Živel 1. maj, ljudski praznik in praznik osvoboditve! Poštnina plačana — Spedizione in abbona mento postale TI gruppo. Siudsbt tednik Leto I. štev. 14 Trst 30. aprila 1946 izhaja vsak petek Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6 Cena 5,- lir - 3.- din L»«Or«zi H. Pirnata junaki partizani so odšli v gozdove Borili so se kot levi. Umirali so Iz njih krvi'fiam raste roža svobode Naš 1. maj V zadnjih dueli aprila, prav ko smo se vrnili s pogreba mladega aktivista, ki je padel ob poslednjem čctniškem sunku na Kras, je prihitela na naš center kurirka žarečih lic. Ptišla je iz Volčjega grada in nam v eni sapi hitela pripovedovati: »Naši tovariši od udarnega bataljona so kot brez uma: skačejo, titovke mečejo v zrak, pojejo. Prejeli so povelje: ua Opčine, v list!« Preko Krasa so sc razlile nase biigadc, hitele so proti Trstu. Vsi obrazi so bili nasmejani, ko da gredo na svatbo, 'loda od Opčin, od Hazoviceu z vseh obronkov Krasa nad Trstom je odmevala borba. Tam so naši borci v poslednjem jurišu s svojo krvjo podpisovali listino nase svobode. Tam je kosila smrt. In vendar so brigade, ki so hitele v Trst in Gorico, vriskale in prepevale. Prvi maj so praznovale v Trstu in Gorici. To je bil resnično naš 1. maj. Z vso pravico smo ga praznovali lani, ga praznujemo letos in ga bomo praznovali vselej. Kajti od vsega početka, ko se je pričel praznovati prvi maj, je bil to piaz-nik vseh teptanih in zatiranih, toda boibenih ljudi, ki se niso nikdar odpovedali svojim pravicam. Cim bolj so nas bili, čim bolj smo krvaveli, tem trdnejši je bil naš ponos, tem odločnejši naš odpor. Ljudstvo, katerega sinovi so šli pojoč v smrt, zato da bo ljudstvo živelo, praznuje in bo praznovalo svoj prvi maj. Naš prvi maj pa bo ostal na naših tleh za vselej tudi praznik bratstva. Prvega maja so zaplapolale na stolpu sv. Justa in na goriškem gradu zastave z rdečo zvezdo, simbolom bratstva in sporazuma med narodi. Desetletja in desetletja so kopali prepad med slovenskim in italijanskim narodom, in zglodalo je, da ostane ta prepad nepremostljiv. Toda zadostovala so štiri leta skupne borbe, da se je ljudstvo otreslo ozkosrčnega šovinizma in je spoznalo pravo pot k bodoči sreči naše dežele. Te globoke duhovne preobrazbe bi ne mógli doseči z lepimi govori in z zvenečimi resolucijami. Kri slovenskih partizanov in italijanskih garibaldincev, prelita v skupnih bojih pa je oni čudežni sok, ki je omogočil, da se je slovensko-italijansko bratstvo zakoreninilo globoko v srca ogromne večine primorskega ljudstva obeh narodnosti in da bo to bratstvo vse bodoče čase osnova vsega javnega življenja na Primorskem. Delovno ljudstvo Primorske prav radi trdno skovanega bratstva gleda z optimizmom v svojo bodočnost, četudi ne more praznovati letošnjega prvega maja v polni zadovoljnosti. Ob prazniku dela moramo z gienkobo ugotoviti, da se premnogim našim delavcem % brezdelju ne-žijo roke, medtem ko kličejo insevine iazdeja nih hiš in tovarn po krepkih delavskih rokah. In kakor se niso roke našega delovnega ljudstva obdtavljalc zgrabiti za puške, da rešijo svojo deželo tirana, tako jih danes ne plaši delo in obnova. Druge sile, ki jim zahrbtna misel išče vso drugačne cilje, povzročajo brezposelnost, četudi se nam delo za obnovo našega gospodaistva *uidi na vsakem koraku. Toda naše delovno ljudstvo ni slepo. Z občudovanjem zre k svojim bratom v svobodni Jugoslaviji, kjer se razvija visoko cenjeno delo v silnem utripu. Ta mogočen polet obnove pa ne. vzbuja pri nas le občudovanja, temveč tudi hrepenenje in odločno voljo, da si izbojujemo tudi mi demokratično ljudsko oblast, ki edina more zagotoviti svoboden razvoj širokih ljudskih množic. Prav sedaj, ko se razvija zadnja, odločilna borba za usod© Trsta in Primorske, je na? praznik prvega maja obenem pregled vseh ljudskih borbenih sil, ki so se strnile okoli protifašističnih zastav z geslom o sedmi zvezni edinki v federativni ljudski republiki Tugoslaviji. Prveiga maja, prav na obletnico osvobojeuja Trsta in Gorice bo delovno ljudstvo Primorske, slovensko in italijansko, ponovno izpovedalo svojo zahtevo, od katere ne bo nikdar odstopilo: to je, da se Julijska krajina v celoti priključi skupno z Beneško Slovenijo k Jugoslaviji. Ob našem prazniku sc zlivajo glasovi vsega delovnega ljudstva Primorske v mogočen klic: Živel prvi niaj, praznik dela in borbe! Živel prvi maj, praznik svobode in demokracije! Živel prvi maj, praznik bratstva in enakopravnosti! V. obletnica OF 27. aprila 19il. leta je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Pobudo za njeno ustanovitev je dala komunistična partija Slovenije, ki se je že prej dolga leta borila proti tiranskim režimom za pravice delovnega ljudstva. V Osvobodilno fronto so takoj v začetku vstopili pošteni katoličani, napredno krilo Sokola, .več političnih skupin in velika večina slovenskih kulturnih delavcev. 27. april je prelomnica v politični zgodovini Slovencev. Dolgo zatirane ljudske množice so si z ustanovitvijo Osvobodilne fronte skovale svoje ljudsko gibanje, ki si je postavilo svoj politični in vojaški program. Program Osvobodilne fronte slovenskega naroda se je izražal v Temeljnih točkah OF, ki s svojo jasnostjo in globoko vero v notranji preporod slovenskega ljudstva dokazujejo, da so bili tisti, ki so ta načela sestavljali, ljubeči sinovi svoje domovine, resnični borci za demokratične pravice naroda. Osnovna točka tega programa je neizprosna oborožena akcija proti okupatorju in osvoboditev ter združitev vseh Slovencev. Temeljne točke Osvobodilne fronte so postale takoj last tudi primorskega ljudstva. Tudi Primorska je začela takoj narodno osvobodilno boii>o pod vodstvom tov. Tita istega dne kot vsa Jugoslavija. Združila se je vsa pod znamenjem svobode in pravice, rdečo zvezdo. Osvobodilna fronta je našemu dolgo zatiranemu ljudstvu pokazala pot do osvoboditve. Skupna borba slovanskega in italijanskega življa Julijske krajine proti skupnemu sovražniku je. zasluženo kronala dolgo dobo trpljenja: 1. maja je nad izmučeno Primorsko zasijalo sonce svobode. Slovensko ljudstvo je izpolnilo svoj borbeni program: osvobodilo je svojo domovino, pomagalo je skovati močno Jugoslavijo, položilp je temelje svoji ljudski oblasti, izvilo je orožje iz vok domačih izdajalcev. Samo nam še niso priznali sadov naše borbe. Zaradi tega ostajajo temeljne točke, ki nam jih je dala OF pred petimi leti, še vedno p mg ram, ki ga bomo izpolnili. • .. 1. maj, obletnica osvoboditve Armada osvoboditelfica napredate V drugi polovici aprila 1. 1. je jugoslovanska armada brez prestanza napredovala Sušak je bil osvobojen; začele so se borbe za Reko; osvobojena je bila Klana severno Reke. Bili smo pred začetkom bitke za Trst. Maršal Tito je že določil IV. armado ter VII. in IX. korpus za osvoboditev Trsta, Istre in slpvcn sik e ga Primorja. Ko je IV. armada napredovala v coni gornje Kolpe — Reka, je VII. korpus branil boke armade na liniji Novo mesto — Kočevje, dočim je IX. korpus operiral v Trnovskem gozdu in na Nanosu. Hitro napredovanje IV. armade v tej coni je izzvalo močno reakcijo sovražnika v Karlovcu v smeri Ogulin, v Novem mestu v smeri Črnomelj in Vinica ter v Ljubljani in Rakeku preko Loža in Čabra v smeri Delnice, predvsem pa iz Trsta in Istre pi oti Reki. Nemci so vrgli svoje glavne sile v cono Opatija — Reka — Klana. Uporabljajoč stare italijanske in jugoslovanske utrdbe so zaprli najkrajšo pot v Trst ' Ujeti nemški oficirji so kasneje izjavili, da so njihova poveljstva prejela zapoved, da se ta cesta blokira in da se Titovi vojski za vsako ceno prepreči prodor proti Trstu. V resnici je nekaj trenutkov izgledalo, da bodo IV. armado sovražne sile obkolile. To pa glavnemu štabu armade in njenim borcem ni odvzelo njihove trdne odločnosti, da do konca izvedejo nalogo, ki jim jo je zaupal vrhovni komandant. Glavni štab je usmeril glavno akcijo v smeri Delnice — Čabar — Lož in je angažiranim silam za dal nalogo, da napredujejo v tej smeri preko Snežnika in Pivke do nadvse važnih železniških vozlov v Št. Petru na Krasu in Bistrici odkoder naj bi prodrli v Trst. Pomožni oddelki, došli z otokov, so imeli nalog, da z juga, preko Pazina, obkolijo sovražne sile v coni Reka —- Klana. Med izvajanjem tega načrta naj bi VIL korpus z energičnimi sunki v smeri Kočevje — Ribnica — Ljubljana ščitil desno krilo armade, dočim je IX. korpus imel nalogo obkoliti Trst od severozapada z akcijo v smeri Gorica — Tržič. Manever čez gorati teren Snežnika in Pivke, naj bi imel značaj iznenađenja, zato je bil nadvse težak; vendar pa je, genialno izveden, pokazal najboljše rezultate. Napad v tej smeri se v začetku ni mogel izvesti z velikimi silami; zato je armadni glavni štab iz razpoložljivih sil formiral dve napadalni grupi: prvo, sestavljeno iz brzih enot, t. j. motorizirane peša-dije in artilerije s tanki, z nalogo, da za vsako ceno procire v Trst; drugo grupo, sestavljeno iz strelskih divizij z nalogo, da postopno napreduje v smeri Št Peter na Krasu — Trst in tako ščiti bok prve grupe. Manever prve grupe je imel poln uspeh; hitro je podila sovražnika in 'kljub njegovemu ostremu odporu že 27. aprila zavzela železniška vozla Št. Petelin Bistrico, točki, določeni za bit ko^a Trst. V coni Št. Petfli — Bistrica je imel sovražnik samo dva posadijska polka, ker so bile nje gove glavne sile koncentrirane na liniji Reka — Klana. Istočasno je južna manevevska grupa, potem ko jo zavzela položaje v coni Učka — Planina, hitro napredovala proti severu, z namenom, da obkoli sovražne sile v re-, ški coni. Na desnem .krilu armade so divizije druge grupe marširale v dolgih kolonah po dolini Kolpe proti Cerknici in Snežniku in s !em ščitile severni bok armade. V coni Št. Peter — Bistrica je prva grupa napredovala brez prestanka proti Trstu in 28. in 29. aprila prodrla brez sovražnikovega odpora vzhodno od Trsta; v noči od 29. do 30. aprila so se začele ulične borbe v tržaških predmestjih. V tem so enote IX. korpusa začele ofenzivo na visoki planoti pri Voj Stkem. Sovražnik se je utrdil na Banjški planoti in na Colu do Trnovskega gozda. V borbah, ki so trajale nekaj dni, je XXXI. divizija pregnala sovražnika z strelske divizije, ki so stopile v akcijo protj severu, v smeri Po stojna—Rakek—Ljubljana in pro ci jugu v smeri Bistrica—Reka ter s tem osigurale stabilnost manev ra XXX. divizije. Bazoviška brigada si jc prehod proti Trstu odprla že v noči med 29. in 30. aprilom Težko pričakovanim borcem na tržaških ulicah je precej pomagalo tržaško ljudstvo. Ljudska vstala Vojaške priprave za oboroženo vstajo v mestu so se začele že v avgustu 1944, ko je IX korpus jugoslovanske armade v Trstu*usta novi! komando mesta. Ta komanda se je delila v komande sektorjev in bataljonov ter je imela nalogo, mobilizirati borce v mestu in na deželi. V januarju 1945 se je‘mesto raz- Divizije IX. korpusa so prisegle, da bodo osvobodile domovino. Banjške planote v smeri proti Grgarju. Zavzela je utrdbe na Puštali in' Podlaki in naši borci so dospeli pred Grgar. Istočasno z XXXI. divizijo je XXX. začela z napadi na položaje pri Podgozdu in Zavrhu ter po ostri borbi zapodila sovražnika v beg. Po tej zmagi so se ofenzivne operacije preložile na sektor Trnovo, kjer se je sovražnik obupno branil, ker se je zavedal velike važnosti tega sektorja, ki je bil še v njegovih rokah. V tem so se začele priprave za izgon sovražnika z linije Col—Otlica. XXXI. divizija je zavzelà sektor Trnovo, dočim je XXX. koncentrirala svoje sile za odločilni napad. Dve brigadi, in sicer Gregorčičeva in Bazoviška sta zasedli položaje na vznožju Kozjih sten nasproti nemškim enotam. V prvih utah 2(>. a-prila so borci teh dveh brigad z naskokom zavzeli sovražne položaje in pognali v beg nemške tol pe, ki so bile tako iznenađene in demoralizirane, da so pustile na mestu vse orožje. Po tej veliki zmagi :o enote XXXI. divizije sunile proti zapadu, osvobodile Gorico, Tržič, Kobarid, Tolmin in so v široki fronti prodrle na Sočo, , kjer so 2. maja prišle v stik z anglo-ameriškimi enotami. Borci XXX. diVizije so pa začeli z napadom pioti Trstu, ne da bi skrbeli za kritje bokov. Vendar so med nji bòvi m nap redov ah jem dospele na degno krilo IV. armade delilo v 4 sektorje in imenovani šo bili komandanti, z nalogo, da se čim bolj okrepijo mestne vojne sile. Sredi aprila so redni bataljoni komande mesta šteli nad 2500 mož. V tem času so vojaške enote vršile razorožitvene, sabotažne in napisne akcije in so razdeljevale letake. Važno je naglasiti, da so bili tudi prekrižani načrti okupatorja, ki je nameraval odpeljati v Ndmčijo vse, kar je ostalo od tržaških industrijskih naprav. Komanda mosta je vzdrževala stalne stike s komando IX. korpusa, in sicer.po radiu in kurirjih. Orožje so si preskrbeli deloma z razoroževaujem okupatorjevih, vojakov, deloma z akcijami proti sovražnikovim skladiščeni ali pa s terena pod kontrolo partizanov. Ko je v drugi polovici aprila začela IV. armada bliskovito napredovati proti Reki in Istri, so bile priprave komande mesta za oboroženo vstajo že. gotove. Istočasno sta se voditelja reakcije, prefekt Coreani in župan Bagnini dogovorila z Nemci, da so bodo isti predali samo angloame-riškim armadam, do predaje pa bi ostali oboroženi v ^kasarnah Take in podobne napore reakcije je podpiral tudi tržaški škof, ki je še 28. aprila zvečer govoril po radiu, da je bodočnost mesta sigurna samo v slogi z Nemci. Od 20. aprila dalje sta komanda mesta in C.K.A.l.S. zasedali per-manetno, da bi bila glede sitna oije na tekočem in da bi določila pravi trenutek, v katerem bi se začela oborožeiia vstaja. 28. aprila se je komanda mesta preselila v IV. sektor, in sicer na Kolonkovec. Ob 16. uri so se začele prve vojne operacije. Predvideno je bilo pošiljanje številnih kurirjev, da bi imeli točno sliko situacije v mestu in pa zaradi povezave z edinicami,-ki so operirale v Istri in na Kvasu. Zvečer je bil izdan ukaz, naj se razdeli orožje in municija iz vseh bunkerjev. Komanda mesta je bila sestavljena takole: Komandant Rudi Grajf-Martin; politkomisar Štoka Frane-Rado; pomočnik komandanta Rado Renato; pomočnik politkomisarja Lipovec Franc-Tine Zaradi bolj in bolj napete situacije so bili imenovani v komando mesta tudi politični aktivisti s po rebno nalogo, da vplivajo na politični razvoj v-dneh borbe. Zlasti je bila njihova dolžnost, da vključijo v vstajo vse masovne organizacije in vse partijske kadre. Vsak teh tovarišev je lyl dodeljen po enem sektorju kot pomočnik. Dne 28. aprila zvečer je IX. korpus izdal radiogram z ukazom, naj so pripravi vse potrebno za oboroženo borbo po mestnih ulicah. Odgovorilo se je, da je borba žq začela in naj bi se dostavilo še nove pošiljke orožja, dalje, da je IV. sektor že popolnoma mobiliziran ter da se mladina že junaško bori. V resnici so prihajala, od vseh sektorjev poročila, da je razorožitev Nemcev in kolaboracionistov v polnem teku. Zaradi prej opisanih vzrokov so enote C. L. N. smatrali za sovražne formacije tOl* SO »rrv*w*o»Tn 11 Zataji JwuttHi dnevi 29. april. Ob belem dnevu in pred očmi pasantov so oboroženci komande mesta razorožili nekaj nemških oficirjev; to je izzvalo velikansko navdušenje v vsem IV. sektorju, kjer so se colo ženske pi ipravljale za nastop. Zaseženo orožje so takoj razdelili med delavske organizacije, ki so takoj stopite v akcijo. L sektor je objavil napadalne operacije proti uličnemu bloku Cedassammare, razorožitev številnih oddelkov Guardie Civiche, močno obstreljevanje dveh Mas, usidranih v barkovljanskem pristanišču in zasego številnega o-rožja. Na področju II. sektorja so bili med drugim razorožoni tudi republikanski vojaki Vojnega o-k rož ja. Zaradi konspiracije se je •Komanda mesta preselila v zgornji del Kolonkovca, in sicer v vilo, imenovano Casa Rossa (Rdeča hiša), odkoder je vodila vstajo, ki je v vsem mestu ugodno potekala Vsi sektorji so pošiljali poročila o lasi ni dejavnosti in o dolu komand posameznih bataljonov. Do tega trenutka še niso pri,--pele vesti od enot, ki so operirah! v Istri in na Krasu. Končno je NIL korpus, ki se je premestil v Brkine, zahteval zvezo. Odposlan je bil kurir, ki je ostal pri VIL korpusu kot vodnik za okolico mesta. 30. april. Dež evito vreme je aktivnost preko noči nekoliko ovi ralo. V prvih jutranjih urah je prišlo od 1. in 11. sektorja poro čilo, da so opazili nekaj splavov, ki so se približevali* pristanišču. Izvidnica IX. korpusa nad Vipavsko dolino Ta vest je povzročila iznenađenje, ker so domnevali, da gre za an-gloarneriške pomorske enote; v resnici pa so to bili nemški splavi. Informacijski urad.I. sektorja je objavil, da Nemci koncentrirajo svoje sile v kasarnah vzdolž obale in da bo težko vzdrževati zvezo, ker so Nemci povečali nadzorstvo. 11. sektor je objavil, da so si vojaki črnih brigad (Brigate Nere) in X. Mas nadeli uniforme Guardie Civiche in da sodelujejo z Nemci. Ob 9. uri zjutraj. — IV. sektor obvešča, da patrole SS stikajo o koli Rdeče hjše, kjer, j« bila .nastanjena Komanda mesta; zato se j° ta preselila v ulico Massimilia-110 d’Angeli. Vsi sektorji javljajo, da so na-‘iuljujc napredovanje proti centru mesta. Nemci in kolaboracionisti ^umikajo, potem ko so pretrpeli težke izgube, v dobro, utrjene po Inž a je, v IV. sektorju je bilo razorože-nih okoli 1000. Nemcev, ki so be-žali iz Istre proti Trstu. ^b 15. uri. — Tovariš Orlando, komandant partizanskih "‘not na kriču sv. Justa javlja, da je oddelek 30 mož zasedel magistrat. Ob 10. — Tov. Orlando javlja, da . se h' "a njegovih položajih javil nemški podoficir z belo zastavo, v spremstvu dv"eh meščanov itali-lanskc narodnosti, s predlogom, a se odpošlje parlamentarca \ “j* SY- Justn zaradi eveii-tualnih dogovorov o predaji. Po t vajse minutnem r razgovoru je nemški komandant parlamentarca zavrni! z izjavo, da jc priprav-ijen i*az!)ravljati samo z oficirjem mlin' vojske, češ da ima laka navodila Ob 19. Poročila vseh sektorjev javljajo, o splošnem napredovanju proti centru mesta, o splošni mobilizaciji uporniških sil in o bogatem vojnem plenu. Komande sektorjev razpolagajo že z molov-idmi vozili. Komanda IV. sektorja .le zaplenila oklopni avto, katerega je že stavila‘v akci jo jn s ka.te-ritn je že napadla nekaj sovražnih bunkerjev. II-sektor napada, novn dniverzitetno poslopje in je, obko-lij litrdho tni sv. Justn. Razen lega javljaj da je zasedel topnišk.. kasarno pri sv..Ivanu. »Oh 20. - Komanda mesta je Mejehi vesi, da ko prednje straž*« IV. armade in IX. korpusa prodi» lf v mesto, in sicer deloma na področju I. deloma pa 11. sektorja. •^vražnMv se žilavo upi ta samo v prosti luki in v Banko vijah. Z višin pii Miljah strelja artilerija vso noč proti Istri in proti mestu. Sovražnik je vrgel v zrak nekaj torpedovk in splavov v prosti luki. Ob 21. — Objavljeno ie, da so v popoldanskih urah delavci zavzeli ajzenal Lloyd in ladjedelnice sv. Marka. IV. sektor objavlja zasedbo luščilnice riža pri sv. Soboti in plavža. 1. maj. Enote IV. armade in IX. korpusa napredujejo od vseh strani proti središču' mesta. Od vseli strani slišiš regljanje strojnic in neprestane eksplozije bomb. Nemci beže s svojih položajev ter se zbirajo v utrjenih postojankah. Bazoviška brigada, ki je prešla Opčine in Trstenik ter prodrla v Rojan, je uspešno odbila Nemce. V prosti luki Nemci še vedno nudijo odpor. Pristajal išče hid roplanov je v plamenih. Nemci so še vedno branijo na Bersaljerskem pomolu in v hotelu Kxcelsk»r. Borbeni čolni in splavi z odprtega morja obstreljujejo s topovi palačo prefekture, Lloydovo palačo in magistrat. I. sektor javlja zasedbo radijske postaje. V Barkovljah se skušajo Nemci vkrcati na ladje, pri čemer_ imajo velike izgube. Nek avtomobil, ki pripada tankovski brigadi, prodre do Komande mesta, ki se je v prvih jutranjih urah preselila v magdalenskL lajon; izstopi polkovnik IV. jugoslovanske armije. To je prvi stik Komande mesta z redno armado. Komandant in politkomisar komande, mesta informirata polkovnika o splošni situaciji v Trstu in posebno o točkah, kjer so se Nemci zabarikadirali in ki se lahko napadejo samo s težkimi tanki. Gre za naslednjih šest položajev: utrdbe pri Sv. Justn, sodna palača, vila Gei ringe r nji skprkljan-skem griču, stara prosta luka, kasarne v Hoeolu in kasarna na .Montobellu. Že čez pol ure slišiš grrtienjo tankovskih lopov, ki obstreljujejo omenjene položaje. Rrdti poldnevu se začne zračni napad iz zraka na nemške splave in ladijske elude v zalivu. Ogorčena horlia traja ves dan. Sovražnik hrani ločka za lučko. Um ni -oviažm a ■lilci ijr je ponTim nu> čfin iz prisi.nniških utrdb in z nemških fadij. Vendar pa ogenj s teh ladij preneha:po zračnem nanadu, ko ladje odplujepo proti Benetkam, k-jW s-e predajo zavoznikont. V borbi za svobodo uporniki povsod sodelujejo z redno vojsko; to sodelovanje je pomembno, ‘ker uporniki poznajo sovražnikove položaje v mestu. Od začetka upora do maja je število upornikov doseglo (>-8000 moških in žensk. Poedini nemški položaji so se predali enotam Komande mesta ali pa redni vojski; vse glavne nemške pozicije so uničene in za naslednji dan preostaneta samo še dve točki odpora: sodna palača in grič sv. Justa. 2. maj. — Vse prebivalstvo je na cestah in zasleduje operacije jugoslovanske armade proti zadnjim dvem centrom sovražnega odpora. Sile, ki so zasedle sodno palačo, ne zgubljajo časa, temveč se po ena delegacija Komando mesta in redne vojske s posredovanjem škofa napoti k utrdbam sv J us (a z ■zahtevo po brezpogojni kapitulaciji. Major nemške mornarice, komandant utrdbe, se je pripravljen predati, toda noče pripoznati ljudske vojske in vojakov jugoslovanske armade. Izjavlja, da. je podrejen ukazom vrhovne komande na Opčinah, kateremu pa po radiu sporoči pogoje za predajo; ti so sprejeti in s tem dogodkom je nemški odpor v mestu končan. Takoj po končanih pogajanjih dospe v mesto skupina novozelandskih tankov, ki obrne nemudoma k Sv. ,Tustu. Bitka za Trst, Istro, Gorico in Slovensko Primorje je s tem dobljena z nadčloveškimi napori, pogumom in žrtvami enot jugoslovanske vojske, brez vsakega doprinosa ostalih vojsk. Jugoslovanske enote so v teh operacijah zgubile 8000 mož, izločenih iz borbe. V borbi za Trst so zaslužili posebno omembo mladi tankisti. V coni Istre, Trsta in Primorske je bil popolnoma uničen nemški 67. armadni zbor, ki je štel nad (10.000 vojakov. Ko so enote IV. armade prodrle v roško cono, je sovražnik premestil .187. divizijo iz severne Italije, in sicer iz Vidma, da hi preprečil prodor IV armade proti Trstu. Na roškem sektorju jo bila razmeščena poleg te tudi 237. divizija in deli 392 divizije V tej bitki je bilo onesposobljenih nad 20.000 vojakov. Za izredno uspešno delo je IV. armada žela posebno priznanje in pohvalo maršala Tita. Ljudstvo Trsta je sprejelo osvoboditelje z navdušenjem in s tem pokazalo četam svojo hvaležnost. Že 1. maja je bil ves Trst okrašen z'zastavami. }^imsl>a uolfuitja Ciril Zlobec Odpiraš spet, volkulja svoje žrelo? Nad nas, nad našo ljubljeno deželo spet izteguješ kremplje grabežljive, ki nas so davili nad petindvajset let? Preveč v nas rane sveže so in žive, presveža v nas še zdaj je tvojih krempljev sled! Ne boš nam več v meso jih zasadila, ne boš več z našo se krvjo pojila, preveč smo po svobodi zahlepeli, preveč za njo nri vsi smo krvaveli, da odvrnila bi od naših nas stremljenj! Doseči hočemo in moramo svoj cilj, zanj dali štirideset tisoč smo življenj! In rimska ti pošast nikdar ne boš teptala njihovih gomil, gomile njihove so naša sveta last in budno bomo mi na straži stali, da v zemlji, ki za nje prostost so puli, svobodni bodo mrtvi počivali! ■ -L - N» pohritafih ▼ borbi z« Istro Lanski prvi maj smo doživeli v znamenju zadnjega, odločilnega Loja. Četrta jugoslovanska armija je dokončno pobila nacifašistično zver in zavzela Trst. Osvobojeno ljudstvo je vriskalo, a žrtve za svobodo so bile še v zadnjem trenutku izredno težke. Upali smo, da prihaja po tolikih letih trpljenja in sužnosti nova doba, lepše življenje, in to nam je dajalo moči. Upali smo, da prihaja vstajenje, da bo odslej ljudstvo samo svoj gospodar. Izropana in tlačena dežela je pričakovala s politično osvoboditvijo tudi gospodarskega dviga, blagostanja, ki ji je bilo odrečeno v dobi nasilstva in krvave vojne. Izkoriščane množice so verjele, da mora priti za nacifašizmom do veljave demokracija, saj so zavezniki v njenem imenu vodili borbo. Za ta ideal so nešteti žrtvovali imetja in življenje, umirali so na bojiščih in v taboriščih. Z zmago se je približalo uresničenje velikega ideala. Če se ozremo danes v one odločilne trenutke in pretehtamo svoja pričakovanja in kar je pričakovanju sledilo, nam vstaja v dušah grenka zavest o veliki prevari. Ljudstvo ni doseglo miru, ki ga krvavo potrebuje, če naj živi, ni doseglo ničesar, za kar se je borilo, ni doživelo onega vstajenja, ki ga je naznanjala svetla zarja. Kakšne sile so na delu, ki odrekajo ljudstvu mirno življenje, oddih po strašnem trpljenju in nadčloveš ki h naporih ? Dogodki, ki so se razvijali od lanskega prvega maja do danes, pomenjajo neprekinjeno verigo udarcev, ki so zadevali ljudstvo. Ljudstvo si je v borbi zgradile svojo oblast. Bila je odstranjena s slovitim odlokom štev. 11. Prav tisti elementi, ki so bili v naših krajih vzrok vse nesreče, so podtalno dobili moč, da so obnovili 1. maj 1945 ■ svoje delo na škodo ljudstva, ljudski sovražniki, pijavke in zločinci, so našli poti in vpliv, da odločajo o usodi delovnih množic politično, gospodarsko in kulturno. Kako je mogoče, da se upošteva njihova volja, njihovi izko-riščevalni nameni in da se prezirajo težnjo ljudstva? Aii ni blaginja ljudstva najvišji zakon? Ali je pojem demokracije puhlica, ki jo gospodarji sveta mečejo ljudem kadar potrebujejo njihovih žrtev, njihove krvi? Ljudstvo je politično zrelo in samo najbolje ve, kako si mora urediti razmere, da bo živelo človeka vredno življenje. Toliko let je živelo ponižano na raven kolonialnega psa. Ali naj bo tako tudi v prihodnje? Slovensko ljudstvo doživlja stvari; ki jih nikdar ni pričakovalo, ko je stopilo V liorbo ob strani zaveznikov. / vso silo 'že i azpihuje spet narodna mržnja, šovinizem naših nasprotnikov praznuje orgije. Pljuje se na kmečko ljudstvo, sramoti se javno. Če se sami ne branimo, nismo več varni, ne v javnosti ne zaseb-no. Zakaj se nam je vzela narodna zaščita, ki smo si jo sami ustanovili? Zakaj se ne izločijo vsi, ki so počenjali zločine nad nami, ko smo branili svoj narodni obstanek in sc borili za osvohojcnje? Kje je pravica? Kakšno jc pravno stanje v deželi, če se pretepajo in mučijo ljudje celo v .zaporih? Ta-, ko daleč smo prišli, da smo v marcu doživel} skvadrištične napade v slogu najsijajnejših fašističnih časov v Trstu, v Gorici in celo po malih vaseh. Kam plovemo? Zatirano slovensko ljudstvo ni imelo desetletja šole v materinem jeziku. Kaj vidimo danes? V šoli ■ 1. maj 1946 ni več varna slovenska knjiga. Ali naj ostane slovenska mladina analfabetska? Tako je hotel fašizem, ker je stremel za neomejenim izkoriščanjem -delovnega ljudstva. Kakšen interes ima »demokracija« na ljudski neizobraženosti, na nevednosti? Pričakovali smo, da se bodo našim šolam u-radno preskrbeli učni pripomoč-•lS Go — ^ « ojacoSgG'Sg ” Jì ® rt c ^o-&c S^3 S.-a w 9 O ^ rt oT 9 >U ;S-S 3-g* C i®cgssisis.2,^ si:^ s § i rf^; ^ a-a 5» *|šlg.s|SgSa.“-,"„g &I”,'^|fSSas:|>a!s tf^SsSS-So-^rt0^ (3 ° A rH-tì ^0rf-Ì3 WSr; Ž39 9 o r-n O 5 S 9 I 9 S. 9 ->3 g P S | ^ O 9 ^ 9 8 o a p ->S g P ■S’ 0 £rt^9-ac£9^^-^"P'« s p, a^ n .3,;® o >o * s a-S £~ S cfi o o* 6 *flSlš?^p *-'o’rf^'^C>u .«U>cP3 -p <» .P ^ >« ’g nž •'-’ rt s 's £.9^.rt08>8|i :^-3>. , 8 ° cd ■H « JP -2. ^,_ -g. O rt .g ^ § ‘S -9 ^ >55 g »&6 ■^ > .1^ c8 ^ »*a rt rt* ^ ^ rt .P.H h a-g CD -9 c K « E p -*-* o > “p ^ J -^ft-rt-ittliiifo "’cajO^p.ag-^oS'rt ■m >® c u o ® a « rtJ >!» ■>-> > G ol ps I p P rt O p 33 r- p O -> 33 ;9 p a^rp-.p»® p S ò ci! ^ o (11 -p 'p* ^ -S o ^ 57 »O p > 93 P Sl p ^ .-p, p • • • jH cd ^ ^ ' >CJ D p Pl _, 33 9 rt -, -1 ^ >p rt ^2 > >ai "5- - ^ o 9 C ^ rt p ^1 - P N >U ÒC 9 > 2 9 9 o a-P ^ S O 9 S- P .a,. «oipj 0 c PJ 2 -■f; .P, « 2 rt Ò bQ ^ o , a -rt-Š p S rti -rt ^ ^ | >^ M Q.) 0^ ^^^PNp-Otrti SiPasrt ,--9P92 g^rtp-p.Pi:» ^^bO^ggp^p 9 Ort f>r^'9c P a 2 ^ c1 --9 g rt p33^S2>33grtP: S g ->N 9i p O C2 ^ 1 ^ ■£ i a o g g ^ >o čcg^ar.^g.cd aS”Ja = |Ss p^ip-.^'PpaO . ^ 9 P § 'o P ^ 1/5 ft ^ c| p bC ■■-h 3 ^ P 'p .9 p -^crt^^p^a. Op^SfirtrtoMP^ .p .9, rt g'p? g p ° S) 9 'P* ^ P ' 2 ^ >N rt tZ 9 -rt a > 2 rt rt ---. 9 ^ 'S. -- s s “| ^ 1.9 o >9 2-p gc > ; rt - i rt ^ rtl-e |r2 >rt9rg^.2> c2 oN 9-oa^^ fifi-lg * >ts s .a g-p 0 >y 2 9 ^ 9 rt' -=^ rt 33 - p, “' 9 .9 -g — 9 ■3~3Sž!=|sg!S's ~ S 2 rt -S 'c B ^ 35 9 | « o-g • rr-< dl ».-- $ ' '•u ^ ,—' c n > ^ „ „ 'p1 § a S | - r>> >S bi) t?j Tj SJ C >N E e & S ‘S •p"1 C N ^ a> ?d cn ■1-5 2 o tì -rt 9 rt 9 5C ^ Prt * r9 -- 2 o5’3'9-9-rt>C5 —^ p a 2 g. > P;(^ C« ^ rt s 'g* p' a - 9 Oh g rt 9 'P g 03 2 p S rt-9 3|8g-|if||||i2 .rt-2>a33Cp:>Po89>®9 3 ■£ *» £ .-2 M 03 2 9 •5>Spai9^9g9i* C ^ 9 9 9 J p 9^ 2 9 oj PJ 9«?S, 9 § " 9 art_^ .22p9>2 " 2 ^-=2^11 9 P S ^ 9 •||P^9-g 9 P 9 8^ o. > S p p sa a 9 ® p «ó'SSs0- §! “ š|ss p -9 .^, p p ^ -p S .Siliči o og-S6” s I * « s-a sa .=g| *f-H ^ 2 ^ +J> ^ p g 9 -S m 9 9 o g g-Š 33 9 9 -9, S o .2, § I p g- N p c ’£ ,rH >-9 (p C/2 rt -rt* " g ^ N : _ a; ^ C --1 r£ • . ^ ^ a» S'Ì-P’^9 g O -9 P g ? : ^ rt ■>s|‘>s.9‘LS'B 5.2,9.9 P 9 p a-p >5 a 9 B rt9ftt?9 ^2 a g 9^5 gf = 1 2 .2, g rt 3.>S f s 9 -^ | a ^ >g “ 31 - ^ c o5s.5ga^o!>-95^po2|j2S93 -------a - ------“9 9°^rtpOi-N M rrt ^ «r-H C/3 9 !•!.£& o o J9 .r-^ »g 03 ^ ^ ^ p 9 9 .a ” A 2 >9 a 53 ^ X3"~' -"a g rt p 9 2 >9 >9 -H 9 ^ P N -p 8 2 -2, «*:9 ^ g i, o Qj -H CJ /»S VJ &t »r—» C t !3^5|I ;ti|?2-"!.š;Sl, |a|.SSSs3 s| = a •>-H «r-i S ■S”§ rt 0 o -9 -Ipj^g^p^gp, 2-r9?3^ 5S'g9^Ì^a’g a aS I g> •^a«’p 9 9rt S G cd cd ■ 9 ~ h 2>^ > .1 > .9 I 2>V31 9 ^ a 5 ^ g g-2, 9 a>^ "^9< G*-~9 Qi JSi 5 ■ 'Nk 's: 'Sk ^Sk I G cd > O Ja O »D NI O • “ a •2, 9 ‘E 9 S a, g 333 3 sl G 03 «3 03 O .9 Srt i$3:a> 9 ’P .p- Orto 9 -i—t a 9 o P 9 se 9 >N ^g-B p|g £3§ a 9 Oi 9 •S. I P a § 9 i, I o z* Z 9 "g rt «"• p p ^•g1 bo gl'S’S S 2.^ -■ o tf'13 11 2 9 33 ”~* 2 •« 9 >p 'tì c P p 9 vi a rt 9 P ‘55 C as P 9 rt 9 -♦—» .. rt S •• ^.2, >p O 9 O 9 „ ^ ■g rt* p t; 9 §)9 ž§ p p A O 03 O c3 2 v» 5 p, ♦pH rs ^ .G O pG 03 «g; P* P 9 G ^ d G CJ H g a> cd 1 ^g G o g n o h -P'S — N « rt p O >33 P 5C rt 9 P O o a 9 p •9 " £ ^ 9 9 /1< rt ^ rtC _ rt 9 E-1 | V c o o .pH o 02 ■s-a ^ c iiii &sS'g. 9 rt O - >n ».rt! .5 š 2 «3. g,2 p 4 3 cš > a 8 ^ S ž p i S Os' «ort s?« sa^Si- ns0^ s>§ -o .p, 3 § 21 I s ! > ^ B 2 S« ! 2 S « £ • ,s, > a S § 1*2 ^ i .Sž5 «'Srt'ag&rt U •rt9NE._®mS>PhB -a^,He.,9 rt-9rt rS rti cl .2, 0 5* c c -3 3 C _u pj Sfe g ~ rs ° ^3 „ 5 ò P rtajp-rtOfflrt 0. b à-a * £ £ a g> „ I ^ g c c I ? g g^T-m O a - §■ g S'g •" o " £ o* p 9^11 ^ 9 N a 03 rt- p •-S.9|« 9 H g 9 9 j &9| •P-5 U> ^ G 'S > 9Nffi o N a «rt- •S 3 3 03 ■S '-S o o cd p, ^ rQ g.S-2- E 33 § > a S *’^ ^ ^ 1-S 2 c g 2 -rt ° -š 1 S.5 •5?ir ìMimnmmmih ^S.e||sgi^>.|S as£.|||0^*l| >'s3|gsls|g3„ž'|M = sl ,3^« S-3-§ ^^1-2. Sc’! «S rt “op ^ 3 alU-8f »o S a gj S ^ ^ S? ^ 2 'S S ^ *g co cd >2 2 c fcfJ " S S g K c rt ^ ^ ! § ,1 14'ii Ic-rtJ-aS O a ca ■« s. s • . ^ Q2 CO n w C o - -f o 2 N ^ ^ >ZJ o § os g s ® .s: ® ■°?'o SS S rti S 3 S -g N ^ S c £ 0.2 02 I ¥ > s «•g Jm £ s o o £ S 1*5 §-|° s a «“fs «s.a-s. 2 a « p 2-rt S g 9 >g “ > N W) a-f!S'-=-p-s •g |J rt W. oj ^ i '-a -o « - - ca’1" o a 9 , rt -—'rt 2 A =5 I 5 9 ó 5 Z « p p ;3 p 9 « 1^1 II il-hi- izsili « 3 p > .3 ik « « s" si a “ §' "!’§ ^ 2 « E ca c 1'° S S > o ►“• Q >C/J -- 4*S 3 CO G T3 cd S o a $ ? ts ^ Cd 03 »-5 G rt s p o «51 « c H ■2 *2 cš 9 i c p „ 2, o a a p I a ^ 1 *cO 0 cd ag 2 .a >:-ya: * 2 p c 53 H g p g ^ r . •>—s g a ,0 p g p P c >o g S N |a|iI;irillis|!£'F|pl * H S -'n g/s « S 5 •>« .opg-sS^-g^s-sggg i i fiinMli^Mri cd cd *-5 G 'O o e SpS > “rt p 3 > '2 -a p oj Mrt 03 ? S1 « OP g."5» iSo^^S^'c^agp p š E’,K ~ g g . E,rt rt rt S B r- S-'' b ®-*” e; pi -h :a - o ^ p d' - .j ° >S ^ ^ -2 S.S !» 2 ,!|--Sm-cl§E2^||p^^«rt^>l ^i5'Sft.-al'!tpil-sil?.rti & T5 p »>-| »G ® ™ E °* o 2 • £ -2 a a « ^’25>9pS®M 22wSg9co_f !^rtS2^p -*rt> qj cd rtrt^ f-rt s^šl -;s'“Spaj0>sgN-£a;>^„«E 8S.p>g3Sb ..--b ps| >5!* "■.s; sim iisiiiiit 3 2 . cd 1 .iž _r‘H S G - Srt®" | ■§ 2 .1 o l«2« u §,> . > o § ® © ■£ tc o o * « rt . s « 5 N § ■I s rt -s " ^ “ ^ i : « ° .rt § ^ 1-s .g ^ ft| 112 . s, _ i|iž 9 3 •2.5.2 :^s^i:||.?.|iis-i|itf| s 111111111111111 :-1 !» 41 ? ia' °"p'i rt 3 .2, i i 2 03 Ò - 1-2 §1.11"3! i« 19 'd | 'S p- SSo . -g -C i " 11 T3 >■ - g, S r rf rt -2, ŠsfilU3sI|'P !aIJ|-a-a:ail,s;ai ^ *G > 1 «D l! 03 TJ co G • "-H Q1 •|i — p 2 S'-s-S-rt cd’ o cd G p -O ■i O g e Cl dc i|iP"tf«isll:-» ^*¥s gSs^Sss $ -9 e 3 S. f.-3ll3 |l S ! 1111 h -a « c N a g > 3 " ,m šilili 35-a? « 2 a 9 -9 0> 3 fi >| a* a 5 o p I 3 ^ s 9. ca 9 b 9 '3 p 2 rt a * « i> c s-s p. p I » I ! 1 a -2 S I o S " _ 1 Ì-3 I p .C^H ° G o- > C1 E o. g rt*? | I il- c I a'£l’žllS > -2 . o P “.«-K -, ^ C ‘E p > ^ I-2 >1 o 9||2 | >5 3 «-l.rtS W3-3 S-ebJ >-n g,o c gp^-ort g o3 2 S £' p p b’ « Islass s-is 5 .< 3 ^ ^ O- -1 ° cr •s!fss»D.»“!|°-~'B|'B^ g-|s''lSl?Bil-||: O ,,OmQ C/3 — c_:. 5 ^ r+pQ3tf)>r3!-:^ mimiMrnl’M CD ^ o à 5£. 3 ^ !ir p »—< O j£. ^ H’ P p; w p ^ *« è S h « 3' ° p er ^ "• *-i o E° - N3 ?r^ o & Š: ^ '-• 9!^. p 9:.o g‘ f p‘ & 0 " *9 g ^ « I'3 O Q ^ fc" ^ ^ ^ ^ § N « -§-;s3-?l.s'S ši&»ise?o§^»s£-Ii» ° A. , S< ^ ^ 3 Z 2- s S ?r ^ p - «3. Sag ° s p' 9 -1« p r- 3 V S n-. 9 p ^ O 3 p S£ 5. ? 5’ §, B-. ? P ^ p ÌEg!^p^!l?ii £:!|i'8s!ll^ 3 3 nj 5?r _ r’'- ^ — — I- a K c ■s- p| S 3'S .^If^piž« o t9 2 ^ p E w p * j d ^ -(Jj £T. ^ 3 O- Tj _ rt P. co ^ Q 7? £ C 2. o 2,p Eb . E: ^ 9 g--?gp9° 3 = II$E.Cgs-cr^!o s- a — g' K“ g H^Ebs ^p-3 -S.E &;■ „ %f -~ »¥ p-p; « ^ 3 g 1.0 .? © " 2. E3-|g.s-?r2.a|;^ P - P t: Pt P S S. c/i B P 3 -3 t—i. ^ P o P p p e|e|^ P t—* H— P N < ,g 2<' tr P š P 'p'*P p p o 3 p p a » - ^ tp ’ r» {» P *tčj 9 s ” p 2.« § “lisi» p š a i p- 3 ^ Ž ? 1 3 3 ^p9 1 1 S1 a ^ 93 s. ^ |sap- . c -• « I < O- CD c/J ? ?? ir" = p tr P 111 U 3 « P C 2 p? P W H CD 3 ^ * CD ^ 3 P p p< 03 »—. CS CD * g.aq £ S* I p 3 CD ts èi *2 'S;^3E-«k' §SS2^'< $2.2 - 2.®£°S. ap'^S.BS-^BOgg&HgS' 3-S5'q3:eo-3P0<3s.a_o -, p 2* p_ I5: a< : S-o 2.1 ri- I- I I ■~o ^ a IWI S1 §• 111 i || 9 3 « ;is5i p 13 Š C ,2. I S cr« S gg.^ 3 53 |-| a ^ p a p &■ N I 5T S.3^2. M» C-»- 1S. 5'J $ g žeršE3 o •a 9 2 o fi ® 9" 9 fi C fi »£•£ l’g 3 S w ^isssi? 2 S ® & gf 2pgg; g: 3. a • q 0 ro 5 „ : g3tsiiJt®a® 2.3-p ?&3Sr!B1 s=l gsl “ -3 3 a »=fi 3i; crptaTop-p^^iJ^oS-^-^-SS — - r* < ' ^ J “ gL§ggO-°N g'Oocc®'^^ s-» S < 3 o,2.2.g|.w §I1n®c!S^ ®3!0O'K-Sbre -l93(jq 3*3 f t I *-j m. CD P 3 N ‘ p < ° l!;?t “ g-|5:o ?r r- ^ o or CQ O N Q- C 2E|Eo 9 ? p 9 ~$3e.S-a = |'3 5B»c'S°5«3^aš°SgSggr p p r 9 9 9 £ o 4 r- o < v a.’ ? a- fi’ £ F- r fi a-' s ? a- "r- ? fi N< 3 c* o fi 9 p P. fi- 9 š § 2' ^ 9 3 2. ' 9 9 p B fi < s —^ S'fi 3 ™ 3 fi 2“ •"I §■£ Q 3 JD p P h-W 0< - ^ 3. CP UX CP F" I 9 < g S 9 9 ar- f9 o č «i '~' 9-f S I S£ Q O ^ W p B <; ‘p 2.2. fi- F -ti 3 ; 1 il: 11| ' if 1 1: „»K ^ B f 11 s J 31 If ;.% I r: ! 11 : || 1 ls’s!sj|ssgp.:_ss|i |a|f lllsl® I» lB-s i'81 ® 2. 3L =a ® » »• ® a. ~ fi a a 3 N » S c rG'fig ^2.3-0 a|B-P 3 f® ^ ,S-ÌsB"-B a^B. P a g" 3 P 2- CD N CD ►— Q P CD ^ ^ g o £' 2. O a. N ® a 5: § 3 -g' fi N | p-|g-'D 9-P« p c- 3 . a 3 I ® ® 1 3 || V 3 5' S p CD CD Oq g-F » a !*t » ® ^ 5 o a fi »• a " ~ " 3 H 1 g a a M 5^ g s ®- 3 g' 3 g.®. S o‘ fi s -® * fi -aa3 '§'0§|g92 $<'»»? °-3'$*. Q“ D O o 2:-' a.50 27 Ì' g 3, « c I.-2. Co §5^ f-ì< cp >» 5. co

«1 čp w ,^T q 2 fp b i^r*£ o S co

3 ■2 0« “'‘a.l a: ® 9 ~- 3 0 3 « E ® Q § * «•=•'§ 2.2-c 3 ® « ^3* l^s-Slg^-3 co N Rog 3 ® g' ® § g-og'®! g.3-gi:§*»fi ~: S. a S' S. §°SF2-3-OS?a BaS a- ^ fR< S a- fi- a o a. -%;§:S| »|| 3 co a - P 2: ~- 9<9 g 9 ^ ■ c Ito O"* o o O 3 2 *4333 o ^ E.3 "o Ì:i”(C Q Q ^ P^T cp o 3. 5 2 “ ?? Ea 0 f Q CO ^

a 3 - « S g ■g’ -S ►»• 2 2 2a > S ° S a a c •£ § £ p, s q o o O fc o-= ® -■-O1 8 - „ - ^ >§ Ž a « ž -^ £ iT .& S a->y gEl-^5 o M TO llifljll N 1 .-3 § .« i “ -2 I I I Oh « u 0 ffi a to^s a O 5b " E 0) 2 E “f I g; 1ÌII C S;=r£ •i ° ^ > •S 'S o ® o Sod^g "•2 III Ii>SS-a ;« C .2 2 E< i1 ;s -2 » g a ^ -r- ,n c - " ^ .S ^ >N Ò aS.SŽ I >2 i S « “ 2 2 P K o a » tj •a “g 1 2 . ^ ^ ,2 •§ ■I 2 a 2 S S « d '.§«5^2 n’» 'S-s d I if O ° |! &I > =« ® ^ š?:a . ■B 5 .« o S .2, « d ^ 2 -r ! i"J^l > .® 3 o $p r> " -s B •sagf 8ž'3l§i-|5ž« g^?7 '3.!^ „ ^ g 1| §.«>«! a, 11 s la > -s '3^ I" velasi.- - •>* ,o 'S la: U T! s5 ° -S s- rt > a .m ta s.a£ •5 11 r 3 8’8 g 8 & a. S 2 “ o 2a-2J « S c ._ «3 S ~ f a si i s d g > as-^ d -2. o'1 "g ft a c ^ ! oj C C d n s i 2 M B :§ d i“dSi§>£ 5 > s g g'Eo s ^ i g 1 ^ i l-g ’a I s ». 12 a g ’g o = :gdltc-5- d -N 3 ^ g a ^•■a §; ferS f ŠP ^ -~ c .£, »> ° rt rt > m "-a =S 2 qj rt T3 ^ ” ^ 2, o a s 8-h o lili Hl!!€i; 14^ .^■oft^- dftS33C3 d "S to S lediti is s i ;2. ,8 S s:t |S _rt » r^! rt “.fi «I ^ »«N“-3g-ft'“ ?ilfe^g g^a-sog^^i - Sgsaag « a .. ,g > a g ^ ° ^ d.« S.2,-^ S a 'e a) s a ^ ^ ' rt ^2 3 « fe 8 •^-i'à;ii:pg|! is|gog“ 8s?!l!.s":isS3li:-"4ii!l ^'S g sn § aills“a-|^ss» »r&t^ Stil? ’C >2 i .2, ^ ft ° a, ,U jd d -d "g ^ (X .£, ’l « d 3 co . € O -i O ' ‘ A rt £ > ^ J -g ^J3 bc > S,8S“5i4|llillgi|li “intra —d O O rt C a c > _ c p- c & o *5 • ci ** i: -c fes a s » ^!iil| 1 .S C rt ^ > rt .r-, P 'silnir 6 » j a, i> « liflgls2 s k a a -s ~ .a 'E 2 B . g, g 'd z - S) “ • >s i .. -š e a •sg-'f.-l: 9 -Kt lu'?-® .2 ftC «K° d a 5 3 s c Q-.a d «w g « « S'-à'S s » ^ ! :sp!tgtlssa d a i d ^ ,2 n" d d>u ujdg; wt! & d »5 d-Š Šf- cS-oa^j rrt tc o, t, c rt > •s g '^ "1 :S§l\c|&f fs.24i o'a'-, g h .a i o o? -g ,s j Ifllll S4s-;s d o ■§ !2 ;ft S ^:iii s i S-"®jf;||| gl!®^ s ll;!p11a"!g ass-sso^ IS||.S"*2 .2. g ~ •“- * TJ ® £ d ■ w S w ^ c > p g - d A! -r- d |'g’a £ -SB’I “> 2.2,3 2 E ^>S3Ì?g^ ^ rt C c č 11 s a I p 1s “s -s d «rd ^ ^ ^ .«-g | =■' 1 . - 8 a* &2 0~£ =.g-£.fli £ £s * s-■* s •S £ ^ .i | i « s « g d ^ ■cB'ciaa 8'aiS ‘3 O rt c« > —d » g Cd ^ O „J ^^gglso^iSéaS'a 8o«alo-é3>-|gf ^ a I 'i 5 'N ? 1 a ^ > 11111 ^ ■£ S) » ^ 2 ’a ^ d d C ; 211 iž 1 “ ij 1 tu in«i ž § mu 11 j | ti mm a-g^sISa^-alllslsi §r ca^|d o _rt O C T ss _rt m: 5 3 £°-S 0 'd a O 35 ' aoSl^IgSgo'sJ’d ^g'd'^^’^HE-g*’ ud„ H- > a g I |-E 3 I 3 I .S 2 c |f .0 2sasal2| a-§ T g o £ S n C — - :>2.s a d- “>0 '.E o £ c* rt *2 ^ «.H . _c •s?«®! a 'gtsli9s rt 7; 2 ” ^ a ® £ 8 3 p ^ KJ O S a» >o a „ 1 g 'g § >0 =50' c m CV5 a 2 E11‘.£ 2 o tu: ^ o w tc S § s CG rt TJ Is bi) ^ rt rt .g P. «P!:i|!i?l^ -^iliiiPJ Ortrt.Qp-njOJCJ ^ITJP'S.Sn^^ rt 0-0 rj *P S 3 d :=, S bJD>rt v; rt Ulil at i ^ il1« 2 2 ž E N s 8 1 » a 2 c J- „ ;rt i E o o ® d ° at 3» 3 2i: sSt II13. g ^ s i2 •»-H S £ »o :== tj rt rt O > TJ I d" č I .£, o.£ .rt f’c . _ d s.a Is al 1.2. at 8 a .2-a ^ 1 0 s g s a| s -g »c 8 "•2.~2-2 S £ is 2 J :.a S-a d a o ‘ft |f||l ■O :ft ft g I 0 a £ NJ O ' f ' O X3 C r « g. ' § i -a •" 2 ^ a C.g ft-s C S 8 ’5- * d K c rt id ^ . rj N .2 .d -C ^ ft c ò g :£ d > i;ES|è.| « 'o ^ _ c |3sai|lt 2 I I 8 '"• S ! O ■ d 2 - — S .0, w ® ' azllfil“l 5 § “ g® £ 8 ^ Ì2 !;sl!§-5& ; f g 5 g 3 .a a I ; il-?aSl2|' P2^sa2§è a a>1»3 d 3j^2 .rSSd g'S^ CO S— •rl fl *rH fH -, p rt p, rt £ C .S .S . o s rt > o •d s- -■S •rt "co C rt 3 a rt ^ rt > TJ O ® s ll S-a a §, d ® j “ g "a a •a 2 d 83|2 d 1 p ” p I sJ|ala 3 « s ^ a s i «j :® § 8 c £> £5 . „ J >'j&d "5 «« ft| S -a gi|0->d-gSa pr « o ^ •§ -g is, re® a .H, p d c > '-^recOE o ' ^ § 're IS B t ^ i E M3 C.2,C3 tn 1 m izsili l'tlf .11 = 5 s .gf s i * a jUnđrjt > _ ^£o2Sd:’N2ca ucrtc oj C P ^ rt TJ p'5N^“D-cNdft2 |-S°?sls|c* 1 itriš'sl'i § Šalil ilifII "S o Q c ^ c: "S »O >»! •2 o d a S d a-^ §'<1 gtsi N „‘^>6 -2 §.,g -O O rt Vi a E c •*»* sj r- taT* N^^r| >s* g „ c 2 •2L‘~ o 3 a o E ^ O ►O m ^ o ^ O) 2 C d ~ ^ o*2 .§ •»M N O -o; co >0 c ^ ? 5 3 O Oj 'ft 3, O "c a "£■ . _ •S 'a *£ o ^ *F .;- a . ^š S? S o-*.? rt >«o » a ^ > Dh ^ S VIJ rt ~ S c 41*1 £ », a c >0 £ -~ o 0..2 «u N >«J C> d^‘g.2. :k, o d 'Ta o •*- C “> 3 d O ^ -cć*1* E "o J£''S ^ ^ 'S „c . d •H o c E o s: c ^ d *a a°'3 ^ 3 rt *T3 co rt rt . rt ^ *4-4 a o -SL. s š-s-3 § o S 0 3. C 0 *3 3*2-2 2- s d - .‘S J S ft-S-fe I ^ I "O o O vO ir o o « O o O ■PO H d ^3 C- ~ *3 "o 'S"1^ P ft’ft» M O ^ a-s-a i.g-21- ^ o ^ 0 - o I ÌS -g 5 3 O ^ ;N d ^ 5 N 'd >N '3 >NJ 'fto o O "S N d f 'o £ 5-®3‘d s r O --g H.^'~ •"'d § § ^ § O- N g.d - g g o 3 e “ o £ o"’« 0 O 3 _ g 2 •ft'-h -3 ^ K? « d ^ ^ d 'J2 c 3 E^-~ Ja^ ^*2 l-a a § >a N' SS-t c03 £ 2 r ^ c št'S o o'^a ^ a 5 ■3 ^ *d d c .5-2 Qd-og h:d a 2 a^Si •'t; *2 »K ^ •o 3 0.4: § Srcovs -S:.« .s^ E^ 3S § -2>s .2 š a-s •M rt O rt CO CO IW a-c| o p 'aŠ.H K. CJ C ‘ ° « C* ««M 2 '~ "o o •^''d O O. 1 •- a - a •2. o “S 'P c ^ o 3 .-2 = ;g ^ *a ^ ^ a 10 £ O - ~ w 1 .'d k. a 0 c o a,“S ,!?Jj! *2 -C ” — ::r - d1 c a 1s ‘n :a. 2 "w fS* .1 i «1*2-* C C-sO a a 2 .« 'O ^ c _ a 3|-i-24^s^ -° a 3. ■3-S ^>2 I -c «* •*-* O -2. A •S « c :£. rt 2 'i- ^ §:2 d h a c/3 O . o a 3'- c-*« d 5 O O.cO'p'o^'doOd^ a5 g 0 -S 2 og" c d *2 |*a*5.i df'g Ì^^-2 w p a, „ o a.'”-^ C P 'So (« ‘o o g , oo-£«2d^^ 2§2 S‘s I « g-S'-c: . 2-S c N a £ Oj O *'■'*> rt ‘ g d 3 « O a j-jk *3 I o c rt* *rt a ? « Q g3;5'?^!.^2i|a 1. Q -^ > k7 *n ^ O ' ^ f -3 -~ S ^ d o d a o -S E aE 0-0 o E 5 5 S ^ C.*2 ^ a g 2 n 2! ^ »O 5-fa- o a d ^ *g 5 a - a a ^ o E*5 o - cj^-S d S»§ o S d"°« 2 r- 0 «• C ~ 3 o. F rt q rt i<0 '“ S n-2 N o (o - E *.*! « d Co »Xi .b 5;sv - ~ 3 d E O, —4: d O S d ."3 — S-a-dOd05^;;! o ^3 3^3 d a ° a § ® 3 •- I ° al 3 I.C N'-g '^2 ( 3--£ a a| ® § Iflf •: •5 £ “S '?*2 §4-§|-2>S c 3 -t §‘S“3 ^3 3.>h a d l’o ' ^ ^ g § d-| 1. 2 2-S £ 0 I C a! d at-,*o2Q.l>;p^2.dNg*3 ^2 . n “a a*3; »m o c ’d * 3 .0 g.^.2i. a o ^ £ d » -cs -3 s 3*. d >N 2 >No O b 3 £ N d33 •— E otwSaNÌld-"1- 2 —- ~ ■£ c ••« o ~* 3 o ® d *3 "3 * 2 S > -c «® 'p-^r •*-j *— o o ?? '2 a 2 a "d >2 a-H^'S^ ^a. o 2-5 S E •3*1 P .2^ “-SL o 2 F 1S „ a- O, «5 w -a; . c d £ •-• *3 S c ” C " '3-0 g k. ^ o ^ b '~ 3 O.N^r^ 3-IS c d 33 •g g c n Er2 a§ -d- ^>04-, a E ^ a ^ fc w o o -~ « d ■>-• > a s3 3 « ^ go g -5 a ^ 5 „22^''5 o-^a-sS3^ a.^ - "3.ÌS ^‘2 ^ 3-§ •3 S 0.4; o-g^Ls .SL a g .= 2^ § g ^*§ g.‘| a O J; ■3.s E ’d o, ktS « •* £ f-1 8 g sj “ dllš-g •sgll>a g.ra dt“re .««ft'O'^P? •a d re - s v >11 ftSEa S -« 0 ■i °i ^•^-o d d E 1 é g S-iA-s <é § g jj;§-|2g o|#S-à| d«i>l te2lšf Ps?i!li“f^1|i a* «s c is;i: filli o g •allf^^ilti-rsšš > izi > > #Q^ C« 3 > ^ ^ > O ‘g C £ o d « O N £i£ >5 2 CTJ |BaNi'oftp^p< 1 -9 ^ .0 Hfccre = - -a.’S-8-.-|= -S Jati g® fI4||i|ii!l;!!li|f| :| re §..9. = I p ^ S 2 S.1 gÌ-èE « c ft'- > re d c c-E ft B J, _ 'O c C ^ C dt-r '"•atp’2ivÌ8E &.£.-E-g c re c « »-o - S 2.9 I & J “sl ré.S ci i:ia!r «o IMI!! I.sl 5 o P' ir. M h C S J .H-IrE SS e ” s» ^ a p- d P c 5 ■"o il I ! « *iiii:i5'? 8 S E'£ a.SfTŽ^ g n > -o rt d ^v'SoS .^-Ig 8 s d-= V > I J ft-& s re -S .s. 3 d''5 s'ic j>o a s 2 x:-lf|forti|> •jc ft.-E-s'rt a^dš ■Š.H 'c^&^S-0 re ^ fl-S Zf% .41411., 4 5 re Ž ^ : ■•Š M S l3 i . o » o| g o 18^ ti S S IB «re? "• a. s: E -43 E n tuO O M:a!Sg.e ó £ -*■ umi1! litimi! > :=, _ ■a > -0£š|'i|K ? -| s g - o w tuo §.£? I'll tre 9, O. «o c C *^. C J5 ft re -E £ ._- *5 ca cj rt ^ co ta J 1,51 l^^lld N f J C C ^ X >N >N •e > n .5 *s g-=. .s-s S"S ■Ez's* „i ■“Iti^^rfilis-sris 2 lil Ig a: et a ^ H C3 OJ c -'S - E '-c s ^ ft'~ c gl^ t-i. • ll-5: a >• £- 3.3 •£ t3 3 • §< g £. 2 S- ?= N P C- = 1|| «>< a 3 3 1 ®, 3-® p ^ 05. 3 93 (/Ì ^ “ “ 2L 3' n ►§ N ^ ® -31 0< Oq. cS' 3 Z ® g" |.a? P 3 3 o ? ^2-5 *—•• uu £3 P o *^„3 N P, c-*- =H !» I-IpIiI^ 3; o p == C5 «-.3 hrl ^ 2' 5‘ 2 M ^ ® P ^ à g p I S vs n p. c <1 P rt- ^—• P fri H “H p js tj. ■< & p? sr n 3 1 a i<95 0 p^*«s a® ^a«- s .c«2 asi^g.^0 al - 3. £ g ® H ^ o- 9 3. o g ^ s 95 S . . £ ¥ a1" & « izlili! Selilo:,” f| ~ 3- N P 3 &. ćr s 3 E° ^ ? § ►-j >—*• rf-H?- ^ tj C5< g- O 2 P op-, Q- 3'3 2 'S p 3 « « Pr-35 *-aw 2 3 .N 3 f13 5b ' 35.®'N 'g ^ 3 ^ c... ^ 3 a a ►* 3-..9 a> p g^g „ S ►cj . w' 3 3 2 Ó 0 3 3 3^ 51» O! I. ~ “ p 2 d B O S. p. V ^ ^ 2. g E3' 5 g-al-g is s 5. g a - ?» s: |§a *- N 3 N !6 < P. P - a 5. # g* ® 3 §• .p g g &? $ 2. ® * a g-^. CD* &* <-r ►— o § I “ ! a g- ^95 ^. §- ^ »°lSS.§:I=i| ‘-r- rr ^ ^ N 2^0-N < P. TS P OO illil a-p' r B-V c o „. ?r •—1. j—< 3 CT? £• »< 3 p ! g ^ B: ° ^ < § i-pSfi.V _ **ii:i?lsil ? ? I‘ S g ? r’IIKliilf S'isl|l||f;!s:£i:» ? S P Q. ? ? §. r S P f _ g® ^Mvll — o < ^ g ^5. o-2 3. 0 >0 s ^ai^s *° a à ^ w> ® ,O "g ®„s s s? 2 o S : ® S' 3. E 2 p7 •'* 22< ■-•• P 2 rogo' *32 '^•- < 3 -p < 3 I 9 ^ ^S-'a-N r^-P g 2--3 2 n< P' P. 9 a- -•P> 3 3.^ ^ <1 «_,a ~ * p 2- 3 .0, « *?■ ■*< a.§ p d 9 0 95 N ?rS'>9 £ 3' 5'a. 2.°a O- cl_Ji, -3® ^-° p 25 a ?r 9 o p 3 3 . p ?^p' 7T S ^ ? § ^ £ a-- t_a 3<1?7 £^g ^9 -P ^ 2 99 P ^ 3 ^ 2 ? n'p ^ ;P 3 <1 c»< tr* o oj <-+■ * >30 ^ a sb ■' 5 d a 2. P §- 9 < 9 e»- S& p, ^ o <1- a ■— r- '•■' b-4- ^ r-T M 1—1 ‘ 5 E ST ^ p g ^ - £. 3 - 2 3- rP-3PP p ® O P d-P 3- ^ aao^^p-^5 $ £■ §■ 2 S ^ O ^ P- g^SS ^ 5- ' <5 < ... p ■ 3 3- <1 O ^ rd< Ó. —* g9f|9“| 3 " % ■% B p g" F p & , 2 &< £ £ o ,>3 3 3 N ^,5 ^ p CP CP ^ § 3 2- P- P p 1 I p o &P.9 5:t-^p ^ai.3 3 2- Et 9 g“ 3-_ 3 a g w g • « !z; 9 P 3- !--p ^ << d š 3; 3 N< 03 P _. 3 • p s ?r < -3 o 2. p'^’S (-<• o o f—* 1 « 2-^IÌ^ a.o 2 š- ^ o a o ^ CfQ tt 3, g c» 3; ^ ? F- ? a F v 1® r' ^ 2 a a § °. p -3-i' . V o <1 2. Oj • O oj o 15 P s -:■= F. -§? p ? *£g3.p3:,^ “ I3/=23 9- F 2 S< p op ilKit r;:ii!t4a, 3PprN PP

3 3. M F 3 t s. d 9 p O B- 3L ^ ■ - - p a. F ?? tr.^ 3 9 9 p a g p §£ 9 • p a p © f 9 < -<3 O Q F 25.P ^9 9 P £ 3 I - 3- 3“ 3 ® O P '— ^ ° g ^ P 05 p H 3. 9 ^ ts <1 F ? r-^, ' g :9 ‘g ^ s aS.?|g£fN.j| d-F- ? F p ? p- 2, a ~ §3 £ 3 S F ^<9 9 9 t Qj r-£7 03 P- (t P B P P •I s |c S <» sl l&Sg.» g S §B J|'==ig-g5-"-|55£.| 3 !» tt 9 n< p p 9T™ 9 3 * al 9 F s-s« .-o” = Br«grs^f fg?SS2f«|S05'S-S" ■g&s^iss!33 »s Q'S-a FF V* r-T P ^ ^ 3 na §■ s' ^ n p 9 3 a"0 Fa Q o< f-3 E3£a 9 o 3' g S N 3p—« b - S 9 Et 9' ®< 2 iggg|*|»s a.Z% 3 9-s - 9 «2. ^ P* j F'* '—-• r—< 0 N |.|P ^ ^ s< * &£ I ¥ ?• I ? =■ i; II. ? pf I š 1111 § i II 11 g IS g.| =•-!?.& »° 5'IPf ‘g&S-:BS|43^|S“gg =.^g-s-is&ss|gp; = 2?i-«5^|g:2f-aE-gÌ5r 2° » s s S I ! ° Is 3 &•< “‘P^gtr^S-pg^lFg "§5‘^f^Fa.&.%.Š9 ■ c» ©■ ?r F ^ Ò © ?r 3- g- n< “ - “ ® p *3 0 3 O 3 b o 3 & «< iE.rSi 2.2 02 5 m ^ 3 p a 3 2. §2g^S£0. -•9 a JP^* ^ SIj a* 03 2.| |p N £.0 p §-p-£ a393aaK 9F2a-ig.2N F ^ % 9 '§c5iB F .3 “ • o- < ap 9-g a 3' 3. J §. s. g ^ 2 § • 3 91_ ” p CK} o a 2- 3 a. F ^ !» P a © rlg'S.F? g-| pl.?3f9-i a. 3 «P-a. “ a ' ■ 3 P .5° 3' 3 F F as a ■ 9-F £ P CK? 3 J3° P 3“ 3>3>3 9o,i3f3*N |o?^a.g.o&^E ®§.aR'&g-S.?l5- S: o p p 2. o go 9<» g 12a3 F v)"a p § C O ^ ' aS ^>3 “ a'p ® F® 3 ^ a 9 P P * 2- 3 N< 3 !» 2 s, * S p a 9^a.93g»493 ^9Fa..>|^šF' 3 0 tr p 2. § 9 * ^ § g, g hQ £ '“ «&-2 2. o: ^ S 2. s 9 3.3 t 9 9 a t 0 p a a 3 p 3 F. 'g g'Sg'gS'p cc < p. & sr h f g š f 0 £ £ £ § geogc-s^ < p ^ ~ 9 2f -* M ili -0-” p II 3'S s s s « e P Z X &' F? ®' g ^ O* 3 irti -a — at 2 3 p 0Q iniiiilllflir - = 5 •-. 2- “ a -® ® - 9 3 53 3 & 2. & w » III 3-ap £ 3:|p|:||||_ 2 tv 0 ^ 3 ° I S I e. a - g. g- S' O Zd' P ^ t) < *—. o ^ ^ ^ s-'’ s ^ P E =N|. p P - 3 ° £ S 9 9' P N 2, 5 ^ a s- ^ 2. p N ® a 19 a? ' p o ■ E3 fi P3 d> a "g« ” ® O- tt P g” “ w g- 3. < 3 " 3 £2.3 2. g Ze-p 3 H < P P 3 Ilir ,f so. 3 g 3-g« FJg ££cj 3 p “. g rr ® O O š i *§ r. g # 311 O ~ c “ 3« P aj **\ X1 — « CO O C-a. 3^i3;l§.ll^ £ -05 a 03 P § W p iiPi? risu g. CTQ 3 ^ P5 «t, 2.0 95 II 3 •0-2. S p §!«<>? s ?; S I ®' 3' ® 2 'P s P- PF P 3 3 OL N 2'S < ? 3.P - - § ° 0 3"° < 3' o p c &. -!fll#^7l as r s §-'° S4 P" S- 5 a ® P o 0 - < 3 _ P P 3' ž. s ? £? a. &§- 3 M P “ Sg-^?£.f?3 g-?pgg 5II':i:is9<||vS'-tS - E-=g3| fg||||& S 1 3 •S- E £ o PO I sr 5' O S 3- 3 gS.Epi 3:0 a I® S, B gj rt ~ D. O P P 3 N šgfgi.=ir3 f 2. * — S« < « 3 aa- 2 O» N< CD CD ^ 3‘ < ^>0 i I S’ P CD 0Q P S-^ 3 P ^5: “ggg-gaB'Sp'ia rs-ga^ s l o a® o a 0< CO ^ r/) P rt o ° Ž & 0-2-3 » X "I r =1 s0£-3 »llsitl^a-as a Fo-ff°§ats a65 S ?rg,p. llfffr-šl 2 <) & rt E ? p c: p 2. S o p S £•3 §E a O 'P P SB'Ff CD g- o§ 3 3 P 3 O« p a 3 & R CJ ^ 5gll: ^ rt O — •P ' _ O o 3SŠ5°3® ? o4 S'&&:o42 a- rt ?r (2. S H SsIClCs I a,S S «“is_„ g-s-ifll!»=|i ^ of* S-rt èg g'g Ir S 9 ftg N- H» < ■ F2 P d n o P" !» ai s < 2 E4|- a s * £§■.!*’! g. g c« o C pr o D -a CD pr p »-<• *2, J3 e 3 ■g’ s. ^ s'S I 95 p 2. p F O.«? n' 65 Jp p P ts '—• p t- liill! Pirnici g ’ ? T 1 3' ® liF:r'i;ii?!i RUSIJA IN SLOVANSKI NARODI Že od prastarih časov so slovanski narodi, med seboj tesno povezani ne le po jezi ku, značaju in kulturi, ampak tudi po skupni zgodovini. V teku stoletij so 'novali braniti svojo svobodo in neodvisnost pred neštetimi sovražniki Južne slovanske države so morale odbiti več napadov Bizanca na svojo neodvisnost. V 14- in 15. stoletju sr. Bolgari in Srbi podlegli turškim napa-dom in so prišli pod turški jarem. Hrvatska država je bila cilj frankovskih napadov, pozneje pa plen Benečanov in Madžarov. Češka država ki je v 15. stoletju dosegla kulturni razcvit ie pod udarci av-stiijskih Habsburžanov izgubila svojo politično samostojnost. Poljska je po političnem in kulturnem višku v 16. stoletju jela propadati iu proti koncu 18. stoletju nehala obstojati. Samo ruska država, ki je vrgla raz sebe mongolsko-ta tarski jarem, je stopila na vidno mesto med 'narodi liv-rope in Azije- Ruska drža da se je nevzdržno politično in Tgospodarsko jačala in Sir' sčasoipa razvita v močno, osrednjo državo. Zatirani in .podjarmljenj slovanski narodi so, z vplikimj upi upirali avoje oči v ,ruski narod. V drugi, polovici 17. stoletja je prispel v Moskvo »Serb« .tuiij Križanič slovanski domoljub in zelo izobražen mož Napisal je političen spiš »Razgovor o via-dateljstvu« ali »Politika«, v katerem opisuje; težek položaj slovanskih narodov, ki životarijo pod turškim, nemškim in madžarskim jarmom. Prva pomoč ruskega naroda Slovanom bi bila po Križaničev! sodbi v tem. da se »popravi slovanski jezik in da še jim odprejo njihove prirodne razumne oči«, šele ta pot vodi k dostojanstvu in preporodu Kulturni stiki z južnimi Slovani Ruski narod je že » oi last ruskega carja, ruski jezik pa naj bi pestai občilo vseh slovansk h narod av. Te u n-slavistične ideologijo niso niko.: odtbro vali progresivni delavci Rusije. Carska Rusija jo" pomagala balkanskim Slovanom, da so se.ciresli turškega jerob-'tva. Ko je Turčija Rusiji napovedala vojno, je Peter 1. skušal spraviti na noge balkanske Slovane, da bi se dvignili proti svojim stoletnim zatiralcem. Obetal jim je tudi, da' jih bo osvobodil poganskega jarma... Peter I. je zlasli težil za tem, tla bi zaplet v vojno proti Turkom Crnogorce Crnogorci so so res postavili Turkom po robu in so odvrnili pozornost turške vojske od Rusov. Toda nepovoljen iztek prutske kampanje je uničil mnoge nađi Slovanov, posebno Srbov., Kljub* temu pa je ostala Rusija za Srbe velika slovanska država, od katere edine so je bilo nadejati pomoči proli stoletnemu turškemu sovražniku- Tudi Katarina II. Je v letih 1768—1 <74 skušala pritegniti pozornost balkanskih Slo- uroč je prišla piepozno. Tek vojnih dogodkov se je obrnil proti Srbom. L. 1870! je postal položaj katastrofalen. Tedaj se je srbsko, vlada obrnila s prošnjo za pomoč na Rusijo- Aleksander II. je paddi Turčiji ultimat, 21. februarja 1877. so bile ustavljene operacijo in Turčija je sklenila s Srbijo mir. Srbeko-čmogorska vojna proti Turkom ni bila po volji Avstriji, ki ni hotela dopustiti združitve srbskih dežel. Franc Jožef ie bil proti temu, da bi se osnevala zedinjena slovanska ali kakšna druga država •Vsakji sprememba starega stanja je pomenila za Avstrijo zahtevo, da se teritorialno ■koristi. Zahteve Franca Jožefa, na kater? je , pristal Aleksander II.,'so bile v skladu z Bismarckovimi načrti, t. j. Avstrija jo mela pravico zahtevati odškodnino za i/. zube ozemelj v prusko-avstrijski vojn Kompenzacije naj bi se našle na Balkanu. Leta 1877., po obračunu Turkov z Bolgar: o carska vlada napovedala Turčiji vojno Napredovanje Rusov je izzvalo veliko nav-ušenje . Srbski narod je aktivno sodeloval v tej vojni prepričan, da bo s svojo boil» iosegel zedinjenje Srbov. , S. Premirjem v San Stefanu so dobile Srbija. Bolgarija in Črna gora neodvisnost, Bosna in Hercegovina pa sta imeli postati avtonomni deželi. Evropske države A\-trija, Nemčija in Anglija pa so zahtevale rcvizijò san-tefan-skega miru in berlinski mednarodni tribunal je uničil vse rezultate bojev iz le* 18<7—78, prav tako tudi sanstéfanski mir. Bosna in Hercegovina sla ostali pod Avstrijo. Bolgarija jo bila razkosana. Berlinski kongres je raztrgal srbski in bolgarski narod na več kosov. Srbija, ki ji je bil zaprt izhod na morje je bila praktično postavljena pod nadzorstvo Avstrije. Berlinski kongres je stvoril zelo napet položaj na Balkanu- Balkanski narodi, združeni v Balkanski zvezi zaradi nernško-avstrijsko napadalnosti, so 1. 1912. začeli vojno proti Turkom. Toda zaradi provokacij diplomatskih spletkarjev evropskih imperialističnih držav je balkanska vojna poslala vir novih nasprotij med Srbi in Bolgari (bitka na Bregal-nici), ki je še bolj zamrsila položaj na Balkanu, kar* je bilo zopet v prilog av- - trijskp-nemškerrm imperializmu., ' Vplivi Sovjetske revolucije Velika Oktobrska socialistična revolucija' je imela ogromen vpliv Tra usodo slovanskih narodov. Sovjetska revolucija je za vedno odstranila canstigno politiko zatiranja ter je slovanskim narodom pokazala. , pot borbe za uvedbo resnične ljudsko demokracije- Poljska je dobila neodvisnost-V Bolgariji. Srbiji, Hrvatski, na Češkem — povsod se je začelo revolucionarno gibanje Velika Oktobrska socialistična revolucija je odkrila tudi možnosti za vzpostavitev prijateljskih odnosov med bratskimi slovanskimi narodi. Sovjetska Rusija je postala pravi zaščitnik svobode in neodvisnosti slovanskih narodov. Nenarodne vlade Poljske. Jugoslavije in Bolgarije PU niso hotele vzpostaviti stikov z državo, ki je' uničila oblast kapitala. Poljska šlahta je kovala orožje proti Sovjetom, svobodoljubna Češka je padla pod udarci Hiticrjevcev, bolgarska reakcija je izdala svoj'narod ter . ga izročila fašističnim zavojevalcem. Slovanski narodi’ so bili zopet zasužnjeni. ■ ■'**&*; - • *>; Junaška borba Rdeče vojske proti fašističnim osvajačem je sprostila s'ovanske narode izpod hitlerjevskega škornja. Sovjetska zveza je izpričala, da je resnična prijateljica slovanskih naindov. Genialna strategija Stalina in junaštvo narodov Sovjetske /.veze sta ““ odrinila hitlerjevce in vrnila w svobodo zasužnjenim Slovanom. Sovjetski vojaki so pomagali osvoboditi Poljsko in Bolgarijo, v sodelovanju z jugoslovanskimi partizani pod vodstvom maršala Tita pa tudi Jugoslavijo. Prav tako je. sovjetska vojska rešila Češko in Prago. j Slovanski narodi, katere jo osvobodila Rdeča armiWa, so sestavili svoje demokratske viarie. Sovjetska zveza je sklenila pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomori s Češko, Poljsko ,n Jugoslavijo. Pomen leh pogodb je ogromen. 'Lahko rečemo, da predStavljajo jamstvo za slovanske narode, njihov razvoj in procvit- V okviru tega prijateljstva lahko vsak narod ohrani svojo -uverenost. Novembra liHi. je Stalin izjavil odpo-sianstvu mesta Varšave: »Zveza slovan-■ Ir ih narodov — to ni carski imperialistični panslavizem — to je zveza enakopravnih -tovariških držav. Sovjetska zveza stoji na braniku takšne zveze.« Sovjetska zveza, zvesta načelu pravic narodov do samoodločbe, ki je stvorila pogoje za življenje slovanskih narodov, bo fuvala in branila ne le svojo neodvisnost, ampak tudi svobodo in neodvisnost bratskih slovanskih narodov. Slovanski narodi pa bodo v tesnem medsebojnem sodelovati iu in v sodelovanju z ruskim narodom kmalu zacelili rane, ki so jih jim zadali podli fašisti. Slovanski narodi bodo tudi vedno ohranili v svoj ili srcih iskreno hvaležnost svojemu osvoboditelju in-prijatelju slovanskih narodov, velikemu Stalinu. (Po članku P. Pi če ta, dopisnega čl" " Akademije znano*1' 7r Siu*»0M Obnova v Jugoslaviji V letošnjem letu je piva naloga jugoslovanskega kmetijstva, da doseže 'im večji pridelek. Spomladi pomeni to. da morajo jugoslovanski kmetje izpolniti setveni načrt, ki predvideva, da bomo v Jugoslaviji za.«e-luli skoraj toliko kot pred vojno, pri nekaterih industrijskih rastlinah n. pr- {iri tobaku, konoplji pa še nekaj ver. lo in lahka naloga Za naše kmetijstvo, ki razpolaga komaj z dobro polovico predvojnega števila vprežne živine, ki mu primanjkuje semena ki je izgubilo dobro tretjino plugov in drugega orodja. Seme je treba dovažati iz Vojvodine, ga preizkušati in čistiti, kar je naloga semenskih postaj in družb za promet s semeni ki so na u oo osnovane v vseh republikah. 1'reha je izvršiti kolonizacijo opustošenih in zapuščenih krajev, zlasti v Vojvodini, kjer so poheg-nili Nemci. Na njihova posestva se je naselilo že na desettisoče kolonistovskih rodimi iz vseh drugih pokrajin Jugoslavije, posebno iz krajev, ki so bili v vojn opustošeni; vsi kolonisti morajo spomladi sejati. Za izpolnitev setvenega načrta je dalje važno čim boljše izkoriščanje obstoječe vprežne živine; v večini republik je zato predpisano, da mora vsak kmet, ki razpolaga z vprežno živino, izoralj določeno površino svoje in tuje zemlje. Ravnotnko je za izvedbo setve važno, da bo čim več orodja na razpolago. Po vseh tovarnah in mehaničnih delavnicah so se zato zbrale ekipe mehanikov, ki popravljajo okoliškim kmetom orodje. Mnogo bodo pri setvi pomagali traktorji. Stara Jugoslavija je poznala traktorje samo na veleposestvih v severnih ravninah, pa še tu bolj malo. Večina teh traktorjev {1500 od &Ì00; je bita med vojno uničena, preostali traktorji pa povečini pokvarjeni. Še med vojno so jih pričeli popravljati. Poleg teh orjejo zdaj tudi traktorji, ki jih je dobavila UNRRA. Za vse le traktorje je bilo treba šele vzgojiti traktoriste in mehanike. So to povečini demobilizirani borci, tudi demobiliziram' partizanke so med njimi. Nekateri so se poskusili že lani, večina pa jih je letos pozimi obiskovala strokovne šole in se bodo poskusili, prvič letos spomladi, organizirani v traktorske brigade, ki so si že postavile svoje naloge in bodo tekmovale med sabo. tekmovale noč in dan. Samo v Vojvodini, kjer se zaenkrat uporablja največ traktor jev, bodo traktoristi i/o.vPi če/. «10.000 juter zemlje. Izpolniti spbminuausai setveni načrt ji trenutno glavna naloga jugoslovanskega kmetijstva. Poleg te naloge pa je še polno drugih, ki jun je namen, da izpopolnijo naše kmetijstvo in ga dvignejo. Marsikje se vrše melioracijska dela, zajezujejo hudo urniki, odvajajo kraške vode in izsušujejo polja; vse to so dela, ki so jih sklenili kmetje somi in ki jih izvršujejo predvsem z lastnim skupnim prostovoljnim delom. Marsikje sc viši pogozdovanje, marsikje obnova sadovnjakov in vinogradov, kar bo mogoče v večji meri, ko bodo obnovljene in povečane drevesnice, ki so bile #ied vojno večinoma uničene. In povsod se preko zadrug in množičnih Organizacij uvajajo v kmetijstvo nove vrste pridelkov in predvsem boljši načini obdelovanja ter zadruž-' ni način predelovanja tor vnovčevanju i*i del kov, ki naj enkrat za vselej pripelje kmetijstvo \y. zaostalostf, v kakršni ga jo tiščal kapitalistični sistem, v načrtno *0-spn' lir/l vo. Obnova v gozdnem in lesnem gospodarstvu jo važna posebno zato. ker je les ena iz med najpotrebnejših stvari za obnovo sploh. Kot pri prometu in še pred njim — je bilo treba doseči takojšnjo čim. večjo proizvodnjo lesa. Kot pri železnicah, se zato tudi v lesnem gospodarstvu vrši oh-. nova v dveh etapah; V prvi. se skuša pio-viziano s sredstvu ki so bila trenutno na razpolago, obnoviti produkcija, nakar se. bo lesno gospodarstvo izgradilo s pomočjo novih, trainili naprav. I.ani pa je bilo tra ha'na librò popVaviti čim več vsega — tl £ng do gozdnih poti. V glavni gozdni republiki. v Rosni »n llem-ginini so bile uničene ali težko poškodovane v.-e velike žaee. Tukaj: po osvoboditvi so osnovat; okrog, it) gozdnih uprav, ki so vsaka v *vn jem področju organizirale, pridobivanje in predelu vo lesa. že jeseni je bila .večina velikih žgg spet v obratu med litimi tudi največja jugoslovanska žaga v /aividovi Cit,, kjer so porabili do začetka decembra za popravilo jarinenikov tiO.OOt) delovnih ur in za popravila zgradb (od žage so ostale koncem vojne ruševine) tlO.UOO ur. Samo v Bosni so poleti in jeseni popravili 3IM km gozdnih prog in tisoče kilometrov gozdnih poti. Od maja do oktobra se ie lesna proizvodnja v Bosir povečala enajstkratno. Proizvodnja- obsega železniške pragove, jamski les, telefonske drogove gradbeni ics, vse same neobho lno potrebne stvari za obnovo. Obsega, pa ludi les za kurjavo; gozdna industrija in rudarji v premogovnikih so omogočili, da Jugoslavija letos pozimi ni prezebala kot jo: prezebala večin« evropskih dežel Nainiijiiejša naloga obnovi: — poleg ob nove. prometa -Pd jo ' hibi. lani v Jugoslaviji •: gradnja bivauše za óne, ki jim je okupacija požgala domove. Bilo je potrebno na bino zidati in poslavljati Jesene hiše. tako da je jeseni prebivalstvo v porušenih krajih imelo vsaj streho nad glavo Seveda ne hi bili prišli daleč, če bi vsak pasa mezi lik zase pop: avljal «voje- ruševine. Obnoviti je bilo treba ce e naselbine, Tehnično vodstvo, sestavljanje, načrtov iti preskrbo materiala, ki ga ni bilo na licu mesta, so vzeli v roke grad furia ministrstva posameznih republik in okrožni odbori, ki so organizirali delo za katero so prijeli vsi, prav. vsi, ki jim je bilo mogoče. V Sloveniji so.vodile delo tehnične baze gradbenega ministrstva ki so pripravile načrte, po katerih rastejo nova vasi, v katerih bodo gospodarske in higijenske potrebe bolj zadovoljene kol. so bile v starih, porušenih vaseh. Pri obnovi naselbin je posebno važno prostovoljno sodelovanje vsega prebivalstva prizadetih krajev, kajti finančnih sredstev je danes malo na razpolago. Kaj more na tem področju ustvariti prostovoljno delo kaže hrvaški prioiet. V posebno upustoše-nih krajih Banije. Liko in Korduna so lani od julija do novembra izvedli med okrožji in okraji štirimesečno tekmovanje za izgradnjo naselbin, cest in mostov. V tem času so zgradili 20.522 trajnih in 10-01, začasnih stanovanjskih zgradb. 0.429 gosp-> danskih poslopij in 1.378 javnih zgradb Vrednost teh zgradb znaša 86.) mdijrsnov dinarjev in samo 197 milijonov, torej nit; četrtino, so znašali denarni izdatki, več kot trt četrtine pa je dalo prostovoljno delo. . To množično prostovoljno delo za obnove zemlje bo dalo v še mnogo večjem obsegu slične rezultate tudi letos, ko se bo vršil/ obnavljanje naselbin in zgradb po načrtih ki so fili iždelalc vlade posameznih republik in za katere ho v denarju porabljen h 1.200 milijonov dinarjev. Ko* dajejo delavci, kmetje in uradniki milijone hi milijone prostovoljnih delovnih ur za obnovo zemlje, vedo eno: da je mo gbčes obnoviti jugoslovansko gospodarstvo samo z lastnim delom, Finančna sredstva za obnovo so pičla. Stroškov za obnovo ni mogoče kriti iz rednih budžetov zvezne in republikanskih vlad. Plačevati stroške ob- ^ nove z novo tiskanim denarjem bi pomenilo razvrednotenje dinarja in s tem poslabšanjem materialnega stanja delovnega ljudstva ter vrsto gospodarskih m političnih težkoč. Zboljšanje položaja delovnega ljudstva je v današnjih razmerah možno samo s povečanjem kupne moči dinarja, do katere bo prišlo le s povečanjem proizvodnje in znižanjem proizvajalnih stroškov. Obnovo finansira danes lahko samo Fond za obnovo zemlje, v katerega so stekajo zaenkrat le sredstva, ki izvirajo iz odvzema dobička vojnim dobičkarjem, iz delnega lilačjla, ki ga plačajo jugoslovanski po-■ trošniki za UNRRA-ino blago in iz pia čila jugoslovanskih potrošnikov za vtpara-cijske dobave, ki so pa doslej malenkostne. Ta sredstva morejo kriti le del potreb ob-ilove. velik del pa mora dati prostovoijiv; delo. To prostovoljno delo izvira iz zavesti, da sc z njim ustvarja novo, obnovljeno in prenovi leno jugoslovansko gospndattitvo, gospodarstvo, ki bb. ljudsko gospodarstvo; ljudsko, ker mu ljudstvo postavlja naloge in cilje ljudsko ker to gospodarstvo pomeni že danes in bo .pomenilo v še vse večji meri blagostanje delovnega ljudstva. Dosedanji uspehi so opravičevali to navdušeno požrtvovalnost pri delu za obnovo. Obnova je stvar, ki se tiče vsakega Jugoslovana. Ko prinaša časopisje podatke In slike o novih mostovih, o povečanju prometa, o obnovljenih rudnikih in tovarnah c povečanju j>rodukcije, o delovanju novih zadrug, o prekoračenih normah, vsak Jugoslovan ve da čita vesti, ki se tičejo vsakega- Saj mu govore o ogromnem delu, ki je skupno delo, pri katerem je vsak udeležen. In vesti so dobre. Vsak nov most. vsaka obnovljena proga, vsak popravljen vagon ne pomeni samo povečanje prometa, vsak obnovljen rudnik in vsak obnovljen stroj ne pomeni samo povečanje proizvodnje, vsaka prekoračena norma in vsaka iznajdba ne pomeni samo pocenitev proizvodnje, ki se ne bi* tikali vsakogar. Ne, vse to pomeni za vsakega Jugoslovana zboljšanje njegovih življenjskih pogojev, povečanje blagostanja. Nihče ne taji, da so bile pri dosedanjem ' delu na obnovi tudi pomanjkljivosti in napake. Iz početka se je obnavljalo predvsem tisto kar je bilo prr roki. ne tisto kar je bilo najkoristnejše za nadaljnjo obnovo. Ni se dovoli pazilo na izkušnje in ni bilo povsod dovoli kontrole- Obnova je zato ob pričetku marsikje nosila pecat primitivnosti. In radi pomanjkanja sredstev je morala biti lani obnova marsikje samo provizorna: marsikje te bilo mogoče izgraditi same lesene mostove in lesene stavbe, ki jih bo treba nadomestiti s trajnimi. Povečanje produkcije je bilo marsikje doseženo santo s podaljšanjem delovnega časa. O agrarni reformi Naši ljudje, ki so v krvavih letili naci-fašistične strahovlade doprinašali iz dneva v dan najtežje žrtve, da hi živeli jia svoji zemlji svobodno in lepše življenje gledaj' danes s ponosom na mogočen razmah FLR Jugoslavije' na gospodarskem in političnem polju V pridobitvah nove svobodne Jugoslavije so utelešeni tudi napori primorske ga ljudstva, ki se je krepko borilo z ostalim delovnim ljudstvom Jugoslavije za ta ko družbeno ureditev, ki naj bi. odg o v ar tatu željam in potrebam tudi delovnegr ljudstva na Primorskem- S po'no pravico zahteva torej ljudstvo Julijske Krajine tako družbeno ureditev kakor to že imajt narodi Jugoslavije. Ena izmed velikih pri lobitev jugoslovanskih narodov je brez. Ivoma agrarna reforma. Agrarna reforma je sprememba zemljiške posesti, to je taka sprememba, da e zemlja nekomu odvzame in dodeli onemu kr je brez. zemlje ali jo pa ima prem..lo Če dobi kmet potom agrarne reforme pre malo zemlje in če jo mora povrhu še odplačevati. mu l>o taka agrarna reforma pri nesla le kopico dolgov in beilo. Ljudstvo Julijske Krajine se seveda ni borilo zn tako agrarno rotolino, ampak za tako. ki daje kmetu zemljo brezplačno. Poglejmo, kaj je bilo i. našim kmetom v Naše ljudstvo hoèe svojo.«Mast •—--V preteklosti Z razmahom trgovine in nastankom mest postaja položaj kmetov — tlačanov vse uezuusnejši. (Iraščakovu po _ lilepiiost postaja vedno večja- Ni jhn več dovolj desetina in niti ne tlaka ki jo mora kmet opravljati. Kmetu-tlačami hočejo odtrgali od ust še zadnji košček kruha /ato , riha ja kaj kmalu ne samo prt nas. ampak v Evropi sploh do velikih kine‘-k »h uporov. Kmetje zahtevajo predvsem zniža-nje davkov. Ti upori so bili minerjem proti 'asfnikom zemlje hi ne toliko proti cen-. Paini oblasti. Take vrste je bil upor. ki ga it- vodil Matija Gubec (15731, V 18. stol-, nastanejo nove spremembe. Oživljanje trgovine ki je v 17. stoletju skoraj popolnoma propadla izkoriščajo Posamezni deželni knezi dà bi. utrdili - svojo moč na račun -centralne oblasti (cesar,ai. ki se pa skuša čim bolj zavarovati s tem la uvaja redno vojske. Za vzdrževanje redne vojske so bili jiolrebni novi davki t. i državni davki. Za odmirjanje novega davku je morala centralna oblast izvesti liud-sko štetje ter izmeriti zemljišča '{uvedba katastra). Da bi si vladarji iz te dobe (pro-svitijeni absolutizem) zagotovili dohodka jiredvsem kmečk • stanu in 1 er ta način tudi zmanjšali moč posameznih deželn h knezov so se začeli baviti z vprašanjem a-grarne reforme ter odprave tlačanstva- Do tega pa ni prišit) in kmet je moral plače, vati poleg ostalih dajatev tudi vedno večje državne .davke Zato so se za>11 sedaj kmetje upirati ue sam o proti krajevni gospodi ampak tudi |>roti centralni oblasti. Upor takega tipa je tal pri nas »Tolminski punt« v tetu 1713 ki ga ie organiziral Gifidnik in ...ki je konrijl s porazom V burnem letu 184* |)ostavl.ja io pri nas kmetje /.allievo odprave tlačanstva in dodelitve graščinske zemlje. To zahtevo e v začetku- del: m« oodjirln tudi meščanstvo, ki je gledalo v svobodnem kmetu veliko možnosti za ruznrh trgovine ter indusjii-ie v mestih. '/. »Oktobarskim nateniom« IS48 je dunajska vlada pristala na »zem-Ijišk > odvezo« (odpravo tlačanstva) in neke vrste agrarno reformo ki pa ni prinesla našemu kmetu p av nobenih Majšttv. Dodeljena zemljo je moral kmet odplačevati. Toda. kje . na i vzame denttf ter plača še davke:' Svojo zemljo je obdeloval s preprostimi sredstvi in jnodajati je Inorai svoj Pridelek, da bi zemljo lahko obdržal. Naš kmet seveda ni mogel vplivali na cene na tržišču Te cene so določali domači in tuji bogataši. Tako se je kmet kaj kmalu zadolžil in prišel im Itobcn- V nsoiudroctih lotili prejšnjega stoletja •mo imeli zlasli na Primorskim v revnej-Hfi krajih pravo ornrstošenje. Naši ljudje SO inorati s »trebuhom za kruhom«, v rudnik/- id lovarm» širom .Vvsliij« in v dalj-.no :Aiiteri.kn.. To .je bil način - s katerim so žrtgolavljiili razni avstrijski nogalini po- ' (Nada-ljevanje na 7. -struni) Nadaljevanje s 0. strani irobne delavce, ki jih je Avstrija rabila za graditev železnic, cest itd. Kmetova zemlja je prišla v roke vaških oderuhov, trgovcev itd. Med slovenskimi kmeti je v tem času ponovno zavrelo in kmečke množico so vrele na »tabore« na poziv Svojih vodi teljev (Levstik itd.), ki so upali, da bodo ■ kmetu in sploh slovenskemu narodu izvo jevali svoje pravice. To močno gibanje so kaj kmalu izpeljali, na svoj mlin slovenski liberalci in klerikalci, ki so iz strahu pred 'ljudstvom navezali svojo politiko na cesarski dvor in njegove verne sluge. S tem je bila velika bitka za našega kmeta, zn, nekaj / časa izgubljena. i ' V svetovni vojni 1914—IS zrastejo slovenskemu kmetu nove nade. Val revolucije v carski Itusiji je bil tako močan, . da je pljusknil preko zidovja fevdalne Avstrije. Med tem ko so se slovenski vojaki upirali, je zorela misel o možnosti združitve vseh jugoslovanskih narodov v samostojno de-mrkratsko državo. Dejstvo, da slovenski narod tedaj šc ni imel močnega ljudskega gibanja pa je ponovno omogočilo, da so domači »prvaki« ostali gospodarji situacije. Agrarna reforma, ki jo je v Jugoslaviji svečano obljubljal kralj Peter I.. je ostijla samo na papirju, medtem ko so začeli na Primorskem fašisti ropati na veliko kmetovo zemljo. Po italijanski okupaciji in zlasti pa po prihodu italijanskih fašistov na oblast (192Ž), skušajo italijanski fašisti go. spodarsko uničiti naše kmečko prebivalstvo z množičnim preganjanjem ter aretacijami, ali pa. s svojo gospodarsko politiko preko bank z uničevanjem slovenskih zadrug (19ŽT-28) in zlasti še s kolonizacijo In tako zvouO integralno bonifikacijo. Svojih peklenskih načrtov nimani 140.009 kmetov najemnikov brez zemlje in najmanj 22.0CO raznih poljedelskih delavcev in dninarjev. Poleg teh je še precejšnje stevho kmetov, ki nimajo dovolj zemlje, k’ bj bila .potrebna za vzdrževanje njihovih družin će bi vso to zemljo razdelili med nrebivnjce iznad 10 let starosti, ki so zaposleni v poljedelstvu, bi vsakdo od teh imel nafmani ?4 ha plodne zemljo in 6,6 ha mešane jemlje. <> bo imel krnet dovolj zemlje in če ho užival še pomoč ostalega prebivalstva, mu ho zemlja brez dvoma obilo rodila. Obdeloval jo bo z veseljem in bo imel tako. ži V • v bla (Tostati ju 1n«li dovDlj ,,rjlike, da P'^le Polagoma na popol-Troer! kP zemlje. iiicmv ',n° /‘‘l ■s,ov,'nsk' i*«rod je, da jr našm e ezaV(‘ narodno osvobodilno bor-z.uvUd zaradi stanja v Julijski Krajin' nnogocem v primeru z novo Jugoslavijo, "z. dvoma mu bo (o dalo še večjo spodilo, da sc vrže na delo s tem večjo po-zrlvovalnostjo da bi mu bilo čim pr ej i>o-vrnjeno ono. kar si je s ležkinri napori /c pridobil. Unissi TEDNIK teli prillatali po-lotil n iz r: ijuško polje«, Adamičevo »Kresovale tri vojke«, rusko narodtjo »Na mor je in vihar«, Venturinijevo »Zdravico«, »Slavo delu«. 1. maja se vrši množični pevski nastop z Volaričevo pesmijo »Slovan na dan«, z rusko^ narodno »Sialingrajska«, z Bučarjevim moškim zborom »V- pozdrav«, kjer narod pozdravlja borce, ki so nam prinesli svobodo z Beraničevo »Domu«, ki je prisega domu, da bodo stali zanj na braniku. Tudi italijanski spored je zanimiv z zbori Iz dveh Verdijevih oper »Coro dei crociati e pellegrini« in z zborom »Inno del primo maggio« iz Verdijeve opere Nabuco. Vršile so se predstave in recitacijski večeri. V soboto 27. t. m. recitacijsko-glasbe-ni večer v dvorani »Rinaldi«, italijanska predstava pa v Domu pristaniških delavcev. V ponedeljek 29. aprila je vprizorilo Slovensko narodno gledališče premiero O. Neillove drame Ana Christie, Bogat in mnogovrsten je spored teh kulturnih prireditev, bogat po pevskih točkah bogat po vsebini, bogat po idejni zasnovi. Nepojmljivo se nam skoro zdi, da se je moglo naše kultumo-proevetno življenje v tako kratkem času dvigniti do take stopnje. Naravna nadarjenost naših ljudi, prirojen kritični duh, prirojen smisel za lepoto, veliko stremljenje po napredku so premagali vse zapreke. Velika življenjska volja in velika življenjska sila sta oblikovali narod in gradivo. Veličasten podvig slovenskega naroda v borbi za lastno svobodo in zn lastno življenje ter za svobodo in življenje vseh zatiranih narodov, žilavost, s katero je naše ljudstvo vzdržalo skozi dolga leta suženjstva v živem prepričanju, da bo prišel dan rešitve, so ojekleneli in skovali naše ljudstvo. Kot je v borbi dal vse iz sebe, tako je tudi po končani borbi dal vse iz se.be, da se zopet znajde, da ugotovi svoje bistvo, da zaživi svoje življenje, da se kulturno znova dvigne. Uspehi so tu in bodo vedno večji in vidnejši. Prešlo je leto poslednjih računov in nastopilo je leto prvih sadov. Tako pravi naš Kajuh v svoji pesmi »Po tisoč lotih«; Let tisoč in ne samo tisoč, dva tisoč, še delj in še del.j .-mo hrepeneli, hlastali po tebi. ti leto poslednjih računov in prvih sadov. Zato je to leto le naše, in naša je lotos pomlad! Ta prvi maj je nadaljevanje lanskega in pomeni obenem naše novo, lepše, srečnejše življenje v bodočnosti. T.ctos je naše živ ljenje bogatejši. J K. ČISTIMO JEZIK ^HfFuižmcfl Miho vilo vicev «Trst» V založbi »Nakladnega, .zavoda Hrvatske« in v tiskarni zagrebškega »Vjesnika« je izšla knjiga, ki n gre mesto tik za bec-g:ajskim zbornikom »Oko Trsta«: »Trst«, etnografski in ekonomski prikaz ■ iz peresa Ive Mihoviloviča, s predgovorom dr Arile Mandiča. Ta etnografska in gospodarska podoba Trsta je bila po avtorjevih besedah spečeta v dnevih pričakovanja mirovne konference, po zaključku osvobodilne vojne ko |b bila sankcionirana pravica Jugoslavie, na Trst in je prebivalstvo Trsta, lugosip-vani in Italijani izrazilo svojo željo in zahtevo, da se Trst priključi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. li volno' poglavje obravnava vprašanje Slovencev in Hrvatov v Trstu. Trst, pravi pisec, je del ozemlja, ki zemljepisno pripada' Jugoslaviji Trst je nujvečje mesto Juli iške Krajine, pokrajine, ki je v zenite pisnem pogledu sestavni del Jugo-laviie kajti Julijska Krajina je sesia vina Uinur-skega gorstva po tem lakem tu 'i -estavm del Balkanskega polotoka dočin1 jo loči od Apeninskega polotoka Tadransko morje in I.ombardsko-beneška nižina Samo manj ši del v severnem kolu Julijske Krajine piijjada sistemu Julijskih Alp- (točim pripada južni del Dinarskomu gorstvu. Vzhodna obala Jadrana gre vzporedno s tem sistemom ter ima isti značaj od Tržiča (MonfaIcone) na «everpzapadu Trsta do zalivu sv. Ivana Meduanskega v Albaniji. Julijska Krajina je torej del Dinarskega planinskega sveta in ni več sestavni del severne italijanske nižine, niti Apeninskega polotoka. Tudi etnična meja Jugoslavije proti zapadu je povsem jasno označena- Sklada se popolnoma z mejno črto med Dinarskim planinskim svetom in Julijskimi Alpami na 'eni in severne italijanske 'ližine na drugi strani. V nižini žive Italijani, od;, nosno Furlani planinski svet pa je že takoj v začetku kompaktno naseljen « slovenskim življem. T.e ozki pasovi med tema dvema ločnicama imajo mešano prebivalstvo jugoslovanskih in romanskih narodnosti. Etnična meja se. začne ob Jadranu približno 24 km severovzhodno od Trsta pri Tržiču ter gre od tam proti severu do točke, kjer se reka Vipava izliva v Sočo. Potem se drži teka Soče do južnega konca Gorice, od tam krene proti Krmiriu. na severu proti Čedadu, od Čedada pa zavije proti Tarčentu. Pri Tarčentu sc zopet obrne proti severu in proti vzhodu tako. da zaobjame slovensko dolino Roziie. Od tam naprej gre do Kanina, nadaliuie smer med Pontabtjem in Pontebo in se končuje pri Rosskoflu, kjer so prve nemške naselbine. Vse. tó ozemlje imenujemo Slovensko Primorje in Beneško Slovenijo. \'a-seljeno je • koreaeJ-'no.. « življem« * « ■ i ... 'Nadaljnja poglavji MihovilOvičeve knjige govore o avtohtonosti Slovencev v tržaških okoliških vaseh in na robu mesta, o Slovencih kot prvih prebivalcih Trsta in o Slovencih v Trstu v 18. stoletju do polovice 19. stoletja, o slovenskih odnosih v Trstu v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Zanimivi so zlasti podatki; ki dokazujejo, da se je že I. 1848. v Trstu osnovalo »Slavjansko društvo«, ki se ie pozneje spremenilo v »Slavjansko čitalnico«. Leto dni pozneje je začel v Trstu izhajati »Slavjanski Rodoljub«, poznejši »Jadranski Slavjan«- Leta ISOG. je začel izhajati v Trstu »Ilirski Primorjan«. ki je že naslednje leto spremenil ime v »Slovenski Primorec«. Dve leti za njim je začela izhajati »Jadranska zarja«, 1. 1870 pn še hrvatski list »Naša sloga«. Leta 1875. se je osnovalo politično društvo »Edinost«, ki je začelo izda'ati .svoj organ »Edinost«. Teta 1880. se je v Skednju osnovala prva slovenska zadruga »Gospodarsko, društvo« pet let nato pa ie vzniknil invi denun' zavod na zadružni osnovi: »Tržaška hranilnica in posojilnic.»«. Oh začetku svetovne vojne so imeli Slovenci in Hrvati v Trstu približno dvesto različnih, organizacij med niimi so bile mnoge množičnega značaja. Čitalnice so so sčasoma preosnovale v Narodne domove- Bilo je tudi mnogo pevskih društev in drugih kulturnih orga-nizacij,- L. 1914. je bilo v Trstu 47 slovenskih in hrvatskih zadrug, dočim so imeli Italijani 50 podobnih ustanov. Lahko torej rečemo, Imamo pa tudi krajevna lastna imena, ki so obenem imena svetnikov. Preprost; človek, ki ni imo’- do«t, knjig po rokih ja navadno v zadregi; N,- razlikuje, kdaj sa rabi svetnikovo ime kot tak5 ali kot krajevno ime. P"imerov b: lahko našteli dolgo vrsto «ni imamo povsod po Slovenskem st. Vide, .Št Janže Sv. Lovrence fn druge Posebno v Slovenjih golicah 'e krajev, ki so dobili imena po cerkvenih patronih. Kako se pišojc imena takih krajev? Kako na p'.1. Sv Trojica? Obe besedi z veliko začetno črko! Omeniti je treba, da pomc-nja šerif sveti in je besedica skvarjeni 'atinski izraz sank te- Vsa ta krajevna imena pišemo lahko ločeno, torej Št. Vid, št J a n ž. Št. Jernej ali pa tudi sku-naj: Šentvid. Šentjanž Šentjernej, Šont-tomnž itd Če pa pišemo le svetnikovo ime, sinemo pisati z, veliko začetnico samo ime, ne pa «veti. kar krajšamo na dve črki: sv. Vid. Naj navedem primer: Simon Gregorčič 'inčiva pri Sv. Lovrencu. Sveti Lov-"•'ti'' pomenja kraj. zato se obe besedi pi-;p,a z veliko začetnico. Diami primer: če jo o sv. Lovrencu dež ho slabo za grozd je. Razlikovati jo treba tudi med samostalnikom in besedo, ki je izpcljaiin iz takega samostalnika, kr pomenja krajevno jrne. tomai Komen. Ro v ec, pišemo z veliko začetne črko če pa pravimo: tomajski teran komenski vinogradi, bovški sir, sino iz prstnih imen napravili pridevnike. Pridevniki pa se pišejo z malo začetnico, torej pišemo tomajski, komenski, bovški vedno z malo začetno črko. Posebno je treba paziti pri pokrajinskih lastnih imenih kakor so: Goriško Primorsko itd. To so samostalniki, kt imajo le pridevniško obliko. Mimogrede povedano so pridevniki ali adjektivi take besede, ki jih nridevamo nekaterim besednim vrstam, da pojasnimo, kakšna al' čigava je neka oseba ali reč. Če pišemo Goriško. Notranjsko, pišemo vodno veliko začetnico. Če pa imamo zveze. kakor: goriško prebivalstvo, notranjski gozdovi, dolen'ski cviček itd. pišemo gori-ški, notranjski, .dolenjski z malo 5 -ko. Zakaj? Ker smo rabili besedo kot pridevnik. Po tujih zgledih se ’o pri naš razširila razvada, da se pri raznih naslovih piše kar vse z veliko črko. V resnici ie pravilno le če pišemo prvo besedo z veliko začetnico na pr. Primorski .dnevnik. Planmski vestnik, Rdeči križ Mohorjeva družba itd. Kako pišemo imena praznikov9 Pravi’o-ma z malo začetno črko: sv večer, božič, novo' leto velika noč. binkošti Le če ne bi bilo popolnoma razumljivo, na pr. ali pomenja novo leto v«e leto ali sam prvi dan. smemo pisati za razliko z velikim N. prav tako velika noč z velikim V. — vendar le izjemnua. Šmaren pišemo z veliko začetnico, ker je to kratica iz Š o n t M a r i j i n da n. Z veliko začetnico pišemo tudi Mati božja ali J a g n j e božje, čo rabimo naziv sa- da je jugoslovanski živelj tudi v. gospo-da iškem oziiu dohitel Italijane. Tudi šolstvo je bilo dobro razvito. Leta 191(5. je bilo v vseh tržaških šolah 12,256 slovenskih učencev. Toda to število še ni jiopolno, kajti znano je, da so se mnogi otroci slovenskega porekla šolali v itali j tinski h šolah, in to v glavnem zaradi privajanja jezika, ker so jih k temu silile pfaktične potrebe V drugem delu knjige obravnava Miho-vilovič ekonomsko-polilični problem Trsta v luči zgodovine. Najprej osvetli tržaško luko in zaledje v srednjem veku, nato obravnava pobudnika velikega Trsta v 18 stoletju, nagel napredek mesta v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja, tržaško brodarstvo 1. 1913. industrijo Trsta .1. 1918, bančništvo, promet glede na slovensko zaledje itd. Tretji del publikacije je po-večen ideji aneksije Trsta Italiji in ekonom ski stvarnosti, italijanski antiiredentistični tezi z gospodarsko utemeljitvijo, iredentistični ekonomski tezi ter tezi G. Salvemi nija iz dobe prve svetovne vojne. Zanimivo je poglavje, ki govori o problemu Trsta na mirovni konferenci 1. 1919 in 1920. Sledj poglavje »Trst pod Italijo« z osvetlitvijo etničnega značaja Trsta, gospodarskih ri-perkusij. krize tržaške luke pod Italijo Ud. Z velikim zanimanjem se čita razprava o težki borbi Trsta s Hamburgom, Gdynjo, mostojno. torej brez zveze z imenom M a-r i j a ali Kristus Vsemogočni piše • mo z veliko začetno črko, kadar rabimo to besedo namesto besede Rog. Enako pišemo z veliko začetnico, če zapišemo besedo K r i ž a n i. Ce pa .pišemo križani Jezus, je velika le začetna črka J v besedi Jezus. Jože Pahor. v Španski gerilci prehajajo v ofenzivo Gerilska borba raste po obsegu in intenzivnosti v vsej Španiji — to je vsebina vesti, ki prihajajo v zadnjem času iz Tou-lousa, kjer je štab španskih republikancev, štab v Toulousu je v najožji zvezi z vr hovno »j unto« in njenim glavnim štabom, ki vodi pokret odpora v Španiji. Oborožena borba proti Francovemu režimu ni nikoli prenehala, celo takrat ne, ko je prenehala oborožena borba republikanske armado v letu 1939. V prvem obdobju gerilske vojne proti Francovemu režimu, nekako v letih 1939— 1941, se je vodila borba v glavnem zu to, da se obdržijo manjše skupine v Estie-rnaduri in Asturiji. Te skupine 30 bilo treba preskrbeti z orožjem in hrano. Kmalu nato je sledil naval nemških strokovnjakov, agentov gestapa in Himlerjevih zaupnikov v Španijo. Gerilci -so postali ofon zivnejši in pokret ie užival vedno večjo podporo s strupi naroda, zlasti kmetov in delavcev. Proti koncu 1945. leta je bila borba tako silovita, da sc mo'e primerjati 4 borbo Resistence v Franciji pred invazijo. Franco je bil prisiljcp proglasiti nekaj področij, kjer je odpor španskih rodoljubov. najmočnejši, za uporniška. V teh področjih je civilna policija »Gvardia Civil« ojačana z nemškimi enotami, tujsko legijo in Ma-rokanci, ki so poslani v te kraje.'da* uničijo gerilce. Razlika v taktiki španske gerilsko borbe na eni ter francoske ali jugoslovanske na drugi strani je v tem. da se Španija ne nahaja v vojni in je ni okupirala nobena tuja vojska. Gerilci v Španiji ne morejo ovirati in napadati rednega prometa ter tvornic, ker bi jih žigosali kot teroriste, Njihove akcije morajo biti usmerjene proti falangističnim četam.' vojašnicam in prometnim sredstvom, katerih se poslužujejo falangisti, civilna garda in tujska legija. Napadi se ne morejo vršiti na redno vojsko. ker je v njenih vistali mnogo gerilskih pristašev. Radi tega je potrebno, da se gerilci ravnajo po politični situaciji in da vedno presodijo, kdaj je treba napasti, in kdaj ne. ■ _ . Čeprav nimajo gerilske sile vrhovne »junte« dovolj orožja in opreme, vendar nadaljujejo težko borbo, proti Francu . in falangi ter njenimi nemškimi plačanci. Njihovo junaštvo je. ohrabrilo španske, ba-skiške in katalonske antifašiste v .tvornicah in na polju, da so organizirali prve upore pn konVmi organizirani borbi španske na- Donavo in jugoslovanskimi lukami. Potem se pisec posveti interesantnemu problemu: federativna ljudska republika Jugoslavija in Trst. Tu najdemo uradno stališče italijanske vlade, ki bi rada izposlovala za mejo Wilsonovo črto izza premirja po prvi svetovni vojni, torej mejno črto, ki jo je predlagal tedanji predsednik ameriških Zedinjenih držav in ob kateri se je Italija po prvi svetovni vojni strašno okoristila na račun Jugoslavije. Vele/.animjva , so ..poglavja, ki prikazujejo Julijsko Krajino in-njen delež v borbi za osvoboditev. izpod italijanskega jarma Pojasnjeno je tudi vprašanje, čemu si želijo italijanski prebivalci Trsta priključitve" k,Jugoslaviji. V enem zaključnih poglavij obravnava pisec nevarnosti, ki pretijo svetovnemu miru zaradi načrta, da se Trst proglasi- za »svobodno- državo« pod mednarodnim.-nadzorstvom-. Ta zanimiva knjiga o trstu- prinaša dva grafikona v prilogi, 26 slik na kredneor , juipirju in 8 risb med besedilom.. Vsakdo,-k: proučuje tržaško vprašanje v luči da---, •oašnjih dogodkov, bo segel po nji in ja, lio odložil iz rok z zadovoljstvom, da so „e vendarle enkrat med nami našli možje, ki so vprašanje Trsta ne samo spravili v 1 azpravo," ampak ga tudi opremili z vsem gradivom, ki ie za takšno razpravljanje potrebno. rodne armade. Gerilska borba dviga duli odpora v vseh sloj iti španskega naroda. Zdaj si je komunistična .stranka, v Španiji, zadala nalogo, da zedini vse protifašistična sile. Zavzela se je_za-skupni s'eataiielì vseli španskih republikanskih strank in protifašističnih organizacij ter osebnosti, da bi se takoustvaril enotni program, katerega bi mogli, sprejeti tudi Francu, nenaklonjeni monarhistični in vojaški krogi. I Mi poznamo samo eno - ljudsko kulturo Že drugič »o prišli na Primorsko' slovenski književniki. Priredili so recitačijski večer v Brjih na Vipavskem in v Šempasu. Tu jih je ljudstvo sprejelo z godbo: Dvorana je bila nabito polna ljudi, saj so prišli celo dve. uri daleč, da slišijo živo besedo oblikovalcev sloyenske književnosti. Ker pa je ostalo še mnogo ljudstva izj ven dvorane, so dvorano izpraznili in nadaljevali recitacijski večer na prostem, da so mogli slišati umetnike vsi. Primorsko ljudstvo jta so obiskali tudi naši likovni umetniki, ki só priredili več umetniških razstav. V Idriji je odprl razstavo slikar Biko Debenjak. 01) sami otvoritvi razstave se je zbralo toliko ljudi, da niso mogli vsi v razstavne prostore. Zato so namestili mikrofon, da so mogli Debenjakov govor slišati vsi. Samo prvi dan je razstavo obiskalo preko 1500 ljudi. Tu navedeni slučaji in odlično obiskane predstave našega narodnega gledališča na podeželju so nam jasna priča, da je primorsko ljudstvo obranilo živo stremljenje po kulturnem življenju in, da se je to stremljenje morda prav radi preslanega zatiranja in trpljenja poglobilo in oplemenitilo.' Ni retorika niti tnegalomanstvo. če zastavimo vprašanj« »Kje v Evropi imate, narod s takimi kulturnimi ambicijami?« Da, trjorda so narodi, ki imajo večje genije in u-metniko, toda njihova genialnost je zaprta v ozek krog meščanskega razumništva, njihova umetnost je privilegij — gospode. Naša kultura in umetnost pa sia široki, sta ljudski v najširšem pomenu besede. Preprost kmečki očanec in kmečko dekle; tovarniški delavec in njegova žena; vsi ti živijo bogato duhovno življenje, JU se vse bolj oplaja ob uživanju kulturnih stvaritev naših umetnikov. Kajti mi imamo še to srečo, da so naši umetniki zares ljudski, /»res naši in četudi nosijo pred nami plamenico prosvete in napredka, so vendar tako naši, tako ljudski, da so z ljudstvom eno in, da jih je ljudstvo vzljubilo. Prav res ne vem ali naj čestitam našemu ljudstvu, da ima take umetnike, ali naj čestitam umetnikom ob takem ljudstvu. Eno pa vem gotovo: ob takem ljudstvu in takih umetnikih nas m> sme biti strah za našo bodočnost: čakajo nas samo svetlo poti navzgor, neprestano navzgor! - D. M. Odgovarja dr. MIRKO KORfSlč. — Zaloiba Primorskega dnevnika. Trat,