na slabšem. Takrat je Rim pretresel politično-nepremičninski škandal, v katerega so bili vpleteni nepošteni politiki, občinski upravitelji in gradbeniki. Organizirani kriminal takrat ni bil zraven, ker ga niso pustili ali ga ni zanimalo. Danes beremo, da so bili nekdanji rimski župan, številni javni upravitelji in menedžerji na plačilnem seznamu kriminalnih združb, ki so dejansko nadzorovale rimsko mestno upravo, od največjega do najmanjšega javnega dela in zakupa. Tudi če se bo izkazalo, da je le polovico res to, kar v teh dneh preiskuje tožilstvo, smo priča prvovrstnemu političnemu škandalu s kriminalnim predznakom. Predsednik vlade in vodja Demokratske stranke Matteo Renzi je »obglavil« strankino rimsko vodstvo, nekdanji župan Gianni Alemanno pa se je po-kesal in obžaloval, da je bil talec kriminalno-fašističnega podzemlja. Gibanje 5 zvezd je od prefekta zahtevalo razpust rimskega občinskega sveta in razpis predčasnih volitev. Že slišano in že videno. Italija je na »svetovni lestvici« korupcije na neslavnem 69. mestu in skupaj z Romunijo, Grčijo in Hrvaško na repu Evropske unije. Zakoni proti korupciji obstajajo in so menda na papirju dobri, a kaj ko se ne izvajajo. Korupcija, ki ni le v domeni politikov in upraviteljev, je stvar splošne kulture. Tudi to je res, a očitno še ni dovolj, da bi korupcijo izkoreninili iz javnega življenja. Kaj torej narediti? Znanec me je skušal prepričati, da bi morali upravitelje javnega dobrega enostavno žrebati med ljudmi z enakimi referencami (znanje, izkušnje, sposobnosti, neoporečnost itd.). Bizarna ideja, ki bi pomenila smrt demokracije. Tako pa tudi ne moremo več naprej. dnevnik št. 284 (21.217) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 5. DECEMBRA 2014 KORALUNE LEPOTNI SRLON JESSICA TRG S. TOMMHSD15-DPČINE SniDITODI JESSICA ZH INFORMACIJE TEL. D4D 213481 El PONEDELJEK ZAPRTO —TOREK, ČETRTEK IN SOBOTA: "OD 9.00 D017.30 =SREDR IN PETEK: 0012.00 00 20.00 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 4 1 05 rusija - Letni govor predsednika sredi gospodarske vihre Putin kritičen do Zahoda, toda vezi z Evropo in ZDA ne namerava okrniti novica iz rima Zamrznitev davka IMU za kmetijstvo danes - Kulturni dom v Trstu Petdeset let MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je v letnem govoru o razmerah v državi včeraj Zahod obtožil, da je ukrajinsko krizo in priključitev Krima izkoristil za izgovor za uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji. A Rusija, ki verjame vase in lahko vse uresniči, ne namerava okrniti odnosov z ZDA in Evropsko unijo, je dejal. Po oceni Putina politika brzdanja Rusije ni od včeraj, ampak jo izvajajo vsakič, ko ocenijo, da je preveč samostojna. »Vsakič, ko se nekomu zdi, da je Rusija postala preveč močna, neodvisna, takoj uveljavijo te instrumente,« je glede zahodnih sankcij dejal v govoru v Kremlju. Če ne bi bilo napetosti glede Krima in Ukrajine, bi si po njegovi oceni Zahod »izmislil kak drug izgovor, da bi zadržal naraščajoče možnosti Rusije«. Na 2. strani RIM - Vlada predsednika Mattea Renzija načrtuje preložitev oziroma zamrznitev davka na nepremičnine IMU za kmetijske površine na območjih, ki so bila nekoč označena kot gorata. To je v senatu napovedal podtajnik Pier Paolo Barretta. Davek IMU bi v tržaški in goriški pokrajini uvedli na območjih nekdanje Kraške gorske skupnosti, obdavčena bi bila tudi ju-sarska zemljišča. Na 3. strani ssg - Nova produkcija v znamenju poezije Zlati prah v očeh najprej v Čedadu, jutri pa v Trstu & , j A' ^ ■ j ^ I ■ rJVji Jr V i. V", (,'■' ■ X L l/ TRST - Med velike dogodke, ki jih je doživela naša skupnost v povojnih letih, gotovo sodi odprtje tržaškega Kulturnega doma. Za Slovence na Tržaškem, sicer pa za vso našo skupnost, je bil to resnično prazničen dan. Ko danes prebiramo, kako je o tem pisal Primorski dnevnik, je dobro zaznavna veličina dogodka. Dnevnik je zgodbo Kulturnega doma sicer spremljal od vsega začetka, ko so bila zanj že v prvih povojnih letih v teku vztrajna prizadevanja. Na 11. in 12. strani Načrt za nadvoz v Nabrežini-Postaja Na 4. strani Posvet o varnosti in delu na gradbiščih Na 5. strani Kmečka zveza pri ministru Židanu Na 11. strani Miklavž, Miklavž, manjšini prinesi ... gorica - Mladi so se izkazali na odru »Dijaška« Lizistrata v Kulturnem domu šepet ulice Montecchi /22 BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mrnrn Mra ß^OSKRBlTE S ZA TOPLO ri i NM MIMOZE SEDA" Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 2 Petek, 5. decembra 2014 ITALIJA, SVET / rusija - Včeraj v letnem govoru o razmerah v državi Putin kritičen do Zahoda, a odnosov ne namerava okrniti Sankcije zaradi Ukrajine in padec cene nafte spravili rusko gospodarstvo v kočljiv položaj Vladimir Putin med včerajšnjim govorom v Kremlju ansa italija - Preiskava »Mondo di mezzo« Oboroženo spremstvo za rimskega župana Marina? RIM - Potres, ki je prizadel rimsko politiko po izbruhu preiskave »Mondo di mezzo«, se še ni ustavil. Potresni sunki so »stresli« tudi rimsko (a ne samo) Demokratsko stranko in se je razširil sum, da so segale lovke kriminalne združbe mafijskega tipa tudi v palačo Dežele Lazio. Deželni predsednik Nicola Zingaretti je zato včeraj najavil, da je naročil preiskavo glede glavnih deželnih uradov in podjetij, ki skrbijo za zakupe in objavljajo razpise za javna dela. Zingaretti je tudi povedal, da je zamrznil vse razpise oziroma zakupe v pričakovanju na izid preiskav. Preiskava posebnega oddelka karabi-njerjev ROS, ki so v sodelovanju s finančno stražo sprožili obsežno akcijo in v Rimu aretirali 37 ljudi, kakih sto pa je preiskovanih (med njimi je tudi nekdanji rimski župan Gianni Alemanno), se medtem nadaljuje in že se napovedujejo presenečenja. Če je po eni strani predsednik posebne protikorup-cijske oblasti Raffaele Cantone izrazil zaskrbljenost glede varnosti rimskega župana Ignazia Marina in zanj predlagal oboroženo spremstvo, se je po drugi izkazalo, da je med 100 omenjenih preiskovanih več lokalnih politikov, upraviteljev občinskih podjetij in podjetnikov, čeprav niso prišla njihova imena (še) na dan. Direktor državne agencije za notranje informiranje in varnost Aisi Arturo Esposito je medtem poudaril, da tajne službe nimajo opravka s preiskavo karabinjerjev. Kljub temu je rimsko javno tožilstvo začelo preiskovati dejanja nekaterih Rimski župan Ignazio Marino predstavnikov sil javnega reda, saj kaže, da je bil nekdanji fašistični terorist NAR Massimo Carminati, ki je bil po oceni preiskovalcev vodja kriminalne združbe, predhodno obveščen o aretaciji. Karabinjerji so včeraj objavili video-posnetek Carminatijeve aretacije. Ta je bil po mnenju preiskovalcev tisti, ki je dajal direktive in vzdrževal stike s predstavniki političnega in institucionalnega establišmen-ta v prestolnici. Preiskovalci govorijo odkrito o mafijski naravi spleta povezav, ki jo je ustvarila kriminalna združba, ki je nameravala nadzorovati številne gospodarske dejavnosti v mestu in tudi različne storitve, ki jih je občinska uprava zaupala zunanjim dejavnikom. Carminatija so aretirali na neki cesti blizu njegovega bivališča na podeželju, potem ko so ustavili njegov avtomobil, na rimskem letališču pa so včeraj tudi aretirali njegovega sodelavca Giovannija De Carla, ki je bil na begu. Župan Marino se je včeraj med drugim sestal z novim komisarjem rimske DS Matteom Orfinijem (na to ga mesto ga je imenoval premier Matteo Renzi takoj po izbruhu škandala), s predsednikom Canto-nejem in z rimskim prefektom Giuseppe-jem Pecorarom. Pod vprašajem je namreč tudi sam obstoj rimskega občinskega sveta. Gibanje 5 zvezd je že zahtevalo njegov razpust zaradi mafijske infiltracije. Prefekt Pecoraro te možnosti ni izključil in dodal, da zadevo preučuje in da bo o tem poročal notranjemu ministru Angelinu Alfanu. MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je v letnem govoru o razmerah v državi včeraj Zahod obtožil, da je ukrajinsko krizo in priključitev Krima izkoristil za izgovor za uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji. A Rusija, ki verjame vase in lahko vse uresniči, ne namerava okrniti odnosov z ZDA in Evropsko unijo, je dejal. Po oceni Putina politika brzdanja Rusije ni od včeraj, ampak jo izvajajo vsakič, ko ocenijo, da je preveč samostojna. »Vsakič, ko se nekomu zdi, da je Rusija postala preveč močna, neodvisna, takoj uveljavijo te instrumente,« je glede zahodnih sankcij dejal v govoru v Kremlju. Če ne bi bilo napetosti glede Krima in Ukrajine, bi si po njegovi oceni Zahod »izmislil kak drug izgovor, da bi zadržal naraščajoče možnosti Rusije«. Rusija spoštuje suverenost bivših sovjetskih republik, tudi Ukrajine, vendar želijo nekatere države razpad Rusije, je dejal in izpostavil, da Rusija ni dovolila, da bi razpadla po jugoslovanskem scenariju, kot tega ni dovolila niti Hitlerju. Rusom se je zahvalil za podporo in izpostavil, da je ravnanje z Rusijo s pozicije sile nesmiselno, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Zagotovil je, da se ne bo spustil v »drago oboroževalno tekmo«, da pa bo zagotovil varnost Rusije, vključno z »ne-konvencionalnimi sredstvi«, tako da ne bo nihče dobil vojaške nadvlade. Rusija ima dovolj »moči, volje in poguma«, da se lahko sama zaščiti, je dodal. Ponovil je, da sankcije proti Rusiji škodijo tudi tistim, ki so jih uvedli, da pa Moskva ne namerava okrniti odnosov z EU in ZDA. »Pod nobenimi pogoji ne bomo okrnili svojih vezi z Evropo, Ameriko. Hkrati bomo oživili in razširili tradicionalne vezi z jugom ameriške celine, nadaljevali sodelovanje z Afriko, državami na Bližnjem vzhodu,« je dejal. Priključitev Krima je označil za zgodovinsko in poudaril, da ima Krim za Ruse velik civilizacijski in sakralen značaj. Nato se je osredotočil na gospo- darska vprašanja. Predlagal je popolno amnestijo za tiste, ki bodo vrnili kapital v državo, saj je po ocenah iz države samo letos odteklo več kot 81 milijard evrov. Zakonita vrnitev kapitala v Rusijo bi pomenila, da »ne bo nobenih vprašanj s strani davčnih ali pravosodnih teles«, je obljubil. Zavzel se je tudi za štiriletno zamrznitev davčnih stopenj, s čimer želi pomagati ruskim podjetjem. Potem ko je zaradi sankcij Zahoda in cenejše nafte rubelj v ponedeljek utrpel največji padec v enem dnevu od leta 1998 - glede na dolar je nazadoval za skoraj devet odstotkov -, je Putin včeraj pozval k odločni usklajeni akciji ruske centralne banke in vlade, da bi špekulanti izgubili željo po kovanju dobičkov pri spremembah tečaja valute. Da bi sprostili investicije v pomembne projekte, pa je Putin napovedal, da bo državni sklad glavnim ruskim bankam posodil denar pod ugodnimi pogoji. Zagotovil je, da bo Rusija ostala odprta svetu - za tuja vlaganja in skupne projekte. Ob tem je Ruse opozoril, da jih čakajo težki časi in jih pozval k zanašanju na lastne sile. »Veliko je odvisno od vsakega od nas na naših delovnih mestih,« je dejal, izpostavil pa, da imajo velik domač trg in veliko virov ter sposobnih ljudi. Napovedal je še program za zmanjšanje »kritične odvisnosti od tuje tehnologije in industrijskih proizvodov«, v okviru katerega bodo vzpostavili center za spodbujanje nacionalne proizvodnje. To je že enajsti Putinov letni govor, ki se ga je v Kremlju udeležilo več kot tisoč povabljenih - poslanci obeh domov parlamenta, člani vlade, predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča, visoki predstavniki lokalnih oblasti, verski predstavniki ter predstavniki nekaterih medijev. V skladu z ustavo ruski predsedniki od leta 1994 v govoru o razmerah v državi predstavijo analizo razmer na različnih področjih in svoja stališča o smernicah državnih politik, ki jim nato sledita parlament in vlada. (STA) Vatikanski kardinal »odkril« več sto milijonov skritih evrov VATIKAN - Avstralski kardinal George Pell, ki je na čelu novega sekretariata za ekonomijo, je sporočil, da so »odkrili« več sto milijonov evrov, ki niso navedeni v uradnih bilancah. Kot je dejal, to kaže, da so finance Svetega sedeža bolj zdrave, kot se je morda zdelo na prvi pogled. Kardinal Pell je zadolžen za reformiranje financ Svetega sedeža, ki naj bi po nalogu papeža Frančiška postale bolj pregledne. Kot je povedal za tednik Catholic Herald, so milijone odkrili na tajnih računih več različnih delov rimske kurije. Pojasnil je, da je to posledica neodvisnosti oddelkov vatikanske uprave. »Pomembno je izpostaviti, da Vatikan ni propadel. Pokojninski sklad bo sicer treba okrepiti zaradi pritiskov čez 15 ali 20 let, ampak Sveti sedež plačuje svoje obveznosti, poleg tega pa poseduje znatna sredstva in investicije,« se je pohvalil kardinal. Pojasnil je, da so vatikanske kongregacije in sveti, še posebej državni sekretariat skrbno čuvali svojo neodvisnost. Probleme so reševali »znotraj hiše«. »Zelo malo jih je razkrivalo zunanjemu svetu, kaj se dogaja, razen če niso potrebovali pomoči,« je povedal kardinal. Vendar bo tega zdaj konec. Vzpostaviti namerava nove strukture za ureditev vatikanskih financ v skladu s standardi 21. stoletja in narediti njihovo delo transparentno. »Darovalci pričakujejo, da se bo z njihovimi darovi upravljalo učinkovito in iskreno, tako da bo mogoče doseči tudi najboljše financiranje dejanj Cerkve, predvsem za širjenje evangelija in za pomoč revnim. Cerkev za revne ne bi smela biti revno upravljana,« je dejal. Kardinal Pell je napovedal tudi, da se bodo v vodenje financ Vatikana vključili tudi laiki. Tako bodo v prihodnjem letu imenovali laika za glavnega revizorja. Odgovoren bo sicer papežu, a bo imel pooblastila za preiskavo financ katerekoli agencije Svetega sedeža. »Ti načrti sicer ne morejo zagotoviti, da v prihodnjem letu ali letih ne bomo naleteli na kake težave, vendar pa se premikamo v pravo smer,« je dodal Pell. Finance banke so zaradi ne-transparentnih struktur in škandalov v Vatikanski banki že dolgo tarča kritik. Papež Frančišek je že oblikoval več komisij, ki naj bi pripravile potrebne reforme v Vatikanu. ovse - Zasedanje ministrskega sveta v Baslu Svarila pred nadaljnjim zaostrovanjem ukrajinske krize BASEL - V švicarskem Baslu se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Predsedujoči organizaciji, švicarski zunanji minister Didier Burkhalter je posvaril pred nadaljnjim stopnjevanjem krize v Ukrajini. Ta bo v središču zasedanja, ob robu katerega se bo zvrstilo več dvostranskih srečanj. Kot je dejal Burkhalter, bi morale vse udeležene države spričo nevarnosti zaostritve razmer izkazati politično voljo za rešitev krize. Trenutno stanje v Ukrajini je označil za izjemno zaskrbljujoče in izpostavil pomembnost utrditve dogovorjene prekinitve ognja. Obe strani v Ukrajini je pozval, naj spoštujeta svobodo gibanja opazovalcev Ovseja. Ovse, ki šteje 57 sodelujočih držav, je zadolžen za nadzor prekinitve ognja, ki so jo ukrajinska vojska in proruski separatisti dosegli 5. septembra. A dogovor ni uspel v celoti zaustaviti spopadov v konfliktu, ki je terjal že približno 4300 življenj. Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je pozvala k močnemu signalu glede krize v Ukrajini. Na programu je imela tudi srečanje z vodjo ruske diplomacije Serge-jem Lavrovom. Ta naj bi se po napovedih v Baslu sestal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem, a tuje agencije o srečanju za zdaj ne poročajo. »To ni ukrajinska kriza, to ni kriza Ovseja, gre za rusko agresijo,« je ob prihodu na zasedanje zatrdil ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin. Kerry je v Baslu poudaril, da Washington ne želi, da Rusija s svojimi dejanji samo sebe osami. Zatrdil pa je, da Rusija še vedno dobavlja orožje in podporo separatistom na vzhodu Ukrajine. S tem ne izpolnjuje svojih mednarodnih obvez in dogovora, ki ga je podpisala, je bil kritičen. »ZDA in države, ki podpirajo suverenost in pravice Ukrajine, ne želijo konfrontacije,« je poudaril Kerry. Mora pa Rusija narediti korake v smeri izpolnitve dogovora iz Minska, nehati podpirati nasilje na vzhodu Ukrajine, umakniti svoje orožje in borce, uporabiti svoj vpliv na separatiste za to, da jih prepriča v izpustitev vseh talcev, ter zagotoviti varen dostop za opazovalce Ovseja. Obenem je pozval Moskvo, naj sodeluje pri zagotovitvi in spoštovanju celotne mednarodno priznane ukrajinsko-ruske meje ter konča nezakonito zasedbo Krima. »Moskva bi lahko obnovila zaupanje in odnose že, če bi enostavno pomagala pomiriti razburkane vode,« je menil. »Ko so pravila prekršena, jih je treba uveljaviti, ne pa na novo napisati,« je še dejal. Danes se bodo ministri držav Ovseja osredotočili na terorizem in tuje borce. Na zasedanju bo poleg tega Švica predsedovanje predala Srbiji, ki bo organizacijo vodila leto dni od 1. januarja. Za leti 2016 in 2017 bodo zbrani za predsedovanje potrdili Nemčijo in Avstrijo, je dejal Burkhalter. Obenem je tudi napovedal oblikovanje komisije mednarodno spoštovanih osebnosti, ki se bodo ukvarjale s predlogi Ovseja za okrepitev varnosti v Evropi. Koordinator naj bi bil nemški diplomat Wolfgang Ischinger. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 5. decembra 2014 3 rim - Predsednica FJK Debora Serracchiani se je pridružila protestom Vlada bo preložila davek IMU za kmetijska zemljišča RIM - Vlada bo zamrznila oziroma na junij 2015 preložila plačilo davka na nepremičnine (IMU) za kmetijska zemljišča na območjih, ki so bila doslej označena kot gorata področja. Pri nas gre za dobršen del predelov tržaške in deloma goriške pokrajine, ki so nekoč sodili v Kraško gorsko skupnost. Nekatera območja sodijo vrh vsega še v zaščitena področja, kjer je kmetijstvo močno omejeno. Za zmešnjavo in za upravičeno zaskrbljenost lastnikov kmetijskih zemljišč je poskrbelo ministrstvo za gospodarstvo in finance. Slednje je na svoji spletni strani 1. decembra objavilo odlok ministra Piercarla Padoana, ki določa davek IMU tudi za zgoraj navedena zemljišča, rok za plačilo pa naj bi zapadel že 16. decembra. Vlada namerava sedaj, kot kaže, zadevo ponovno proučiti, tudi zato, ker Padoanov odlok še ni bil objavljen v Uradnem listu in torej ni pravnomočen, je v senatu včeraj napovedal podtajnik Pier Paolo Barretta. Med številnimi, ki so dvignili glas proti novi obdavčitvi IMU, je tudi predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. V pismu pristojnim ministrom ocenjuje, da bi takšna obdavčitev kmetijskih površin povzročila hudo gospodarsko in družbeno škodo. V naši deželi bi ta ukrep gotovo pospešil tudi demografsko obubožanje goratih področij. Problem je v tem, da je vlada že vključila v proračun znesek 350 milijonov evrov, ki ga je hotela iztržiti s tem davkom. Če bi obveljala ministrova odločba, bi bila oproščena davka IMU zgolj kmetijska območja nad 600 metri nadmorske višine, ki se meri na osnovi lokacije uradnega sedeža občine. Davka bi bila oproščena tudi jusarska (skupna) imovina, a le tista nad 600 metri nadmorske višine. Menda se je za zamrznitev-pre-ložitev davka IMU za kmetijska zemljišča odločil sam predsednik vlade Matteo Renzi, ki je razumel politične posledice tega ukrepa. Proti se niso opredelili le stanovska združenja italijanskih kmetov, temveč tudi številni javni upravitelji ter parlamentarci vseh strank. Vinogradi pri Šempolaju na območju, ki je označeno kot gorato področje arhiv kmetijske površine - Pobudo DS podprla tudi Tamara Blažina IMU: protesti demokratov, Kmečke zveze in SSk RIM - Vlada mora takoj razjasniti svoje stališče o davku IMU za kmetijska zemljišča na območjih, ki so bila doslej obravnavana kot gorata, ter na tistih, ki so podvržena zaščitnim omejitvam. To v interpelaciji Ren-zijevi vladi zahteva sto poslancev Demokratske stranke, med katerimi je tudi Tamara Blažina. Predstavnik vlade bo na interpelacijo odgovoril danes, tako da je iz Rima pričakovati dokončno in uradno preložitev tega spornega davka. Slednjega so se pristojni ministri lotili precej površno in protislovno. Parlamentarci DS upajo in računajo, da bo vlada hitro ukrepala in tako popravila sporni ministrski odlok, ki do včeraj vsekakor še ni bil objavljen v Uradnem listu. Govori se o možnosti šestmesečne preložitve plačila davka. Predsedstvo Kmečke zveze, ki je neodvisna članica Konfederacije italijanskih kmetov (CIA), osvaja stališča in zahteve vsedržavne kmečke stanovske organizacije. Zato tudi ona poziva vlado, naj vsa zavarovana območja, ki so vključena v naravne parke in rezervate ter v zaščitena območja Natura 2000 razbremeni davka IMU. S tem v zvezi deželna slovenska stanovska organizacija poudarja, da je vključitev gozd- nato-kmetijskih površin v zavarovana območja že povzročilo neprecenljivo družbeno in gospodarsko škodo Slovencem v Italiji.To se izraža v hudem padcu tržne vrednosti zemljišč in v skrajno omejenih možnosti razvoja, ki jih zaradi naravovarstvenih omejitev omogoča tozadevni normativ zlasti tradicionalnim dejavnostim kot je kmetijstvo. Proti uvedbi državnega davka IMU na kmetijska zemljišča so se opredelile vse stranke, ki so zastopane v deželnem svetu. Med prvimi je na škodljivost tega ukrepa opozoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. O tem se je pogovarjal s predsednico Dežele Deboro Serracchiani in z odbornikom Paolom Panontinom, včeraj tudi s parlamentarci avtonomisti-čne skupine iz Tridentinske-Južne Tirolske. Tudi oni, podobno kot zastopniki Demokratske stranke, pozivajo Renzijevo vlado, naj zamrzne odlok, ki bi marsikje prizadel tudi jusarska zemljišča in skupno imovino. Pokrajina Trento je na svojem ozemlju že zamrznila ta davek, Pokrajina Bocen pa je že tako svoj čas uvedla svoj davek, ki nadomešča vse občinske davčne dajatve na nepremičnine. prva vojna Pot miru med Italijo in Slovenijo Iztok Mirošič RIM - Pot miru po poteh prve svetovne vojne, katere temelj sta položila predsednika Italije in Slovenije - Giorgio Napolitano in Danilo Türk -postaja stvarnost. O tej zanimivi pobudi so včeraj govorili slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, podpredsednica slovenskega odbora za obletnico prve vojne Petra Svoljšak in Franco Marini, predsednik italijanskega odbora za državne proslave. Sogovorniki so izrazili pričakovanje, da bodo v to spo-minsko-zgodovinsko pobudo pritegnili še druge države, ki so bile vpletene v prvo svetovno vojno. Omenjene so bile Belgija, Francija in Avstrija. »Ne gre samo za simbolično pot, temveč za konkretno pobudo, ki jo bodo lahko države izkoristile tudi za ovrednotenje turizma in svojih zgodovinskih znamenitosti,« je poudarila Petra Svoljšak. Marini, sicer bivši predsednik senata, je sporočil, da je italijanska stran že evidentirala številna prizorišča prve vojne ter jih vključila v to pobudo. Enako je že naredila Slovenija. Pri pobudi sodeluje tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki je za to zadolžila odbornika za kulturo Giannija Torrentija. nadiške doline - Za začetek veselega decembra prodajni sejem umetnostne obrti in krajevnih proizvodov Konec tedna še nekaj prireditev Vsakoletni sejem umetne obrti v Špetru (posnetek je z lanskega sejma) privabi tudi najmlajše obiskovalce nm ŠPETER - Veseli december se v Nadi-ških dolinah tudi letos začenja z razstavno-prodajnim sejmom obrtne umetnosti in krajevnih proizvodov »Gesti antichi per un nuo-vo Natale - Stara dela za današnji božič«, ki bo v nedeljo in v ponedeljek v telovadnici v Špetru. Sejem, na katerem bo sodelovalo več kot osemdeset obrtnikov iz naše dežele in Slovenije, prirejajo že enajstič, njegov pobudnik pa je združenje Pro loco Nediške doline. Tako v nedeljo kot v ponedeljek bo sejem odprt od 10. do 19. ure, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali izdelke, ki so jih domači umetniki-obrtniki oblikovali iz naravnih materialov: lesa, različnih kovin, volne, bombaža, vejevja, gline itd. Posebno pozornost pa bodo na sejmu namenili tudi valorizaciji tipičnih proizvodov Nadiških dolin in Posočja. Med sejmom bo tudi glasba v živo, poskrbljeno bo za animacijo za otroke, v dobro založenih kioskih pa bodo poskrbeli za lačne in žejne. Bolj podrobne informacije o dogodku nudi organizator, Pro Loco Nediške Doline: 349 3241168 - 339 8403196 (od 9. do18. ure), info@nediskedoline.it, www.nediskedoline.it, www.vallidelnatisone.eu. V času sejma bo v Špetru odprt tudi multimedijski pripovedni in krajinski muzej. Obiskovalci si ga bodo lahko ogledali od 10. do 12. ali od 14. do 17. ure. Prav ta vikend oziroma 8. decembra pa se v Nadiških dolinah zaključuje tudi priljubljena eno-gastronomska prireditev Vabilo na kosilo, ki je tudi letos zabeležila lep uspeh in pri organizaciji katere prav tako sodeluje Pro loco Nediške doline. Ljubitelji domače kuhinje imajo tako še v nedeljo in ponedeljek tudi priložnost, da okusijo posebne menije, ki so jih pripravile domače gostilne. V Čedadu pa si je v cerkvi S. Maria dei Battuti prav tako do ponedeljka mogoče ogledati antološko razstavo del Franka Vecchie-ta z naslovom Memorabilia. Razstava bo jutri, v nedeljo in ponedeljek odprta od 10. do 18. ure. (NM) IS Četrtek, 4. decembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu nabrežina-postaja - Pokrajina Trst predstavila načrt Nov nadvoz nad železnico Levo predstavitev načrta na javnem srečanju v kamnarski hiši Iga grudna v Nabrežini; desno grafični prikaz novega cestnega odseka z nadvozom nad železnico fotodamj@n rš \\\\\\\\ v \ v \\\\\\\\V w. v. um CESTA ZA ŠEMPOLAJ t I CiJ u^JS NOVI ODSEK CESTE ZA ŠEMPOLAJ "" NOVI MOST NAD SEDANJO CESTO ZA ŠEMPOLAJ SEDANJI PREHOD ČEZ ŽELEZNICO Sto let pozneje. Tako bi lahko poimenovali zgodbo o gradnji nadvoza ceste Nabrežina-Šempolaj nad železniško progo v Nabrežini-Postaja. Na sredini predstavitvi načrta o gradnji nadvoza jo je iz spomina priklical devinsko-nabre-žinski odbornik za javna dela Andrej Cunja. Že Avstroogrska je daljnega leta 1914 sprevidela, da je treba v Nabreži-ni nad železniško progo Nabrežina-Opčine zgraditi nadvoz, ker je železniški prehod upočasnjeval cestno povezavo med Nabrežino in Šempolajem ter dalje s tistim takrat združenim kraškim območjem. Načrt je bil takoj izdelan, železni most je bil zgrajen, ko pa bi ga morali po železnici prepeljati do Nabreži-ne, je po strelih v Sarajevu zarožljalo orožje, železniški konvoj je bil ustavljen in vsaka sled za nesojenim mostom se je izgubila. Mogoče so ga razgradili in železje uporabili v vojaške namene, je namignil Cunja. Po celem stoletju in po več desetletnih prizadevanjih devinsko-nabre-žinskih upraviteljev vseh političnih barv bo most čez železnico končno postal realnost. Tržaška pokrajina je v Kamnarski hiši Iga Grudna na javnem srečanju z domačini predstavila načrt, ki sta ga izdelala inž. Roberto Pambianco in inž. Elisa Monti Di Sopra. Pokrajinski odbornik za promet Vittorio Zollia je prisotne spomnil, da je bila zadeva kar zapletena. Treba je bilo pridobiti ustrezna finančna sredstva (4,9 milijona evrov, od katerih je 2,4 milijona prispevala Pokrajina, 2 milijona Dežela Furlanija-Julijska krajina, 500 tisoč evrov pa Italijanske železnice), nadalje uskladiti zahteve Italijanskih železnic, pripraviti načrt (zasnova sega v leto 2005), naposled pa je obstajala še nevarnost zamrznitve sredstev zaradi vražjega pakta o stabilnosti. Javnim upravam je vendarle uspelo obiti to finančno šibo božjo, tako se bodo lahko prihodnji teden v Nabrežini -Postaja začela dela za gradnjo novega 360 metrov dolgega odseka na cesti Nabrežina-Šempolaj z dvema mostovoma. Nov odsek se bo začel - v smeri iz Nabrežine - dobrih 150 metrov pred sedanjim železniškim prehodom. Cesta se bo v loku povzpela za kakih deset metrov in nato zavila levo, z manjšim mostom nad sedanjo cesto ter se bo nadaljevala z drugim skoraj 27 metrov dolgim mostom nad železniško progo. Po nadaljnjih slabih sto metrih se bo na drugi strani železniške proge v bližini hišne številke 62 priključila dosedanji cesti v smeri proti Šempolaju. Sedanji železniški prehod bodo zaprli. Iz Nabrežine bo mogoče po sedanji cesti zapeljati le - pred prehodom -desno proti tamkajšnjim športnim objektom (travnati smučarski stezi). Na »šempolajski« strani sedanjega prehoda bo - po mostu nad železnico - urejen dostop do novega cestnega odseka s križiščem, ki bo omogočalo prebivalcem s tistega območja vožnjo tako v smeri proti Šempolaju kot v smeri proti Nabrežini. Prav številni tam bivajoči občani so zastavili načrtovalcem vrsto vprašanj, da bi izvedeli, kaj se bo zanje spremenilo po odprtju novega odseka. Inž. Paolo Stolfo, izvedenec tržaške pokrajine, ki bo skrbel za potek del, jim je zagotovil, da ne bodo imeli nobenih nevšečnosti, ker bodo imeli prost dostop do cestne povezave Nabrežina-Šempolaj. Dela bodo potekala pospešeno. Februarja prihodnjega leta bo vse pripravljeno za nadvoz čez sedanjo cesto, aprila za nadvoz čez železnico. Oba mostova bodo namestili septembra, gradnja celotnega odseka pa bo zaključena do maja 2016. Ko bo nadvoz dokončan, bo dobila cesta Nabrežina-Šempolaj novo poslanstvo. Po odstranjenem železniškem prehodu se bo povečala njena vloga povezovalca med devinsko-nabrežinsko obalo in komenskim ter štanjelskim Krasom. Postala bo mednarodna turistična prometnica evropskega pomena. M.K. občina dolina - Predstavitev božičnih in novoletnih prireditev Bogat Božič v Bregu nabrežina - Žalostna vest Viktor Tanze se je poslovil Šest miklavževanj, božična tržnica, razstavni sejem, solidarnostna nabirka, pet božičnic, tradicionalno štefanovanje, pozdravi novemu letu in cela vrsta koncertov - tako kulturno bogat in družbeno plemenit bo letošnji Božič v Bregu, kot so pokroviteljica, Občina Dolina, in domača kulturna društva poimenovali sklop prireditev, ki bo so stekla včeraj s prvim miklavževanjem v društveni dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini in se bodo odvijala vse do pozdrava pihalnega orkestra Breg novemu letu v gledališču Franceta prešerna v Boljuncu 25. januarja prihodnjega leta. Božične prireditve je včeraj na županstvu predstavil podžupan in odbornik za kulturo Goran Čuk ob prisotnosti odgovornega občinskega oddelka za kulturo Mitje Lovriha in predsednika SKD France Prešeren Alena Kermaca. Danes bosta na vrsti miklavževanji v Mladinskem domu v Boljuncu in v srenjski hiši v Mač-koljah, jutri v srenjski hiši v Prebenegu in v srenj-ski hiši v Gročani, v torek, 10. decembra, pa bo še miklavževanje v domu Antona Ukmarja-Mi-ra pri Domju. Vsa ta miklavževanja prirejajo domača kulturna društva. Od jutri do nedelje bo na dvorišču bivše lekarne v Boljuncu razstavna tržnica ročnih del in slik članic novoustanovljenega društva Opla. V torek, 10. decembra, in 17. decembra bodo od 20. do 22. ure na sedežu prostovoljnih gasilcev Breg zbirali oblačila, igrače, trajno hrano in šolske potrebščine, solidarnostno pomoč pa bodo dodelili Skladu Lucheta Ota, DAngelo Hrovatin. V nedeljo, 14. decembra, pa bo od 10. do 18. ure v prodajnem centru Dolga krona božično- Z leve Mitja Lovriha, Goran Čuk in Alen Kermac novoletni sejem pod geslom: najlepše darilo je koristno darilo. SKD Mačkolje bo istega dne, ob 16. uri, v domači srenjski hiši priredilo adventni koncert. V četrtek, 18. decembra, ob 16.30 bodo na Dorici v Dolini prižgali božične luči ob sodelovanju domače osnovne šole in SKG Valentin Vodnik. V soboto, 20. decembra bo SKD Fran Venturini od Domja priredilo v društvenih prostorih božičnico. Osrednja božična prireditev v občini bo v nedeljo, 21. decembra. V gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu jo bodo oblikovala domača kulturna društva. fotodamj@n V torek, 23. decembra, bo Mladinski krožek Dolina priredil božičnico, na božično vigi-lijo bo v Boljuncu steklo koledovanje v organizaciji SKD France Prešeren, na štefanovo pa bo na tamkajšnji Gorici obnovili tradicionalno lu-čanje. V nedeljo, 28. decembra, bo na sporedu čez-mejni sprehod, istega dne pa bo v cerkvi na Pesku nastop pevske akademije iz Križa. V novem letu se bo od 4. do 25. januarja zvrstila še vrsta novoletnih koncertov in pozdravov novemu letu. M.K. Kruta bolezen je premagala Viktorja Tanzeja, podjetnika in dolgoletnega občinskega svetnika v De-vinu-Nabrežini. Doma je bil iz Nabrežine, bil je star 75 let. Tanze je bil zelo navezan na svojo rojstno vas, zelo dobro je poznal njeno zgodovino in praktično vse domače družine. Bil je predstavnik italijanskega kon-cerna Olivetti v nekaterih državah bivše Jugoslavije, nato samostojni podjetnik. V aktivno politično in upravno življenje je stopil v zrelih letih, najprej kot neodvisni odbornik za proračun v času županovanja pokojnega Giorgia Depangherja, nato pa dolgo let kot občinski svetnik Slovenske skupnosti. Depangher je Tanzeja nekoč označil kot najboljšega »finančnega ministra«, ki jih je kdaj koli imela Občina Devin-Nabrežina. Tanze je bil res odličen poznavalec občinskega birokratskega in finančnega kolesja, doma pa je bil tudi na drugih področjih, ne samo gospodarskih. Spomnimo se njegovih bitk za ohranitev samostojnosti domače občine, kot rečeno, pa je bil zelo vešč tudi v zgodovini Nabrežine. Za na videz strogim nastopom se je skrival človek, ki je znal prisluhniti različno mislečim. Človeka se sodi po poštenosti in strokovnosti, je dejal. V občinskem svetu je zastopal SSk, sam pa se ni nikoli imel za strankarskega človeka. Pred nekaj dnevi, ko je bil že hudo bolan, je telefoniral v naše uredništvo in nas opozoril, da načrtovani železniški nadvoz ni pri Šempolaju, temveč v Nabrežini Postaja. Ohranili ga bomo v lepem spominu. / TRST Petek, 5. decembra 2014 5 gospodarstvo - Na posvetu o novostih v gradbenem sektorju tudi nasveti SDGZ Varnost pri delu in čezmejna zakonodaja Varnost pri delu v gradbenem sektorju in usklajevanje zakonodaje v korist slovenskih in italijanskih čezmejnih podjetjih sta bila v ospredju na tehničnem srečanju, ki ga je priredilo tržaško zdravstveno podjetje včeraj dopoldne v veliki dvorani šole Volta. Pobuda je bila namenjena vsem, ki so zaposleni v gradbenem sektorju v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, poseben poudarek pa je bil na birokratskih obveznostih in prilagajanje delovanja podjetij raznim normativom, ki večkrat preobremenjujejo njihovo delovanje. Na srečanju so govorili številni strokovnjaki, in sicer Giovanni Facca, Alessan-dro Miele, Giovanni Perin, Renzo Simoni in Sandro Venturini. O usklajevanju zakonodaje in prilaganju normativom na čezmej-nem območju je govoril direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik, ki je predstavil temu namenjen specifičen evropski projekt Transarmon. Projekt se je začel lani in je bilo prvo operativno srečanje sredi maja v Sežani, ko je projekt dejansko tudi stekel. Vodilni partner projekta, ki je sofinanciran v okviru čezmejnega sodelovanja Vandala uničevala tujo lastnino V noči s srede na četrtek so imeli tržaški policisti obilo dela z mladeničema, ki sta uničevala tujo lastnino. Vinjena družba približno desetih ljudi se je sprehaja po Ul. Battisti, nekateri med njimi so uničevali zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. 23-letni M. A. s stalnim bivališčem v Lignanu je s pestjo udaril pokrov motorja na parkiranem avtomobilu in s tem obtolkel pločevino. Ko sta te prizore videla dva policista, ki sicer to noč nista bila v službi, sta poklicala urgentno številko 113 in prosila za pomoč. Policista sta pristopila k družbi, ki se je takoj razkropila, z njima pa je bil nerazpolo-žen le 23-letni V. B, sicer rojen v Moldaviji, stalno bivališče pa ima v Spilimbergu. Policistoma, nad katerima je dvignil tudi pest, vidno pijan ni hotel izročiti osebnega dokumenta. Ko je na kraj dogodka prispel mobilni oddelek policije, so mladeniča odpeljali na policijsko postajo. Kmalu zatem je tja prišel tudi M. A., ki je prevzel odgovornost za poškodovanje avtomobila. Oba mladeniča so policisti ovadili. Počastili spomin na policista L. Vitullija Policija se je s sveto mašo v cerkvi blažene device Rožnovenske spomnila policijskega inšpektorja Luigija Vitullija, ki je leta 1999 umrl med opravljanjem službenih dolžnosti. Mašo je daroval don Paolo Rakic, petnajstletnico smrti pa so obeležili z molitvijo in lepimi besedami. Nato so policisti položili venec na Vitullijev grob v Barkovljah. Po njem pa so na Opčinah včeraj poimenovali tudi občinski park v Ul. Sant'Isidoro, kjer so policistu v spomin postavili tudi tablo. Spominske prireditve sta se med drugimi udeležila podžupanja Fabiana Martini in kvestor Giuseppe Padulano. Srečanje je bilo v veliki dvorani zavoda Volta fotodamj@n Slovenija-Italija 2007-2013, je SDGZ, je razložil Šik, partnerji pa so številne zbornice in organizacije iz Italije in iz Slovenije. Med temi so Confindustria, CNA, Confartigia-nato na italijanski strani ter Gospodarska zbornica Slovenija, Obrtna zbornice Slovenije in razne območne zbornice na slovenski strani. Namen projekta je pomagati slovenskim podjetjem, ki hočejo poslovati v Italiji in italijanskim podjetjem, ki po- slujejo v Sloveniji. V okviru projekta, ki se bo zaključil aprila leta 2015, zbirajo v ta namen informacije za usklajevanje poslovanja podjetij slovenski oz. italijanski zakonodaji. Obe državi sta namreč članici EU, vendar so zakoni in normativi za poslovanje za podjetnike različni. Na osnovi projekta Transarmon naj bi torej omogočili čezmejnemu podjetniku, da bo v prihodnosti brez težav delal tako v Trstu kot v Kopru ali Ljubljani. Pobudniki projekta bodo podjetnikom, ki se obrnejo nanje, v tej luči pripravili pogoje za poslovanje v drugi državi ob upoštevanju zakonodaje. Največ slovenskih podjetij posluje v Italiji na področju gradbeništva. Toda če mora npr. podjetnik odpeljati odpadni material z gradbišča, mora biti v Italiji vpisan na poseben seznam. Odgovoren za varnost na gradbišču pa je lahko le tisti, ki je sledil posebnemu tečaju. Skratka, v Italiji je dosti normativov, ki se jih morajo slovenska podjetja držati, to pa je tudi prispevek za izboljšanje ponudbe in konkurenčnosti, je poudaril Šik, saj bodo vsi delali pod istimi pogoji. A.G. Cvetličarka Alida Emili ima veliko zaslug za praznično razsvetlitev Sv. Jakoba fotodam@n sv. jakob - Jutri ob 1 5. uri bo četrt obiskal sv. Miklavž Praznično, sijoče in veselo bo po zaslugi lokalnega združenja trgovcev Božično-novoletni prazniki so skoraj že pred vrati. Najprej so v prazničnih barvah zažarele mestne ulice, zdaj pa so zasijale tudi trgovine izložbe. Praznično in sijoče pa je tudi pri Sv. Jakobu, kjer se je združenje trgovcev Sv. Jakob - Naš, vaš rajon še posebej potrudilo. Člani združenja, v katerem so lokalni trgovci, so poskrbeli za lično ulično razsvetljavo. Kljub vztrajni gospodarski krizi jim je uspelo prepričati člane, da je vredno vlagati v praznične prireditve, saj se na ta način v kraj privabijo tudi drugi obiskovalci, je prepričana cvetličarka Alida Emili, upravitelji-ca tradicionalne cvetličarne Savina. Prizadevnim trgovcem pri sv. Jakobu je veliko do tega, da se okrasitev razširi iz mestnih središč tudi v četrtne skupnosti. Svetojakobska skupnost je pripravila tudi Miklavževo prireditev, ki bo razveselila najmlajše občane. Ti se bodo veselili jutri ob 15. uri na Trgu sv. Jakoba za cerkvijo, otroke pa bodo poleg prvega decembrskega svetega moža, s katerim je povezano obdarovanje otrok, razveselili tudi klovn, žonglerji, požiralec ognja ... V primeru slabega vremena se bo praznični dogodek preselil v Ul. Frausin. Letos pa žal ne bodo izpeljali loterije, ki se ji morajo zaradi pomanjkanja sredstev odreči. S cvetličarko, ki že skoraj štiri desetletja vodi družinsko cvetličarno pri Sv. Jakobu, sva obujali tudi stare čase, ki nimajo nič skupnega s sedanjimi. Med klepetom sva ugotavljali, da je ta kriza globoko zarezala v trgovsko panogo in popolnoma spremenila navade ljudi. »Sv. Jakob je bil nekoč izredno živahna četrt, zdaj pa se je vse spremenilo, v popoldanskem času na ulicah ni žive duše. Kot da bi se ljudje bali zapustiti svoje domove,« je potarnala vestna podjetnica. Prav apatija in vdanost lokalnega prebivalstva in meščanov v krizo predstavljata tukajšnjim trgovcem izziv za organizacijo dogodkov, s katerimi želijo revitalizirati četrt. Praznično vzdušje v režiji lokalnega združenja pa bo bojda tik pred božičem s svojim obiskom počastil tudi župan Roberto Cosolini. (sč) Predstavitev rezultatov čezmejnega sodelovanja V kongresnem centru Area Science Park, v stavbi C1 bo danes dopoldne od 9. ure dalje miting Health Network. Vodilno zdravstveno osebje in ustanove iz FJK in Slovenije bodo predstavili rezultate sodelovanja med državama, v okviru katerega je bila kot prva tovrstna v Evropi ustvarjena mreža šestih italijanskih in slovenskih bolnišnic. Na zasedanju bodo predstavili rezultate štirih čezmejnih projektov s področja zdravstva, ki jih je koordiniralo združenje EGIZ Net Europe: e-Health, e-Cardionet, e-Surgerynet in IntegrAid. TDD predstavlja P. Gerdola Petkova televizijska oddaja TDD predstavlja na omrežju RAI 3 BIS bo nocoj namenjena zasneženim poljanam oziroma uveljavitvi našega človeka na mednarodni ravni. Ta oseba je tržaški rojak, ki pa se je poročil in preselil v Žabnice v Kanalski dolini - Peter Ger-dol, s katerim se je Erik Dolhar pogovarjal o trenutnih snežnih razmerah v deželici pod Svetimi Višarjami, zlasti pa o njegovi novi službi pri Mednarodni smučarski zvezi Fis, kjer je odgovoren za moški del celinskega pokala - nekakšne B lige svetovnega smučarskega pokala. Govor bo tudi o novostih na smučiščih tako Kanalske doline kot na obronkih Kanina. Kotiček TDD predstavlja bo na sporedu takoj po deželnem televizijskem dnevniku, približno ob 20.50. Ponovitev oddaje bo v sredo okrog 20.10. V Contradi komedija Tres Drevi bo v Bobbiovem gledališču prva ponovitev zanimive komedije Tres sodobnega španskega avtorja Juana Carlosa Rubia, v katerem nastopajo tri priznane italijanske igralk: Anna Galiena, Marina Massironi in Amanda Sandrelli, kot edini moški igralec pa Sergio Muniz. Tudi režijo je podpisala ženska, in sicer Chiara Noschese, mojstrica lahkotnih, a nikakor ne plehkih predstav. Delo spada v rdeči abonmajski niz gledališča La Contrada in bo na sporedu do vključno ponedeljka, 8. decembra. Protagonistke komedije so tri bivše sošolke, ki se srečajo po več kot dvajsetih letih, v katerih jih je življenje zaznamovalo vsako po svoje. Po nekoliko nori noči skujejo načrt za prihodnost: vse tri bodo zanosile z istim moškim, Albertom, ki pa morda nekaj skriva... prometna nesreča - Dalj časa zaprta cesta pri Ključu Tovornjak počez Gasilci so oprali cestišče, po katerem se je izlilo dizelsko gorivo in pomagali obrniti tovornjak v pravo smer fotodamj@n Na državni cesti 202 je včeraj popoldne pri Ključu prišlo do nesreče, ko se je tovornjak, najbrž zaradi neprevidnosti, »zavrtel« na cestišču in se postavil počez. Po podatkih lokalne policije je prišlo do dolgih zastojev in začasnega zaprtja ceste. K sreči ni bilo v nezgodo vpleteno nobeno drugo vozilo, voznik tovornjaka pa jo je odnesel brez posledic. Najhujša posledica je bilo izlitje dizelskega goriva, ki je izteklo iz rezervoarja. Na kraju dogodka so bili tudi gasilci, ki so oprali cestišče in pomagali vozilo obrniti v pravo smer. 6 Petek, 5. decembra 2014 TRST zskd - Srečanje z generalno konzulko RS Podpora projektom Ob veselem dnevu kulture so se pogovarjali o načrtih za leto 2015 in novi izvedbi Slofesta Tretji december velja za veseli dan kulture. Rojstni dan Franceta Prešerna je obeležila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je v sredinih dopoldanskih urah priredila srečanje z generalno konzulko Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in s konzulko Eli-ško Kersnič Zmavc. Pobudnik dogodka je bil pokrajinski odbor ZSKD za tržaško pokrajino, predstavljali so ga predsednica Zivka Persi ter odbornika Martin Lissiach ter Ksenija Majovski. Beseda je tekla še zlasti o dejavnostih Zveze slovenskih kulturnih društev s posebnim poudarkom na projekte, ki jih ZSKD načrtuje v naslednjem letu, v prvi vrsti Slofest 2015. Generalna konzulka je pozdravila zamisel o ponovitvi uspešne prireditve. »Tovrstne pobude izpolnjujejo visoko zastavljene cilje«, je poudarila generalna konzulka, »potrebno jim je zagotoviti tudi primerno vidljivost v Sloveniji«. Še Živka Persi z generalno konzulko Ingrid Sergaš in konzulko Eliško Kersnič posebno pozornost sta si zaslužila aktivnost številnih mladih ter pogled, ki presega meje posamezne pokrajine in je usmerjen v širšo deželno razsež- nost. »Skupne prireditve so dragocene pri povezovanju celotne narodne skupnosti,« je poudarila generalna konzul-ka Ingrid Sergaš. nšk - Predstavitev tudi v Trstu Zbirka in koledar GMD sta med bralci že 90 let V čitalnici Narodne in študijske knjižnice so v sredo predstavili letošnjo knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe in pripadajoči koledar, ki se ponašata z devetdesetletno tradicijo. Po goriški in ljubljanski predstavitvi, o katerih smo že poročali, so tako tudi tržaškim bralkam in bralcem spregovorili o Iztrganih spominih Draga Štoke, Črniški kroniki župnika Alojzija Novaka ter seveda o bogatem Koledarju 2015, ki na preko 300 straneh prinaša bogat izbor člankov; uredil ga je Marko Tavčar, umetniško oblikoval pa slikar Edi Zerjal. Prisotni so bili tako avtorji kot uredniki. / sejem - Na Trgu sv. Antona Slovenska knjiga v centru mesta Da je knjiga hrana za našo dušo, se bo bržkone marsikdo strinjal. In ker Slovenci v Trstu že nekaj časa ne moremo kupiti knjig v mater-nem jeziku, bo bržkone razveseljiva novica, da se bo bodoči upravitelj nastajajočega Tržaškega knjižnega središča, podjetje TS360, udeležil božičnega sejma, ki se bo v Trstu začel 10. decembra. Slovenskim zamejskim založbam, Mladiki, Založništvu tržaškega tiska in Goriški Mohorjevi, se je zdelo nepojmljivo, da v božičnem času slovenski kupci ne bi mogli kupiti knjig v maternem jeziku. Te že od nekdaj veljajo kot izvirno božično darilo, še posebej za otroke, ki jih s knjigami lahko pošljemo v deželo domišljije, znanja in raziskovanja. Založniki so zato strnili vrste in soglasno sprejeli odločitev za »de-bi« na prazničnem sejmu v mestu. Hiške na tržaškem božičnem sejmu bodo obratovale od prihodnje srede do 24. decembra, in sicer vsak dan med 10. in 20. uro, ob petkih in sobotah do 21. ure, na boži- čni predvečer pa bodo z obratovanjem prenehali ob 18. uri. Zamejski založniki sicer še ne vedo povedati, kje bo točno stala njihova sejemska hiška, spomnimo pa lahko, da bo sejem potekal na Trgu sv. Antona Novega in na okoliških ulicah. Omenjene založbe bodo prodajale izdane in aktualne knjige za odrasle, slovarje in priročnike za učenje slovenščine, pestro in izbrano ponudbo knjig pa obljubljajo za naše najmlajše bralce. Otroško literaturo bodo prispevale tudi nekatere založbe iz matične države, sta nam povedali Ilde Košuta in Nadia Roncelli, ki se nadejata dobrega obiska. Starši, babice in dedki, tete in strici bodo poleg pravljic z božično tematiko za naše mlade bralce lahko kupili tudi klasične pravljice, didaktične knjige, slikanice itd. Sejemsko ponudbo bodo lepo zaokrožili tudi obrtni izdelki Jerneja Bortolata, kupcem in mimoidočim pa bosta vse sejemske dni prijazno svetovali Ilde Košuta in Ivana Terčon. (sč) Tečaj za grafične oblikovalce, ki sanjajo o Hollywoodu Impact Hub v Ulici Cavana 14 je prostor, ki so ga odprli in opremili mladi, da bi spodbujali podjetništvo, mednarodne izmenjave in predvsem inova-tivne ideje. Po besedah samih pobudnikov je to pospeševalec podjetij in obenem »krajevno vozlišče mednarodne mreže, v kateri se ljudje pogovarjajo v jeziku družbene inovativnosti«. V Impact Hubu bo danes med 18. in 20. uro predstavitev tečaja računalniškega grafičnega oblikovanja, ki ga že vrsto let organizira Big Rock - prva italijanska šola za vizualne efekte. Srečanje je namenjeno ljubiteljem grafičnega oblikovanja. Po besedah organizatorjev je omenjeni tečaj edinstvena priložnost, saj ne zahteva nobenih posebnih pogojev - ni starostnih omejitev, ne zahteva predhodnih kompetenc in diplom (čeprav je naziv tečaja Master, to ni pravi podiplomski študij). »To je dobra alternativa klasičnim poklicem in pomanjkanju delovnih mest. To je tečaj, ki ti lahko spremeni življenje,« trdijo v šoli Big Rock, katere sedež je v kraju Roncade pri Trevisu. Ustanovitelj šole Marco Savini bo vodil srečanje in med drugim povedal, da veliko nekdanjih tečajnikov danes dela pri najpomembnejših produkcijskih hišah na svetu, kot sta na primer Pixar in Dreamworks. Ustvarili so mednarodno mrežo za vizualne efekte in poleg tega, da delajo to, kar jim je všeč, pomagajo drugim tečajnikom pri iskanju službe. kongres Novosti v pediatriji Alergije, psihosocialne in revmatične težave, vročinska stanja -vse te težave so izražene tudi z medicinskimi kraticami, o katerih se bo govorilo na pediatričnem kongresu, ki bo na Pomorski postaji potekal danes in jutri. Ena izmed tem na kongresu, ki bo doživel 27. izdajo, bodo tudi psihopatologije otrok kot posledica nasilja in zlorab. Pediatri z vseh koncev Italije bodo govorili tudi o ravnanju v primerih otrok z duševnimi motnjami in o preventivnih študijah genov, ki so odgovorni za motnje. Dotaknili pa se bodo tudi nekaterih drugih izzivov, med katerimi velja izpostaviti izziv pe-diatrov, kako prepoznati težave, ki jih ima odraščajoči posameznik. V Trstu pričakujejo več kot 1200 pediatrov, ki bodo ob tej priložnosti dobro zapolnili nastanitvene zmogljivosti. Organizator kongresa, konzorcij Promotrieste, je na včerajšnji predstavitvi dejal, da je tržaški kongres pediatrov eden najbolj obiskanih tovrstnih kongresov v Italiji, v našem mestu pa ima kongres tudi pozitiven vpliv na gospodarstvo. (sč) dobrodelnost Zbiranje sredstev s prireditvijo Buon Anno Trieste Stanovska organizacija trgovcev na drobno Confcommercio bo v sodelovanju z drugimi partnerji pripravila dobrodelno prireditev Buon Anno Trieste 2015. Ta bo na programu v sredo, 7. januarja, ob 20.30 v Stalnem gledališču FJK, izkupiček pa bo tokrat namenjen sprejemnemu centru San Martino v Ul. Udine, kjer osebam v stiski prenočišče in osnovno prehrano nudi skupnost San Martino al Campo. Podrobnosti dobrodelnega večera so predstavili včeraj. Povedali so, da bo gost prireditve igralec, show man in pevec Massimo Lopez, ki se bo ob tej priložnosti predstavil v vlogi swing pevca. Na koncertu bo Lopez zapel klasične swing skladbe iz različnih zgodovinskih obdobij. V okviru prireditve bodo podelili tudi nagrado Rosa d'argento, s katero vsako leto počastijo zaslužnega podjetnika ali kulturnika. Srebrno vrtnico bosta letos prejela Enrico Samer in Veit Heinichen. Za športne dosežke bodo z nagrado Rose di Cristallo nagradili jadralki Carlotto Omari in Francesco Ciril-lo ter plavalko Valentino Cepak. Vstopnice za dobrodelni dogodek je možno prevzeti na sedežu Confcommer-cia v Ul. San Nicolo 7, od ponedeljka do četrtka med 8. in 12.30 in med 14. in 16.30, ob petkih pa samo v dopoldanskih urah. Zainteresirani lahko prispevajo, kolikor želijo, a ne manj kot 5 evrov. (sč) gasilci - Slovesno praznovanje zavetnice Sv. Barbare Vsakdanje dragoceno delo gasilcev tržaškega poveljstva Gasilci pokrajinskega poveljstva so v letu 2014 opravili 5332 posegov. Od teh je bilo med drugim 165 zaradi prometnih nesreč, 185 zaradi uhajanja plina, 266 je zadevalo reševanje živali, 612 je bilo protipožarnih ukrepov, pomagali pa so 695 osebam. To so le nekateri podatki dragocenega delovanja tržaških gasilcev v letu 2014. Podatke so posredovali v okviru prireditev, ki so bile včeraj ob praznovanju zavetnice gasilcev Sv. Barbare. Osrednja slovesnost na Tržaškem je bila kot vselej na sedežu pokrajinskega poveljstva v Ul. DAlviano, ki je bil odprt za javnost, v okviru praznovanj pa so odprli tudi fotografsko razstavo. Praznovanje je potekalo v bistvu ves dan. Dopoldne je bila ob udeležbi predstavnikov lokalnih uprav in javnih institucij oziroma oblasti maša, še prej pa so postavili nekaj vencev v spomin na gasilce, ki so padli med opravljenem svojega dela. Glavni govor je imel nato pokrajinski poveljnik gasilcev Eros Mannino, ki je tudi podal obračun delovanja v zadnjem letu. Tržaška vladna komisarka Fran-cesca Adelaide Garufi je v nadaljeva- Gasilci so pokazali, kaj znajo nju podelila priznanja nekaterim gasilcem, ki so še posebej izkazali pri delu ali so se upokojili. Na sedežu pokrajinskega poveljstva so se tržaški gasilci v dopoldanskem delu tudi predstavili javnosti in z nekaterimi vajami pokazali, kaj zna- fotodamj@n jo, pri gašenju ognja in drugimi vajami pa so sodelovali vsi oddelki. Poleg fotografske razstave je vodstvo gasilcev v popoldanskem delu odprlo tudi manjše območje za male otroke, poimenovano »Pompieropoli« ali mesto gasilcev. / TRST Petek, 5. decembra 2014 7 praznični dnevi - Na Opčinah in v Šempolaju Miklavževi sejmi tudi v znamenju ustvarjalnosti V dneh, ko med ubogljive in prijazne otroke prihaja radodarni Miklavž, se po naših društvih vrstijo tudi tradicionalni Miklavževi sejmi. Enega izmed teh so v sredo odprli v openskem Prosvetnem domu, pripravilo pa ga je kulturno društvo Tabor. Sejem je bogat, na ogled so darilca za vsak žep in okus (okrasni in uporabni predmeti, kompozicije iz suhega cvetja, leseni, volneni izdelki, nakit, čipke itd.). Društvena Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je poskrbela za sejem rabljenih knjig, v sodelovanju z založbo ZTT pa so na voljo tudi nekatere novosti. Sejem bo odprt do sobote med 16. in 19. uro, v nedeljo pa med 9.30 in 13. uro. Sredino odprtje je obogatil nastop domačega osnovnošolskega zborčka in nastop mladih plesalk, ki obiskujejo delavnico pod mentorstvom Jelke Bogatec. Včeraj pa so v Prosvetnem domu predstavili zanimiv vodnik Slovenija v žepu, ki je izšel pri ZTT, uredila pa sta ga Vojmir Tavčar in Mitja Tretjak. Živahno je v teh dneh tudi v Štalci, kjer so v sredo odprli tradicionalni božični sejem in predstavili stenski koledar za leto 2015; zanj je šempolajsko društvo Vigred tokrat izbralo stare fotografije o življenju v kraških vaseh. Na odprtju so nastopili člani Mladinske glasbene skupine Vigred Kraški fenomeni, ki jih vodi Aljoša Saksida. Na ogled so tudi ročna dela in slike članic Kruta ter Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Sejem in razstave so danes na ogled med 15. in 17. uro. Zgoraj mladi glasbeniki na odprtju božičnega sejma v Štalci, levo Mitja Tretjak in Vojmir Tavčar predstavljata svoj vodnik v Prosvetnem domu fotodamj@n elektronska glasba - Do nedelje Svetovno znani dj-ji tri dni na Electroblogu Trst se bo že deveto leto zapored spremenil v deželno prestolnico elektronske glasbe. Združenje Etnoblog prireja namreč tudi letos, v sodelovanju z nočnim klubom Tetris, priljubljeni glasbeni festival Electroblog. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za izredno bogat glasbeni program. Od danes do nedelje bodo v treh različnih lokacijah nastopili številni svetovno znani dj-ji, kot so Dj Hell, Alexander Robotnick, Peter Kruder, 2ManyDjs in še veliko drugih. A pojdimo po vrsti. Festival elektronske glasbe se bo začel nocoj, ko se bo ob 21. uri v nočnem klubu Tetris (Ul. della Rotonda 3) na odru prikazala Kanadčanka Barbara Lehnhoff, bolje poznana s psevdonimom Camilla Sparksss. Dve uri kasneje se bo žur preselil v prostore združenja Etnoblog (Trajanovo nabrežje 1/3), kjer bo svoje plošče najprej vrtel glasbeni kolektiv Electrosacher, ki ravno letos praznuje petnajst let delovanja. Takoj za njim se bo mešalne mize polastil dunajski dj Peter Kruder. Kruder je s kolegom Richardom Dorfmeister-jem proti koncu devetdesetih zaslovel z nekaterimi imenitnimi glasbenimi re-miksi bendov, kot so Depeche Mode, Truby Trio in Roni Size. Drugi dan se bo festival začel že v popoldanskih urah in sicer v pasaži Tergesteo, kjer bo od 18. ure potekala okrogla miza, na kateri bodo postavili pod drobnogled figuro dj-ja v zadnjih štiridesetih letih, razvoj glasbenih festivalov in promocijo »zdrave zabave«. Nočni žur bo najprej potekal v Tetrisu, kjer bo ob 21. uri nastopila legenda italijanske elektronske glasbe Alexander Robotnick. Robotnick (pravo ime Maurizio Dami) velja, tako kot Giorgio Moroder, za očeta italijanske elektronske glasbe. V Tetrisu je nastopil že lani in takrat dokazal, da ni še prestar za nočne klube. Takoj ko bo Robotnick zaključil svoj glasbeni set v Tetrisu, bo v Etnoblogu nastopila ruska dj in producentka Dasha Rush, ki bo poslušalce segrela s svojo značilno techno glasbo. Glavni gost večera pa bo nedvomno angleški techno dj James Ruskin. V nedeljo bosta prišli na vrsto glavni atrakciji festivala. Glasbeno prizorišče se bo premaknilo v staro pristanišče, kjer bo najprej nastopil tržaški glasbeni kolektiv Ohmygod!, takoj za njim pa nemški dj in glasbeni produ-cent Dj Hell. Helmut Josef Geier bo ljubiteljem elektronske glasbe predstavil stare in novejše glasbene remikse z njegovo značilno electroclash glasbo, to je mešanico new wave, electro, dance in acid house ritmov. Zvezdi večera pa bosta gotovo belgijska brata David in Stephen Dewae-le, splošno znana z imenom 2Ma-nyDjs, ki bosta zaključila letošnji deveti Electroblog. Belgijska brata spadata med najboljše glasbene »remikserje« na svetu. V njunih glasbenih setih lahko prisluhnemo tako komadom skupin kot so Nirvana, Muse, Destiny's Child kot pesmim Iguane Iggyja Popa in avstralske pop zvezdnice Kylie Minogue. Končni rezultat pa je vedno imeniten. Več informacij o nastopajočih glasbenikih, urnikih in vstopnicah letošnjega Electrobloga lahko dobite na spletni strani www.electroblog.it. R.D. V Revoltelli srečanje o obmejni književnosti V muzeju Revoltella bo jutri z začetkom ob 9.30 srečanje o obmejni književnosti in novinarstvu. Pobudnik je Andro Merku v sodelovanju z novinarsko zbornico, novinarskim sindikatom, Občino Trst, Deželo in sedežem RAI. Na pobudi bosta med drugim sodelovala tudi Boris Pahor in Dušan Jelinčič. V Medjevasi razstava Noris Bevilacqua Na turistični kmetiji Casa Rosmar v Medjevasi bodo danes ob 15.uri odprli razstavo slikarke Noris Bevi-lacqua. Njene slike bodo na ogled med 15. in 18. uro ob sobotah in nedeljah do konca decembra. Božični koncert v cerkvi pri Sv. Antonu V cerkvi Sv. Antona na istoimenskem trgu bodo drevi ob 20.30 božični koncert v izvedbi orkestra mestnega gledališča Giuseppe Verdi. Koncert prirejajo Rotary klub Trst, Trst sever in Milje v sodelovanju z operno hišo. Etični in okoljski filmi v Ul. dei Fabbri V gledališču v Ul. dei Fabbri 2 bodo drevi predvajali film Caccia spa (Lov dd) v sklopu pobude etičnega in okoljskega filma. Ogled bo spremljala konferenca, ki jo bo vodil Massimo Vitturi. Poklon pokojnemu Leliu Luttazziju V preteklih dneh je izšla zgoščenka s pesmimi pokojnega Lelia Lut-tazzija z naslovom Lelio swing. Zgoščenka je priložena reviji Musica jazz, ki je na voljo v kioskih. Včeraj danes Danes, PETEK, 5. decembra 2014 SAVO Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 15.58 in zatone ob 7.02. Jutri, SOBOTA, 6. decembra 2014 MIKLAVŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 1014,8 mb ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter 19 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje C. ua Kino M Izleti KRU.T obvešča udeležence izleta v Treviso - ogled razstave »Japonska od samurajev do animejev«, da je v ponedeljek, 8. decembra, odhod avtobusa iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača, ob 7. uri; postanek v Se-sljanu, hotel Posta, ob 7.20. Prosimo za točnost! SPDT prireja v nedeljo, 14. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Odhod s trga Oberdan ob 8. uri in ob 8.15 z Opčin, izpred hotela Daneu. Izlet je primeren za vse. Pohodu bo sledilo kosilo in družabnost. Udeleženci morajo imeti pri sebi veljaven osebni dokument. Vpisovanje do vključno ponedeljka, 9. decembra. Za prijave tel. št. 040413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.10 »Hunger games - Il canto della rivol-ta«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Mommy«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00 »L'immagine mancante«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moonlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15 »My Old Lady«; 22.15 »Trash«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Viviane«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.40, 18.30 »Božiček in jaz«; 16.15 »Božičkov vajenec in čarobna snežinka«; 18.40, 20.50, 22.20 »Butec in butec da«; 16.10, 18.20, 20.00, 22.30 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 18.50, 21.00 »Kako se znebiti šefa 2«; 20.45 »Medzvezdje«; 16.00, 18.00 »Pingvini z Madagaskarja«; 17.00 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 16.20, 20.20 »Ujemi Božička«; 18.10, 20.10, 22.10 »Večna najstnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 18.15, 21.15 »Interstellar«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; 18.20, 22.00 »Scusate se esisto!«; Dvorana 3: 20.10, 22.00 »Ogni maledetto Natale«; 18.30 »Il giovane favoloso«; 16.45, 21.00 »Un amico molto speciale«; Dvorana 4: 16.30, 21.50 »Sils Maria«; 16.45 »Il mio amico Nanuk«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30, 22.15 »Scemo e più scemo 2«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Magic in the Moonlight«; 16.30, 18.25, 20.20 »I pinguini di Madagascar«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un amico molto spe-ciale«; 16.30, 19.00, 21.30 »Hunger games - Il canto della rivolta«; 19.00 »I vichingi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Ogni maledetto Natale«; 16.30 »Scusate se esisto!«; 21.10 »Interstellar«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.10, 22.10 »Scemo e più scemo 2«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.00 »I pin-guini di Madagascar«; 21.45 »Hunger games - Il canto della rivolta«; Dvorana 3: 17.10, 20.00, 22.10 »Magic in the Moonlight«; Dvorana 4: 16.30, 18.10 »Un amico molto speciale«; 20.10, 22.15 »Lo sciacallo - The Nightcraw-ler«; Dvorana 5: 17.50, 19.50 »Ogni maledetto Natale«; 22.00 »Clown«. tf Čestitke Dragi SILVANO! Ob tvojem današnjem, okroglem življenjskem jubileju ti iz srca čestitamo in želimo veliko, veliko zdravja! Joško z družino. V Sesljanu stric SILVANO živi in danes okrogli rojstni dan slavi! Vse lepo mu želijo Josette, Marisol, Kimy in Rassel. Dragi PATRIK, danes praznuješ 13 let. Mi vsi ti želimo vse najboljše in polno uspehov v šoli in športu. Zadeni 13 lepih košev. Zdravo! Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v Bazovici do 7.12.2014. Vabljeni! 040-226382 Zaprto ob sredah. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št. 040299453. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. Loterija 4. decembra 2014 Bari 81 4 60 71 33 Cagliari 55 3 36 85 14 Firence 53 25 9 17 44 Genova 30 54 45 56 29 Milan 73 30 26 64 1 Neapelj 17 16 8 6 58 Palermo 17 61 41 37 67 Rim 54 19 6 22 77 Turin 69 23 11 79 38 Benetke 15 41 68 20 50 Nazionale 8 81 46 86 17 Super Enalotto Št. 145 7 52 57 65 83 85 jolly 84 FOTOVIDEO TRST80 IN CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizirata v nedeljo, 28. decembra, enodnevni izlet v Postojno na ogled Predjamskega gradu in Živih jaslic v jami. Vključuje avtobusni prevoz, oglede in kosilo. Imeli bomo tudi čas za vadbo fotografiranja. Vpisovanje možno do 9. decembra na sedežu Fotovideo Trst 80, Ul. S. Giorgio 1, danes, 5. decembra, od 18. do 19. ure. Informacije in predvpis na info@trst80.com, tel. 329-4736590 (Martina) oz. center.har-monija@gmail.com, tel. 320-7431637 (Ingrid). Vabljeni člani in prijatelji. Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami 1 dobitnik s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 532 dobitnikov s 4 točkami 21.684 dobitnikov s 3 točkami Superstar 14.349.066,06 € --€ 276.920,36 € 69.230,09 € 393,32 € 19,22 € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 39.332,00 € 116 dobitnikov s 3 točkami 1.922,00 € 1.896 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.197 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.369 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 16 8 Petek, 5. decembra 2014 TRST / Društvi Finžgarjev dom in Vesela pomlad obveščata, da bo DANES, 5. decembra, ob 16h prišel v Finžgarjev dom SVETIMIKLAVŽ V pozdrav mu bo zapel OPZ Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol) Sledila bo igrica 'Čudne želje' v izvedbi otrok igralske skupine Tamara Petaros (vodi Manica Maver) H Mali oglasi IZGUBIL SEM KLJUČE avta znamke ford v okolici pošte v Križu. Najditelj naj pokliče na tel. št. 040-226826. IŠČEM DELO kot pomočnica starejšim in bolnim, 24 ur na dan. Kličite na tel. št.: 329-6055490. IŠČEM VEJE trte šmarnice in kozjega ziza. Tel. št. 040-4528403 (v večernih urah). POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. lel.: 339-8201250. PRODAM 4 zimske gume, rabljene dve sezoni, velikosti 165/70 R14 znamke yokohama. Tel. št.: 3406106710. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2013, sivo-temne barve, cena po dogovoru. Tel.: 040-220443. PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Tel. 320-1614713. PRODAM neustekleničeno ekstradevi-ško olje. Cena 14,00 evrov na liter. Tel.: 339-6013695. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). CI3 Lekarne Do sobote, 6. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. □ Obvestila SSG IN ZTT vabita na »Sejem po sejmu«, ki bo v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob vsaki predstavi v decembru. Na razpolago bodo najnovejše knjižne izdaje in druge uspešnice ZTT-ja. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj za nosečnice. Informacije in prijava: tel. št. 320-7431637 ali center.harmoni-ja@gmail.com. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 5. decembra, ob 18. uri potopisno predavanje Petra Draško-viča: Potovanje v Altaj »ruski Tibet«, v prostorih gostilne na Razdrtem; ob 20. uri pohod ob polni luni na Nanos, izpred gostilne. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. (Redni pohodi so vsak petek, ki je najbližje polni luni, od septembra do maja, po potopisnem predavanju). FOTOVIDEO TS80 vabi člane, prijatelje in simpatizerje danes, 5. decembra, ob 19. uri na sedež kluba, Ul. S. Giorgio 1, na zaključni »Božični Party 2014«, da nazdravimo prihajajočemu letu. PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI napovedano za danes, 5. decembra, ob 18. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju, odpade. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bosta danes, 5. in v torek, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. ZALOŽBA MLADIKA sporoča, da bo Miklavžev sejem trajal do danes, 5. decembra, od 10. do 14. ure. Razstava knjig založbe Mladika za otroke in odrasle poteka v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, Trst. V okviru sejma bo danes, 5. decembra, ob 12. uri urednik knjige »Od Galicije do Južne Tirolske« Vinko Avsenak predaval o prvi svetovni vojni. SKD OPLA - Novo ustanovljeno društvo v Bregu vabi na Božični sejem od 6. do 8. decembra, ki se bo odvijal na trgu v Boljuncu, od 9.30 do 20.00. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA prireja v torek, 9. decembra, ob 19.00 v srenjski hiši v Borštu srečanje z vaš-čani iz Boršta, Zabrežca in Hrvatov o bodočih načrtih za te vasi. JUS NABREŽINA obvešča člane in prijatelje, da se je začelo vzdrževalno čiščenje Brščic ter pobiranje suhih drv in čersakov. Za pojasnila in organizacijo čiščenja lahko pokličete tel. št.: 3476849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). MAŠA V ITISU (Ul. Pascoli 31) v Marijinem in predbožičnem duhu, z obiskom tamkajšnjih gostov, bo v sredo, 10. decembra: ob 16.10 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša, ki jo bo daroval g. Klemen Zalar. Sodelujejo župnijsko občestvo od Sv. Vin-cencija, slovenski verniki in Vincen-cijeva Konferenca. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Paliativna oskrba kot vrednota civilne družbe ter »humanega zdravljenja« v sreda, 10. decembra, ob 18. uri v kavarno Sv. Marca, Ul. Battisti 18a, Trst. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE za biodinami-čno poljedelstvo obvešča, da vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, 1. nadstropje, od 20.00 do 21.30 se nadaljuje tečaj o biodinamičnem poljedelstvu, na osnovi dela knjige Rudolfa Steine-ra »Znanstveno spiritualne pobude za razvoj poljedelstva«. Vstop prost. AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi kroni. Info 338-2888339 (Val-ter) ali 040-8327146 (Boris). V VEČNAMENSKEM CENTRU Dolga Krona v Dolini bo v nedeljo, 14. decembra, od 10. do 18. ure potekal Božični sejem Ena dolina okusov »Najlepše darilo je koristno darilo«. Na razpolago obiskovalcev bodo številni domači proizvodi. Prireditev bo na ogrevanem in pokritem prostoru. STANO ŽERJAL - v društvenem baru SKD France Prešeren na G'rici v Bo-ljuncu je na ogled razstava umetniških slik. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repenta-brska ul. 38 na Opčinah, ob pone- deljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 3405814566 (Valentina). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v decembru: »Božič Lab«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta literarni natečaj za mlade od 14 do 25 let do 8. februarja. Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Ko-viča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK - MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko. 0 Prireditve DRUŠTVI FINŽGARJEV DOM IN VESELA POMLAD obveščata, da bo danes, 5. decembra, ob 16. uri prišel v Finžgarjev dom sv. Miklavž. S pesmijo ga bo pozdravila Otroška pevska skupina Vesela pomlad, ki jo vodi Andreja Štucin Cergol. Sledila bo igrica Lučke Su-sič »Čudne želje«, ki jo je pod vodstvom Manice Maver pripravila otroška igralska skupina Tamara Petaros pod vodstvom Manice Maver. Angelčki bodo zbirali darilca od 15. ure dalje. MIKLAVŽEVANJE 2014 (SKD Vigred) bo v gostilni v Šempolaju danes, 5. decembra, ob 17.30 z nastopom OPS Vi-gred in gledališke skupine, z uprizoritvijo igrice »Igrače imajo rade otroke«. Miklavževi pomočniki sprejemajo darila v Štalci danes, 5. decembra, od 15. do 17. ure. MIKLAVŽEVANJE V BOLJUNCU danes, 5. decembra, ob 16.30 v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Gostili bomo Mladinsko kulturno in ustvarjalno društvo iz Svetega Antona in otroke Župnije Sveti Anton z igrico »Peklenska navodila«, sledil bo prihod sv. Miklavža. Angelčki sprejemajo darila od 15. ure dalje. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja »Predbožični čar«. Bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Zaključek sejma danes, 5. decembra. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na Miklavžev sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Be-nedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: danes, 5. decembra, od 15. do 17. ure; od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra tudi od 9.30 do 11.00; v petek, 19. decembra, po božičnici. SKUPAJ NA OPČINAH TER OSTALA OPENSKA ZDRUŽENJA vabijo na prireditev »Božič z nami«. Danes, 5. decembra, ob 15.00 na novem Open-skem križišču prižig božičnega drevesca, sodeluje pevski zbor. Ob 15.30 ogled jaslic na Proseški ulici 7, ki jih je pripravila Nona Bruna, sodeluje zbor »Coro d' Argento«. Od 16.00 do 19.00 vabljeni na Miklavžev sejem v dvorani Prosvetnega doma v SKD Tabor. SPET BO PRIŠEL SVET' MIKLAVŽ -danes, 5. decembra, ob 17. uri v Srenj-sko hišo v Mačkolje. Vaški otroci ga bodo pričakali s pevskim presenečenjem. Angelčki bodo na delu od 16. ure dalje. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja danes, 5. decembra, ob 17.30 Mi-klavževanje v bivši osnovni šoli v Mavhinjah. Toplo vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali sv. Miklavža! MIKLAVŽ PRIHAJA V PREBENEG! Pričakali ga bomo v društvu J. Rapo-tec v soboto, 6. decembra, ob 17.30 z igrico »Izgubljeni sv. Miklavž«, nastopajo otroci SDD Jaka Štoka iz Pro-seka. Starše in nonote prosimo, da prinesejo kaj slanega in sladkega za družabnost (za pijačo je poskrbljeno). Prisrčno vabljeni! SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA prireja v soboto, 6. decembra, ob 18.30 v Srenjski hiši v Gro-čani »Miklavževanje«. Gost večera bo Čarodej Jani, ki bo s svojo predstavo »Čarobni december« zabaval otroke in odrasle. Angelci bodo zbirali darila v Srenjski hiši danes, 5. decembra, od 20.30 do 21.00. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu« v sodelovanju z Občino Dolina. SKD SKALA vabi v soboto, 6. decembra, ob 20.30 v zadružni dom Skala v Gropado na koncert ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne. Nastopajo: MePZ Skala-Slovan, MePZ Varda Orehek in Lpz Zlatorog iz Vipave. Glavni govor bo imel zgodovinar Aleksij Kalc. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 7. decembra, na sporedu lutkovna predstava »Pogumna Molly« v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Prva predstava ob 16.00 in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. KONCERT ŽPZ BISER IZ GROSUPLJEGA - MopZ Fantje izpod Grmade vabi na koncert »Po zamejski Sloveniji«, ki ga bo oblikoval ZPZ Biser v nedeljo, 7. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. SDD JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na premiero igre »Tržaški kabaret« (režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol), ki bo v nedeljo, 7. decembra, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SKD TABOR prireja v Prosvetnem domu na Opčinah »Miklavžev sejem« (drobna darila in rabljene knjige) do nedelje, 7. decembra, (od 9.30 do 13.00). Vabljeni, da nas obiščete! MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti«, dela od leta 1996 do 2014, v kavarni Stella Polare v Trstu, do 8. decembra. MDB: v ponedeljek, 8. decembra, ob 16. uri bo v Mladinskem domu v Boljun-cu zgodovinar Vinko Avsenak predstavil knjigo, ki jo je izdala založba Mladika »Od Galicije do Južne Tirolske« - dnevnik iz časa 1. svetovne vojne poročnika Alojza Goriupa s Proseka. BOŽIČNI SEJEM pri SKD Igo Gruden v Nabrežini bo od srede, 10., do sobote, 13. decembra, od 16.00 do 20.00. 24. Razstavljalcev in vsak dan po dva kulturna dogodka. V sredo, 10. decembra, ob 17.30 šolski pevski zbor OŠ Šček in ob 18.30 nastop baletne skupine Relevé. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 igrica »Miklavževa noč v hotelu Zlata kokoška«, v izvedbi gledališke delavnice OŠ Šček, in ob 18.00 nastop kitaristov GM. V petek, 12. decembra, ob 17.30 krstni nastop Otroškega PZ in ob 18.30 Mladinskega PZ Igo Gruden. V soboto, 13. decembra, ob 17.30 nastop violinistov šole S. Suzuki, ob 18.30 nastop DPZ Kraški slavček. Vabljeni! PRAVLJIČNI GOST: Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na srečanje s Pravljičnim gostom, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Pravljico za male obiskovalce knjižnice bo podal igralec in očka Franko Korošec. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS - v organizaciji ZSKD in USCI FJK, prireja v soboto, 13. decembra, ob 19.00 v Samostanski cerkvi Matere božje v Stari gori, v Vidmu, koncert »V pričakovanju Božiča«, v orga-nizacji MePZ Fran Venturini z Dom-ja. V nedeljo, 14., ob 15.30 v cerkvi v Vi-škorši v Vidmu »Božični čar v Viškor-ši«, v organizaciji MePZ Naše vasi iz Ti-pane. Nastopajo Barski oktet, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine in Mešani projektni zbor ZSKD videmske pokrajine. V petek, 19., ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah koncert »Bila je luč, bila je pesem«, v organizaciji SKD Bar-kovlje. Nastopajo otroci, mladinke in mladinci Glasbene Kambrce ter ZeVS Barkovlje. V nedeljo, 21., ob 18.30 v cer- kvi sv. Jerneja na Opčinah koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije. GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni! FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni! DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS - v organizaciji ZSKD in USCI FJK, prireja v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija, v Piranu, koncert »Benedictus qui venit«, v organizaciji MePZ Lipa. Nastopa MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu koncert »Nativitas v Bregu«, v organizaciji MePZ Fran Venturini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galleriana di Lestizza (Videm), in ZePS Stu ledi iz Trsta. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice v Lonjerju koncert, v organizaciji zbora Tončka Čok »Božični čas«. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATIVITAS - v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga, prireja koncert »S pesmijo vam želimo... « v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa iz Bazovice. Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«. DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATIVITAS - v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ZePZ Jezero iz Doberdoba prireja koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neo-kortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Mačkovljah, v organizaciji Noneta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Venturini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza. Prispevki V spomin na Slavka Sosiča darujeta Sergio in Vilma 30,00 evrov za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob drage Aurelie Debernardi por. Kermac daruje družina Bencina 30,00 evrov za kulturno rekreacijsko društvo Dom Briščiki -Zgonik. V spomin na Francota Ciacchija daruje Cveto Pertot z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju in 25,00 evrov za ŠD Adria. V spomin na prijatelja Francota Ciacc-hija darujeta Angela Bisca in družina Perosa 100,00 evrov za Sklad Luchet-ta, Ota, D' Angelo in Hrovatin. Iskreno sožalje Petru in družini ob izgubi drage mame Irene kolegi s podjetij Cogeco in Vidiz & Kessler Ob boleči izgubi drage mame in none Irene Piriavez vd. Starc izreka globoko sožalje svojima članoma Petru Starcu in Teresi Bertogna ter ostalim sorodnikom Godbeno društvo Prosek / KULTURA Petek, 5. decembra 2014 9 ssg - Jure Ivanušič o novi produkciji Zlati prah v očeh »Kjer beseda nima več moči, pride glasba« Na jutrišnji tržaški premieri tudi predsednik vlade Miro Cerar V Čedadu, v sugestivnem okolju cerkve Santa Maria dei battuti, so v sredo zvečer predpremierno uprizorili najnovejšo produkcijo Slovenskega stalnega gledališča, premiera gledališko-glasbenega projekta Zlati prah v očeh pa bo jutri ob 20.30 v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Dogodka se bo udeležil tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Zlati prah v očeh prepleta pesmi in šansone Miroslava Košute, kot pravi soav-tor projekta Jure Ivanušič, pa to ni klasičen pesniški večer: s soavtorico in protago-nistko Majo Blagovič sta vanj vpletla tudi Jure Ivanušič fotodamj@n gledališče in glasbo in ustvarila neko vzporedno zgodbo, v kateri so situacije, ki jih lahko vsakdo doživlja. »V Košutovih pesmi sem našel neverjetno sličnih točk s sabo. Kot soavtor se moraš istovetiti z vsebino, jo osvojiti, da je tvoja. Košutova poezija se sprašuje o stvareh, o katerih se ne sprašuješ vsak dan in že to je dragocena izkušnja, zaradi katere se splača v gledališče. Mene zanima gledališče, ki ponuja vprašanja, ne pa tako, ki ponuja odgovore. In tu je veliko vprašanj, na nekatera pa se mi celo zdi, da ponujamo odgovore.« V življenju in delu 41-letnega Ivanu-šiča sta gledališče in glasba skoraj enakovredno zastopana. »Vedno me je zanimal preplet drame in glasbe, ampak to ne pomeni, da moram vedno delati kaj z glasbo in obratno. So situacije, ko lahko to združim kot tule, ni pa to vodilo. V gledališču ne igram klavirja, če ni to podkrepljeno z neko zgodbo.« Ob songih, ki so jih uglasbili Jože Pri-všek, Mojmir Sepe in drugi slovenski skladatelji, se tako pojavlja tudi Ivanušičeva avtorska glasba. »Naredil sem aranžmaje za Majo in zase ter napisal veliko glasbe, ki se je nekako zgodila vmes, kot ponazarjanje nekih notranjih stanj, stisk, vprašanj, tesnobe. Tam, kjer beseda nima več moči, pride glasba. Oba sva del Košute, v tem odnosu moški - ženska, v tej naši zgodbi je to očitno. Jaz sem nek umetnik, skladatelj in ona družica, muza, sanje, spomin ... V poeziji je meja med realnostjo in sanjami zabrisana in to sva ohranila.« V bogatem in razgibanem ustvarjalnem življenju Jureta Ivanušiča so tudi sodelovanja z nekaterimi zvezdami gledališke in filmske scene. Na primer večletni nastopi z Radetom Šerbedžijo. »ZRadetom sva se spoznala, ko sem bil v prvem letniku akademije in je on delal Kralja Leara z Dušanom Jovanovičem. Pripravljal je tudi recital v Cankarjevem domu in me povabil k sodelovanju. To je bilo leta 1992, od takrat sva nastopala po Ameriki, Kanadi, Evropi. Redno sodelujem tudi z njegovim gledališčem Ulysses na Brionih.« Nekaj let kasneje je na Ivanušičevo pot stopila tudi Vanessa Redgrave. »Bilo je 96. leta, ko so bile v Beogra- glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS The Physical World Death From Above 1979 Dance punk, garage rock Last Gang Records, 2014 Ocena: ★★★★★★★★ Kam je izginila skupina Death From Above 1979? To vprašanje si je v zadnjih letih postavil marsikateri ljubitelj poskočnih dance punk ritmov. Bend, ki ga sestavljata basist Jesse F. Keeler in bobnar ter pevec Sebastien Grainger, je namreč pred desetimi leti izdal svoj prvenec You're A Woman, I'm A Machine, dve leti kasneje pa izginil iz glasbenih prizorišč. Plošča je bila res izredna, glasbeni recept bas in bobni pa nedvomno uspešen. Fanta sta po izidu plošče prepotovala dober del sveta in nastopila na številnih, znanih in manj znanih glasbenih festivalih. V tistih letih je glasbena formula dvojice dobro delovala, naj pomislimo le na skupini The White Stripes in The Black Keys. Keeler in Grainger pa sta bila še bolj svojevrstna, saj sta kitaro zamenjala z basom, njun sound pa je bil neke vrste energična mešanica pank in dance glasbe. Leta 2011 je dvojica presenetljivo nastopila na znanem, ameriškem glasbenem festivalu Coachella, kmalu nato pa izjavila, da je glasbeni projekt spet pokonci. Seveda je zanimanje raslo iz meseca v mesec, po dolgih treh letih pa je končno zagledal luč nov plošček The Physical World. Drugi album kanadske dvojice je septembra izdala neodvisna glasbena založba Last Gang Records, sestavlja ga enajst komadov za malo več kot pol ure energične glasbe. Glasbeni stil je v glavnem podoben tistemu izpred desetih let, morda nekoliko manj »hrapav«, a nič za to. V prvem singlu Trainwreck 1979, ki je izšel julija, lahko na primer prisluhnemo tudi klavirju in sintetizatorjem zvoka; to je pesem, ki je nedvomno primerna tudi za radijske programe. Drugi single Government Trash je bolj hiter in bolj podoben starim uspešnicam, neke vrste garage punk komad. Dober glasbeni kompromis pa je na primer pesem Right On, Frankenstein!, ki bi lahko po mojem mnenju bil naslednji, tretji single. Skladba je hitra in melodična, refren pa poslušalcu ostane v spominu. Nadpovprečni so še komadi Always, Crystal Ball in Nothing Left. Za zaključek pa sta Kanadčana poskrbela za presenetljivo dolgo(skoraj pet minut) in psihedelično pesem The Physical Wolrds. Končno spet med nami! du študentske demonstracije proti Miloše-viču. V Sava centru smo imeli velik koncert; planirana sta bila sicer dva, prvi pa je odpadel, ker naj bi bila v dvorani bomba. Potem smo izvedeli, da je to organizirala oblast, da bi uničila koncert. Drugega pa smo izpeljali in nanj je prišla tudi Vanessa Redgrave. Ponovno sva se srečala na Brionih, v Radetovem gledališču, kjer je Vanessa delala predstavo s svojo sestro Lynn. Povabila me je v Siracuso, kjerje ravno bruhala Etna: kot aktivistka za Unicef se je Vanessa zavzela, da da bi otroci dobili maske, ki bi jih zaščitile pred ostrimi delci v zraku. Dosegla je svoj namen, tistemu koncertu so sledili še drugi v Varšavi in Londonu. Imela sva zelo intenzivne vaje, redno sva se obiskovala. To je bila zelo dragocena izkušnja za moj igralski in osebnostni razvoj. Zanimivo je videti, da delajo ljudje, ki so zmagali Oskarja in ustvarjali v West Endu, zelo podoben proces kot ga delaš sam. V Sloveniji imamo zelo zelo kvaliteten teater, zelo kvaliteten kader, ki dejansko ne odstopa kaj dosti od Londona.« (pd) koncert - V Kulturnem domu Nova Gorica Violinistka M. Brecelj suvereno z orkestrom FVG Mitteleuropa Violinistka Mihela Brecelj in simfonični orkester FVG Mitteleuropa matej vidmar Petindvajsetletna violinistka Mihela Brecelj iz Šempetra pri Gorici zaključuje specialistični študij v Berlinu. Poklicna pot pa jo vsak dan iz nemške metropole pelje v Hamburg. V tamkajšnjem simfoničnem orkestru je angažirana kot redna članica. Pred dvema mesecema je dobila povabilo iz Kulturnega doma Nova Gorica za solistični nastop s Simfoničnim orkestrom FVG Mitteleuropa pod vodstvom belgijskega dirigenta Vrama Tchiftchiana. Mlada violinistka je ponujeno priložnost toplo sprejela, kljub zahtevnemu pogoju organizatorjev - izvedbo virtuoznega Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega. Skladba predstavlja preizkusni kamen vsakega violinista in Mi-hela Brecelj je znova pokazala svoje odlike in nadarjenost. Simfonični orkester FVG Mitteleuropa sestavlja okrog petdeset glasbenic in glasbenikov iz Furlanije Julijske krajine in Veneta. Nekateri izmed njih so že priznani glasbeniki, drugi, zlasti diplomanti Mellow Mood v gledališču Miela v Trstu Mellow Mood, ena izmed najboljših italijanskih reggae zasedb se vrača v naše kraje. Fantje bodo namreč drevi ob 21. uri nastopili v tržaškem gledališču Miela, kjer bodo predstavili svoj zadnji plošček Twinz. Skupina Mellow Mood je nastala leta 2005 v Pordenonu, štiri leta kasneje pa je zagledal luč prvenec Move!. Bend sestavljajo danes brata Jacopo in Lorenzo Garzia, bobnar Federico »FredSieve« Mazzolo, basist Giulio »Jules I« Frausin in pianist Filippo Buresta. V skoraj desetih letih delovanja je zasedba nastopila na najboljših mednarodnih glasbenih festivalih v Evropi in Ameriki. Fantje so obiskali tudi Jamajko, po povratku domov pa posneli nov, tretji plošček Twinz. Album je izšel junija s pomočjo italijanske neodvisne glasbene založbe La Tempesta International. Novo ploščo sestavlja dvanajst komadov, sound pesmi pa se močno približuje pristnim roots reggae ritmom. Za nastop pordenonske reggae skupine boste morali odšteti 13€. R.D. Skupina Mellow Mood Fleetwood Mac glavne zvezde na otoku Wight Glavna zvezda junijskega festivala na angleškem otoku Wight bo rock skupina Fleetwood Mac. Festival bo potekal med 11. in 14. junijem 2015, skupina, ustanovljena leta 1967 v Londonu, bo na njem gostovala zadnji dan. To bo prvi nastop zasedbe na tem festivalu in obenem edini festivalski nastop še vedno priljubljenega ben-da v prihodnjem letu. »To je najboljša novica, kar sem jim dobil v zadnjem času,« je po poročanju britanskih medijev dejal organizator festivala John Giddings. Fleetwood Mac je, kot je povedal, na festival vabil zadnjih sedem let. Ostale nastopajoče naj bi razkrili v kratkem. Po napovedih bodo med njimi tudi mlajše zasedbe, saj bo festival ponudil »eklektično mešanico preteklih, sedanjih in bodočih bendov«. konservatorijev Tartini v Trstu in Toma-dini v Vidmu, pa so bili sprejeti v orkester po opravljeni avdiciji. Orkester deluje pod organizacijskim vodstvom društva Progetto Musica in ob podpori Dežele Furla-nije Julijske krajine. Zasedbo so po nekaj letih zatišja vnovič oživili v 2014. Od novembra do decembra je orkester krenil na turnejo po Italiji in državah nekdanje Jugoslavije. Vsega skupaj bo zaigral na triindvajsetih koncertih. Program, s katerim se je orkester predstavil na koncertu v Kulturnem domu Nova Gorica, je bil oblikovan z deli iz obdobja nemškega klasicizma in romantičnega klasicizma ter ruske romantike. Estetsko in slogovno uravnotežen izbor skladb se je gibal med uverturo Coriolan Ludwiga van Beethovna, violinskim koncertom Petra Iljiča Čajkovskega in deveto simfonijo Franza Schuberta. Orkester se je izkazal kot suveren ansambel s spoštljivim odnosom do interpretacije in do zgodovinske vrednosti izvajanih skladb. Odlično se je znašel v Beethovnovi uverturi in z njo že v odprtju koncerta pokazal, da se z zanesljivostjo podaja na odkrivanje glasbenega gradiva. V Schu-bertovi Veliki simfoniji, monumentalnem, skorajda uro trajajočem delu, je bohotno izrazil vso interpretativno filozofijo: odkrival je finese in zvočne nianse. Estetsko izpoved galantnega Schuberta je izrazil prepredeno z vsebinsko globino. Violinistka Mihela Brecelj, ki se v tem času posveča več orkestrski kot solistični igri. K izvedbi Koncerta za violino Čaj-kovskega je pristopila kot profesionalna glasbenica. Njen nastop je bil prepričljiv in suveren. Skozi zapletene poti partiture se je podaja lahkotno z igro polno nežnosti, ki pa je na zahtevanih mestih pokazala tudi premišljenost in odločnost. Virtuozna violinska igra znamenitega koncerta je bila vseskozi prisotna v ospredju tudi zato, ker je orkester FVG Mitteleuropa s prefi-njenim odnosom do interpretacije solistko spremljal z občutkom. Niti v enem primeru orkestrska igra ni preglasila solistične linije, orkestraši so zbrano sledili solistični glasbeni izpovedi in se tako zlivali v eno z njeno vizijo. Simfonični orkester FVG Mitteleuropa in violinistka Mihela Brecelj sta pod vodstvom Vrama Tchiftchiana pripravila večer simfonične glasbe na visoki umetniški ravni in priigrala v novogoriški Kulturni dom čiste linije esteticizma klasicizma ter romantike. Orkester bo na goriških tleh vnovič zaigral jutri v gledališču Verdi v Gorici s prazničnim programom posvečenim opereti Vienna Chiama Gorizia - Gran Gala dell'operetta (Dunaj kliče Gorico - veliki gala operete). Priznani operni solisti Andrea Binetti, Max Rene Cosotti, Daniela Mazzucato bodo predstavili najlepše odlomke iz svetovne zakladnice operete. Program je posebej osnovan po predlogu Gledališč Verdi. Metka Sulic Mi gremo naprej! Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Naročnina za leto 2015 ostaja nespremenjena, 230€, z zapadlostjo 31.1.2015. Vsak izvod stane le 0,76 evra. Naročnino lahko poravnate v enem (230€) ali v dveh obrokih (po 120€) na način, ki vam najbolj ustreza: • z vnaprej izpolnjeno poštno položnico, ki jo bodo vsi naročniki prejeli na dom; • z bančnim nakazilom; • v gotovini na blagajni Primorskega dnevnika; • preko trajnega bančnega naloga za plačilo po sistemu SDD. Kdor se odloči za ta način plačila, bo lahko poravnal naročnino v enem obroku (230€), v dveh obrokih (po 120€) ali v štirih obrokih (po 60€). Za popolnejše informacije naj zainteresirani pokličejo naše tajništvo do 31.12.2014. Naročniki na Tržaškem in Goriškem prejmejo časopis na dom v jutranjih urah. Naročniki lahko brezplačno objavljajo male oglase in neuokvirjene čestitke. if Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika, nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. V prihodnjem letu bodo naročniki lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih intabličnih računalnikih. Novi naročniki bodo prejemali Primorski dnevnik brezplačno do konca leta 2014. RIJATELJA. Vsem, ki nam bodo predstavili novega naročnika, bomo ob sklenitvi naročnine za leto 2016 priznali 15% popust. a vstopa tu v ambient skozi reže pod bal-nom, okrogle odprtine in skozi centralni ez lebdečega stropa, ki je zapolnjen s prizmi iz muranskega stekla. Interier tako postane prijeten, topel, va-iv, eleganten, v nasprotju s fasado, ki je bolj oga in masivna ... 1 4 Petek, 5. decembra 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Objekt v Gradišču prav tako terja (menda še dražja) popravila Zaprtje urada za zemljiško knjigo postaja vse bolj sporno Selitev gradiva z goriškega urada za zemljiško knjigo v Gradišče je že v teku, kar je po navedbah predsednika odvetniške zbornice Silvana Gag-giolja nezakonito, saj predpisov, ki predvidevajo prisotnost treh uradov v Gorici, Gradišču in Krminu, formalno še niso razveljavili. Do poteze deželne uprave sta zelo kritična tudi goriški župan Ettore Romoli in predsednik goriškega sodišča Giovanni Sansone. O zemljiških uradih bo morda govor na današnji seji deželnega odbora, s tem vprašanjem se trenutno ukvarja samo deželno generalno tajništvo. Včeraj pa so nasprotniki tovrstnega združevanja posredovali še nekaj informacij, ki zbujajo dodatne dvome o umestnosti napovedanega zaprtja goriškega urada. Med razloge za zaprtje goriškega urada in selitev v Gradišče je deželna uprava uvrščala slabo stanje dela goriške nepremičnine, in sicer arhiva. Zato naj bi s selit- pokrajina S kolesom do Tržiča Predstavili izvršni načrt kolesarske steze Goriški pokrajinski odbor je prižgal zeleno luč projektu drugega dela kolesarske steze, ki jo bodo uredili med Gradežem in Tržičem. Dela so vredna 2.009.000 evrov, s katerimi bodo kolesarsko stezo speljali od kasarne finančne straže do kanala Moschenizza v centru Tržiča. »Ta del proge, ki smo ga po spremembi načrta podaljšali, bo dolg 21 kilometrov. Denar že imamo na razpolago, kdaj se bodo dela začela, pa bo odvisno od dežele Furlanije Julijske krajine, saj jih brez njenega dovoljenja ne moremo uporabiti,« je povedala pristojna pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, po kateri bodo dela trajala osem mesecev. Gironcolijeva je projekt predstavila skupaj s predstavniki zveze kolesarjev Fiab, s katerimi se je pokrajinska uprava zavzela tudi za nov projekt. »Gradeško kolesarsko stezo želimo povezati z Zagrajem. V tem primeru ne bomo gradili prave kolesarske steze, ampak bomo le uredili in označili obstoječe poti,« je zaključila odbornica. vijo v Gradišče rešili to pereče vprašanje in zagotovili nemoteno delovanje urada. V resnici pa je objekt v Ul. Bressani 23 v Gradišču prav tako potreben popravil, povrh pa še dražjih. Zgradbo so že krepko obnovili v letih 2011 in 2012, 7. novembra letos pa je Dežela s sklepom odobrila nova izredna vzdrževalna dela v višini 337.320 evrov. Ta vsota je verjetno veliko večja od zneska, ki bi bil potreben za popravila v Gorici. V Gradišču morajo izboljšati toplotno izolacijo in nepremočljivost objekta, dela zadevajo zunanje stene ter streho. Deželna uprava je že marca 2011 v nekem dokumentu izrazila potrebo po združitvi uradov za zemljiško knjigo v Krminu, Gradišču in Gorici. Nakazala je dve možni rešitvi: manj učinkovito združevanje na osi Krmin-Gra-dišče z ohranitvijo samostojnega goriškega sedeža; »boljšo« rešitev z združitvijo vseh treh uradov v Gorici. To bi bilo dobro iz logističnih ra- gorica - Ul. Scodnik Najstnik pod avto Vhod v urad za zemljiško knjigo v Gorici bumbaca zlogov, saj bi bil urad v institucionalnem in upravnem središču goriške pokrajine ter v neposredni bližini sodišča, piše v dokumentu, ki pa omenja potrebo po novih prostorih, o katerih naj bi se takrat pogovarjali z goriško občino. Maria Cristina Bellini, pobudnica peticije proti zaprtju goriškega urada, je včeraj v Pordenonu srečala podpredsednika Dežele Sergia Bolzonel-la in mu izročila tehnično dokumentacijo. Bolzonello je obljubil, da se bo pozanimal in se pogovoril s pristojnimi. Bellinijeva v tiskovnem sporočilu poudarja, da je ukrep deželne uprave nesmiseln: »Mar bi javni denar vložili v obnovo dela nepremičnine v središču Gorice in ne v nerentabilno halo v Gradišču.« Zaprtje goriškega urada bi po njenem mnenju povzročilo veliko nevšečnosti in nižjo raven storitev. Peticijo je že podpisalo 2000 ljudi, zbiranje podpore pa se nadaljuje. (af) Včeraj nekaj minut pred 14. uro je v Gorici prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodoval mladenič. Avtomobil bele barve, ki je peljal iz Ulice Brass, je povozil najstnika na prehodu za pešce na začetku Ulice Scodnik, nedaleč od višješolskega zavoda Gabriele D'Annunzio. Po včerajšnjih informacijah naj bi šlo za dijaka, ki je odhajal iz šole. Mladega poškodovanca so reševalci službe 118 odpeljali v bolnišnico v Videm, kjer so ga sprejeli pod t. i. rdečo oznako, kar pomeni, da gre za urgenten primer. Nesrečo obravnava goriška prometna policija. gradišče in slovo od Valentine Valentina Pugliese V Gradišču naj bi se jutri poslovili od Valentine Pugliese, 24-letne domačinke, ki je dva tedna po prometni nesreči v Drevoredu Regina Elena umrla v bolnici. Datum in uro pogreba bodo vsekakor uradno potrdili šele danes. Povzročitelj, ki je 17. novembra zvečer z avtom povozil žensko in pobegnil, se medtem sooča s hudimi obtožbami. 33-letni traktorist iz Mariana Massimiliano Cesari tvega zaradi nenamernega uboja, pobega in opustitve pomoči od 3 do 10 let zapora, svojega poklica pa po odvzemu vozniškega dovoljenja ne bo mogel več opravljati. tržič - Občina Zaprosili za sredstva iz zakona 482 Tržiška občina bo tudi letos zaprosila za sredstva iz zaščitnega zakona št. 482/99. Rok za oddajo prošenj bo zapadel 15. decembra, Občina Tržič pa bo zaprosila za prispevek v višini 100.000 evrov. Občinska uprava bo s tem denarjem upravljala okence, spletno stran in nasploh komunikacijo v slovenskem ter furlanskem jeziku. Obe dejavnosti sodita v sklop občinske službe za promocijo ozemlja in odnose z javnostmi. V okviru omenjenih dejavnosti bo občinska uprava pomagala občanom pri dostopu do občinskih storitev, vodila bo kampanje ozavešča-nja, izvajala določila iz zaščitnega zakona, upravljala prevajalsko službo ter posredovala med uporabniki in občinskimi uradi, v prvi vrsti v sodelovanju z uradom za odnose z javnostmi. Med dejavnosti sodi tudi vnašanje informacij v slovenščini in furlanščini na spletno stran občine. Občina je septembra na podlagi razpisa izbrala ustanovo, ki bo pomagala upravljati okenci in voditi naštete dejavnosti. To je društvo Fogolar Furlan iz Tržiča, ki je doslej že upravljalo okence za furlanski jezik. To društvo je tudi edino, ki se je prijavilo na razpis. Sodelovanje se bo nadaljevalo do 30. septembra 2016, občina je v razpisu za manjšinske jezike in evropske projekte namenila 186.000 evrov. Knjiga o reki Soči V goriški palači Attems Petzenstein na Kor-nu bo danes ob 18. uri predstavitev knjige L'Isonzo. Besedila je napisal Andrea Bella-vite, fotografije pa je prispeval Massimo Cri-vellari. Knjiga, ki je izšla pri založbi LEG, govori o naravnih lepotah, ljudeh, zgodovini, umetnosti in še marsičem, rdeča nit pa je seveda reka Soča. Večer bosta sooblikovala muzikolog Quirino Principe in igralec Luciano Virgilio. Pokroviteljica pobude in knjige je goriška pokrajina. Oddajajo nova stanovanja Podjetje za ljudske gradnje ATER bo danes predalo namenu osem novih stanovanj, ki jih je uredilo v Ulici Formica. Ključe bodo stanovalcem izročili upravitelji-ca podjetja Angela Caldarera, direktor Domenico Degano in deželna odborni-ca Mariagrazia Santoro. Brezžični internet v knjižnici Goriško brezžično internetno omrežje Guglielmo se širi. Po besedah občinskega svetnika Fabrizia Oretija, ki mu je župan zaupal nalogo, da pobliže sledi razvoju projekta brezžične internetne povezave v mestu, bo pred koncem februarja vanj vključena tudi goriška državna knjižnica. Ornitološki posvet v Gorici V konferenčnem centru v Ulici Alviano v Gorici bo od danes do nedelje potekal mednarodni posvet, na katerem bo sodelovalo okrog 300 ornitologov, ki se ukvarjajo z obročkanjem ptic. Posveta se bosta udeležila tudi Enrico Gherghetta in Mara Černic, predsednik in podpredsednica pokrajine. Saletta v Kulturnem domu V okviru gledališkega festivala združenja Terzo Teatro iz Gorice bo drevi ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu na ogled predstava Carla Goldonija »Sior Todero brontolon«, v kateri nastopa tudi Gianfranco Saletta. Razglašeno županovo vino Na sredinem novoletnem sprejemu novo-goriškega župana Mateja Arčona je bilo razglašeno tudi županovo vino za leto 2015. Tokrat si je ta častni naziv priborilo vino Rdeči cuvee 2012 Aleksandra in Damirja Zgonika iz Branika. (km) gorica - Smrt 50-letnega Andree Roitza Prijatelji skrili čelado, v ■ • • v zal pa ga niso prepričali držali prijatelji, ki so skušali prepričati Roitza, naj ne vozi: očitno so ocenili, da ni v stanju ter da je nočna vožnja v deževnem vremenu nevarna, on pa je sedel na motor in odpeljal po mokri cesti. Ravno udarci v glavo pa so bili zanj usodni. Truplo naj bi pregledal sodni zdravnik, manj verjetno pa je, da bo sodnik odredil obdukcijo, saj ni bilo drugih vpletenih vozil. Včeraj je o potrebi po morebitni obdukciji razmišljala državna tožilka Valentina Bossi. Andreo Roitza je v Gorici poznalo veliko ljudi. Bil je član družine goriških podjetnikov in oče treh otrok, najmlajši od katerih ima štiri leta. Roitza, ki je stanoval v Ulici Aquileia, so poznali še zlasti lovci: sam je bil strasten lovec in hkrati direktor ločniškega lovskega rezervata, le nekaj dni pred smrtjo je prijateljem ponosno poslal fotografijo z ustreljenim divjim prašičem. Na okoljskem področju je sodeloval tudi s krajevnimi upravitelji. Andrea Roitz V Gorici boleče odmeva smrt Andree Roitza, petdesetletnega Gori-čana, ki se je v noči na sredo tragično ponesrečil blizu železniške postaje. Roitz se je okrog 4. ure vračal domov z nočne zabave, v Ulici Di Manzano pa je izgubil nadzor nad motorjem in trčil v pločnik. Moškega je vrglo v zabojnik za steklo ob robu ceste, kjer so ga prijatelji kmalu zatem našli mrtvega. Na glavi ni imel čelade, kar je bilo glede na okoliščine nesreče žal odločilno. Prometna policija je sinoči potrdila, da so motoristovo čelado za- / GORIŠKI PROSTOR Petek, 5. decembra 2014 15 štandrež - Nabirka za obnovo napisa Kaj pa ti? Kaj pa ti? S tem vprašanjem se pobudniki obnove napisa pod napuščem vogalne stavbe med ulicama Piemonte Reale in Tabaj v Štandrežu obračajo na širšo javnost, ki jo zanima krajevna zgodovina. Odločili so se za nabiralno akcijo med občani, da bo obnova izraz ohranjanja spomina na časovno opredeljeno dogajanje v duhu ovrednotenja vseh spominov, značilnih za Gorico. Napis »Hočemo naše meje« je kot toliko drugih v mestu in okolici, posebno v Dolu, Jamljah, Doberdobu, Pevmi, Severni mestni četrti nastal v obdobju, ko so se Zavezniki, zmagovalci v drugi svetovni vojni, dogovarjali o poteku na novo zarisane meje leta 1947. Kljub popolni predanosti slovenskega in jugoslovanskega upora proti fašizmu in nasprotovanju nacizmu se je zaradi interesov velikih sil začelo zapletati vprašanje, komu bo pripadala Primorska na splošno in Goriška posebej. Velik del italijanskega, bizjaškega in furlanskega prebivalstva - razen v Gorici -je celo pričakoval oblikovanje 7. jugoslovanske republike. Ta pripravljenost je bila v naslednjih desetletjih zanikana, a nešteti pojavi in razmišljanja pričajo o tem. V Mošu je na hiši ob državni cesti še čitljiv napis v angleščini, ki se zavzema za priključitev Jugoslaviji. V obdobju pogovorov na pariški Mirovni konferenci in med obiski zavezniških delegacij pri nas je ljudsko gibanje, naklonjeno Jugoslaviji, priredilo nekaj množičnih manifestacij. Oblika vizualnega »navijanja« je zaobjela napise na zidovih. Ni šlo za prosto narisane »muralese«, kakršne poznamo danes, temveč za urejene in geometrijsko neoporečne pozive. Takšen je še opazen prav v Štandrežu. Na njem je znak v obliki ščita z obrisom Triglava in morskih valov ter zvezdo. Barve označujejo slovensko zastavo. Hranitev oznake gre gotovo pripisati njeni visoki namestitvi in tudi kemičnim sestavinam takratnih barv, ki se tudi drugod pojavljajo izpod marsikatere malte. Zgodovina govori. »Danes predstavlja napis dragoceno obeležje«, menita prva pobudnika, arhitekta Diego Kuzmin in Jože Cej. Na zgibanki, ki poziva k nabirki - prispevke je Napis na vogalni stavbi med ulicama Piemonte Reale in Tabaj v Štandrežu mogoče izročiti v gostilni Pri Turriju - beremo: »Nekdanje ideološke težnje so zbledele in se ne istovetijo več ne s komunizmom in ne s socializmom. Danes smo ukleščeni v sistem sodobnega finančnega globalnega kapitalizma. Zato ne smemo pozabiti naše zgodovine, da lahko brez obotavljanja sledimo pravičnim težnjam, ki so navdihovale naše očete in prednike ... potrebna je obnova partizanskega napisa.« Če je ulica posvečena regimentu iz prve svetovne vojne, ki ni imel nobenega vpliva na dogajanje v Posočju, a se je v Španiji vojskoval v prid Francove diktature in nato izvajal vojaške akcije proti partizanskim enotam na Hrvaškem in v Črni Go- ri, potem je v iskanju neenoznačnih spominov prav ovrednotiti napis, ki je nedvomno izraz domačega prebivalstva. Po zaključenem prepleskanju je v načrtu tudi izdaja priložnostne brošurice. Celoten znesek se bliža 3000 evrom. Če 300 oseb prispeva po 10 evrov je pobuda pod streho, sicer pa je vsak drobiž dobrodošel ... (a.r.) gorica - »Dijaška« Lizistrata v Kulturnem domu pixxelmusic NStSn Srce, ki ljubi, je vedno mlado Čezmejni audio in video praznik Čezmejni audio in video festival Pixxelmusic 2014, ki ga od danes do 12. decembra skupaj organizirata novogoriški Kulturni dom in goriško kulturno društvo Lucide, se predstavlja z deveterokotnikom, ki ponazarja devet izvedb festivala. Letošnja tema je »ne-umetnost« v stvaritvah medijskih umetnikov. »Vse kar potrebujemo je mir. Odsotnost umetnosti, razuma in pomena pa pomaga,« pravi vodja festivala Igor Štro-majer. Na mednarodnem festivalu sodeluje skoraj 60 umetnikov iz raznih držav, nastopili bodo s svojimi instalacijami in performansi v živo. Danes ob 18. uri bodo odprli neumetniške razstave v obeh Goricah: ob 18. uri v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz 6, ob 20. uri v Mestni galeriji na Trgu E. Kardelja 5. Dijaki na odru Kulturnega doma goriška - Vremenske nevšečnosti Na Lokvah žled Več težav je bilo na Gori nad Ajdovščino - Brez elektrike 41 odjemalcev Posnetek spletne kamere na Lokvah Po napovedih vremenoslovcev, so se tudi prebivalci višje ležečih predelov Goriške včeraj zjutraj zbudili v jutro, odeto v žled. Opaziti ga je bilo moč na Lokvah, ki ležijo na 947 metrih nadmorske višine, kjer pa plast ni bila debela, zato tudi ni povzročila večjih težav v prometu. Več težav je bilo na Gori nad Ajdovščino. Tam se je žled začel nabirati že v noči iz srede na četrtek, zato so imeli električarji precej dela. Na Otlici in Predmeji so bili še včeraj zjutraj brez električne energije, ker je žled potrgal električne žice. Iz Elektro Primorske so včeraj popoldan sporočili, da so napako na daljnovodu od Kolka proti Predmeji že uspeli odpraviti, na odseku od Ka-njega dola proti Vodicam pa njihove ekipe napako še odpravljajo. Brez električne energije je bilo včeraj tam 41 odjemalcev. »Ker gre za podrt daljnovod in je 10 drogov na tleh, bomo tekom dneva namestili štiri agregate in vsem odjemalcem zagotovili oskrbo z električno energijo. Sanacija podrtega daljnovoda bo trajala predvidoma en teden,« so sporočili iz Elek-tro Primorske. Ceste na Goriškem, tako lokalne kot državne, so bile prevozne. Več težav je bilo na severozahodu države: včeraj je bila cesta So-larij - Livek zaprta zaradi podrtega drevja in poledice. Na agenciji za okolje so tudi včeraj izdali opozorilo o nevarnosti poledice in žledu na območjih nad 700 metrov nadmorske višine. Ta naj bi nastajal do 1.600 metrov višine. Plast zraka z negativno temperaturo, v kateri nastajata žled in poledica, se bo po njihovih napovedih predvidoma umaknila najkasneje do danes zjutraj. (km) bumbaca Ljubezen, mladost, predvsem pa sposobnost komuniciranja z mladimi, ki so sprejeli izziv in pri projektu sodelovali brez zadržkov. To so bile spodbudne vsebine gledališkega, glasbenega in plesnega projekta Lizistrata, ki so ga izvedli dijaki goriških višjih srednjih šol Simon Gregorčič, Primož Trubar in Žiga Zois. Predstava je zaživela dvakrat v sredo v dvorani Kulturnega doma, na matineji za šole in v večernem terminu. Bojevita Atenčanka Lizistrata, ki s somišljenicami izvede seksualni bojkot in zasedanje akropole, da bi moškim preprečila dostop do državne zakladnice in financiranja vojne, je v tem primeru »Lisistrata«, saj je besedilo predstave v angleščini. Avtorica in režiserka projekta je namreč profesorica angleškega jezika Tjaša Ruzzier, za katero pa je definicija področja delovanja pretesna glede na večstransko učinkovitost uprizoritve. Mentorica si je zamislila svojevrstni muzikal, da bi spodbudila razvoj gledališke dejavnosti v šolskem okolju in hkrati aktivno uporabo angleškega jezika, ki se ga je posluževala tudi na vajah. K sodelovanju je privabila prostovoljce od prvega do petega razreda, vključno z dvema gostoma iz Bosne, ki sta na študentski izmenjavi. Dramaturgija predstave ni dobila navdiha v muziklu, ki je na ljubljanskih odrih, ampak je črpala neposredno iz starogrške komedije Aristofana. Režiserka je bila tudi avtorica adaptacije, ki se je po njenih besedah izognila tako feminističnemu kot pacifističnemu branju, saj je bilo sporočilo predstave le univerzalna ljubezen, sposobnost vlaganja v mlade in prihodnost, ne pa v orožje in krepitev univerzalnega sovraštva. Nastala je posrečena predstava, ki je v glavnem dramske narave, čeprav obsega veliko posnete glasbe (v duhu 60. let, z uspešnicami Beatlesov), petja v živo, koreografij in videoprojekcij. Že sama izbira jezika je vodila v upoštevanje anglosaških gledaliških vzorov, mladostno svežega, prožnega pristopa in pristnega, subtilnega humorja. Konfrontacija med moškimi in ženskami, na kateri zgodba temelji, je prišla do izraza od samega začetka, z nastopom dveh odličnih napovedovalcev oz. živečih »didaskalij«, ki oblikujeta okvir celotne pripovedi. Less is more (Manj je več) je bil nazor, kateremu je režiserka sledila, saj se je skrbno pripravljena predstava odvijala na praznem odru, ki ga je prepričljiva igra napolnila s primernim trajanjem, živahnim ritmom, učinkovito govorico, smislom za obravnavanje vsebin v znamenju dragocenega občutka za »pravo mero«, za ravnovesje med humorjem (na primer nastopi bogov, ki se pojavijo ob vsakem vzkliku, ali komični prizor starca, ki brez ženske pomoči ne utegne več spodobno obleči toge) in željo po posredovanju pozitivnih sporočil. Svežina govorice je bila mladim blizu, na odru kot tudi v dvorani, kjer je predstava prevzela tudi zahtevno publiko matineje za šole. Projekcije so okrepile sporočilo z besedami, podobami in citati. Mandelovo izjavo »Otroci so naša bodočnost« je režiserka izbrala zato, ker v te besede globoko verjame, saj je bil projekt priložnost za ovrednotenje različnih talentov posameznih učencev, ki so sooblikovali raznoliko naravo predstave s svojimi pevskimi, plesnimi in igralskimi sposobnostmi. Zato se ob skupinskem, grškem sirtosu, pojavita še cheerleading in breakdance, pevki pa sta samo dve, saj ne bi imelo smisla siliti v petje tistih, ki bi najbolj blesteli na primer s komično kreacijo. Zato je tudi vsak od izvajalcev pristopil k nastopu z najboljšimi občutki, sproščeno, prepričljivo, brez kakršnegakoli nelagodja ali okornosti. Predstava je bila s svojo dodelano čistostjo pravi užitek za izvajalce in za publiko, kar potrjuje njeno vrednost v odnosu do šolskih in poučnih namenov (posebna pohvala gre tudi dobri izgo-varjavi in sproščeni uporabi tujega jezika za recitacijo in petje). Grški pregovor, ki so ga uporabili v predstavi, pravi, da je srce, ki ljubi, vedno mlado. Prav gotovo se je pozitivna, ustvarjalna energija, ki jo ta predstava posreduje, dotaknila vseh generacij gledalcev s sporočilom, ki je namenjeno - kot je ponazarjal zaključek - prijateljem, zaljubljencem, sanjačem, vsem, ki jih skozi življenje spremlja kakršnakoli ljubezen. (ROP) 16 Petek, 5. decembra 2014 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Iz ZDA prihajajo dobre novice Rene bo kmalu doma Malček iz Renč je uspešno prestal še eno operacijo - Kost je dobro zaceljena, nogi sta sedaj enako dolgi Iz ZDA prihajajo dobre novice: mali Rene iz Renč, ki se je rodil z deformacijo desne noge, je uspešno prestal še eno operacijo. Pred dnevi so mu namreč z noge odstranili fiksator, ki mu je po prvi operaciji podaljševal kost in nogo spravljal v naraven položaj. Obe nogi sta sedaj enako dolgi, poseg je potekal brez zapletov. Renejeva mama Amela se na svojem facebook profilu, preko katerega vseskozi javnost obvešča o sinovem zdravljenju, vsem, ki so Reneju omogočili operacijo in zdravljenje v ZDA, ter vsem, ki družino spodbujajo z dobrimi mislimi in željami, še enkrat iz srca zahvaljuje. Zgodba malčka, ki se je rodil z redko deformacijo noge, je namreč pred približno šestimi meseci zaokrožila po vsej Sloveniji in še dlje. Slovenski strokovnjaki so kot edino rešitev za Re-nejevo stanje predlagali amputacijo stopa- la in namestitev proteze. Renejevi starši na takšno rešitev niso pristali. Mama Amela je na spletu našla kliniko dr. Drora Paleya na Floridi, kjer takšne primere uspešno rešujejo. Ker pa je slovenska zdravstvena zavarovalnica zavrnila kritje operacije in zdravljenja v tujini, se je družina znašla pred novo stisko, saj dragega posega sama ni zmogla plačati. Mama Amela se je nato lotila zbiranja sredstev in s pomočjo dobrodelnih akcij zbrala dovolj denarja. Po operaciji v ZDA so Reneju na nogo najprej namestili fiksator, ki mu je več mesecev podaljševal nogo in jo spravljal v naraven položaj. Fiksator so mu pred dnevi odstranili. Kost je dobro zaceljena, nogi sta sedaj enako dolgi, toda zdravljenja še ni konec. Rene bo po besedah njegove mame še 4 do 6 tednov nosil mavec, da se nova kost, ki je še krhka, ne bi zvila ali zlomila. »Za tem bodo sledile intenzivne fiziotera-pije, ravno tako 4 do 6 tednov oziroma dokler ne shodi z novo nogo. Doslej je vse potekalo brez težav, upamo, da bo šlo tako še do konca. Ko pogledam njegovo nogo, ki je lepa, dolga in ravna, mi gre kar na jok. Vsem se še enkrat zahvaljujem, temu fantu ste omogočili boljšo prihodnost,« pravi Renejeva mama, ki dodaja, da Rene vse skupaj dobro prenaša. »Živahen je, kot vsak dveletnik. Nič ga ne ustavi, ne fiksator ne mavec. Je močan in pogumen,« dodaja. Ko bo Reneju odstranjen še mavec, bo lahko v kratkem shodil in tekal, kasneje naj bi nogo skoraj 100-odstotno uporabljal. Za dečka, ki obožuje nogomet, bo to zagotovo začetek novega življenja. Čez štiri in čez osem let bo moral sicer še na dva posega, s katerima mu bodo fiksirali ploščice, ki onemogočajo ukrivljeno rast kosti. (km) Mali Rene z mamo Amelo NOVA GORICA Veseli december vabi v mesto vse generacije Program veselega decembra v mestu se začenja od sobote dalje. Na Bevkovem trgu se bodo skoraj vsak dan vrstile prireditve za vse generacije -od mini disca, uličnih predstav do de-gustacij v vinoteki Solum. V soboto bo otroke razveselil prihod Miklavža, za božič se obeta božični koncert vokalne skupine Kresnice s tenori- stom Davidom Čadežem in pianistom Anžetom Vrabcem, 28. decembra bo na Bevkov trg v spremstvu lipicancev prišel dedek Mraz. Na sil-vestrovo bodo na svoj račun najprej prišli otroci, njim namenjeno praznovanje z Manco Špik se bo začelo ob 11. uri na prizorišču na Kidričevi ulici, v novo leto bodo obiskovalci vstopili s skupino Happy day. Na Bevkovem trgu, kjer se na najdaljšo noč v letu tradicionalno vzporedno odvija program za mlajšo populacijo, pa bo koncert Zablujene generacije. (km) šempeter - Izgradnja na nitki Denarja za urgenco ministrstvo še nima Veselje ob novici, da je služba vlade RS (SVRK) za razvoj in evropsko kohe-zijsko politiko potrdila projekt »Urgentni center Nova Gorica« je bilo očitno pre-uranjeno. Gradnja urgence ob šempetr-ski bolnišnici se namreč še ni začela, prav tako še ni bila podpisana pogodba z izbranim projektantom, čeprav se že zelo mudi, saj so ogrožena evropska sredstva. »Pred dnevi se je zdelo, da je s soglasjem SVRK odstranjena še zadnja pre-preka pri pričetku gradnje centra, širša zainteresirana ter strokovna javnost pa se te dni upravičeno sprašujeta, zakaj se z aktivnostmi gradnje še ni pričelo. Vse bolj se zdi, da problem tiči v tem, da ne sredstva EU ne obvezni delež države še nista zagotovljena v proračunu Ministrstva za zdravje ...« je v sredo v javnem pozivu slovenski vladi v zvezi z izgradnjo goriškega urgentnega centra zapisal poslanec SD Matjaž Nemec. Žal so njegova predvidevanja pravilna. Včeraj smo na ministrstvo za zdravje namreč naslovili prošnjo za pojasnilo, zakaj se gradnja še ni začela in dobili naslednji odgovor: »Gradnja se še ni pri- čela, saj mora biti pred podpisom pogodbe projekt uvrščen še v Načrt razvojnih programov (NRP). Ministrstvo za zdravje gradiva še ni moglo predložiti vladi, ker ob odločbi SVRK ni bil zagotovljen tudi prenos finančnih sredstev za ta projekt na Ministrstvo za zdravje. To je predpogoj za uvrstitev v NRP, kar je bilo do sedaj izvedeno pri vseh ostalih projektih. Ministrstvo za zdravje je SVRK in Ministrstvo za finance zato zaprosilo za zagotovitev finančnih sredstev ali drugo ustrezno rešitev, ki jo je potrebno najti zelo hitro, da se gradnja lahko prične še pravočasno.« Nič kaj spodbuden odgovor, če upoštevamo dejstvo, da se mora gradnja pričeti še to leto, urgentni center pa mora biti dokončan do konca novembra 2015, sicer bo morala država 3,7 milijone evrov (celoten projekt je vreden 7,2 milijona) iz kohezijskega sklada Evropske unije vračati. »Sedaj ob pričetku decembra pa se zdi, da so centru šteti dnevi,« opozarja tudi Nemec, ki je vlado spomnil tudi na dejstvo, da je od začetka priprav na gradnjo centra minilo že šest let. Kot je navedeno v obrazložitvi SVRK, bi urgentni center Nova Gorica omogočil sodobne pogoje za izvajanje službe nujne medicinske pomoči za območje Goriške statistične oziroma zdravstvene regije, vključno z združitvijo primarne in bolnišnične urgentne službe na enem mestu. Prav tako bi bila na enem mestu pacientom zagotovljena zdravstvena obravnava in bistveno boljše možnosti diagnostične ter terapevtske dejavnosti. Cilj ureditve Urgentnega centra Nova Gorica je povečati hitrost in učinkovitost obravnave nujnih akutnih stanj v Goriški statistični regiji ter ustrezno povezanost z ostalimi urgentnimi centri višje ravni. Vprašanje, kdaj se bo gradnja urgence ob šempetrski bolnišnici tudi začela, zaenkrat torej še ostaja brez odgovora. (km) gorica - Goriški december Na Travniku Božična vas, Raštel pravi raj za gurmane Gorica bo do 6. januarja zelo živahna. Zaslugo za to bo imel prazničnih prireditev Goriški december, ki ga goriška občina prireja v sodelovanju z združenjem Confcommercio, združenjem trgovcev Le Nuove Vie in drugimi ustanovami. Potem ko so slabe vremenske razmere prekrižale načrte Andrejevemu sejmu, si župan Etto-re Romoli prizadeva, da bi v naslednjih koncih tedna raznovrstne pobude spodbudile zanimanje tako pri občanih kot pri zunanjih obiskovalcih. Mestno jedro bo zaživelo na različnih prizoriščih. Na Travniku bodo od naslednjega konca tedna priredili Božično vas, katero bo sestavlja od petnajst do dvajset hišk oziroma stojnic, ki bodo ponujale izdelke in jedi. V središču pozornosti bodo tukajšnje tipične sladice, a tudi različne vrste sira ter sicilske, sar-dinijske in apulijske specialitete, vse skupaj pa bo spremljalo kuhano vino. Že od današnjega dne bo zaživel tudi Raštel. Kot ob prejšnjih večjih prireditvah bodo v nekaterih praznih trgovinah zaživele gostilne, ki bodo ponujale raznovrstne jedi. Člani združenja Os-servatorio del Re bodo ponujali svinjske spe-cialitete, medtem ko bosta združenji Autok-tona in Vitamine creative v sodelovanju z Vi-noteko števerjanski griči izpeljali več prikazov kuhanja in gurmanskih srečanj v trgovini Maximilian. Potekal bo tudi niz srečanj s proizvajalci zlate rebule z Oslavja. V hiši Misc-hou bodo kraljevale furlanske jedi, možno pa bo tudi tam prirediti božično in silvestrsko večerjo. Kuharji restavracij Karamančič in Glumac bodo v Ulici Monache pripravljali če-vapčiče, pleskavice in druge srbske jedi. Ljudski vrt bo tudi eno izmed prizorišč Goriškega decembra, saj se bodo nekateri vrtiljaki zadržali vse do januarja. »Postavili bomo tudi vrtiljak s konji, saj želimo z letošnjimi prireditvami približati družine in hkrati obuditi nekatere navade iz preteklosti,« pravi predsednik združenja Le Nuo-ve Vie Beniamino Ursic, ki je skupaj z županom in odbornico Arianno Bellan predstavil niz pobud. Med temi izstopa nedvomno pianist, ki se bo s svojem klavirjem in s plesalko, ki bo na klavirju plesala, premikal po goriških ulicah v nedeljo, 14. decembra. V petek, 19. decembra, bo »božična parada«, naslednji dan ob 16.30 pa bo na Trgu sv. Antona nastopila skupina FVG Gospel Choir, ki je sodelovala tudi z Adria-nom Celentanom. Da bi spodbudili nakupe v tako težkem ekonomskem obdobju, bodo trgovci kupcem ponujali brezplačne vozovnice za vrtiljake in brezplačne vstopnice za ogled filmov v kinodvoranah Kinemaxa. Od jutri dalje pa bo mogoče kupiti po znižani ceni manjši abonma treh predstav za gledališko sezono v gledališču Verdi. Božični prazniki bodo tudi odlična priložnost za oživitev grajskega naselja. V soboto, 20. decembra, bodo okoli gradu priredili lov na zaklad za otroke, 27. decembra bo na vrsti kolesarski izlet, naslednjega dne pa pohod od goriškega gradu do Kostanjevice. Z grajskega naselja bo mogoče na Silvestrovo v »prvi vrsti« občudovati tradicionalni ognjemet. Podrobnejši spored Goriškega decembra je na spletni strani goriške občine ali na facebo-ok strani Dicembre goriziano. (av) Nove terme v Gradežu Deželna uprava Furlanije Julijske krajine je včeraj predstavila javnosti nov načrt gradeških term. V nabito polnem avditoriju Biagio Marin sta predsednica Debora Serracchiani in podpredsednik Sergio Bolzonello skupaj s predstavniki podjetja Elastico iz Turina napovedala, da bodo nove terme zgrajene v štirih letih. S pomočjo projektnega financiranja so zbrali 18 milijonov evrov, dodatnih šest milijonov, ki so bili že dalj časa na razpolago a so ostali izkoriščeni, pa bo dežela vključila v finančni zakon. Uprava je prepričana, da je obnova term temeljnega pomena za prihodnost turizma v deželi FJK. Dežela bo poskrbela tudi za nadaljnje načrtovanje, v katerega namerava vključiti tudi krajevne ustanove in občane. Dežela z občino Gradež že razmišlja o ureditvi novega parkirišča s 500 parkirnimi mesti, v novem finančnem zakonu pa bo že vložila en milijon evrov v obnovo obstoječega termalnega bazena, ki tvega zaprtje. Ospizio marino bodo oživili Gradeški rehabilitacijski zavod Ospi-zio marino bodo ponovno odprli pred koncem poletja 2015. To je cilj, ki si ga je postavila naveza zadrug Grado Riabilita (le-to podpirajo zadruge Universiis, Prodes&Cielo Azzurro in Friulclean), kateri je stečajni upravitelj Enrico Guglielmucci po zaključku štiriletnega birokratskega postopka včeraj izročil ključe objekta. Predsednik naveze zadrug Franco Bosio se je zahvalil zvezi bank Credito Cooperativo, s pomočjo katere so zbrali 7.500.000 evrov, ki bodo omogočili ponoven zagon dejavnosti zavoda. gorica - Staž v okviru programa Let's Go Europe Študentje spoznavajo svet evropskih projektov Goriška občina bo v sodelovanju z goriškim sedežem Univerze v Trstu, inštitutom Isig in župnijo v Podturnu ponudila možnost študentu, ki je diplomiral iz arhitekture ali na smeri za mednarodne in diplomatske vede v Gorici, da se udeleži staža za evroprojektiranje. Pobuda je nastala v sklopu projekta Let's Go Europe, tako da se bo skupina šestih študentov oziroma diplomirancev v prihodnjih mesecih ukvarjala s konkretnim vprašanjem evroprojektiranja. »S tem projektom želimo omogočiti študentu, da najprej spozna to okolje in nato tudi aktivno sodeluje pri pripravi evropskih projektov. Pri tem pa bi tudi poudaril pomen sodelovanja med občino in univerzo za skupen razvoj ozemlja,« je povedal goriški občinski odbornik Stefano Ceretta. Z njim je soglašal profesor na tržaški univerzi Georg Meyr. »Univerza mora odigrati aktivno vlogo na ozemlju in sodelovati z ostalimi javnimi ustanovami. To je še kako pomembno v tako težkem ekonomskem obdobju. Žal se v Italiji še vedno premalo zavedamo pomena, ki ga ima evroprojektiranje, saj je potencial evropskih sredstev ogromen. Za študente je lahko specializacija na tem področju odlična odskočna deska,« je povedal Meyr. »Petčlanska ekipa je začela delati v torek, sredi januarja pa se jim bo pridružil študent, ki ga bodo izbrali na podlagi prijav na razpis, ki ga bomo objavili jutri (danes op. a.),« je pojasnila predstavnica Isi-ga Chiara Bianchizza ter dodala, da bo razpis objavljen na spletni strani goriške občine, na facebook strani Let's Go Europe in na spletni strani tržaške univerze. Za razliko od številnih študentskih stažev, bo ta staž za evroprojektiranje tudi plačan. »Prizadevamo si, da bi lahko v prihodnosti imeli našo platformo za ev-roprojektiranje, ki bi se sama vzdrževala po zaslugi uspešnih evropskih projektov,« je zaključil Ceretta. (av) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 5. decembra 2014 17 gorica - Jaslice v veži mestne hiše Kar je prinašalo smrt, danes govori o miru Pacorijeve jaslice ide Jaslice v veži goriškega županstva so bile v preteklosti delo osnovnošolskih otrok, nato otrok iz vrtcev. Letos je občinska uprava prekinila s tem običajem in dala božičnim znamenjem jubilejni in socialni pečat. V jaslice z miroljubnim sporočilom so namreč položene figure, ki jih je iz železnih ostankov prve svetovne vojne izdelal Goričan Sergio Pacori, praznično jelko pa so okrasili varovanci doma za ostarele Angelo Culot v Ločniku, na kar je še posebej ponosna od-bornica za socialo Silvana Romano. Sergio Pacori je do danes izdelal okrog sto skulptur različnih velikosti izključno iz ostankov razstreljenih granat in šrap-nelov, nabojev, bodečih žic ..., ki segajo v čas prve svetovne vojne in prihajajo s Krasa ali z območja Asiaga v Venetu. Marsikaj je sam našel, nekaj vojnega železja so mu poklonili, nekaj ga je tudi kupil. Ko iz vojnih ostankov sestavlja skulpturo, skuša ohraniti formo, ki jim jo je dalo raztreščenje. Kdor je že bil v njegovi delavnici v Tržaški ulici, opisuje doživetje z besedami začudenja. Njegovo delo je marsikje cenjeno, tudi onkraj državne meje; ravno danes ob 11. uri bodo razstavo petdesetih njegovih skulptur odprli v knjižnično informacijskem in žaložniškem centru obrambnega ministrstva na Vojkovi 55 v Ljubljani, tam bo do srede aprila, ko jo bodo preselili v Maribor. »Druga svetovna vojna se me je dotaknila že kot otroka z vso svojo uničevalno silo. Obmetavali so nas z bombami, k nam so vdirali vojaki z najrazličnejšimi uniformami,« se spominja Pacori, ki je rojen leta 1933 v Grgarju: »Moj rojstni kraj leži za Sveto Goro. Med prvo vojno je nadenj padla neverjetna količina bomb, tako da je bilo njihovih ostankov na pretek. Začel sem jih zbirati kot otrok in kmalu sem spoznal, da imata vsak kos granate, šrapnela ali najdeni naboj zgodbo, ki govori o bolečini in smrti. Tedaj sem dozorel namen, da bom tem predmetom vdahnil novo življenje - sporočilo miru in sožitja med narodi.« Nastale so figure predvsem iz religioznega in mitološkega sveta, dva ciklusa sta posvečena Keltom in vojakom, impresivni pa so tudi štirje železni zmaji. Njegove skulpture so našle stalno namestitev na cerkvenih oltarjih, v madžarskem parlamentu, v muzeju v Redipulji, Kristusovo razpelo bo v kratkem poklonil papežu ... Z desetimi figurami srednje velikosti je sestavil jaslice, ki bodo med prazničnim časom krasile vežo županstva v Gorici. »To je poklon fantom, ki jih je dočakala fronta v prvi svetovni vojni, obenem pa tudi svarilo za današnjo mladino: vojna ni takšna, kot je prikazana v filmih, temveč je grda, prinaša trpljenje, razdejanje, ločevanje ...,« pravi Sergio Pacori. Njegovo mirovno sporočilo ob stoletnici začetka prve svetovne vojne sta osvojila tudi župan Ettore Romoli in pokrajinski odbornik Federico Portelli, ki sta v sredo v veži mestne hiše predstavila Pacorijeve jaslice. dobrovo - Niz kulturnih dogodkov Na Gradnikovih večerih nastopile tudi Števerjanke Na gradu likovna umetnost, verzi, monografija o Gradniku in glasba Konec tedna so se v gradu Dobrovo v Goriških Brdih odvijali Gradnikovi večeri, ki jih prirejajo tamkajšnji kulturni krogi. V petek in soboto so se zvrstili različni kulturni dogodki, ki so v prostore gradu privabili zadovoljivo število poslušalcev, oz. gledalcev. V petek so odprli likovno razstavo LD Da-blo z naslovom Vsanjavih mladostnih letih. Spremno besedo je izrekel umetniški vodja Bojan Bensa. Sledila je predstavitev nove pesniške zbirke Patricije Peršolja Šinjorina, ki je v verzih ujela zgodbe iz preteklosti prebivalcev Brd. Pogovor z avtorico je vodila Zora A. Jurič. Publika si je nato lahko ogledala še premierni multivizijski film Šinjorina v izvedbi Lada Jakše. V soboto so Gradnikovi dnevi postregli s predstavitvijo znanstvene monografije O zemlja sladka: kamen, zrno, sok - Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet. Avtorica monografije je doc. dr. Ana Toroš s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Pogovor z Ano Toroš, ki je doma iz Fojane v Brdih, je vodila Daniela Štekar iz Števerjana, pred leti študentka na omenjeni univerzi, sicer članica KD Briški grič iz Števerjana. V prijetnem pogovoru sta se dotaknili in obdelali manj znane vidike iz bogatega življenja in dela briškega pesnika. Pogovor sta sogovornici usmerili zlasti v stike, ki jih je sodnik in pesnik iz Medane imel z latinskim in germanskim svetom. Iz poznavanja jezika in kulture teh narodov, so izšli tudi številni Grad-nikovi prevodi pesmi v slovenščino. Sogovornici sta se tudi poslužili projekcije številnih Gradnikovih družinskih fotografij, ki dokumentirajo večplastnost umetnika besede iz Brd. Dekleti Tina in Sara iz OŠ Dobrovo ter Jana Štekar in Jasna Tomsič iz OŠ Alojz Gradnik iz Števerjana (tudi članici KD Briški grič), so med kratkimi pavzami pogovora prebrale nekaj pesmi iz bogatega opusa briškega pesnika. Umetnosti posvečen večer sta dopolnila še zakonca Pitaja na klavir (tudi odlična pevka) in Marko na kitaro in kontrabas, ki sta se predstavila z nekaterimi Gradnikovi pesmimi, ki sta jih sama uglasbila. Na večeru je bil prisoten tudi Gradnikov sin, devetdesetletni Sergej, ki živi v Kranju, a se rad udeležuje prireditev, ki so namenjene njegovemu očetu. Pred meseci je bil prisoten tudi na podobni prireditvi, ki se je odvijala v sklopu Likofa v Števerjanu. (vip) Recitatorki Jana in Jasna vip [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ä Gledališče GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 7. decembra v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Come liberarse de la moglie e esser felici co' un'altra dona«, nastopa gledališka skupina Proposte teatrali iz Trsta. 18. januarja, v gledališču San Nicolo v Ul. 1. Maggio 84 v Tržiču »Uonted Musical "celestiale"«, nastopa gledališka skupina Bandablanda iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU vabi otroke do 4. leta starosti na gledališka doživetja z dogodivščinami potujočega zajčka v soboto, 6. decembra, ob 17.30 v dvoranici gledališča v Ul. Sauro 17 - tel. 0481-630057. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 6. decembra ob 20.45 gala večer operete »Vienna chiama Gorizia«, nastopajo sopran Daniela Mazzucato, tenorja Max Rene Cosotti in Andrea Binetti, FVG Mitteleuropa Orchestra. 10. decembra ob 20.45 gledališka predstava »Tres«, igrajo Anna Galiena, Marina Massironi, Amanda Sandrelli in Sergio Muniz. 16. decembra ob 20.45 »Lo Schiaccianoci« (Čajkovski), nastopa balet iz Moskve. Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra); več na www3.comune.go-rizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 5. decembra, ob 20. uri plesna predstava z mednarodno zasedbo »Urbane zgodbe - soba z razgledom, kravata«, M&N Dance Company; informacije in predprodaja vstopnic na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Sce-mo e più scemo 2«. Dvorana 3: 17.30 »I pinguini di Madagascar«; 19.30 - 21.30 »Trash«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Scemo e più scemo 2«. Dvorana 2: 16.40 - 18.20 - 20.00 »I pinguini di Madagascar«; 21.45 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 1. del. Dvorana 3: 17.10 - 20.00 - 22.10 »Magic in the Moonlight«. Dvorana 4: 16.30 - 18.00 »Un amico molto speciale«; 20.10 - 22.15 »Lo sciacallo - The Nightcrawler«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 »Ogni male-detto Natale«; 22.00 »Clown« (prepovedan mladim pod 14. letom). Razstave FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »GORIŠKI DETAJL« članov Posoškega fotografskega krožka (Circolo Fotografira Isontino) bo do 19. decembra na ogled v mediateki Ugo Casiraghi v Ul. Bombi v Gorici (od ponedeljka do petka 15.00-19.00) in v razstavni sobi goriškega Kinemaxa. ZDRUŽENJE SOCIETA' CORMONESE AUSTRIA v Ul. Matteotti 14 v Krmi-nu vabi na odprtje razstave z naslovom »Galizia e Bukowina. Storia ed immagini dai confini dell'impero« v soboto, 6. decembra, ob 18. uri; na ogled bo do 6. januarja 2015 vsak dan 9.00-13.00 in 15.00-19.00; zaprto ob nedeljah popoldne in praznikih. V GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, v Gradišču je na ogled razstava »La pittura in bosco« Graziana Negrija; do 7. decembra 10.00-19.00, ko bosta vstop prost in ob 16.30 vodeni ogled razstave (1 evro, zaželena je prijava po tel. 0481-960816). H Mali oglasi V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005. A Koncerti »BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja 2015, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. »BOŽIČ VSEOKROG«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji SKRD Jadro, ZSKD in USCI FJK bo v nedeljo, 11. januarja 2015, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopa MoVS Lipa iz Bazovice. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo 6. decembra ob 20.15 bo Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani nastopil z opero »Vojna in mir« (Larry Coryell). 15. decembra ob 20.15 bo koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije z violinistom Črtomirjem Šiškovičem. 18. decembra ob 20.15 bo gospel koncert Sherrite Duran ob spremljavi skupin Singgirls in Big band Nova. 23. decembra ob 20.15 bo koncert slovenskih božičnih pesmi, nastopili bodo Komorna zbora Ave in Ipavska ter skupina Slovenski tolkalni projekt (SToP); informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kul-turnidom-ng.si. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 9. decembra, od 11. do 13. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše petošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred nižje srednje šole, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva v Ul. dei Grabizio 38 v torek, 9. decembra, ob uri 18. uri; več na spletni strani www.icgorizia.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38 v sredo, 10. decembra, ob uri 17.30; več na spletni strani www.icgorizia.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38 v četrtek, 11. decembra, ob uri 17.30; več na spletni strani www.icgorizia.net. M Izleti □ Obvestila 11. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru društvom in organizacijam ali posameznikom; predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške pro-svete na podlagi javnega razpisa. Rok oddaje je 31. december 2014 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. H Prireditve PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja miklavževanje danes, 5. decembra, ob 19.30 v društvenih prostorih v Rupi. SKD HRAST prireja danes, 5. decembra, ob 19.uri v župnijski dvorani v Doberdobu tradicionalno miklavže-vanje, pri katerem bodo sodelovali otroci iz vasi in občine Doberdob. Ob prihodu dobrega svetnika pripravlja doberdobsko društvo prisrčen sprejem z otroško igrico »Noč, ko je posijalo sonce«. Miklavžev urad bo v prostorih župnijske dvorane odprt od 18. ure dalje. NOVOGORIŠKA NOVOLETNA DOŽIVETJA: danes, 5. decembra, med 15. in 20. uro Miklavžev sejem, ob 17. uri odprtje drsališča na Bevkovem trgu s predstavo profesionalnih umetnostnih drsalcev, ob 20. uri koncert novogoriške skupine Avtomobili. Od 16. do 30. decembra bo med 10. in 21. uro Božično-novoletni sejem. KD SOVODNJE vabi otroke sovo-denjskega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska Sv. Miklavža v kulturnem domu v Sovodnjah danes, 5. decembra, ob 18.30. SV. MIKLAVŽ prihaja v Dol danes, 5. decembra, ob 19. uri v prostorih društva Kras Dol - Poljane. Nastopili bodo otroci z igrico »Tekuo je blo k'dr su bli naši nonti mičkini«. Angelči bodo od 16. ure dalje v društvenih prostorih; informacije po tel. 3383176605 (Katiuša). KULTURNO DRUŠTVO STANKO VUK Miren-Orehovlje vabi na predstavitev knjige »Primorska zgodba« avtorice Marije Mercina danes, 5. decembra, ob 19. uri v večnamenski dvorani občinske stavbe v Mirnu. Pogovor bo vodila Vita Zerjal Pavlin. Večer bo z glasbo popestrila citrar-ka Janka Frančeškin. Gost večera bo tudi urednik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar.. V KULTURNEM DOMU V GORICI bodo pričakali Miklavža« z Damjano Golavšek v soboto, 6. decembra, ob 17. uri; vstopnina 2 evra. AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE »OLYMPIA« - Gorica vabi na »Telovadno božičnico« v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gym-play, ritmičarke, orodni telovadci in show dance skupina Olympia. Pogrebi ESTORIABUS: 13. decembra bo potekal izlet po goriškem Krasu; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 349-3052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. DANES V KRMINU: 14.00, Angiolina Miculin por. Coceani (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Evelino Ber-sa v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Giovan-na Valentina Zorzin vd. Spessot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 11.00, Maria Luisa Fois (iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli pokopališča in na pokopališču. 1 8 Petek, 5. decembra 2014 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Načelo uravnovešenosti in nov način financiranja slovenske manjšine v FJK Julijan Cavdek Financiranje slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini je vsakdanja tema v naših krogih. Od kje prihajajo denarna sredstva, koliko jih je in kako z njimi upravljamo so vprašanja, ki skozi desetletja pogojujejo razvojno smer naše narodne skupnosti. To sicer ni nič posebnega in je nekaj povsem normalnega, kar se običajno dogaja v vseh družbenih okvirih. Finančna plat je pač tista, ki omogoča, da iz nekega idejnega ali projektnega stanja preidemo v izvajanje, v uresničevanje. Za neko družbeno skupino, bolj ali manj veliko, pa nastane problem, ko je financiranje neuravnovešeno ali celo enostransko. Prav naša narodna skupnost v zamejstvu je to izkušnjo že doživela in prav gotovo bi bilo danes stanje povsem drugačno, ko bi v naši polpretekli zgodovini bilo tako in drugačno financiranje usmerjeno na različen način. Politični razvoj od povojnih let naprej gotovo ne bi bil tak kot ga poznamo, če ne bi iz takratne socialistične Jugoslavije financirali le en del naše narodne skupnosti. To je pomemben aspekt oziroma dejstvo, na katerega smo večkrat premalo pozorni. In pri tem naj bo jasno, da nikakor ne gre za pogrevanje starih tem, ki naj bi sodile na zgodovinske police, pač pa za dokazano ugotovitev, da bi ideološki vpliv brez finančno-gospodarske osnove imel bistveno manjši vpliv in današnja razdvojenost, katere bi se radi na vse načine rešili, bi bila veliko bolj mila ali je sploh ne bi bilo. Osamosvojitev Slovenije in prva Demosova vlada z Lojzetom Peterletom na čelu sta na področju financiranja manjšine odprli novo poglavje. Uveljavila se je bolj uravnovešena razdelitev sredstev, kar je prineslo več novosti, med drugim tudi tisto, da so nekatere glavne ustanove postale skupne, sicer bolj v nazivu kot dejansko v upravnih organih in pri načinu zaposlovanja. Na ravni Dežele FJK pa je bila celotna zadeva nekoliko drugačna, tudi zato, ker je bil ideološko-političen kontekst različen oziroma pluralen. Novo obdobje pri financiranju slovenske narodne manjšine v FJK je prinesel zaščitni zakon 38/01, na podlagi katerega smo začeli prejemati finančna sredstva iz državnega proračuna. Sredstva so prihajala na Deželo FJK, ki je poskrbela za razdelitev, vendar je pri tem imela določene količke. Državna sredstva za izvajanje zaščite so bila namenska in razdeljena na tri postavke: organizacije in društva (čl. 16), uporaba slovenščine v javni upravi (čl. 8 in 10) in gospodarski razvoj naselitvenega teritorija slovenske manjšine v Videmski pokrajini (čl. 21). Posebno problematičen je bil čl. 16, ki zadeva financiranje dejavnosti in ustanov slovenske manjšine, ker ne določa vsote in to prepušča vsakoletnemu finančnemu zakonu, kar je privedlo v prejšnjih letih do velikih težav, še posebno v letu 2012. Za končno razdelitev državnih sredstev so nato poskrbeli pristojni uradi Dežele FJK, deželna posvetovalna komisija za Slovence v FJK, ki je nastala na podlagi deželnega zakona 26/2007, pa je vsakokrat izrekla svoje mnenje. Paritetni odbor pa svoje mnenje poda- gledališče muzeum - 20-letnica Praznovanje obletnice z razstavo in predstavo Gledališče Muzeum letos praznuje 20 let delovanja. Ob jubileju bodo odprli razstavo v Jakopičevi galeriji, ki bo tudi prizorišče uprizoritve predstave Source Image: Gledališče pisem iz avtorske trilogije Barbare Novakovič Kolenc. V ko-produkciji s Prešernovim gledališčem Kranj pa je nastala predstava ABC oder Krieg, quasi una fantasia Iva Svetine. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Novakovič Kolenčeva, predstava Gledališče pisem temelji na dramskem besedilu Za rep ujeta želja, ki ga je v treh dneh januarja 1941 v Parizu napisal španski umetnik Pablo Picasso. Besedilo je bilo prvič javno predstavljeno 19. marca 1944 v pariškem stanovanju Zette in Michela Leirisa v režiji Alberta Camusa. Kot je dejala, velja drama v klasičnem dramskem diskurzu za neupri-zorljivo. V njej med drugim nastopajo Suha tesnoba, Debela tesnoba, Tišina, Čebula, Veliko stopalo. Predstavo bodo uprizorili Ivan Pe-ternelj, Petra Govc, Sanja Neškovic Per-šin in Mateja Rebolj. Kostumograf je Alan Hranitelj, oblikovanje luči je prevzel Jaka Šimenc, glasbo je izbral Blaž Peršin. Premiera bo v soboto, 13. decembra, ob 20. uri v Galeriji Jakopič. Sledile bodo ponovitve 14., 15. in 16. decembra. Razstavo Gubanje časa - Gledališče Muzeum 20 let bodo v Jakopičevi galeriji odprli 8. januarja 2015. Obsežen arhiv dokumentov in referenc predstavlja enciklopedično zbirko avtorskega gledališča, ki bo v galerijskem prostoru vzpostavila novo ča-sovnost. Muzejske objekte bo zamenjala mreža vizualnih, tekstovnih, svetlobnih in zvočnih informacij, ki generirajo nove prostore abstrakcije med likovno in gledališko figuro, so o razstavi zapisali v zavodu za umetniško produkcijo Muzeum. ja le na sredstva, ki so namenjena javnim upravam. Napovedana novost o združitvi treh postavk v eno samo, preko katere bi celotna vsota prešla na Deželo FJK, ki bi potem sama določila kako na najboljši način razdeliti sredstva, je seveda posledica sedanjega zamudnega postopka in pa nekoriščenja oziroma spornega koriščenja sredstev na postavki, ki zadeva javne uprave in uporabo slovenščine v javnih prostorih. Kot smo imeli možnost brati, se ta nov način označuje kot začetek sistemskega financiranja manjšine, kjer bi večjo vlogo pridobila ravno posvetovalna deželna komisja za slovensko jezikovno manjšino v FJK. A ravno ta nova vloga komisije odpira nekatera pomembna vprašanja, na katera bo potrebno jasno odgovoriti, da se slučajno tehtnica ne prevesi proti stanju, ki sem ga citiral na začetku tega zapisa. S tem, da se pri razdeljevanju sredstev okrepi vloga Dežele FJK in posledično Deželne posvetovalne komisije ter Paritetnega odbora, pa se poveča tudi pomen sestave teh dveh organov. To pa je ključno vprašanje, ki bi ga bilo potrebno rešiti predhodno ali vsaj vzporedno s spremembami financiranja. Kako se v teh dveh organih sprejemajo določene odločitve ima pomemben vpliv na slovensko manjšino v FJK, ki bo nedvomno negativen, če ne bo obveljalo načelo urav-novešnosti. Vsaj vse dokler bomo še vedno na dveh ideoloških straneh, kot se je pokazalo pri kakšnem občnem zboru in zadnjih reformah, ki so nas neposredno zadevale. Gledališče Muzeum je bilo zasnovano aprila 1994 z namenom preizpra-ševanja povezav in mej med posameznimi področji umetnosti in humanisti-ke. V 20 letih delovanja so v Muzeumu pripravili 44 projektov, ki raziskujejo raznolika področja umetnosti ter medsebojna razmerja med likovno umetnostjo, arhitekturo, dramatiko, glasbo in gibom. Razstava bo na ogled do 8. februarja. Svetina je novo dramsko besedilo ABC oder Krieg, quasi una fantasia napisal na pobudo Muzeuma. Režijo je prevzela Novakovič Kolenčeva. Kot je pojasnil Svetina, besedilo temelji na obdobju med letoma 1831-1835 na Dunaju, kjer se srečujejo jezikoslovci in literati Jernej Kopitar, Vuk Karadžic, Matija Čop in France Prešeren v trenutku, ko se oblikuje pisava, zapis slovenskega jezika. Temeljna ideja igre je, kot je poudaril, to, da jezik ni samo orodje za komunikacijo, ampak lahko postane tudi orožje. Vsebinsko se v predstavi medsebojno prepletata dve liniji. Prva rdeča nit predstave je črkarska pravda in polemike ter nasprotovanja cenzuri in prepovedim tiskane slovenske besede. Druga linija predstave so življenjske zgodbe posameznikov, prijateljstvo, ljubezen, neizpolnjena hrepenenja, potovanja, nenadne smrti. Predstava bo odigrana v treh jezikih - slovenskem, srbskem in nemškem. Premiera v Prešernovem gledališču Kranj bo 15. januarja, v ljubljanska premiera pa bo 10. februarja v Cankarjevem domu. Nastopajo Peter Musevski, Jure Iva-nušič, Ivan Bekjarev, Aleksandra Balma-zovic, Vesna Pernarčič Zunic in Borut Ve-selko. Dramaturginja je Jana Pavlič, ko-stumograf Hranitelj, koreografinja Ne-škovic Peršinova. (STA) umetnost Pariški bohemi, pripoved prijateljice Ivane Kobilce Narodna galerija je izdala knjigo Pariški bohemi (18891895), podnaslovljeno Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfaffinger. Delo ponuja osebni vpogled v bohemski krog slikarjev in drugih umetnikov v Munchnu in Parizu konec 19. stoletja, katerega protagonistka je bila tudi Ivana Kobilca. Gradivo je zbrala in komentirala Ulrike Wolff-Thomsen. Bralec skozi živo pripoved Kobilčine prijateljice spozna še neodkrite delce življenja slovenske slikarke. Slikovita in pretresljiva zgodba bohemske intelektualke takratnega časa je avtentična in jo je mogoče v marsičem potrditi z dokumenti. Slikarkin refleksivni osebni zapis pa pred bralca razgrne tudi problematiko položaja žensk, posebno umetnic, ob koncu 19. stoletja, so pri Narodni galeriji zapisali o knjigi. Prevedla jo je Manca G. Renko. Rosa Pfaffinger je bila hči avstrijskega konzula v Damasku in v Trstu in je del mladosti preživela v Podbrezjah na Gorenjskem. Tam je spoznala Kobilco. Njune prijateljske vezi so se skozi študijska leta v Munchnu še krepile in obdržale vse do Kobilčine smrti. Poročilo obravnava obdobje med letoma 1887 in 1895. Začne se z vstopom Pfaffingerjeve na munchensko slikarsko šolo in konča z odhodom iz Pariza spomladi leta 1895. V rokopisu so vse osebe poimenovane s psevdonimom. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI j nLniL'i !i ." I h Po Evropi se nadaljuje vojna, Edinost pa pogosto objavi kako pričevanje iz vojnih prizorišč. »Stotnik in stotnij-ski vodja dr. L. opisuje sledečo zanimivo sliko o neprestani življenski nevarnosti, v kateri se nahajaio vojaki v bitki. »Cele tedne smo ležali v dolgih strelskih jarkih pred sovražnikom, ki smo ga sicer vrgli do roba neke višine, a ga na noben način nismo mogli pognati v dolino. Počasi so se okrepile naše stotni-je od izgub z nadomestnim transportom. Neprestano ležanje v jarkih nam je postalo že silno nadležno. Sovražnik, ki je mislil, da smo že izmučeni, je spravil svojo težko artlijerijo, s katero nas je obstreljeval cel teden, zopet drugam. Ta trenutek so hoteli izrabiti višji voditelji. Že par dni je vse kazalo, da je pričakovati predstoječega naskoka. Vedno več artiljerijskih oficirjev je šlo mimo nas, da opazujejo in izberejo pozicije za topove, potem čete pijonirjev z vsem mogočim orodjem. Končno smo dobili faktično ukaz, da naj pripravimo vse potrebno za naskok. Bil sem s svojo stotnijo na desnem krilu polka, ob nekem gozdnatem pobočju. Najprej je šlo za to, da se natančno poizve za sovražne okope. Že več dni in noči so hodi- le naokoli patrulje, pri čemer je prišlo ponovno do manjših prask. Ustrelili smo še nekega sovražnega stotnika in našli pri njem več važnega materijala. Nam so ubili Francozi našega dobrega poročnika, ki je nekega dne drzno skočil v sovražni jarek in pričel metati po njem ročne granate. In potem je šlo tako naprej: dobili smo povelje za napad ob 8 zjutraj. Ves dan poprej je obstreljevala artiljerija vseh kalibrov sovražne pozicije. Sovražnik je seveda slutil, kaj pride. Že takoj ob nastopu mraka je pričel strahovito streljati. Okoli mene je bilo naenkrat več mrtvih in ranjenih, kakor živih. Neki vojak, ki je bil zadet štirikrat, me je prosil za božjo voljo, naj mu pomagam. Sovražnik je na koncu imel še večje izgube kakor mi. Peljal sem svoje ljudi k vzhodnemu izhodu vasi. Tu me je srečal polkovnik. »Vi ste mi pripeljali deveto stotnijo,« mi je rekel. Z otožnim glasom sem mu odgovoril: »Pripeljal sem vam samo ostanke devete. Vsi drugi so obležali na bojišču.« Potreboval sem par dni, da sem se opomogel radi težkih izgub in se potolažil. Izgubil nisem namreč samo vojake, ampak tudi pridne tovariše in prijatelje.« TA TEDEN $ P g I H 0 fj S K I _ _ P H EVHI K PRED 50 LETI Odprtje Kulturnega doma na Ul. Petronio je pred vrati. Ravno s tem v zvezi pa je v Slovenskem klubu potekalo zanimivo predavanje Borisa Ra-ceta. »Po uvodnih besedah dr. Roberta Hlavatyja je Boris Race pred številnimi poslušalci, ki so do kraja napolnili dvorano, najprej pojasnil, kako so potekala prizadevanja za obnovitev uničenih nam kulturnih domov. Pri tem je omenil ustanovitev Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu in nato prikazal celotno časovno zaporedje načrtovanja, vlaganja različnih gradbenih in drugih dovoljenj in njih počasno reševanje ter zavlačevanje, zaradi katerega se je gradnja doma v Ul. Petronio tako zavlekla. Nato je opisal kako je prišlo do izbire stavbnega zemljišča v Ul. Petronio za gradnjo Kulturnega doma. Po teh uvodnih pojasnilih je predavatelj s pomočjo nekaterih bistvenih razstavljenih očrtov novega doma zelo podrobno, vendar pa obenem plastično in lahko razumljivo podal opis poslopja v Ul. Petronio bodisi s stališča njegove arhitektonske konstrukci- je, kot s stališča notranje opreme in raznih tehničnih posebnosti in zanimivosti, ki so značilne za novi kulturni dom in še posebej za njegovo gledališko funkcijo. Pri tem je predavatelj navedel tudi bistvene materiale, ki so bili pri gradnji uporabljeni, kakor tudi razne umetnostne okrase s katerimi bodo v domu zastopani predvsem domači umetniki. Svoja izvajanja pa je predavatelj, ki je kot graditelj bil ves čas tudi najbolj neposredni in aktivno prizadeti spremljevalec in sodelavec pri gradnji doma, zaključil z naslednjimi mislimi: »Končno je dom končan. Štiriinštiri-deset let smo tržaški in primorski Slovenci nasploh čakali na ta dan. Huda leta smo prestali ne samo brez kulture, brez svojih šol, organizacij. Ko nas je zgodovina poklicala, smo se odzvali in streli iz naših pušk so terjali nove čase z našimi šolami, društvi in kulturnimi domovi. Sedaj imamo nov kulturni dom, bodimo ga vredni s svojo dejavnostjo v kulturnih organizacijah, predvsem pa s svojo prisotnostjo na prireditvah, ki jih gotovo ne bo malo.« PISMA UREDNIŠTVU c 11 Odkritje plošče m Danilu Pregarcu V članku Odkritje obnovljene plošče Danilu Pregarcu, ki ga je podpisala Silvana Dobrilla, v Primorskem dnevniku dne 30. novembra 2014, sem bral celo vrsto podatkov, ki sem jih že nekje zaznal. Zato prijazno sprašujem, če avtorica lahko navede vire, iz katerih je črpala snov za svoj zapis. Boris Pangerc Reforma krajevnih uprav Presenečeno sprejemamo besede gospoda Peterina (PD, 3.decembra 2014), ki naši politični skupini Mladi za prihodnost očita, da dosledno sledi svojim principom (na podlagi katerih je bila ustanovljena), ko skupina jemlje v presojo novo reformo krajevnih uprav in se zaveda zelo negativnega vpliva, ki bo ta imela na možnost odločanja na krajevni ravni slovenskega prebivalstva v Italiji. Reforma, ki centralizira v rokah nekaj ljudi upravo večjih območij, nedvomno krči vpliv nas volilcev na odločitve, ki se direktno tičejo teritorija na katerem živimo. Nihče ne postavlja v dvom potrebe po reformah, a to že ne pomeni, da se lahko preko teh v kriznih obdobjih neposlušno tepta pravice ljudi in hromi narodne manjšine. V naši skupini bomo še nadaljno pozorni na težave s katerimi se sooča slovenska manjšina in bo naše delovanje usmerjeno v prid njenih pravic; pač pa se zavedamo (in razočarano sprejemamo), da je za druge politične komponente to le stranskega pomena. Alessandro Počkaj, rajonski svetnik v občini Trst in član Mladih za prihodnost, Davide Stolli, svetnik občine Dolina in član Mladih za prihodnost SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) Petek, 5. decembra 2014 1 9 PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA Miro Simčič Cadorna je 3. armadi ukazal, naj se začne umikati z Banjšic. V 2. soški armadi iz skupine generala Borojevica so opazili, da se začenja italijanska vojska umikati. Borojeviceve enote, ki so jih opogumili veliki uspehi tovarišev na severnem odseku fronte, so sprožile ofenzivo v pravem trenutku in so sovražniku tesno sledile. Kmalu so brez večjih izgub zasedle dober del Banjšic. Že v jutranjih urah so osvojile Avče na Soči, kmalu, v nočnih urah, je bila v njihovih rokah tudi Gorica. 3. italijanska armada se je umikala bolj urejeno kot druga, zato so bile njene izgube bistveno manjše. Četrti dan bitke, 27. oktobra, so enote centralnih sil že prodrle v Beneško nižino, naslednji dan pa so skoraj brez bojev vkorakale v Videm, kjer je bil med vojno sedež italijanskega generalštaba. Vse, kar je ostalo na levi obali Tilmenta, so enote centralnih sil zajele. V nekaj dneh so imele 300.000 ujetnikov, zajele so tudi 2500 topov. Cadorna je še upal, da bo sovražnika ustavil na reki Tilment. Italijanska vojska, ki je pred kobariškim polomom štela 1,8 milijona vojakov, jih je zdaj imela pod orožjem le pol milijona. Francozi in Angleži so italijanskemu zavezniku nemudoma poslali na pomoč šest divizij, ki pa niso sodelovale v vojaških spopadih. »Vse, kar so [Italijani] v dveh in pol letih pridobili v enajstih ofenzivah, so morali pustiti v dveh in pol dnevih,« se je navduševal Andrej Ažman. Razen tega so izgubili še štiri tisoč kvadratnih kilometrov lastnega ozemlja. 888 dni bojev na Soči General Cadorna je z nerealnimi ukazi znova zapravljal dragoceni čas, namesto da bi se takoj odpravil na Piavo. Razmere so ga prisilile, da je v noči med 4. in 5. novembrom ukazal umik za Piavo, ki je bil končan 9. novembra. Istega dne so ga odstavili z mesta načelnika italijanskega generalštaba in na njegovo mesto imenovali generala Diaza. Poraz pri Kobaridu je pomenil hudo streznitev za celotno Italijo. Četrti dan 12. soške bitke je minilo tudi 888 dni bojev na Soči. S tem dnem soške fronte ni bilo več, kmalu so frontno črto prenesli na reko Piavo, kjer je ostala do konca vojne in do razpada donavske monarhije. Poraz pri Kobaridu je v italijanski javnosti odprl dolgotrajno razpravo o krivdi za nepričakovan polom. Ta razprava traja še danes, čeprav je zdaj, po časovni distanci, ko preživelih udeležencev ni več, manj burna. Kot vsem velikim nesrečam je tudi italijanskemu polomu pri Kobaridu botrovalo veliko »naključij«. Italijanski vojaški vrh je slabo, nerealno ocenjeval vojaške razmere že na samem začetku vojne, priprave nanjo so se začele prepozno in so bile površne, vojaška tradicija Italije pa je bila skromna. Široki sloji v Italiji, zlasti revnejši, te vojne niso doživljali kot svoje, morali pa so prispevati izjemne žrtve. Italijanska politična in vojaška elita je napačno ocenila avstro-ogrske vojaške sposobnosti na začetku leta 1915. Dvojna monarhija je v prvih mesecih vojne doživela izjemno hude izgube na ruski fronti, toda bila je bistveno bolj vitalna, kot je pričakoval sovražnik. Italijanski vojaški krogi so bili prepričani, da so Avstro-Ogrsko težki boji na vzhodni in balkanski fronti toliko izčrpali, da bo spopad z njo preprost, hiter in uspešen. Opogumljalao jih je začetno navdušenje »ulice«, iredentistov, mladine in množic, ki so si želeli vojne z nekdanjo dolgoletno zaveznico. Ta vnema se je na začetku spopadov kazala tudi na prvih frontnih črtah, saj so Italijani zagrizeno napadali in ni jim manjkalo poguma in bo-jevitosti. Trditve, da so bili slabi bojevniki, preprosto niso resnične. V enajstih soških bitkah so napadali z zelo skromnim uspehom, večino ofenziv bi lahko označili kot popoln polom, izgube pa so bile ogromne. Italijanski vojaki so lahko v soočanju s prebivalstvom na zasedenem ozemlju sami ugotovili, da ne gre za italijansko prebivalstvo in »neodrešene brate«. Bili so žrtev velike manipulacije svoje militaristične elite. Na zasedenem ozemlju so se srečali s tujim prebivalstvom, ki napadalcev ni sprejelo z odprtimi rokami. Vse to je zmanjševalo moralo preprostih italijanskih vojakov in prispevalo k fenomenu, ki so ga poimenovali »čudež pri Kobaridu«. Med vojaki je bilo množično čutiti razpoloženje, ki je pozneje povzročilo nekaj, čemur ni mogoče reči drugače kot vojaška generalna stavka. Italijanska vojska ni bila izjema. Leta 1917 so bili vojne siti na vseh straneh. Ruska vojska je razpadla, njeni vojaki v poletni ofenzivi sploh niso hoteli iz strelskih jarkov v napad in so množično odhajali domov. Francoski vojaki, ki jim najprej ni manjkalo patriotizma in poguma, so se začeli upirati. Bo-rojeviceva vojska na Soči je konec avgusta zabredla v večdnevno krizo in kaos in je bila na robu tistega, kar se je vojski generala Cadorne zgodilo čez nekaj mesecev. »Človeški material« je povsod čutil enako. Vsi so si želeli konca nesmiselne in krvave vojne, ki ni vodila nikamor. Italijanski generali so si pred začetkom 12. soške bitke zatiskali oči pred dejanskim stanjem, predvsem glede morale svojih čet in njihove bojne pripravljenosti. S pretirano okrutnostjo so svoje vojake sicer utišali, njihovega mnenja o vojni in njihove motiviranosti zanjo pa niso spremenili. Kvečjemu nasprotno. Preboj pri Kobaridu je bil velik italijanski poraz. Odgovornost v vojski je vedno na najvišjih krogih, zato je krivce za kobariško katastrofo italijanske vojske treba iskati v njihovem vrhovnem poveljstvu, pri njihovih politikih in v savojski dinastiji. Visoki častniki italijanske vojske v 12. soški bitki niso bili dorasli napadu sovražnika, ki se je v nasprotju z vsemi dotedanjimi pravili vojskovanja odločil za napadalno taktiko. V najtežjih trenutkih si italijanske čete niso zagotavljale medsebojne podpore in pomoči. Tudi italijanski častniki so prispevali k splošnemu razsulu 2. armade, ko so pričeli pleniti vozila in zapuščati svoje vojake. V začetnem bojnem metežu so izdajali ukaze, ki niso bili realni in primerni. Tudi predhodni ukazi o varčevanju s strelivom in slepo čakanje na ukaze za začetek akcije z vrha so nižjim poveljstvom in enotam onemogočali pobudo. Zgoraj: zajeti italijanski vojaki ob vpadu avstro-ogrskih in nemških čet v Italijo; desno: italijanska topniška postojanka pri Podgori Italijani so v vojno krenili z izjemnim navdušenjem. V tem se niso razlikovali od Nemcev, Avstrijcev ali Francozov iz leta 1914. Vojno so si na začetku želeli vsi. Obetala jim je veliko, tveganja pa mladi ljudje niso videli. Leta 1917 se je to navdušenje v Italiji poleglo, v drugih državah pa že dosti prej. Žrtve so bile izjemno velike. V prvi svetovni vojni je padlo 750.000 italijanskih vojakov, pohabljenih jih je bilo 1,1 milijona, ravno toliko je bilo dezerterjev, ki so jih italijanske oblasti še mnoga leta po končani vojni sodno preganjale. Številne od njih so poveljniki sami dali pobiti z nesmiselnimi kolektivnimi kaznovanji, »decimira-njem«, ki so ga prevzeli iz starodavnega rimskega prava. To naj bi ohranjalo disciplino in utišalo kritične glasove, toda na koncu je preproste vojake obrnilo proti lastni vojaški in politični eliti. Italijani so do oktobra leta 1917 mobilizirali blizu 2,4 milijona vojakov, toda mnogo je ostalo za-plotnjakov, sinov premožnih staršev, ki so svoje borbeno navdušenje izražali z mahanjem z zastavami in pozivi na juriš po gostilnah. V zaledju so se dogajale številne krivice, številni vojni zaslužkarji so hitro bogateli, vojna pa je najbolj in množično prizadela revne sloje, za družine v ozadju je bilo poskrbljeno slabo in tudi to je italijanskim vojakom slabilo moralo. Na obeh straneh frontne črte so imeli časopisi posebno, propagandno vlogo. V donavski monarhiji so cenzuro uvedli že na začetku vojne. Italijani so se propagandnih prijemov zelo hitro učili od Britancev, ki so imeli najbolj izpiljen sistem razširjanja propagandnih laži, govoric in polresnic. Za propagandnim strojem v Veliki Britaniji so stali civilisti. Italija je sistematično spodbujala padec bojne morale in krepila nadnacionalne konflikte na sovražnikovi strani, vsak dan so razdeljevali na sto tisoče letakov in časopisov v jezikih pripadnikov različnih narodov. Madžare so strašili z tajnimi nemškimi načrti, Hrvate in Slovence z nemškimi in madžarskimi zarotami, Srbom so pihali na dušo s kosovskim mitom, Čehe so spominjali na zahrbtnost Nemcev in na žalostno usodo češkega nacionalnega junaka Jana Husa. Propaganda je padala na plodna tla. Kot pravi Camillo Pavan v svoji knjigi Capo-retto (Kobarid), ko analizira pisanje italijanskega časopisja v času prve svetovne vojne, so bili novinarji in uredniki podrejeni vojaškim poveljstvom. Vojaški častniki, zadolženi za dvig bojne morale v vojski, so pri pisanju časopisov uvedli nekaj pravil, ki so se jih časnikarji morali trdno držati. Prvo je bilo, da časopisi nikoli niso smeli objavljati zelo slabih novic. Če zmagujemo, je to sad italijanskega junaštva, spos- se nadaljuje Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba tkxiV Pjbllihlng Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si obnosti častnikov in odločne volje italijanskega naroda. Novinarji so morali sistematično prikrivati resnično nevarnost, ki je vojakom grozila na fronti. Sovražnika je bilo v javnosti treba predstavljati kot podivjano zverino in nekulturne divjake, novice pa objaviti šele takrat, ko je vojaški vrh ocenil, da je trenutek za objavo pravi. Vojni dopisniki, enako je veljalo tudi za tujce, so morali ta nepisana pravila imeti pred očmi, če so hoteli, da jih vojaška poveljstva pustijo v bližino frontne črte. Pavan je analiziral pisanje italijanskega časopisa Corriere della sera in ljubljanskega časopisa Slovenec v času zadnje, 12. soške bitke. Dan po začetku preboja pri Kobaridu, v četrtek, 25. oktobra 1917, je italijanski večernik zapisal, da se sovražnik približuje italijanski frontni črti v predelu gore Cadore (v resnici je silovito napadal precej višje v Zgornjem Posočju). Kobarid so Italijani izgubili že prvega dne av-strijsko-nemške ofenzive, vojska centralnih sil je začela prodirati preko Banjšic. Italijanska časopisna poročila o prvem dnevu ofenzive pa so bila zelo protislovna in nejasna. Slovenec je 25. oktobra na naslovnici objavil ev-forično poročilo »Ofenziva proti Italiji«, drugega dne »Naši na italijanskih tleh«, tretjega dne, ko je vse bilo že bolj ali manj jasno, pa »Dvanajsta — in zadnja soška bitka«. Novinarji časopisov centralnih sil so imeli bistveno lažje delo od italijanskih, saj je njihova vojska začela že od samega začetka zmagovit in izjemno uspešen pohod, o katerem so želela poročati tudi vojaška poveljstva in vojna dopisništva. Italijansko vrhovno poveljstvo in njihovi vojni dopisniki pa so se znašli v sila mučni situaciji: medijski strategi iz Cadornovega poveljstva so poskušali za vsako ceno zmanjševati pomen poraznih novic iz Zgornjega Posočja. Še vedno je bilo upanje, da se bo sovražnik ustavil sam od sebe, ko bo dosegel začrtani cilj ofenzive. Corriere della sera je pisal o začetku ofenzive centralnih sil z nekajdnevno zamudo, ko je bil Čedad že zravnan z zemljo, italijanska 2. armada pa uničena. Priznani novinar Barzini je zapisal neumnost (oziroma laž po naročilu od zgoraj), ki naj bi opravičevala in pojasnjevala nove porazne razmere za Italijane: lepo vreme naj bi sovražniku olajšalo priprave na veliko ofenzivo. 2 o Petek' s- decembra 2014 APrimorski r dnevnik Kolajni za Italijo DOHA - Slovenski plavalec Damir Dugonjic je na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Dohi na 100 m prsno osvojil peto mesto. S časom 57,06 je za dve stotinki sekunde popravil tudi svoj državni rekord. Zmagal je Brazilec Felipe Franca Silva s 56,29, kar je nov rekord prvenstev. Italija je v disciplini 4 X 200 m (moška štafeta prosti slog) osvojila srebro, v mešani štafeti 4 X 50 (na sliki ANSA Marco Orsi) pa bron. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Astana brez licence? RIM - Posebna komisija, ki izdaja licence World Tour v svetovni kolesarski zvezi UCI, je zamrznila nastop kazaške kolesarske ekipe Astane v prihodnji kolesarski sezoni. Za Astano tekmuje sedem Italijanov (Nibali, Aru, Gavazzi, Gasparotto, Agnoli, Scar-poni in Tiralongo) ter en Slovenec (Borut Božič). Športni vodja pa je Gorazd Štangelj. Astani je komisija zamrznila licenco zaradi dopinške afere ruskih bratov Maksima in Valentina Iglin-skijega. Dokončna odločitev bo padla v sredo, 10. decembra. košarka - Za Umano Reyer, vodilno v A1 -ligi, igra tudi Tržačan Michele Ruzzier »Nisem Pozzecco« Michele Ruzzier, najmlajši Tržačan v košarkarski A1-ligi, je tačas tudi najuspešnejši. Umana Reyer Venezia, kamor je letos prestopil, je po 8. krogih prva na lestvici. K uspešnemu začetku sezone je kanček prispeval tudi mladi tržaški igralec, ki je z beneško ekipo podpisal štiriletno pogodbo. Organizator igre, ki je dozorel pri Palla-canestro Trieste, je v najvišji italijanski ligi v osmih krogih zbral 27 točk v 119 minutah. Doslej je bil najboljši na tekmi proti glavnemu favoritu za vnovičen naslov Armaniju Milano, ko je tudi začel v standardni postavi. »Mimo statistik, na tekmi je bilo najbolj pomembno to, da sem igral samozavestno,« pravi Ruzzier, ki je nase opozoril v lanski sezoni 2013/14, ko je v Trstu v A2-ligi Gold povprečno igral 25 minut in dosegal 8,5 točk. Najdlje in najboljše ste igrali proti Milanu (25 minut in 8 točk). Kakšni so bili občutki na tekmi proti ekipi, ki ste jo do pred kratkim spremljali samo na ekranu? Navdušujoče. Na dan tekme, ko smo šli zjutraj na trening meta, sem dobil kurjo polt, saj je Forum res nekaj posebnega. Po petih zaporednih zmagah ste sami na vrhu lestvice. Ali vas je prvo mesto presenetilo ali ste v klubu pričakovali tako uspešen začetek? Mene je prvo mesto presenetilo, morda drugi, bolj izkušeni igralci so to doživljali drugače. Mi vsekakor nismo glavni favoriti, to so Mialno, Sassari, Reggio. Sodimo med najboljše pet ali štiri ekipe. Prvenstvo pa smo začeli prepričljivo, zato smo prvi. Kateri je vaš prvenstveni cilj? Morda se sliši banalno, a to res drži. Nadaljevati želimo s takimi predstavami kot doslej. Vse kar se bo izci-milo iz tega, bo dobrodošlo. Ali ostaja kljub vašemu prvemu mestu glavni favorit Milano? Tako je, vendar doslej so bili že Michele Ruzzier je v A1 -ligi pri Umana Reyer Venezia doslej odigral 119 minut in dosegel 27 točk. Leta 2013 je natopil v Estoniji z italijansko mladinsko reprezentanco U13, ki je osvojila zlato kolajno. Na turnirju je igral 11 minut na tekmi proti Franciji umana reyer venezia dvakrat poraženi. To kaže, da so premagljivi. Morda je zdaj v ospredju evroliga, šele potem pa bodo nared za »scudetto« ... Res je. Evroligo igrajo med tednom, kar ni od muh. najbrž so utrujeni. Gotovo pa bodo nared v play-offu. Letos ste prvič zapustili dom. Kako je v novem okolju? Dobro, živim v Mestrah, kjer tudi igramo. Na začetku sem se sicer moral privaditi na novo okolje in nov svet, a so mi bili soigralci ob strani. Letos je igranje moja edina »zaposlitev«, ne študiram. Kje ste občutili največ sprememb? V primerjavi s prejšnjimi sezonami, je največja razlika vsakdanje življenje. Letos živim sam, sam kuham in si perem. Na to nisem bil vajen. S športnega vidika pa se ni veliko spremenilo. Ze v Trstu sem treniral dvakrat dnevno. »Pantanija niso umorili« MILAN - Nova preučitev preiskave o smrti italijanskega kolesarja Marca Pantanija, ki so jo zaradi suma umora zahtevali starši, ni pokazala, da bi lahko bil nekdanji zmagovalec Toura in Gira leta 1998 žrtev organiziranega kriminala. Pantani je leta 2004 umrl zaradi zaradi zastoja srca, ki je bil posledica zaužitja prevelike mešanice tablet in kokaina, kar bi lahko nakazovalo le, da je zavestno ali podzavestno storil samomor. »Prav nobenih dokazov ni, ki bi kazali na to, da so Marca umorili,« je dejal profesor Granco Tagliaro, vodilni italijanski forenzik in zatrdil, da so v sobi, v kateri je kolesar umrl, našli tako tablete proti depresiji kot kokain. Za reprezentance evropska liga NYON - Krovna evropska nogometna zveza (Uefa) je na včerajšnjem zasedanju izvršnega odbora v Nyonu potrdila uvedbo novega tekmovanja za reprezentance. Kot nadomestilo za prijateljske tekme se bodo reprezentance merile v evropski ligi, tekmovanje, v katerem bo sodelovalo 54 članic Uefe, pa bo prvič potekalo med septembrom in novembrom 2018. Uefa želi z novim formatom tekmovanj zmanjšati število prijateljskih tekem. Novo tekmovanje bo ponudilo še zadnjo priložnost za uvrstitev na EP 2020. Ekipe bo Uefa razdelila v štiri kakovostne razrede oziroma lige (A, B, C in D), v najmočnejši ligi A bo 12 najboljših evropskih reprezentanc, razdeljene bodo v štiri skupine s po tremi udeleženkami. Zmagovalke skupin lige A pa bodo nato na zaključnem turnirju spomladi 2019 tudi odločale o zmagovalcu novega tekmovanja. Zmagovalci skupin bodo napredovali v višji razred, zadnjeuvrščeni pa izpadli v nižjega za naslednjo izvedbo lige, ki bo predvidoma leta 2020. Za prvo izvedbo bodo kakovostne bobne za žreb lig in skupin postavili na temelju koeficientov, ki so jih ekipe imele 15. novembra (Italija je 4., Slovenija 27.) Pri Umani Venezia vas vodi Carlo Recalcati, ki piše zgodovino italijanske košarke. Ali ima v sebi res nekaj »posebnega«? Poseben je, res. Vedno je miren in sproščen, nikoli se ne jezi. Zdi se, da ima vedno vse pod kontrolo. Četudi molči, ti že s pogledom pove, če igraš dobro ali ne. Ko igraš, ti vselej daje občutek gotovosti in sproščenosti. Super je! Kolikšen je razkorak med ligo A2-gold, kjer ste se lani izkazali, in A1-ligo? Velik, res velik. A1-liga je popolnoma drugačen svet. Več je tujcev, pa tudi moja minutaža je krajša. V Trstu sem igral veliko več. Tu moraš ekipi prispevati največ v kratkem času, to je najtežje. Ali ste bili doslej zadovoljni s svojo predstavo? Kot vsak igralec, bi rad igral še dlje. A sem vsekakor zelo zadovoljen, da mi trener zaupa in da sem doslej dobil precejšnjo minutažo. Nadaljevati pa moram s trdim delom, da si bom tako pridobil še kako minuto več. Kaj lahko prispevate ekipi? V igro vnašam več hitrosti in intenzivnosti, da spremenim ritem igre, od mene zahtevajo tudi, da ostro branim. Ker igrate v enaki vlogi kot Gian-marco Pozzecco vas večkrat primerjajo z njim. Vam je ta primerjava všeč? Drži, da me mnogi primerjajo z njim, vendar sva različna igralca. On je eden izmed najboljših italijanskih organizatorjev igre nasploh ... v čast mi je, da me primerjajo z njim, vendar mislim, da si nisva podobna. Ali spremljate še tržaško košarkarsko sceno? Svojo ekipo, Pallacanestro Trieste, vedno, drugih ne uspem. Vem o Jadranu, ki je napredoval v lanski sezoni, a kaj več ne. Veronika Sossa nogomet Ali Mancini snubi Srečka Katanca? MILAN/LJUBLJANA - Italijanski spletni mediji poročajo o tem, da si trener milanskega nogometnega velikana Interja Roberto Mancini v svojem strokovnem štabu želi selektorja Slovenije Srečka Katanca. Ni skrivnost, da Mancini Ljubljančana dobro pozna. Med letoma 1989 in 1994 sta skupaj igrala za Samp-dorio iz Genove. Nekdanji trener Fio-rentine, Lazia, Manchester Cityja in Ga-latasaraya, ki je med letoma 2006 in 2008 z Interjem osvojil tri naslove italijanskega prvaka zapored, naj bi prav v dobrem prijatelju Katancu, čigar trenersko delo izjemno ceni, videl zaveznika v želji, da Milančane popelje na pota stare slave. Udinese OK VIDEM - V 4. krogu državnega nogometnega pokala je Udinese šele po podaljških premagal Ceseno s 4:2. Po rednem delu je bilo 2:2. Odločilna gola sta zadela Evangelista e Thereau. Udinese bo v osmini finala (14. januarja) igral proti Napoliju. Včeraj: Cagliari -Modena 9:8 po 11-m (4:4), Sampdoria - Brescia 2:0. DANES - A-liga, 14. krog; Fio-rentina - Juventus (20.45); jutri: Roma - Sassuolo (18.00), Torino - Palermo (20.45). PREPOVED - Evropska nogometna zveza je krimskim klubom prepovedala nastop v ruskih ligah. Potem ko si je Rusija letos priključila Krimski polotok, ki je bil del ukrajinske države, sta dva kluba (TSK Simferopol, SKCF Sevastopol in Žemčužina Yalta) nastopala v tretji ruski ligi. NAJBOLJŠI V SLOVENIJI -Društvo športnih novinarjev Slovenije bo v torek v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostno razglasilo najboljše športnike v državi. Lani so bili najboljši alpska smučarka Tina Maze, smučarski skakalec Peter Prevc in hokejska reprezentanca. SMUČANJE - Ob 18.45 bo danes na sporedu moški smuk v Beaver Creeku. Ob 20.30 pa še ženski smuk, s Tino Maze, v Lake Louiseju. ROKOMET - Kvalifikacije SP: Slovenija - Grčija 39:23. KOŠARKA - Evroliga: Novgorod - Real Madrid 98:101, Sassari - Kazan 68:72, Žalgiris - Efes 57:66, Limoges -Unicaja 67:64, Maccabi - Alba 95:89, Fe-nerbahce - Panathinaikos 84:62. odbojka - Liga prvakov ACH Volley izgubil tudi tretjo tekmo BUDVA - Odbojkarji ACH Volleyja so izgubili tudi tretjo tekmo lige prvakov. Po porazih z Berlinom in Asseco Resovio so morali priznati premoč še Budvanski Ri-vijeri, ki je zmagala s 3:1 (19, -18, 20, 22). Slovenski prvaki so vse bolj oddaljeni od uresničitve želje, da po predtekmovanju v ligi prvakov evropsko sezono nadaljujejo vsaj v pokalu Cev. V Budvi so potrebovali vsaj točko, da bi nekoliko bolj mirno dočakali drugo polovico tekmovanja, od nje niti niso bili tako daleč, a v odločilnih trenutkih niso bili dovolj zbrani. Ko je bilo najbolj potrebno, je zatajil servis, v teh trenutkih so dobili tudi nekaj blokov. Ze začetek tekme ni veliko obetal. Bud-va je prevladala s servisi in bloki, v drugem nizu je bila slika obrnjena. V vrstah Ljubljančanov je zablestel novinec, poljski podajalec Michal Kozlowski, ki je v igro vstopil pred končnico prvega dela, na začetku drugega pa poskrbel za rezultat 0:7. Tudi po uvodnem naletu so Ljubljančani zadržali visoko raven igre, vse je delovalo, kot mora. Zal pa so gosti v tretjem nizu spet popustili na servisu, v tem elementu so naredili veliko napak. ACH se sicer ni predal v zadnjem nizu, Delegombai ga je z blokom v četrtem nizu popeljal v vodstvo z 10:7, vendar je domači trener Slobodan Boškan reagiral z odmorom, ki je obrodil sadove in končno zmago. V naslednjem krogu se bodo Ljubljančani znova pomerili z Budvansko Rivi-jero. Tekma bo 17. decembra v Tivoliju. (STA) / ŠPORT Četrtek, 4. decembra 2014 21 sodna (športna) kronika - Triestina Utaja davkov Davčna utaja (5 milijonov evrov) se nanaša, ko je bil predsednik kluba Stefano Fantinel Tržaška finančna straža, ki je vodila preiskavo o stečaju kluba Triestina iz leta 2012, tedanji upravi očita utajo davščin v vrednosti petih milijonov evrov. Davčna utaja se nanaša na obdobje med letoma 2006 in 2011, ko je bil predsednik kluba Stefano Fantinel (na arhivskem posnetku). To je v tiskovni noti sporočila finančna straža, ki je zapisala tudi, da so z zelo natančno in dolgo preiskavo ugotovili, da gre pri stečaju Triestine za zelo kompleksno kriminalno dejanje. Nekdanje vodstvo kluba so tako zaradi suma davčnih prekrškov ovadili. Upravitelji Triestine naj bi se posluževali družb bodisi doma bodisi v tujih državah: v Sloveniji, na Madžarskem in Portugalskem. Še več, izdajali naj bi tudi fiktivne račune. Na podlagi preiskave je finančna straža ugotovila, da so bila številna plačila izvedena z namenom sistematske izognitve plačilu davkov, so še zapisali finančni stražniki. Najeli napadalca Tržaški D-ligaš Triestina je medtem včeraj uradno najel novega napadalca Danieleja Rocca, ki sicer še ni registriran, ampak že trenira s tržaško ekipo. Pred dvema sezonama je Rocco s tržiško ekipo Ufm dosegel 18 golov. Podobno v lanski sezoni z moštvom Abano (D-liga), s katerim je igral tudi v letošnjem prvem delu sezone (letos je zadel 5 golov). odbojka - V moški državni B2-ligi Pripravljeni Goriška združena ekipa Olympia in Sloga Tabor jutri v Gorici in v Padovi Jutri čaka oba naša odbojkarska državna B2-ligaša težka preizkušnja. Na papirju bo imela težko nalogo tržaška Sloga Tabor Televita, ki bo ob 18.00 gostovala v Padovi. Domača ekipa Valsugana ima točko več na lestvici. »Pravzaprav igrajo v uvodnem delu s potegnjeno ročno zavoro. V zadnjih dveh krogih so izgubili. Tudi goriška Olympia jim je iztrgala točko,« je kratko in jedrnato ocenil jutrišnjega nasprotnika kapetan Sloge Tabor Ambrož Peterlin, ki je obenem opozoril: »Valsugana ima morda najboljšega korektorja v B2-ligi. Bellini je v zadnjih sezonah igral v B1-ligi in dosegal tudi po 30 točk. Igra v glavnem sloni okrog njega.« Valsugana se je v lanski sezoni uvrstila na 3. mesto. »Letos ciljajo še višje,« je dodal Peterlin, ki bo jutri bržkone znova igral v vlogi libera. Skoraj gotovo bo odsoten Nicolas Privileggi. Goriška združena ekipa Olympia bo v domačem športnem hramu, dvorani Špacapan v Gorici, gostila Pado-vo, ki ima 10 točk (tri manj od združene ekipe). Varovanci trenerja Fa-brizia Marchesinija bodo skušali osvojiti novo zmago: »Ekipa iz Padove je mlada in je kot taka neizkušena. Tudi mi smo mladi, ampak bomo skušali izkoristiti izjemno motivacijo, ki nas spremlja v zadnjih krogih. Ne smemo pozabiti, da je Padova iztrgala točko košarka D-liga: Sokol danes, Kontovel jutri Sokol bo v košarkarski D-ligi igral že danes. Ob 20.45 se bodo varovanci Lazareviča pomerili z Gradom. »Če bomo motivirani, lahko računamo na pozitiven izid kot v prejšnjem krogu (Sokol je premagal prvou-vrščeni Basket4 Trieste, op.a.), če bomo nasprotnika podcenjevali, pa bo trdapredla,« pravi Lazarevski, ki od prejšnjega tedna lahko računa tudi na Iva Ušaja, ki se je vrnil s študijskega potovanja. Zanimivo bo tudi jutri pri Briščikih (ob 18.00), kjer bo Kontovel gostil višjeuvrščeni Santos. Gostje igrajo s postavo, ki je poleti v glavnih obrisih niso spreminjali, zato so dobro uigrani. »Prav zato mislim, da so na vrhu. Kot se je letos že izkazalo, pa vsak lahko premaga vsakega. Zato bo odvisno od nas samih, kakšen bo končni rezultat,«, pravi trener Švab. Na strani Kontovela je gotovo vrnitev Starca. V promocijski ligi bo jutri Dom Mark igral proti UGG (ob 18.30). močnemu Sisleyju. Skratka: igrajo zelo nihajoče,« pravi trener Marchesini, ki bo jutri imel na razpolago vse svoje varovance. Marchesini je še dodal: »Do božično-novoletnega premora nas bosta potem čakali še dve tekmi. Nato bomo prvenstvo nadaljevali šele 17. januarja, saj smo prvi krog v novem sončnem letu (10. januarja) že preložili. Januarja in februarja nas čaka šest izjemno pomembnih tekem. Šele konec februarja bomo nato vedeli, kaj nas čaka v nadaljevanju sezone: boj za obstanek ali morda nekaj več. Pustimo se presenetiti. Zaradi tega bomo morali med prazniki dobro trenirati.« Odbojkarja Sloge Tabor Televita David Cettolo in libero Ambrož Peterlin fotodamj@n »Težka« pot za Zalet Slogo Zalet Slogo čakata v naslednjih dveh krogih deželne C-lige višjeuvrščeni ekipi. Navidez nekoliko lažjo nalogo bodo igralke imele ta konec tedna, ko se bo pomerila s Pordeno-nom (jutri ob 20.30), čez štirinajst dni pa jih čaka prvouvrš-čeni Vivil. »Na obeh tekmah nimamo kaj izgubiti. Važno bo, da bomo igrali boljše kot v prejšnjem krogu. Opazil sem, da ko nastopi kriza, nihče ne vleče vozu. V takih trenutkih pa si moramo vsi skupaj priskočiti na pomoč,« pravi trener Bosich, ki še ne ve, ali bo imel na razpolago tudi Tanio Babudri. Zalet bo na gostovanju skušal tudi prekiniti negativno serijo zadnjih dveh sezon, ko je pri gostiteljicah obakrat gladko izgubil. Pordenone je popolna ekipa, štirje standardne igralke so na ravni višje lige, mladinke pa so prav tako dobre. Zalet Kontovel bo v deželni D-ligi lovil četrto zaporedno zmago in nove tri točke. V Tavagnaccu (jutri ob 21.00) se bodo pomerile z Royalkennedy, ki so doslej po tri točke osvoji- le samo proti zadnjeuvrščenim ekipam Fiumicellu in Liber-tasu, z Mosso, ki ima prav toliko točk kot Kontovel, pa so izgubile šele po petih nizih. »Če želimo ohraniti mesto na sredini lestvice, si ne smemo privoščiti spodrsljajev. Igrati moramo zbrano in brez večjih napak,« napoveduje trenerka Zuzic. Derbi Soča - Sloga Tabor V moški D-ligi bo v ospredju derbi med Sočo in Slogo Tabor v Sovodnjah (v nedeljo ob 17.00). Kot na vsakem der-biju, bodo o rezultati odločali tudi drugi dejavniki, sta prepričana trenerja, ki bosta imela na razpolago popolno ekipo. »Kljub temu da so mladi, jih nikakor ne podcenjujemo. Mislim, da lestvica ne kaže še njihove realne moči,« pravi trener Sloge Tabor Danilo Berlot, ki pa z varovanci računa na zmago. Obe ekipi - doslej se še nista pomerili - sta se na derbi dobro pripravili, saj sta bili prejšnji teden prosti. Olympia pa bo gostila pri prvouvrščenemu Cusu v Trstu jutri ob 19.00. 2. festival estetskih športov - V Gorici Ples, gibi in skoki Nastopilo je pet društev: ŠD Polet, Cheerdance Millenium, ŠZ Bor, AKŠD Vipava, AŠZ Olympia Harmonični gibi, glasba, skoki in še marsikaj drugega. V nedeljo je v Gorici bil 2. Festival estetskih športov v organizaciji komisije estetskih športov pri ZSŠDI in domačega društva Olympie. Pet društev (ŠD Polet, Cheerdance Millenium, ŠZ Bor, AKŠD Vipava, AŠZ Olympia) oziroma 120 kotalkarjev in kotalkaric, orodnih telovadcev, ritmičark, plesalk in navijačič je v polni telovadnici na drevoredu XX. septembra prikazalo njihovo delovanje. Program je povezovala Maja Devetak, vse prisotne sta ob zaključku pozdravila predsednik ZSŠDI-ja Ivan Peterlin in predsednik Olympie Mihael Corsi. Na koncu so vsi nastopajoči prejeli spominsko darilo. Predsednica komisije za Estetske športe Petra Križmančič je vse nagradila še z diplomo. primorski_sport facebook A Športne panoge kot so cheerlea-ding, kotalkanje, ples, orodna telovadba in ritmična gimnastika imajo skupni imenovalec. Pri teh športih rezultat - dosežek ni merljiv. Pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji so ob novem mandatu izvršnega odbora ustanovili panožno ko- misijo za tovrstne športe (komisija za estetske športe) z namenom, da bi pri nas čim več ljudi spoznalo, kaj ti športi sploh so, v katerih prvenstvih nastopajo in predvsem, da bi spoznali kdo sploh pri nas (na Tržaškem in Goriškem) se ukvarja in goji cheerleading, kotalkanje, ples, orodno telovadbo in ritmično gimnastiko. NOGOMET - Kras v Bellunu Odhod v nedeljo zjutraj Disciplinska komisija državne nogometne zveze D-lige je v skupini C, v kateri nastopata Kras in Triestina, kaznovala vodilni Alto-Vicentino z 200 evri denarne kazni. Kras bo v nedeljo gostoval v Bel-lunu (začetek ob 14.30). Trener Tonči Žlogar ne bo imel težav s postavo, saj v sporočilu zveze ni kaznovanih igralcev belo-rdečih. Le Luka Spetič bo moral paziti, saj je v nedeljo zbral še tretji rumeni karton. Belluno ne bo imel na razpolago dveh nogometašev, saj sta po en krog prepovedi igranja prejela Corbanese in Posocco. Nogometaši in spremljevalci Krasa, na čelu s trenerjem Tončijem Žlogarjem (včeraj so mu v slovenskem športnem dnevniku Ekipa posvetili kar dve strani), se bodo v Belluno odpeljali v nedeljo zjutraj ob 8.30 iz Repna. Ne v Repnu, toda v Miljah Mladinci Krasa, ki nastopajo v državnem prvenstvu, bodo jutrišnjo tekmo predzadnjega kroga prvega dela sezone igrali v Miljah in ne v Repnu. »Domače igrišče je v slabem stanju, tako smo se odločili za spremembo,« nam je povedal tajnik Krasa Paolo Sarazin. Tekma proti ekipi Dro na miljskem igrišču Zaccaria bo ob 14.30. Okrnjeni derbi V deželnem prvenstvu 2. amaterske lige je nogometna zveza potrdila, da bo Primorje nadoknadilo tekmo proti Villesseju v soboto, 20. decembra (14.30 v Vi-lešu). Mladost pa bo zaostalo tekmo proti Pro Gorizii (v Mošu) igrala v nedeljo, 21. decembra. V 2. AL bosta zaradi četrtega rumenega kartona mirovala zvezni igralec Zarje Matteo Pipan in nogometaš Mladosti Mauro Peric. Zaradi rdečega kartona pa na nedeljskem der-biju med Mladostjo in Zarjo v Doberdobu ne bo niti domačina Si-moneja Bressana. Kaznovani NK Kras Repen bo moral plačati denarno kazen (50 evrov). V sporočilu pokrajinske nogometne zveze piše, da so nekateri navijači rdeče-belih po nedeljski tekmi v Trebčah (pred slačilnicami) zmerjali nasprotnikove igralce. Trener ekipe naraščajnikov obenem zaradi kazni ne bo smel sedeti na klopi vse do 19. decembra. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 3405814566 (Valentina). Kotalkarice in kotalkarji AKŠD Vipava v nedeljo na 2. Festivalu estetskih športov, ki sta ga v Gorici organizirala ZSŠDI in ŠZ Olympia bumbaca ce ontecchi Petek, 5. decembra 2014 Št. 37 (3) Šepetajo: Barbara, Daniel, Igor, Luka, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu Miklavž, Miklavž manjšini prinesi ... Dragi Miklavž! Ne moremo verjeti, da je že tu december in da bo jutri »tvoj dan«. Razen božičnih lučk, ki že od oktobra krasijo mestne ulice in trgovine, ne uspemo posebno občutiti prazničnega vzdušja. Morda je za to kriva kriza ali pa stare, vselej prisotne zdrahe. Vsi nekaj godrnjajo in zgubljajo svoj (in naš) dragocen čas vobujanju starih nesoglasij. Tudi zaradi tega dragi Miklavž naše šumovske želje puščamo nekoliko v ozadju in te vljudno prosimo, če bi obdaril nekatere naše manjšince. Morda jim bo to zarisalo vsaj začasen nasmeh na obrazu in se bodo stvari začele počasi usmerjati na boljše. Na današnjo noč torej, prosim, obišči naše predstavnike (katerih imena so v seznamu) in zanje potegni sledeče stvari iz svoje vreče: Stojan Spetič: novinar, politik in vsestranski aktivist je med drugim tudi odličen kuhar. Tajni šumovsla viri so nam prišepnili, da odlično kuha tipično ukrajinsko (rusko) mi-neštro boršč. V želji, da bi morda v prihodnosti tudi nam prinesel krožnik te poslastice, naj do njegove kuhinje prispe pet kilogramov rdeče pese, paradižnika, korenja, čebule in govejega mesa. Spasiba. Sergij Stancich: po dolgoletnem predsedovanju Zadružni kraški banki je morda res pošteno utrujen. Enotedensko bivanje v Mariboru, naj mu bo v zaslužen počitek: tam bo lahko obiskal najstarejšo vinsko trto na svetu in črpal kak navdih za kmetijo Kamnarjevih, v sklopu katere z ženo Ivano pridelujeta odlično bio-dinamično vino. Stojan Udovič: je nase opozoril pred slabim tednom dni, ko je na debati v organizaciji Slovenskega kluba izjavi povezovalca večera »Besedo bomo potem predali gospodu Udovi-ču«, odgovoril : »TOVARIŠU Udoviču.« Njemu bi želeli torej pokloniti živordečo zvezdo. Poljanka Dolhar: širi se glas, da je novinarka Primorskega dnevnika velika sladkos-nedka in da ji ob kavi najbolj teknejo piškoti z veliko ^^^^^^^ količino čokolade. Dragi Miklavž, za sladke trenutke v tej mrzli zimi podari ji polno vrečo čokoladnih bombonov, dvajset tablic čokolade Gorenjka pa še serijo skodelic in žličk, izdelanih iz najbolj žlahtne čokolade. Rudi Pav- šič: marsikdo ga je opazil, kako na i f svojem električnem kolesu drvi po mestnih ulicah. Na trgu se je pojavilo novo super kolo na reaktivni pogon, ki omogoča še večjo hitrost in hkrati zagotavlja ne prevelik zalogaj napora. Daria Betocchi: vseprisotna angažirana profesorica in prevajalka se zadnje čase v javnosti pojavlja v športni »casual« odpravi. Nikoli ne manjkajo niti super telovadni copati. Nekatere je to dejstvo nekoliko zmedlo, ker so jo do pred kratkim vedno videvali v kričečih modnih oblačilih. V spomin na tiste čase naj na njen naslov prispejo rdeči 12 centimetrov visoki špičaki. Tmedia: krizni časi so za vseh izjemno težki. Dragi Miklavž, kaj bi mogoče uspel dobiti udoben prostor za urad zamejske oglaševalne agencije? Če ti ga uspe dobiti kar v poslopju na Ulici Montecchi 6 bi bilo res enkratno. Naše malo šumovsko uredništvo se je namreč v prejšnji mesecih še dodatno zmanjšalo, saj se je v njem kar naenkrat znašla velika pisalna miza z vsemi pripomočki T-me-die. Začenjamo se počutiti nekoliko ldav-strofobični. Še sladkorčki in »karbun«: Ne boj se Miklavž, kmalu se to naše pisemce bliža h koncu. Vemo, da v tvoji vreči imaš vedno velik zalogaj sladkorčkov za zaslužne otroke oz. odrasle in kar nekaj »karbuna« (premoga) za manj zaslužne. V šumo- vem uredništvu smo ti želeli za zaključek prišepniti nekaj naših mnenj. Sladkorček: Košarkarji ekip Jadrana in Brega: na tekmah dajo od sebe vedno 100% truda. Velika pohvala in ogromen sladkorček a gre tudi vsemu slovenskemu športu v Italiji na sploh. Kljub krhanju na vseh ostalih področ-. . jih ostajajo mnenja glede njegovega upravljanja dokaj enotni. Igor Pison za režijo predstave Trst mesto v vojni. Nekateri v šumovem uredništvu so odkrito priznali, da morda teksti zadnje predstave SSG-ja niso posebno izstopali. Ravno tako iskreno pa menijo, da je bila režija pohvale vredna. Hkrati pa si sladkorček zaslužijo vsi pri Slovenskem stalnem gledališču, ker so bile dvorane ob letošnjih produkcijah resda polne. Senjam beneške pesmi: priljubljena manifestacija Be-nešlah Slovencev je letos doživela svojo 32. izvedbo. Zagnana in povezana ekipa mladih leto za letom širokemu občinstvu posreduje kreativni elan in hkrati sadove bogate kulture naše Benečije. Zveza slovenskih kulturnih društev je s predstavo ArTS sprehod požela velik uspeh tudi v okviru 30. slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani. Karbun: Novinarji dnevnika Piccolo: časi se spreminjajo, dialog med Slovenci in Italijani doživlja vedno bolj plodne rezultate, a znotraj novinarskih krogov italijanskega dnevnika še vedno »piha stari veter«. Nekaterim očitno bolj ugaja iskanje senzacio-nalizma in grešnega kozla. Stefano Ukmar: deželni svetnik Demokratske stranke s svojimi nastopi že dalj časa ne navdušuje in ne žanje posebnega odobravanja. Sicer pa je nekako njemu v prid treba priznati, da trenutno niti njegova stranka ne doživlja ravno zlatega obdobja, predvsem kar se tiče polemik okoli osvoboditve Trsta. Vsekakor za vsako ceno braniti stališča svojega političnega tabora ni ne aktualno še manj pa dokaz dolgoročnega načrtovanja prihodnosti. Dnevnik Delo: Po več kot letu dni slovenski osrednji časnik še vedno ni objavil, da je Debora Serracchiani predsednica Dežele Fur-lanije Julijske krajine. Vojaška uprava: Občina Trst je končno zagotovila sredstva za preureditev območja openskega strelišča in ovrednotenje spomenika žrtvam drugega tržaškega procesa. Vojaška uprava, lastnica strelišča pa še vedno kljubuje in ne daje potrebnega odgovora. Koliko časa bomo še morali čakati? Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »V Ljubljani sem spoznal vrsto ljudi, ki nazorno ponazarjajo, kaj pomeni biti dober šef. V manjšini tega nisem nikoli opazil.« Miroslav Košuta o vodenju slovenske manjšine v Italiji Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Kdo prinaša darila, sladkarije in suho sadje? Nekateri slovenski otroci imajo v veselem decembru to srečo, da jih obdarijo kar trije dobri stari možje: sveti Miklavž, Dedek Mraz in Božiček. Eden se ponoči priplazi skozi dimnik, drugi čudežno odpre hišna vrata, tretji se kot prikazen prikrade v otroške sobe in ko se otroci zjutraj zbudijo, se razveselijo suhega sadja, sladkarij ali bogatih daril. Kdo so ti dobri ljudje, ki leta in leta razveseljujejo otroke? Kdo sta Dedek Mraz in Božiček? Do leta 1945 v Sloveniji ni bilo Dedka Mraza in niti Božička. Dedek Mraz je prišel k nam iz Rusije, kjer ima starodavne korenine. Ne drži, kot nekateri mislijo, da izvira iz komunistične dobe, čeprav je takrat prišel v Slovenijo, kjer so ga kmalu sprejeli za svojega. Po starodavnih izročilih se je menda Mraz nekega dne, ko je bil naveličan dolgočasnega in mrzlega življenja daleč na severu, napotil po svetu. Potoval je in navduševal ljudi s svojimi ledenimi slikarijami, vendar se ni mogel nikjer ustaliti. Po mnogih stoletjih tavanja je dom našel v Moskvi, čeprav še vedno obdaruje otroke po vsem svetu. Božiček se je v Sloveniji pojavil prvič leta 1990, po letu 1989, ko so Slovenci ponovno javno praznovali božič. Prej vera ni bila zaželena v javnosti in edini mitološki dobrotnik, ki ga je komunistična oblast dovoljevala, je bil Dedek Mraz. Ob razpadu Jugoslavije so v Slovenijo prišli tudi vsi ameriški komercialni prazniki, vključno z ameriškim božičem in Božičkom. Božiček je mitološka osebnost, ki obdaruje otroke v noči pred božičem. V angleščini se po navadi imenuje Santa Claus in se je torej razvil v ZDA. Na prvi pogled sta Dedek Mraz in Božiček različna. Eden je visok, suh in v belih oblačilih, drugi pa malo bolj debelušen in v rdeči obleki. Imata pa tudi veliko skupnega: oba imata dolgo belo brado, prijazne oči, naokrog potujeta na saneh, ki jih vozi čreda severnih jelenov in oba prinašata darila. Dedek Mraz je sicer bolj resen in asketski, Božička pa spoznamo po njegovem veseljaškem vzklikanju: »Ho, ho, ho1« Dedek Mraz nas obdari za novo leto, Božiček pa za božič. Če ju boste kdaj srečali, bodite torej pozorni! Sveti Miklavž Miklavža ločimo od Božička in Dedka Mraza predvsem po oblačilu: Miklavž je bil škof, oblečen je v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko mitro, v roki pa škofovsko palico. Spremljajo ga angela in parklji. Svetemu Miklavžu je ime tudi Nikolaj. Pravijo, da je bil Nikolaj dober človek, ki je vse svoje bogastvo razdelil med revnimi. Ta radodaren stari mož, kot ga poznajo vsi otroci danes, obdaruje pridne marljive otroke 6.decembra, prav na dan svetega Nikolaja. S seboj ima knjigo, v kateri sta zlata in črna stran. Otroci pa Miklavžu pišejo pisemca, da mu povejo, kaj si želijo. ... In, ne pozabite, še je čas! Šumovci smo mu že pisali! Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Ponudim ti kavo Kolikokrat na dan si v kavarni privoščite skodelico kave? Ste kdaj pomislili, da bi lahko ta mala vsakodnevna navada lahko dobila tudi pridih solidarnosti? V drugi polovici 19. stoletja se je v Neaplju začel vedno bolj širiti običaj, da so radodarni premožnejši meščani poleg svoje kave vnaprej plačali tudi kavo za revnejšega prebivalca. Ko je slednji stopil v kavarno si je lahko tako tudi sam privoščil topel napitek. To početje je kmalu dobilo ime »caffe sospeso«. Težko je dobiti slovenski enakopravni prevod, lahko pa bi pojem označili pod besedno zvezo »v pričakovanju kave«, »čakajoči na kavo«, »kava za revnejšega« ...Seveda noben izmed teh prevodov ni popolnoma zadovoljiv, nudi pa nazoren prikaz bistva pobude. Z ekonomskim napredkom in splošnim blagostanjem se je navada »kave za revnejše« izgubila. »Caffe sospeso« je spet postal aktualen z nastopom vsesplošne gospodarske krize. Le- ta 2011 je tako nastala prava koordinacijska mreža na državni ravni, ki ne povezuje samo kavarne, temveč tudi razna društva in združenja, ki imajo med svojimi cilji skrb do socialno ogroženih družbenih skupin. Vsakoletno se po svetu pod istim imenom odvijajo razni festivali, na katerih se širi načelo medsebojne pomoči in solidarnosti. Pobuda je bila nekaterim tako všeč, da so jo vpeljali še v drugih državah. Skodelico kave pod imenovalcem skrbi do sočloveka lahko ponudimo tudi v Španiji, na Švedskem, v Franciji, na Irskem, v Braziliji, Argentini, v Južni Afriki ... Če se vrnemo v naše kraje, pa naj povemo, da je vzdolž italijanskega polotoka mogoče ponuditi tovrstno kavo v 61 kavarnah. Pet izmed teh se nahaja v Trstu, in sicer na Postaji Rogers (Riva Grumula 14), v lokalu Siora Rosa (Trg Hortis 3), v baru gledališča Miela, v baru Ferraris (Ul. San Nicolo 18) in v kavarni Caffe Trieste (Ul. Ghega 19). Od februarja letos pa je to mogoče storiti tudi v Gorici, in sicer v baru La dolce vita (Ul. Oberdan 7). Ne zamudite torej, še sami preizkusite, kako to zgleda. / RADIO IN TV SPORED Petek, S. decembra 2014 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI PREMIUM 6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 10.55 Rai Player 11.10 A conti fat-ti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 20.10 Carosello Reloaded 11.10 Nad.: Un posto al sole 12.05 19.00 Rai Player 12.15 Nad.: Potere e passione 13.05 19.10 Nad.: Terra Nostra 14.05 Nad.: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 15.30 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.35 Rubrika 15.45 Nad.: Provaci ancora prof! 17.25 Novice 17.30 Nad.: Pasion prohibida 20.05 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Un matrimonio 23.05 Fiction Magazine 0.00 Serija: Sul-le tracce del crimine RETE4 CANALES 21.15 Film: Maschi contro femmine (kom., It., '10) 23.25 Tv7 _RAI2_ 7.10 Nad.: Army Wives - Conflitti del cuo-re 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.15 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Impazienti 21.10 Show: Unici... essere Vasco Rossi 23.30 Show: Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buon-giorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regio-ne 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.00 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quoti-diano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Nan.: Tre moglie per un papa 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Odd.: Questioni di famiglia 23.10 Dok.: Hotel 6 stelle _RAI4_ 11.35 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.15 17.55 Xena 13.05 Heroes 13.55 19.30 Rai Player 14.05 20.20 Beauty and the Beast 14.50 Greek 16.20 The Lying Game 17.05 Novice 17.10 Streg-he 18.45 La spada della verita 19.35 Supernatural ITALIA1 6.50 Nan.: Tutto in famiglia 7.15 Nan.: Mike & Molly 8.10 Serija: Psych 10.05 Serija: The Closer 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Serija: White Collar - Fascino criminale 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.15 Film: Elektra (fant.) 22.50 Wonderland 2014 23.15 Film: Saw 5 (horor) _RAI5_ 13.30 Contact 13.55 20.35 Rubrika 14.05 La terra vista dal cielo - Biodiversita 15.05 Oceani 16.05 Gledališče: Ditegli sempre di si 17.45 Novice 17.50 Dok.: Titina de Fi-lippo 18.50 I tesori dell'architettura 19.45 Sulle tracce di Marguerite Yourcenar 20.45 Passepartout 21.15 Dok. film: Noi non sia-mo come James Bond 22.40 Scaramouche Scaramouche 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 12.00 Film: ... e alla fine lo chiamarono Jerusalem l'implacabile (vestern) 13.3517.50 Rubrika 13.45 Film: Un uomo innocente (dram.) 15.40 Film: Meno della polvere (dram.) 17.45 Novice 18.00 Film: In & Out (kom.) 19.35 Film: Vai avanti tu che mi vien da ridere (kom., It., '82) 21.15 Film: Caccia a Ottobre Rosso (akc., '90, i. S. Connery) 23.35 Film: Into the Wild - Nelle terre sel-vagge (dram., '07) 18.50 Serija: Bourdain - Senza prenota-zione 20.00 Serija: Racconti dalle città di mare 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.50 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Film: La stangata (kom., '73) 19.35 Nad.: Il segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Talk show: Po-meriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Romeo e Giu-lietta 23.40 Nad.: I cerchi nell'acqua 21.10 Film: From Paris with Love (akc., '10, i. J. Travolta) 23.25 Show: Le Iene _IRIS_ 15.00 Film: Un maledetto imbroglio (krim.) 17.05 Film: Le voci bianche (kom.) 19.10 Serija: Hazzard 21.00 Film: A rischio della vita (pust., '95) 23.25 Film: Il patto dei lupi (akc., '01) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Film: Suor Therese 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Mera-viglie 22.40 Bersaglio mobile _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menù di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 21.10 Serija: Josephine, Ange Gardien 0.50 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.35, 0.00 Trieste in diretta 19.05 Incontri sul tram 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy hour 21.00 Ring _LAEFFE_ 13.45 19.45 Novice 14.00 17.45 Serija: Jamie - Menu da 30 minuti 15.05 Serija: 360 giorni in viaggio 16.10 Serija: L'archeologo vagabondo 16.45 Serija: Città nascoste 21.00 Film: Scoprendo Forrester 23.25 Nad.: The Paradise 0.25 Nad.: Emma _CIELO_ 12.00 14.30, 15.30 MasterChef Australia 13.00 Hell's Kitchen 13.4517.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.3018.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Affari di famiglia 21.10 Serija: Cucine da incubo 23.15 Film: The Illusionist - L'il-lusionista (fant., '06) _DMAX_ 11.40 Container Wars 12.35 13.25, 18.35 Affare fatto! 13.00 14.15, 20.20 Banco dei pugni 15.10 Come andra a finire? 16.00 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 I maghi delle auto 21.10 Megatra-slochi 22.00 Epidemie killer 22.501000 modi per morire 23.40 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.05 Prava ideja! 12.05 Sveto in svet 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.35 Tarča 14.25 25 let Demosa 15.15 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 15.55 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kaj govoriš? 17.20 Alpe-Donava-Jadran 17.50 Dok. serija: Village folk 18.00 Razred zase 18.25 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 9.10 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.25 Infodrom 8.35 Impro Tv 10.15 Dobro jutro 13.25 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, sprint (m in ž), prenos 15.10 Športni izziv 15.55 Plavanje: SP, prenos 18.40 Alpsko smučanje: SP, smuk (m), prenos 20.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (ž), prenos 21.30 Nan.: Zavod za zaposlovanje 21.55 Nad.: Broadchurch 22.45 Film: Darling _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Veselje je... 15.30 Film: Volkovi prihajajo (dram.) 17.00 Dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 Zlat-ko Zakladko 18.15 Ugriznimo znanost 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Koncert 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.05 Dok. odd. 23.35 Avtomobilizem 23.50 Kino premiere POP TV 6.00 Risanke in otroške serije 7.2513.55 Serija: Lepo je biti sosed 8.2014.50 Queen La-tifah Show 9.1010.20, 11.35, 12.45 Tv prodaja 9.25 15.45 Nad.: Barva strasti 10.35 16.45 Nad.: Sila 11.50 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Serija: Kosti 17.00 18.55, 22.20 Novice in vreme 20.00 Film: Nezvesta 22.50 Film: Hoja po robu 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 6.50 Risanke 8.25 12.55 Serija: Nova ameriška restavracija 9.15 18.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.10 14.00 Nad.: Detektiv na Petek, S. decembra Raimovie, ob 22.40 VREDNO OGLEDA Into the wild. Nelle terre selvagge ZDA 2007 Režija: Sean Penn Igrajo: Emile Hirsch, Marcia Gay Harden, William Hurt in Jena Malone Christopher se po končani maturi načrtno odpove vsemu in se pri tem oddalji od vseh in namesto študentskega življenja in navidez ustaljenega vsakdana, raje izbere pot večnega popotnika. Nekaj časa se z nahrbtnikom na rami potepa iz kraja v kraj, končno pa le ugotovi, da je njegov cilj čim dlje stran od ljudi - nekje globoko v osrčju Aljaske. Osupljivo dramo s posebnim čustvenim nabojem bogati glasba Eddija Ved-derja, pevca Pearl Jamov. Film je še enkrat dokazal, kako lahko oskarjev nagrajenec, igralec Sean Penn zna blesteti tudi v vlogi režiserja. Floridi 11.0012.40, 13.45 Tv prodaja 11.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 11.45 17.05 Serija: Naša mala klinika 14.50 Film: Sprožilec 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Kralj škorpijon (pust., '02, i. D. Johnson) 21.40 Film: Bojevniki 23.40 Film: Groza na Rock Islandu PLANETTV 11.00 12.30 Tv prodaja 11.15 22.55 Nan.: Prijatelji 11.45 Nan.: Chuck 12.45 Nad.: Su-lejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nad.: Talenti v belem 15.35 20.00, 23.50 Kmetija - Nov začetek 16.45 Film: Najboljši prijateljici (dram.) 18.25 18.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 21.00 Nan.: Predor 22.00 Nan.: Spirala zločina 23.25 Nan.: Pod lupo pravice RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 11.15 Izzivi časa; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 19. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 5. decembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad jugozahodno Evropo ter nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je obsežno ciklonsko območje, ki se počasi polni. Iznad vzhodne sega nad srednjo Evropo in Balkan območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda doteka k nam v spodnjih plasteh ozračja razmeroma hla-^ den, v višinah pa od juga nekoliko toplejši in vlažen zrak. j 1020 Spremenljivo bo, z možnostjo rahlih in krajevnih padavin. Ob obali in na vzhodu bo pihala šibka burja. Na trbiškem bo pretežno oblačno. Oblačno bo, le ponekod na Primorskem bo popoldne možen kakšen sončni žarek. Ponekod bo občasno še rahlo deževalo. Burja na Primorskem bo prehodno oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem od 7 do 13 stopinj C. Povsod po deželi bo pretežno oblačno. Ob obali in na vzhodu dežele bo pihala močna burja. V zahodni Sloveniji bo pretežno oblačno in večinoma suho, drugod pa bodo občasne padavine. Meja sneženja se bo spustila na okoli 400 metrov nadmorske višine. Burja na Primorskem se bo spet okrepila. Nemški goloprsi aktivistki 1200 evrov kazni za motenje polnočnice Skupina Fleetwood Mac bo glavna zvezda festivala na otoku Wight t' wz /1 i ■vL -'L ■ Iv uC In I 1 iin m k s mmF KOLN - Sodišče v Kolnu je v sredo 21-letni aktivistki iz skupine Femen prisodilo 1200 evrov kazni, ker se je 24. decembra lani med polnočnico v tamkajšnji katedrali povzpela do oltarja in razgalila svoje oprsje. Sodišče jo je spoznalo za krivo motenja prakticiranja vere. Študentka iz Hamburga je med protestno akcijo, ki so jo varnostniki v cerkvi hitro prekinili, na golem oprsju nosila napis v angleščini Jaz sem Bog. Kasneje je pojasnila, da je bil to protest proti drži Katoliške cerkve do žensk in stališč tedanjega kolnskega nadškofa Joachima Meisnerja do umetne prekinitve nosečnosti. Program • KoktajIShow • Brasil Bahia Show, brazilski plesni spektakel • Aris in Rita, glasba v živo • Aperitiv • Brezplačna pogostitev • Bingo • SILVIA MEZZANOTTE, koncert • Rojstnodnevna torta • Special Bingo Jolly, nagradno žrebanje 1. nagrada: električno kolo LONDON - Glavna zvezda julijskega festivala na angleškem otoku Wight bo rock skupina Fleetwood Mac. Festival bo potekal med 11. in 14. julijem 2015, skupina, ustanovljena leta 1967 v Londonu, bo na njem gostovala zadnji dan. To bo prvi nastop zasedbe na tem festivalu in obenem edini festivalski nastop še vedno priljubljenega benda v prihodnjem letu. »To je najboljša novica, kar sem jim dobil v zadnjem času,« je dejal organizator festivala John Giddings. Fleetwood Mac je, kot je povedal, na festival vabil zadnjih sedem let. Trenutno so Fleetwood Mac edino znano ime, ki bo na seznamu prihodnje izdaje festivala. dunaj - Problemi v prometu in električnem omrežju Na vzhodu Avstrije žled povzroča velike preglavice DUNAJ - Na vzhodu Avstrije je tudi včeraj povzročal preglavice žled, zaradi katerega so bile zaprte številne ceste, prihajalo pa tudi do motenj v železniškem prometu in v oskrbi z električno energijo. Ponekod so se razmere od torka še zaostrile, tako da je morala posredovati tudi vojska. Najhuje je bilo v zveznih deželah Gradiščanski, Spodnji Avstriji in Štajerski na vzhodu države. Več kot 3000 gospodinjstev je zaradi žleda ostalo brez elektrike, oblasti pa so pozvale prebivalce, naj zaradi debele plasti ledu na tleh ne hodijo na ulice. V Spodnji Avstriji je poleg težav z oskrbo z električno energijo prihajalo tudi do izpadov mreže mobilne telefonije. Pod težo ledu so se lomila drevesa, zaradi česar so morali posredovati gasilci. Na območju Waldviertla blizu avstrijsko-češke meje, kjer so že v torek razglasili izredne razmere, je bilo včeraj še huje. Led je ponekod debel do 15 centimetrov, zaradi česar je zaprtih več kot 20 šol. O slabih razmerah poročajo tudi iz zvezne dežele Gradiščansko, kjer je v nekem naselju kakih sto ljudi odrezanih od sveta, gasilcem pa je v boju z ledom na pomoč priskočila vojska. Iz več delov Nemčije, kjer imajo tudi težave zaradi žleda, pa so včeraj poročali tudi o prvem snegu, ki je skupaj z ledom botroval številnim prometnim nesrečam. V zveznih deželah Hessen in Severno Porenje - Vestfalija so bile zaradi dreves, ki so se podrla pod težo žleda, zaprte številne ceste. Tudi na Češkem ledeni dež in mraz še naprej povzročata težave v prometu. Zaradi žleda je že od noči na torek oviran železniški promet, marsikje pa prihaja do velikih zamud.