733. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev,
,DAN" Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Narofnin* znaSat v Ljubljani T upravuištvu mesečno K 1*80, z dostavljanjem na dom K 1*60; s poito celoletno K 20*—, polletno
K 10* , četrtletno K 6*—, meaečno K 1*70. —
Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina ao ttt	poiilja	upravnifitvu.	m
m	Telefon	Številka 118.	st
V Ljubljani, četrtek dne 1. januarja 1914.
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*	Uredntitvo In upravnfStvoi	ttt
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica št. 6.
Dopisi se poSilJaJo uredništvo. Nefranklrana pisma •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« M plačat petlt vrsta 18 v, osmrtnice, poslana In ■ahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po»
* pnaL — Za odgovor jo priloiiti znamko, is m	Telefon Številka 118.
jubilejno leto.
Žlvljenska sila naroda se pokaže posebno ob času gorja In trpljenja. Ako narod po porazu vstane z obnovljeno silo, ako skrbi, da bi zacelil svoje notranje rane Iz vrzeli, In če se povznese na nove višave, je v tem gotovo jamstvo njegove velike bodočnosti. Tako se Je dvignila Prusija po porazu pri Jeni, tako se je novila Rusija po krimski vojni.
Boris. Nik. Cečerin.
Ruski publicist Boris Čečerin je napisal lepo knjigo: »Rusija na začetku 20. stoletja«. Knjiga je polna globokih misli in v nji se nahaja tudi stavek, ki smo ga dali za motto našemu novoletnemu članku. Ako bi bil Čečerin pisal še nekaj let pozneje, bi bil lahko za zgled navedel še eno državo na jugu, ki je najlepši dokaz, kako narod pokaže svojo življenjsko silo ob času gorja in trpljenja in kako se vzbudi k novemu življenju. To Je Srbija. Za nas je to tem lepši dokaz, ker ta južna državica ni tako mnogoštevilna kakor Nemčija, ali Rusija. In vendar je ta narod prestal dobo bOOletnega robstva, premagal je vse sovražnike in je vstal k novemu samozavestnemu življenju. Razmere na Balkanu pa so mnogo neugodnejše, nego so bile v Nemčiji ali v Rusiji, zato je življenjska sila tega naroda občudovanja vredna — in
— da govorimo s Čičerinom — v tem je jamstvo velike bodočnosti Jugoslovanske.
Imamo pa še drug narod na jugu, ki živi skrit in pozabljen od adrijanskih obal tja do alpskih grebenov
— ta narod smo ml Slovenci. Tudi za nas veljajo Čičerlnove besede: kajti tudi ml živimo v bedi in nesreči.
Ali pokažemo mi svojo življenjsko silo, ali Iniamo voljo, da zopet vstanemo, ali upamo na bodočnost?
To je važno vprašanje, ki se nam stavi oosehnn oh začetku naSc-ga jubilejnega leta.
Jubilejnega leta?
Kak Jubilej?
Ne čudim se prav nič, ako se čudite, kajti mi slavimo vse jubileje — samo svojih ne.
Za Nemce smo navdušeno praznovali jubilej bitke pri Lipskem — za svojo Ilirijo pa nismo imeli časa. Da, celo z Izdajalstvom se je pretilo onemu, ki sl je upal govoriti o domačih stvareh — kakor da bi smeli mi Jubileje praznovati samo na tujo komando.
AH Je tak narod samozavesten, ali pozna sebe In svojo zgodovino, ali pozna svobodo, ali upa na bodočnost?
Ne, — to je narod hlapčevi
LISTEK
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Istočasno pa se je dvignila pred njegovim duhom slika zlatolase deklice. obožavane sosede, in ob misli, da bi moral ostaviti Pariz, se mu je stisnilo srce v sladki tesnobi.
. Namrdil se je torej kakor v obžalovanje nad to srečo, ki se mu je umikala, jedva Jo je bil zagledal, ter odgovoru, naklonivši se s plemenito gracioznostjo:
»Naj izvoli vaše Veličanstvo sprejeti moj poklon in zatrdilo moje hvaležnosti; kar pa se tiče sreče, sem jo sklenil iskati v Parizu.«
»Dobro, gospod; toda če bi hotel kdo od mojih ljudi govoriti z vami, kje vas more najti?!
»V gostilni pri Vedeževalki, ma-'lam, v ulici Sen-Deni.«
Ivana D’ Albret je nato pokimala i glavo in se obrnila k svoji spremljevalki.
Spremljevalka je bila zares čudovito bitje: njene oči so bile velike in žive, usta škrlatna in čutna, kra-
*a&if hmmorjavi, stas in hoja pa skrajno prozna in elegantna.
Zdela se je na tihem vznemirjena; časih je dvignila nagel pogled do Ivane d Albret.
Tudi letošnje leto bo mnogo ofi-cijelnih in neoficijelnih jubilejev saj so taki Jubileji dobro sredstvo za vzgojo.
Slovenski narod pa praznuje to leto en sam važen jubilej — to je Jubilej gosposvetskega polja In ta jubilej je tako častitljiv, da bi morali v njegovem Imenu začeti novo leto.
Priznajmo si odkrito, da je naša narodna stvar koncem leta 1913. izkazovala povsod velike izgube.
Nečemo ponavljati lamentacij — ampak kdor Ima odprte oči, vidi na celi črti propad. Ta propad pa pojde naprej, ako ne bomo pokazali svoje življenjske sile, ta sHa pa obstoji v volji, do sile, do zmage, do svobode. Dokler bomo držali hrbet, po katerem naj žvižga tuji bič — ne bomo kazali volje do življenja. Naša narodna meja pa je poskusni kamen naše narodne sile. Ako pustimo njo — pustimo pasti vodilno idejo našega narodnega življenja — kajti kot zatiran In podjarmljen narod tvori vsebino našega narodnega življenja boj, odpor, obramba.
In tu se nam odpre naša cela severna temna stran in v nji naše nekdanje središče — Gosposvetsko polje. Ko smo lansko leto nekoč omenili to ime v zvezi s Kosovim poljem — so se neki »narodni« krogi v Ljubljani cinično posmejali. Ta posmeh je bil zanje zelo značilen.
V znamenju takega posmeha se je vršil propad zadnjih let Kdor hoče resno živeti, se mora tudi resno bojevati za svoj obstanek.
fiOOletnlca zadnjega korotanske-ga vojvode bi se morala slaviti v tem smislu. Ne samo s kakimi zunanjimi slavnostmi, ampak v tem, da pokažemo svjoo življenjsko silo, da pokažemo voljo do boja, do zmage, do svobode.
Potem se bo reklo, da smo narod, zmožen boljše bodočnosti.
Ob letu bomo o tem podali obračun.
Slovenci! Začnimo v tem znamenju jubilejno leto.
Štajersko.
časnikarska mlzerlja. Kot smo že parkrat poročali, so odpovedali vsi tiskarniški uslužbenci na štajerskem svoje delo že sredi meseca decembra 1. 1. Pri manjših tiskarnah v provinci, so bile posledice že pred božičem čutiti in videti. Listi sicer niso izhajali netočno, vsekakor pa v skrčeni tiskovni obliki vsebine. Upalo se je še med božičnimi prazniki, da pride med tiskarskim osobjem in tiskar-narji do sporazuma. A že v soboto nato je bilo videti, da bo postala stvar tudi pri nas kritična. Ze v nedeljskih jutranjih izdajah so graški dnevniki opozarjali na morebitno izostanje večernih izdaj, a prišlo Je do popolnega stavkanja ne le v provinci, marveč tudi v Gradcu, tako, da danes in včeraj ni nobenega graškega dnevnika,
niti manjših, tedenskih listov. Kako dolgo bo trajal tiskarski štrajk, še doslej ni jasno. Ve se le, da se vrše vzdržema tozadevna pogajanja. Tis-karnarji molče. Tiskarsko osobje pa je mnenja, da bodo pogajanja kmalu končana in da pride do obojestranskega sporazuma. Ta tiskarska kriza seveda upliva močno na vse kroge, ki bero liste Tudi mi imamo sedaj dvojno priložnost, se pokazati vsem onim, ki so se dali toliko in toliko časa kot klavna živina voditi od klerikalnih listov, da nas le ti, daleko ne dosezajo, pač pa, da nam globoko in močno zaostajajo. Na naših bralcih, na naših prijateljih In naročnikih je, da uporabijo ugodno priliko v to, da agitirajo za naš list med svojimi znanci, prijatelji, sorodniki in stanovskimi tovariši. Nismo v zadregi ne za dnevne novosti, ne za politične dogodke niti ne za kaj drugega. Nasprotno: vsega imamo v tolikšnem izobilju, da nam redno nedostaje prostora in, da moramo marsikatero zanimivost odložiti za delj, ali pa tudi za vedno, ter poseči po izključno najnujnejšem. Kljub vsemu prosimo, da se nas vedno in redno, zlasti sedaj zalaga z novimi poročili. Vsaka pametna in poštena beseda najde pri nas primerno mesto, čim se bo vsak naših somišljenikov odzval našemu ponovnemu vabilu, se bo »Dan« kmalu razširil v zadnji kotiček, ter postal zvest tovariš vsakomur. In s tem bo storjen velik korak naprej, v lepšo bodočnost narodne zavednosti. V prepričanju, da se ne varamo, želimo vsem našim prijateljem, naročnikom in dopisnikom srečno novo leto!
Pesnica pr. Mariborom. (Cena kuretnina.) Ko je pripeljal na Stefanovo nek tovorni vlak juž. želez, v postajo Pesnica, je opazil eden sprevodnikov dvoje moških, ki sta na-gloma zbežala od vlaka. Ker se Je to možu zdelo sumljivo, so preiskali voze in našli na enem, da je bila »plomba« odtrgana. Ko so pregledali vsebino voza, so opazili, da je zmanjkala velika košara osnažene kuretnine, v skupni vrednosti nad 70 K. Tatova sta zginila neznano kam.
H-Min«. coce in sm.j Minolo soboto sta popivala kočar Majcen in njegov sin v neki krčmi. Fantu se je dopadla hčer njihovega soseda in pričel jo je nadlegovati, kar pa zopet ni ugajalo navzočemu posestniku Vrbanjšaku. Kmalu so se sprli in stepli, a sta jo morala Majcen in njegov sin popihati, ker so potegnili gostje z Vrbanjškom. Ko je šel ta že precej nadelan v noči domu, pa sta ga Majcena dohitela In se vrgla nadenj. Par ur pozneje so našli Vrbanj-ška nezavestnega drugi pivci in ga nesli domov. Pokazalo se je, da mu je bila natrta lobanja tako, da dvomijo, da bi še okreval.
Velika nedella. (Ponarejen denar.) Pred dobrim mescem so prišli na sled v Gradcu, ponarejenemu denarju. Na pošti Je bil oddan 50kron-
Izprememba političnega položaja v Evropi tekom enega leta.
1913.
/
V- začetku 1. 1913. Je spal Ferdinand na svoji carski postelji in Je imel prav lepe sanje. Sanjalo se mu je, da je obešal kralje.
v«
1914.
Ko se je Ferdinand na Jutro 1. 1914. prebudil, Je videl, da je sam — obešen.
ski oankovec. ki so ga pa kasirali. Sedaj pa poročajo, da je tudi v neki velikonedeljski trgovini skušal plačati nek neznanec s ponarejenim kankovcem po 20 kron. a ga trgovec ni hotel sprejeti in naznanil stvar oblasti. Preiskava Je dognala, da kupec razun omenjenega, ni imel nobenega sličnega bankovca. Priznal Je mož tudi, da se mu Je zdel bankovec sumljiv, vsled česar se ga je skušal po možnosti iznebiti. Bankovec je moral dobiti na Ogrskem, najbrže v Kaniži. Stvar zasledujejo še dalje. Bankovec je površna fato-grafija in vsi deli na njem močno megleni.
Iz Ormoža. (Še ne da miru.) Našega oberčuka še vedno srbi žilica. Kar vedno in vedno išče in stika naokoli, ter zbira svoje koštrunčke.
Seveda ga tudi zelo Jezi, da se ga tako malo bojimo. Mož tudi marljivo pozveduje, kdo je tisti, ki mu vedno in vedno nagaja. Naj si da že vendar dopovedati, da je vse iskanje in poizvedovanje brezuspešno; pravega ne bo izsledil, pa če doseže Metuza-lemovo starost in evangelistovsko modrost. Prej ko slej pa mu svetujem, naj ne muči svojih brumnih čukov s tem, da jih podi na mojo sled. Eden kot drugi je za to dosti preneumen vrh vsega pa mu obetamo za letošnji pust, še prav posebnega veselja in imenitne zabave. Do takrat pa: Na svidenje prijatelj oberčuk in srečno novo leto, malo dece pa dosti kurjih oči, da bo tudi za velikonoč še kaj ostalo!
»Alisa«, ji je dejala kraljica, »zelo neprevidno je bilo, da ste veleli nesti nosilnico preko mosta ...«
»Menila sem, da imamo prosto pot, Veličanstvo,« je odgovorilo dekle s precejšnjo trdnostjo.
»In tudi to je bilo neprevidno, Alisa,« je povzela Ivana d’Albret, »da ste dvignili zavese ...«
»Radovednost me je prijela ...« je rekla Alisa že manj gotovo.
»Alisa«, je nadaljevala kraljica, »najbolj neprevidno pa je bilo, da ste imenovali na glas moje ime vpričo razkačene množice ...«
»Bila sem vsa ob pamet, ma-damf« je odgovorilo dekle, ki je zdaj samo še jecljalo.
Kraljica navarska jo je pomerila z globokim pogledom in se zamislila za trenotek.
»Nočem vam delati očitkov, dete moje,« je rekla počasi. »Toda, naposled, kdor bi me bil hotel izročiti sovražnikom, ne bi bil ravnal drugače...«
»Oh! Veličanstvo!«
.	torej drugič previdni,«
Je zaključila kraljica s toliko vedrostjo, da je bila Alisa de Luks takoj pomirjena m je začela zatrjevati obširno svojo zvestobo.
»Gospod vitez,« je izpregovorila zdaj Ivana d’Albret, »rada bi se okoristila z vami.«
»Na razpolago sem-vam, ma-dam.«
»Dobro. Hvala vam. Izvolite nama torej slediti od daleč tja. kamor
sva namenjeni... Pod zaščito meča, kakršen je vaš, se ne bi bala iti skozi vso sovražno armado.«
Pardajan je sprejel ta poklon, ne da bi mu segel le malo do srca. Samo zavzdihnil je in zamrmral:
»Kolikšna škoda, da ne morem ostaviti Pariza 1... Je že tako, kakor mi je rekel moj gospod oče... Ne zaupaj ženskim, varuj se jih!... Bogrne, čas je, pri Pilatu in Barabi! Evo me zvezanega z zlatimi lasmi moje sosede... s tistimi preklicanimi kačami, ki se ovijejo človeka in ga zaduše!... In če pomislim,« je dejal, ozrši se žalostno po svoji obleki, raztrgani v boju skoraj na cunje, »da sem se odpravil z doma z namenom, zaslužiti si kneževsko opravo!... Ves dati sem sukal meč, vso noč bo treba obračati šivanko! Naj bo! Ali je razlika res tako velika? ...«
S takšnimi samogovori je sledil vitez v razdalji desetih korakov ženskama, ki sta stopali naglo proti notranjosti Pariza.
Večer se je že spuščal na mesto.
Pardajan, ki se mu je tako mudilo za Lujzino materjo, da niti ni zajtrkoval, preden se je odpravil z doma, je čutil v želodcu srdito ščipanje.
Po neštetih ovinkih sta dospeli Ivana in njena spremljevalka naposled do Tanpla.
Nasproti temne jetnišnice, ki je molila svoj veliki, od časa počrneli stolp liki pretnjo nad okolico, se je
dvigala enonadstropna hiša meščanskega lica.
Na migljaj kraljice Je Alisa de Luks potrkala na vrata.
Trenotek na to so se odprla.
Ivana d’ Albret je mignila vitezu, naj stopi bliže.
»Gospod,« je dejala,» zdaj vam gre pravica, poznati moje posle. Prosim vas, vstopite.«
»Madam,« je odgovoril Parda-Jan, »vaše Veličanstvo pretirava; moja edina pravica je, biti mu na razpolago in čakati ukazov.«
»Prekrasen vitez ste.. Vedite torej, da navzočnost viteza’, posebno pa še takšnega, kakršen ste vi, ne bo nepotrebna v tej hiši.«
»Potem ubogam, madam,« je dejal Pardajan, misleč si sam pri sebi:
»Kopuni mojstra Landrija morajo biti zdaj ravno pečeni. Oh, njim bi bil rajši na razpolago kakor vsem kraljicam tega sveta!...«
Vrata so se bila med tem zaprla. Služabnik je odvedel vse tri goste v tesno, slabo opremljeno, a dokaj snažno sobico.
Tu je sedel za mizo, na kateri Je stalo troje tehtnic različnega kalibra, krivonos starec s svetopisemsko brado. Ta starec je pogledal Ivano d’ Albret s presunljivim pogledom in jedva viden usmev mu je zaigral na ustnicah.
»Ah,« je dejal s pretirano prijaznostjo, »torej ste zopet tu, gospa ... gospa... kako vam je že ime? Tri leta vas že nisem videl... toda vaše
ime Je še zapisano tam le, v moji skrinji...«
»Gospa Lerujeva,« je velela kraljica suho.
»Saj res! Bilo mi je na jeziku! Ali imate spet kako biserno ovratnico ali demaitno agrafo, ki jo želite prodati dobremu Izaku Rubenu?«
Čitatelj še pomni morebiti, da je držala kraljica navarska, v tre-notku, ko je skočila z nosilnice, usnjato vrečico v roki.
To vrečico je položila Ivana d’ Albret na mizo, odvezala jQ in iztresla njeno vsebino.
Izaku Rubenu so se zaiskrile oči. Iztegnil je roke po demantili, rubinih, smaragdih in vseh drugih dragocenih kamnih, ki so se lesketali na mizi in mešali svoje žarke. Za hip se je zdelo, kakor da jih božajo njegovi prsti. Kupec z zlatom in dragocenostmi je bil pesnik svoje vrste, in smehljaj mu je zasijal na tenkih ustnicah ob pogledu na bogastvo raztreseno po njegovi revni mizi od belega lesa.
Kar se tiče Pardajana, moramo premagati izkušnjavo, da bi ga pokazali lepšega, nego je bil, in priznati resnico, če tudi utegne škoditi spoštovanju, ki ga goji do njega krepostni čitatelj: spričo tega premoženja v najbolj razkošni in pesniški obliki pozemeljskega bogastva, spričo modrih, rdečih in zelenih plamenov, ki se je zdelo, da ližejo iz čarovnega kotla, je odnrl oči široko in ves vztrepetal.
Goriško.
Predavanje dr. Dragotina Lončarja v Gorici. V seriji predavanj, ki jih prireja v Gorici zaslužna Narodna Prosveta, je tudi dr. Lončarjevo predavanje: »Iz življenja Slovencev v preteklosti«. Dr. Lončarjevo ime itna dober glas, predavatelj je med prvimi našimi kulturnimi delavci. Pred 10. leti je vzbudila občo pozornost brošura »Kaj hočemo?« s čisto novimi mislimi, ki so bili produkt prvih stikov slovenskega dijaštva s islovansko Prago. Med onimi, ki so 'sestavili to znamenito brošuro, je bi! tudi dr. Lončar. Od takrat dalje ga vidimo neprestano delujočega na našem kulturnem polju. Občeznana ije njegova »Politična zgodovina Slovencev«, karkoli priobči, vse vzbudi zanimanje. Kaj izvedeti iz življenja Slovencev v preteklosti iz ust tako odličnega kulturnega delavca kakor je dr. Lončar, ta želja gotovo privede vse polno občinstva v Trgovski Dom v soboto zvečer, 3. januarja 1914.
Gorica. Goriški municipij v laškem jčzikti prosjači okrog slovenskih trgovcev, naj za novo leto njemu izroče denar za reveže. Slovenski trgovci pokažite municipijevim nabiralcem vrata! Podpore se po-delujejo le Italijanom ali pa takim, ki za tistih par Judeževih grošev žrtvujejo in prodajo svojo narodnost.
Ajdovščina. Kot substitut deželnega odbornika svetnika Dominka, %i se je preselil stalno v Gorico, je idoločen sodnik Weinberger iz Kr-mina. Svoje mesto je že nastopil. Vendar se nam zdi, da ga Kraševci ne bodo kaj veseli, ker lomi slovenščino kakor kak kurzovec, piše pa še slabše.
Gorica. Za načelnika deželnega urada za povzdigo tujskega prometa je imenoval goriški deželni odbor nekega laškega agenta Bencicha, ki ne zna besedice slovenski. Ta bo torej prav uspešno mogel delovati «a izboljšanje prometnih pogojev v naših prelepih gorah in dolinah!
Ločnlk pri Gorici. Neka tukajšnja Slovenka je bila pri goriški okrajni sodniji obsojena na teden zapora, ker je očitala leginemu učitelju Ceschiju, da je z obljubo obleke in denarja skušal spraviti njene otroke iz slovenske v italijansko šolo. Pasi je ženica na sodniji ponudila za to trditev dokaze, je znani »mara-,meo« okrajni sodnik Vinci vse dokaze odbil in dal prisego Ceschiju. Nato pa je obsodil ubogo ženo na tako kruto kazen. Ali višja sodnija je pritožbi ugodila ter kar brez razprave razveljavila razsodbo. Tu se vidi, kakšni so laški sodniki.
Dnevni prepled.
Vsetn naročnikom in čitateljem, prijateljem in dopisnikom »Dneva« želimo srečno in veselo novo leto.
Uredništvo.
Število brezposelnih v Avstriji vedno narašča. Grozne številke pre-te vladi z neznosnimi razmerami. Koncem septembra je bilo pri posredovalnicah priglašenih 68.000 delavcev brez dela, danes pa je najmanj
100.000	delavcev na cesti. Samo na Dunaju je izmed 24.000 krojaških pomočnikov polovica brez dela. Enako je v drugih strokah. Če pa poiščemo vzroke te splošne bede, najdemo pred vsem, da je kriva naša zunanja politika, ki nam je zaprla trge na Balkanu in jih vrgla v naročje Nemčiji, zunanja politika, ki par do vrha polnim žepom na ljubo zapira naše meje in notranja politika, ki razdaja
iaaMiijirx;iijii'Mi^M-Mv;a|-..:i.ii... jam	.j::	:
FRANCE STAJER:
Albanski klub.
I.
Mlada Jelka se je grela pri gorki peči in otipavala z gibčnimi prstki 'idrijske čipke, kakor bi štela zvezdice. Tuintam se je ozrla proti oknu in si mislila:
Zunaj naletava sneg kot bi se usipavalo belo cvetje. Ah, lepo, kakor odlična domača naloga.«
Srnica si ni mislila, da je morebiti isto frazo mislil že kdo drug, na-tihoma ali na glas. Ampak občutila je, da ji je privrela iz srca v tem trenutku: morebiti vsled čarobno zimskih naubranic v njeni okolici.
Tudi avtor ne ve, je li res govori tako. kakor ni še tega povedal nihče. Toda reka Vipava, ki izvira pod Nanosom, in žene par metrov !©d izvirka mlinsko kolo, tudi ne ve, če in kje izvira ravnotako kaka reka ..
Jaz gotovo ne bi nadlegoval častitih bralcev s temi vpletki. ako bi ne bil prepričan, da živi na svetu mnogo površnežev, ki izločijo iz spisa tri besede in Jih potem iščejo ,po vseh spisih svetovne literature, dokler ne najdejo na primer kje: »Zunaj naletava sneg...« In naglo sklepajo: »Fant plonka, kopira, po-
miiijone in milijone za vojsko, za ljudske potrebe pa nima očesa. Vojno ministrstvo se pritožuje, da je sedaj že v Ameriki za 4 armadne zbore avstrijskih moških, če bo šlo pa tako naprej, jih bo vedno več. — Vlada išče sredstev za pomoč. Kajti lahko se zgodi, da pojdejo stotisoči po ulicah in bodo zahtevali dela. Kaj bo storila država, ki nima niti dela, niti denarja? Na Balkanu je mnogo dela, toda tam Avstrijcev ne marajo. Kvečjemu bi sprejemali slovanske delavce in obrtnike. Toda tem vlada ne pusti pomagati, kar je dokazala s tem, da je razpustila »Slovanski klub« v Ljubljani.
Konštantinov jubilej so slavili katoliki v Sofiji. Značilno je pri tem, da so se slavja udeležili sami tujci in katoliški agitatorji. Bolgari so stvar od daleč gledali. Doslej se kljub vsej agitaciji priglasilo šele
40.000	plačanih ljudi, ki so za — Rim. Sovražniki Bolgarije se na vso moč trudijo, da bi izrabili političen položaj zase, in ob takih prilikah so jezuiti in rimski klerikalci prvi na delu. S tem pa režejo le globoko rano v narodovo telo. Namesto krščanske ljubezni raste versko sovraštvo, ki sega potem cela stoletja v narodovo življenje.
Kdo naj bratil hrvaške narodne pravice? Slovenski klerikalci? Dr.
Baroda piše v »Rijeških Novinah« članek, v katerem izvaja, da bi morali tudi Slovenci z vso odločnostjo nastopiti proti ponovni kršitvi hrvaških postavnih pravic, ker je tudi iz sedanjega hrvaškega sabora izključeno zastopstvo mesta Reke, ki glasom zakona bi morala poslati v sabor dva poslanca. Imenoma pozivlje člankar vodstvo S. L. S., »ki je s proglasitvijo slovensko - hrvaškega edinstva 20. okt. lanskega leta prevzelo ne le moralno, ampak tudi formalno dolžnost, da istoveti hrvatske narodne interese s svojimi in jih zastopa z istim ognjem, z isto zanosno vztrajnostjo, ki smo jo že včasih občudovali na tej parlamentarni skupini. Tako pišejo reške klerikalne no-vine, ki so z našimi klerikalci v najožji zvezi. Kaka ironija je, ako se piše, da naša klerikalna parlamentarna skupina z »ognjem in zanosno samozavestjo« brani narodne pravice! Naši klerikalci so res nekaj govorili o Čuvaju in Bošnjakih — toda le toliko, kolikor so smeli. Vprašanje pa je, kako naj hrani ustavne pravice hrvatskega naroda taka slovenska klerikalna stranka, ki niti domačih narodnih in ustavnih pravic ne more čuvati in dopušča, da se gode v njeni domovini največja nasilja. Ako bodo naši klerikalci branili hrvatske pravice, se jim bo slabo godilo.
Finančno stanje v Bolgariji. Novo leto začenja in bilance se zaključujejo. Tudi Bolgarija priobčuje statistiko državnih dolgov in dostavlja, da ne trpi država kljub velikim izdatkom v letu 1913. nikakršne gospodarske posledice balkanskih vojn. Državni dolg znaša sedaj 720,946.149 frankov. In če pomislimo tudi na to, da so gospodarske krize prošlega leta uničile na stotine velikih podjetij, ker je prišla država na boben, izpre-vidimo tudi sami, da se nahaja Bolgarska v zelo ugodnih denarnih stanjih in ne trpi »nikakršnih gospodarskih posledic« radi dveh prestanih vojn. Blagor, ki čitajo številke in verjamejo, besedam bolgarskih statistov. Zdaj bi bilo treba, da nam pokažejo bolgarski prijatelji pod odejo nemške žurnalistike sveti vzor državnega dolga. Tisti štirje stotaki in čez, ki nas osrečujejo, so še daleko preskromni!
snema, prepisuje štil ali slog tega ali onega...«
Morebiti se zrcali v takih bedakih humor današnje dobe.
Nedavno sem čul, kako pomenljivo so nekje žlobudrali, da je Lessing prodal Goetheju svojega Fav-sta.
Nekdo je živahno ugovarjal, češ: Goethe je Lessingu Favsta kar pod roko ukradel. Končno so sklenili kompromis, da je Lessing ravsta izgubi! in ga je Goethe našel slučajno.	.
V neki ugledni kavarni se je sirila nekoč govorica, da prodaja meni te feljtone čenčavi Hermann Bahr.
Ravnotako je lahko dr. Kraigher ponosen, ker čvekajo ljudje, da mu Cankar na debelo in drobno prodaja drame, ljubke novelice in tako dalje...
Žalostno je samo to, da marsikdo verjame tem puhlim, lažnjivim blebetanjem!
II.
Ko smo to pribili, preidemo lahko na dnevni red. Mlada Jelka se Je med tem grela pri gorki peči, In zunaj Je naletaval sneg. kakor v domači nalogi.
Zdajci prinese sobarica časopise. Jelka se razveseli in razgane
Pašičev ekspoze in njegova de-
misija. Vesti, ki informirajo javnost o Pašičevem odstopu, niso gotove in si nasprotujejo. Od nekaterih strani se poroča, da je demisijo kralj sprejel od drugih zopet, da jo je zavrnil in izrekel ministrskemu predsedniku svoje zaupanje. Čuden se zdi ta Pa-šičev odstop po ekspozeju, v katerem je informiral skupščino, da ni še srbsko - turški mir sklenjen, da ni še vprašanje glede orijentskih železnic rešeno in si še niso razjasnjene rešitve ortodoksnega in katoliškega cerkvenega vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu zadnji čas. Pravtako bi morala biti končana pogajanja in zaključene srbsko - grške meje. Ce gledamo na vsa ta nerazrešena vprašanja, vidimo takoj, da se nahaja Srbija resnično v precej težki krizi in popolnoma umljivo je, da mogoče ni sprejel kralj Peter Paši-čeve demisije sedaj, ko ga vlada najbolj krvavo potrebuje, da se notranje razmere dobro urede.
Rumunski kabinet demisijonira. Leto 1913. je leto kriz. Najprej se je pojavila ta kužna bolezen v Franciji, kjer je stvar spretni Poincare srečno uredil. Dalje časa se je govorilo tudi o Pašičevi demisiji, dokler je ni resnično podal. Danes že pišejo listi o njegovem nasledniku An-dri Nikoliču, ki je precej znana osebnost, a ne dosega Pašiča. Zatem trka na duri demisija rumunskega ministrskega predsednika Majorescu, ki se je precej izkazal za časa druge balkanske vojne v mirovnih pogajanjih. Balkan hoče torej zadobiti popolnoma drugo lice: Pašič, Majorescu, v Bolgariji pa je padel Rado-slavljev. Radovedni smo, in z nami tudi vsi čitatelji, ki so sledili prošlo leto razvoju velikih dogodkov, kakšne bodo te nove poti, ki se odpirajo.
Vsem, ki so se tekom teh dni obračali na Slovanski klub, oziroma na njegove funkcionarje, radi informacij, kako je na Balkanu, se bodo od sedaj naprej obračala na gospoda barona Svarca, ker bo najbrže odse-daj naprej ta gospod preskrboval brezposelnim ljudem mesta in zaslužek.
Švabi in podobna sodrga med slovenskimi klerikalci mislijo, bogve-kaj, da so storili, če so dosegli razpust »Slovanskega kluba«. Mislijo pač, da pojde sedaj njihovo žito bolj v klasje. Pa ravno sedaj ne pojde. Slovanski klub oziroma njegovi funkcionarji sedaj niti v enem slučaju niso vprašali po strankarski pripadnosti. Glavno je bilo, da je bil Slovenec. Sedaj bo pa že drugače, to naj klerikalci sedaj sami sebi pripišejo.
»Naš Glas«, neodvisen - gospodarsko - političen tednik je izšel in prinaša zanimivo vsebino. Stane 3 K na leto.
Sankališče v Bohinjski Bistrici.
Iz Bohinja se nam poroča, da je padlo pol metra snega, sankališče izvrstno prirejeno, šlitaža izborna, smuči v dolini. Na novega leta dan bode vozil prvikrat posebni zimski športni vlak iz Gorice in Trsta. Prijatelji zimskega športa se opozarjajo, da dobe v Tourist - Office znižane vozne listke za K 4.90 Ljubljana - Bohinj in nazaj in imajo ti listki petdnevno veljavnost.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Podpisano naznanja, tem potom vsem svojim članom, da je osrednje vodstvo vsled splošnega tiskarskega gibanja primorano ustaviti izdajanje strokovnega glasila »časopis jugoslovanskih uradnikov« za nedoločen čas. Za novo leto torej list ne izide. Predsedstvo D. J. Z. U.
Ribniški Sokol vabi 6. januarja 1914 vses voje člane na svoj VIII. redni občni zbor v telovadnici pri
hlastno list. Mahoma ji od začudenja skoro sapa zastane. In čez par hipov vzklikne na glas:	»Slovanski
klub razpuščen, ker ne spada v delokrog prekoračevanje delokroga!«
Srčkana deklica se žalostno nasmehne: »O delokrog! O birokratje! Delokrog je lepa beseda. Deželni vladi je gotovo imponirala ta beseda: »Delokrog prekoračevati,« in najbrže je hrepenel slavohlepni deželni predsednik, da bi časopisi po-. natisnili njegove duhovitosti ter je v to svrho spesnil odlok!«
Jelka se zamisli, in zunaj naletava sneg...
Vzdrami se šele tedaj, ko pozvoni pred sobo in vstopijo sošolke: Dora, Mira in Metka. Mlada Jelka Jih ljubeznjivo pozdravi, jim ponudi par okrepčil in kot desert razodene novico o razpustu »Slovanskega kluba«.
Dora, krepka, žarkooka kakor Črnogorka, se zasmeje na glas: »To me ne preseneča.. Dandanes stuhta človek najtežje v blaženi aeion kako senzacijo l«
Metka povpraša: »Kaj pa pomeni aeion?«
Dora odvrne: »Vprašal Miro, ki sliši dobro latinskit«
Mira jo pokara: »Ne norčuj se, prosim! A je začetnica neke države. In nek duhovit prerok se je izrazil
Cenetu. Začetek ob 4. uri popoldne. Na zdar! Odbor.
Morilec poslanca Schuhmeierja se obesil. Kakor se z Dunaja poroča, se je dne 30. t. m. baje obesil v ječi morilec poslanca Schuhmeierja Kunschak.
Lokomotiva padla v potok. Dne 27. t. m. okrog četrte ure ‘popoldne se je pripetila na železniški progi Sedlec - Kutna gora na Češkem že Iezniška nesreča. Lokomotiva tovornega vlaka je skočila s tira in je padla s šest metrov visokega brega v tamošnji potok Vrhlico. Strojevodja se je le k sreči le lahko poškodoval na nogi. Lokomotiva se je zarila v pesek na dno potoka in precej truda bo treba, preden jo bodo spravili iz potoka. Ta nezgoda je seveda privabila veliko radovednežev iz okolice.
Neljub božični dogodek. Tako se je zgodilo, da je na božični dan popoldne kupil gospod Medved, posestnik iz Všetat na Češkem pri posestniku Janezu Stanjku iz Pavlikova pri Rakovniku triletnega bika. Stanj-kov sin Jože je pomagal kupcu gnati bika domov v Všetate. Na poljskem potu med Pavlikovom in Všetati, kjer rastejo ob potu višnje, se je bik, ki je doslej pametno in modro hodil pred svojima pogonjačema, nenadoma domislil nekaj neljubega, kar ga je silno zjezilo. Zverina se je splašila in je začela besneti, da je bilo strah. Nastavila je roge proti pogonjačema in ju je hotela na vsak način prebosti. Uboga reveža sta mislila, da se že bliža njuna zadnja ura. Zato sta napela vse sile, da sta še pravočasno splezala vsak na eno višnjo ob potu. Seveda, bik ni mogel na višnjo, in srečna človeka sta se mu smejala z višnje. Skraja sta se mu že smejala, ampak kmalu ju je minilo vse veselje, zakaj na višnji čepeti v hudem mrazu ni ravno prijetno. Najprvo je je začel plezati z višnje. Ko je bil že poskusil srečo posestnik Medved in blizu tal, se je zverjad raztogotila, nastavila je roge in se je zapodila proti Medvedu. Ta jo je hitro zopet pobrisal nazaj v veje. Kmalu nato je poskusil srečo prodajalčev sin in je drsal počasi z drevesa. Ko je bil že skoro pri tleh, je zverina, ki se je že malo pomirila, zopet pobesnela in je drla z rogmi nad ubožca. In ubožec jo je moral popihati nazaj v vrh. To je bila zelo tragikomična scena. Na višnjah čepeča, od silnega mraza tresoča se nesrečneža, sta začela milo klicati na pomaganje. In glej, pomoč se je približala v osebi 391etnega posestnika Boleslava Redla. Komaj pa je podivjana zverina Redla zagledala, se je zapodila proti imenovanemu posestniku, ki je bil drugače srčen in pogumen mož. Nič ni pomagalo, Redi se je moral rešiti na drevo, kar je napravil v silni hitrici, drugače bi bil v par hipih mrtev. Bližala se je zopet nova pomoč v osebi 361etnega posestnika Ludovika Kotnika, ki pa se je tudi moral v najkrajšem času spraviti na drevo, sicer bi bilo po njem, zakaj zverina ni imela niti najmanjšega usmiljenja. Tako so čepeli sedaj že štirje možakarji na drevesih v vrhovih in so se vsi tresli od mraza in strahu, »če bo šlo tako naprej, še domov ne bomo mogli,« so premišljali in z grozo v očeh gledati z dreves na besnečo zverjad. Ko se je že delala tema, je prišla iz Pavlikova Stanjkova dekla, ki je prinesla v naročju seno. Pa niti seno, niti lepa deklica nista omehčala zverine. Bik je zdivjal kakor obseden nadnjo. Punca se je pognala v beg in je bežala, kar so jo noge nesle, na bližnje pokopališče, kjer je preplezala nizki zid in se Je skrila za njim. Bog ves, koliko časa bi še
nekoč, da bo ta država zadnja na svetu. To je: A. erit in orbe ultima. Začetnice so aeiou«.
Zdaj se srčkano nasmehne Jelka, da se ji udolbete jamici na licu: »2e vem, kdo je A. — Ne uganeš? Albanija! In ker so razpustili slovanski klub, ustanovimo:	»Albanski
klub«.
in.
Mira se je učila nekoč latinski, obenem je pa bila zgovorna kakor doktor juriš. Zato jo Je pooblastil pripravljalni odbor, to je: Jelka, Dora in Metka, da sestavi društvena pravila. In Jelka jo je posebej opozorila, naj ne pozabi besede: delokrog!
Hipoma se domisli Dora: »Morebiti bi deželna vlada pravil za naš albanski klub »glasom razglasa z odobravanjem niti na znanje ne bi vzela,« če bi prej koga ne pojedle. Albanci so še kanibali, ljudožrci!«
Metki se izbulijo oči: »Ali noriš?« Jelka jo zavrne: »Nemogoče ni. Albanci tvorijo prehod med hijeno in orangutangom, bradato orjaško opico.«
Mira se razveseli: »O, to Je zelo zanimivo. Jelka, ti jo še pogruntaš!«
»Ampak, koga bi pojedle?« Dora vstane in ugleda med oknom velikega Parklja:	»Tega	pohrustajmo!«
Ugrizne: »Brrr.., Sem mislila, da je
trajala ta grozna komedija, da ni prignal kmet Tzuska par volov. Kakor bi mignil, se jc razdivjani bik pomiril in je šel pohlevno z voli naprej. Nato so oni štirje zlezli z drevesa in tudi Stajnkova dekla je prišla iz pokopališča. Tak je bil konec o podivjanem biku.
Štiri osebe utonile. Dne .30. p. m. ob 6. uri je vihar razdejal neki ribiški čoln ob kopelji v Ahibecku na Nemškem. Štirje možje, vsi očetje rodbin so utonili. Truplo enega, ki zapušča 13 otrok, so ponoči dobili. Klici ponesrečenih so se slišali do mesta, pa jim ni mogel nihče več pomagati.
Prepir ined stotnikom in državnim pravdnikom. V Liile je prišlo v neki kavarni do prepira med državnim pravdnikom Bouvierom in nekim stotnikom, ker je drž. pravdnik žalil francosko armado. V prepiru je vrgel stotniku vrček v glavo. Občinstvo je nastopilo proti državnemu pravdniku, ki ie moral naposled zapustiti lokal. Pravijo, da bo moral izstopiti iz službe.
Napadi mehikanskili vstašev na vlak. Mebikanski vstaši so pri Pini napadli železniški vlak. V boju je padlo 30 mož iz čete, ki ie spremljala vlak. 18 jih pogrešajo.
Atentat na poslanca. Dne 30. t. m. je gostilničar Morin v Kiirlbsu na Ogrskem na ulici streljal na poslanca Ladislava Hamoryja In ga je težko ranil. Morin pravi, da je tiamory pripravil njegovo ženo ob 10.000 K.
Lakota na Japonskem. Vsled slabe žetve je zavladala v okrožjih Aomori in Hokkaido na Japonskem lakota. Več tisoč oseb umira vsled lakote. Starši prodajajo svoje hčere trgovcem z dekleti. Vlada je dala 6 miljonov jenov za stradajoče.
Velikanski požar. Mesto Montreal v Severni Ameriki je te dni pogorelo. Skupna škoda znaša več milijonov.
Snežni zameti. Iž srednje Evrope poročajo o velikih snežnih viharjih in zametih. V Nemčiji so telefonske zveze prekinjene. Južna Francoska je popolnoma odrezana od sveta. Na morju se je pripetilo več nesreč. Na Hesenskem se je ponesrečil neki osebni vlak. Strašni viharji so divjali v južni Rusiji, kjer je zmrznilo nekaj kmetov.
Velika nagrada. Londonska zavarovalna družba »Lloyd« je te dni izplačala pariškim trgovcem dragocenosti 216.000 K kot nagrado za to, da so s svojimi pojasnili pomagali priti na sled tatvini perlinega amuleta, ki je vreden tri milijone kron.
Izvabil dvoje briljantnih uhanov. Sedaj pa je dunajska policija že izvedela za ime onega Charlesa Wal-lingforda, ki je interniran v dunajski jetniški bolnišnici, ker je izvabil od nekega zlatarja dvoje briljantnih uhanov, vrednih 15.000 K. Kakor je »Dan« že poročal, ni hotel tat povedati svojega pravega imena. En uhan je pojedel; ta pa mu je ostal v črevesu in ni hotel prirodnim potom iz njega. Potrebna je bila torej operacija. Tat pa se ni hotel dati operirati, tako, da se še vedno nahaja oni briljant v njem in mu ga ne more nihče vzeti. Tat pa ni ostal vedno tako trdovraten. Te dni se je dognalo, da je gospod Wallingford trgovec Adolf Bernhard Kurt Schuhmacher iz Berlina. Že več let so ga lovile radi raznih deliktov nemške oblasti v raznih mestih.
Vlak skočil s tira. Ne daleč od železniškega mostu čez Oranski preliv na Nizozemskem ie skočil te dni s tira brzovlak. Pet ljudi je bilo na mestu mrtvih, dvanajst ranjenih. Med ranjenimi se nahaja tudi sin nizozemskega ministrskega predsednika.
čokolada. Oh, Jelka, zakaj me nisi opomnila. Znotraj je žaganje! Brrr.«
»Koga bi pojedle? Albanci so bolj laške sorte. Morebiti zadostuje, če pojemo kanalčka. In sicer babico, ki ne prepeva.«
»Kaj Vama je danes, Dora in Jelka, da govorite tako čudno? Ali Je to humor?«
»O, pač: Švab bi dejal »Galgen-humor«. Švab ljubi izraz: vislice. Zdaj nam sicer še le klube razpušča. Toda vse to svedoči, da nas bi začel najrajše obešati! Švab je uverjen, da bi s tem ne prekoračeval delokroga!«
IV.
Marsikaj so se še pora/govorile. Nato so odposlale pravila na deželno vlado, ki je rešila vso zadeva jako naglo in vrlo spretno.
Deželna vlada je namreč vrnila; deklicam pravila vsled formalni!^ pogreškov, obenem je pa ukazalp policijskemu ravnateljstvu, da nekaj nekje ni v redu, ker se norčujejo naj rodni krogi iz Albancev in vrše poa krinsko »Albanskega kluba« najbrže velikosrbsko propagando.
Policija Je kar slutila novo vo-leizdajniško afero. Naši uradi vročekrvno koprne po velikopoteznih, da« lekosežnih aferah.
Vsem članicam pripravljalnega odbora so preiskali detektivi mizic«
Sest tovaren pogorelo. V Bergenu v Nemčiji je uničil ogenj popolnoma šest tovaren.
Orožniki obstrelili slovaškega študenta. V Velikih Radincih na Slavonskem je te dni umrl na dobljen ranah mlad slovaški gimnazijec, ki
so ga orožniki obstrelili!v “hnmški bilo .lan Pap. Ta slučaj je v .^vaski javnosti zbudil veliko senzacijo^ Slučaj je ta-le: Jan Pan Je bil ucenec šestega gimnazijskega razreda v Karlovcih. Vsled slabih gmotnih razmer ni mogel nadaljevati svojih študij, prekinil jih je in je postal ekster-nist. Živi! se je s tem, da se je vozil na kolesu v bližnje vasi, kjer je prosil pri raznih duhovnikih in trgovcih miloščine za svojo vsakdanjo potrebo. Povsod so ga prijazno sprejeli in dobil je veliko podpore, zakaj bil je znan kot razumen in talentiran fant, ki hoče dokončati svoje študije in ni berač po poklicu. Dne 22. m. se je pripeljal na kolesu v vas Sum-Ijatie, kjer je dobil od tamošnjega župnika in učitelja podporo. Ravno tako je dobil podporo v Grgurovcih, na kar se je peljal na kolesu v Velike Radince. V Grgurovcih je orožniška postaja; čeprav so orožniki videli študenta, da berači, ga vseeno niso vstavili in mu niso delali zaprek. Ko pa je bil Pap že na potu v Velike Radince, so se orožniki spomnili, da morajo zahtevati od študenta dokumente. Oborožili so se in so šli za študentom. Kmalu so ga dohiteli in so vpili nanj, naj se ustavi. Pap pa ni smatral poziva resnim ali ga pa ni slišal in se je peljal naprej. Orožniki pa so prijeli za puške in so streljali za študentom. Projektili so zadeli študenta v obe nogi, tako da je padel s kolesa. Sele sedaj so imeli orožniki priložnost prepričati se, da ima ubogi študent pravilne dokumente in spoznali so, da so se prenaglili, opravičevali so se težko ranjenemu študentu in so takoj poslali v vas po voz, da bi prepeljali ranjenca v mitroviško bolnico. Ker je bil hud mraz, so se študentu rane tako razbolele, da je še pred prihodom v bolnišnico umrl.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Kako je nekoč Meletov Jurij svojo ženo k življenju obudil. V prijazni vasici Želše pri Rakeku je imel pred kakimi 30. leti Meletov Jurij — svojo kočico. Ista je bila lesena ter sair.o za streljaj od gozda odaljena. Meletov Jurij ali kakor so ga takrat ljudje splošno nazivali — Jure, je imel okrog 50 let in je bil strugar. Obhodil vam je mož v svojih mladih letih mnogo sveta ter je bil za iste čase dovolj prebrisan. Izdeloval vam je zelo lepe reči iz javorjevega lesa, katere je potem ob nedeljah prodajal okrog cerkve. Zenske so ga imele posebno rade, ker so si od njega nakupile mnogo kuhinjske oprave po prav nizki ceni. Prodajal je svoje blago po prav nizki ceni. Denar pa, ki ga je dobil, je — zapil. Ko je mož prišel drugi dan, ali čez dva dni pijan domov brez denarja, je bil vedno prepir med ženo in možem. Ta prepir pa se je vselej končal s tepežem žene. Uboga reva je bila vedno tepena, kadar je zahtevala od svojega moža kak krajcar za hišne potrebe. Ko je bilo naposled ženi že vseh teh neumnosti preveč, si je izmislila neko posebno šalo. Toda. ta se je zanjo zelo slabo iztekla. Ko je prišel nekoč naš Jure zelo natrkan domov, je zopet začel svojo ženo pretepati. Ona pa, ne bodi lena. se je vrgla na tla, ter se je delala, kakor da bi bila mrtva. Mož jo je začel klicati, in^ buditi k življenju — toda zaman. 2ena
in nočne omarice. In ker hranijo deklice pisma in razglednice, dokler se ne poroče, so našle komisije nebroj korespondence, to je: pisem, zalepk, razglednic. Skrbno so si zapisovali detektivi naslove in odšli nato preiskovat mizniee in nočne omarice k raznim zaljubljencem v vseh delih naše domovine. Celo v Nemčiji.
Pri dveh članicah pripravljalnega odbora so našli tudi avtorjeve vzvdihljaje v futurističnem slogu, na primer:
Ahahahah : Gibraltar Ohohohoh = nepremagljivost, propropro + simslmsim sliko I sajsajsaj sliko!
•i r®z*?žim pomen teh poetičnim futurističnih verzov, spoznamo, da primerjam lepo deklico, ki roc nc mara, (Gibraltarju, ncDrcmacr-Ijivi trdnjavi. Zato prosim vsaj za sliko!
Policija pa sploh ne razume in ne bo razumela futurističnih vzdihljajev. Najbrže misli, da sem srbski vohun, ker prosim za slike trdnjav. 2e parkrat so mi preiskali akte, spi-
*e. konfiscirali mojo tragikomedijo, ^ «d naprtili dva ženialna policijska c«pka, da zasledujeta vsaj moj korak.
Koga ne bi to razburilo?
iona o albanskem klubu se v Javnosti ne čuje več. Pozabljeno bi bilo mrtvorojeno dete, če bi ne bil jaz vesten zgodovinar.
KONEC.
je bila trda — kakor mrtva. Naposled vidi mož, da ne opravi nič, si pa tudi on izmisli neko šalo. Nenadoma zakriči: »Hudiča — kar je poginilo, se mora iz kože djati!« Nato prime svojo ženo za nogo, ter ji sezuje — čevelj. Toda žena se vzlic temu ne gane ter ostane kakor mrtva. Jure dobro vedoč, da se je potajila, vzame iz žepa tolminsko britev ter z njo nareže ženi kožo na peti. 2ena vam grozno zavpije, skoči pokonci ter zavpije, skoči pokonci ter zbeži na eni nogi obuta v gozd. Tri dni in tri noči se ni potem vrnila domov. Ostala pa ni v gozdu, ampak je šla k sosedom v 2elše. Od takrat se ni hotela nikoli več potajiti. Pa tudi naš Jure ni potem nikoli več svoji ženi na peti kože rezal. Zakaj, moral si je cele 3 dni sam kuhati in pospravljati po bajti, kar pa ni bilo prijetno, ker je rajše popival. Piscu teh vrstic sta večkrat naš Jure in njegova žena pripovedovala to njuno zgodbo in tudi drugi ljudje so izvedeli zanjo, posebno, če je kdo možu plačal kaj za pijačo.	M.
Ljubljana.
— Klerikalci so uničili »Slovanski klub«. »Slovanski klub« je bil za naše gospodarske razmere tako važnega pomena, da se je vsakemu čudno zdelo, da si je vlada upala poseči po njem. »Slovenec« pa se je izdal, da je vse to klerikalna zasluga. »Slovenec« piše:	»Deželna
vlada je videla v tem delovanju ost naperjeno proti drugim strankam na Slovenskem, kajti kdor pozna politično zagrizenost gosp. Hribarja, je prepričan, da bi se skrajno potrudil, da na Srbskem ne pride nikdo drugi do kruha, kakor tak liberalec, ki se je Hribarju s svojo krvjo zapisal.« — Iz tega se jasno vidi, da so klerikalci Iz same strankarske zavisti s pomočjo nemškega »Tagblatta« uničili »Slov. klub«. Klerikalno oči tanje je največja nesramnost in ostudna laž. »Slovanski klub« ni pokazal niti enkrat kako politično barvo, ampak se je cel čas držal svojega gospodarskega slovanskega In kulturnega programa. Dajal je informacije slovenskim delavcem, obrtnikom in trgovcem brez razlike strank — glavna stvar je bila, da je bil do-tični Slovenec. To lahko potrdijo vsi, ki so se kdaj obrnili na »Slov. klub«. Sedaj pa naj gredo ljudje k dr. Šušteršiču po priporočila in in formacije, ali pa naj jih priporoči klerikalna stranka. — To dejanje slovenskih klerikalcev je lumparija, ki so jo zmožni le ljudje njih vrste.
— Pogreb dr. Ignaca Žitnika. Včeraj popoludne ob 3. uri se je vršil iz tukajšnjega Lenni&*o umnega državno- in deželnozbor-skega poslanca dr. Ignacija Žitnika. Pogreb se je pomikal po Sv. Petra cesti, po Radeckega cesti, mimo lca pelice, po sv. Martina cesti na poko pališče k sv. Križu. Med pogrebci smo opazili pokojnikove sorodnike, zastopnike deželnega odbora držav ne in deželne poslance in deželno uradništvo, zastopnike občinskega sveta ljubljanskega i. dr. Pogreb je bil lep in Je pričal o splošni priljubljenosti ranjkega.
— Izjema med klerikalci je bil dr. Žitnik tudi v tem, da ni kopičil bogastva. »Slovenec« piše o tem: Zapustil ni dr. Žitnik ničesar, razim nekaj knjig. Znano je o njem, kako je radodarnih rok v življenju vse razdal kadarkoli je kaj imel. Ljudem, ki so ga hodili prosit, naj napravi za nje prošnje, ni samo pisal prošenj in posredoval zanje pri vseh mogočih uradih, ampak je celo kolke iz svojega plačeval. Nekaj dni predno so ga odpeljali v Leonišče, ga je nekdo prišel na dom prosit podpore, češ, da je pogorelec. Dr. Žitnik je segel pod vzglavje in mu je vrgel na mizo denarnico z zadnjimi vinarji, ki so mu ostali. Drugemu možu, ki je prišel zadnje dni k njemu po podporo, je izročil svojo suknjo z astrahanskimi ošitki, ker mu drugega že več ni mogel dati. — To je pač res izjema med klerikalci in že to dokazuje, da dr. Žitnik in bil enak drugim. Čast takemu možu.
— Slovensko gledališče. V četrtek (na novega leta dan) 1. janua-rija se uprizori kot popoldanska predstava v deželnem gledišču vele-zabavrta burka »Nervozne ženske«, ki ie dosegla pri primijeri sijajen uspeh pri kritiki kakor pri publiki. — Glavne vloge so v rokah dam Gjor-gjevčeve, BukŠekove, VVintrove in gospodov Povheta, Šesta, in Danila. Začetek ob 3., konec ob 5. — Zvečer se igra prvič na slovenskem odru
veseloigra »Navihanci« (»VVle er solne TOchter verhelratet«), katero so uprizarjali vsi večji nemški odri s sijajnim vspehom. Igro Je izborno naštudiral režiser g. Povhe. Glavne vloge so v rokah dam: g. BukŠekove, gdč. Wintrove, Ojorgjevičeve in Gorjupove. Ga. Juvanova igra ko-
mično dekle Spele. Moške uloge so v rokah gg. Skrbinška, Šesta, Drenovca. G. Peček nastopi zopet prvič v tej sezoni. Igra je polna komičnih zapljetljajev in situačne komike. — Začetek ob pol 8., — konec po 10.
— Operna noviteta »Madonln Žongler« se uprizori pri znižanih cenah v nedeljo ob pol 3. Opozarjamo na to velezanimivo opero prekrasne glasbe. Opera se izvaja vzorno. Vse kritike so bile najugodnejše. Ker sta bili večerni operni predstavi že prvi dan razprodani, bo vprizoritev »Ma-doninega žonglerja« s svojo novo opremo in čudovitim dejanjem tem dobrodošlejša.
— Prošnje za davka prosti bencin. Prošnje za dovolitev davka prostega bencina je vlagati pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Če se ima davka prosti bencin vpo-rabljati v obrtnem obratu, je vlagati prošnje potom trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica ima presoditi pravilnost navedb in poslati prošnjo s svojo izjavo c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Prošnje so kolka proste. Predmetne prošnje morajo stranke od 1. januarja 1914 dalje vlagati, le poslužujoč se posebnih formularjev, katere je dobiti pri oddelkih finančne straže. Vsako prošnjo je vlagati v treh izvodih.
— Nekaj za mestni magistrat. Kakor vse kaže, bode letošnja zima še mnogo snega prouzročila, zato je pa tudi treba, da hišniki svojo dolžnost store in pridno pred hišami sneg in led odstranjajo, pa tudi poleg vrtnih in drugih ograj, in ne puste sneg tako dolgo ležati, da ga ljubo solnce odstrani in da se med tem časom mnogo nezgod pripeti. Zalibog so ravno klerikalci v tej zadevi najbolj zanikerni. Videant consules. — Več opazovalcev.
— Posipajte trotoarjel Hodniki pred hišami so postali vsled mraza tako spolzki, da je pasaža po njih mestoma uprav nevarna, ker jih hišni gospodarji in hišniki prav nič ali pa le površno posipajo. Vsled tega so slučaji prav gosti, da padajo pa-santl, ker jim na hodnikih spodrsne, in se marsikdo pri tem tudi prav čutno poškoduje. Opozarjamo hišne posestnike in oskrbnike, da določa cestno - policijski red za zimski čas ne le odkidanje snega, nego tudi posipanje hodnikov pred hišami, kjer se je čez noč naredila ledena skorja.
— Na adreso državne policije. Dokler smo imeli še mestno policijo, je ta strogo pazila na to, da so se v zimskem času določila cestno - policijskega reda s strani hišnih gospo dar jev natanko izpolnjevala; od kar pa imamo državno policijo, je pa dan
i.1	Čuti pittUZUC, U« sc *,«» posi-
panje hodnikov malo ali pa nič ne briga. Ravno tako je glede snežnih držajev in razjedenih žlebov pri strehah, s katerih drče kar cele la-vine snega, ob južnem vremenu pa voda na ulico in pasante. Opozarjamo na to malobrižnost državno policijo, da stori svojo dolžnost.
— Avtomobilska zveza Celje -Ljubljana vozi od danes naprej zopet redno z odhodom iz Ljubljane ob pol 3. uri popoldan, nakar se slavno občinstvo opozarja.
— Društvene knjige Slov. Sol. Matice za leto 1913. izidejo koncem januarja 1914. Zakasnitev je povzročila pasivna rezistenca stavcev.
— Narodna socljalna zveza priredi v nedeljo 4. januarja 1914 svoj 3. članski zabavni večer v hotelu »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Na vz-poredu je tombola, komični prizori in ples, ki se prične točno ob 10. uri zvečer. Opozarjamo tem potom vse člane in članice, njih družine in prijatelje društva, da se v obilnem številu udeleže tega večera. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Za dobro jed in pijačo jamči ime krčmarja. Kdor se hoče res enkrat dobro zabavati, naj pohiti 4. lanuarja 1914 v dvorano hotela »Ilirija ob pol 8. uri zvečer. Zabava bo trajala do belega dne. K obilni udeležbi vabi veselični odsek N. S. Z.
— Za trgovski plesni venček,
katerega priredi slovcn. trgovsko društvo »Merkir« 10. januarja v veliki dvorani »Narodnega doma«, vlada živahno zanimanje. Plesni odbor se za to prireditev pridno pripravlja in bo storil vse, da bo tudi ta prireditev tako lepo vspela kakor vse dosedanje, kar jih je »Merkur« priredil. Nekaj posebnega bodo krasna damska darila in vstopnice. Vabila so se že razposlala. Ce morda kdo po pomoti ni dobi! vabila, prosimo, da nam oprosti, ker je po sebi umevno mogoče, da se pri največji paznosti lahko kako osebo prezre. Sodeluje slavni ljubljanski društveni orkester. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo. Čisti dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva. Ker so »Merkurjeve« prireditve vsled svoje živahne in nepri-
siljene zabave splošno znane, vabimo gg. člane in prijatelje društva k mnogoštevilni udeležbi.
— Dne 5. januvarja je veselica društva nižjih mestnih uslužbencev. Opozarjamo, da, kedor se hoče neprisiljeno zabavati, naj poseti to veselico. Za jed in pijačo bode skrbel Peter Štepic in se bode tudi sarri potrudil osebno, da bode vsak najbolje postrežen. Godba orkester ljubljanske društvene godbe. Kakor že omenjeno tudi izborne pevske točke. Veselični odsek pa tudi prosi, ker se ravno te dni razpošiljajo vabila, naj nikdo ne zameri, ako ni dobil vabila, pač pa naj vsakdo prihiti na našo veslico, ker mu gotovo ne bode žal.
— Podružnica Ljubljana I. avstr, društva drž. uslužbencev priredi, ka-cor smo že zadnjič poročali dne 10. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v ve-iki dvorani hotela »Union« ssodelo-vanjem orkestra c. in kr. vojaške godbe pešpolka št. 47 grof Beck v Gorici, svoj letošnji plesni venček ter se je pričelo z razpošiljatvijo tozadevnih vabil. Naj bode tem potom rečeno, da ni vstop dovoljen samo povabljenim — temveč je vsaki dobro došel in naj tudi oni, kateremu se pomotoma ni vabilo dostavilo, to oprosti. Začetek je točno ob 8. uri zvečer in odbor se najtopleje priporoča za mnogobrojni obisk. Vstopnina za osebo 1 K. Obleka promenadna
— Družbi sv. Cirila in Metoda Je poslala g. Malčka Golobova, blagajničarka C. M. podružnice v Vur-bergu med drugimi prispevki K 8. Ta znesek so darovali gg.: dr. Milan Gorišek 5 K, poštar Fabjani 2 K, sodni nadsvetnik Ferk kot priznanje za izvrstno ribezljevo vino iz kleti g. 2ihera 1 K. — G. profesor Fr. Svetič je daroval C. M. podružnici v Kamniku pred svojim odhodom na češko raznih predmetov, ki so se prodali za ceno K 12.—. Gdč. Malčika Ogrize-kova na Trojanah Je poslala 6 kron s prijaznim poročilom:	»Jaslicam	na
ljubo nabrale smo tu mali Ciril Metodov dar družbi, ki je ne zabimo nikdar. Malči kazen napove, ker drevesce nemško je. Za greh se odkupimo in narodu vpošljimo. Na zdar! Gosp. Jos. Gruden je daroval 5 K v proslavo napredne zmage v Idriji. Cerkljanski krokarji so poslali v za dovoljnost zabave na Zirovski veselici 7 K. G, E. Praprotnik je nabral 5 K pri neki stavi od raznih rodoljubov, vsoto je poslala C. M. podruž nica v Mirnu na Goriškem.
— Družba sv. Cirila in Metoda nima letos za novo leto posebnih raz glednic. Izostale so radi gibanja med tiskarji. — Albansko kraljestvo se pričenja s poštnimi znamkami z glavo Jurija Kastriote - Skenderbega. Eno tako znamko je poslal družbi sv.
j Cirila in Metoda g. Fr. Orel, nadučitelj, Korte - Portorose s pripombo, naj jo proda na dražbi. Na vpogled je v družbini pisarni.
— Slovenska Sokolska Zveza.
III.	uradni izkaz daril in denarnih zbirk, ki jih je prejela »Zveza« v namestilo odkupa cvetk povodom prepovedi sokolskega cvetličnega dne. Darovali odnosno nabrali so p. n. gg. J. Golob, Raka 13 K nabrano, A. Drofenik 2 K, v družbi Bertlčka 6 K 10 v nabrano, T. Milavec 18 K nabrano, računski uradniki 18 K 25 v, Berta Doležal, 20 K, nabrano, Slava Klobučar in Marija Pirh 80 K, druga zbirka, Sokol Vič 20 K, neimenovan z dežele 10 K, Pajk 18 K nabrano v ženskem telovadnem krožku Sokola L, omizje pri Bergantu 12 K, Josip Lenče 20 K, Dr. Krajc O. 20 K, Bosa dr. Petroviča 10 K, dr. Lah 5 K nabrano, Stane Vidmar nabral v Postojni 30 K, Berta Rusova 5 K, M. Korenčan Vrhnika 10 K, Novak Vod-mat 5 K 76 h nabrano, L. Schegula Novomesto 20 K, neimenovan Novo-mesto 10 K, Sokol Trbovlje 10 K nabrano, »Goriška Sokolska 2upa« 400 kron nabrano, J. Lapajne Idrija 1 K 20 v, J. Tomažin in drugi Novomesto 16 K, A. Strekelj 1 K, uradniki mestne hranilnice 75 K 50 h. Olga Ribni-karjeva 52 K 80 h nabrano, Sokol Štepanjavas 15 K. V I. izkazu izkazano 817 K 85 v, v II. 1005 K 63 v, danes 924 K 61 v, skupaj 2748 K 09 v. Zvezno predsedstvo izreka tem potom prav iskreno zahvalo vsem darovalcem in nabirateljem in jih bratsko pozdravlja. »Na zdar!« Za predsedstvo: dr. I. Oražem, starosta, L. Dermelj, blagajnik.
Pravijo, dobro blago se samo hvali. Ta izrek še najbolje vdejstvuje vsako sredo in soboto pri prodaji ostankov podjetja zvezdnih tkanin »Hermes« v Ljubljani. Tam se vse tare kupovalcev. Vesel si. ako prideš na vrsto. Kupiš zares lepo blago iu pa poceni. Vsak se pohvali.
— Vladarica Nila ali Mark Antoni in Kleopatra je po sodbi vseh strokovnjakov najkrasnejŠi film, ki se je do sedaj predvajal. Prizori so tako naravni, da to ni več slika, marveč pravo življenje. Prav veličastne in občudovanja vredne so slike izkrcanje Rimljanov ob obali Nila, boj Cadi v odprtem morju in drugih več. Vladarica Nila predvaja se v kino
> Idealu« od sobote 3. do četrtka 8. januarja. Predstave ob 3.. 5., 7. in 9. V nedeljo in praznik tudi ob pol 10. uri. Radi velikih nabavnih stroškov zvišane cene. V petek 2. januarja specijalni večer s krasno amerikan-kansko detektivno dramo mala Nan-<;y v 3 dejanjih. — Danes zadnji dan ^rasnega zabavnega sporeda z vele-srnešno veseloigro »Radosti rezervnih vaj«.
— Loterijske številke. Trst: 15. 20, 46, 43, 69.
Trst.
Kemična tvornica v ognju. Lansko leto sta si sezidala pri Sv. Ivanu Puchleitner in Furlani tvornico kemičnih izdelkov, poleg nje je bil zgrajen prizidek s skladiščem ter hiša za stanovanje lastnikov. Tvornica in hiša sta nosila št. 1087 in 1088. Tvornica se nahaja izven vasi na cesti, ki pelje h karaenolomom. Znano je, da je posebno v tvornicah kemičnih izdelkov vedna nevarnost, da nastane ogenj. To sta vedela tudi oba lastnika te tvornice, zato sta hotela zavarovati svojo tvornico. Toda zavarovalnice niso hotele ustreči želji obeh lastnikov, in to iz raznih vzrokov. Glavni vzroki pa so bili ti-le: Prvič, da je rabila kemična tovarna za svoje izdelke razne zelo gorljive snovi, drugič, da ni bilo v tvornici plinovih luči, ampak Vikto-rinove. Plina ni bilo mogoče napeljati v tvornico, ker je ta precej oddaljena od plinove napeljave. Tretji velik vzrok, da zavarovalnice niso hotele zavarovati tvornice, je bil tudi ta, da leži tvornica precej visoko, vsled česar je vodni curek »nabre-žinke veliko šibkejši, vsled česar Je otežkočeno gašenje v slučaju požara. — Da so bile zavarovalnice res da-lekovidne, se je izkazalo te dni V ponedeljek zjutraj okrog 8. ure in pol Je začelo nenadoma goreti v tvornicL Kako je nastal ogenj, ni mogoče dognati. Mogoče je, da je padla kaka Viktorinova luč na tla ter se je vnel nato Špirit, mogoče pa je tudi, da se je vnela kalna tvarina vsled toplote teh luči. Ogenj se je bliskoma razširil po vsej tvornici. Ves trud tovarniških delavcev, da bi udušili ogenj, je bil brezuspešen. Poklicani so bili ognjegasci. Ti so se kmalu prepričali, da je tvornica izgubljena, zato so poskušali rešiti vsaj stanovanje ob njej. A vode jim je primanjkovalo. Iskali so jo po bližnjih vodnjakih, a skoro povsod je stala voda prenizko in sesalke niso mogle delovati uspešno. Med tem so nosili tvor-niški delavci vso opravo iz stanovanja gospodarjev, a v taki naglici, da je skoro vsa oprava uničena. Požar je trajal do 4. ure popoldne. Tvornica je pogorela popolnoma, ostala pa je hiša. Škoda, ki ni pokrita z zavarovalnino, znaša okrog
60.000	K. Škoda pokvarjene oprave je cenjena na okrog 5000 K.
Sneg v tržaški okolici. V noči od pondeljka na torek je zapadel sneg tudi v tržaški okolici. Le na tržaške ulice se ni upal; te ima v posesti tržaška burja. Sneg je pobelil tudi Istro. Istrske kmetice, ki nosijo v Trst mleko in kruh, so tožile, da so morale bresti visok sneg, vsled česar imajo vse zmrzle noge. —* Kakor kaže, bomo imeli letos Bohinj že na Opčinah.
Umor starke? V ulici Punta del Forno št. 5 so dobili 651etno Nežo Majer mrtvo. 2ena, ki stanuje v isti hiši je prišla v Nežino stanovanje, da bi se tam izposodila malo kave. Dobila je Nežo nezavestno na postelji. 2ena je šla takoj na policijski komisarijat, od kjer so takoj telefonirali po zdravnika. Ta je takoi prišel; Neža je bila mrtva. — V sobi kjer je ležala, je bilo vse v največjem neredu, tudi Majer sama je bila popraskana; torej vsekakor izvršil se je umor. Ali kdo naj bi ubil nesrečno starko? Majer je bila, po mnenju drugih, stara skopuhinja, ki je hranila vsak vinar. Prodajala ja starine in poleg tega Je dajala postelje v najem. Za hrano tli trosila dosti denarja, pravijo celo, da se je hranila dneve in dneve s suhim kruhom. — Na stanovanju je imela 4 može, in morda je eden od teh mislil, da ima starka dosti denarja, poleg tega pa jo je sovražil kot skopuhinjo, ki ga je tirjala najemščine, medtem ko je imela ona toliko denarja. Seveda ni še prav gotovo ali gre tu za umor, vsekako pa je tudi to zelo sumljivo, da so se vrnili izmed 4 možev, ki spijo v njenem stanovanju, samo trije. Ostalega išče policija.
Deseti veliki Ciril - Metodov ples v Trstu. Kakor vsako leto, združi se tudi letos tržaška slovenska mladina v svrho prireditve tra-dicijonelnega Ciril - Metodovega plesa, ki se vrši letos v soboto 7. svečana v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu. Letos se vrši ta ples desetič in da se ta skromni jubilej bolj proslavi, sestavil se je poleg pravega odbora, ki sestoji iz gg. 3
Kino-Ideal. Soboto dne 3. do četrtka dne 8. januvarja 1914
171«.	-»»5	«	f» IVI Z1«, 64 P° izreku strokovnjakov največje umetniško delo
.. V IclUarlCa IN lia	^	,ki	soje-dos^ videJ°15X00
''	sodelujočih,	5	delov,	2	uri	predvajanja. Predstave
ob 3., 5., 7., 9., v nedeljo ob lO^. Mladini dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu«, veselo-
• igra, dva dela. ’ . * * * . ‘ . * . * . • . • .
Slavoj Dimnik, predsednik, Vekoslav Carlavaris, podpredsednik, Božo Borštnik, Milan Hojka, tajnika, Fran Sentič, Anton Žiberna, blagajnik, tudi poseben častni odbor, ki sestoji iz vseli dosedanjih predsednikov C. M. plesov in ti so: dr. Josip Abram, čast. predsednik, dr. Fran Brnčič, častni podpredsednik, dr. J. Mandič, dr. Anton Delak, dr. Ljubomir Tomašič, Andrej Čok, dr. Ivan Baničevič, dr. Ivan Mar. Čok, dr. J. Oiaconi, častni odborniki. — Ker je marsikateremu rodoljubu izven Trsta nemogoče se udeležiti te lepe manifestacije tržaške mladine, ki je donesla dosedaj že Črez 50.000 kron čistih dohodkov naši prepotrebni slovenski in hrvaški Ciril - Metodovi družbi, pošiljal bode odbor kakor vsako leto tudi letos vabila s priloženimi vstopnicami in poštno položnico. kar naj blagovoli vsakdo ys-preieti in s tem pokazati svoje simpatije k čimprejšnjemu razvitku slovenskega Trsta.
V svojem jeziku Boga moliti — je veleizdaja.
(Iz življenja ogrskih Rusov-trpinov.)
V ponedeljek se je na Avstro-Ogrskem začel proces, velcizdajni-ški proces. Na zatožni klopi sedi 94 ogrskih Rusov.
Kaj so storili?
Prestopili so iz uniatske na pravoslavno vero. Proces v Marmaroš-Sigetu bo nov škandal in nova svetovna sramota za Avstro-Ogrsko.
Že eno leto sedi v preiskovalnem zaporu 94 nedolžnih Rusov, ki niso drugega storili, kakor da so v svojem jeziku boga molili. Za molitev imajo zapor in se jim obljubljajo vešala in to v Avstro - Ogrski. Za molitev! prosimo.
Nedolžni so ti preprosti kmetje, ki so ravnali tako, kakor jim je velelo narodno čuvstvo in versko prepričanje. Toda kljub temu jih sodišče ne bo za nedolžne proglasilo — kajti na Ogrskem so sodniki neodvisni — seveda od vesti. Ko bodo nasilneži reveže pornučili, ko se bodo nasitili na njihovih mukah in strahu, katerega jim bodo povzročali z vislicami — bodo pa naenkrat prišli na pozo-rišče z običajnim receptom vseh svojih komedij — z abolicijo. Tako je bilo v Zagrebu, tako v Marinaroš-Sigetu.
Prestopili so na pravoslavno vero in zato zagrešili veleizdajo, ker kot pravoslavni spadajo pod cerkveno oblast patriarha v Kijevu, ina-žarski državni pravdnik Illeš Andor je bil zelo energičen. Skupno s preiskovalnim sodnikom je celo leto po-pal tožbo in zaslišal čez 1000 oseb. In kaj je našel?
Našel je, da je hieromonoh Aleksej dejal: »Uniatska vera ni dobra, ker njena glava je papež. Rusom je treba ruske vere in glava te je ruski car. Uniatski duhovniki žive le za svoj žep. Imajo grde navade. Nam Jih ni treba — oni so Mažari, mi smo Rusi.«
Neverjetno! In to je vsebina obtožbe, ki vrže v zapor 180 ljudi. In kaj so storili posamezniki? Joj, storili so velik zločin! Eden je hvalil v pravoslavni molilnici pravoslavno vero. Zato sedi že eno leto v preiskovalnem zaporu. Drugi je opozarjal na nemoralno življenje uniatskih jluhovnikov, Mažarov. In, oj groza, bil je proti temu, ker židi na Mažar-skem prodajo krščanske podobe. 1 o je veleizdaja!
Drugi so bili še nevarnejši: Či-tali so ruske časopise, ki se tiskajo na Avstro - Ogrskem.
Zopet drugi si je kupil brošuro: »Kje je resnica« in hop — in že je v ječi.
četrti so se učili cirilico — na »flašter« z njimi in že eno leto sede tam.
Pet so se zgražali nad nenrav nostjo duhovnikov namreč — alo: ’ Ječo. Kajti zgražanje nad nenravnostjo je veleizdaja na Mažarskern.
Drugi so imeli rusko pisane molitve.
Nekateri so imeli knjige, kakor: Prihod Jezusa Kristusa (prišel je po nje žandar), »Življenje svetnikov« (zato so jim pripravili muke svetnikov.)
Imeti v svoji hiši svete slike — veleizdaja!
To je vsebina obtožbe Slovanov na Mažarskern, v državi, ki je del avstro - ogrske monarhije.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
GOSPOSKA ZBORNICA PROTI PARLAMENTU.
Dunaj, 31. decembra. (Gosposka zbornica smatra od splošne m enake volilne pravice naprej parlament za zlo oz. za korporacijo, v kateri sede ljudje druge vrste, katerim ie treba ob vsaki priliki dati čutiti, da so oni, gospodje v gosposki zbornici, tisti činitelj, ki ima zakonodajo v rokah. Dosedaj ta preperelost ni demonstrativno izrabljala svojih »pravic«. Od kar je pa v Avstriji zavel absolutistični duh — od tedaj pa dvigajo »gospodje od stanu« svoje glave. In naravnost demonstrativno izrablja gosposka zbornica svojo moč pri sedanjem finančnem načrtu, torej pri zadevi, ki je izključno zadeva ljudstva in pri kateri bi moralo ostati pri tem, kar ljudstvo, parlament sklene. Toda ne; parlament je izdelal in sprejel finančni načrt. Pa še predno ga je dokončal, se je že gosposka zbornica pečala z njim in sicer na zelo demonstrativen način, kakor hitro je pa parlament načrt sprejel, že ga je gosposka zbornica s precejšnjimi bistvenimi izpremem-bami zavrnila, predvsem pa znižala eksistenčni minimum s 1600 -K na 1200 K, to se pravi: gosposka zbornica je udarila po revežih. Ko je finančni načrt prišel s spremembami nazaj v parlament, je seveda vlada našla ravno dovolj hlapcev, ki so si dali sami sebi klofuto s tem, da so svoj prejšnji sklep o 1600 K kot eksistenčni minimum preklicali in določili, da znašaj eksistenčni minimum 1200 K. 196 : 195, to Je blo razmerje glasov pri glasovanju o eksistenčnem minimu. Parlament je torej v bistvu ugodil »gospod od stanu«. In v tej obliki je šel finančni načrt nazaj v gosposko zbornico.) Tu je pa finančni načrt proti vsemu pričakovanju naletel na zavlačitev. Sicer bo zavlačitev kratka. Gosposka zbornica novele o osebnem dohodninskem davku danes še ni rešila. Novela je bila odkazana komisiji, ki bo delo kančala 2. januarja. Plenarna seja gosposke zbornice bo 5. januarja.
Splošno se je pričakovalo, da bo gosp. zbornica sprejela sklep parlamenta neizpremnjen, toda to se ni zgodilo. Gosposka zbornica je blagovolila demonstrirati! (Misli, da deluje.) Sedaj je mogoče: da bo plenum spreiel predlogo oz. sklep ne-Izpremenlen, ali pa bo nadaljnih iz-prememb zahtevala, v tem slučaju pride morebiti do skupnih pogajanj.
DEŽELNI ZBOR BOSANSKO -HERCEGO VINSKI.
Sarajevo, 31. decembra. Pri otvoritvi bosanskega deželnega zbora je bilo zelo hrupno. Srbske stranke so protestirale proti svoječasnemu razpustu srbskih društev. Srbska opozicija je začela takoj z obstrukcijo. Prvi govornik je govoril 2 url, drugi 4.
SRBSKA MINISTRSKA KRIZA.
Belgrad, 31. decembra. Potem, ko je kralj sprejel demisljo ministrskega predsednika Pašlča, je poklical k sebi predsednika skupščine Nikoliča, od katerega se je dal Informirati o položaju v skupščini.
SRBSKI STARORADIKALCI ODKLANJAJO KOALICIJSKI KABI NET.
Belgrad, 31. decembra. Staro-radikalci odklanjajo vsak koalicijski kabinet. Oni imajo sami večino v skupščini, zato tudi ne marajo z mla-doradikalcl nobene skupnosti.
KAJ JE VZROK PAŠlCEVE DEMISIJE.
Belgrad, 31. decembra. Sera In tja se ugiba, kaj je vzrok nenadne deinislje Pašiča, demisije, ki se vsem zdi precej neutemeljena. »Odjek« pravi, da je glavni vzrok vprašanje orientalskih železnic. Pašič je privolil v internacionaliziranje železnic noče prevzeti nobene odgovornosti za ta čin.
Mali oglasi.
Beseda B vinarjev. Najmanjši znesek BO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malib celaslb ni nič popusta In 6e plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Išče se stanovanje s štirimi sobami za februar. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1353-2
Iščem stanovanje za februar:
sobo eventuelno predsobico), brez kuhinje. »Samec«, na »Prvo anočno pisarno«.	1351-2
Za takoj se odda meblovane sobe za mesečno K 16 v Trstu, ulica Komerciale št. 18.	1348-2
Sprejme se takoj revnejša stara ženska, ali star možki, ali tudi 161ct-ni fant, za postrežbo staremu gospodu, proti malemu plačilu in opoldansko hrano; kje pove »Prva anončna pisarna«.	1347-3
Težak za delo v skladišču se koj sprejme, poznavalci predmeta likerjev imajo prednost. Pisati: Trst, poštni predal 103, Stadion. 1349-2
Kočijaž in težak, popolnoma zanesljiv, se išče v Trstu, prednost imajo poročeni. Pisati: Poštni predal Stadion 103.	1350-2
Ena ali dve gospodični se sprejmeta na stanovanje. Poizve s v »Prvi anončni pisarni«. 	1377-1
Akademik podučuje realce v vseli predmetih in daje še posebej poduk vsakomur v nemščini, risanju in akvaliranju. Dopisi na »L. S.« na »Prvo anončno pisarno«. 1375-1
V Savljah št. 53., po domače pri Jerneju bodo pobili enega vola, ka-terga bodo prodajali v soboto, dne 3. januvarja. Sekali ga bodo kg 1 K 20 v. Kdor hoče kupiti meso poceni, naj pride v Savlje, o bčina Ježica.
1365-1
SlovoDski citrarji!
Ali imate že »Slovenske narodne pesmi za citre in pelje ?“ Ali že veste, da je pred kratkem izšel IV. zvezek, ki se znatno odlikuje po obliki in po vsebini?
Ako še nimate teh zvezkov, naročite jih s poštno nakaznico. Vsak zvezek je po 8 K, vse štiri pa dobite za 7 kron.
Imam pa dva naslova: Ivan KI-ferle, Ljubljana, Krojaška ulica št. 8,
D. nadstr. (tukaj stanujem), Ivan Ki-ferle, Medvode, Kranjsko (tukaj pa službujem).
Prvi naslov je bolj gosposki, drugi pa Je bolj praktičen, ker je krajši.
Ste razumeli? Da. Priporočam sel
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
!! Čudovito po ceni!!
710 kosov za samo K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi iinih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša . novost"1, 1 par gumbov za manšete double-zlato »Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orientalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3-75. Pošilja po povzetju eksportna trgovina ,,Lonore“
F. Windisch, Krakati štev. M/22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
M k
Prenočišče, gostilna, buffet
Voščim srečno novo lelo. Danes vsi na prašičeve ocvirke, ker je otvorjeno celo noč. Gostilna buffet Kosič, ul. Carradori 15.	1366-1
Vajenca sprejme takoj krojač Ivan Magdič, Dunajska cesta 20., Ljubljana. ______________________   1362-2
Majhno stanovanje, soba in kuhinja se odda mirni stranki za februar termin ali takoj. Vpraša se pri hišniku, Nunska ulica štev. 21.	1372-3
Izborn »tiricet« priimroča gostilničarjem in društvom SF. Vodišek, Sp. Šiška štev 156.	1369-3
Trst, ul. Carradori št. 15
Srečno novo leto
voščim vsem cenjenim gostom, prijateljem in sovražnikom, znancem in neznancem, daljnim in bljižnim. Vino in pivo pivcem in vsakovrstnim jedcem, na Silvestrov večer na izbiro. Ker otvorjeno bode, dokler petelin ne zapoje. Zabave bode dovolj. Za obilen obisk se priporoča.
Hinko Kosič.
Srečno in veselo
novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporoča za nadaljna naročila
IVAN KOS
mesar na Vrhniki in v Sp. Šiški.
Meso! Meso!
Razpošiljam vsaki dan sveže klano meso v 5 kg zavojih, po povzetju priina goveje meso K 4‘—, svinjsko K 5'— prekajenega K 5 80, slanina K 6’—, telečjega K 4 80 ovčjega samo K 3'80. Zajamčeno solidna postrežba.
F. ISRAEL, Hermsce, Nr. 107.
liiiiiiiiiiiii
r
VINSKA K LE
IMF* na Sv. Jakoba trgu štev. 5.
priporoča za praznike zajamčeno pristna kranjska vina, kakor beli dolenjec, cviček, vipavsko, metliško, goriško in vermut po najnižjih cenah. — Ob jednem želim vsem svojim dragim gostom
in odjemalcem
I J srečno In veselo no. o IH«. I J
Fran in Poldi Bergant.
ZAHVALA.
Za vse iskrene izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega ljubljenega blagega sina, gospoda
Josipa Kandn&er
cand. iur.
se vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo preč. g. duhovniku, zdravnikom in sestram v Leonišču, ki so mu lajšali zadnje ure, častiti duhovščini iz Mengša, gg. tovarišem visokošolcem, Mengiški godbi, vsem pevcem, darovalcem krasnih vencev in vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so se nas spomnili ob uri žalosti. Bog povrni stotero vsakemu, kdor je blažil bolečine.
Žalujoča rodbina Kandušer.
Ad štev. 24.442/13.
Razglas
glede prodaje premoga revnejšim slojem.
V smislu sklepa občinskega sveta z dne 28. oktobra 1913 in z ozirom na razglas mestnega magistrata z dne 19. novembra 1913 naznanja „Mestna posredovalnica za kurivo in živila“ da bo od dne 2. januvarja 1914 naprej iz svoje zaloge prodajala trboveljski premog prve vrste po lastni ceni.
Naročila na premog se sprejemajo v srednjem poslopju mestnega magistrata (pritličje levo) vsak dan izvzemši nedelje m praznike od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. Tam se proti takojšnjemu plačilu za naročen premog dobe nakaznice.
Premog sam pa bo dobiti v skladišču „Mestne posredovalnice' v Prečni ulici št. 2, kjer se proti pravilno izstavljeni nakaznici oddaja iz plombiranih vreč po 25 kg, največ 250 kg skupaj vsak
delavnik od petih do sedmih zvečer.
Stranke se opozarjajo, da si imajo dostavitev premoga na dom oskrbeti same. Mestna posredovalnica premoga na dom n0 bo dovažala in tudi ne izposojevala vreč.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. decembra 1913.