St. 51. V Gorici, dno 18. *r “'t -k „Nova Soča" izhaja vsak potek o poldne in velja s prilogo „Gospodarski List" vred po pošti prejema.na ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4’40, Pol leta..............., 2-20, Četrt leta .... „ 1 -JO- Za tuje dežele toliko več, kolikor je. večja poštnina. Delavcem in diugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri npravni-Hvu. Gospodarski List' i/liaj« in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravnistoo je v Mar* zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, lf. Oznanila in „poslanice" plača se za štiristopno petit-vrsto: 8 kr., ee se tiska 1 krat, 7 2 'n n n n ** n ^ n n n w n Večkrat — po pogodbi. Za veee črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v prodaja lnici (j. Likarja in v tobakarui v | Nunski in Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu | „Nove rfoče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. I Rokopisi se ne vračajo. ^ : 4 111. Tečaj Poštne in brzojavne razmere na Primorskem (Govor poslanca dr. A. Gregorčič-a o 70. seji državnega zbora dne 4. t. m.) (Konec.) Ako bi hotel o poštni in brzojavni upravi na Primorskem obširneje govoriti, moral bi najprej konstatovati, da se pri mnogih poštnih uradih na jezikovno ravno-pravnost domačih narodov ne oziraj), da jo še kršijo. (Tako je! na desni). To se godi že koj v začetku, ako hoče kdo posvetiti se poštnemu službovanju. Italijanski kandidat-je delajo namreč preskušnjo za poštne ekspeditorje v italijanskem jeziku, dočim jo morajo delati slovenski in hrvatski kan-didatje v nemškem ali v italijanskem jeziku. (Čujte! Čujte! na desnici. — Klic: To je jed n akop ravnost!) To ni v soglasju z narodno jednakopravnostjo. Mar slovenski in hrvatski jezik nista sposobna za polaganje poštnili izpitov? Ali je morda mogoče izhajati na Primorskem brez znanja teh jezikov, ne da bi bilo službi na škodo? V soglasju s tem javljajo se vse nove določbe in odredbe, katere se ne tiskajo v državnem zakoniku, podrejenim organom le v nemškem in italijanskem jeziku in naznanjajo se italijanskim listom pravočasno v italijanskem jeziku. (Čuj te! Čujte! na desni). Slovanskim listom se kaj takega sploh ne naznani ali pa v nemškem, oziroma italijanskem jeziku. Poštno ravnateljstvo dopisuje s podrejenimi poštnimi ufadi v italijanskem jezikovnem okrožju v ' italijanskem jeziku; s poštnimi uradi v slovenskih ali hrvatskih krajih (>a dopisuje nemški ali italijanski. Poštni nadzornik, kateri nadzoruje razen Primorskega še Kranjsko, posluževati se mora na svojih uradnih poteh pogostoma tolmača, ker slovenskega jezika ni zmožen. Toliko bolj si je pa v s vesti svoje oblasti in marsikdo jo je že čutil. Slovanske tiskovine za poštno upravo so v Trstu gotovo v zalogi, ali do njih priti je jako težko ; iz tega uzroka se je tudi že primerilo, da je kdo na neslovansko tiskovino zapisal v slovanskem jeziku naslov. Pošta pa je pošiljanje tako adreso-vanih rečij odklonila z razlogom, da se mo ra naslov glede na jezik zlagati s tiskovino, in poštno ravnateljstvo je pritrdilo tej odločbi. Kolikor je meni znano, ni to načelo niti na Dunaju v veljavi, akopram poznajo duh zakonov in naredb tukaj vsaj tako dobro, kakor v Trstu. Kar se dostaje zlasti c. kr. pošte v Gorici, povdarjati mi je, da obsega njega območje razen mesta še okolico, to je kraje Podgora, Št. Andrež in Sovodnje, tako daje slovenskega stanovništva v tem okraju vsaj toliko, kolikor italijanskega. Razen tega je tudi središče peterim poštnim progam, katere tečejo po slovenskem ozemlju, namreč Kojsko, Miren, Rihemberg, Postojina in Trbiž oziroma Log pod Predelom, in še sedmero manjih prog, katere se stekajo v velike. Omeniti je še poleg tega, da je Gorica središče slovenskega dve tretjini obse-zaiočega dela dežele, kateri del je z mestom v ozki dotiki, dočim ima furlanski del dežele druga središča. Iz tega uzroka je znanje slovenskega jezika pri tem poštnem uradu neobhodno potrebno. Vkljub temu nastavili so se uradniki, kateri niso zmožni slovenskega jezika; drugi razumejo sicer ta jezik, a ga nočejo govoriti. Uradne tiskovine so tu, kakor se mi poroča, vseskozi italijanske, kakor daje Gorica glavno mesto Toskane . Poštni tarifi, tudi oni za najbližjo okolico mesta, objavljajo se izključno v italjanskem in nemškem jeziku. Mnogi tožijo, da slovenskih tiskovin, pošnih spremenic in povzetnih listov, ni dobiti na pošti; tudi slovenskih dopisnic in poštnih nakaznic ni ondu vselej dobiti. Še mnogo težje pa je dobiti take tiskovine v tobačnih trafikah, katere, kakor se kaže, tudi niso dolžne držati jih. Kdor hoče dobiti slovensko dopisnico, prehoditi mora pet ali šest ulic. Ako pa kdo upraša za slovensko poštno nakaznico, ta dobi kratek odgovor, da jih ni. Primeri se, da kdo v trafiki tega ne dobi, kar zahteva, ali zato, ker zahteva luuogo komadov dotične stvari, recimo 30 pisemskih znamk ali dopisnic, ali pa zato, ker hoče plačati z bakrenimi novci. Kje drugod bi rekli, da je t) smešno ali pa neumno, v Gorici pa ni to nič nenavadnega. Državne uprave dolžnost je pa, da to ubrani, da spomni trafike na prevzete dolžnosti, da ne bodo Slovenci primorani, ako hočejo kaj poslati v bližnjo, povsem slovensko okolico, posluževati se pri tem italijanskih tiskovin. Brzojavna postaja v Gorici ni namenjena samo za mesto, kjer je 7000 Slo-cev, nego tudi za okolico, ki je, izvzemši kraj Ločnik, izključilo slovenska in kjer je mnogo trgovine s sadjem in drugimi južnimi pridelki. Vzlic temu nastavljen je pri tem uiadu samo jeden uradnik, kateri je zmožen slovenskega jezika. Pred kratkim nastavljeni sta bili dve telegrafistir.ji, katerih nobena ne zna ni besede slovenske in za te službe se 111 razpisal konkurs; je li sta zmožni nemškega jezika, tega ne vem. Potem takem seveda se ni čuditi, da se odpravljajo pokvarjene brzojavke. (Čujte! na desnici.) Goriški list javil je o svojem času, daje bilo v neki kratki brzojavki 13 pomot. (Čujte! na desni.) Urednik dotičnega lista prosil je nekoč brzojavni urad. naj se mu telegram, katerega pričakuje, pošlje v tiskarno. Službujoči uradnik zmajeval je nevoljno z rameni, mahal z rokami okrog sebe, menda v znak, da ne umeje slovenske prošnje in z ostrim glasom ukazal slugi: Čujte, uprašajte tega-le kaj da hoče.“ Ako kdo cesarskega uradnika slovenski ogovori, nazivljejo ga s „t.a le-‘. To so lepe razmere! Urednik moral je svojo prošnjo izreči slugi, ki se je dosti prijazneje obnašal, nego njegov predstojnik. Dotični gospod urednik pritožil se je zaradi tega na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, v Trstu, odgovora pa še do današnjega dne ni dobil. Take pritožbe gredo vse ad acta. Še huje nego temu uredniku godi se pa ljudem, ki se ne morejo sporazumeti z uradniki in so primorani prositi druge ljudi posredovanja. (Čujte! na desni.) Primerilo se je, daje neki trgovec s krompirjem dobil kot posredovalca svojega konkurenta, katerega ni poznal, in le-ta mu je sestavil brzojavko, ki se je glasila ravno nasprotno od tega, kar je hotel mož javiti svojemu kupovalcu. (Čujte! na desni.) Visoka zbornica ! To se pravi norčevati se iz koristij davkoplačevalcev, to je pa le mogoče, ako nastavljeni uradniki niso sposobni za svojo službo. Prosim torej Njega ekscelenco gospoda ministra, da zahteva od vseh uradnikov znanja dotičnih deželnih jezikov in da nikogar ne imenuje definitivnim in da nikogar ne pomakne v višji čin, ako tega znanja ne dokaže. Ako bi se Njega ekscelenca držal tega načela, potem bi bilo v nekaterih letih konec tem pritožbam (Dobro! na desni), zakaj kruh, katerega reže država, je tako dober in sladak, da se ljudje zaradi njega ne uče samo češki in ma-djarski, nego celo slovenski. (Dobro! na desni.) Toda zahtevati je treba in resno zahtevati. Tudi c. kr. poštno-hrauiluični urad v Gorici si ni posebno dobro zapomnil določil državnega osnovnega zakona o jezikovni ravnopravnosti avstrijskih narodov pri uradih v javnem življenju. Dn6 28. m. m. prišel je slovenski trgovec v Gorici v ta urad s poštuo-hranilno ulogo in prosil pouka o „clearing“-poslovanju, ker bi kot trgovec rad pristopil tej skupini. „Jaz Vas ne u-mejem, ako kaj želite, pridite pozneje," odgovoril je službujoči uradnik. Ne vem, kaj bi rekli gospodje z one (leve) strani, da bi v lastni njih domovini ravnala cesarska oblastva na tak način ž njimi. Slovenski davkoplačevalec pa mora na svojih tleli vse to pretrpeti, ako se pa pritoži, potem je hujskač in denuncijant. (Čujte! na desnici.) Istotako se godi tildi pri vožui pošti. Ni še mesec dnij tega, da je neki posestnik iz Ajdovščine prosil pri pošti v Gorici vozni list v svojo domovinsko občino, torej v popolno slovensk okraj. Uradnik ni umel njegove prošnje in poklical slugo, da posreduje. Tudi sluga ni umel prosilčevega jezika. Poklicali so torej še neko tretjo osebo in vsi ti trije so naposled venderle uganili, in poštni uradnik pisal je vožni listek, seveda ua italijanski tiskovini. Do- tični posestnik ni hotel vsprejeti tega voznega listka in zahteval slovenskega, ker se pelje v svojo domovino, ki je povsem slovenska. Na to uničil je poštni uradnik italijanski listek, vzel slovensk blanket in ga popisal — italijanski. Isto tako se godi pri vožni pošti po Soški dolini, porabljajo se sicer časih tiskovine z nemškim in slovenskim besedilom, toda popisuje se vedno le nemški ali pa italijanski. Kake neprilike prouzoča neznanje slovenskega jezika ali celo mržnja do njega, razvideti je iz dveh slučajev. Dne 12. po-vembra t. 1. oddala se je pod križnim zavitkom v Gorici pošiljatev z napisom : BI. gospa Trošt Marjeta — Kormin. Poslalo se je bilo vabilo na koncert, ki se je imel vršiti dne 15. onega meseca. Dotična gospa dobila je vabilo šele dne 16. novembra, torej dan po koncertu. V Gorici ve razen dotičnega uradnika vsak otrok, da se zove Kormin 16 kilometrov od Gorice oddaljena mejna postaja, imenovana drugače Cormons. Celo na Dunaju oddale so se pošiljatve z naslovom Biljana-Kormin, ki so prišle brez zadržka na določeno mesto. Tudi poštni urad v Korminu vsprejema in odpošilja brez zadržka poštne pošiljatve z napisom Kormin. Samo goriški jezikoslovec ni umel ali ni hotel umeti dotičnega napisa in poslal vabilo v Kor m en d na Ogerskem (Smeli na desnici.) Pri neki drugi priliki oddalo se je pismo, a dotičnik, kateremu je bilo namenjeno, je stanoval v mestu. V takem slučaju porabljajo se znamke po 3 kr. in tudi v tem slučaju se je tako zgodilo, la namestil imena kraja zapisala se je. kakor v nemškem „hier‘ ali „loco“ odgovarjajoča slovenska beseda „tukaj— In tudi to pismo poslalo se je na Ogersko in sicer v Tokaj (Čujte in smeh na desni). Čudna naklonjenost poštnih uradnikov goriških do Ogerske! Neki poštar v slovanskem okraju v Istri pisal je nekemu ondotnemu gospodu, kateri je mnogo pošiljal po pošti, kratko in gladko, naj na svoje pošiljatve zapisuje naslove v italijanskem, v nemškem ali pa v francoskem jeziku, nikakor pa ne v slovanskem, ker ne ve, kaj ž njimi storiti. V nekem drugem slučaju se pa goriški poštni uradnik ni pokazal tako nevednega, kakor pri Korminu in Tokaju, in je takoj poznal n o v o s k o v a n o ime nekega kraja. Neki laški časopis v Gorici namreč jako bodejo v oči slovenska imena slovenskih krajev, zato je mnoga poitalijančil ali vsaj spakedral. Tako je slovensko P o d g o r o spremenil v P i e d i m o n t, e. Takoj so se našli ljudje, ki so v šali ali v resnobi oddajali na goriški pošti pisma z novim krajevnim imenom P i e d i m o n t e. In glej, poštni urad je vsa taka pisma dosledno pošiljal v P o d g o r o, dokler se ni tamošnje županstvo odločno uprlo proti temu, da je potem cesarsko namestništvo poučilo goriški poštni urad o nepostavnosti takega ravnanja. Sploh vlada z ozirom na krajevna imena v Primorju na poštnih pečatih strašna zmešnjava. V obče se skrbi za to, da se pravim slovanskim krajevnim imenom zapre pot v javnost in k uradni rabi. V to služijo prestave, kjer so take mogoče. Ako pa prestava krajevnega imena ni mogoča, potem se na poštnih pečatih in pri vseh možnih obl as taijah ime spači s pomočjo nemškega in laškega pravopisa ali z napačnimi slovanskimi oblikami na tak način, da ga je komaj mogoče spoznati. — Takih imen je prav obilo. Zasebni poštarji na deželi pustijo vse take reči v miru, ker se boje, da bi ne imeli neprijetnostij od svojih predstojnikov, ako bi se potegnili za prava krajevna imena, ako jih sploh poznajo. Utegne biti, da je ta njih misel napačna, a žal, ona se nahaja. Zaradi tega bi morala visoka vlada sama skrbeti za to, da se naredi konec takemu rogoviljenju na vseh poljih javne uprave. Saj v obče vendar ni težavno, določiti pravo obliko kakemu krajevnemu imenu. Pečati mnogih poštnih uradov nosijo le nemško ali laško obliko kakega krajevnega imena brez navadne slovenske, n. pr. Wol-t s c h a c h brez Volče, K a r f r e i t brez Kobarid, D u i n o brez Devih, Canale brez Kanal, II a i d e n s c h a f t brez Ajdovščina, St. Daniel brez Štanjel itd Na drugih pečatih so slovenska imena spačena, kakor Podberda za Podbrdo, Podmelc za Podme-lec, Črnica za Črniče, Grahova za Grahovo. Zopet drugi nosijo imena z italijanskim ali nemškim pravopisom, namesto edino pravega slovenskega, n. pr. A u z z a za Avče, B e r-g o u j a za Breginj, S e r p e n i z z a za Srpenica., N a b r e s i n a za Nabrežina, M e r n a za Miren,, Quisca za K jako, Dutoule bei Sesana za Dutovlje bei Sežana, Prosecco za Prosek, B i g 1 i a 11 a liel C o g 1 i o za Biljana v Brdih, S a 1 c a nv0 za Solkan, S a m a-r i a bei G (i r z za Šmarje itd. Na Tolminskem so bila krajevna imena določena po bivšem okrajnem glavarju baronu \Viuklerju, sedanjemu deželnemu predsedniku na Kranjskem. Toda sedanji poštni pečati v onem okraju marsikje bijejo v obraz onemu uzornemti pravilu. — Visoka vlada delovala naj bi v prihodnje na to, da se stara in običajna krajevna imena ohranijo in da poštni pečati nosijo vselej navadno ime vsake poštne postaje v pravilnem pravopisu. Preduo se poslovim od c. kr. poštne- ■ ga urada v Gorici, dovoljujem si spomniti se tudi onih, ki v najnižjih stopinjah državne službe rabijo svoje moči državi in sodržavljanom v korist, namreč uradnih slug in pismonoš. Z veseljem priznavam njih zvesto spolno vanje dolžnostij, uljud-nost in postrežljivost v službi, kar bi delalo čast maisikakemu njih predstojniku, in ne bi hotel, da bi jim moje besede škodovale. Vendar ne morem zamolčati želje, da bi se v prihodnje pri sprejemanju takih služabnikov gledalo poleg drugega tudi na njih jezikovno znanje. Saj je vendar mučno za pismonošo in stranko, ko se med seboj ne moreta umeti in sporazumeti, kar je pa v Gorici po večini tako, ker tu najdejo na čuden način milost prav taki prisilci, ki slovenskega, v mestu običajnega jezika ne znajo in kateri se mu težko kdaj morejo priučiti, ker so rojeni v daljnih krajih in torej niso imeli priložnosti, da bi ga bili slišali v mladosti. Nadejam se, da se bo slavno poštno in brzojavno oskrbništvo v Gorici pri nameščevanju takih mest v prihodnje oziralo v prvi vrsti na take domačine, ki poleg drugih zahtev znajo tudi oba deželna jezika. To je pač zahteva, ki je sama po sebi umljiva. Naposled se pridružujem tndi jaz večini gospodov predgovornikov, ki so v tem in v preteklem zasedanju z zgovornimi besedami poudarjali zboljšanje gmotnega stanja poštnih in brzojavnih uradnikov. Ako je kak uradnik zavezan na red, točnost, vstraj-nost. in na največji telesni in duševni trud, tako je ta gotovo poštni uradnik, ki si ne more razdeliti dela po svoji volji, marveč je prisiljen, da svoje moči posvečuje delu, ki se nikdar ne da odlašati, ter opravljati svojo službo tudi tedaj, kedar priročnost ali utrujenost temu nasprotujeta. Zat6 najtopleje priporočam meseca aprila podano prošnjo poštnih uradnikov in ako bi visoka vlada za zdaj še ne našla sredstva, da bi poštnim uradnikom gmotno stanja primeroma izboljšala, naj bi znižala vsaj število službenih let, kajti poštni uradnik se v sedanji vrsti službenih let po neprestanem delu popolnoma obrabi. Ob enem priporočam posebnej pozornosti visoke vlade stanje nekaterih poštarjev na deželi. — Večina visokočastitih gospodov pozni postajo Matulje pred Opatijo in strmo pot, ki od tamkaj drži v Kastav. Nekdaj je poštar v zadnjem okraju po poštnem poslu prenašal pošto od železniške postaje v Kastav in nazaj, pozneje s kolesljem, s katerim so se vozili tudi popotniki, dandanes pa je primoran voziti s pravim poštnim vozom, s katerim se pa potniki ne morejo voziti, medtem ko so dohodki poštarja ostali nespremenjeni in si ne mo* re priboriti uikakega doneska za vzdrževanje drugega konja, ki je za težki poštni voz potreben. Umevno je, da mora visoka vlada v tem, kakor tudi v drugih enakih slučajih, storiti potrebne korake, da se poštarjem odškodnina za vzdrževanje konj poviša. Nadejam se, da se bo visoka vlada blagohotno ozirala na te moje pritožbe iu želje, in končam z željo, da bi se naše poštne in brzojavne razmere vedno veseleje razvijale. (Živahna pohvala in ploskanje.) * ♦ * Tako je govoril naš gospod državni poslanec o poštnih in brzojavnih razmerah, v prvi vrsti seveda pri nas na Goriškem. Ne spominjamo se, da bi čitali kdaj tako premišljen, stvaren in obširen govor o tem predmetu iz ust kakega slovenskega poslanca, vsaj v zadnjih letih ne. In vendar je treba prav pri pošti in brzojavu mnogo sprememb, da bo mogel biti slovenski narod, ki se jih obilno poslužuje, ž njimi zadovoljen. Zato smo gospodu poslancu od srca hvaležni, da je spravil naše opravičene želje in zahteve v tem oziru tudi v poslaniški zbornici v razgovor. Z nami vred mu je gotovo hvaležen tudi ves narod slovenski, ki je bil doslej pri poštah in brzojavili dan na dan žaljen in v kot potiskan. — Nekateri ugodni uspehi njegovega govora se že pokazujejo. Upamo pa, da visoka vlada stori potrebne korake, da se odpravijo napake in da se potem ne bodo več razlegale enake pritožbe v poslaniški zbornici dunajski. Našemu poslancu je na jezikovne zahteve pri pošti in brzojavu pritrdil tudi p o-r o č e v a 1 e c o tem naslovu v proračunu trgovinskega ministerstva dr. Rus s, ki je dejal, da tudi on stoji na stališču, da državni prometni uradi morajo služiti občinstvu tudi v jezikovnem oziru in da je jako obžalovati, da celč pri pošti in brzojavu ne ponehajo tožbe o zanemarjanju jezikovne ravuo-piavnosti. Tudi ta izjava imenovanega gospoda poročevalca nam daje upanje, da se kmalu odpravijo napake in da bo slovenski narod tudi pri poštah in brzojavili popolnoma ravno-praven z Nemci ali Lahi. V ta namen je neobhodno potrebno, da se pri poštnem uradu goriškem nastavljajo le taki uradniki, ki so povsem vešči obema deželnima jezikoma. Treba je dalje, da se vsi oglasi, tarifi in drugačni razkazi izdajajo v obeh jezikih. Dokler vsega tega ne dosežemo, ne bomo mirovali, marveč neprenehoma in dosledno klicali po popolni ravnopravnosti slovenščine pri poštnih in brzojavnih uradih. INTERPELACIJA poslanca clr. Gregorčiča in tovarišev do Njega ekscelence gospoda ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih poslov: Osnovalni odbor telovadnega društva v Prvačini pri Gorici predložil je meseca januvarja t. 1. svoja pravila c. kr. namestništvu v Trstu, da pridobi uiadno potrjenje. V teh pravilih bile so tudi določbe gleie društvene zastave in društvene obleke, o telovadnem učitelju in o izdavanju tiskovin, kakor tudi o dramatičnih predstavah, katere bi prirejalo društvo. C. kr. namestništvo zavrnilo je pravila z dostavkom, da se o-snovauje društva na podlagi predloženih pravil ne dovoli , oziroma, da se ne potrdi pravni obstanek društva na podlagi predloženih pravil, ker se ne dopuščajo v §§ 1, 7 a, 10 d in 14 se nahajajoče določbe o društvenih znakih (zastavah) in noši, društvene obleke (uniforme), z ozirom na to, da se taki znaki smejo rabiti le po posebnem uradnem dovoljenju, za katero je na lašč prositi in katero dovoljenje se lahko odreče ali pa prekliče. Ako se pa tikajoča odločba vzame v pravila , prejudikuje se temu uprašanju. Dalje omenilo je c. kr. namestništvo, da je v § 2. predloženih pravil v katerem se govori o sredstvih, s katerimi je doseči društveni namen, navesti do-tične postavne določbe, in sicer: glede telovadnega učitelja ces. odredbo z dne 27. junija 1850.1., d. z. 1. št. 850 o privatnem pouku ; glede izdavanja tiskovin tiskovni zakon; glede prirejevanja dramatičnih predstav dotične policijske odredbe. V Ajdovščini, kjer je okrajno sodišče, se je že v novembru 1. 1890. sestavil od bor, da osnuje telovadno društvo. Tudi temu odboru vrnilo je c. kr. namestništvo predložena pravila zaradi določb o društveni zastavi in društveni obleki ter seje dostavilo, da se določba § 3., da se osnuje knjižnica, iz katere bi se posojale knjige društvenim članom, ne strinja z jasno izre-čeuim namenom društva, kakor ga navaja § 2, v katerem ie govor o telovadnem, ne pa o bralnem društvu. Oba osnovalna odbora izpustila sta vse omenjene točke iz društvenih pravil, na kar je c. kr. namestništvo potrdilo pravni obstanek obeh društev. Kmalu potem pokazalo se je, zakaj je hotela c. kr. vlada, da se izpuste določbe o društveni zastavi in društveni obleki iz pravil. Pred-stojništvi na tak način osnovanih društev prosili sta namreč pri c. kr. namestništvu, da dovoli društveno obleko, ki se strinja z obleko že obstoječih telovadnih društev. C. kr. namestništvo pa je odbilo prošnji z dostavkom, da se ta društvena obleka po vsej svoji sestavi iu kakovosti ne kaže primerna praktičnim namenom telovadnega športa, nego bolj kot za javne nastope na menjena, z društvenim namenom v nobeni zvezi stoječa uniforma članov. Visoko ces. kr. ministerstvo notranjih zadev z odlokom z dne 21. avgusta t. 1. št. 14351 in 14352 ni potrdilo rekurzov proti odločbam c. kr. namestništva „s katerima se je zabranila naprošena društvena obleka v narodnem značaji". Utemeljilo se je s tem, „da se pri obstoječih razmerah naprošena društvena obleka iz javnih ozirov ne more dovoliti." Ker telovadna društva brez dvoma pripadajo v vrsto tistih društev, ki spadajo pod društveni zakon z dne 15. novembra 1867. 1., d. z. št. 134, in ker se po tem zakonu more odreči priznanje pravnega obstanka društva le tedaj, če je društvo po svojem namenu ali po svojem ustroju nezakonito, nepravno ali pa državi nevarno, kar v omenjenih slučajih niti vlada sama ni trdila, dovoljujejo si podpisanci uprašati Nj. ekscelenco gosp. ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva notranjih zadev: Kako more N j. ekscelenca gosp. minister opravičiti nezakonito postopanje c. kr. vlade v omenjenih slučajih? Na Dunaju 7. decembra 1891. (22 podpisov slovenskih in mladočeških poslancev SOFlil Z Beneškega. 12. decembra. — Z velikim veseljem smo tudi letos prijeli knjige Družbe sv. Mohorja. Ni treba omenjati, da velikanski uspeh naše slavne družbe veseli in naudušuje vsakega poštenega Slovenca. Le tako naprej z božjim blagoslovom in vsestransko, občno podporo! Jaz sem seveda najprej pogledal v Koledarju imenik udov naše videnske nadškofije. Sicer se ne moremo še nikakor hvaliti, a vendar na niču nismo. 150 udov za naše razmere je vsaj dober začetek, pa žal! da začetek je vedno le začetek že od nekaj let sem. Pri nas bi moglo lehko biti 500 ali 600 udov, ako bi se mnogi nemarni duhovniki vsaj nekoliko bolj zanimali za to prekoristno, na strogo katoliški in skoro na pol ašetični podlagi osnovano družbo, a ne framasosko sodrgo, kakor se je izrazil o njej neki dolgouhi osliček. Več imen ni v zapisniku, katerih bi ne smeli pogrešati, če ne iz narodnih, vsaj iz katoliških ozirov. Zanimivo je pregledati številke pri vsakej vasi. Številke jasno kažejo, kje je in kje ni duhovnika, da bi se brigal za razširitev družbe. Največje število udov je v Marsinu, kjer deluje naš vrli gospod Perdik, potem na Tarčmunu, v Briščah, v Kosci, v Grmeku, v Roncu in pri sv. Lenartu, ker ravno tu so najzavednejši naši duhovniki. Čudom sem se začudil, da je letos primanjkala Dreka, katera je bila doslej najbolje zastopana! A reč je lahko umevna, ako se pomisli, da je ondi nastala duhovniška prememba. Ta slučaj najjasnejše kaže, pri kom stoji družbinski uspeh na Beneškem. Veselo znamenje paje, da se nahajajo v imeniku vasi Prosnid, Cenebola, Platišča, Zavrh, Podvrata, Sulid in Tajpana, katere so vse na zapadni strani, kjer slovenščina vedno hira, zatirana od posvetne in cerkvene (oziroma župnijske) oblasti. Glavna zasluga gre tukaj našemu gorečemu, sedaj žal! bolnemu č. g. Antonu Pavši. Naj jih je pri nas deset takih, število Mohorjevih udov takoj znatno poskoči; a ni jih! Bog nam vsaj njega ohrani zdravega, čilega in — našega, mnoga leta na vsestransko korist naših zanemarjenih Slovencev iz za uspešno razširjevanje Družbe sv. Mohora! Več prihodnjič. Da ste mi zdravi! Iz Podgore, 14. dec. (Odgovor na popravek Ivana Ziana). — Venutijev komij Ivan Z i a n i je na svojo odgovornost popravil torej celo poročilo „Nove Soče“ o znanem pretepu 29. novembra v Podgori. Na njegove „ n i res" sledi naj za danes naslednji odgovor: 1. Res je, da se je neka italijanska deklina izrazila: „Naj le pridejo danes podgorski fantje S a v e n je že pripravil družbo, da jih namlati". — Neumevno nam je, kak6 se drzne imenovani Z i a n i to trditev zanikati! Ta deklina je Maria S c a b a i a, ki je rekla one besede proti Mariji Budi h n j a. 2. Res je, daje imenovani Ziani vojaški begunec, ki je rojen 1. 1864., a do danes ni bil še pri nobenem vojaškem naboru. V Avstriji ne, ker ni avstrijski podanik, v Italijo pa tudi ni šel. — Po potrdilu županstva v R i v o 11 o v videmski pokrajini ima njegova obitelj tamkaj svojo domovno pravico, ker ni prosila za avstrijsko podaništvo. Dasi je I. Ziani (ali bolje Cian, kakor se bere v rečenem županskem potrdilu.) slučajno rojen v Podgori, ko je njegov oče tukaj kruli služil, vendar njegova dolžnost je bila iti v Italijo k vojaškemu naboru, ali pa prositi za avstrijsko državljanstvo in tukaj opraviti svojo vojaško dolžnost. 3. O tretji točki govori I. Ziani resnico, ker Goričani so bili prej v gostilnici nego naši fantje. Toda oni fantje so navadni obiskovalci gostilnice g. Ign. Ter-pina in tudi 29. nov. so šli k njemu po svoji stari navadi nič hudega sluteči. Šli so mirno mimo Goričanov v drugo sobo. Ni torej res, kar je namenoma pačil „Corriere“, da naši fantje navadno niso zahajali v ono gostiluico. 4. Da so Goričani zmirjali z „Mostri di Sclafs“ — imamo dve priči, ki sta sedele blizu Goričanov za ognjiščem in ki to dokažeta pred sodiščem. 5. Res je, da je v gostilni prišlo do besedovanj. Jedna gori omenjenih prič dejala je proti nekemu Goričanu, ki je prišel k ognjišču prižigat smodko. „Kdo so skla-vi? mi ne! Zakaj raje ne zmirjate, če že morate, z „M o s t r i di S 1 o v e n s “ ? ! Goričan je zvito odgovoril: ,.E, je taka navada". In na tak način seje — besedovalo še dalje, kar je moral slišati tudi Ziani. Ako ga pa zraven ni bilo, naj pa molči! Res žalostno je, da je prišlo do takih razmer v doslej mirni Podgori. Središče takim nemirom je tukajšnja papirnica, od kar ima novega vodjo. Pod poprejšnjim so bile take reči nemogoče. Sedanji vo Ija pa na vse mogoče načine daje prednost tuj-c e m, Lahom iz Furlanije iu iz Italije pred domačini, katere odriva od dela ali pa potiska bolj v kot. Na tak način rase tu pri nas število laških nemirnežev, kateri potem zdražbe delajo v naši čisto slovenski občini. Toda o takem ravnanju novega vodje in njegovih pomagačev bomo še govorili na tem in tudi na drugih mestih, ker mora se enkrat za vselej korenito preprečiti, da bo papirnica središče najnovejših hujskarij in izzivanj proti slovenski naši Podgori. Iz Breginja, 7. decembra. — Kakor znano, bili smo brez duhovnika, odkar nas je zapustil preč. g. Jurij Peternel, sedanji novi dekan kobariški. Po kratkem času imeli smo čast sprejeti ter pokloniti se 12. nov. novemu našemu župniku preč. g. Fr. K r a n j c u. Slovesno umeščenje ali instalacija vršilo se je 6. t. m. ob krasnem jesenskem vremenu. Preč. g. Fr. Kranjec pokazal je že početkom svoje težke službe, da bode preč. g. Peterneliju vreden iu vrl naslednik ter znal žrtovati svoje dušne in telesne moči cerkvi pa domovini na blagor. Bog nam ga živi! Še nekaj. Slišali smo, kako se onkraj meje naši sosedje Slovenci polaščujejo toliko v cerkvi, kakor tudi v šoli, ter kako da po malem rase upliv laške kulture med ondašnjimi našimi rojaki. N. pr. v Ko naličil (navajam občine večinom, kakorse slovenski zovejo) pravijo, da se je nekdaj precej slovenski govorilo, a zdaj le laščina gospoduje. V Krnici prevaguje radi laških prepovedi v ceikvi v govoru že laški upliv. Ravno tako nekako so občine Bizout Zavrh, Brdo, Luževere in Ter. Boljši v tem so: Malina, Purčinj iu Podrat. Zgornja Črneja je še slovenska, dolnja pa že laška. Huje prizadeta je obč. T i p a n a v poslednjem času; med tem ko so bile prej vedno slovenske propovedi v cerkvi, imajo zdaj le laške, ljudje paradi slovensko govore. Čudno, da se jim ne preskrbi slovenski duhovnik! Govorilo se je nekdaj o naši skladni cesti, ki bi se združila z najbližjo črto onkraj meje. Temu bi se mi z davki že tako obteženi državljani odločno upirali. Le ko bi državne koristi zahtevale odpreti svoje blagajnice, ter združiti obe progi v eno celoto, bilo bi združenje na pravem mestu. Najbližja črta iz Breginja na Italijansko je Tipana. Iz Tipane do meje (vode Nadiže) je dobro uro hoda, blizo toliko je iz Breginja do meje. Jako bi oviralo izpeljati cesto čez rob „bončič" na „boua“ do Tipane. Že v lauskem letu se je videla črta iz klesana preko nižje kaninove stene, kamor laški Alpini „mulerijo“ napravljajo, t. j. pot to povom na Kanin za slučaj vojne. Tako govorica. Politični razgled Avstrija. — Vsled neprestanega zborovanja državnega zbora morala so se odnesti zborovanja deželnih zborov do spomladi. Do tje bodo deželni odbori z Najvišjim dovoljenjem pobirali dosedanje deželne doklade. Deželni odbor štajerski je pa zahteval, naj sc skliče deželni zbor vsaj k jedni seji, da doklade in druge davščine določi. Zaradi tega je deželni zbor štajerski sklican na 29. dan t. m. Sklican bo tudi dež. zbor goriški. — V poslaniški zb o r n i c i bilo je 10. t. m. dovoljenih celih 60.000 gld. za konjske dirke, torej za zabavo bogatim ljudem. Zat6 je bilo mnogo poslancev nasprotnih tej svati. — Danes teden je začela razprava o proračunu pravosodnega ministerstva. Prvi je govoril Mladočeh dr. V a š a t g ki je ostro prijemal ministra grofa Schonborna, katerega je dolžil, da je prelomil celo vrsto zakonov, ter ministra barona Pražaka, kateremu je čital, da nič ne dela v korist češkega naroda in da perč rabi le enkrat na mesec, ko podpiše pobotnico. Prvi mu je odgovarjal Scluinborn, drugi pa Pražakj oba sta odbijala, kakor sta znala in mogla, ostre Vašatgjeve napade. — V zvecerni seji je prišel do besede naš državni poslanec dr. Anton G r egorči Č, ki je pet četrt ure živo opisoval sodnijske razmere in zadeve pri nas na Goriškem. Ta izvrstni in obširni govor prinesemo prihodnjič v prilogi z odgovorom ministra S c h bubo r n a. 'Ta je v kratkem času že tretji govor našega gospoda državnega poslanca. — V zbornici poslancev so prišle v razgovor nove trgovinske pogodbe, ki se imajo skleniti z Nemčijo in Italijo za celih dvanajst let. Te pogodbe so avstrijski trgovini v marsičem v korist, v marsičem pa v očitno pogubo. O njih bomo še obširnejše govorili. — Te pogodbe so dale protisemitskemu poslancu dr. Luegerju povod, da je 11. t. m. ostro napadal vlado, katera išče za avstrijsko trgovino neplodovita tla. V Nemčiji, v Italiji, v Švici in tudi v Rusiji nima avstrijska trgovina ni-česa iskati, pač pa na Balkanu, kateri mora Avstrija pridobiti za-se. Ako bo pa Avstro-Ogerska zatirala svoje najzvestejše narode, kakor Slovence, Hrvate ali Srbe in Rumune, ne sme ujiati, da si kdaj pridobi naklonjenost balkanskih narodov. Sploh je dr. Liieger izvrstno zagovarjal avstrijske Slovane, kar je zbudilo viharno pohvalo od strani slovanskih poslancev. Morebiti podamo iz tega govora nekatere važnejše odlomke, ako nam bo prostor pripuščal. — Dni 16. t. m. se je vršil sijajen obed poljskega in Hdiemvartovega lcluba, da se taki tudi na zunaj pokaže prijaznost in zveza med njima. Udeležba je bila precej številna. — Predsednik poslaniške zbornice dr. S molka je bil 14 t. m. na obedu, ki se je vršil na čast vitezu Javorškemu. Pri tej priliki se je prehladil, da je moral ostati v postelji. Nevarnosti ni, dasi je mož že jako star. — Poslanec Morse g zbolel je za hripo.j — V torek je umrl na Dunaju nadvojvoda Sigismund za hripo, katerej se je bila pridružila tudi pljučnica. Star je bil 66 let in je bil slabotnega zdravja. Bil je brat pokojnega nadvojvode H e n r i k a, ki je za enako boleznijo umrl pred tremi tedni. — Državni poslanec grof P in inski je imenovan profesorjem na levovskem vseučilišču pa se ne odpove poslanstvu. — Posl. Rutoivski dobi važno službo v poljedelskem ministerstvu, neki drug poljski poslanec pa pride baje v glavno ravnateljstvo državnih železnic. Poljaki znajo! — Deželni šolski svet za pokneženo grofij o G or iško in Gradiščansko je sklenil v svoji zadnji seji, naj se poda ministerstvu predlog, da se prof. Vj. Spinčič, ki je zdaj državni poslanec, odstavi od službe. Kot uzrolc se navaja neki njegov govor v Zagreba o združeni Hr-vatski in agitacija pri zadnjih volitvah v Istri. — Vse stranke v državnem zboru brez izjeme so zaradi takega ravnanja razkačene in kakor čujemo, smemo se nadejati, da se želja deželnega šolskega sveta ne izpolni. Radovedni smo, kakd se je pri oni seji obnašal slovenski deželni poslanec, kateremu dolžnost je bila svojega ko-lego z vso odločnostjo zagovarjati. Domače in razne novice P. n. gg. naročnikom in čitateljem. — Čim bolj se približujemo novemu letu 1892., ko stopi naš list v IV. tečaj svojega življenja, toliko gosteje nam prihajajo glasovi od raznih strani], zlasti pa od naših gg. dopisnikov, katerih dopisi so pogosto ostajali v naših miznicah ker ni bilo prostora za nje v listu, da bi po novem letu izdajali „N o v o Sočo" po dvakrat n a teden, če tudi v m a n j-ši obliki. Tej želji ne moremo ustreči iz dveh uzrokov, namreč: Pri „Novi Soči" dela jedna sama oseba, katera posveti urejevanju .n skrbi za redno izhajanje jedinega našega potitičnega časopisa na Goriškem povprečno po pet ur na dan, ne izvzemši nedelj in praznikov. Ker ima pa naš urednik mnogo tudi drugega posla, zato je nemogoče, da bi mogel sam zmagovati veliko breme, katero bi nakladalo dvakratno izhajanje „N. S." na teden. Pri dvakratnem izhajanju so pa tudi stroški dvakrat večji — zato bi se naročnina morala skoro podvojiti. Poznamo svoje naročnike in vemo, da bi močno povečane naročnine najmanj tretjina naših sedanjih naročnikov ne mogla ali ne hotela plačevati. Tudi to je tehten uzrok, ki govori proti gori omenjenim željam mnogih naših p. n. gg. naročnikov in prijateljev. Da nam pa bo mogoče po novem letu v večji meri ustrezati željam naših gg. dopisnikov in da bomo mogli posvetiti več prostora narodnemu gospodarstvu ter raznovrstnim novicam iz cele Slovenije, razširimo „Novo Sočo“ še za jeden razpredel, tako da bo svojim čitateljem ponujala vsak teden toliko berila, kolikor bi ga prinašala takrat, ako bi le v nekoliko manjši obliki izhajala po dvakrat na teden. S tem bo mnogo koristnega berila več, poštni in finančni koleki pa bodo prihranjeni. Da nam pa bo mogoče izvršiti in potem vedno in vestno vršiti to ne majhno nalogo, prosimo naše p. n. gg. dopisnike in sotrudnike, naj nam blagovole pogosto poročati o raznih dogodkih v svojem kraju in v bližini. Čim krajši, zato pa čim gostejši so dopisi iz kakega kraja, toliko ljubše je nam in našim čitateljem. O manjših dogodkih je dosti, da se nam z dopisnico naznanijo. Takih dopisnic si želimo prav mnogo vsak teden. — Tudi listku lahko v bodoče odmerimo več prostora nego doslej. Zato prosimo vse one naše prijatelje, ki imajo kaj primernega za listke, bodisi izvirne spise ali prestave, da bi nam jih doposlali. Kar bo za rabo, pride polagoma vse na vrsto. Enako prosimo za so-pomoč tudi tiste gospode, ki se pečajo ^ narodnim gospodarstvom, da bi se včasih domislili tudi naših čitateljev. Za obširnejši razgled po vesoljnem svetu skrbeli bomo sami. Poleg duševne sopomoči potrebujemo pa tudi zanesljive gmotne podpore, kar je umljivo samo po sebi. V ta namen se obračamo do vseh svojih p. n. gg. naročnikov, da bi nam ostali zvesti tudi v prihodnje in da bi nam skušali v svojili krogih pridobiti tudi novih podpirateljev v našem težavnem časnikarskem delovanju. Zlasti pa prosimo, da bi vsakdo skušal redno plačevati naročnino. Kdor zaostane z naročnino za eno leto ali še za več časa, temu je pozneje mnogo težavneje v redu poravnati svoje dolžnosti do našega upravništ-va. Kdor v redu plačuje vsaj za četrt ali za pol leta naprej, temu plačevanje ne prizadeva nikakih težav in tak je najboljši podpornik našemu 1 i -s t u. Mi moramo list sproti plačevati, a „N. S.“ nima založne glavnice, iz katere bi se vsakdanji stroški poravnovali, da bi lahko čakali na — nemarne plačevalce. S tem povečanjem lista poskusimo za eno leto: Ako bomo delo in stroške mogli zmagovati, pojdemo po novej poti naprej ; ako ne, bomo prisiljeni poseči po današnji obliki. Komur je torej do tega, da bo naše občinstvo za majhen denar dobivalo kolikor mogoče m 11 o g o in izbraneg a, koristnega berila, podpira naj nas po svojih močeh duševno in gmotno. Za narod, ki mnogo čita, se ni bati, da se bo dal zatreti od svojih pohlepnih sosedov! Osebne vesli. — Dne 14. t. m. je umrl v Koritnici pri Grahovem č. g. Anton Oerv, upokojeni spirituval v goriškem osrednjem semenišču, znan učenjak, uzoren duhovnik in izvrsten cerkveni govornik. Prejeli smo o njem obširneji dopis, kateri priobčimo prihodnjič. — Predzadnjič smo poročali o imenovanjih deželnih svetovalcev v Gorici, Trstu in Rovinju. To poročilo je bilo prenagljeno; priobčili smo ga po „Corrieru“, ki včasih sliši travo rasti. Minister je vsa ta imenovanja odložil do tedaj, dokler jih zopet ne predloži—- D efacisov naslednik v Trstu. Prav je! — Naš državni poslanec gospod dr. Anton Gregorčič je prišel danes na božične počitnice domov v Gorico. To naznanjamo onim, ki nameravajo v kakoršuikoli zadevi obrniti se osebno ali tudi pismeno do njega. Slovenskim obrtnikom in trgovcem v Gorici naznanili smo v zadnji številki, da jim odločimo v svojem listu poseben prostor, kjer bodo za majhno plačo pripo-ročevali svoje blago. Že letošnji naši ogla-siči pod naslovom „8 1 a v ne m u o b č i n s t-vu“ imeli so za začetek dosti ugoden uspeh, ker nekateri naši trgovci in obrniki so še le z onimi oglasiči prišli v širšo javnost. Treba je, da bodo vsi naši trgovci in obrtniki znani vsem naši 111 deželanom, še le potem nastopijo za slovensko trgovino 111 obrt boljši časi. Enako potrebo čutijo tudi naši deželani. V dokaz naj podamo odlomek iz nekega dopisa s Krasa v tržaški „ Edinosti", ki se glasi: „Slavno uredništvo „Edinosti“ mislil sem že večkrat nadlegovati z malim dopisom, ker sem pa vedel, da ima mnogo opraviti za časa burnih bojev — dopolnilne volitve v Istri, čakal sem ugodnega časa, da bode slavno uredništvo čas imelo premišljevati in ukrepati, *.eija mnogih Kraševcev in Vipavcev (kar sem se osebno prepričal) je ta: Naj bi „Edinost“ priporočala med oglasi občinstvu slovenske tržaške trgovce, obrtnike, rokodelce i t d.t kakor prinaša tednik„Nova Soča" za g or iško mesto. Tednik „No-va Soča" se je pečal v zadnjih časih skoraj v vsaki številki z idejo „Svoji k svojim*. Posledice te ideje občutijo že dobro goriš-ki lahonski trgovci; kako prijazno kličejo: „ Mati pejte ga sem. Vi ta mlada, kaj ga bošte kupila ? Oča štorte ga vzet ta roba itd." Čujte! vi tržaški trgovci i. dr., kaj storim (ne samo jaz tudi drugi) predno se podam v našo Gorico?! Vtaknem v žep „Novo Sočo" in hajui s trdo prisluženimi novci v Gorico. Prišedši v Gorico premislim, kaj mi je kupiti. Ko se vsega domislim, potegnem „N. S." iz žepa in pregledujem, pri katerem slov. trgovcu bi dobil svoje potrebščine; krenem v ulico, pa sem pri rojaku. Nekaj je pa vendar v „Novi Soči", oziroma pri nekaterih rojakih — trgovcih pomanjkljivo. Ko sem bil prvič z „Novo Sočo* v Gorici, nakupim pri rojakih vse potrebno za hišo in svojo obrt; ko sem pa hotel opoldne želodcu postreči, zaman iščem gostilne Ivan Reja za veliko vojašnico. Iskanja sit, krenem v gostilno, kamor sem hodil po navadi. S tem hotel sem reči, da bi „Edinost" morala p rinašati natančne naslove slov. tržaških trgovcev". Tako omenjeni dopisnik v „Edinosti.“ Kak nauk naj posuamejo naši trgovci in obrtniki iz tega? Gotovo le da, ta nikomur bi ne smelo biti žal za par goldinarjev na leto, da bi tudi njegovo ime bilo večkrat či-tati v posebnem oddelku priporočenih trgovcev in obrtnikov. Zat6 bi bilo le želeti, da bi naš novi oddelek obsegal kolikor mogoče natančen imenik vseh naših trgovoev in obrtnikov, kajti le tako bo mogoče izpodriniti naše nasprotnike. Mi smo naravnost zavrnili že marsikak oglas goriških neslovenskih trgovcev, d asi so nam hoteli plačati zanj, kar bi zahtevali. S tem smo imeli gmotno škodo, a pomagano je bilo našim trgovcem. Potrebno pa je, da vsi naši trgovci in obrtniki tudi sami pripomorejo k temu, da se bodo v „Novi Soči" tiskali kolikor mogoče oglasi le naših rojakov. „Goriški Sokol" priredil je v nedeljo svojim udom in povabljenim gostom jako prijeten večer. Žal, da so se ga jako slabo udeležili prav tisti, katerim je bil v prvi vrsti namenjen, to je imenovanega društva pravi udje. Vseh „Sokol<>v“ je bilo navzočih le 21, kar je od 140, kolikor jih šteje „ Goriški Sokol", veliko premalo. Prav mnogo udov ima to grdo navado, da pridno zabavljajo proti društvu in odboru, ako dalje časa ni nobene veselice, a kedar je, takrat jim je pa vsak izgov<>rček dober, da zraven ne pridejo. Pa tudi naše razumništvo, ki sicer priznava veliko važnost tega društva v goriškem mestu, kaže jako malo zanimanja za vse, kar se v njem godi; razumništvo bi moralo s svojo navzočnostjo dajati društvu moralno podporo, kakor 'to delajo naši nasprotniki v svoji , G i 11 n a-s t i c h i “ ! Ako bo pa razumništvo povsem malomarno, ne čudimo se, ako tudi med priprostimi Slovenci naudušenje opeša iu potem ne tožimo o slabem narodnem napredovanju Slovencev v Gorici, ker temu bo kriv „cvet“ tukajšnjega slovenskega prebivalstva! ! Udeležba torej ni bila obilna, raje bi rekli, da je bila bolj pičla. Veselica je imela lice naših domačih zabav, ko gostje za mizami sede in pri kozarcih dobrega vina, kakoršno toči g. Špacapan, slede različnim dejanjam na odru. Take zabave so gostom vselej jako ljube, ker se prosto gibljejo pri svojih mizah. Sokolski pevski zbor je dobro pel tri pesmi; posebno je ugajala prva „ B r a m-bovška", katero je moral ponoviti. — G.čna Ana O s a 11 a je deklamovalo Gregorčičevo „ N a š čolnič o 1111 i 111 o! “ tako živo, da je občinstvo trikrat viharno pozdravilo in odlikovalo vrlo in znano našo deklamovalko. Hvala ji za prijeten užitek! Igra „ G 111 h mora biti" igrala se je v obče dobro; vzbudila je med poslušalci mnogo smeha, zlasti ker je za jednake predstave jako primerma in za izgralce hvaležna burka. Predstavljali so jo: tečna Alojzija Bizjakova, ki je svojo ulogo dobro pogodila, ter gospodje Klavžar, Faganel in Jerkič. — Po igri se je vršilo srečkanje na več lepih in dobrih dobitkov. — V obče bi bilo le želeti, da bi se jednake zabave večkrat vršile v lepih društvenih prostorih, toda obilneja udeležba bila bi še bolj želeti! Vabilo k božičnici slov. dekliške troraz-redne šole in otroš. vrta v Gorici, ki se bo vršila dne 23. decembra 1891. v čitalnični dvorani. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Spored: I. del. 1. Petje: „Pozdravljam domovina te“ 2. Deklamacija: BMačica" — dekl. Fon Rudolfina iz otroš. vrta. 3. Pelje: „Lastovki v slovo". 4. Deklamacija: „Jabe!ko na veji spi" — dekl. Trpin Frančiška., Fon Rudolfina, VUtori Gabrijela, Bizjak Maks. 5. Petje: Oj planine . . . 6. Deklamacija: „Božična“ — dekl- Cičigoj Tončka iz otroš. vrta. 7. Petje: „Slavček Imili" .. . 8. Deklamacija: „Košnja“ — dekl. Trpin Tončka, Čotar Rudolf iz otr. vrta 9. Prizor: „Mla-da pastarica" —predstavljajo: Olgo Boštjančič Izabela iz III., Savko-Štrosar Amalija iz III., Milko, siromašno deklico, Boštjančič Katariuaiz III. razreda. Njen mali bratec in sestrica. II. del. 10. Igra:,.Smrekova vejica" Osebe: Dete Jezus-Havel Štefanija iz II. razreda. Milica-Havel Angela iz III. razreda. Zorica sestrici Boštjančič Izabela iz III. razreda. Angelja: Drašček Marija iz I. razreda. in Batistič Lucija iz II. razreda, 11. Petje: Glasna jasna. 12. Deklamacija: „Detinsko zaupanje" — dekl. Štrosar Amalija iz III. razr. 13. Petje: Cesarska pesem 14. Itazdelitev darov. Vstopnina: za osebo 20 novč. — otroci 10 novč. V Gorici, 17. decembra 1891. Vodstvo. To je krasen spored, ki privabi v čitalnično dvorano obilo prijateljev naše njež-ue slovenske mladine. „Corriere“.— Ta list je oni dan napadel rodoljubno gospo Karolino Makučevo v Podgori, češ, da „berači" od hiše do hiše denarja in obleke za revne šolarje na tamošnji slovenski trirazrednici iu je potem uprašal: Ali ima v to potrebno dovoljenje v zmislu ministerske uaredbe? -V tem napadu kaže se peklensko sovraštvo tega lista do nas Slovencev v svoji popolni nagoti. Ali si je mogoče misliti boljšega dela usmiljenja nego je skrb za revno šolsko mladino, da se oskrbi s potrebnimi učili in z obleko, da se obvaruje pred mrazom ? Toda za „Corrierovo“ Židinjo je tako dobro delo, ako se obrne v prid slovenski mladini, velik greli, kateri je treba kaznovati po neki ministerski naredbi! Ali to se ne zgodi, ker gospa K. Maku c je poverjenica goriške ženske podružnice sv. C. in M., ima torej pravico za pobiranje enakih darov. — Sicer pa smo doznali da imenovana gospa obleke niti zbirala ni, ampak le letnino in podpornino med družbenicami. — Učeraj je »Corriere" objavil popravek gospe Makuc, a dostavil je tudi nove napade, češ, da ima vse polno dokazov, kako je imenovana gospa b e r ač i 1 a za slovenske šolarje. Res je, da je gospa zbirala društ-venice za žensko podružnico sv. C. in M., a da društvenice dajejo po 1. gold. ali po 10 kr. (pa tudi več), to je umljivo samo po sebi. To je gospej v veliko čast in narod naš ji je hvaležen! — Uprašamo pa Židinjo, ali delajo laške ženske drugače?! Mi vemo. da nadlegujejo celo Slovence in Slovenke in vemo tudi za nekatere, ki se laških sitnic niso mogli drugače odkrižati nego da so res dali dvajsetico. Da Židinja iz takih naravnih in častnih rečij kuje napade z očitnim namenom škodovati rodbini, ki je odvisna od papirnice, to je naravnost nesramno! Slovenci zapomnimo si to. Rodoljubna gospa Makuc pa naj si šteje le v čast, ako jo obira krivonosa Abrahamova potomka za tako delovanje v prid ubožne šolske mladine. K pretepu v Podgori. — Trije Podgorci so še vedno v preiskovalnem zaporu, kar je za nje velika škoda, ker so dninarji, torej navezani na dnevni zaslužek. Podgorsko županstvo je prosilo, da bi jih pustili na slobodo, ker zarabi tega pretepa, ako so tudi krivi, itak ne ubežijo pravici — njih družinam se pa lahko godi velika krivica, ako so nedolžni. Sploh bo cela ta pravda imela večji pomen za presojo naših razmer nego se zdaj misli. Preiskave se vrše z veliko skrbnostjo in urnostjo. Trije Podgorci so bili že večkrat prešličani, enkrat so jih peljali celo k ranjenemu Štolfi na dom, kjer se je spisal poseben (seveda ves laški) zapisnik. V pondeljek je bil preiskovalni sodnik v Podgori, kjer je od 10. zjutraj do 10. zvečer preslišaval priče ter narekoval le laški zapisnik. Sploh sodišče si veliko iu skrbno prizadeva, da bi se ta pravda kakor hitro mogoče rešila. Poročali smo že danes 14 dnij, da „Corriere“ sumniči nekatere Slovence, da bi bili oni podgorske mladeniče naščuvali proti Goričanom. Te dni smo pa slišali imenovati eno tako osebo, katero po sili hočejo zaplesti v to zadevo; ta je g. A. U r-b a 11 č i č iz Gorice, katerega so Goričani oni dan videli v gostilnici g. Trpina v Podgori. Reč je taka le: G. U. je skoro vsako nedeljo pri svoji sestri v Podgori. Ono nedeljo je bil ž njim še drug Slovenec, kateremu je pa tamkaj prišlo slabo. G. U. je šel poiskat voz, da bi prijatelja pripeljal domov in po takem opravilu je prišel tudi v gostilno g. Trpina, ko so bili tamkaj Go-ričaui, v drugi sobi pa Podgorci. Ko je g. U. govoril z gostilničarjem par besed, je zopet odšel. Iu to je Goričanom dalo že povod, da bi ga spravili v dotiko s pretepom ali celo — morebiti — v preiskovalni zapor. Smešno! — Sploh prosimo rodoljube, naj imajo o vsem tem, kar se godi v zvezi s pretepom, odprte oči, ker ta zadeva ne konča kar tako na gladkem. O vsem pa naj se nam poroča. Radodarni doneski za prevažne „Slogine“ učne zavode dohajajo tako redno iu obilno, da se mora veseliti tolikej narodni požrtovaluosti vsako rodoljubno srce. Mladina naša ima res mnogo dobrih prijateljev, zato smemo Slovenci v goriškem mestu veselo gledati prihodnosti v obličje. Živela uzorna požrtovalnost slovenskega naroda iu njegovega razumništva na Goriškem ! V zadnjih 14 dneh je došlo: Gospodi. Tomšič, načelnik gospodarskemu svetu v Sovodnjem, nabral je v veseli družbi pri tamošnjem gospodu županu 2 gld. 71 kr. Dne 16. t. m. zložila je tudi vesela družba v krčmi gosp. župana v Sovodnjem 1 gld. — Dalje so darovali gg. Ant. Šautel l gld., Fr. Blažon 1 gld., Fr. Mozetič, zidarski mojster, 4 gld., Jos. Ivančič (za december) 5 gld., Sim. Škrinjar 1 gld., F. Knific 3 gld., Leop. Bolko v Črničah 2 gld, Ivan Mercina 2 gld., dr. J. Jakopič 2 gld., dr Pavlica 3 gld. Za „Božičuico“ so darovali usnja in podplatov za veliko parov čevljev naslednji prodajalci enakega blaga: Ivan Drtifa, J. Jakil, Kausuer in Lokar, Anton Drufa (v Mirnem), vitez Tosi, Karol Casagrande, Culot v Rabatišču iu Alojzij Scalettari — V denarju so darovali: Č. g- France Stepančič, kurat na Otlici 5 gld. Mnsgr. Košuta 2 gld.. dr. Abram 2 gld., gospa Rojic 3 gld., gospa Dolscliein 3 gld., gospa Bizjak l gld., gospa Lisjak 2 gld. gospa Zavnik 2 gld., Neimenovani 2 gld., gospa Fon v Solkanu 1 gld., pl. gdčna. Fornasari 3 gld., gospod Sckaffeuhauer 2 gld., A. Z. 3 gld., J. G. 2 gld., gospod Rudež I gld., gospod Lenardič 1 gld., dr. Mahnič 5 gld., gospod Kralj 1 gld, gospa Seidl I gld., monsgr. Marušič 2 gld., mousgr. Kofol 1 gld. V ve-leo. uružiui Lasič-evi v Renčah nabralo se je pri „tomboli“ 3 gld., gpdč. Otilija Mozetič 1 gld., gospa Krševau I gld. Za revne učence na slovenski šoli v Ločniku daroval je č. g. Gradenski 6 gld. 30 kr. — Za otroški vrt v Pevmi je daroval g. Jakob Mikluš, lesni trgovec, 2 gld. Blagim dobrotnikom iu prijateljem naše šolske mladine bodi tem potom izrečena presrčua zahvala! Drobne novice. — Naš gospod duhovni dopisnik nam je poslal obširen odgovor g Kokošarju na njegov spisek v „R. Katoliku". Ker smo za danes s prostorom jako v zadregi in ker dodamo prihodnji številki dve strani priloge, ki pokaže, v kaki obliki ho „N. S." izhajala po novem letu, priobčimo prihodnjič celega. — Vsem onim gospodom naročnikom in ne-liaroonikom različnega stanu, ki so nam v zadnjih tednih pošiljali jaito laskave častitke, priznanja in vspodbujevanja k našemu neprestrašenemu, odločnemu a vseskozi poštenemu boju, izražamo tem potem svojo presrčno zahvalo. Vsak naš prijatelj uaj deluje z nami vred v svojih ožjih hrogih, v katerih se premika, potem se nam za srečno prihodnost našega dobrega naroda ne bo bati. Živeli! — „Corriere“ je v nekem dopisu iz Ločnika srdito napadal uuetega Slovenca v Gradi-ščuti, ker je pri svojih sosedih nabiral podpise na prošnjo za slovensko pridigo v ločniški cerkvi. Goriški Židinji se pač ni treba vtikati v cerkvene zadeve katolikov, kakor se mi bore malo brigamo za goriško sinagogo v Židovski ulici. Naj ve pa „Corriere“, da v cerkveni občini, kjer je jedna čisto slovenska vas (Gradiščuta) ter slovenska šola in kjer so trije duhovniki, je lahko brez vsake škode za Furlane jedna pridiga tudi slovenska. Upamo, da bo opravičena prošnja tamošujik Slovencev imela več upliva in uspeha nego hujskanje goriš-kega židovskega lista. — Zlato in srebrno rudo so našli ob Tolminki na kraju, imenovanem „za steno". Neka komisija iz Idrije se je o tej rudi baje jako i'.godno izrazila. — Na Srpenici baje neki ztvsebuiki začnejo kopati živo srebro. Ko bi le vožnja preveč ne stala, potem bi morebiti bilo kaj prida iz teh rudnikov! Tako pa vožnja najbrže vse požre, da se niti delo ne bo plačevalo. Dokler ob Soči ne bo žvižgal „lukamatija" je nekoristeu še takč dober rudnik! — V čepovann ustanovljena je nova obrtna šola za čipkarstvo. Visoko c. kr. ministerstvo je imenovalo za učiteljico g.čno Frančiško Podgornik, ki je našim čitateljem znana iz letošnje razstave v Gorici, na kateri je bila odlikovana z zlato svetinjo prve vrste. — Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole bodo letos preskušnje 23. t. m., to je v sredo od 9. — 12. ure. K tej preskušnji so uljudno povabljeni naši posestniki in drugi prijatelji kmetijstva. — Celovški „M ir bo po novem letu izhajal po trikrat na mesec. Ta list si je pridobil že ogromno zaslug za probujo narodne zavesti med koroškimi Slovenci, zato se od srca veselimo, ko slišimo, da bo odslej gosteje izhajal ter pohijal sovražne spletke proti narodu slovenskemu. — Gosp. dr. Gustav Gregorin v Trstu je neko stranko pred sodiščem slovenski zagovarjal To je dalo lahonskim listom povod, da so grdo napadali vrlega gospoda odvetnika, za kar se pa on gotovo jako malo zmeni. Le tako naprej! Dokler Slovenci ne dobimo odvetnikov, ki bodo slovenski uradovali in slovenski govorili pred sodiščem, ni se nam nadejati popolne narodne ravuoprav-nosti pri teh oblastnijah. — „B o ž i č u i c a" v otroškem vrtu v P e v m i bo v torek 22 t. m. ob'/22. popoldne ob 3. pa v otroškem vrtu v Podgori. Vabljeni so stariši in drugi prijatelji mladine, da se obilno udeleže teh lepih otroških slavuostij. — Občni zbor „Goriške Čitalnice" bo v ponedeljek 21. t. m. po navadnem dnevnem redu. Kova knjiga. — V Obizzijevi tiskarni je bila pred dobrim tednom dotiskana knjiga pod naslovom: ,Poezije“. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, pri-slovic, epigramov, balad in junaških pesem. Zložil: Fran Andrejevič Zakrajški. V Gorici. Založil Anton J e r e t i č _ Tiskal A. M. Obizzi. 1891." — Gena tej knjigi znaša 70 kr. Umetniško oceno prepuščamo veščakom. Iz Ločnika priobčil je tukajšnji „Cor-riere" odlomek iz zapisnika dvanajste seje tamošnjega občinskega starašinstva, v kateri so modri možje sklenili tri reči in sicer : 1. Napravi naj se prošnja do prečastitega knezonadškofijskega ordinarjata, naj se na prošnjo slovenskih prebivalcev ločniš-ke cerkvene občine ne do vol' slovenska pridiga v tamošnji cerkvi. — 2. Napravi uaj se zatožba na c. kr. okrajno glavarstvo proti tamošnjemu vodji c. kr. žendarmarijske postaje in 3. Naj se naprosi knezouadškofijski ordinaiijat, naj odpravi še edino doslej običajno slovensko pridigo na praznik sv. Reš-njega Telesa. Izvrstne nauke dobivajo Ločničani iz znanih goriških krogov! V občini toiej, kjer je jedna cela vas slovenska, kjer je šola slovenska, kjer sploh živi veliko Slovencev, ne smela bi se vršiti vsako nedelja jedna pridiga v slovenskem jeziku, ko šotam trije duhovniki. Kako šk^do bi imeli od tega komaj napol pofurlanjeni Ločničani, ako bi Slovenci dobili slovensko pridigo? Tu se vidi, kako daleč sega strastno sovraštvo do nas Slovencev ! Zapornu imo si to ! Upamo pa, da v tej reči ne bode merodajno zaslepljeno nasprotovanje nasprotnikov, marveč le stvarna potieba, ki zahteva slovensko pridigo v ločniški cerkvi. Ta potreba odločno odklanja načelo „pro bono pacis." Da goriške lahone neizmerno boli, ker je žendarmerijski postajevodja v Ločniku pošten in nepristransk in ker gleda krivici in nepostavnosti ua pr9te, to smo dobro vedeli, a da jim pojdejo v tem oziru na nahujskane limanice ločniški starašine, to nam je novo in temu se čudimo. Upamo pa, da bo slavno c. kr. okrajno glavarstvo znalo stvarno in hladnokrvno soditi o tej pritožbi, ki je nastala le vsled tega, ker je gosp. postajevodja pošten, nepristransk in zvest služabnik države,proti kateri mnogi hujskači rijejo in ščuvajo naše Furlane. Uprašanje velesi, e. kr. okrožnemu sodišču: „Oo rriere" pripoveduje, da se je gosp. Ivan Domeniš, učitelj v Starigori, branil sprejeti neki plačilni nalog velesi, c. kr. okrožnega sodišča, ker je bil pisan v italijanskem jeziku, in potem srdito napada imenovanega gospoda kot mestnega uradnika, ki se drzne odklanjati ita-lijauske dopise. Ker je bila ta zadeva znana le dotičnemu sodnijskemu slugi, u-sojamo se uprašati velesi, c. kr. okrožno sodišče, kakč je mogoče, da taki dogodki prihajajo še gorki v „Corriere“, da se na tak način hoče škodovati strankam v njih uradni lastnosti?! Sploh opazujemo, da ima „Corriere“ pri obeh sodiščih in tudi drugih c. kr. oblastuijah prav zanesljive in marljive poročevalce. Iz Kopi a nam poročajo: Naš rojak, rodom Vipavec, gosp. Anton Dekleva, doslej suplent za godbo in petje na c. kr. izobraževališču v Kopru, napravil je te dnij strogi izpit iz godbe pred c. kr. iz-praševalno komisijo za pouk glasbe na srednjih šolah na Dunaju; izpit je prestal s prav dobrim uspehom. Oastitamo našemu rojaku prav iz sred, to toliko bolj, ker Slovenci odslej ne bomo imeli le glasbenih veščakov, ampak tudi takih, ki se lahko izkažejo s potrebnimi izpiti, ker minister tako strogo na to gleda. Gospod Dekleva bo skoraj gotove stalno nameščen kot učitelj godbe ua imenovanem zavodu. Voščene sveče. Javna zalivala. Podpisana štejem si v sveto dolžnost, da se tem potom v svojem imenu in svojih treh otrok iz dna svojega srca zahvaljujem vsem znancem in svojim gospem prijateljicam, ki so dni 15. t. m. spremljali k zadnjemu počitlcu preljulljeno pokojno mater *)*) h ter za tolažilno .sočutje, katero so nam skazo-vali med boleznijo in v lužnih hritkih dneh. Hoff poplačaj ! V Gorici, dne 11. decembra 1891. Marija ndova Fajgelj, Rajmund, Tonček, unuka. Otilija, unukinja. Št. f)2 pr. Natečaj. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tol-miuu razpisuje se služba dveh pisarjev vsaka po 1 g 1 d. na dan. Prositelji izurjeni v pisavi slovenščine in nemščine, po mogočnosti tudi laščine, naj vložijo lastnoročno pisane prošnje, podprte s svedočbo o moralnem obnašanju, podpisanemu predstojništvu do 30. decembra 1891. Predstojništvo c. k. okrajnega sodišča v Tolminu dae 7. decembra 1891. Gorske cvetlice Slovenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov, zložil Janez Laha r n a r, delo 4., dobč se pri Gašparju L i k a r j u v Gorici in pri skladatelju na S t. V iš-k i gori, p. sv. Lucija za 50 kr. kos. Solidne agente išče v vneli krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalniin pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Andrass^sirasse 58. Anton Kuštrin trgovec v hiši dr. Lisjaka v Gorici prodaja: vseh vrst moke na drobno in debelo, kavo, sladkor, riž, sveče iu sploh vsake vrste k o 1 o n i j a 1 n o in jedilno blago. — Eazpošilja tudi po pošti. Zunanja naročila se točno izvršujejo. — Cene kolikor mogoče nizke. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦*»♦ Vse stroje za losjoJarslro h vinarstvo! Orala, brane, valjarje, stroje za seja' nje, za košnje, za obračanje sena, konjske grablje, tiskalnice za senč, mlatilnice, stroje za vlačenje lokomotive, triere, llack-selove slamoreznice, mline za drobno mletev, stroje {za rezanje repe, sadne mline, sadne stiskalnice, tiskalnice m-*. za grozd line, stro e in mas-e proti pe- ronospori, stroje za lupljenje sadja, od prave za sušenje sadja 111 vrtnin, vinsko se snlke, kletarske potrebe, sesalke za vodo, okrogle pile, decimalne vage, vage za blago-separatore za mleko, vzdigovalnice za po, sodje, stroje za vrtenje, samostalno delujoče tiskalnice krme, pralni stroji, stroji za čiščenje lana, itd. Vse izvrstno i/.delano in po ceni. — Zagotovilo, ugodni pogoji za plačevanje, doba za poskus! Skladfiče gospodarskih in vinogradarskih strojev. 30. IjcUer, gmtnj 11. Praterstrasse N.o 78 Bogato ilustrovane, 144 stranij obsežne cenike v nemškem, italijanskem in sloven skem jeziku pošilja na zahtevanje zastonj in Iranko. — Solidna zastopstva se povsod ustanavljajo. _________________'__________________ ♦ Jernej Kopač ♦ ❖ na Solkanski cesti št. 9 ♦ + izdeluje in prodaja sveče iz pristnega, garantovanega ♦ m čebelnega voska. @ w Zalogo mojih sveč ima tudi trgovec Anton Urbančič v Gosposki ulici # <#> ♦ Ob enem prodaja raznovrstno uiodeiio pecivo. Priporočevaje se svojim rojakom ♦ ♦ v mestu in na deželi zagotavljam najboljše blag6 po najniže mogočih cenah. Kicdsaio pecivo. Valentin Kofol cerkovnik in praktični mojster v Mamilu priporoča svoj izboljšani in vsem razmeram prirejeni aparat za večno luč; kakor tudi od njega znajdene in pripravljene stenje za vsakovrstno olje č. č. cerkvenim oskrbništvom za trajno, svetlo, čedno in ceno večno luč, I11 sicer stane: ]. Aparat: a^ giaž, rudeče (roza) barve . . f. 0-95 a-.-) » vijoličaste „ . . . „ 0-75 aš) „ bele „ . . • „ 0-55 b.) pozlačeni pokrov................. 0'75 2. Stenji: a.) 1 škatljica Kofolovih močni b.) 1 „ B šibki . c.) 1 „ Gersheimovih . . 3. Rog za prižiganje sveč z benzinom z 2 stenjema . . Stenj za rog stane meter .... Dobra zaloga izvrstnega kadila (birha) 1. drobnega navadnega (granis) klg. 2. naravnega, lepega (naturalis) klg. . „ I — 3. izbranega, (lacrima)............„ l-20 N. It. Vse to pošiljam na vsako zahtevanje in naročilo brezplačno; plačati se ima še ie po poskušnji. Neprimerno sprejmem nazaj. Natančen poduk se dodaja vsakemu naročilu. f. 1-60 „ 0-85 2‘— „ 1-70 „ 0-12 f. 0-70 f | Sarkov« zdravniški preiskano | *** ,01 zobno čistilo g 7! co k B & I & f Sl P, x m f ^ i JLA. v ^ v g DONT ____________ ffiSBTO-SSJKSSRSSaS |Na prodaj pri iekarjih idišavničarji acjQ:!iB!!Bsat5!3!sa*L!iKa»®i£s:-at:a®»* ' 1>3 3 Naravne mineralne vode iz raznih studencev. Kemični, fai'j«ace»tični in rirogerijski izdelki itajboij čislane domače in tuje zdravilske [jsse&nosti. Ribje olje, naravno ia izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Kajčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek. tfomeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna “US® Bannitzer v RaMišša št. 16, v najemu Alojzija Gliubich-a Prememba lokala. Že 33 let obstoječa dobroznana prva avstr. dunajska pisana za oznanila A. Oppelik nahaja se od sedaj naprej Wien, Stadt. Orflnangergasse STr. 12. (na voglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12). in se priporoča za preskrbljevanje oznanil vsake vrste za vse dunajske in inozemske liste, koledarje itd. po najnižjih cenah in točno izvršitvijo. Cenik in prevdarki stroškov zastonj Jjj Klement RubbiaA it var v Seineniški ulici št. 8. ji ima v zalogi ^ vsakovrstne stenske ure, budil- J nice, itd. — Sprejema tudi po- I kvarjene ure v popravo. — Naro- i|| čila z dežele se hitro dovršujejo. L d Zagotavlja se-točna postrežba rLjl Jlj in zmerna cena. „Zuui goldenen tteiclisapfel.“ J LEKARNA NA DUNAJU I. BcKirk, Singerstrasse broj 15. nekdaj imenovane universalne krogljice, zaslužijo ta poslednji naslov po vsej pravici, kajti je v resnici mnogo bolezni pri 3> f Kriči stil 11 e krogljice, | kojih so te krogljice pokapale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva. Jedna škatjica z 15 kroglicami sSaue 23. kr., jeien zavitek šeaiiS« škatljic I gld. 5 kr., pri uefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld HO kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, iu stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25. kr., I 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 | zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja). l*rosimo da se izrečno zahteva „i. fserhoferjeve Jsričistite« krogljice in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserštofer v rdečih pismenih, katerega | je videti na navodilu za porabo. U Balzam za ozeblino prosto poštnine 65 kr. ,v./\Tr emir Proti k atam, krčevitemu ka-11 jJOlLoV oOlvj siju itd. 1 steklenica 50 l:r. škatjica 50 kr. Amer kansko mazilo za trganje 1 posodica l gid. 20 kr. Prali proti potenju nog, l Balzam za goltanec, J^Sož*'S: /Jvljenska esenca mu želodcu iu slabi prebavi stekleničica 22 kr. Angležkj čudežni balzam, S« steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, štSnelj;^?kr-’,,0‘ _ prosto 60 kr. Tanokininska pomada ^Sa’ho‘ spešujo rast las, škatljica 2 gld. Univerzalni plašter domače sredstvo j za rane otekline itd prosto 75 kr. l*o- posodica 50 kr., poštnine A W Bu- Univerzalna čistilna sol izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld. Raz ven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tu- in inozemske farmaceutičue specijalitete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene. Razpošiljanja po pošti vrše .se točno, a treba jo denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopošiijatvi denarja po poštuej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. sia £Ža»t gssžaifega zaskažka brez glavnice in ri-iti ponujamo vsakemu, kjer se hoče pacati s postav- ^c, Goldinarjev 5-10“ KitSsa -d n i , -i • no dovoljenimi srečkami in državnimi papirji —Ponudbe pod naslovom ,,Srečke je ,, „ r1—-—-- IKm i,,- . i'Osi!]au: Annoncen-bsppdition J. GanneSjei^g \Vien, I., Kum^gasse. 1 ZALOGA VINA jtr U Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah (v Ma-gistratni in Stolni ulici ter na Generališču — Prehod Edling) vsakovrstna doniaoa vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska vina. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici v Kalistrovi hiši na voglu proti Generališču. Jr, Ie Mi kisam PRODAJA >A DEBELO gj VINSKI EKSTRAKT. To pripo/.nano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepčcvalno ospiico za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo. Kazun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol Filip Pollak Tvornika csenfnih spccijalit v Pragi. Solidni zastopniki se iščejo. ^ je nad 30 let znano, prebavljanje in slast Jl pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče domače sredstvo. ^ Velika steklenica I gl., Y mala 50 kr., o pošta S 20 kr. več. Na >st*li ihilili zavojniue ji' moja tu <1 ud a na, zakonito varovana varstvena znamka. H 4 ^ Zaloge skoro v vseh V lekarnah Avstro-^ Ogerske. ^ Tam se tudi dobi: ♦ Pražili naiversalao Smrnis mazil t To sredstvo pospešuje prav izborno, ka-» kor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, x zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljicah po '4 po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 i kr. več. |I \ft vseh ilellh z«- V vojnino jo moja tu ; J .1 „ .1 .. .... ..bnultA i dodana /nkonito varstvena znamka. GLAVNA ZALOGA B. IR ASI KR, Prap, št. 203-204, iiala strana, lekarna „pri Črnem orlu“. wri’ oštna razpošiljat ev vsak dan. 1 »T v RaUelju št. 7 v Gorici prodajali lica drobaga in niirnberškega blaga na drobno in na debelo. sv. Antona Padovanskega A* 4^"' brouejna pomoč 111 l&K, M ^ - - m »>?se.li, da. * U . $VS njihova čudovita ' -7 se le rabiio nekol To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba se dokaže moč. Ce iibijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu iiajtrdovratniš'i želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih iu na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostili, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicali na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti w Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. II- Hovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk6czy (i. Piccoli, in Ljud. Urečelna „pri Mariji pomagaj11; v Postojni v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Gugliclmi, v Beljalcu dr. Kmipf. I steklenica velja 30 kr. na Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere »