196. Številka.
V Ljubljani, v petek l septembra 1921.
LIU. isto
SLOfE M Sil
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In p ratnika.
Insorati t Prostor 1 ml m X 54 mm " **i*ls oglasa do 27 m/m višins 1 K.
od 30 m!m viilne dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m!m K 2—, notice, poslano, preklld, Izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke  zaroke 80 K. jtenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
VpraJanjsm glede inseratov naj se prilosl znamka as odgovor.
Upravniitvo „3lov. Naroda11 In „ nlloa it 5, pritlično.
Narodna tiskarn«" En a flor a Telefon it. 304.
„Slovenski Narod" velja v Ljubljani in po postil V Jugoslaviji!
celoletno naprej plačan  .  K 300*—
polletno........150 —
3 mesečno.......75*—
1 ........25-
480-— . 240-. 120*— . 40—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   MT  P° nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
V Inoaentsrtrn i
celoletno......K
polletno.......
3 mesečno......
1 ........
Uredništvo »Ilov. Naroda" Enaflova ulica it 5, L nadstropje
Tololon sfer. 34.
Dopisa sprejema le podpisane in zedostno frankovane« sj-ssr-   Rokopisov se ne vreča.
Posamezna SteofU'a oslta rzo R
Pottnina plačana v gotovini«
——
—a«,—
Dr. Henrik Steska:
Organizacija ciržoispraue o Diiasfi
n.
Razni strokovni krogi stremijo po popolni ločitvi svojih   strok od splošne državne uprave v oblasti in «a ustanovitev posebnih strokovnih nih uradov z značajem gosposk za okoliš ene ali več oblasti.  Ti krogi nočejo u videvati, da gre pri izvrše* vanju uprave kot gosposke za prav. ne akte, ki se izdajajo v primeru potrebe itak le na podstavi strokovne* ga mnenja raznih uradnih izveden« cev (inženirjev, zdravnikov, živino« zdravnikov itd.).   Da   morajo bit: strokovni uradniki v strogo tehniških (inženirskih, zdravniških, vete* rinarskih) stvareh bolj samostojn*' in glede tega poslovanje odgovorni predvsem   organom iste  stroke, c tem ni   dvoma.   Iz tega pa še ne sledi, da b ise morala ta samostoj* nost pretiravati in njej na ljubo raz* trgati enotna notranja uprava v oblasti.   Računati pa moramo,   da si kljub mnogim pomislekom ustano* vijo razni posebni uradi za gotove strokovne   posle v oblasti in   da t: uradi ne bodo le strogo strokovna opravila opravljali, temveč tudi na* stopali kot gosposke. Taki uradi za eno ali več oblasti bi bili na primer takšne gradbene direkcije, gozdne direkcije rudarske   direk. prosvet« ne direkcije, ki bi ne gradile in vzdrževale le državne gradbe, oskrbova.-le državne gozde in državne rudni« ke, upravljale osnovne in srednje šole, temveč uporabljale ob jednem čeprav  morda v posebnih oddeL kih,     tudi   vse  obče oblstvene posle  v  gradbeni,  gozdarski, rudarski in prosvetni stroki. Državna zdravstvena uprava v oblasti bi se istotako izločila iz pristojnosti ve* likega župana in prenesla na poseb* ne zdravstvene urade. Ker je zavo Ijo lažjega spoznanja upravne orga* nizacije želeti, da se slični uradi tu» di slično zove j o, naj bi se tudi za oblastni   zdravstveni   urad uvede podoben naziv, namreč zdravstvena direkcija.   Resnični nujni praktični razlogi pa silijo, da se posli agrarne reforme, k katerim spadajo seveda tudi agrarne   operacije o zlaganju kmet. zemljišč, in o razdelbi spup-nih   zemljišč   dodelijo  v srednji instanci posebnim   agrarnim direk*
cijam za eno al i več oblasti in posli rečnega in pomorskega prome* ta posebni direkciji rečnega odnosno pomorskega prometa.
Vse te direkcije bi bile le svojo, mu resortnemu ministru podrejene ter imele isto stvarno pristojnost v srednji stopnji, kakršno jo ima mi« nistrstvo v najvišji stopnji. To pa naj bi ne veljalo le za ravnokar na= Štete oblastvene direkcije, temveč tudi za direkcije železnic in za direkcije pošte in brzojava, kojim b se istotako morali dodeliti vsi ob= lastveni in neoblastveni posli želez* niškega odnosno poštnega resorta Ne gre več delati izjemo pri teh dveh vrstah oblastnih direkcij.
Da se pa vendar ohrani prepo* trebni stik vseh gori naštetih direkcij s splošno državno upravo v ob: lasti, bi se seveda morale vse te direkcije v stvarc h splošnega značaj s še sporazumeti z velikim županom
Dozdeva se mi, da bi bilo bolje za državno upravo v oblasti, če b z izjemo državnih podjetij in javnih del vsa notranja uprava bila osre« dotočena v velikem županu. A ker se bodo bržkone tudi za nekatere druge dele notranje uprave ustanovili za okoliš ene ali več oblasti posebni uradi z značajem gosposk, zar torej bodi njihova kompetenca vsa*j jasna in obsegaj v glavnem vse no< sle dotičnega resorta, odnosno točno po stvarnih vidikih začrtan del resorta, kakor na primer vse gozdar, ske posle odnosno vse rudarske posle resorta za gozde in rudnike. Nedopustno bi bilo, da bi en del ob* lastvenih poslov kake stroke prioa. del posebnemu špecijelnemu uradu en del pa velikemu županu. To b' upravo preveč kompliciralo, kar pa ni v interesu prebivalstva. Umljivc pa je, da bodo morala ta posebna oblastva razpolagati tudi s potrebnim številom pravnikov.
Pri tej priliki bodi še omenja no, da je povsem odveč, če imamc posebno direkcijo za cestne gradbe visoke stavbe, strojništvo in elek. trištvo in posebno za vodne grad. be. Pri ministrstvu za kmetiistvo bo treba izločiti generalno direkcije za vode in jo nrikloniti ministrstvu
za zgradbe, a v srednji stopnji naj bi gradbene direk. opravljale pgsle sedanjih gradbenih direk. in seda> njih generalnih inšpektij voda.
Bodisi za splošno državno ad. minisrracijo v oblasti, ki jej načelu, je veliki župan, bodisi za posamezne za okoliš ene ali več oblasti pri« stojne direkcije veljaj načelo, da naj bodo v manj važnih zadevah druga instanca, v važnejših pa prva instanca. Le izjemoma bodi v naš' obsežni državi s svojimi raznovrstnimi prirodnimi, gospodarskimi in provetnimi razmerami ter različni* mi navadami in običaji, a s slabim* prometnimi zvezami ministrstve prva stopnja. Da je slednja le izjemoma primerno sledi iz dejstva, da je vendarle v interesu stranke, če se tudi v stvareh svobodne presoje omogoča posredovanje pri višjem oblastvu.
Drugo važno načelo bi bilo, da se število stopenj zniža in da se ena in ista stvar more le v dveh upravnih instancah pretreaavati Kadar bi tedaj gori navedene gospo« ske v oblastvih (takozvane srednje instance) v drugi stopnji odločale bi pritožbe na ministrstvo ne bile več dopustne, pač pa bi bila možna pritožba na oblastno upravno sodi: šče, a seveda le v toliko, v kolikor se trdi kršitev subjektivnih pravic ali objektivnih zakonskih odredb. S tem bi se administrativno postopa* nje v splošno ko list prebivalstva izdatno skrajšalo, a tudi oblastne upravno sodišče, ki bi se ustanovile za ozemlje ene ali več oblasti, b:' istotako moralo v obče v poslednj stopnji razsojati.
Tretje načelo bodi, da se naj veliki župan in pa posamezne za ene ali več oblasti postavljene specialne direkcije pred rešitvijo državnih poslov splošnega značaja in vobče pri važnejših odločbah, ko ne gre za strogo pravna ali strogo tehniška vprašanja ali vprašanja varnosti dr zave in javnega reda, ampak za Dri* mernost in potrebo kake odredbe posvetuje a samoupravnim oblaste nim odborom odnosno s posebnim strokovnimi sosveti, sestavljenimi i? zastopnikov teritorialnih In stanov: skih samoupravnih udruženj in iz priznanih veščakov. Na ta način b državne oblastvene gosposke bile v stalnem živahnem stiku s prebival
tvom in bi se mogle seznaniti s tež: njami prizadetih socialnih skupin ir stvorn in bi se mode seznaniti s teži
strokovnjak'v v ol laf L I lf krati zem v slabem pomenu besedo bi se ne mo^cl razpasti.
Poisianjkagile uč'tf^sfua in uratiHišiua s?
Psimcrfss.
(Dopis iz Trsta.)
Problem, ki ga lapidarno označujejo gori zapisane besede, obsto* ji že od leta 1919. in kdor bi ga tajil bi bil podoben slepcu, ki ne vid predseboj brezdna. 2© takrat, ko se je ustanavljala od Logatca sem nova jugoslovanska država, so se oglaša* li nekateri v javnosti in kazali s pre: pričevalno besedo rano, ki se je ne nadoma zasekala v narodne pozicije primorskega Slovenstva. Že tak= rat so nekaterniki s strahom v srcih zrli na brezglavo delo naših političnih faktorjev južno in severno od Logatca, Kajti če se ie grešilo v tem pogledu ▼ veliki meri tam doli na Primorskem, moramo odkrito pHz nati, da je bilo še več greha tudi to* stran Logatca. Precizirajmo nekoli-kokrat natančneje svojo trditev!
Že v prvih mesecih, ki so sledil avstrijskemu razsulu, se je začel ka.-zati med izobraženstvom, a tud med delavstvom in kmečkim pre bivalstvom Primorja nek dušni ne« mir, ki je bil vsled tragičnega razvo« j a vojnih dogodkov tudi v neki me= ri opravičljiv. Iz razsula Avstrije je vstala na jugu nova drž. tvorba ki je objela ves troimeni jugoslo* venski narod in ga spravila pod že« zlo kraljev nekdanje Srbije. Dolgo« pričakovane svobode, ki je zasijala iz svetovne vojne Slovencem sever, no od Logatca, pa niso mogli bit* deležni primorski Slovenci. Izpod nemškega suženjstva so prešli v odvisnost Italije. Hrepenenje po svo; bodi in strah pred dogodki, ki sc imeli priti, je rodil v njih nek nemir ki je zadobil končno svoje pravo li« ce v vsesplošnem begu preko do; markacijske črte. Bežalo je vse: oc inteligenta do najrevnejšega krneč kega sinu. Uredništvo, kar ga je v naših primorskih državnih uradih zapustila Avstrija, učiteljstvo; raz^ postavljeno po najvažnejših narod, nih postojankah, osobje, porazseia« no po najrazličnejših naših privatnih podjetjih, duhovništvo ... vse je šlo... Resnici na ljubo moramc
povdariti, da se je iz tega slediljeg*a izselilo še naj mani, to pa zaradi dej. stva, da je bila dana višjim cerkve* nim krogom /e po službenem pravu možnost, da so vsak nepremišljen! korak slovenskega duhovnistva lah* ko uradno preprečili Kdor ni imei za svoj odhod r;" važnih razlogov temu je škofovska oblast odrekla svoj »placeta in mora1 je ostati. Pr; drugih stanovih ni bilo te možnost! in zato so se lahko v več i cm številu izselili. In tu nam je iskati pravih vzrokov za današnje pomanjkanje učiteljstva in uredništva! Cc bi bil. znali merodajni faktorji v Primor ju že v prvem začetku ustvariti v izseljevanju naših ljudi nekak st« stem. če bi se bili držali raerodetai faktorji v svobodni Sloveniji tndr tega sistema, bi ne bil vstaj pred nas že v kratkem roku t nih treh let problem, ki pomeni akutno krizo v življenju primorskih Slovencev Kajti lahko trdimo, da je ta krizi prispela v veHki meri po lastni kriv* di do svojega viška. Po lastni Icrivf di, pravimo! Da, mi sami imo krivi če se občuti v Primorju (kakor orno* nia drobna notica v ponedeljkovem »Narodu«!) pomanjkanje delovnih sil na vsakem polju v vedno večje škodo slovenski stvari. Odšlo jo na tisoče naših najboljših delavcev, poeenši od inteligenta -— profesofr j a ali učitelja pa tja do morda nezi natnega odbornika tega ali onega* društva. In vso to četo je Slovenija tudi spreiela in jo razmestila po svojih krajih. Vprašanje jo samo ali je bilo to prav. V neki meri mor., da že, ker je tudi tu primanjkovalo delovnih sil, ki bi pomagale vs tvari-ti novo državno tvorbo. Vendar pa ta potreba še no opravičuje to tak« tike, ki je po eni strani res koristila svobodni domovini, po drugi pa ne* izmerno oškodovala našo narodne pozicije v Primorju, politrne, kuk turne in tudi socialne. Če bi so bi) že v prvih časih postavil temu gibanju nekak jez, ki bi bil primerne
■asa
P*. I. Lah
Dubrovnik.
Kakšen je bil stari Dubrovnik?
Razzi piše 1. 1595: Dubrovnik je danes edino svobodno mesto v Dalmaciji; razprostira se pod visokim brdom Brgatom ob obali jadranskega morja, kakor orel, ki stoji z nogama na zemlji in dviga obe krili navzgor. Obdan je z obzidjem iz tesanega kamena in je jako utrjen. Samo mesto šteje okoli 30.000 prebivalcev. Hišo so skoraj vse iz tesanega kamena in zelo spretne: rse ulice so © kamenom tlakovane.
V mestu samem je precej malo ▼rtov, ker je vso zidano; toda zunaj mesta in pri morju je mnogo prekrasnih vrtov in dvorcev (palač) s studenci in nnrančnimi nasadi, v čemer Dubrovnik takor^koč tekmuje s Genovo in Neapoljem. Knežji dvor je prekrasen in veličasten. Cerkev in cerkvic je v mestu 47, od teh je pet ali šest večjih; v meetu sta dva moška samostana lepo zgrajena, s lepimi vrtovi in osem ženskih samostanov. Izven mesta v duhrovniski oblasti pa je devet moških samostanov in štiri opatije.
Zrak je v Dubrovniku zelo zdrav in ima obilno izvrstne vode: zato Je mnogo starih ljudi, nekaj tudi nad sto let starih.
Slovanski narod je krepek, vesel in dobrega značaja. Zemlja Je viboi-rodna. Dubrovniška malvazija se pošilja v Italijo in v Rim za gosposke darove. Tu je mnogo vsakovrstnega plemenitega sadja, kakor v Italiji; sar mo oljka je redka in žito, ker so tla večinoma kamenita; toda olje in žito dovažajo    mnogobrojne    dubro miške
ladje od drugod. Rib je seveda ogrom-no. Izvrstnega mesa in sira itd. dona-šnjo v mesto v izobilju kmetje iz okolice, iz >Morlakije«.
Pod dubrovniško oblast spadajo na suhem: Gruž, rečk* dolina, ftupska dolina, šumetska dolina, Captat, Konavli in Ston; mfed otoki pa: Lokrum, Dak-sa, Koločep, Sv. Andrej, Lopud, Sipan, Mrkan, Mljet in Lastovo.
Gruž je po suh^m četrt miljo hoda na zapad od mesta, prelepa in draže-stna morska obala, vsa polna vrtov in dvorcev, s precej prostranim in -ava-rovanim pristaniščem. Vodovod, ki je speljan iz Sumeta v Dubrovnik in teče nad Gružem. daje tudi njemu obilno izvrstne vode.
Gruž fe> poln studencev, ribnikov, vrtov, senčnih narančnih nasadov, lepih dvorcev in razne druge lepote; tu sem prihaja mnogo dubrovniške gospode na letovišče, in če jim je treba po opravku iti v mesto, dospeio tja hitro ■na konjih ali v svojih čolničih. Poleg župne cerkve fe v Gružu lep samostan s krasnim vrtom in staro palmo. Največ dubrovniških brodov se zgradi ▼ Gružu, poleg tega se grede tudi ▼ Cap-tatu in na Lopudu.
Župa je tri četrt milje na vzhodu od mesta, krasna dolina, polna vinogradov in lepih dfubrovniakih stavb; namakajo Jo razni potočki.
Nekako dve milji na zapadu oiđ mesta izvira izpod visokih gričev obilo hladnih pitnih studencev, ki takoj sestavljajo široko ladjeplovno r*eko. Ona In nje dolina do morja med dvema brdoma je dolga milio in Široka petina milje. Na nieni obali so mnogi dvorci in vrtovi. To je reška dolina, pravo prirodno čudo. Blizu onih, izvorov je
nekaj mlinov in nekaj niže pod njimi lep samostan.
Čudovito lepo je — pravi Rani — sprehajati se sgoraj sredi zelenega drevja in gledati pod ssboj resko dolino, in cvetoče dvores in vrtove na obeh straneh reke, in rasne čolne, ki ▼ njih veslajo po vodi navzdol ali nav-zgor ljudje ali same Ženske, oblečeno ▼ rdečo, rumene pisane obleke.
^tirnet je dolina med vrhom Brga-toro, ki se dviga nad mestom in drugimi srriči višje na sever; vleče se od izvira Rieke do gričkov, ki dele reško dolino od župske eno miljo na dolgo in pol milje široko. V šumetski dolini jo čist zdrav zrak, ker je po legi, ta-korekoč, Dubrovniku nad glavo: ima obilo vinogradov in vsakovrstnega sadja. Mnopi dubrovnifeki plemiči imajo v nji svoje letne dvorce. Iz Sumetske doline fe speljan preko Gruia krasen vodovod v Dubrovnik, ki ima is njega vedno dovoli dobre pitne vode. Ta vodovod js bil zgrajen 1. 1437. in je stal 12.000 dukatov, tako da stane vsak korak vodovoda 1 dukat.
Mesto Captat ali atari Dubrovnik, nekdanji Epidaurus, je oddaljen od (novega) Dubrovnika preko tri mil)e po morju proti vzhodu. Ime lepo lego, pristanišče bolj obširno nege js dubro vni ako, lepo župno cerkev in samostan. Ker je blizu Captata rodovitni gričasti kraj Konavli, ugaja položaj tega starega Dubrovnika mnogim bolj nego lega novega Dubrovnika. Ob morski obali od Captata proti Dubrovniku se vidijo mnogi lepi letni dvorci in vrtovi domačih plemičev.
Kraj Konavli se razprostira od Captata do Bokto Kotorske v daljavi 10 milj, ^mod dvema vrstamA gričev:
Konavli imajo mnogo velikih vasi, so telo rodovitni in pošiljajo v Dubrovnik bogate pridelke svojega polja: po vrtovih konaveljskih bregov je mnogo lstnih dvorcev dubrovniških plemičev.
Tako je segala dubrovniška oblast po kopnem od Dubrovnika, v sm*«ri proti Novemu gradu bokoškemu okoli 16\ v smeri seveono^capadni pa okoli 80 milj do Pljesca. Me«-to Ston, stari in novi, od Dubrovnika okoli 14 milj, ima močne utrdbo in ugodne luke: v novem Stonu je stolna cerkev in samostan.
Izmed otokov, ki so pod oblastjo Dubrovnika, je mestu najbližji Lokrum osmino milje od dubrovniške luke oddaljen. Krasi ga vse loto divna južna zelenjava, ima krnaa?n samostan z lepimi parki in krasnimi vinograidi. Nekako pol miljo od Gruža se dviga kakor kak grič otocec Dakek: ima obilo oljke in lep samostan; po višini sredi otoka se dvigajo male kapelice križevega pota, ki jih o postu Dubrovčani mnogo obiskujejo; ob nekaterih praznikih prihaja toliko Dubrovčanov na ta prijazni kraj, da je vse morje od Gruža do Dakse polno ladjic. — Malo dalje je otok Koločep, kjer raate prvovrstno vino: poleg njega je pusti oto-Čeo sv. Andreja, na katerem je samo en samostan. — Otok Lapud, od mesta okoli 6 milj oddaljen, je zelo obljuden, posebno na zapadni strani, ki se v obliki polmeseca razvija ob morju: imie ugodno luko, mnogo vrtov in dvorcev in dva samostana. Na njem je izvrstna voda, zdrav zrak in obilo dobrega vina. Na Lopudu je do 30 cerkev in cerkvic. — Tudi otok SipVin, eno miljo od Lopuda oddaljen (od Dubrovnika 8 milj) ima mnogo vinogradov. — Otok Mljet, ki Je od Dubrovnika 15
milj oddaljen, ima v obsocrn lfi milj: na njem je 6 mest in en amoptan: glavno mesto je Babinopoljo, i^otom Blato, Prozora, Obuklje, Korito in Morano-* viči: sredi otoka jo visoka gora Savra, na vrhu jo neprestana, strn&h, ki pazi, da ne pridejo od kod neo]>ažoni povrat žni brodovi. — Lastovo je iz vsoh oto* kov najbolj oddaljeno od Dubrovnika, okoli 20 milj. Ima več pristanišč, Je zrlo plodno in zdravo, ljudje so krepki, 1 love velike ribfe in koralj«, ki jih je mnocro okoli I^astova.
To je Dubrovnik v đobl sv<»j^ največjo moči in slavo. V tej dol.i jo ra-itel v njem mladi Gund-alič froj. 1588.) in r tej dobi dosega tudi njegova lite* ratare, svoj viSek.
L. 1667. pa je prišla, katastrofa strašen potres Je oni čil na veliko sro-do 6. aprila ob 0. ejutrrtj cvr-t ,T • meeto.
Ljudstvo jo bilo v cerkvah: zidovje se jo zazibalo, cerkve so ee sesule, dvorec jo podsul pod seboj zborujoče s'enator-jo, obzidje je pokalo, cora Srcj so je zganila, valovi so so vzpeli iz morja — v nekaj trenutkih jo bilo vso razvalina: ojrron^.no bogastvo in nežteto dragocenih umetnosti jo ležalo pod razvalinami. Pravijo, da ge je i1*>»llo le pet sto ljudi.
Potres so jo naslednje dni ponavljal. Nastal jo požar: namesto reSito-ljev so nrisli tatovi: tudi bentočki lev je prišel, da je z zadovoljstvom videl na tleh svojega davnega tekmeca. Le počasi se je v poznejših! letih začel dvigati Dubrovnik iz svojih razvalin: pri tem je trpel tudi njegov narodni značaj.
Ko je Napoleon 1. 17^r7. napravil konec ponosni b^n'fki republiki, je 10 -et poznojo porabil tudi Dubrovnik
>
porazdelil duševne sile Slovencev med Slovenijo in neodrešenim ozemljem bi ne bil v današnjih dneh vstal naš problem, ki ga najbrž ne bo mogoče rešiti z onim uspehom ki ga zahtevajo kulturne in politič* ne razmere naših bratov v Italiji.
Ne bo ga mogoče rešiti, ponav« ljamo, vsaj v oni meri ne, kakor jc sugerira neznani pisec prej že orac» njene notice. Piše se namreč doslovno: »Slovenci, tja pristojni (v Jul Ben.) bi lahko uspešno delovali na domačih tleh in za to bi marsikdo ki služi sedaj v Jugoslaviji, prav sto« lil« da bi se povrnil domov«.
Pisec teh vrstic očividno ne posna razmer v Italiji; najbrž ni v zadnjih treh letih opazoval »de visu« življenja, ki je sojeno našim bratom za mejo. Mi, ki to pišemo in ki (tc izrecno povdarjamo!) še danes živimo v Italiji in se udejstvujemo nc samo v svojem življenskem poklicu ampak v še večji narodno *kultur« nem delu naših bratov v Primorju stavimo g. piscu to*le vprašanje: Kako naj se Primorci povrnejo zopet na svoja službena mesta? Kdc jih bo Italiji sprejel? Ine če jih kdo sprejme, kako naj uspešno delujejc za slovensko stvar,
K prvemu vprašanju je že sarr napisal nekak odgovor, ko svetuje naj se izvrši   posredovanje glede namestitve na primorskem ozemljt potom jugoslovenske in italijanske vlade. Naiven predlog, ki nam do kazuje, da njegov duševni oče nit idaleka ne pozna šovinistične du= Sevnosti italijanskih vladnih krogov ki so v zunanji politiki vredni sine* vi  velikega  Machiavellija, v sam državi svoji pa spretni zatiralci narodnostnih manjšin,   ker vedo, da oni niso kot država poklicani za to da bi reševali vprašanje narodnega obstoja slehrnega   fragmenta tujerodnih   elementov v veliki Italiji En primer za to. Vsled intervencije merodajnih slovenskih krogov, da bi se dovolil   prihod primorskega izseljenega učiteljstva. se je vlada postavila na tole dvoumno (pravza: prav iz njenih vidikov edino pravilno) stališče: Vsak učitelj naj vlož tozadevno prošnjo, v nji naj opiše točno vzroke svoje izselitve, svoje delovanje v tujini itd. O zopetni namestitvi v velikem številu ne more biti niti govora, pač pa hoče vlada presoditi vsak slučaj posamezno ir potem odločiti. — Kdor ima razurr na pravem mestu, bo črpal iz teh besed svoj nauk. Kdor ga pa nima bo še za naprej polnil predale listov M otroško — naivnim besedičenjem j   . Kak odgovor naj pa dobimo na zadnje   vprašanje:   Kako naj se ti '»ubežniki« uspešno   udejstvujejo v j Italiji za narodno stvar? Morda v uradih,   kjer mečejo že danes vse 'slovensko spisane prošnje in druge Ispise s tako doslednostjo v koš, da 1 bi jih mogli zato vztrajnost zavida* j ti še celo barbarski Nemci? Morda :pri strankah z občevanjem v doma-| čem jeziku, katerega raba je celo na 'stopnjiščih posamnih državnih ura* jdov tako neprijetna in nezaželjena da je treba precejšnjega osebnega poguma pri naših ljudeh, Če vztra* (jajo v obrambi lastnih jezikovnih pravic?  Morda pa v zunanjem za* jsebnem življenju, kjer se bodo ti |»spokorjenci« lahko udeleževali le-jpe tekme kulturnega delovanja med narodom?   O, ironija slučaja! Ni minul nui dober mesec, ko so itali=
J'anske oblasti strogo kaznovale ta* :egale misionar j a kulture, ki je v
izven službenem času intenzivno po* svečal svojo skrb delovanju med narodom. Če še ni dovolj razjasnitve, naj omenim, da so tam na raz« polago vladnemu aparatu za infor* macijsko in policijsko službo ne morda samo policisti po poklicu ampak tudi slavnoznani fašisti in končno v več slučajih vohuni in iz* dajice v lastnih vrstah. Takšna jc torej resnica, ki morda ni bila še znana piscu gori omenjenih vrstic! Poglavje o medsebojnem delovanju jugoslovanske in italijanske vlade v tem vprašanju pa je tako interesantno in poučljivo, da bi se morali baviti ž njim kar v posebnem član* ku. Predlog, ki ga je vrgel pisec c tako bravuro v svet, mu že sam na sebi dokazuje, da se njegov dušev* ni oče ni ob razvoju političnih do* godkov, ki so se odigrali med Italijo in Jugoslavijo v zadnjih 3 letih in se bodo odigrali morda tudi za naprej, ni prav nič naučil. Le to naj omenimo mimogrede. Ko sklepata dva kontrahenta medsebojno po» godbo v tej in tej reči, je treba za nje resnično izvršitev obojestranske odkritosrčnosti in možatosti. Kal naj Pričakujemo v danem slučaju?
Pa ie še druga možnost pri tej stv i! Kontrahenta, ki je neodkri« tc       \ lahko s silo prisilimo, spo.
c i■'. oje obveznosti. V danih raz-mc   ih je ta teza neizvedljiva.
Naj preidemo sedaj iz negativ*
......-izlaganja v vode realnega po»
zitivi rma ,da postavimo rešitev te* ga važnega vprašanja, zaradi katere ga smo napisali v današnjem član« ku par misli, na tla praktične izvršit«
ve. Za naše ljudi v Primorju t. j. ca one, katerih delo na kulturno • socialnem polju je neobhodno potrebne za ohranitev naše nacionalne pose* sti, moramo vstvariti take pogoje da bodo lahko razvili svoje duševne zmožnosti v popolni materialni in moralni neodvisnosti od italijanskih vladnih in privatnih krogov. Rešit jih moramo vsake odvisnosti, ustvariti moramo iž njih proste ljudi, k' bodo lahko na zunaj v okviru ital zakona delovali nemoteno in brez strahu ter kakršnih že koli ozirov v prid ohranitvi našega duha in jezi* ka v neodrešeni domovini. Ustvari* ti jim moramo trdno materijelnc pozicijo, rešiti lih moramo okov italijanskega službovanja in jih no*
staviti na lastne n
Ou'1
ta bodo kot
prosti državljani Italije delovati v slovenskem duhu za slovensko stvar Tej peščici pa lahko postavimo ob boke še nekaj »ubežnikov«, seveda najboljših duševnih sil, ki bode mogli ob enakih pogojih in prilikah delovati ž njimi za eden in isti cilj Le če bomo problem slov. kulturnih delavcev v Italiji reševali v tej smeri, smemo upati, da bo naša narod« na stavba na jugu obstala in kljubo* vala še hujšim viharjem kakor do slej in da bo z žilavost j o kraškega kamena  čakala na uro rešitve...
In potem bomo lahko dejali, da je vseeno, ali pride rešitev v eneyn ali 50. letih, kajti naš rod tam doli bo trden ko kremen, ker ga bodo vodili in bolo nad njim čuva li svobodni, nec ' iani in močn možje. J. Đ
PolItlCne oestl.
za svoj boj proti Rusiji. Dubrovnik je mnogo trpel v tem smrtnem boju. Ko Je bila operacija izvršena, je bil po isti usodi združen s Ljubljano. Prvič v •zgodovini. A to je bila nova zgodovina, ki jo kazala nova pota: Ljubljana ja bila glavno mesto Ilirije, a Dubrovnik te bilo glavno primorsko mesto in priljubljeno bivališče Marmontovo. Takrat S« j© prvič potegnila črta od Alp do Lovčena in to je imelo biti podlaga nadaljnega razvoia.
Tuja sta si bila takrat Ljubljana In Dubrovnik, dasi sta bila stebra mlađega ilirskega kraljestva, tuja sta si bila po dubu in misli, dasi sta si bila
£a jeziku sorodno, eden vzgojen v ita-janskem duhu — dva neznanca, eden je pravkar prišel v robstvo, drugi svobode niti poznal ni — tuja sta si bila in francoski jezik in tuja državna ideja ju ni mogla združiti. Treba je bilo stoletja, da sta se spoznala. Ilirija jo prešla kakor trenutek in njena raisM le le razsvetlila pogled v bodočnost. Živeli smo že sto let v isti tuji državi in smo si v nji skoraj ostali tujci. Daleč j« bila Ljubljana od Dubrovnika.
Danes pa se razkriva preteklost prted nami In nova pota' n^h vodijo skupaj v svet: za nami leži na Balkanu Jugoslovenska svobodna država, ki ji je Dubrovnik ob morju toliko časa čuval svobodno mesto. Kis so Turki, kje so Benečani, kje Je zmaj. kje je lev? Danes ni treba Bedem hander-. svobodno plapola jugoslovanska trobojnica iznad forta Sv. Lovrijenca in ob njem se penijo kipeči valovi našega morja. Vsa ta starodavna zerodovina v podnož- j ju Srgja se ti zdi, da sanja o pričakovanju nečesa novega, velikega.
1 (Konec) J
= Dr. Korošec in soc. demokrati.
Na mariborskem shodu je dr. Korošec nastopil tudi proti soc. demokratom. Naglašal je: Socialna demokracija ni zadavila kapitalizma, kakor je oblju-bovala, pač pa je postala prijateljica tiste vlade, ki podpira kapitalizem. Zato je vlada ne preganja kakor komuniste, nego jo še podpira, izročava ji denar in domove, kar je konfiscirala komunistom. Tega vlada ne da drugim strankam, nego samo soc. demokratični stranki. Kogar pa vlada podpira, mora il biti že prijeten. Vlada se torei naših soc. demokratov nima nič bati in ne boji se njihovega boia proti kapitalizmu Toda želodec stranke, ki Je z vladno hrano prenasičen, nikdar ne deluje dobro med ljudstvom, tudi ta ne bo . . .
= Pokret za organizacijo radikalne stranke v Sloveniji. Pred tedni smo
poročali, da se je vršil v Kočevju sestanek, ki je imel namen izvršiti priprave za ustanovitev radikalne stranke, ki bi se naslanjala na srbsko radikalno stranko. Priznati moramo, d* temu pokretu nismo pripisovali velikega pomena. Kakor pa so zdi, stvar vendarle ni brezpomembna. Kakor smo izvedeli, se je namreč preteklo nedeljo vršilo v Kočevju zborovanje, na katerem se i© osnovala krafevna orgar nizacija narodno - radikalne stranko. Po poročilih, ki smo jih dobili od na> šega zaupnika, je bil izvoljen za predsednika te organizacije dr. Ivan Sa-jovic, Za podpredsednika Vitold Bi-skupskv, ravnatelj Trboveljske preroo-gokopne družbe v Kočevju, za tajnika Fran Kratner, davčni upravitelj, za blagajnika Martin Cadež, davčni izterjevalec, za odbornike, odnosno namestnike in preglednike pa Anton Butina, trgovec, Karel Urbančič, pekovski pomočnik, Gabrijel Reven, davčni radupravitelj, Ivan Lesjak, okrajni gozdar, inž. Fran Jenčič, okrajni gozdni nadkomisar, in Fran Vidic, zasebni uradnik. Beležimo stvar po dolžnosti kroničarev.
= Na strani Radića. Dr. Korošec
je na svojem mariborskem shodu priznal, da je njegova stranka podpirala Radića,*ko so se Hrvati borili proti sedanjemu sistemu, vendar njegova (SLS) stranka se ne mara še izkrcati. Izkrca se šele, ko bo njena ladja zato močna dovolj. Kdaj pa bo to?
=   Nov list Stoiana Protiča. V
radikalnih krogih je razširjena vest. da začne v kratkem Stojan Protič z disidentom radikalcem dr. Ivanlčem Izdajati nov radikalni dnevnik, ki bo glasilo radikalnih disidentov. V zmernejših krogih presojajo to vest bolj pesimistično. Od druge strani pa tudi javljajo, da se je Stoian Protič napram dopisniku sarajevskega »Jugosloven-skega Lista« izjavil, da ne prične ni-kake politične akcije, dokler Je kralj bolan.
=  Iz dlplomatične In konzularne
službe. Iz Beograda javljajo. Na seji ministrskega sveta dne 30. avgusta so bili podpisani ukazi o umirovljenju nekaterih konzulov in uradnikov zunanjega ministrstva. Umirovljeni so: dr. C ero vič. jreneralni konzul na Dunaju, Marko DjemovIC, generalni konzul v Odesi in Velizar Nin-č i č, posIaniSki tajnik poslaništva pri Vatikanu. Dosedanji konzul v Z:edi-njenih ameriških državah g. Vladislav S a v i 6 je imenovan za generalnega konzula na Dunaju. Za generalnega konzula v Washingtonu pa je Imenovan bivši tainik poslaništva v Londonu dr. Pavle T a n o v i č - L e*b 1.
= Naš proračun. Beograd. 31. avgusta. Finančno ministrstvo ie pričelo generalno razpravo o celokupnem proračunu za proračunsko leto 1921/22. Razprava bo končana meseca septem-
bra. Po razpravi bo proračun predložen proračunskemu odboru skupščine In na to plenumu iste.
= Preiskava proti atentatorjem na kralja. Kakor javljajo iz Beograda, je preiskovalni sodnik 30. t. m. zaključil sodno preiskavo proti atentatorjem na kralja Aleksandra. Od petnajstih aretiranih komunistov sta dva izpuščena na svobodo, proti ostalim 13 pa bo dvignjena obtožnica.
= Večno reško vprašanje. Dne 29. p. m. se je vrnila v Rim italijanska komisija za določitev meje med ItalMo in Jugoslavijo. Komisija je izoremeni-la svoje dosedanje ime v komisijo za Reko. Njeno glavno delo je takorekoč končano, ker gre le še za majhen del meje med Italijo, Jugoslavijo in reško državo, to Je v kasfavskem okraju. Odprto pa ostane še vedno vprašanje baroškega pristanišča, katero žele Italijani privesti v kratkem do končne rešitve. To pa je mogoče samo z udeležbo zastopstva redne reške vlade. Te pa še vedno ni. Z italijanske strani s« očita Rečanom, da zavlačujejo sestavo redne vlade, z reške strani pa se očita Italiji, da zavlačuje to rešitev v vedno večjo škodo reškega mesta. »Tribuna« je k reškemu vprašaniu te dni izvajala, da je prav zadnji čas. da se že to vprašanje dožene h koncu, kajti od premirja dalje so narasli stroški Italije za vdrževanje Reke že več nego na eno milijardo. To je svota, ki ne bo nikdar vrnjena. List nasvetuie, da naj italijanska vlada pošlje na Reko moža, ki bo nastopil energično ter določil kratkomalo termin, do katerega se mora sestaviti zahtevana redna vlada. Reški list »La voce del Popolo« pa govori dan na dan o reških bolečinah in težavah in zahteva od Italije slednjo pomoč za končno rešitev reškega vprašanja. Po mnenju vseh merodajnih Rečanov je zavlačevanje tega dela na italijanski strani. Pa najbrže poteče še precej časa, predno se bo mogla sestaviti na Reki vlada, ali pa morda doživimo na Reki še presenečenja.
=s Slovaški škofje gredo v Rim. Kakor javljajo »Lvdove Noviny« pripravljajo slovaški škofje koncem septembra romanje v Rim, katerega se bo udeležila tudi deputacija katoliške ljudske stranke s svojim voditeljem Hlinko.
= Madžari zopet — obešajo. Beograd, 50. avg. Včeraj so Madžari v Počuju obesili tramvajskega kontrolorja, ki j© v nekem procesu pričal proti tramvajskim delavcem, ki so člani kr-dČanskoeocijalne stranka. Madžari ©o tudi takoj aretirali 40 železničarjev, ki so se bili izjavili »a svobodno baranjsko republiko.
Iz naše arallenlne.
— V spomin kralju Petro Osvoboditelja. Sarajevo, SI. avg. (Iz v.) Na sinoćnji seji mestnega sveta je občina votirala en milijon dinarjev za humanitarni fond v večni spomin na kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Velika svota se izplača po četr trni 1 i jonskih obrokih v petih letih. Zgraditi name-ravafo kak humanitarni savod.
— Likvidacija pravosodnih odnosa Jev na Hrvatskem. Dne 30. avgusta ob 17. je bila v pravosodnem ministrstvu seja pravnega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o likvidaciji pravosodnih odnošajev na Hrvatskem.
— Načelnik trgovinske agencije v Carinil. Za načelnika nove trgovinske agencije v Curinu Je imenovan trgovec Ojorgje Orujič.
— študentje Vranglove armade. Beograd, 31. avgusta. Vlada ?e dovolila, da sme 1000 ruskih študentov, ki so bili v Vranglovi vojski, častniki in vojaki, skozi našo državo potovati v *
Češkoslovaško, kjer bodo nadaljevali študije na tamošnjih fakultetah.
— Razporeditev srednješolskih profesorjev. Beograd, 31. avgusta. V prosvetnem ministrstvu je definitivno končana razporeditev srednješolskih učiteljev za vso državo.
— Podpora ruskim vojak o m-beguncem. Beograd, l. septembra. (Izv.) Ministrski svet je odobril kredit v znesku 420.000 D kot podporo ruskim oficirjem in vojakom-beguncem, ki straži jo v naši službi meje proti Avstriji in Madžarski.
tleodreJcna dsino-ulna.
— Odgovor na dr. Wflfaaevo interpelacijo. Na dr. ^Vilfanovo interpelacijo gledb rabe slovenskega Jezika je dožel s etrani državnega podtajnika Bevione odgovor, ki izvaja da o rabi jezikov v odreženih krajih š© ni nikako veljavne določbe, pričakuje so ureditev jezikovnega vpras.ania, doslej pa se drže uradi zahtevo, da se k spisom v slovenskem jeziku zahteva tudi italijanski prevod. Načelo jo, da je italijanščina edini uradni jezik v državi in uradniki, ki bi znali slovenščino, so selo rredbi. Zahteva, da naj stranke prilagajo italijanski prevod, je tako v korist strankam samim. — Ako se morajo prilagati prevodi, imajo slovenska stranke dvojno delo in stroške in
vloga je takorekoč italijanska. Za uradnika slovenska vloga ne pride v
poetov, marveč <=amo prevod. Take M imela po mislih Italijanov slovenska vloga polagoma odpa&ti Slovonci pa zahtevajo pravico za vlaganje slovenskih spisov in reševanjo teh spisov v slovenskem ^ziku. To mora biti 1
— Dr. W iifan glede vojaškega službovanja. V Trsta je bil italijanski vojni minister. Vršil so jo sestanek a senatorji in poslanci Julijske Benečije. Navzoč je bil tudi dr. "VVilfan. ki jo v razgovoru o voj, službovanju izjavil, da se ne zahtevajo glede vojaškega službovanja ni k :j posebni privilegiji, pač pa je v interesu službe, da bi so fantje drž*Ji pri vojakih v domači deželi in ako so poklicani v notranjost države, bi morali ostati skupaj. Moralo bi se skrbeti ra to, da bi vsnj podčastniki in nekateri častniki govorili ž njimi v domačem jeziku. Vojaška služba se ne sme izrabiti nc za hitro, ne za počasno raznarodovanje. Vojni minister je rekel, da bodo novinci ia novih provinc poslani v boljše gar-nizije.
— Primorcem iz ne odrešene ga ozemlja. Do 31. oktobra j° še čas vlagati cenitve vojne ikode. Kdor nočo imeti stroškov za pravilno cenitev, naj vloži samo opis pre<^rn^U>v. ki so mu bili po vojni uničeni. Onitve se vin ga tudi pri oblastvih sedanjega bivališča, pri finančni uprrn-i ali davkariji. Nihče naj ne zamudi prijaviti Škode!
Telefonske In brzojavna pordel\&.
Kralj Aleksander na polu
Aleksander n okreoania.
—d Pariz, 31. avgusta, francoski in naši zdravniki so izdali dne 30. t. m. ta-Ie buletin: Ker ie stanle Nj. Vel. kralja Aleksandra sedaj popolnoma povoljno, se ne bodo več obiavijali bule-tkil o njegovem zdravju.
— d Beograd, 31. avgusta. Ker se bolezen Nj. Vel. kralja vsak dan obrača na bolje, se smatra, da se bo Nj. Vel. vrnilo v Beograd v petnajstih dneh. Kralja bodo slavnostno spreleti In bo ta dan ukinjena državna žalost. Pri tej priliki bo kralj podpisal veliko število ukazov o napredovanju, odlikovanju in pomiloščenju.
BOJ PROTI ROPARJEM V SANDŽAKU.
— Prijepolje. 80. avg. (Izv.) v selu Bučjo prijepoljskega okraja sta se pojavila roparska poglavarja Husein Bosković in Mahanić. Proti njima so bili takoj odposlani v Bučjo močni orožniški in vo>aški oddelki.
— Beograd, 31. avg. (Izv.) Iz Plev-lia javljajo: Orožniki so v Plevi ju izsledili glasovitega roparja Naška Bu-ška, ki se je udeleževal zadnjih srditih bojev v Sandžaku v okolici Komo-rana. Buška je bil uverjen, da ga v Plevljn ne izslede. Vklenjenega so ga pripeljali v Prijepolje. Potoma je močni eskorti pobegnil. MM begom je bil ustreljen.
OBMEJNI KONFLIKTI Z ARNAVTI.
— Beograd, 1. septembra. (Izv.) Iz obmejnih krajev ob Albaniji prihajajo vesti, da se tam dan za dnem vrše številni spopadi z Arnavti, ki skušajo vdreti v naše ozemlje in tam ropati. Te   tolpe   so   oskrbljene z italijansko
»uničilo in orožjem. Te dni so bili hudi boji. Naše straže so imele enega lahko ranjenega-
RUSKI KOZAKI - BEGUNCI.
— Beograd« 1. septembra. (Izv.) Iz Soluna je dospelo v našo kraljevino 250 donskih kozakov-beguncev. Sprejeti bodo v našo vojsko kot posebna straža ob albanski meji.
PECUJSKI    RUDARJI PREVZEMO DELO V BOSNI IN SRBIJI.
— Osijek, 1. septembra. (Izv.) Iz PeČuha jc v Osijek dospelo zelo mnogo rudarjev-beguncev s svojimi družinami. Vlada je sklenila, da zaposli te rudarie v bosanskih in srbskih rudnikih. Eden transport 300 oseb bo odšel v Banjaluko in Zenico, drugi 200 oseb pa v Srbijo, kjer bodo prevzeli rudarska dela.
Jlaradn! Llsfy" proti Stam-boIUskenuL
— d Praga. 31. avgusta. »Narodni Llsrv« ostro kritizirajo politiko bolgarskega ministrskega predsednika Stam-bolUskega, ki Je uvedel v Bolgarski demagogijo In odkrito diktaturo. Intelektualni razredi in parlamentarna opozicija so popolnoma potisnjeni v ozadje. StambouJskega metoda, ki davi Intelektualne razrede, kateri hočejo sporazum z Beogradom, Je nekoliko podobna boljševičkim metodam.
S SEJE ZVEZE NARODOV.
—d Ženeva, 31. avgusta. Poslujoči predsednik sveta zveze narodov Išl je poslal francoskemu ministrskemu predsedniku pismo, v katerem sporoča, da je v Ženevi zborujoči svet zveze narodov sklenil, da bo gornjo-šlesko vprašanje proučil.
—d Ženeva. 31. avgusta. Svet zveze narodov Je včeraj sklenil, da postavi Člen 60 mirovne pogodbe z Madžarsko ter člena 10 in 11 mirovne do-srodbe z Romuni'o glede varstva manjšin pod garancijo zveze narodov. Zastopniki Španije, Belgije in Brazilije so naznani1!, da so nihove vlade ratificirale statut mednarodnega razsodišča.
Z REKE. —d Rim, 31. avgusta. Kakor poročajo listi, je bilo Italijanskemu zastopniku na Reki naročeno, nai nastopi dopust in ustavi poslovanje poslaništva, dokler se ne sestavi lokalna vlada.
masarykoDo pismo.
—d Praga, 31. avg. Predsednik Masarvk jo poslal kongresu za svetovno bratstvo v Pratri pismo, v katerem pravi, da je ta pokret in verska reforma v Češkoslovaški kulminacija ideje človečanstva. kakor so jo zamislili >Čeeki bratjec in kakor jo je izrek si prvi načrt za Zvezo narodov, ki ga je sestavil Čoeki kralj Jurij Podjebrad-ski, in ki je bil žlvljensko delo Ko-monskega. Na njeni zastavi j© zapisan Idfcal človečanstva, ki temelji na privatni in javni svobodi. Jamstvo osebnih in političnih pravic, kakor tudi narodnih in kolektiv ni h je temeljni pogoj svetovne organizacije, ideje svotovnoga bratstva, ki jo mora vtelesiti Zveza narodov i medparlamentarno unijo in mednarodnim svetovnim razsodiščem. Velesile Evropo in Amerike se vračajo službi človečanstva in so znatno dvignil« svoj prestiž med narodi. Mali narodi bedo to akcijo živo podpirali, ker jim jamči mir in pravičnost
Konflikt radi Zapadne Ogrske.
~-d Ponaj, 31. avg. Kakor javlja >Korrespofidenz Weiss«, so avstrijski orožniki včeraj zasedli St Margnre-then, Siegersdorf in Rudersdorf. Kakor doznava >Korre«r>ondenz vVeiss«, je davi odšel bataljon državne hrambo v popolni vojni opremi k Litvi pri Katzelsdorfu in opravlja varnostno službo ob stari meji. Vstoai so pri Ho-fu v litvanskom pogorju prekoračili mejo.
—d BndimpeBta. Si. avg. (Radio Grič.) Ministrski predsednik Bothrea je Izjavil novinarjem, da madžar* ska vlada hoče točno izvršiti trianonsko pogodbo ter da si hoče samo pridržati neko jamstvo ia svoje zahteve napram Avstriji, ki znašajo 35 milijard kron. Diplomatska situacija Madžarsko se ni iz> premenila.
—d Budimpešta. 31. avg. Soglasno a vladno izjavo piselo budimpe&tanski listi, da so dogodki v Zapadni Ogrski samo spontana manifestacija narodnega o-g o r č e n j a.
—d Dunaj, 5l avg. >Neue Froie Pre«se< javlfa iz Budimpešta, da \ e minister za zunanjo pošlo grof Banffv podal svojo demisijo. Dokler so ne imenuje njegov naslednik, bo ministrski predsednik grof Befhlen vodil zunanje mnistrstvo.
—d Ma-rhegg, 31. avg. Po vesteh iz Ogrskega Stiree;a grada jo na ta-močnjo postajo dospelo več vlakov z madžarskimi vojaki.
—d Budimpešta. 31. avgusta. Madžarski dopisni urad poroča iz Subo-ti§ča: V vsem železnozradskcm komi-tatu vlada v splošnem mir. Vladni komisar za Zapodno Mndžarsko, grof Šigrav, jo carinsko stražo, ki se ie svoj čas po določilih trianonsko mirovne pogodbe umaknila na do!očeno Črto, danes poslal na isto črta ki Jo ima zasedeno madžarsko orožniStvo. DEMISIJA MADŽARSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
— Budimpešta. 31. avcnista. (Izv.) Minister zunaniih poslov Banffv ie demisiioniral zaradi Zapadne Ogrske. ANGLEŠKI LISTI O DOGODKIH V
ZAPADNI OGRSKI.
— d London. 31. avgusta. (Brezžično.) List! poudarjajo, da so dogodki v Zanadnl Ogrski naredi!! slab vtis na Angleškem, in Izlavljalos da zavezniki ne bodo dopustili nobene krčitve pogodbe, ki ie nodpisnnn. in da bodo. ako treba, storili eiereične korake, da se Avstriii zavnru e posest ozeml'a. ki ji le bilo prisoieno.
■aVHaVlBVaaVaVBV^nćvi^iB^
Spom'ffvajte se
Družbe su. Cirila m Metodo.
Jubilej borca za osvobo-jenje in ujedinjene.
V petek dne 2. t. m. 6lavi svojo 70 letnico širom Slovenije in Srbije znani in splošno spoštovani g. polkovnik Janko Vukasović-Sti-biel.
Janko Vukasović je eden tistih redkih naših mož. ki so se že v zgodnji mladosti navdušili za jugosloven-sko idejo in ji posvetili vse svoje življenje. Kojen jo bil 2. septembra leta 1851 v Vrtovinu v Vipavski dolini. Giimnazijo in realko je posečal v Gorici v času, ko je na Goriškem deloval nepozabni dr. Lavrič, ki je prvi jel oznanjati narodno in slovansko idejo. Kot gimnazijec in realec se je Vukasović navzel novih idej in postal navdušen narodnjak, ki se je z vsem žarom svoje mlade duša oklenil narodnih idealov. Leta 1SG9 je odšel na Reko v navtično šolo, nasledjega leta pa je stopil v avstrijsko mornarico, kjer je ostal do 1. 1874, na kar se je vrnil v Gorico, kjer je stopil v službo pri finančnem inšpektoratu. Takrat je nastal na Balkanu krvavi ples. Na vseh koncih in krajih je vstajala slovanska raja proti turškemu gospodstvu in slovanska kri j'e tekla v potokih. Med 6lovensko mladino na Goriškem in na Krainjskem je nastal živahen pokret ki je meril na to, da se organizirajo prostovoljne čete, ki bi naj odšle srbskim borcem za svobodo na pomoč. Razmere niso dovoljevale, da bi se formirale dobrovoljske čete, pač pa so poedinci premagali vse ovire ter hiteli bratom na pomoč. Med temi je bil tudi Vukasović. Avgusta meseca 1. 1875 j'e v družbi z dvema ictotako idealnima mladenčima Žvabom in Perozzijem pobegnil v Srbijo in stopil v dobrovolj-ski korpus gemerala Stratimirovića. Oktobra istega leta se je odločil, da krene v Bosno v Kostanjico ter s*e pridruži vstaški četi vojvode Petra Mrko-njića, kasnejšega kralja Petra. Toda prav tiste dni je Mrkonjićevo četo zadela huda nesreča pri vasici Bojni. Zato je svoj prvotni namen spremenil ter krenil skunno z Aleksandrom To-manom v Hercegovino. Tu je vstopil v vsta^ko četo vojvode Ljubibratića ter se udeležil vseh bojev, ki jih je imelo to hrabro vstaško krdelce v letih 1S75 in 1876. Zadnjega leta je jel vstaški odpor iz raznih vzrokov pešati. Zato se jte Vukasović odločil, da se zopet vrne v Srbijo. Vstopil ie kot dobrovo-ljec v Drinski dobrovoli-ki korpus ter se udeležil bojev na Belimi, Raci, na Prokopu in na Majevici. Tu ie bil prvič odlikovan s svetinjo za, hrabrost. Takrat so prihiteli Srbom na pomoč tudi Garibaldinci, ki so tvorili posebno italijansko legijo. Na ukaz takratnega vojnega ministra generala Grujića je bil tej legiji radi znanja italijanskega jezika prideljen tudi Vukasović. V aprilu 1. 1877 je prestopil v kader redne srbske vojske ter služil v IV. po-reškem bata 1 ionu, kateremu ie bil komandant takratni kapetan PaVlo Ju-rišič-Sturm, sedanji general in upravnik kraljevskih redov. V turški vojni 1. 1878. se je udeležil borb pri Akpa-
lanki. na Suhodolu in pri Pirotu, kjer ee je tako junaško boril, da Je bil odlikovan z zlato svetinjo. To leto je postal tudi podporočnik. Nato so nastali mirneiši časi. Služil je po raznih krajih v Srbiii, leta 1884 pa se je odločil, da obišče svojo domovino. Cim pa se j*e vrnil v Gorico, so ga tamkaj aretirali, češ da je vojaški begunec. Izkazalo pa se je, da je bil amnestiran, zato so ga na- intervencijo s srbske strani izpustili na svobodo. Naslednje leto fe izbruhnila vojna z Bolgarijo. Vukasović je bil takrat komandant 8. čete 11. peh. polka. Udeležil se je vseh vojnih operacij ter bil v bitki pri Slivnici težko ranj'en. Za hrabrost je bil tretjič odlikovan s >Takov-ekim križem«. Nato je služil po najrazličnejših garnizijah v Srbiji. Leta 1895 fe bil imenovan Za majorja, leta 1898 pa za podpolkovnika. Ko jo napravil predpisani izpit je bil leta 1912. imenovan za polkovnika in za pomočnika komandanta dunajsko divizijske oblasti. V balkanski voini je bil postavljen za poveljnika stana pri vrhovni komandi in je kot tak sodeloval v vojni. Po zaključku mira ie bil imenovan za komandanta celokupnega . orožništva v Beogradu. V tej lastnosti ga je zatekla svetovna vojna. Leta 1911 je tri dni t. j. 15., 16. in 17. julija s svojimi orožniki ščitil Beograd. Z ostalo srbsko vojsko je leta 1915 preživel Kalvarijo umika preko Albanije ter se preko Val one rešil na Krf. S Krfa je odšel v Solun, kjer je bil do leta 1918 komandant celokupno žandarmerije. Po sijajni srbski zmagi na solunski fronti se je na j'esen vrnil z zmagovito srbsko armado v Beograd. S to zmago je bila osvobojena tudi ožja njegova domovina. Vukasović je hitel domov in bil imemovan za pomočnika komandanta Dravske divizijske oblapti general* Smiljanića v Ljubljani. Naslednje leto je bil premeščen v istem činu v Valje-vo, od koder se je zopet letos vrnil v Ljubljano na službo pri dravski divizijski oblasti. V vseh vojnah, ki se jih je udeležil, je bil odlikovnn petnajstkrat. Leta 1917 je bil obsoien na smrt. in sicer in contumatiam. Obsojen jo bil na smrt kot veleizdajnik in sicer od — avstrijskega vojnega sodišča. Služil fe svoji ju gosi o venski domovini polnih 4G let in je v naši voi?ki, ako izvzamemo eneea starejšega generala, najstarejši oficir. Ves ta čas dolgega in trudfipolneora slnžbovanin na ni imel niti ene kazni, kir ie redkost, ki jo je treba rosebe zabelježiti.
Vukasović pa ni bil samo voiak, ki se jo z mečem v roki boril za svoja
ideale, marveč ja bil tudi marljiv delavec na narodnem in političnem polju. Povsodi, kjer jo služboval, ja širil
slovansko vzajemnost in se predvsem trudil, da se/nani srbsko javnost s slovenskim delom jugoslovenskega naroda. V tem smislu je predvsem deloval v krogu svojih stanovskih tovarišev. V Beogradu, Negotinu, v Prokuplju in drugod je imel predavanja o slovanski vzajemnosti in o z.trodovini in težkih borbah slovenskega ljudstva. S tem je dosegel, da so se prav srbski častniki med prvimi začeli i enzivno zanimati za Slov?nce in za b! ve ^i:e odnnšije. Učil jih je slovensk i \ i, ki so se v kratkem popolnoma ud rnačile v oficirskih dražbah in budile in vzdrževale ljubezen do slovanskih bratov. Leta 1908. je priredil naš Janko izlet srbskih oficirjev v Slovenijo. Bilo je to v času najhujšega klerik.»lnega terorizmu ko je Susteršič najiuije vihtel svoj bič nad vzorni, ki so mislili narodno ter se :"i\zemali za jugosloven-sko edinstvo. Takrat je pri vedel v Ljubljano kakšnih 30 mladih oficirjev, ki jih je ljubljansko narodno občinstvo spreielo z največjim navdušenjem in z vso brat-ko pri rčnoatjo. Vsi ti izletniki so se odu 'ni vrnili v svojo domovino i a i ■ ;i požrtvovalni razsodniki čun na * nejšega zbližan j a s svojimi slovenskimi brati. Živeč v Beogradu in-^no drugih srbskih mestih je veljal Vukasović kot nekak slovenski konzul. Vsak Slovenec, ki je prišel v Srbijo, se je obrnil nanj in je našel v njem zaščitnika in podpornika. Vsem tistim, ki so v najtežjih časih našega
robovanja, ko je dr. Susteršič in : ' -gova klika takorekoč z ognjem ' čem preganjala jugoslovens' romali kakor v Meko v svobo't i-jo, da si pridobe novih moči /r o borbo, bo Vukasović še v živc_ o-minu, s kakšno ljubeznijo jih je sprejemal in s kakšnim oduševljenjem jih je utrjeval v veri, da zašije žarko soln-co svobode tudi Slovencem in da jim donese v doglednem času to svobodo Srbija.
In ta njegova prorokovania, ki so izvirala iz trdnega notranjo^;, prepričanja, so se uresničila morda preje, kakor je pričakoval sam. Pan^s je njegova domovina, ki jo je l. 1875. ostavil, hropečo v težkih tujinskih okovih in verierah, svobodna. Večer njegovega življenja obseva zarja svoboda. In ako ga naš narod sedaj vpraša kje si bil in kaj si delal, Janko, lahko z zadoščenjem in ponosom pokaže na svoja dela, ki so mnogo pripomogla k temu, da vsaj del njetroveira naroda sedaj diše svobodni zrak. Ne ves! Ožja njegova domovina še sicer ječi v sponah robstva, roda tudi zanjo bo prijel veliki dan ko se združi v svobodi z materjo Veliko Jugoslavijo, ak.> bo imela mnogo takšnih vernih, požrtvovalnih in navdušenih sinov, kakor je bil Vukasović.
Živel, Janko Vukasović, še na mnoga leta! Dal Bog, da bi, posnemajoč njegov vzgled, vznikle v nas legije enakih borcev za osvobojenj« in ujedinjenje, pa bo strla verige tudi sohična Goriška in. Vipavska!
i •
V Ljubi/an I.
— Protektorat Ljubi i: velikega sejma je prevzel mi Risi za trgovino in industrijo dr. med Spaho,   ki prispe v Ljubljane skupno   z ministroma   dr. Kukov; cem in dr. Krizmanom z zastopnic kom vojnega ministra ter s strokov; nimi načelniki, jutri v petek opoldne z beograjskim vlakom.
— Trgovinski min. dr. Mehmed Spaho pride jutri v petek, dne 2 septembra ob pol 12. dop. v Ljub* ljano. Trgovinski minister otvor: Ljubljanski veliki semenj. Ž njim potujejo trije ministerialni uradnik: xVlinister dr. Spaho ob priliki svo= jega bivanja v Ljubljani namerava v spremstvu načelnika tukajšnjega oddelka trgovinskega ministra g. dr R. Marna ogledati industrialna podjetja v Sloveniji. Minister dr. Spahc je po svojem poklicu tajnik trgovačke in obrtničke komore v Sera je* vem. V serajevski komori je bil tajnik takoj od početka njene ustano* vitve. Gospod minister slovi kot iz; vrsten strokovnjak in točen pozna valeč gospodarskih potreb. Sioven* ska trgovina, industrija in obrt z velikim zadoščenjem in s srčno ras dostjo pozdravlja prihod trgovinskega ministra v Slovenijo. Naš narod zlasti naši trgovski in obrta krogi z odkritim veseljem pozdrav* lja dejstvo, da se je trgovinski mi* nister odzval drage volje povabilu prirediteljev Ljubljanskega sem* nja in da prihaja osebno otvarjat našo prevažno, velikopotezno zasnovano prireditev, koja je prva svoje vrste v naši domovini. Za naša gospodarska prizadevanja in naše gospodarske potrebe je naj = večjega praktičnega pomena, da iz-poznajo naše prilike osebno možje kateri načelu jejo strokovnim mini= strstvom. Gospodu trgovinskemu ministru in njegovim strokovnim sodelavcem v trgovinskem ministr stvu izrekamo ob njegovem prihodu prisrčno dobrodošlico. Naša iskre; na želja je, da se ves čas svojec bivania med nami v Sloveniji poču= tijo kakor med svojci in brati.
— Iz Zagreba pridejo na Ljubljanski veliki semenj pokrajinsk namestnik za Hrvatsko in Slavonije g. Juraj Demetrović s soprogo, šef oddelka ministrstva trgovine svetnik H u 11 e r, delegat trgovske in obrtne komore, predsednik Sa» veza industrialca S. I. A 1 c k s-a m d e r, banski svetnik prof. dr. B c-. loše vic za Savez trgovaca; dalje pride korporativno predsedstvo Sa veza hrvatskih obrtnika, predsed; stvo hrvatskog Radiše, odposlane: Visoke šole za trgovino in promet trgovske akademije in tehniške srednje šole. Zastopane bodo rc; dakcije vseh večjih dnevnih in strokovnih listov. »Jugoslov. Llovd« izda nosebno izdajo, posvečeno iz* ključno Ljubljanskemu velesejmu Vsebovala bo opise najvažnejših obrtnih panog.
— Za dr. Ivan Tavčarjeve jobilef-ne kamne so nadalj*e darovali: Jadranska banka 3000 K, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 2000 K, Slovenska eskomptna banka 1200 -f 600 = 1800 K. Dalie po 1000 K: Ivan Grobel-nik, H. Maire (Suttner) in J Kopač i drug. Joso Goreč 800 K. Po 600 K: J. Bonač (200 + 400), Fr. Krapeš (200 + -100) in Janko Popovič. Po 400 K: dr. J. Ažman. Dular & Fabiani, Robert Kcllmann. Peter Kozina, Ant. Krisper, Jos. Perdan, inž. Folak, J. Predovič, Prohaska - Belič, pivovarna >Union«,
ssti.
mbra 1921.
VVrentschur i se zga-tem ruvar-kor se spo-i trdna in ki se prečuditi.
H) K: Br. Novakovu- (100 + 200), sna trgovina >Sava<, Fr. Stupici in Viljem Treo. Po 200 K: Tomaž Bizilj 1100 -}- 100), dr. Bole, Fr. Čuden, Gro-gorc & Verlič, H^džet & Koritnik, >Jadran<, Kalmus & Vidic, J. Koren-čan, J. Krivic, K. Pečenko (10 + IGO), R. Kanzinger, J. Samec, Ivo Sehust'^r, Peter Sterk, IJbald Tmkoczv, Fr. Zaje, ^Zgodovinar« in 2olta & Zilič.
— Trošarina na   sodavico je
ukinjena, kakor nam poročajo, 2 današnjim dnem.
— Udeleženci kmetskega praznika,
živinorejske razstave in konjske dirke, ki bo na Bledu dne 8. septembra 1921. dobe polovično vožnjo po vseh progah južne in državne železnice.
— Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. in pri ta.ni.stvu Samostojne Kmetske stranke za Slovenijo v Ljubljani, Kongresni trg 9.
— Uradne ure pri delegaciji ministrstva financ. S 1. septembrom t. 1. so se pri de'egaciji ministrstva financ in tej podrejenih oblastvih in uradih v Ljubljani zopet vzpostavile prvotne uradne ure. to je ob delavnikih od 8. do 12. predpoldne in od 15. do 18, popoldne.
— Razpisane službe. Razpisano je mesto šef - zdravnika v državnem zdravilišču v Topolšici. Interesentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem Listu r. — V okrajnem glavarstvu Novo mesto je Več praznih mest okrajnih babic. Interesentinje se opozarjajo na razpis v »Uradnem Listu«.
— Natečaj za pohištvo Dijaškosra doma v Za^rrebu. Dijaški dom visoko-šolcev v Zagrebu odda napravo pohištva najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbo do 15. s'eptembra. Rok za izvršitev do 15. novembra t. 1. Pohištvo obsega 136 velikih omar, 12 manjših, 8 malih, 308 posteli, SOS nočnih omaric. 140 etažer 30'GO, 8 etažer 38/88, 136 miz z dvema predaloma, 12 z enim predalom, 8 s tremi predali, 14S umivalnikov G0G0. 8 umivalnikov G0 S8. 156 okvirjev za zrcala. Podrobnosti so dobe na visoki tehnični šoli v Zagrebu.
— Tz Mežice. Uprava rudnika v Merlri je naklonila no posredovanju g. sveti ika in sekvestra C i h e 1 k a za irlei šolarjev šole v Mežici v Marihor 2000 kron. Kakor se je lahko sodilo iz I>ovprasevanja Mnri«>orčunov, je bil to menda prvi šolarski izlet iz koroške vranice in ostrilo Slovenije v našo granično mesto. Izlet sta vodila g. Lojzka V r e Č e k in g. M o d e r n d o r -fer. Zmimanjv> cd strani učeneev j^ bilo ti k o živo — ravno tako pa tudi od Mariborčanov, ko po malčki zaprli »Sokolsko himne* in »Slovenski smo
Jugoslavija, katere zvest sin je bil do
zadnjega dihljajo. Svoji družini je bil dober in skrben oče. Bil ie mož, kakor-šiiih bi mnogo potrebovala naša d< morina. Blag Ti spomin, stari tova
— Skrajna nemčurska predrz n t v Šoštanju. Pišejo nam: Boli za^ri/ -nega nemćurskega gnezda, kakor it* Šoštanj, ga menda ni na Sloven-ken:. Ob smrti našega kralja Petra ni niti jeden šo.štanjskih aemškutarjev razobesi! črne zastave ali se udeležil žalne službe božje. Redno prirejajo si: -ne sestanke, pogostoma z raznimi bratci iz Nemške Avstrije in Madžar ... Pojejo vsenemške pesmi in ob šant-pancu dajejo duška svojim germanskim Čuvstvom. V nedeljo, 28. pr. m. je sedel cvet tukajšnjih germunov v
onu« skupno z gosti iz Avstriic in M :d-žarske. Ko ie prišla slovenska t.: so jo izzivali s »HeH* klici. Ko žili med Slovenci Srbe. so /; tudi madžar.-ko. Peli so tudi :. Wien, nur du allein« hoteč na ta način v na'večji n^eri pokazati svoie proti-državno mišljenje. S'ovenci so jih posvarili. Nem i pa so razsrieni pograbili za sh le. Red ?o kmalu napravili Srbi. V ome \ iem lokalu se že dulle časa zbir;:i., ; tznl pretidržavni elementi, ki I ijejo naklepe proti mim vsem. Svoje početje krijejo z društvenim imenom »Sportverein«. Voditelji nemčurske gonje so i/ \Vusclm:tg-govega gnezda: Mr in drugi. Pr neio in naj nasb pijo skim elementom tal dobi v državi, ki hc hoče živeti. Ne moremo da se še dobi koga me J Slovenci, ki jemlje nemčurje v zaščito!
— Delovanje drznili uzmovieev v Udmatu. Uzmoviči 6o preložili svoje delovanje na novo polje. V nedeljo ponoči so pobrali pri več strankah kletke in tudi ptice. Popoldan sta ogledovala dva fantalina hiše, pri katerih Imajo sedaj vsled vročine kletke in ptico na dvoriščih. Ta dva fantalina sta povpraševala pri ogledu po kosteh, češ da sta prekupca. Ker sta po zunanjosti poznana, se pozivata, da vrneta kletke, ker so bode drugače .podala proti njima ovadba.
— Popravek. V izkazu o dr. Tavčarjevih obrambnih kamenih je izkazana tvrdka »Schwarz & Bizjak«, pravilno bi se moralo glasiti »Sctnvab & Bizjak«.
Xarodno   |?ospoda.rstvo. Tiskir-
škrat je nam včeraj v rubriki 2>Narodno gospodarstvo« pritaknil k notici »Nemška marka.t, ki se končuje a si kom: Zlato je tedaj stolo 700 in dolar 200 K« konec notice »Tujski promet«. Konec notice »Nemška marka« od 54 vrste od zgoraj do konca, ki se zavr-šu'e s stavkom: »Zlasti sedaj ko se mu bliža zopet nov ura^iniski val vsled padle doparne sile<: spada torej k notici >Triski promet<.
— Za dunajski mednarodni semenj se dobivajo potrebne sejmske legitimacije, ki med drugim upravičujeio tudi do polovične- vožnje na evstr. železnicah in plaćanja le H pristojbin za avstr. vizum, pri »Jmrosl. trpnsnortnovi in prometnem d. d. prej S. & W. Hof-fmrn« v ^clenburgovi ul. 4. (Špedicija F. & A. Uher)."
Proti izir-J
so delovali naši jo še i
fantjec.
SLS-rji. Krtini šolski svet. ki zmiraj po milosti bivših ST.S obb\«t klerikalen, ie argumentiral zabranitev izleta z g*eslom: SLS kmetov je nas eno četrtino (zato na imajo vse člane i a zven 'enega iz SLS!), mi rabimo d^-Uvce, ako pa gre mladina na izlet in vidi tuje kraje, potem nimamo delavcev. Izletnikov je bilo 40.
— Tz Črnomlja, Zadnjo nedeljo spremili smo k večnemu počitku vrlega, v visoki starosti umrlega meščana g. Jožeta S t a r i h o. Lep pogreb je pričal o njegovem ugledu in spoštovanju. V časih našega narodnega prebujenja, ko je bilo zlasti med meščanstvom še malo narodne zavednosti, je vstopil v kolo narodnih delavcev. Bil je med prvimi člani pred vec kot 50 leti ustanovljene Titalnice in z navdušenjem se je udeleževal njenih prireditev. Kumoval je Gasilnemu društvu, čeirar nad vse marljiv in vesten ob-bornik je bil. Ko so nemškutarji go-snodarili in ošabno dvicrali glavo v Sloveniji, ni nikdar omahoval, na nobenem volišču ni nnn;kal in n'ec'ov glas fe vedno veljal narodnonapridni stvari. Srečen je bil, ko se je po raz
IsJu Zalaznik In Združene epekarne, 1 salu stare Avstrije porodila nada lepa
skup. !iigs5?au. fleksrskega društua,
V dnevih od 7. do 10. septembra t 1. se vrši v Ljubljani III. skup jugoslov. Iek. društva v Ljubljani s sledečim sporedom:
7. septembra: Ob 11.28 sprejem došMh gostov na davnem kolodvoru. Ob 17. pred-posvetovanje referentov za zdravniški red v Narodnem domu. Ob 21. pozdravni večer v veliki dvorani Narodnega doma.
8. septembra: Ob 9.11 otvoritev občnega zbora jugo-lov. Iek. društva v veliki dvorani Narodnega doma. Za dame: ob 10. sestanek pred Nar. domom. Ob 15. do 17. nadaljevanje občnega zbora oziroma pri-četek predavanj o »Tuberkuloza v Jugoslaviji«, Ob 21.: čajanka v Kazini.
9. septembra: Od 9. do 12. nadaljevanje predavanj. Za dame: ob 10. sestanek pred narodnim muzejem in obisk muzeja. Od 15. do 17.: kot dopoldan. Ob 15.: zborovanje blngainiSkih zdravnikov za Slovenijo v mali dvorani. Ob 17.: obisk velikega semma.
10. sertembra: Od 8. do 10.30 nada'je-vanje in zaključek predavanj. Ob 12. skupni izlet na Bled in Bohinj in Rog. Slatino.
Občnega zbora In drugih prireditev se morejo udeležiti le člani Jugoslov. Iek. društva, oziroma zdravniki, ki so člani kojega pokrajinskega zdravniškega društva in so plačali predpisani prispevek 30 din. Vsak udeležnik lmaK pravico do polovične vožnje na vseh progah državne in južne železnice za osebne in brzov'ake za enkratno vožnjo v Ljubljano in nazaj v dnevih od 5. do 14. septembra, če se izkaže pri blagajni oziroma železniškemu osobju z v ta namen izdanimi legitimacijami, ki so se razposlala priglašenim udeležnikom. Polovične vožnje so dovoljene tudi za projektirane izlete.
Nujno priporočamo vsem udeležnikom, da pridejo v Ljubljano 7. t. m. le z brzo-vlakom, ki pride ob 11.29 na glavni kolodvor, kjer se bo vršil sprejem. Na kolodvoru bodo čakali automobili in vozovi, s katerimi se odpremijo došli gostje v svoja stanovanja. Stanovanjski odsek bo posloval na glavnem kolodvoru 7. popoldne InS. dopoldne. Vsem udeležnikom se priporoča, da se takoj po prihodu v Ljubljani zglasijo v tajniški pharn! v Narodnem domu, kjer dob'jo znake in legitimacije ter vse druge informacije, ki se tičejo zborovanja.
Prireditven! odsek.
L]nb?]ana 31. avgusta 1921.
iiffmai madžarski.
id^ns.:      m £e£kasia»a^ka do« blls rzandaf ia interoeaclja!
— Duuui, 1. septembra. (Izvirno.) V dunajskih parlamentarnih krocih smatrala da ni izključeno, da Jujtosla-viia in Češkoslovaška dobiti kot sizna-t'irni vlusii od velevlasti mandat, da zaradi Zapadne Ogrske aktivno inter-v l niratc.
— Dunaj, 1. seiuunbra. (Izvirna)' Tukajšnji diplomati C ni krogi pričakujejo, da bo poslaniška kon vrenca zaradi Zapadne Ogrske v Budimpešti napravila diplomatične korake ter od Madžarske potom ultimata zahtevala, da strogo Uvede določbe trianomke godbe. V slu.'aiu. da bi demarša zaveznikov r.e toneta popolnega uspeha. prejmete Jugoslavija in Češkoslovaška mandat proti .MaUzarsk! z oboroženo bilo nastopltii.
— Praga, 1. septembra. (Izvirno.) Češkoslovaška vlada ie naročila svojemu zastopniku v Parizu, da objavi vrhovnemu sveta, da češkoslovaška stoji na stališču brezpogojne izvedbe trianonske pogodbe. Češkoslovaška in Jugoslavija ste odločeni intervenirati z oboroženo silo proti Madžarski v slutnju, da dobite ta mandat od vrhovne* ga sveta. Češkoslovaška vojska je pripravljena. Ravnotako jugoslovenska, V. tem slučaju zasede Jugoslaviia Pečuh.
— Dunaj, 1. septembra, (izv.) Položaj v zapadni Ogrski se ni spremenil. Avstrijska žendarmerija je dobila povelje, se strogo držati odredb med-zavezniške vojaške komisije.
— Dunaj, 1. septembra. (Izv.) Listi priobčujejo izjavo angleškega polkovnika Gosseta o Spopadih v Zapadni Odrski. Polkovnik Gosset obtožuje poveljnika madžarskih čet In orožništva Krosa Ostenbunra bese dol' nnstva. V nedeljo je bilo odrejeno, d.. Madžari izpraznijo Avstriji priznano ozvmlie. na kar je zasede avstrijsko orožniŠtvO. Ostenburg mu ie dal besedo. Tekom noči pa so bile orožniške postaje eja-čene z rednimi Četami in tolpami. V svoje veliko začudenje je opazil ta oja-čenja pri Smarieti. Rustu in Siegen-dorfu. Avstrijskega orožnika Tragsmer-. ja je ustrelil madžarski poročnik 13es-ser, ki ie teroriziral prebivalstvo* da molči o tem dogodku.
— d Budimpešta, 31. av£. Vr* hovni vladni komisar grof Siurav je tekom današnjega dne stavil generalom meJzavezniškc vojaške mi« ^i i e vprašanje, ali ne smatrajo, od/ p;ovarjajoe želji prizadetega prebl« valstva, za umestno, da se v občine' prvega izpraznievalneila pasu zopet pošlje madžarsko orožništvo, da se preprečijo izgredi. Po sporočilu £roi'a Sigrava bi se poslala v vsake občino po dva orožnika, ki bi se pri prvem pojavu avstrijskega nasilja takoj umaknila, do tedaj pa bi skrbela za vzdrževanj o rc da. Uveljavi ljenje take o !iv, o o zavisi od odgo» vora vojaške misije.
NAŠA DRŽAVA IN PODONAVSKO BRODOVJE.
— Beograd. 1. septembra. (Izv.) Posebna niedzavezniška komisija, ki ima nalogo urediti razdelitev podonavskega trcovskesa brodovia med in> teresirane države, je naši vladi javila, da naj na^a država ali odkupi ali pa vrne sledečo trgovske ladje: 4 parni-ke, me J njimi »Vojvoda Mišic« in »Knez Pavle« ter 52 vlačilcev, V Inte-resiranih krogih je ta zahteva napravila nepovoljen vtis. Soglasno povdarja-jo, da je to bredovje dobila Jugoslavija kot vojni plen.
ZAKONODAJNI ODBOR.
— d Beograd, 31. avgusta. Dne 2. septembra se bo vršila seja četr* te sekcije zakonodajnega odseka, ki ima pretresati zakone in uredbe ministrstev za pravosodje, verstvo vojne in zunanjih poslov ter miriie strske<4a sveta. Sekcija še ni odredila dnevnega reda za svoj šesta« nek. Dne 5. septembra ob 16. se bc vršila seja pete sekcije zakonodaj« neiia odseka, ki se bavi z vpraša* njem prnmeta, zgradb, poljedelstva, gozdov in agrarne politike. Za to sejo je odrejen nastopni dnevni red: Obvestilo predsednika o predloženih ( Vedbah in predi". predsednika o načinu dela in po* stopanja.
ZAKON O UPRAVNI RAZDE* LITVI DRŽAVE.
— d Beograd, 31. avgusta. Ministrski svet ie danes sklenil, da se na prihodnjih minitrskih sejah zbe= rc potrebno gradivo za sestavo za= konov o administrativni razdelitvi države, ureditve državnega sveta glavne kontrole in ureditve vrhov: ne centralne uorave. Ko bo ministrski svet te načrte dovršil, iP ' zakonodajnemu odseku kot najr nuj ne j še.
ITALIJANSKI KRALJ V TRSTU
— Trst, 31. avgusta. Scnatot Salata je na zborovanju trgovske zbornice povedal, da namerava ftai liianski kralj pesetiti Trst v krab kem, najbrže meseca oktobra SprejnliaJo ga. ko, Aekaj moiu^trov,
DELAVSKA ZBORNICA PROTI ZNI2ANJU MEZDE.
— Trst, 31. avgusta. Po Italiji se znižuje delavska mezda. V 20' < znižanje so privolile že neke orga^ nizacije. Sedaj hočejo podjetja v Julijski Benečiji tudi znižati clelav sko mezdo za 20% ali še več. V nedeljo so zborovale delavske oru a nizacije, ki so sprejele resolucijo, v kateri izjavljajo, da se bodo upirali z vsemi sredstvi proti tej nameri in "da hočejo za boj pripraviti vse delavske sloje.
iVILJEMOVA   ČESTITKA  NEMŠKI Al VETER ANO Al.
.— London, 1. septembra. »Standard« javlja, da je v krogih nizozemske vlade vzbudila veliko pozornost in zanimanje brzojavka ekskaiscrja Viljema nemškim veteranskim društvom, katerim čestita in izraža nado na bodočnost Nemčije. Med nizozemsko in angleško vlado so bile izmenjane note, iz katerih izhaja, da smatrati obe vladi to jViliemovo brzojavko kot kršenje asil-nega prava.
GRŠKO s TURŠKA VOJNA.
— d Atene,   31. avgusta. »Pa* tris« od 28. t. m. objavlja izjavo L5r^ 'Škega    ministrskega predsednika •Gunarisa, ki i o je dal njegovemu sotrudniku.   Gunaris ie dejal, da .vlada še ni dobila nobenih obvesti O poteku operacij   na maloazijsk fronti.  Po gotovih   znakih   se da sklepati,   da   se borba nadaljuje List veli dalje, da so Turki pravočasno pripravili obrambno črto za vso fronto in so šele potem napadi Grke,   a so bili   odbiti.   Turki še vedno z vso naglico   izpraznil:eic 'Angoro   in   uničujejo železniške
progo in jemljejo materijal seboj ^ ■
LjHbEfaisski naliki
semenj.
— Kolo jugoslovenskik sester bo prodajalo na sejmišču svoje srečke. Občinstvo se opozarja, da sega prav pridno po teh srečkah, da tako pomoro >Kolu« vršiti narodno in človekoljubno delo.
— Dajte na razpolago stano= vanja! Po dosedaj došlih poročilih ima Ljubljana   povodom Velikega semnja pričakovati številnega obiska iz inozemstva in zlasti iz južnih delov kraljevine.   Da se za te gch= .ste preskrbi kolikor mogoče udobnr (prenočišča,   prosi urad »Ljubljana ;skega velikega   semnja« vse ljub: Jjansko meščanstvo, zlasti pa trg« ce in obrtnike, da dado v to s vrhe na razpolago proti plačiTu vse (razpoložljive sobe, postelje, diva: .itd. Prijave sprejema stanovanfski urad Velikega semnja, ki posluje v ITourist Office,   Dunajska cesta 18
] Prijave se sprejemajo   ustno in pis Ismeno vsak dan od 8. do 12. d opol? ("dne in od 2. do 6. popoldne. Prer>ri= !čani smo,  da je vsem ljubljanskim jmeščanom  ležeče na  tem,   da s* i Ljubljana ohrani sloves gostoljubnega mesta in da poneso   gostje v svojo domovino  najlepše   utise iz našega mesta in pričakujemo obli* nih prijav, da ne bo trpela reputa* cija nsse^a priznanega gostoljubja — Zavarovanje   velikega   semnja so prevzele vsled velikega rizika dogovorno med seboj sledeče družbe: »Croatia«. *Du-nav«, »Generali«,   Jugoslavija«, »Riunione iAdriatica de Sicurta«. »Slavija« in »Vzajemna »zavarovalnica«.   Zaradi krajšega in hitrejšega poslovanja poverilo se je vodstvo na skupni seji teh družb formehio   zavodu I »Croatia«. Samoumevno pa lahko vsaka za- •
interesirana   tvrdka   ponudi zavarovanje
svojega blaga vsaki izmed gori navedenih družb, ker se bo to zavarovanje samo ob sebi razdelilo med te družbe po dogovorjenem kluču.
Gospodarske uestL
BORZE.
—d Beograd, 31. avgusta. Valute: Dolarji 44.&5, nemške marke 52.25. Devize: London 166. Pariz 330, Newyork 45.10, 2eneva 770, Rim 191.65. Berlin 52.45, Praga 53.90, Dunaj 4-26.
—d Zagreb, 31. avgusta. Devize: Dunaj 16.85—16.95, Berlin 209.50 do 210.50, Italija (izplačilo) 774—776, Italija (ček) 773—774, London (izplačilo) 0—674, London (ček) 672—0, Newyork (ček) 0—179.50, Pariz 1405—1410. Praga 216—217, Švica 3060—3070. Valute: Dolarji 177.25—178.50. avstrijska krone 18—19. carski rublji 24—25, češkoslovaške krone 210—0. angleški funti 650 do 0, napoleondori 632—635, nemške marke 206—210, italijanske lire 772 do 774.
— g Tvorniško podjetje Ivan Seunig, Tacen pod Šmarno goro, je
pričelo z zgradbo še ene večje nove tovarne   lesenih žebljev,   ki bode
največja te stroke v Jugoslaviji.
— Izredni občni zbor delničarjev lokalne železnice Ljubljana - Vrhnika se vrši dne 21. septembra ob 16. v Ljubljani, Kongresni trg (Dvorec). Dnevni red: Volitev upravnega vseta.
—<r Švica in naše državno posojilo. Iz 2eneve se poroča, da se je tam vpisalo 250.000 dinarjev našega novega državnega posojila. Zanimanje za to posojilo je v Švici zelo veliko. Napovedujejo so veliki vpisi. Vso tri tukajšnje velike banke so sklenilo, da bodo namesto venca na oder Nj. Vel. kralja Petra za gotovo vsoto posojila izdale delnice, katere bodo potem prodajale v humanitarne svrho.
— g Izplačevanje 20% pri znan los. Finančno ministrstvo bo v kratkem končalo zbiranje materijala glede 20% odbitka o priliki markiranja kronskih novčanic. Do 8. septembri bo generalni inspektorat finančnega ministrstva zbral bloke priznanic od vseh denarnih zavodov in bank ter so bo potem kmalu začelo izplačevanje priznanic,
— g Izvoz sladkorja iz Češkoslovaške. Po uradni statistiki jo znašal izvoz sladkorja iz Češkoslovaške leta 1920 skupno 2 K- milijona metrskih stolov. Od toga je šlo 1 200.000 stotov na Francosko, 230.000 v Nekneljo, 110.000 v Švico. 100.000 v Italijo, ostalo pa v Romunijo, Jugoslavijo Poljsko in Madžarsko. T z voz rudniškega lesa je znašal 8.4 milijonov metrskih stotov.
— g Izvoz žetve v Francijo. LTpra-va državnih monopolov je izvršila porazdelitev letošnje žetve. Razen one količine, ki je potrebna za domačo porabo, se bo ostanek izvozil v inozemstvo, in sicer v prvi vrsti na Francosko.
—g Za obrtnike in indn <trijce. V
Osijeku se je sestavila komisija za preskrbo dela delavcem - beguncem iz Baranje. Brezposelnih je še 9 lončarjev, 9 slikarjev, 34 drvarjev, 18 cevi i.-vri ev, 57 zidarjev, 15 krojacev, 7G tovarniških delavcev in 4 opankarji. Obrtniki ali industrijci ki bi potrebovali d'elnv-ce gori omenjenih strok, naj prijavijo čimprej svojo potrebo in pripravljenost za vspre^em Trgovski in obrtniški zborniei v T,'ubijani, oziroma gori omenjeni komisiji.
—g Prdanje Žitnih cen. Zbog ugodne Letošnje žetve so jele žitne ceno na Poljskem nadati, zlasti v iužno-izhodnem področju. Cene kruha po mestih so še visoke, vendar pa se bodo gotovo znižale z ozirom na znižano cene žitnih ladij.
—g Nizozemska in poljsko paroli rodaiv, t vo. Neki holandski konsorcij ponuja Poljski posojilo za ureditev parobroda r.ctv«i na poljskih rekah.
Kultura.
— »Vesna.* Te dni izida III. zvezek ilustrovanega, kulturnega in modnega mesečnika >Ve^na<. Opozarjamo posebno na članek k dr. Ivan Tavčarjevi 701etnici, ki je opremljen z 19 slikami. Dalje prinaša ta zvezek jrolog drugega zanimivega literarnega čitiva in podob tudi 8 posnetkov od pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra. — Opozarjamo na ta Wiini slovenski modni list p. n. interesente in želimo, da si list čimpreje naroce. ker je zanimali je za lite t izredno veliko.
— »Helena« pov'est znane slov. pisateljice Marije Kmetove je iz&la v lični knjižici. Založila in izdala j«> je »Zvozna knjigai-na< v Ljubljani. Cena lično vezani knjižili je 28 K. broširani 24 K. Segajte pridno po knjižici in jo kupujte.
— Razstava Stiplovšek - Vidmar.
Otvoritev II. umetnostne razstave v Mariboru bo v nedeljo 4. septembra v gorenjih prostorih Narodnega gledališča ob 10. Vstop k otvoritvi je dovoljen le B vabilom; popoldne ob 14. bo razstava od]»rta tudi za občinstvo in potem vsak d iai od 10. do 18. in od 14. do 17. do vštetega 24. septembra.
SOROSstUD.
— Predsedstvo sokolske Župe Ljubljana I. poživlja vse člane in članico, moški in ženski naraščaj obeh ljubljanskih in vseh okoliških vžup-ljenih društev, da se polnoštevilno udeleže zborovanja, ki ga priredi Savezno starešinstvo v počaščen Je prvega jugoslovenskega kralja Petra L Osvoboditelja, danes 1. septembra ob 8. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Obleka civilna z znakom.
— Sokol I. Radi krepkejšega razvoja namerava orkester Sokola I. v jeseni in na zimo podvojiti svojo delavnost. Zato vabi vse brate in sokolsko priiatolje, ki bi imeli veselje in zmožnost sodelovati pri orkketm, za pristop. Prijave jo nasloviti na brata tajnika A. Počivavnika, mestni magistrat, knjigovodstvo. Dobrodošli vsi, ki čutite z nami in nam žel'te uspehov!
— Sokol Št. Vid - Stična priredi dne 4. septembra t. 1. v Stični pri kolodvoru javno telovadbo z vrtno veselico. Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja.
— Važna seja Kola ju#o<slov. sester fa v četrtek 1. septembra ob 5. popoldne v risalnici Mladike. Vabljene so vse članice!
— Mariborsko zdravniško društvo. V petek, dne 2. septembra t. L ob IS. bo v kolodvorski restavraciji na Pra-gerskem odborova seja mariborskega zdravniškega društva, h kateri so vljudno vabljeni tudi vsi zdravniki neod-borniki.
— Strokovni ^asii^ki tečaj priredi Gasilpk.i zveza v Ljubljani dne 9. in 10. sentembra t. 1. To bo prvi gasilski tečai katerega se bodo udeležili odposlanci vsega gasilstva v Sloveniji. Pozdravljamo ta korak Gasilske zveze, katera se kljub svojim obupnim finančnim razmeram no straši truda in žrtev, da vzbudi in okrepi Eminentno važno ga.pilsko irleio. Želimo, da se zganejo tudi merodajne oblaati ter vsestransko podpirajo 1o nrejvotrebno človekoljubno ergaaiza&i$o.
— Pevci »Merknrja«! Danes ob 8. zvečer pevska vain. Pridite vsi!
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Jutri v pet< k zvečer ob pol 8. Ženski, ob pol 9. moški zbor. Polno-št^vilna  udeležba potrebna. — Odl>or.
— DmStvo vpokojenih javnih na-niesceneev za Slovenijo ima v sobote dno 3. t. m. ob 8. uri eveČer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti svoj običajni sestanek. K obilni udeležbi vabi odbor.
Turlstlha in spor*.
Kol££3rsk3 Zttfjuioa dirka u Celic
Podsuvez za Slovenijo priredil ]»* v nedeljo dno 28. avgusta t. 1. prs o >Zvezttuo< dirko v Celje. Za kolesarstvo je < elje zares nekako središče v Slov«.. - j t i  vse najlepše ceete se
tam ti jo. Dirka je uspela nad VSS pritai. uja sijajno, tekmovalo jo 74 dirkačev iz vseh krajev Slovenije. Posebno so ne odlikov&ij ravnokar LLstij jiovljcSni klui i, i.ji.reč S o t a j n, Novoruest«/ in Jezica. Tudi stari klubi: Celje, del. fcoL društvo Maribor in i -ka ko-
lesarska >I 1 i r i j a< s«, .    tekme polnoštevilno udeležili.   Razdalja prog je bila  jako   različna,   N<i . ni morali prevoziti dok", no progo
94 km, jezioani 71 km5 Maribor 60 km, Sosttijn čJ<j km.
Kezuiuii posameznih klubov so slfcdeči: koledarsko d* uŠ&vo »CsifS« startalo 8 dirkačev 7. uri. J'r\> stvo kluba na 10 km /. < brat m 6mi-govee Ivan 18 min. s s< k . Kou-h Ivan 18 min. 21 sek., KovučVvič Ku-dolf 18 min. 21 sek., Železnik Janko 18 min. 26 sok. — Klub kolesa:-jev ^ So sta j n« startalo 7 dirkačev ob 7*30. Proga >Šoštajn - Celje< 3<J km. l)e-stovnik Josip 1 uro 7 min. 1j Bek., (Jre-bensek Franc 1 uro 7 miri. 5 sek.. »Ska-men Jurij 1 uro 7 min. G sek., Bedijia I. 1 uro 10 m. — Klub kob-;; rje v , .je žica« startalo 11 dirk. oh 6*30, Proga Jezica - Celje 71 km. Dobnikar Frane 2 uri 28 min. 20 sek., Pečnik Avgust 2 uri ;}4 min. 45 sek., Pečnik Alojzij 2 uri 38 min. 40 ek., Ramovš Ivan 2 uri 2~> min. 24 sek., Šušteršič Franc 3 ure 5 min. 45 sek., Snoj Anton 3 ure 13 min. 2 sek. — Klub koles, in motocikl. Ilirija«., startalo 23 dikacev. Proga »Ljubljana - Celje« 74 km. hv<n seniorjev o'40. Goltes Ivan 3 ure 15 sek., Kramar Jakob 3 ure 14 min. 2 sek. — JDelavsko koledarsko društvo >Maribor« startalo 11 dirkačev. Proga >Maribor - Celje« 60 km. Glavna skupina start ob 7*45. Plavčak Anton 2 uri 5 min. 50 sek., Lorbek Leopold 2 uri IG min.. Grego-rinčič Avg. 2 uri 19 min. 40 sek., Kocbek Vinccnc 2 uri 39 min. 48 sek., Jelene Avgust 2 uri 40 min. 19 sek. Se-nLorji: start ob 7*15. Jas Mihael 2 uri 51 min. 25 sek., Sajko Anton 3 ure 11 min. 45 sek. — Koledarsko društvo Novo mesto. Startalo 14 dirkačev. Proga »Novo mesto - Celje< £4 km. Knafeljc Izidor 4 ure 3 min. 35 sek., Twrdy Egidii 5 ur 1 min. 48 sek., Bele Alojzij 5 ur 6 min. 40 sek.
— Sairnjevski amaterski S. K. : Sparta 3 : 4 (1 : 1). Sarajevski amaterji so podlegli včeraj tudi Sparti, ki je s svojo prvo težjo tekmo proti zunanjemu nasprotniku lahko zadovoljna. Moštvi sta si bili v igri približno enakovredni, tehničnih pomanjkljivosti je bilo na obeh straneh mnogo. Med gosti je bil najboljši oziroma edini, ki jo bil dober, src!n:i napadalec Gotz, v Sparti so usraiali srednji napadalec TJčak. srednji krilec Eirsa in vratar Skrbinšek.
— Nogometna tekma Grazer Ama-teursportklub : Hirifa se vrši v nedeljo 4. t. m. ob 17. na igrišču Ilirije. Graški Amaterji so lensko sezono že igrali v Ljubliani in dosoeli proti Iliriji rezultate 3 : 2 in 2 : 4. So prvorazredno avstrijsko moštvo, ki uživa dober glas. Ilirija bo nastopila proti njim z istim moštvom, ki je pretočeno nedeljo tako odlično igralo proti sarajevskim Amaterjem.
— Športni klub >Primnrfe* poživlja vso r].imv> in go"i>o<lo. ki se nameravajo udeležiti v Športnem tednu lah-koaUetičnega mitinga, oziroma plavalne tekme, da se takoj rismeno {avfjo na naslov: Vladimir S a k s i d a, Ljubljana, Konjušna ulica 12 I.
I
LluMlansKa porota.
— Po/iir. Porotno razprave prvih
dni kašajo   slike   9o<^alnodru r i nslrfh
razmer na !.' etih. Zanimivo, d.t v druži hi, kjer je žena ali za več let star^j-aolo mlada nastajalo trsgicnl konflikti, ki se zaključujejo navadno !■!' i poroto. Včeraj je bil prAxi poroto mlad človek, o katerem pravi obtožnica, da |6 /r. - 1 breadelno življenje. Tri-d< ■ '. tni, n." nj Jakou Avšič v Blapaii
pri D. ^.. v Poifu je ožTenil 48letno bra-DjevkO ii. [-r-.: ii.ilko na \'odnikovem trga Ton Avšic, Večkrat sta se d.jiua v 1>. '!. \ Po i ju zaradi denitria prepirala. Dne 19. aprila tega leta je Av-ie ž'iii vz- i 1800 R in šel popivat. Pil z*-Uj n nogo i, ki so je z mo-ž«ia sj>rla j -lu. h kmetu Ivanu Ambrožu, da se t ko \ r • kne moževi jezi. Proti večeru pa je J;«kob Avšič prišel trkat na okii i Ambroževe hifee in zahteval Bvoj ► ženo, Odgo\or jo bil, da ni v hiši aene. Vt s jezen je o<lgovoril: >Ce nočete odj reti, bom pa ,)osvetil!< Kknalu nato »koli 10. ponoči se je v Ambro&evi lupi /..-vetilo. Požar je uničil šu'»o in vse, k.tr je bilo v njej. Ambrož i<* Imel 14.000 K ^kode. ka'ero pa je poznejo Avšifieva žena Terezija poravnala. — Pozneje so orožniki aretirali Jakobi Avšiča kot jvoži^-v sumljivega. Pred preiskovalnim sodnikom je Avšič nožio kmalu skesano priznal. Tudi pred porot i |e AvsiS priznal požig, na kar j" na y>odlagi porc»tm-škega krivaoreka in z ozirom na olaj-sovalne okoliščine obsoien n»tri lota težko ječe.
— Uboj. Rudar TrboveHslee pro-megokopne družbe Martin Ravnili a r je doma v Vaoab. Je zelo nagle jrze. V neki žganjarnl jo pil žganie. Tam je začel pogovor s Francetom Korošcem, ki pa je izcimil v hud prepir. Ra\*nihar je potegnil nož in kratko-malo KoroSca zaklal. Pred poroto Je bil Ravnih.T 31. avgusta t. 1. obsojen na tri leta težke ječ e.
— Iz rokovnjaških Rano t no polomu. Pred Ijubljai sh i poroto je bil 3L avgusta t. 1. o;.w,,]pn z^rndi rotm Jože G u z e 1 j iz Ledja nri Medvodah na tri leta t e ž k e J e e S. Guzelj je zadnji član rokovnajSks družbe, ki je pod vodstvom zloglasnega Mlakarja ponoči 13. fehriviria 1919 oropala ea-motnr» kmetico Frančiške Krivic pri Lavorci. Odnesli so ji kot maskirani roT>arji mnoiro živeža in denarja. Guz-lievi tovariši so žo pri zadnji poroti
rejeU svoje plačilo. Ti mkovnj'aći so pri Krivec vi nastopali prav po rokovnjaško. Vihteli so bajonete in puške ter kričali- »Baba! Denar sem!«
Šarila
Upravi našeira lista jo poslala: Za vojno slepce: go>pa Apolonija
Vearbič" 10O K mesto venca   na krsto
umrli avajrin^ Heleni Završnik.
7    dni^tvo Sokol II.:   g. črnagoj
100 K mesto cvetja na krsto Franzlno-
vega Borisa. Srčna nvnla!
PulzuetSbe.
— Kašla sc je ena ročna torbici; in v niei jo bilo več robcev in ona zlata ura na peronu pri kolodvorski trafiki dotični gospod ki (o je Iskal naj se oglasi pri gospe) Helena Kiselj kolodvorska trafika 7;danimoet.
— Zgubil se je mmli pea volčje pasjfte, sive I arve SUS1 na ime >Dokc. Znainka št. 1244 Najditelj naf ga odda prof i dobri pogradi g. Kalmiftu na Sv. Peca cesti 27.
— Zatekel se je volčji pes. Dob! se Pičevje 21.
Glavn? urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
■ >
održnf.
P
laninske
razglednice
priporoča
Tlčar. Llnblfataa.
W M ''- " m
i
rejme se za v Ciubi-ano dobra meč „mantij2l;ttirisl"
pod   ,.Msnuiakturist/58 9„
Ponudbe
na uprav. Slov. Naroda
Jfajboljše oKrepčujolel^"
sredstvo za cdrasle in otroke je
Žefeznato vino lekarnarja O. flccolfja V Ljubi'ani__1 6^
Briljantni nrstan
z dvema kamnjerr!■, je n; piodnj. Naflov pove upravn'štvo Sle v. Naroda. 6135
lajesK. M Mf{
s primerno SoIs'ko ssobrazbo, se sprejme v trgovino 7. me anlm bi rorn pri tvrdk' L. Knez, Kri&o. 6503
zanesljivo, spr;- mem takoj. Ponudbe rod „(jofcr.jsko 6129* ra upra* ni tvo Slov. Nareda. 6129
Zanesljivega ia spretnega Mvm
ra paketiranje in ekspedicijo blaga, kateri bi bil objednem poiaben za skla-diSčnika, dalje spretnega delavca za vla-
fanjc v zaboje, Izdelovanje zabojev, in ijučavničarja, sprejme Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. Prednost imajo tisti, kateri so bili v tej stroki že zaposleni. 6152
Kontoristinja
se Ule
zmožna knjigovodstva ter vseh pisarniških del, po možnosti z znanjem italijanščine, pri lesni industriji. Ponudbe 'pod .Kontoristinja", Maribor, poštno ležeče. 6122
Krtače
za obleko in likanje, ribaric? brez in s korenino, zobne, rrazalke, konjske, omela, i motvoz (špaga), čevljarsko prejo priporoča Osvaid DobetCp veletrgovina, l^ttbJjjaai, sv. Jakoba U g 9. 6091
6127Žemtna ponudba.
Inteligentna, 33 letna vdova, z vso opremo in lepim premof.c njem, želi znanja v svrho možitve s tr£Ovcem alf viSjim uradnikom srednje starosti. Le resne ponudbe pod .Tatjana 73* na upravnižtvo Si. Naroda.
• v t •
i
domačin, išče primemo mesečno sobo. Ponudbe na agenturo: Hinko Sevar, Ljubljana. 613^
Hisa!
Proda se majhna hiša z 4 stanovanji. Spod. &'ks, ielezatčaraka uUca 223. L|ubl!ana. 5993
PozorI
Več tisoč hektolitrov ovfojenih, sklgdiič-nih in transportnih sodov, velike kompletne asbestne okrogle precejalnice, močne vinske sesalke s Ia cevmi, velike stiskalnice z vrečami, tehtnicami, decJ-malno tehtnico in uteži, (PassphrOdel), patent pločice za sode, kakor tudi 7.a-maški v vseh velikostih, posode Iz lesa in bakra, vizji klej, želatina In različno drugo blago, se poceni prodajo. Losch-ai^, Maribor, Koroška cesta 10. 6097
lllm se spretni natakarji in na^aterice za park hotel
6153
Rezanje drv
Proda se
-^onadstropna hiša z vrtom v Ljubljani. Naslov pove upra^ništvo Slov. Naroda. 6167
Spreten šofer
išče službe pri kakšni tvrdki al! prsest-niku. Naslov pove uoravništvo Slov. Naroda. M :
Kupim takoj
200 do 300 m Industrijalcih
tračnic. Ponudbe na Kari Kovač. Stari trg pri Rakeku. 6J61
z motorno žago ter dobavo drv vsako Tinožino, dostavljeno na dom, priporoča L ;d. Heršič, AlncHeva cesta 10, tram-vair!<*a postaja, sv. Petra cerkev. 6130
s prostim tekom se ceno proda. Poizve se v Gosposki ul ici 9./I
Izurjena prodaia!ka
se sprejme v papirni stroki. Oft-rte je poslati na fcifro .Papir 5822" na urrav Slov. Naroda. 5822
STiK Wm mi tt^:
pridelke plača najbolje Sever a Komop LJubljana« Wolfova ulica 12. 58tS
lastni razstavni paviHon na £;abu. vcHkni ssmnjn o9 3.—12. sept. 1921.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode
delniška družba v Ljubljani.
T*lml»a It I  C7 (LitibSjsna) Bezoi ;vl: r.->. r.lca Vavča
Vel
slaščičarjev
in
lectarjev
5C sprejme pri tvrdki Jos. Raj§ter, So-Stanj-Celje.___________________6104
IMenjalnica Maks Metzl
6razy Atbrachtsgaaso 7.
Vhod Neuthorgasse 35, II. SL NaKupuje inozemske bankovce iti fzpla-čuie po najugodnei^ili dnevnih cenah.
Tačasoa ceatr&I : r«*«irnfca v Vevčah. PoŠta: D. M. v Fo^i: pri L;ubijani.
Postaja Južne železnice: Zaleg.
Papirnice ▼ Vevčah, Papirnica, tvornica celuloze ta lescv«ae v Garičanah In
tvornioa lesovine v Medvodah.
Mesečno proizvajanje 100 vagonov rainlh vrsi papirja:
Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept - meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papi-, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni ku!cr in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski tiskovni papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir.
Dl]ob Ifie stanovanje
i hrano pri dobri družini v bližin' glavne poste ali sv. Jakoba. Ntslov Pavlo »tfihnlft, Ncvl U d m a t, Vodmat-tki ulica 9«. 6144
Išle se
prvovrstni Čevljarski prirezovalee. Polive se v trgovini Čevljev, LJublJtna, Gradišče št. 10. 6123
godala, loke pihala In potreb Sčine. Strune na drobno in debelo. Spec'jali-f tete: Rei.anee, Black Ends, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A« Matic, Ljubljana,   Ćelenburg« va   nI. 6.
Trije dijaki
se  sprejme.o na hrano In stanovanje. Nas!ov pove upiavnistvo Slov. Naroda. 6095
Stare slike
umetnine 1 m. visoke se prodajo samo ljubiteljem umetnosti od 2 do -popoldne. Naslov v upravništvu Sloven3 skesa Naroda. 6050
M polit, omar, stojnic tumor Mi mali
blagajna (U/ertheimer)
se po nizki ceni proda pri C J, Haminn, Ma>*t«l trg 8.
Spreten urar,
zmožen samostojno voditi trgovino z urami in zlatnino, se sprejme. Ponudbe pod »Uhrmacher Nr. IV—i9- na Block-nerjevo anonfno ekspedicijo, ZatjTeb Jurjevaka ul. 31. 60%
Lepa vila v Mariboru
z velikim vrt« m, blizu f lavnega kolodvora, je na prodaj. Naslov pove uprav-
n'Stvo S!nv. Nareda. 6134
moške, 1
o i a
v
razno sukno, M
nabavi*e najceneje
i.c In deške, mikado, raifi"«ne, •  ;      ne hla e, sr»aolia-iia  oblakan (kastu*
: jo od na \ior stc'šexa -o a v najbolj ;  izdelavi ter
"5 in pc*rl'3ge
e pri
teidisi!
iiii
iti
Hi
lil
Ml
(Fran Dercnc^a) ^■■:!!fr.Ti, B-.^c^Via easta 8. — Telefon it. 319
Vdeleženeo LjcMjanakega vzorintga velesajma.   Paviljon E.
oddalak stav. 52. 60o
Tračnice
Najjeftinije nabavljate kod
lit Mm b w\\mw i lizi '
Zagreb
Tel. 25-13. Trg 1 br. 9.
kretnice
Lokomotive
aaaca^^aaaaaaaaD^Fjr^^aaaaaaSaVVS^aar ^aaaBBaBaaea^VjnaaV-
Gostilna se odda.
Gostilna dobra vpeljana, na zelo prometnem kraju v bližini Ljubljane ae odda pod Jano noodnimi p«QV)fi dobremu gostilničarju ali družini brez otrok. Prednost imafo dotični, ki imajo stanovanje obstoječe iz dveh sob in ktiMnfe v mestu v svrho zamenjave. Več se poizve vsaki dan od Ž h do osmih zvečer na 0 Jncah it. 213. 6039
aj i a aPaVei tanjerjo***1 aaaaappaaaiaaaaaaaaa m'
'.v v* ■
■daffl
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa okrajnega sodišča z dne 9. avusta 1921 Ne VIII 165/21,1 se bo na predlog Oroslava Peček in Osvalda Dobejc, posestnikov iz Rožne deline 250, vršila dne 3. septembra 1921 ob 9. dop. v pisarni podpisanega notarja, Sodna ulica 11,
prostovoljna javna dražba
nepremičnin, vložek 735, k. o. Vič, ki obstoja iz parcele 403, hiša št. 250 v Rožni dolini in parcele 1330/9, vrta. Izklicna cena K 300.000—.
Morebitnim zastavnim upnikom ostanejo vse njihove pravice brez ozira na visokost najvišje ponudbe slejkoprej pridržane.
HiSa je enonadstropna, zidana pred 11 leti, v dobrem stanju ter je na podstrešju možno vzidati Še 2—3 sobe s kuhinjo. Zraven je vrt, katerega užitek lahko nastopi zdražitelj takoj.
Natančnejši podatki glede dražbenih pogojev se izvedo v pisarni podpisanega v uridnih urah.
D" Kar1 Schmidinger I. r.
rr     kot codni komisar.
Vabilo na
občni
Kmetske posojilnice Iloblianske okolice
reg. ladr. s neom. zav. v Ljubljani
ki se vrši efne 13. septembra 1921 ob treh ^opoldne t p os o JlAiabl afsarnl Dunajska casta 13.
DNEVNI RED:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročl'a ravnateljstva.
3 Porodilo nadzorstva.
4. OdoDitev letnega računa.
5. R^zdfHtev dobčka.
C. V iltev predsednika, podpredsednika in treh Članov načela tva.
7. Volitev treh Članov naćzo'sva.
8. S:;em?mba pravil pokojninskega zaklada.
9. Predlogi zadružnikov.
V LinblU*!, dne 31. avgusta 1921.
9#m ^'"v i I fe-i * ? s* ^ i^m
11—17. septembra 19«l1o
Obiskovalci velesemnja naj se radi stanovanj obrnejo na Wo^ona9SB«ohw«li der Wlener»es8e, Wien II., alspernbrikokengaase 2.
Vsa noi>sn;!a radi olaj'ania nofovania pri avstr. kamnlarnin agtatarah In v biroja W tnerm^ise, Wien II., Asnern-
brftckengaeae 2.
Gledališeni - koncertni - in kino-semenj
cd 4. đo 2 5. tept-mfcra 1921.
J
Zahvala.
I Za vse dokaze iskrenega sočutja  povodom bo-
lezni in smrti naše nadvse ljubljene hčerke in sestrice
Dragice
izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo vsem darovateljem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili drago pokoj-nico tako mnogoštevilno na njeni zadnji poti, ter za vsa tako mnogobrojno dospela pismena in osebno izražena sožalja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti.
Vsem naša najprisrčnejSa zahvala. T LJubljani, dne 30. avgusta 1921.
Nikako Zalfliola nHtiDa Milko teli
Uvoz
nufakturneg
MCe se
mesečna soba
s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanotanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na pofttnl predal it. 13. 4-05
Nujno se ceno proda:
garnitura za sobo, enajst komadov, dobro r,b!zinjena in z dobrimi pere-i, leni sm Treski   preproga,  425—325 cm, i Mcklen lestenec. 3 svetilke za 1 posebno lepa starinski bakro-len okvir, ?-5- 6-r> cm, Kris-i    ;i Marija ter fie dru-^e stvari. C   »dieče 4 ! o* 9—10 In 14 - 16
Proda se
6100
dobro ohranjena kompletna soba, evenl udi posebej, kakor 1 velika V-edenca, 1 e'a'era, 2 om«ri in 1 kuhfriska rrlza. Naslov se izve v upravniiiv j Si. N»roJa*
2030 kron nagrade
onemu, i : rresk'Ol boljši, rrin]<i dn>» Jini stanovanji vsaj z dve asa »i'barn.% P^nuioe pod .Dobro oddano 6067* ra upravn itvo S!. Narodi. r~7
Snrejme se vajenec
1 ' it*rt«v, za krznarsko obrt, pd FSH*  : rjaku, kzur, GosoosvtUka
cesti BOM
Ivan Zakohik, mestni tesarski mojster,
L*t:rilf?na9 Dunajska cesta 4G. — Telefon štev. 379.
Vsakovrstna tesarska dela, ka^or: moderne 1 sene stavbe, ostres a "a ps!ače hi*e, vile, tovarne, cei'<ve in zvonike; stropi, ra.-na '.'a. stopn.ee. lfricr^cc, pa»
viljonl, vertrde. lesene opra'e, Itd. Gr• Hb« laaanlh mostov, jezov In mil ov.
rarna žaga, tovarna furnirja.
Zaloga pohisi?a JtfMf FR€IS,->I, V JJ^IR.JOR-U, ' se le preselila
v gosposko nlico 20, Pirchancvn hila. Velika zaloga, lesenega, železnega in tapetniškega pohištva.
Ceniki na ratooiagol
Na debelo! Eksporti Na drobno!
Knjigovodjo, ki Je popolnoma samostojen bflamcist
sprejme večje tovarrrško podjetje v celjski okolici. Ponudbe i natančno navedbo dosedanjega službovanja pod »Tovarniški knjigovodja 6052" na upravo Slov. Naroda. 6052
Pese?
, Reklomnn ponudb
• Pazari
Veljavno aamo 20 dni! ~7/,\"!
Radi orustftvt m^je zaloge ur polillam skoz! 20 dni viaV-mo, kdor m' poile izrezek tega ojf asa kraino remontoir ur» (;.a gospoda), preizkvieno, 30 ur 'dočo, s 3 letni ni pismenim jamstvom za reklaaseo ceno cd -^0 din., mesto 85 d^n„ franko za vnaprej pos anl zn?iek v pri-poro->r.em pismu. U e se odpn^lie takoj priporočeno. Po povzetja se poSilja edino proti napiači'u 10 d n.
Skladižče up Adolf Mith9 Zagreb, Samostanska ul. 4
za ljudske "n srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši izdelki  iz belega, finega papirja in m o«
čnih ovitkov.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba!
Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, št. 4.
trikotažo
da brez odloga potrdite sprejem denarj.i, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, kt ste ga spre'eli, in dan, ko Vam Je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nai ter po poŠtah Vsi to rros;mo.
Enake rritožbe so se po stropi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vaakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikilvajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje ie poslal, ker bo mhlil, da smo v potrebi. V reinici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, di je bil denar pravilno izrlačan, irgubi spoštovanje !n zaupanje ter mnogokrat dolgo tiaja, pie^tno se odloči poslati zjpet kaki d^n^r.
KoneČno se obračamo še na one rojake in rojakinje, kt vsled
malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom r Ameriki pošiljati denar potom nase banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo na5e geslo.
FRHHK SHKSER STRTE BffllH
82 Cortlandt Street New Tork, N. T.
dranska
I r
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd,   Celje,   Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, W:en.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
15
M
inistrstvo financ
Kraljevine  Srbov,  Hrvatov  in Slovencev.
7% državno Investicijsko posojilo L 1921 v Iznosa Din. 000.000.000
POZIV NA
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s članom 130 Ustava pozivlje na vpis
7% državnega investicijskega poso
znesku Din. 500.000.
'3
minalnem
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je D. 500,000.000 izdan al pari v kosih po D. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nomin. iznosu.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. \
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim drž. obveznicam, uživajo pupi-larno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih poduzetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih propisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
itenihra 1921.
Vpis se bo oršil od 1. do 30.
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skupni porabi istega.
BEOGRAD, meseca julija 1921.
Minister financ
Dr. KOSTA KUMANUD! L r
hi
I
Lartain* m tiftk »Narodne tiskarne*
Za iu&eruni dcđLodttMCI VtiftBttP Kopitar.