Štev. 127. V Ljubljani, torek dne 7. maja 1912. Leto I, Posamezna številka 6 vinarjev. bDAT^* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1"20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno S’ 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — &.■ inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se k pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :r Uredništvo in upravništvo: ai Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.! Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla** ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. »: Telefm številka 118. :k Od kod demoralizacija? Slovenec nima sreče. Nikjer ni v nas enega srečnega zadovoljstva, kakor ga opažamo pri drugih narodih bodisi v višjih, kakor tudi v nižjih slojih. Povsod vlada nezadovoljnost, zavist in prav često tudi zahrbtnost. Vse te slabosti pa niso cvetke naših tal, temveč so zanesene po vladi radi gotovega sistema. Vlada je nositeljica teh nemoralnih bacilov, ki okužu-jejo vse činitelje in po teli tudi narod sam. V vsakem stanu imamo Slovenci nekaj svojih višjih funkcijonarjev. So našinci po rojstvu, po duhu pa so po yeliki večini vladni, jnameluki, klečeplazci,petolizci.Hvisokebirokracije, strahopetci, dobro orodje nemoralnih stremljenj slavne vlade. Ko doseže takle našitfčC gfrfovo mesto, tedaj sleče suknjo narodne zavesti, ter obleče plašč, ki ga lahko suka po vetru. Edini cilj mu je vladna pohvala in kakasvetinca. Svoj cilj skuša doseči z laskanjem navzgor, z zatajevanjem vsega, kar ga spominja n narodnost. On postane narodni Judež. Svoje podložne šikanira, muči do krvi, samo da bi pokazal navzgor, da je res slekel tisto suknjo, ki je izdajala njegovo pokoljenje. Med njegovimi podložniki nastane mrmranje, odpor, sovraštvo, nezaupnost, početek nemoralnih dejanj. Tak človek iiOce poznati svojcev niti njih teženj ne gorja. Tujcu del dobrote, domačinu kamen, in tu je početek vse korupcije, vse neznačafno-sti, vse nemoralnosti. Korupcija se ugnjezdi med podrejene, sad je nezaupanje, hinavščina, zahrbtnost, denuncijatstvo in podlost. Nemoralnost obhaja svoje orgije. Narod pa to vidi, gleda ter se oprijemlje sadu. ki mu ga dajo njegovi rojaki, potaplja se v splošnem potopu izpridenih manij svojih voditeljev. Kaj vse bi lahko dosegel naš narod, ko bi imel na čelu krepostne može, lepe značaje, može jeklene brezobzirne v boju za pravice svojega naroda! Sedaj pa . Delo za prosveto nasga naroda spi. Zakaj? Ker hoče tako vlada po svojih mamelukih ter kupljenih voditeljih politične vlačuge. Učiteljstvo ne sme delati, sicer ga zadene poleg sestradanja še kaj hujšega, k-ef taka je volja mamelukov in bizantincev Vlade. — Uradištvo, domače Vnislim. je mrtvo za prosvetno delo v narodu. Vsa njihova eks-panzivnost za narodno dek) je enaka ničli. Za-kaj? —Lahek odgovor: »Kaj bi rekel šef, če bi zvedel, — kaj poreče vlada!« — Zato pa naše uradniŠtvo ne dela, ker trepeče večnega strahu. Ljudstvo ne sme spregledati, ne sme poznati svojih tisočletnih pravic, k so zakopane v globoke temnice, ker tega ne dovoli duhovščina, a ta ne sme, ker tega ne dovoli sv. cerkev, zaščitnica trpinov na zemlji — z gotovimi oziri na ljubo vlade. Če bi bil tu mož na mestu, bi rekeT: »Iz tega rodu sem, ljubim ga, odprite mu vsi vi, ki ž njim čutite, na stežaj vrata pravice. vrata svobode in prosvete, vse storite, kar 'morete, da mu zasje zlata doba, da se mu »osuše solze tisočletja«.% Toda ne.------------- večnost je vse, to življenje ni nič. — Moli, delaj, trpi in umri, tam ti bo dobro!------------- In vendar postaja našemu narodu tukaj večnost trpljenja in vzdihovanja — — lOOOletja niso nekaterim nič!!! Tujci imajo do našega rodu več sočutja na-šincev. — Zadnji čas je, da vsi vi. ki ste zadeti, spregledate vsi od najnižjega do najvisjega. Spreglejte, in pahnite od sebe sramoto narodnega .ludeža, otresite se nesramnega bizanti-zma! — Ko si dosegel visoko mesto, bodi odločen mož, vnet ,da pomagaš svojemu zatira- nemu narodu. Zamera gori ali doli, — bodi pravičen vsem in iie išči perdirja v očeh svojcev! Kaj ti pa morejo? Morebiti boš moral res' malo preje v pokoj, pa kaj to, potein šele boš lahko delal neoviran v blagor naroda. Na tvoje mesto pa pride tvoj rojak. — Ko boš vzdihnil, bo vse hvalilo tvojo krepost. — Sedaj pa se z gnjevom v srcu, z bliskavicami v očeh spominjamo narodnih Judežev, stanovskih prepo-tentov._ Za pogrebom gremo, ker hoče tako svetovna hinavščina, toda gremo z veselim.srcem, ker imamo zavest, da smo se enega vraga za večno znebili. — Tako je in nič drugače. Svoje grehe spoznajmo, in poboljšajmo se, s tujcem bo lahek račun, 0 knjižnicah in predavanjih. Češki IV. shod za ljudsko vzgojo v Plznu je sprejel sledeče točke, ki se tičejo ljudskih knjižnic in predavanj. a) Šolske knjižnee. 1. poveča naj se malenkostni prispevek, ki ga sedaj dajejo c. kr. šolski uradi za šolske knjižnice. 2. Občine in krajni šolski sveti naj vsako leto določijo primerno svoto za nakup novih knjig, 3. Ljudstvo naj se s predavanji in družinskimi večeri pouči o pomenu dobrih knjig in naj se vpliva na to, da ljudje sami prispevajo z denarjem za knjižnice. 4. Seznamek dobrih knjig z.a mladino naj se razširi, vodi naj se stalen pregled in naj se z nagradami podpira dobra mladinska literatura. 5. Z javiiim pozivom naj se apelira na premožne ljudi, da podprajo knjižnice. b) Za odraslo mladino bi morali skrbeti: 1. Društva, katerih dolžnost je v prvi vrsti skrbeti za vzgojo vajencev in dorastle mladine. Nadaljevalne šole bi morale imeti svoje knjižnice. 2. Autonomni uradi in strokovna obrtna društva, ki naj skrbe za svoj naraščaj. Javne ljudske knjižnice naj imajo poseben oddelek za dorastlo mladino. c) javne ljudske knjižnice. 1. ker je mogoče naj se tudi zanimanje za knjige s predavanji, s prireditvami itd. 2. Naš ideal je, da bodi vsaki občini knjižnica. dobro sestavljena, v primernem kraju, prav urejevana in dopolnjevana. 3. društvene knjižnice naj se združijo v skupno javno knjižnico, ki naj postane podlaga občinske knjižnice. 4. Knjižnice se morajo revidirati, da se izmečejo slabe in kvarne knjige. 5. Pri sestavi knjižic se mora ozirati na krajevne razmere in naj se uredi razmerje med zabavnimi in poučnimi knjigami. 6. Knjižnice naj ne bodo v gostilnicah, ampak v šolali ali v drugih primernih prostorih. Kjer se zida nova šola, naj se določi primerno sobo za javno ljudsko knjižnico. 7. Knjižnice naj se dopolnjujejo z novimi knjigami, da ne zastarajo. 8. Sestavi naj se kataster knjižnic in statistika o izposojenih knjigah. 9. Prosvetna zveza naj izdaja seznamek primernih knjig za knjižnice. 10. Skrbi naj se za izobrazbo dobrih knjižničarjev s posebnimi kurzi v »Prosvetni zvezi«. Izdajo naj se vzorni katalogi, pravila itd. 11. Knjižnice naj se ustanavljajo tudi v hranilnicah, bolnicah, kaznilnicah in vojašneah. d) O časopisju. 1. ustanavljajo se naj javne čitalnice, kolikor mogoče pri knjižnicah — s skupnim delovanjem domačih korporacij ako mogoče pod vodstvom občinske uprave. 2. Skrbi naj se za primerno informacijo listov, za kratke poučne članke, dnevne vesti, zgodovinske in zanimivosti in jubileje slavnih mož. 3. Posebna pozornost se mora posvečati knjižnicam in čitalnicam na narodnih mejah. e) Ljudska javna predavanja. 1. Posamezna predavanja naj bodo priprava za sistematična predavanja; predavanja naj se pojasnjujejo — ako mogoče — s slikami, z recitacijami in petjem, s čimer se privabijo tudi oni, ki bi sicer ne prišli. , ! 2. Cilj predavanj so sistematična predavanja t. zv. kurzi, ki naj pojasne važna sodobna vprašanja. 3. Predavanja naj se ne vrše v gostilnici, oz. naj se pri njih ne pije in ne puši. 4. Slušateljem naj se da kratko vsebino predavanja; po predavanju naj se otvori debata. 5. Pri kurzih se lahko vodi štatistika udeležencev. 6. Po možnosti naj se pobira prispevke — pri kurzih zapisnina. 7. Predavateljem naj se povrnejo stroški. 8. Razven domačih predavateljev naj se pozovejo tudi predavatelji od drugod, ako mogoče, naj se prirede vseučiliške ekstenzije. 9. Prosvetna Zveza naj vodi predavateljsko akcijo. 10. Mešanim obmejnim krajem je treba posvečevati posebno pozornost. Koliko iz tega smo že pri nas uresničili. Poskusili smo vsaj deloma izvesti nekatere teh nasvetov. Mnogo dela je še, marsikaj leži še nedokončano pred nami. Naša dolžnost je, da pospešmo prosvetno delo s knjižnicami in predavanji in da konečno uredimo to delo tako, da bo stalno ostalo med narodom. Naše občine niso v tem doslej — razven Ljubljane — storle še ničesar. In vendar bi bila njih dolžnost, da skrbe za izobrazbo svojih občanov. Enako še nismo organizirali naših predavanj. V tem oziru bi vsaj naša mesta morala stati v nekaki zvezi. Vrniti bi se morala prva leta Akademije ali prvi časi I. K. Zgledi češke Prosvetne zveze nas kličejo na delo za ljudsko prosveto! kazuje vedno napredujoči republikanski po-kret, niti Rusiji, ki je zavzemala napram Bolgarski precej hladno stališče. Toda v zadnjem času pod pritiskom sedanje politiške situacije se je hočeš nočeš zgodil tudi v oficijelni Bolgarski preokret, kar je razvidno iz dejstva, ko gre v Ferdinandovem imenu deputacija v Li-vadijo. V Macedoniji sami pa so razmere napete do skrajnosti, treba je le najmanjšega povoda, da izbruhne ustaja, ki gotovo izzove intervencijo raznih držav, balkanskih pa tudi velesil. Italija sama pa je dosegla na tripolitan-skem bojišču z zavzetjem Lebde velik uspeh, ker je s tem zopet razširila mejo svojih obmorskih utrdb.v črti Tripolis-Homo Lebda. V egejskem morju pa je italijanska mornarica začela zopet z akcijo, ki jo je napovedovala že delj časa, divizija pod vodstvom admirala Viale je zavzela otok Rodos in izkrcala večji oddelek vojaštva pod poveljstvom^ generala Ameglio. ki je takoj zasedel vse važne postojanke. Otok sam ni posebnega strategičnega pomena, toda .okupiranjc otoka pomeni izvrševanje italijanskega bojnega načrta, da namreč zaposede vse važnejše mesta in točke v in ob egejskem morju, ter prisili tako Turčijo, da stopi s svojim brodovjem iz rezerve in se poskusi z Italijani, ali pa da na ta način izsili od Turčije mir! Velesile stoje sedaj v rezervi, a varujejo strogo nevtralnost, a kako dolgo bo to, je jako dvomljivo. DOPISI. Italijansko-turška vojna. Po svojem dardanelskem pohodu se je umaknila italijanska mornarica iz egejskega morja, ter čakala odgovora turške vlade na intervencijo velesil. Vsled zaprtja Dardanel se je pa razvijala mednarodna situacija naprej in privedla do ruskega protesta. — Kakor smo že poročali, so se vršile pod predsedstvom ruskega carja v Livadiji važne konference, katerim je razun zunanjega ter vojnega ministra prisostvoval tudi sekcijski načelnik balkanskega oddelka v ruskem zunanjem ministrstvu, istočasno se pa nudi specijelna bolgarska de: putacija v Livadiji. Ta bolgarska deputacija ima važen politiški pomen. Bolgarsko prebivalstvo je že od nekdaj po svojh zgodovinskih tradicijah simpatizovalo z Rusijo, toda kralj Ferdinand je vedno iskal tesnejših zvez z Avstrijo. To nagibanje oticijelne Bolgarske k Avstriji pa ni ugajalo niti prebivalstvu, kar do- Iz Borovnice. Pokojnemu nadučitelju Fr. Paplerju postavijo njegovi prijatelji in hvaležni učenci nagrobni spomenik. Odkritje tega spomenika se vrši v nedeljo 19. maja ob 11. uri dopoldne na pokopališču v Borovnici. Na grobu govori deželni poslanec g. E. Gangl, pojo gg. pevci »Ljubljanskega Zvona« in nastopijo kot častna straža ondotni gg. ognjegasci in »Sokoli«. Prijatelji pokojnika si popoldne ogledajo krasne slapove v Peklu, kjer bo tedaj v najlepšem cvetju znamenita kranjska trobentica (Primula Carniolica«. Iz Pekla gredo potem na malo južino k »Ivanu«, kjer bo zapel »Ljubljanski Zvon« tako, kakor še ni bilo slišati v tem »Ivanovem kotu«. Zvečer se pa gostje zopet odpeljejo z pripravnimi vlaki. Kdor hoče dobiti obed v gostilni pri g. A. Drašlerju, naj se zanj oglasi z dopisnico. Iz Laškega. V nedeljo 5. t. m je tukaj in v okolici deževalo, nebo se je pooblačilo in postala je tema že ob treh popoldne. Grmelo je in se bliskalo. Strela je udarila v hišo posestnika Meketa na Strmci v četrt ure oddaljeni vasi od Laškega. Dospela je požarna bramba iz Laškega in med silnim nalivom prav pridno delovala. Ogenj še ni bil pogašen — in^ grajanja vredno se mi zdi — da je dal načelnik povelje za odhod, češ, sedaj pa naj kmetje ostali ogenj, ki sicer ni bil več velik, pogasijo. Zgorelo je par volov. Hvalevredno je omeniti, da je par nemških gospic iz Laškega prav marljivo nosilo po blatnem potu vodo in pomagalo pri gašenju. — Prerezal si je vrat v svojem vinogradu v Konjicah posestnik, trgovec in tovarnar iz Laškega Karl Herman. Bil je takoj mrtev. Vzrok velike zgube pri tovarni cementa pri Laškem. Miklavčevo na Koroškem. V petek dne 3. maja vtrnila je lokomotiva vlaka stranske LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) V slovnici ljubezni ni uprašalnikov. Vrhu tega srcc Radino ni bilo več prosto; njemu je bilo to znano, toda ni se zmenil za to, ter ni jenjal ljubiti z vsem srcem zakaj ljubezen je slepa. Stara grška umetnost ni zaman predstavljala krilastega angela ljubezni z zavezanimi očmi. V dobi. ko je Rada imela Ognjanova za mrtvega, je bila ta ko potrta po svoji nesreči, da ji niti ni prišlo v glavo, da bi se zamislila nad redkimi se obiski dijakovimi; toda ti so Postali polagoma gostejši, tako. tako slučajni, kakor nalaščno iskano srečanje se z njo ... čas je tekel, a to je vse ostalo tako. Naposled je Rada s posebnim svojim ženskim bistro-umjem zapazila to njegovo ne ravnodušno obnašanje do nje. Znamenja tega novoporojene-ga občutka so sčasoma postala čimdalje jasnejša. Rada se je izpočetka začudila in^ vznemirila; potem se je delala, kakor da ničesar ne bi slutila in —■ kdo ne — nemara je to celo ugajalo njenemu samoljubju, toda končno se je kar zgrozila nad rastočo močjo te ognjene naklonjenosti. Med tem, sramežljiva, kakor je bila. ni bila toliko drzna, da bi jo brezobzirno ohladila, ali da bi zaprla duri pred svojim če- stiteljem, tako nežnim in iskrenim. To jo je predvsem razorožilo. Povod za zaušnico so ji mogli dati samo takšni ljudje, kakor je bil Stefčev. Rada ni vedela, kaj ji je početi. In ni nehala biti prijazna do Kandova. kot Ognjanovega prijatelja in vrhutega še plemenitega človeka. Mislila si je. ubožica, da s tem olajša njegovo zaljubljenost, moči, kateri ni niti škodovala. ko ga je ljubeznivo pozdravljala in zdravila z ognjem svojih črnih očes. Ta pa so slab zdravnik. Niti ona, niti Kandov nista vedela. da najboljše zdravilo v takšnih boleznih je ločitev. »Oči. ki se ne vidijo, se pozabijo«, pravi tudi bolgarski pregovor. XIX. Jutranji obisk. Včeraj po škandalu s Stefčevem se je Kandov vrnil ves razjarjen domov. Zaprl se je v svojo sobo in je do večera neprestano čital neko knjigo. Samo tupatam je nehal čitati, da je s svinčnikom podčrtal nekatera mesta v knjigi, nato pa zopet zaglobil v čitanje. Tako je bil zatopljen v to delo, da je celo pozabil na obed. Ko ga je poklicala mati ji je odvrnil, da ga boli glava. Pa tudi večerjal ni... Po cele ure je preležal zamišljen na postelji z očmi uprtimi v strop. Ko je nastala nočna tišina, je vstal, vsedel se k mizi ter začel pisati pismo. To delo je trajalo do polnoči... Nato se je zopet vlegel v posteljo, ne da bi spal. marveč da bi premišljeval... Sveča je gorela še do jutra. Prvi solnčni žarki so prodrli v sobo ter oplazili po licu premišljujočega dijaka. Zganil se je. odprl oči. utrujene in odrte radi nemirnega spanja. Šel je k mizi, znovič prečrtal pismo, ga preganil na štiri gube. jel iskati ovitka, ker ga pa ni našel, je položil pismo zopet na mizo. »Ali sedaj, ali potem?« je zašepetal. In tako je stal za trenutek zamišljen. »Ne. potem naj se ji da... Ko se poprej vidiva...« In pripravljal se je k odhodu. Ko se je znašel na ulici, je videl, da je še jako zgodaj. Solnce je še nizko stalo na obzorju; hiša v kateri je živela Rada. je metala senco na nasprotno hišo... Vedel je iz sku-šenesti. da ko je senca segla do polovico ulice, d ) potoka, je deva šla zalivat vrt pri Lilovcu. Takrat je bila že oblečena in bil je ugodni trenutek za obisk. Kandov je nekekrati prekoračil ulico in se ogledoval sedaj na zid pri Lilovcu (Rada je stanovala v sobi. obrnjeni na dvorišče), pa zopet na senco. Ta je neusmiljeno počasi lezla raz stene nasprotne hiše, a do potoka je imela še daleč. Treba je bilo počakati še eno pol ulice... A Kandov z rokami, položenimi na hrbet, je nadaljeval svoj sprehod, krenil v drugo ulico, da ne bi obrnil nase pozornosti mimogredočili, katere je srečaval čimdalje bolj pogoštoma. Solnce je polivalo z jarki svetlobo vso Staro Planino, mogile nad mestom, s skodlji pokrite strehe na hišah, bele dimnike in okna, obrnena prti vzhodu. Marljivejši kavarnarji so že odprli svoje kavarne, »bakali«* prepasani z zastori, so pometali tlak pred svojimi prodajalnicami Gajtandžii** so pletli »gajtane« pri »česneah«. ljudje so začeli gomazeti po ulical. nastalo je gibanje in življenje, mesto je zašumelo s svojim navadnim pomešanim truščem. * Trgovci z deželnimi pridelki, žganjico itd ** Gajtan: trak; gajtandžia = izdelova-telj trakov. Od vsega tega Kandov ni zapazil ničesar... Ne solnce. ne trušč, ne mimogredoči. niti življenje, ki je kipelo okrog njega, ga ni zanimalo Oti jc gledal, mislil, čakal le na eno edino: senco. Ta se je že bližala k zaželjeni meji, k potoku, a pri tei meji se je končala njegova, mukepolna. strastna razvnetost, končali se ti trenutki, dolgi kakor stoletja. Senca se je pomikala že k potoku in tako je vsa polovica ulice bila razsvetljena. Kandovu se je zazdelo, kakor bi se bilo solnce povspelo višje ... Urnih korakov je krenil k vratom babe Lilovice. Zagledal se je v ta stara, razpokana, prevetrela hrastova vrata, okovana z žreblji z velikimi ploščnatimi glavami, ki so izgledali slično ma-ležem... Vedel je na spomin koliko jih je. koliko špranj in razpok imajo vrata, kako škrip-ljejo; njih škripanje je bilo podobno renčanju psa, ko so jih odpirali. Ta vrata so se videla kot nekako živo bitje z očmi, ušesi, glasom ... Kako bolno grozen in sladek odmev so izzvala ona vsakorat. ko je stopil skozi nje. A kako mrzlo, neprijazno in zlokobno kot klepalo* kadar zvoni za mrtvimi, je prešinjal njih šum njegovo dušo. ko je odhajal in so se za njim zaprla!... Vrata so se nakrat odprla. Prišel je skozi nje preprost Bolgar v »poturah« in v kučmi. Kandov bi bil rad skočil mu naproti ter ga vprašal po Radi, toda sramota ga je pridržala. Ogledoval je tega prostaka z velikim raz-čiljenjem, da z nekako nevošljivostjo. In zopet je nadaljeval svoj sprehod. Minilo je nekaj časa. Duri so se zopet odprle, in sedaj je Kan-dovo lice zatripalo. * Kaki meter 'dolga deska, na katero se bije s kladivom namesto zvonenja. ■■v,jv :•••'. ..... (Dalje.) UUu.v..,>'J**'• - *r% ••• proge Sinčavas-Železna Kapla, in sicer pri vlaku, ki vozi ob kakih treh popoldne iz Sinče-vasi na Železno Kaplo ogenj. Začel je goreti gozd pod Reberco, blizu postajice Reberca, na vzhodno stran proge in severno od imenovane postajice. Gozd je last različnih kmetov iz vasi Reberca. Prihiteli so ljudje iz pape-tovarne, ki se nahaja tik postajice Reberca, iz vasi Reberca same, iz Železne Kaple, kakor od Miklavca. Ker je v gozdu veliko suhega listja, oresa itd. se je ogenj zelo hitro širil in je bil že kaki poldrugi oral sveta v ognju, preden so prihiteli ljudje. Zatem pa so prišleci zabranili nadaljno širjenje istega, tako, da je pogorelo za vsem kaka dva orala gozda. DNEVNI PREGLED. V spomin pokojnega Josipa viteza Gorupa so darovali njegovi sorodniki-dediči svoto 60.500 K v razne narodne in dobrodelne namene in to za slovenska in hrvaška društva kakor za siromake v Reki. Izmed slovenskih društev in darov v dobrodelne namene navajamo naslednje: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 5000 K, siromaki mesta Ljubljane K 3000. »'Mladika« K 2000, siromaki občine Slavina K 2000, dijaško podporno društvo »Radogoj« v Ljubljani K 1000. dijaško podporno društvo »liomovina« v Ljubljani K 1000, »Sokol I« v Ljubljani K 1000, »Naša straža« v Ljubljani 1000. zveza »Orlov« v Ljubljani K 1000. siromaki občine Št. Peter na Krasu K 1000 siromaki občine Zagorje pri št. Petru K 1000. siromaki občine Vrhnika K 1000. siromaki občine Postojna K 1000. Gasilno društvo v Slavini K 500. Bralno in izobraževalno društvo v Slavini K 50, »Glasbena Matica« v Ljubljani K 500. »Društvo slovenskih profesorjev« v Ljubljani K 500, siromaki občine Železniki K 300. slovenska trgovska šola v Trstu K .5000. »Sokol« v Trstu K 1000, »Sokol« v Gorici K 1000. Slovensko šolsko društvo v Gorici K 1000. Delavsko podporno društvo v Trstu K 1000. »Dramatično društvo« v Trstu K 500, »Slovenska čitalnica« v Trstu K 500. »Dijaška kuhinja« v Celju K 500. siromaki občine Kriva vrba K 500. Izpreobrnil se ie ljubljanski škof, ki je nastopil proti politiki v cerkvi. V zadnjem pastirskem listu je namreč proti temu. da bi se pridigovalo politično. Ali je prišel škof po izkušnjah do spoznanja, da politika v cerkvi škoduje verskemu življenju, ali je to le pomota, sebnih uspehov. Saj je celo papež marsikaj seveda ne smemo pričakovati od tega po-zapovedal. kar še v cerkvi ne drži. Na vsak način pa bi bilo lepo, ako bi višji duhovni pastir dal svoji čedi lep sgled in bi ločil politiko od vere. Bog bi mu to štel v zaslugo in na Kranjskem bi bilo manj sovraštva — pa tudi manj žrtev klerikalne politike. Med razbojnike so ga dejali. Na Goriškem so vselej veseli vsi ljudje, kadar jih poseti kak kranjski klerikalec. Časopisi jim prinašajo sprejemne pozdrave in pišejo mnogo o njih ter naznanjajo njihov prihod. Sedaj je namenjen dr. Krek na Goriško in »Soča« mu je posvetila ta-le ginljiv a zelo primeren sprejemni gcvcr: »Razbojniško razpoloženi dr. Krek. — Jutri piide na Kras razbojniško razpoloženi dr. Krek. nevaren hujskač, ki želi krvi in pobojev. Večkrat že. tako tudi lani v maju je na shodu v Ljubljani hujskal klerikalce na naprednjake, naj jih pobijejo in pokolejo. V takem tonu in s tako tendenco ščuje že nekaj let. v takem duhu je vzgajal kot semeniški profesor duhovski naraščaj in v takem duhu tudi delujejo njegovi učenci. V Selški dolini je doma dr. Krek. Tam je predlanskim posestnika 'luška ubil njegov lastni sorodnik, klerikalec, zgolj iz političnega sovraštva. Potem pa je lani v Davči zopet hujskal dr. Krek na nekem volilnem shodu; divje ie udrihal po liberalcih in ščuval ljudi na uboj. češ. naj pomečejo liberalce v grapo in lih potolčejo s kamenjem. Tak je dr. Krek. katoliški duhovnik, ki oznanja po deželi evangelij uboja in krvavega noža«. Ginljiv sprejem pripravljajo Goričani dr. Kreku. Goriški listi pišejo sedaj, ko ima priti dr. Krek tja vzgojevat ljudstvo po kranjskem receptu, sledeče: »Dolžnost države je. da skrbi za javno varnost. Če bi kak naprednjak tako govoril okoli, kakor to dela dr. Krek. bi ga aretirali in obsodili v ječo. dr. Krek je v duhovski obleki pa sme delati, kar hoče, in stne učiti ljudi pobijanje naprednjakov. — Če se po tem »poučnem tečaju«, ki ga priredijo prihodnji teden v Komnu novostrujarji. kaj zgodi na Krasu, kak velik pretep s težkimi telesnimi poškodbami ali uboj. naj državno pravdništvo ne prime le zapeljanih fantov, ampak -tudi zapeljivca.« — No. upravičeni so pač, da se zavarujejo pred hujskarijami dr. Kreka, saj je znano, kako je ljudstvo hujskal v »Unionu« celo zoper sodnike. Čudno, da gre ta razgrajač sedaj tja. sai je tam vendar Trseglavova njiva. Pa menda se gospod Trseglav še preveč spominja svojega brezverskega govora v Mirnu, za katerega v zagovor je rekel, da bode izdal posebno brošuro, ki pa še do danes ni zagledala belega dne. Dasi je »Urbanus« izdal že potem več del. Ta človek ne pozna ne spravljivosti ne miru marveč prihaja v Komen hujskat na poboj. Nož. kol pozna, krvi je žejen ta katoliški maziljenec. Za cesarjeve besede se ni zmenil nikoli, zavrgel jih je. spravljivosti in miru ni iz njegovih ust. Pa mora priti plačilo za tako nečedno delo katoliškega duhovnika. Saj učijo, da je Bog pravičen! — Tako pišejo goriški listi v sprejem dr. Kreku. Klerikalci proti ljudski prosveti. Dejstvo je. da se klerikalci ničesar bolj ne boje nego ljudske prosvete, ker vedo. da je v trenutku ko narod odpre oči za vedno odklenkalo njih uplivu in moči. Zato pa delujejo z vsemi močmi. da preprečijo vsako napredno prosvetno 'delo. ter v svojih društvih, ki jih nazivljejo sicer izobraževalna, v resnici pa tam vzgajajo in fanatizirajo mladino, ter poneumljujejo! Pa niso samo na Kranjskem taki klerikalci, tudi drugod so enaki, tako se poroča iz Kraljeviče v Hrvaškem Primorju, da so tamošnji dijaki akademiki in srednješolci ustanovili prosvetno društvo »August Šenoua«. ki je vzdrževalo javno knjižico in čitalnico, ter prirejalo anal-fabetske kurze. Klerikalci pa so pod vodstvom župnika in kateheta sušaške gimnazije znanega jezuita Valjata začeli hujskati proti temu prosvetnemu društvu, denuncirali so dijake, ter se posluževali najpodlejših sredstev, da onemogočijo delo mladine. Vsled teh klerikalnih denuncijacij je res onemogočeno srednješolski mladini, ki je posvetila ves prosti čas ljudski prosveti, vsako sodelovanje, a s tem je tudi v nevarnosti obstoj prekoristnega društva. Taki so klerikalci in njih voditelji duhovniki, ljudstvo fanatizirajo. vzgajajo za sleparje, kakor so dokazale zadnje obravnave pred ljubljanskim sodiščem, tako da morajo mladi ljudje kot žrtve politikujočih duhovnikov sedeti po ječah! Resno prosvetno delo pa sovražijo, ker se boje obračuna! Junaški odgovor deželnemu odboru kranjskemu. Deželni odbor kranjski misli, da se sme igrati z značajnostjo naše akademične mladine kakor mačka s klobaso. Znano je, da je zadnji čas na predlog grofa Barbota deželni odbor sklenil zahtevati od veterinarjev, da podpišejo poseben reverz, s katerim preklicujejo resolucijo, ki so jo lansko leto v obliki spomenice predložili deželnem uodboru kot protest proti vrhniškemu tečaju za živinozdravniške mazače. Poroča se nam, da se ubogi in revni dijaki tudi temu nasilju niso vdali in da so deželnemu odboru vrnili nepodpisane reverze. Bolj junaškega odgovora akademična mladina na impertinenco deželnega odbora ni mogla dati, kot ga je dala. Strašila se ni tudi skrajnih represalij, ki jih lahko pričakuje od Čuvajev v deželnem dvorcu. Akademčno društvo sloven-skh veterinarjev na Dunaju je razen tega sklenilo, napraviti na merodajnih mestih v centralnih državnih uradih primerne korake, da osvetli postopanje kranjskega deželnega odbora. — Naš junaški nastop slušateljev živinozdravniške visoke šole vspodbuja k podvojnemu odporu proti klerikalni prepotenci. Klerikalci se bahajo, da so se pristaši Slovenske ljudske stranke vzdržali volitve v Šiški. »Slovenec« je enkrat tako pošten, da priznava, da imajo klerikalci v Šiški okoli 110 volilcev. Vseh volilcev je 1003. Torej imajo klerikalci v Šiški nekako eno desetino volilcev, kar bi pomenilo, da je v Šiški vsak deseti človek klerikalec. To je zelo malo in se mora priznati, da je Šiška najbolj napredna občina na Kranjskem. To je dobro in v korist Šiške bi bilo, da se še onih deset ljudij spametuje, ker klerikalci Šiški ne žele nič dobrega in bo za občino le sreča, če se jih popolnoma rešijo. Koritarji na Hrvaškem. Pod Čuvajevim režimom so spoznali Hrvati tudi inštitucijo koritarstva; ko je prišel Čuvaj na gorko mesto. mu je bilo prvo. da je preskrbel svojo žlahto. svoje znance in prijatelje. Tako je zloglasni mažaron dr. Aleksa Ivič hotel postati vseučiliški profesor, a profesorski zbor filozofske fakultete je soglasno odklonil njegovo kandidaturo. Čuvaj pa je svojemu ljubljencu vendar preskrbel mastno mesto ter ga imenoval vodjem deželnega arhiva. Tako je tudi mož prišel do svojega korita. Zaradi pošte nam prihajajo od raznih strani. Pogosto prejemajo naročniki »Dan« šele dan ali po 2—3 dni pozneje. Zahtevamo redu na pošti. List gre vedno pravočasno na pošto in le pošta je kriva, ako dobe naročniki list prepozno. Upamo, da bo red! Glas iz občinstva. Prejeli smo: Na Št. Pe-terskem obrežju je znana gostilna pri Fajmo-štru, kje se shajajo klerikalni veljaki. A nekai dni sem je čuti iz tega lokala pozno v noč tako prepevanje, ki nima nič človeškega na sebi in je bolj podobno glasovom, ki prihajajo iz blaznice ali pa iz kake menažerije. Mi sosedi, ki bi radi spali, poživljamo merodajne faktorje, da preprečijo te nočne produkcije, ki trajajo tudi čez policijsko uro. Proti dostojnemu petju bi se gotovo ne pritoževal nikdo. ali menežerije ne potrebujemo sredi mesta. Več sosedov. Najboljše sredstvo za pridobivanje naročnikov je način, ki ga oznanja »Jutro« s sledečo dnevno vestjo: Največji prejšnji »Jutrovi« sovražniki so postali prijatelji »Jutra«. Zakaj pa? Zato. ker se boje. da bi jih »Jutro« ponovno ne prijelo za suknjo. Pač žalostno znamenje za list. ki. se mora posluževati izsilje-valnih sredstev in groženj z napadi, da si pridobi ali ohrani naročnikov. Kaj takega se pač ne strinja s časnikarsko dostojnostjo! Srednjeevropski čas v Ljubljani. Prijatelj nam sporoča: Vi, kakor tudi drugi listi ste poročali, da naznanja na ljubljanski realki točno poldne po srednjeevropskem času velik balon. Zanimalo me je, in ker se pečam že delj časa s prirodnimi nauki, sem si natančno ogledal vso stvar. Konstatiral sem najprej, da napovedani čas dvanajste ure ni točen na sekunde. Gotov trenutek časa mora označiti le točka, nikdar pa črta, kar je slučaj pri spuščanju tega balona. Kolikortoliko bi se dala doseči točnost, ako bi se ta balon spustil s pomočjo električne zveze, ker bi v trenutku spu-stitve mogel konstatirati opoldanski čas. Pa tudi to ni v Ljubljani slučaj, ko se približa poldne. jo mahne realčni sluga po stopnicah navzgor ter čaka z uro v roki, ko kaže ura dvanajst. spusti počasi balon nizdol in ljubljansko občinstvo si popravlja ure po srednjeevropskem času, ki ga upravlja realčni sluga. Toliko se mi je zdelo povedati, da izve javnost, da ni posebno točen in pravilen ta ljubljanski srednjeevropski čas! Svobodna Hrvatska. Boj proti opozicijo-nalnemu hrvaškemu in srbskemu časopisju se nadaljuje s poostreno strogostjo. Kljub temu, da listi ničesar ne pišejo o hrvaškem vprašanju. ampak prinašajo samo strogo objektivna teoretična razmotrivanja, ‘ so vedno danza-dnem konfiscirani. Vladi prijazni listi poročajo lahko svobodno kar hočejo. Oni prinašajo izvlečke govorov iz avstrijske delegacije, opo-zicijonalni listi jih ne smejo. Prepovedani so tudi strogo informativni članki. Policijska cenzura ne dovoli niti stavka: »Govornik je go- voril o politiki Jugoslovanov«. Splošno se opaža, da je cenzura od zadnjega bivanja komisarja v Pesti veliko ostrejša in naperjena posebno proti govorom avstrijskih poslancev. Čuvaj se sedaj pripravlja na to. da razpusti celo vrsto občinskih svetov. Tako je sedaj razpustil občinski svet v Požegi in nastavil vladnega komisarja. Razpust občinskega sveta je jako lahko doseči. Treba se je samo pritožiti proti občinskemu gospodarstvu in razpust je tu. To delo pa opravljajo sami Madžaroni. Komisar Cuvai je sedaj odredil, da se imajo natančno preiskati uprave vseh mest. kar znači, da bo še mnogo občinskih svetov razpuščeno. Razstava arhitektonskih del na IV. in V. jugoslovanski razstavi v Belgradu in Sofiji. Kakor smo poročali, je v osrednji razstaviodbor za belgrajsko razstavo povabil vsa jugoslo-vansika inžinirska društva, da njih člani iz-lože v posebnem oddelku razstave svoje dela. Da se vsa zadeva pospeši je belgrajsko in-žinirsko društvo odposlalo v Sofijo ing. B. Tomaševiča, v Zagreb in Ljubljano pa arch. M. Popoviča, da se dogovore z društvi glede razstave. Popovič pride te dni v Ljubljano, da se dogovori s slovenskim inžinirskim društvom. Novi miljoni za preganjanje Poljakov. Nemška poslanska zbornica pripravlja novo predlogo za zatiranje Poljakov. Celih 100 mi-ljnov mark bo dovolila zbornica za naseljevanje nemških rodbin na Poljskem. Nemčija je zmetala že na stotine miljonov za ponemčevanje Poljakov, toda vse akcije so se dosedaj temeljito ponesrečile. Ne samo. da se Poljaki ne dajo potujčiti, nasprotno se celo nemški naseljenci polagoma izneverijo svoji narodnosti in prestopijo v poljski tabor. Znana zloglasna razlastitvena predloga je Poljake še bolj združila. tako da tudi ti novi miljoni ne bodo dosegli zaželjenega uspeha. Narode, ki imajo za seboj ponosno zgodovino in stoje kulturno zelo visoko, se ne more tako lahko uničiti, to naj si zapomnijo Nemci. Sicer se pa v preganjanju Poljakov vidi vsa tisočletna nemška kultura. Kdo je »Barbarenvolk«. ne bo težko uganiti. Zveza med nemškimi nacijonalci in krščanskimi socijalci. Postopanje nemških naci-jonalcev pri občinskih volitvah na Dunaju, je nenavadno presenetilo politične kroge. Listi so na vse mogoče načine ugibali, kaj je pravzaprav privedlo nemške nacijonalce do tega. da so pripomogli krščanskim socijalcem do zmage. Praški »Narodni Listi« so zadnjič priobčili senzaciojnalno vest. da obstoji med nemškimi nacijonalci in krščanskimi socijalci tajna pogodba, na podlagi katere bi obe stranki pri vseh volitvah medsebojno podpirali. Nemški »Nationalverband« sedaj odločno dementira vsako pogodbo in izjavlja, da niti misliti ni nato. da bi nemški nacijonalci in krščanski socijalci. kojili načela in programi so si popolnoma nasprotni, stopili v kako zvezo, ker bi od tega imeli čisto gotovo korist samo krščanski socijalci, ki bi se radi zopet opomogli. Češka šola v Litomericah. Okrajno glavarstvo v Litomericah na Češkem je ukazalo mestni občini, da ima takoj ustanoviti javno češko šolo in sicer v poslopju, ki je last »Češke šolske matice«. Radi »nečuvenega« postopanja okrajnega glavarstva so Nemci silno razburjeni. Občinski svet je sklenil vložiti na deželni šolski svet pritožbo. V Litomeficah je skoro polovica prebivalcev češke narodnosti, a vendar nimajo niti ene občinske ljudske šole. Čehi so se dolgo lorili za šolo in jo sedaj tudi dobili. Nemci so vedno in povsod enaki. V vseh nardno mešanih mestih zahtevajo zase občinske ljudske šole. dočim v krajih, kjer so sami v večini, ne dovolijo drugim narodnostim nikakih šol. Poplavljenje v Severni Ameriki. Voda vedno bolj narašča in grozi, popolno preplaviti Novi Orleans. Škoda znaša že sedaj 25 mi-, lijonov kron. Občinstvo neprestano beži iz mesta na deželo. 15 metrov visoki nasip Morgan, največji v Ameriki, le z največjo težavo zadržuje valovje. Voda je dospela že do vrha nasipa. Požar. Dne 22. t. m. okolu polnoči je pogorel čebelnjak posestnice Marije Zvab v Bohinjski Beli. Ogenj je čisto gotovo podnetila zlobna roka. Marija Zvab ima okolo 100 kron škode. Storilca dosedaj še niso mogli izslediti. Koncertna pevka gdč. Ivanka Hrastova, gojenka Kaiserjeve pevske šole na Dunaju, je napravila z odličnim uspehom državni izpit za solo-petje, spremljevanje na klavirju, ter glasbeno zgodovino. Gdč. Hrastovi, ki je vedno požrtvovalno sodelovala pri priredbah Dunajske zvezde, naše čestitke! Regulacija Ljubljanice. Z osušenjem barja je v zvezi regulacija Ljubljanice. Gruberjev kanal je gotov in zdaj pride na vrsto glavna poglobili in zožili. Ljubljaničina struga je se-začeli z deli. Kakor znano, bodo Ljubljanico poglobili in zožili. Ljubljaničina struga ze sedaj jako neenaka. Ponekod se nahajajo v njej kar celi grički in ponekod tolmuni. Nameravano je. jo izravnati in jo tako poglobiti, tako da bo padec večji in bo voda hitreje odtekala. Na spodnjem koncu mesta bo napravljen velik jez. da bo lahko odtok vode po potrebi regulirati. Z regulacijo Ljubljanice se napravijo obenem nabiralni kanali. Regulacija Ljubljanice se bo vršila na isti način, kakor regulacija Gruberjevega kanala, na obeli bregih od frančiškanskega mostu pa do Brega bosta zgrajena kaia. ki bosta vsak kakih osem metrov širok. Tako dobimo tam dve prav lepi ulici in če bodo hišni gospodarji ob teh obrežnih ulicah svoja poslopja preuredili, zna nastati kaj ta-cega en miniature, kar je v Budimpešti ob donavski kaL Tudi novi mostovi se bodo zgradili in sicer: šentjakobski, frančiškanski in šent-peterski. Ljubljana bo z regulacijo pridobila, četudi Ljubljanica sama ne bo več tekla tako idilično skozi mesto kakor sedaj. Nedeljski koncert v Zvezdi je bil zelo dobro obiskan. Pod mladim zelenjem se je zbralo toliko ljubljanskega občinstva, da je bila cela Zvezda polna. Reformirana godba — brez bobna in ren — se je izborno izkazala in je podala nekaj prav lepih komadov. Sumljivo zastrupljenje. Ni dolgo temu. ko so pisali Usti. da se je zastrupil v Berlinu divizijski pastor Liebe z atropinom. Mislili so. da se je zastrupil sam. Ko pa so preiskali njegovo stanovanje, so našli velike dragocenosti, stare zbirke, bisere in zlatnine, ki imajo vrednost nad miljon mark. Našli so tudi več steklenic z zdravili in veliko steklenico strupa. Strup je bil od tvrdke Merk v Darmstadtu. Policija je vprašala tvrdko in izvedela, da ni pastor Liebe nikoli pri nji kupil strupa. Torej je najbrže hotel nekdo pastorja zastrupiti, da bi se polastil njegovih zakladov. Pastorjeva gospodinja trdi, da je Liebe izpil strup, ker je mislil, da je liker. Poklicala je soseda, ki je tekočino malo poskusil in je bil takoj omoten. Liebe ji je baje prepovedal poklicati zdravnika in poklicala ga je šele potem, ko je sosed obolel. Misli se. da tiči za vsem hudobna roka in da bo preiskava odkrila senzacijonalne stvari. Žena pokopana z vojaškimi častmi. Pred dnevi je umrla 771etna Amalija Levy, ki je bila splošno znana kot »železna teta«. Udeležila se je vojne leta 1864., leta 1866. in leta 1870. Bila je bolniška strežnica in je stala pogosto sredi najhujšega boja. Leta 1870. je bila odlikovana. Pokopana je bila z vsemi vojaškimi častmi. Iredent. V Bozenu so prijeli Italijana Mal-vecchio, uglednega trgovca, zaradi razžaljenja Veličanstva in zaradi državi nevarnih spletk. Gledališki ravnatelj lansko leto sezidanega Schillerjevega gledališča v Bremenu je pobegnil, ne da bi izplačal igralcem gaže. Svetovni kongres za mir bo letos oktobra meseca v Ženevi v rojstnem mestu Rousseaua, katerega 2001etnica se letos obhaja. Slovanski uradniki v Bosni in Hercegovini. Leta 1910. je bilo v obeh deželah 1247 čeških, 2071 hrvaških (iz Avstrije), 8583 srbskih (iz Bosne in Hercegovine), 588 poljskih, 295 rusin-skih, 853 srbskih, 399 slovenskih uradnikov. Nemških je 1277, mažarskih 347. Mažarsko društvo »Julian« ustanovi v Bosni z novim šolskim letom sedem novih ma-zarskih šol. Za mažarsko šolo v Banjaluki je dalo to društvo 30.000 kron. Bolgarska vlada je sklenila, da preskrbi pisateljem penzijo, da se bodo mogli popolnoma posvetiti umetnosti. »Svatobor«, podporno društvo čeških pisateljev, slavi te dni svojo 501etnico. Društvo je ustanovil Palacki leta 1862. Društvo izda k jubileju svojo spominsko knjigo. Na čelu društva stoji sedaj češki znani pisatelj Al. Ji-rasek. Slikarica Ida Guttmann na Dunaju je bila aretirana, ker je na sumu, da je sama zažgala svoj atelier. Bila je zavarovana za 50.000 kron. Ker svojih slik ni mogla prodati, je najbrže hotela na ta način priti do denarja. Uvedla se je preiskava. Usoda dveh bančnih uradnikov. V nraški centralni banki se je zgodil nenavaden slučaj. Dva uradnika sta šla v tresorij, to je oni prostor v banki, kjer se hranijo razni vrednostni papirji in osebne dragocenosti. Seveda je ta soba najbolj zavarovana pred vsako nesrečo, posebno proti ognju in vlomu. Zato je navadno okoli in okoli zazidana in ima le ena vrata, ki se trdno zapirajo. Ko sta bila uradnika po opravkih v tej sobi, so se vrata naenkrat zaprla — in ko sta hotela iti ven, se vrata niso dala odpreti. Ključavnica se je nekaj pohabila. Na vpitje so prišli drugi uradniki, pa jima niso mogli pomagati. Poklicali so praške ključavničarje, pa tudi ti niso mogli vrat odpreti. Banka je telefonirala v Berlin na tvrdko, kjer so bila vrata narejena, kaj se je zgodilo, in je prosila pomoči. Tvrdka je odgovorila, da ne more pomagati. Uboga uradnika sta bila v velikem strahu. Našli so neko luknjo, skozi katero so jima vlili nekaj mleka, da bi ne umrla od gladu. Med tem je prišel z brzovlakom mojster iz tvrdke in se mu je posrečilo vrata zopet odpreti. Uradnika sta bila zaprta 24 ur. Ako bi vrat ne bili mogli odpreti, bi bili morali načeti zid in uradnika izkopati. Dogodek je vzbudil mnogo zanimivega, zbijale so se razne šale — položaj pa je bil resen in bi se lahko tragično končal, ako bi ne bilo od Prage do Berlina le šest ur in je bila tako pomoč hitro na mestu. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 7., sredo 8. in četrtek 9. maja: »Žurnal Pathe« (najnovejše, šport, moda). »Grad v Fontaine-bleau« (krasno kolorirano). »Prava sreča« (krasna drama). »Neznanec« (igrokaz v treh dejanjih. Prvi film avstrijskega izdelka. Gostovanje nemškega ljudskega gledalšča. Sodelujejo prve vrste avstrijske igralske moči. Senzacionalno. Povsod velik uspeh. Sam zvečer. V glavnih vlogah itragedkinja grofica Claire Wolf Metternich-VVallenstein, gg Kutschera, Lackner in Karel Blasel, nestor dunajskih komikov. »Mladostna ljubezen« (velekomično). DRUŠTVA. Črez štiri dni, t. j. v soboto 11. t. m., se bo vršila v ljubljanskem »Narodnem domu« velika dobrodelna veselica za »Domovino«. Ker bo prirejena kot velika narodna veselica, na katero ima vsak brez posebnega vabila vstop, bodo pripravljeni vsi prostori »Narodnega doma« za one, ki žele na prijeten način položiti svoj dar v korist revnemu dijaštvu. V veliki bo sodelovanjem orkestra »Slovenske _ monije« velik ples s krasnim glazbeni'1’ redom. Vprvem nadstropju bodo v - t : prostorih razvrščeni paviljoni za vi •- • rizling i.. rdeči bizeljec), if«,skfXad' Hladilne pijače in cvetice. V sorski telovad- nici bo pa družabni *j3SKUta^S22bES godba Izmed kabaretnih točk omUmo: f Gostilniška scena iz »Prodane neveste«. 2. Baletni ples tkrasna plesna produkcija, ki se je izvajala že pri lanski prireditvi). Letos je naštudiral to točko g. J. Počivalnik. 3. Petje »Ljubljanskega Zvona«: a) V. Parma: »Čolničku« in dr. G. Ipavec: »Lahko noč«, mešana zbora, b) Volarič: »Slovenskim mladenkam«, ženski zbor. 4. Komično sodišče (lep humorističen trospev). 5. Scene iz modernih operet: a) Septet iz »Vesele vdove«, b) Kvintet iz »Ločene žene«, c) Duet iz »Barona Trenka«. 6. Ko- smični in mimični nastopi. Med točkami in po programu igra orkester. V sokolski telovadnici bodo nadalje bifeji za vino, jestvine, pivo in razglednice. — Kabaretni program v sokolski telovadnici se prične ob 8. zvečer, ples v veliki dvorani pa ob 9. — Vstopnina znaša za vso prireditev za osebo po 2 K, za dijake 1 K 20 h. V predprodaji se dobe vstopnice pri gospej Ce-šarkovi v Šelenburgovi ulici in pri gdč. Jerici Dolenčevi v Prešernovi ulici 52. Udeleženci in udeleženke plesa bodo morali tudi žrtvovati .20 v za plesni red, ki bo služil kot posebna vstopnica v veliko plesno dvorano. Za to prireditev. akad. fer. društva »Sava«. Za to pri-sodelovalo črez 100 ljubljanskih dam, vlada po Ljubljani veliko navdušenje in zanimanje in nedvomno je, da tudi iz dežele pride veliko obiskovalcev naših narodnih veselip. Veselica ljubljanske podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev« je v nedeljo v vsakem oziru zadovoljivo izpadla, le žal, da je bil obisk radi deževnega vremena nekoliko slab. Tovariš Mlakar, kot podpredsednik Zveze jugoslovanskih železničarjev pozdravil je navzoče, posebno pa g. državnega poslanca dr. Ravniharja ter očrtal v kratkih potezah pomen Zveze jugoslovanskih železničarjev, proseč slavno občinstvo tudi nadaljne podpo^. Brat Radešček je nato označil stališče narodno socialnega delavstva ter zavrnil trditve, da se baje snuje na Slovenskem nova stranka. Bodoča »Narodna socialna zveza« bo stala popolnoma na nepolitični podlagi kot strokovna organizacija slovenskega narodnega delavstva v smislu narodnega socializma in francoskega sindikalizma, ter bo stala v prijateljskih odno-šajih s »Češko Obec Delnickou«. Po govoru br. Radeščeka vprizorila se je burka »Nemški ne znajo« ki je vseskoz izborno izpadla in vzbujala obilo smeha med občinstvom, ki ni nikakor Štedilo s pohvalo nesebičnim igralcem. Posebna zahvala bodi tem potom izrečena režiserki gospej Juvanovi. Po igri razvila se je prosta zabava in ples, ki je trajal še pozno v noč. »Zveza jugoslovanskih železničarjev« šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem udeležnikom kar najprisrčneje, kakor tudi vsem onim, ki so blagovolili preplačati vstopnino, posebno pa blagorodni gospej dr. Tavčarjevi za velikodušen dar. Narodno - socialna mladina sklenila je vprizoriti ponovno v prid Zveze jugoslovanskih železničarjev v nedeljo dne 19. t. m. igro »Cigani«, v kar ji bodi izrečena topla zahvala. Bližje sporočimo pravočasno. Trst in Primorje. Hinavščina. Ljubljanski »Slovenec« prav nesramno zasramuje Tržačane. V včerajšni številki piše: »Slovenska umetnost v Trstu. Slovenski umetniki so priredili v Trstu razstavo, kateri se pa godi tako kakor ogrski razstavi v Belgradu. Tržačani niso ravno napačni ljudje, ampak za umetnost, kakor se kaže, nimajo posebno veliko smisla. No, pa kaj bo takale razstava, glavna reč je »narodna« veselica. ,V Trstu je vsaka stvar nemogoča, če ni zraven »narodne« veselice. Na to so pa gospodje, ki so razstavili, popolnoma pozabili.« Ravno slovenski klerikalci v Ljubljani nimajo pravice pisati o skrbi za umetnost, saj je znano po vsem svetu skoraj, kako goje, zatirajo in uničujejo ravno slovenski klerikalci umetnost. Saj so skoro uničili slovensko (nemškega ne!) gledališče v Ljubljani. »Glasbeno Matico« so pa poskušali, pa se jim ni posrečil njih satanski namen. Ker pa že ravno pišejo o slikarski in kiparski umetnosti, jih mi spominjamo, kako so v deželnem^zboru odklonili podporo za umetnost. Dr. Šušteršič je v kranjskem deželnem zboru zasmehoval vso slovensko umetnost in kulturna stremljenja Slovencev. Slava slovenskim tržaškim delavcem, ki so v devetih mesecih nametali v nabiralnik »Konsumnega društva« pr Sv. Jakobu 200 K in si tako pridobili že drugo priznanico. — Tako piše zadnji »Slovenski Branik« in mi mu pritrjujemo in kličemo tudi: Slava njih požrtvovalnosti ! Zavedna Primorska. — Glasilo Ciril-Metodove družbe piše: Primorske podružnice delujejo splošno vzorno. Večina so že imele ■občne zbore in prirejajo že sedaj spomladanske veselice. Take veselice so imele, oziroma jih prirede: Podgora, Solkan, Volčja draga, Kred, Rojan, Barkovlje itd. Tudi vi, Škedenjci in Svetoivanci ste prejeli pohvalo od Družbe. »Slov. Branik« piše: »Svetoivanska podružnica je s hvalevredno marljivostjo vedno na delu za rešitev naše mladine.« — Škedenjska podružnica je naročila 1000 družbenih kolekov, da jih razdeli trafikantom v svojem okolišu v razprodajo.« — Posnemajte! Tržaška gospoda, izprašajte svojo vest! Se nam zdi, da imate precej kosmato vest v tein oziru in še marsikdo ne ve, da je glasilo Družbe sv. Cirila in Metoda »Slovenski Bra riik«, ki stane letno samo 3 krone. Klerikalci mislijo na Goriškem zvišati davk za 15 do 20 %. Interesantno je, kako že bobnajo to idejo med svojimi volilci in obsebi umevno je, da krivdo zvišanja davkov zvra-Čajo zopet na — liberalce. 251etnica. Goriški »Sokol« bode proslavil svojo 251etnico dne 19. maja in priredi v ta namen ljudsko slavnost v Gorici. Premestitev v politični službi. Namestnik je premestil iz Gorice v Trst okrajnega komisarja Evgena Zupančiča. Imenovanje. — Višji policijski komisar v I rstu.dr. Josip Mlekuš je dobil naslov in značaj policijiskega svetnika. 1 ržaška podružnica »Slovenskega Planinskega društva« vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 10. maja 1912 ob pol 9. zve čer v gorenjem prostoru restavracije »Balkan« (»Narodni dom«). Dnevni red: Sprememba Pfavil. (Sprememba društvenih pravil se vrši v smislu sklepa delegatov, ki je bil sprejet na ^“Orovanju »Slov. planinskega društva«. Od- Društveni 5z,eti tržaške podružnice »Slovenskega planinskega društva«: V nedlejo, dne t. m., priredi podružnica celodnevni planin- ski izlet na Trsielj. Odhod iz Trsta z vlakom južne železnice v nedeljo zjutraj ob 6 uri 20 minut do Nabrežine. Iz Nabrežine peš skozi Gorjansko in Ivanjigrad na Trstelj (tri ure). S Trstelja odhod po gorskih vršičih skozi Renče v Volčjo drago (dve in pol ure) in od tam z vlakom v Trst. Na blnkoštno nedeljo, dne 26. t. m., se vrši v Divaški vilenici (Cesarjeviča Rudolfa jami) sijajna javna razsvetljava. Podružnica je vse potrebno ukrenila, da bode ta bajna podzemska jama posebno sijajno razsvetljena in sicer od 3. do 7. popoldne. Odhod iz Trsta z zabavnim vlakom državne železnce ob 2. uri 14 minut popoldne. Povrat poljuben. Dne 9. junija vabi podružnica na popoldanski izlet na Volnik. Sestanek na Opčinah v vasi pri glavni postaji električnega tramvaja. Točno ob 1. uri 30 minut odhod proti Velikemu Repnu ter po zaznamovani poti tržaške podružnice S. P. D. na Volnik (dve uri). Z Volnika sestop v Repnič (tri četrt ure) in od tam povrat poljuben preko Briščikov m Opčin ali Proseka v Trst. Dne 29. in 30. junija priredi podružnica društveni planinski izlet na Dol-Čaven-Kucelj-Krnico. Odhod iz Trsta v soboto popoldne 29. junija ob 12 uri 48 minut z vlakom državne železnice do postaje Križ-Cesta. S postaje peš skozi Lokavec, Slokarje po gorski stezi mimo Orlovce na Dol (tri ure). Na Dolu se prenoči. V nedeljo za rana zjutraj odhod na Čaven (eno in tri četrt ure), Kucelj (eno uro) in Krnico, oziroma Veliki Rob (dve in pol uri). Potem sestop v Šempas (dve uri), Pr-vačino (eno in pol ure) in od tam z vlakom v Trst. Radi prenočišča se je priglasiti najkasneje do 20. junija na naslov: Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva«, ul. Acque-dotto 20. Prijatelji slovenskih planincev dobrodošli! Odbor tržaške podružnice Slovenskega planinskega društva. cialne mladine, ki bode z nami vedno solidarno nastopala za naše zahteve. Vsi se pa oklepajmo našega gesla: »Po poti dela do svobode in napredka, po poti svobode in napredka do naroda!« >|i Vse napredne elemente na deželi opozarjamo, kjer bi se mogla ustanoviti kaka mladinska organizacija ali mladinsko izobraževalno društvo, naj se obrnejo na »Mladniski vestnik«, ki jim preskrbi vse potrebno. Pri odgovorih je priložiti znamko za odgovor. Izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi skupni č lanski sestanek v nedeljo dne 19. t. m. ob 10. dopoldne v areni »Narodnega doma«. Na sestanek vabimo vse prijatelje društva in mladino. »Bratstvo« si je ustanovilo svojo knjižnico. Ker pa knjižnici primanjkuje še mnogo knjig, se obrača društvo tem potom do prijateljev, če ima kdo kako knjigo, naj isto podari društvu, kajti ker ravno knjižnica je najboljše izobraževalno sredstvo za mladino. Knjige naj se izvolijo pošiljati na uredništvo »Dneva« v Ljubljani. Vse dopiše za »Mladinski vestnik« je pošiljati na uredništvo »Dneva« v Ljubljani z označbo na kuverti za »Mladinski vestnik«. MLADINSKI VESTNIK. OB PRVEM MAJU. Prvi majnik, praznik delavstva, mladine je minul. Vse človeštvo z veseljem pozdravlja in praznuje prvi maj, katerega je mati priroda okrasila s cvetjem. Vse delavstvo ga praznuje saj v njem vidi odprto novo dobo življenja, dobo prebujenja. Nikdo nam ne more prepovedati, da tudi slovenska narodna mladina ne čuvstvuje nad prvim majem in pove svetu, da se zaveda slovenska mladina svoje narodnosti, ko bode rešena tujega jarma, tujih okov, ko bode svobodna. Čas, ko bode tudi slovenska mladina obračunala s svojimi sovražniki je blizu. Mladina se vedno bolj in bolj oklepa socialističnih idej in ravno to je zanjo najboljše znamenje. Mladina se mora v mladih letih oklepati le takih organizacij, o katerih ve, da je za njen razvoj najbolj pripravna. Take organizacije imamo v Ljubljani, katerih bi se morala mladina oklepati. Z razpustom bivše N. D. O. se je večji del mladine učlanjene v vajenski skupini N. D. O. do ma-iega razkropila, le mali del je ohranil v sebi zavest, da si mora mladina sama pomagati, ustanovila si je izobraževalno društvo »Bratstvo«, katerega prva naloga je, izobraževati slovensko delavsko mladino, ter jo ohraniti in organizirati v strogo narodnem duhu. Čeravno se je moralo društvo mnogo boriti za svoj obstoj, ko so mu že ob njegovem rojstvu hoteli zadati njegovi sovražniki smrten udarec, stoji društvo vedno trdneje, ko se zaveda v svojo veliko nalogo, katero ima še izvršiti. Da pa se bode moglo društvo še nadalje razvijati, želimo, da bi se vsak zaveden Slovenec in Slovenke učlanile v naše društvo, oso-bito pa mladina naj bi se z veseljem oklepala »Bratstva«, saj je »Bratstvo« edino mladinsko društvo, katero vas bode navajalo k temu, da ne delate samo zase, ampak za cel slovenski narod. Kajti delavski stan stopa na plan, ter postaja važni činitelj v narodu. Zato pa je treba, da se tega zavedate, saj nismo sami, za nami stoji še velika masa češke narodne so- „0omovina“. Dijaško podporno društvo »Domovina« ima 11. t. m. svojo veselico, kLnaj prinese zopet nekaj dohodkov. O prireditvi sami smo že povedali svoje mnenje. Kakor poročajo listi. bo veselica zelo lepa zabava, veselja zanimivosti — vsega bo dovolj. Kdor bo prišel tja. se bo dobro imel in zraven tega bo imel zavest, da podpira dobro stvar. »Domovina« je za nas velike važnosti,- saj oskrbuje našo mladino s hrano in skrbi tudi splošno za di-jaštvo. Treba pa bi bilo, da ne prispeva za društvo samo Ljubljana, ampak cela dežela mora izpolniti svojo dolžnost. Zato apeliramo na vse mladinoljube. da se 11. t. m. spominjajo »Domovine«. Po vseh družbah in pri vseh prilikah naj se pobira za »Domovino«. Posebno naše narodne gospodične naj skušajo v vseh krajih nabrati svojo zbirko, ki naj jo pošljejo »Domovini«. Kdor more. naj z darovi prispeva za prirediter »Domovine«. En dan v letu bodi posvečen »Domovini«. Pomladanska veselica »Domovine« naj združi nas vse v delu za »Domovino«. Najnovejše vesti, telefonska poročila. ZOPET PRO VIZO RIJ. Dunaj, 6. maja. V jutrišnji seji poslanske zbornice predloži vlada zopet šestmesečni proračunski provizorij, ker baje za izdelavo celoletnega proračuna ni časa. Nemci, ki so se svoječasno izrekli proti provizoriju, so se že pustili potolažiti ter se zadovlje tudi s provizo-rijem. ITAL1JANSKO-TURŠKA VOJNA. Rim. 0. maja. Po manjših spopadih se je turška posadka otoka Roda udala Italijanom, ki so razobesili na trdnjavah ob gromenju topov italijanske zastave. Z ozirom na najnovejšo italijansko akcijo na otoku Rodosu in na odgovor, ki so ga dobile velesile v Rimu in Carigradu na svoje mirovno posredovanje, bo v prihodnje izostala vsaka mirovna akcija. Zatrjuje se. da bo italijanska akcija zelo obsežna in da bodo Italijani blokirali tudi evropsko obal Turčije. Zlasti prizadeti bosta od te blokade mesti Solun in Smi~ :a. Dozdaj je italijansko vojno brodovje cerniralo otok Kios. Italijanski torpedni rušilec je včeraj preiskal pristaniška otoka Lenmosa. Neka Italijanska vojna ladja je prerezala včeraj kabel vzhodno od otoka. Italijani imajo zasigurano zvezo z otokom in z brezžičnim brzojavom. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Pošljite naročnino, ako je še niste! Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer. Marljiva moška oseba želi službe pismonoša ali kaj temu primernega. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna.« 328—1 Josip Lisec oblastveno avtorizirani geometer Ljubljana, Sodna nlica štev. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve. ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem onim, ki so spremili našega ljubljenega LADKA na zadnji poti, ki so darovali vence in izrekli nam svoje sočustvovanje ob veliki izgubi. LJUBLJANA, dne 6. maja 1912. Rodbini Dere in Nagode. — 368 — bi hotel zlesti z zidu in odpreti vrata, bi bil storil to jaz... Vstopili ste sledil sem vam; ustavili ste se pod temi okni in vem, kaj vas je privedlo sem! Passavant je iztegnil v noč roke in vzdihnil : — Pet let svojega življenja bi dal zato, da bi me kdo privzdignil do podzidka. — Dobro! je vzkliknil ječar. Napravite se trdega. Držite se dobro! Hardy je napel mišice in se vzravnal. Ječar je počenil, prijel plemiča za gležnja in ga začel dvigati... Bilo je kakor da bi iz enega telesa rastlo drugo. In rastlo je počasi ali sigurno, brez pre-stanka. Telo je raztegovalo in se bližalo pod-zidku. Ječarjeve roke so se iztegnile že preko glave in v prihodnjem trenutku je Passavant obvisel na gladkem zidu. držeč se krčevito za široki podzidek. Potegnil se je z rokami kvišku in se za hip zazrl skozi okno v sobo. Ječar ga je opazoval z napeto pozornostjo ... Passavant je bil pogledal in videl!... Videl je kraljico. Odette, Ocquetonvilla in njegove tovariše, videl in v trenutku spoznal položaj. V prvem hipu se ga je polastila vrtoglava omotica in omahnil je od okna ... Ječar je s pridušenim krikom razprostrl roke. Ali Passavant ni padel, visel je na obzidku z iztegnjenimi rokami in premišljal... Hipoma pa se je odprlo okno, oknice so udarile ob zid in ženska postava se je prikazala v odprtini... Predno so popadle roke četvorice Odette, so stale v oknu dve postavi!... 365 Passavantu je burno začelo utripati srce. Zvijača se je posrečila! Komaj je začutil vojaka zaseboj. je brezbrižno vstal, vzel mošnjiček. vrgel ga nazaj na travo in dejal: — Tu imate. Vse sem zaigral, vse izgubil. Zlato in srebro se je razkatalilo po travi in kartopisec je hitel pobirati. Vojak ga je gledal. Helepardo in lok s puščicami je bil naslonil na vrata.. Hotelo se mu je igrati ali njegovo premoženje se ni moglo kosati z Gringonneurjevo; in slednji je to vojakovo težavo takoj sprevidel. — Hola prijatelj, je vzkliknil, sedi in igrajva! S teboj mečem na kredit! Vojakovo oko je radostno zažarelo. Stopil je od vrat in se hotel spustiti na travo. V tem hipu je pograbil Hardy njegovo orožje in se postavil pred vrata. Vojak je osupnjen obstal, ali takoj je izprevidel za kaj gre in zakričal je na vse grlo: — Izdaja! Na pomoč, na pomoč! Hardy je bil skokoma pri njem, nastavil mu bodalo na grlo in zašepetal: — Le še besedico in prebodem te! Poslušaj! Na vsak način moram v Hišo Saint-Pol tako ali drugače. Zoperstavljati se je nemogoče. zakaj, to bi bila tvoja smrt. Molči in igraj in prisegam ti. da nihče ne izve pri katerih vratih sem se utihotapil. Dobro te nagradim in tebi je vseeno. Odloči se in izberi! Vojak se je trenotek pomišljal nato pa je dejal, videč Passavantovo odločnost: — Prisezite! Hiša Saint-Pol. 92 Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 Sodna ulica štev. 5 najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. ,&*L '