PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 92 (8798)	TRST, torek, 19. februarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VAŽNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Jutri bo vlada sklepala o zvišanju cene bencina
Predvidene so tudi podražitve nekaterih živil - Verjetno kmalu sprememba ukrepov za varčevanje s petrolejskimi proizvodi
RIM, 18. — Ministrski svet se bo sestal v sredo zjutraj v palači Chigi, da bi sprejel važne sklepe najvažnejši med njimi je prav Sotovo sklep o podražitvi bencina in nekaterih vrst blaga najnuj-n*jie potrošnje, predvsem živil.
•zsspsrzrssi —“j*
Potočilo prav gospodarski politiki
vlade s posebnim poudarkom na “tzdanju inflacijskih pritiskov, na Politiki cen, na zaščiti dohodkov ~*la in na programu produktivnih
m družbenih naložb. Rumor bo tudi Poročal o nedavnem srečanju med vlado in sindikati, govor pa bo še o washingtonski konferenci držav Potrošnic nafte, ki sta se je za Italijo udeležila ministra Moro in Malfa. Predvideva se tudi. da Po seji vlade sledila vrsta medmi-jostrskih sestankov, na katerih naj P1 se domenili o ukrepih za konkretizacijo sklepov nedavnega levosredinskega vrha.
. Za vladno sejo vlada največje pričakovanje predvsem zaradi sklepov o.cenah. Kot kaže, se bo medmi-htstrski odbor za cene (CIP) sestal 2e jutri, da bi pooblastil podražitev
pa bi morali konkretizirati sklep levosredinskega vrha o ustanovitvi posebnega sklada kot nadomestilo za politične cene, za katere so se potegovali socialisti. V sredo bi morali tudi izvedeti, za koliko se bo podražil bencin. V prejšnjih tednih se je govorilo, da bo podražitev znašala petdeset lir na liter za bencin vrste «super», po izbruhu petrolejskega škandala pa nekateri predvidevajo, da bo podražitev nekoliko bolj omejena. Skupaj z bencinom se bodo podražili tudi ostali petrolejski proizvodi.
Končno naj bi ministrski svet sklepal tudi o novih ukrepih za varčevanje z bencinom, ki naj bi nadomestili sedanjo prepoved vožnje ob praznikih. Po sedanjih napovedih se bo vlada odločila za sistem «izmeničnih koncev tedna». Po tem sistemu bi vsak avtomobilist smel
„„||n,n,mumi,niiiiiiii,n,iiiiiiiiimiitiiiiiiHiilliiiiliiniiiiiiiiiiiiiHiltliiiliiuiiiiiiiiiimil
Čedalje več osebnosti zapletenih v preiskavo o petrolejskem škandalu
Lombardi pojasnil okoliščine, v katerih je prejel dva čeka po 10 milijonov lir
Rim, 18. — Državni pravdnik dr. Slio Siotto je v zvezi z vestmi, ki 80 se zadnje dni pojavile v dnevnem tisku izjavil, da niso vse vesti, ki krožijo o petrolejski preiskavi, res-hične. še zlasti je demantiral glaso-Ve- ki naj bi bili brez sleherne osnove in po katerih naj bi neka vidna politična osebnost ali neki sorodnik vnovčila pred časom ček za 2S milijonov lir.
Ireiskava se nadaljuje v popolni tajnosti. Državno pravdništvo ni še objavilo imen predstavnikov petrolejskih družb in petrolejske zveze, katerim je poslalo obvestilo o sodnem Postopku. Med osebami, ki so zapletene v petrolejski škanda,. naj bi bil tudi znan petrolejski industrialec .predsednik upravnega sveta ene od «sedmih sestra», predsednik statističnega cdbora in odbora za dobavo petrole^kih proizvodov. Oba odbora sestavljajo funkcionarji pe trolejskih družb in italijanske petrolejske zveze, njena naloga pa naj bi bila statistična obdelava podatkov 0 zalogah petrolejskih proizvodov, ki sta jih potem posredovala ministrstvu za li’i.ii.? tnjo. ki si je na podlagi teh podatkov ustvarilo sliko o razpoložljivih količinah petrolejskih Proizvodov v državi. Omeni oni podatki naj bi najprej prispeli v u-rad dr. Carla Napolitana, funkcionarja petrolejske zveze, ki je ril dodeljen ministrstvu za industrijo in bi je v prejšnjih dneh prejel ob-vestilo o sodnem postopku.
V krogu državnega pravdništva so Indi demantirali glasove, po katerih naj bi državno pravdništvo v bližnji bodočnosti poslalo rezultate preiska-J'e parlamentu. Po teh glasovih naj bi preiskovalci razpolagali tudi s Pismom, ki naj bi ga napisal nebi minister in z katerega naj bi izhajalo, da je povezan s krogi petrolejskih industrijcev. Državno pravdništvo poudarja, da trenutno razpola-samo z dokumenti, ki zadevajo vsoto ene milijarde lir, ki naj bi ga Petrolejske družbe izplačale državni ustanovi ENEL leta 1972. Prav tako niso potrdili vesti, po kateri naj bi namestnik državnega pravdnika Manic Pianura, ki je podpisal sodna sporočila, ki so jih poslali petrolejskim iodustrijcem, naslovil uradno Pismo mcdni'n'strskemu odboru za cene. Omenjeni sodnik je dejal, da Je vsa zadeva pod preiskovalno tajnostjo in da za sedaj ne more dajati nobenih izjav.
Poslanec Hiecardo Lombardi, vo-9)a leve struje v PSI. je v zvezi z govoricami, da je leta 1972 vnovzil ilva čeka po 10 milijonov lir izja-
vil, da je sle za prispevek njegovi struji, ki mu ga je izročil upravnik njegove struje. Lombardi je poudaril, da ni imel nobene zveze z'ustanovami in ciružbami, katerih imena izhajajo iz sedanje preiskave o petrolejskem škandalu in da slednje niso imele nobenega vpliva na politične smernice leve struje PSI, ki je vedno obsojala pobude nekatrih središč gospodarske oblasti, ki delujejo v nasprotju s splošnim interesom države. Ob koncu svoje izjave zahteva Lombardi naj preiskava čimprej ugotovi krivce in tako razprši težke sence, ki so legle na sedanji politični položaj.
BONN, 18. — Zahodnonemški zvezni kancler Brandt bo od 21. do 24. aprila uradno obiskal Egipt na povabilo predsednika Sadata. Sporočilo je dal bonski vladni glasnik, ki
svobodno krožiti vsako drugo soboto in nedeljo. «Izmene» bodo določili na osnovi številk registracije.
V zvezi z gospodarskim položajem beležimo danes poseg ministra za delo Bertoldija, ki je med govorom v Mestrah dejal, da za učinkovitost vladne akcije ni dovolj formulirati programe, pač pa so potrebni tudi določeni odnosi sil, da bi lahko delavski razred napredoval. Danes so socialisti močnejši — je dejal minister — ker so znali okrepiti in razviti naravna zavezništva v zgodovinskem, političnem in demokratičnem okviru. Pri tem je Bertoldi omenil v prvi vrsti zavezništvo s sindikati. Glede sedanjega položaja je minister dejal, da je težaven predvsem zaradi hudo negativne dediščine ne samo prejšnje desnosredinske vlade, ampak tistih sil, ki so monopolizirale oblast po letu 1948.
Glede težav, s katerimi se srečuje sedanja vlada, je Bertoldi ugotovil, da obstajajo določeni odpori tudi v sami vladni koaliciji, kot je pokazala zamuda pri odobritvi u-krepov o pokojninah. Zato se je Bertoldi vprašal, kaj se bo šele zgodilo, ko bo parlament razpravljal o globljih reformah, kot na primer o zdravstveni, ki med drugim predvideva ukinitev kar 200 u-stanov. Če se bodo ti odpori nadaljevali in bodo onemogočili izvedbo vladnega programa, je dejal Bertoldi, bi ne bilo več razlogov za prisotnost PSI v vladi in bi bilo zato potrebno • izdelati novo socialistično strategijo. Minister za delo je omenil tudi petrolejski škandal in poudaril potrebo, da bi zadevo povsem razjasnili, ker je to edini način, da bi vrnili državljanom zaupanje v" državo.
Vladno gosnodarsko oolitiko je v intervjuju neki reviji analiziral tudi podpredsednik komunistične skupine v senatu Colaianni, ki je med drugim ob ožil zakladnega ministra La Malfo, da vodi desničarsko gospodarsko politiko. Po mnenju komunističnega senatorja krščanska demokracija nima svoje linije gospodarske politike in zato pušča proste roke La Malfi, ki istočasno nudi Fanfaniju kritje na desni.
Colaianni pravi, da La Malfa nasprotuje neposrednim odnosom med Italijo in državami proizvajalkami nafte in da je to stališče zavzel po srečanju z ameriškim zakladnim ministrom Schultzem. ZDA bi hotele namreč vsiliti Italiji deflacijsko politiko, istočasno pa bi se hotele poslužiti Italije v boju proti avtonomističnim težnjam Evropske gospodarske skupnosti. Za boj proti inflaciji in za uravnovešenje plačilne bilance bi se morali po mnenju Co-laiannija poslužiti kreditov iz Tuji-
dvodnevni uradni obisk v Italijo na povabilo svojega italijanskega kolega Mora. Sam Moro je na letališču pričakal sovjetskega gosta skupaj s predstavniki italijanske vlade in diplomatskega zbora.
Gromiko je bil nato Morov gost na kosilu v vili Madama, med katerim sta ministra izmenjala zdravici. V svoji zdravici je italijanski zunanji minister poudaril, da so dvostranski odnosi odlični in da obe državi sodelujeta v prizadevanjih za mir in napredek narodov kljub različnim političnim, družbenim in gospodarskim sistemom in kljub včasih drugačnim stališčem. Moro je tudi ugotovil, da je mednarodna pomiritev zabeležila v zadnjih letih, predvsem v Evropi važne napredke in da je Italija pri tem dala svoj prispevek.
Tudi Gromiko je poudaril razvoj procesa pomiritve in ugotovil, da se v Evropi zboljšuje vzdušje za koristno sodelovanje med narodi in državami. Potem ko je pritrdil Mont glede stanja itaiijansko-sovjetskih odnosov, je Gromiko poudaril važnost konference o evropski varnosti in sodelovanju in interese tako Italije
liiilllliliiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilillliiilliiiillliiitlHilliliiiiMilliMilllilliMiiiiiiiniiniiiiMniniiiiiitiiinniiiiHiiiiiiiiiniimiiniiniiiiiiiuimnnn |„,„„„„,„„„„|„„„,|„l„„l„„,„„„,ll„	mHnnn
Predsednik izvršne komisije EGS Ortoli (desno) je prispel na šestdnevni uradni obisk v Tokio, kjer se bo pogovarjal z japonskimi voditelji o odnosih med Japonsko in EGS in o energetski krizi. Na sliki ga vidimo z
japonskim zunanjim ministrom Ghiro
OBISK ZUNANJEGA MINISTRA SZ V ITALIJI
Bližnji vzhod v središču razgovora Moro-Gromiko
Sovjetskega gosta bo danes sprejel Leone Obračun Gromiko vib pogovorov v Franciji
RIM, 18. — Sovjetski zunanji mi-1 kot Sovjetske zveze, da se kenfe-nister Andrej Gromiko je prispel na | renca uspešno zaključi.
Zasedanje finančnih ministrov gospodarske skupnosti v Bruslju
BRUSELJ, 18. — Zasedanje fi nančnih ministrov devet držav Ciarle EGS je potrdilo, da obstajajo med njimi nekatera osnovna nasprotja, dokazalo pa je tudi, da si članice prizadevajo, da bi prišlo do nadaljnjega razvoja združevalnega procesa. Zato so se prisotni ministri, domenili, da se bodv občasno posvetovali, da bi uskladili svoje pobude
Med drugun so sklenili, da bodo pooblastili odbor za monetarna vprašanja in odbor guvernerjev osrednjih bank, da proučita možnost za določitev nove cene zlata, tako da bi ponovno omogočili uporabo te dragocene kovine v transakcijah med raznimi osrednjimi bančnimi zavodi. Uradna cena zlata je namreč trenutno 42 dolarjev za unčo, na prostem trgu pa dosega kar 150 dolarjev za enaka količino.
Splošna razprava je omogočila finančnim ministrom, da orišejo trenutno gospodarsko stanje v gospodarski skupnosti. V tem okviru je italijanski zakladni minister La Malfa dejal, da je italijanski gospodarski položaj izredno delikaten. Zadnja energetska kriza zelo obremenjuje italijansko plačilno bilanco, katere deficit bo letos dosegel rekordno višino.
NA KONFERENCI 0 VARNOSTI IN SODELOVANJU
ne, kar pa še ne pomeni, da morajo je dodal, da bo Brandt pred odho- . krediti nujno prihajati iz ZDA, kjer dom v Kairo obiskal še Alžirijo. | bi postavili hude politične pogoje.
iiiiiiiriiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiii
MISIJA ARABSKIH ZUNANJIH MINISTROV V WASHINGTONU
Že danes ukinitev zapore nad izvozom nafte v ZDA?
Fahmi in Sokol prinašata predsedniku Nixonu «zelo ugodne vesti» z Bližnjega vzhoda ■ Pričakovanje za Sadatov govor v parlamentu
WASHINGTON, 18. - Državni tajnik Henry Kissinger je sprejel zunanja ministra Egipta Fahmija in Saudske Arabije Sakafa, ki sta na obisku v ZDA. Kissingeč se je že včeraj ločeno srečal z obema, sprejel pa je tudi sirskega diplomatskega predstavnika v Združenih državah Kamanija.
Po mnenju opazovalcev, naj bi bila v središču pogovorov pogajanja o ločitvi med izraelskimi in sirskimi silami na področju Golanskega višavja ter o možnosti ukinitve zapore nad izvozom arabskega petroleja v Združene države Amerike.
V teku jutrišnjega pogovora s predsednikom Nixonom, naj bi oba arabska predstavnika govorila o razvoju odnosov med ZDA in a-rabskimi državami ter o potrebi, da se ti odnosi normalizirajo. S
tem v zvezi piše kairski dnevnik «Al Ahram», da je arabska stran storila, kar je bilo v njeni moči. Zdaj morajo ZDA dokazati z dejstvi, da si prizadevajo za hitro in pravično rešitev krize in za u-resničenje tistih okoliščin, ki naj bi omogočile sklicanje ženevske konference, na kateri bi odpravili osnovne vzroke krize ter dosegli resnično in dokončno rešitev.
V Kairu pričakujejo z zanimanjem govor, ki ga bo predsednik Sadat imel jutri v ljudski skupščini. To bo prvi Sadatov govor po kon-i oktobrske vojne, vsaj v okviru parlamenta. Zadnjič je spregovoril v skupščini 16. oktobra, ko so bile vojaške operacije še v teku in ko je predlagal sklicanje mednarodne konference, na kateri naj bi dosegli dokončno rešitev bliž-njevzhodne krize.

Na dnevnem redu jutrišnje seje ministrskega sveta bo vrsta važnih sklepov: predvsem bo morala Vlada sklepati o podražitvi bencina In nekaterih vrst blaga široke Potrošnje, pogovor pa bo tudi o dejanskem uresničenju sklepov, ki Jih je sprejel nedavni levosredinski vrh. Med argumenti, o katerih bodo ministri razpravljali. pa je tudi vprašanje novih Ukrepov za varčevanje z bencinom, ki nai bi nadomestili sedanjo prepoved zasebnega avtomobilskega prometa ob praznikih.
DANES

Včeraj je prišel na uradni o-bisk v Italijo sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je začel politične pogovore z ministrom Morom. Na prvem srečanju sta ministra govorila predvsem o bližnjevzhodni krizi. Dane. bo sovjetskega gosta sprejel pred-
sednik republike Leone.
Po pogovoru z ameriškim zunanjim ministrom Kisingerjem s., saudski in egiptovski zunanji minister Sakaf in Fahmi izjavila, da bosta izročila predsedniku Nixonu poslanico, ki so jo podpisali udeleženci malega arabskega vrha, k' je bil prejšnji teden v Alžiru Domnevalo, da sporočajo predsedniki Alžirije, Egipta, Saudske Arabije in Sirije, da bodo arabske države ukinile zaporo nad izvozom petroleja v Združene države.
Ugotavljajo, da bo predsednik Sadat spregovoril dva dni pred zaključkom umika izraelsK'h čet z zahodne obale Sueškega prekopa, ki bi moral biti 21. februarja. O-pazovalci v egiptovskem glavnem mestu se sprašujejo, ali bo Sadat obravnaval zgolj notranja politična vprašanja ali pa se bo dotaknil tudi splošnega položaja v arabskih državah ter odnosov med obema velesilama in vprašanj odmika med izraelskimi in sirskimi četami na področju Golanskih višav.
Po enournem pogovoru med ameriškim zunanjim ministrom Kissin-gerjem m zunanjima ministroma Saudske Arabije in Egipta Sakafom in Fahmijem sta slednja izjavila novinarjem, da sta izročila Kissin-gerju poslanico poglavarjev arabskih držav, v kateri naj bi bilo nekaj «ugodnih vesti» za predsednika Nixona. Fahmi je dejal, da se bo lutri srečal z Nixai-m. kate-.,u bo zagotovil, da je položaj ,ia Bližnjem vzhodu ugoden. Na Vprašanje, ali bosta morda sporočila Nixonu ukinitev arabskega embarga nad izvozom petroleja v ZDA, arabska ministra nista hotela odgovoriti. Izjavila sta samo, da so poslanico podpisali poglavarji Egipta, Sirije, Saudske A-rabije in Alžirije, se pravi držav, ki so se udeležile malega arabskega vrha, ki je bil prejšnji teden v Alžiru.
Uradni predlog Jugoslavije v Ženevi o spoštovanju pravic narodnih manjšin
Namen jugoslovanskega predloga je, da narodne manjšine ne bodo nikoli več vir nesporazumov in napetosti, temveč dejavnik zbliževanja in prijateljstva med narodi
ŽENEVA. 18. — Jugoslovanska, dada naslednje pismo:
Naši obdani so bili ogorčeni ob novici, dà so italijanske oblasti prepovedale dopolnilni pouk v sloven-
■deiegacija je danes v Ženevi na konierenci o varnosti in sodelovanju v prvem oddelku, ki je razpravljal o vprašanjih varnosti, da- ščini v krajih Brdo'' in Ter. Naše
ogorčenje je toliko večje, 'ker je bil zatrt že ta majhen poizkus poučevanja slovenščine, čeprav bi morala v duhu ustave in listini Združenih narodov pouk omogočiti države v okviru rednega osnovnega šolanja.
la tudi uradni predlog o spoštovanju pravic narodnih manjšin. Vodja jugoslovanske delegacije Dju-ra Minčič je v obrazložitvi predloga poudaril, da je vprašanje narodnih manjšin sestavni dei vsega vprašanja zaščite ljudskih pravic v smislu listine svetovne organizacije, deklaracije o pravicah človeka in sporazumov o človeških pravicah. Pravice manjšin se po mišljenju jugoslovanske delegacije lahko zagotovijo samo kolektivno ker so pravice članov narodnih manjšin bistveno povezane z njihovim obstojem kot kolektiva, z njihovo tradicijo, njihovo kulturo. Nedavna zgodovina je jasno potrdila tesno povezanost pravic narodnih manjšin z vprašanjem miru in varnosti v Evropi. Jugoslovanski zastopnik je opozoril, da je v pripravah na konferenco o varnosti in sodelovanja v Evropi in med prvo fazo konference jasno prišlo do izraza pojmovanje, da vprašanje narodnih manjšin spada v delokrog in pristojnost konference in poudaril, da se bo prav v tem vprašanju najboljše videlo ali so dobre namere, da se ta bolj ali manj splošna načela praktično u-resničijo.
Namen jugoslovanske delegacije je opozoriti na pot po kateri bi dosegli, da narodne manjšine ne bodo nikdar več vir nesporazumov in napetosti med državami temveč dejavnik zbližanja in prijateljstva med njimi. Jugoslovanski predlog poudarja potrebo sodelovanja med državami za zagotovitev spoštovanja pravic narodnih manjšin. Njegov namen ni, da reši oziroma da vsili rešitve problema narodnih manjšin, temveč da vzpodbudi k čim tesnejšemu sodelovanju v tem smislu v skladu z listino svetovne organizacije.
Jugoslovanski predlog je sprožil živo razpravo v odboru za varnost. Več delegacij, posebno delegacije Avstrije, Italije in Malte je podprlo predlog in poudarilo potrebo, da se o njem razpravlja. Tudi delegacije Sovjetske zveze. Poljske in Romunije so se zavzele, ča se omogoči razprava o jugoslovanskem predlogu. Ker pa so razpravi jugoslovanskega predloga nasprotovale delegacije Grčije, Francije in Španije in ker se po proceduri konference morajo vsi sklepi sprejeti soglasno, je bil sklep o nadaljnjem proučevanju jugoslovanskega predloga preložen na prihodnji sestanek odbora.
Solidarnost z beneškimi Slovenci
SZDL Radovljica
Izvršni odbor občinske konference SZDL Radovljica je poslalo kulturnemu društvu «Ivan Trinko» iz Če-
Prepričani smo, da bodo vasi napori vendarle uspeli in da bo morala končno tudi država priznati vse narodnostne pravice, ki jih zahtevate. V tem boju smo z vami. Veselimo se prebujenja v prelepih dolinah Beneške Slovenije, saj je ono porok, da boste uspeli.
Sporočamo vam, da smo spričo prepovedi pouka slovenskega jezika v krajih Brdo in Ter, poslali 24.1.1974 protestno pismo generalnemu konzulatu republike Italije v Kopru.
Delegacija SPD na obisku v SFRJ
BEOGRAD, 18. — Tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je sprejel danes člana izvršnega odbora socialdemokratske stranke Zah. Nemčije in predsednika odbora za zunanje zadeve predsedstva SPD Hansa Juergena Wischnew-skega.
Med razgovori, ki so se nanašali na vprašanja in sodelovanje med ZKJ in SPD so izmenjali misli tudi o aktivnosti obeh partij na notranjem področju in o aktualnih med-narednih vprašanjih. Na razgovorih ki so potekali v ozračju odkritosrčnosti, so sodelovali tudi član predsedstva SFRJ in predsednik sveta za zunanje zadeve predsedstva SFRJ Dobrivoje Vidič, načelnik oddelka za mednarodne odnose in zveze predsedstva ZKJ Vladislav Obradovič i
V Kairu se je podrla tribuna na nogometnem igrišču, kjer bi se morali srečati nogometni moštvi Dukia iz Prage in Zamalek iz Kaira. Pri tem je bilo 49 mrtvih, štadion lahko sprejme 40 tisoč gledalcev, vanj pa se je nagnetlo čez 80 tisoč oseb
Moro in Gromiko sta se popoldne za kratek čas sestala na štiri oči v Famesini, nakar so se začeli uradni pogovori ob navzočnosti obeh delegacij. Domenili so se, da se bodo najprej razgovarjali o Bližnjem vzhodu. Začel je minister Moro z obrazložitvijo italijanskega stališča o tem vprašanju in s poročilom o nedavnem obisku v nekaterih bližjevzhodnih državah, Moro je dejal, da gleda Italija z zaskrbljenostjo na bližnjevzhod-no krizo, istočasno pa tudi z velikimi upi glede na zadnji razvoj dogodkov. Pri tem je šef italijanske diplomacije omenil prekinitev ognja in začetek ženevskih pogovorov ter sporazum o razmiku sil ob Sueškem prekopu. Moro je tudi pozitivno ocenil vlogo obeh supersil v reševanju krize, nato pa omenil vprašanje mednarodnih jamstev, ki jih bo treba dati ob dokončni rešitvi krize. V tej zvezi je italijanski zunanji minister omenil vprašanje vloge Evrope in poudaril, da je Evropa pripravljena prispevati k sistemu jam-'stev tako zaradi zemljepisne lege. kot tudi zaradi zgodovinskih vezi in intenzivnih gospodm-skih odnosov z bliž-njevzhodnimi drčami. Moro je tudi omenil vprašanji mednarodnega terorizma in energetske krize ter poročal Gromiku o nedavni washingtonski konferenci držav potrošnic nafte. V tej zvezi je izrekel prepričanje, da bo washingtonska konferenca odprla pot k nadaljnim srečanjem z državami proizvajalkami petroleja in da nima nihče interesa, da bi se ustvarjali dve nasprotujoči si fronti.
Nato je prevzel besedo Gromiko, ki je obširno obrazložil sovjetsko stališče o položaju na Bližnjem vzhodu in pri tem predvsem poudaril, da brez popolnega umika izraelskih čet z zasedenih ozemelj ne more biti nobene rešitve problema.
Pogovori med Morom in Gromikom se bodo nadaljevali jutri zjutraj na Farnesini. Sovjetskega gosta bo nato sprejel predsednik republike Leone, na sporedu pa je tudi razgovor z ministrskim predsednikom Rumor-jem. ,
Gromiko je prišel v Rim iz Pariza, kjer je imel razgovore s francoskim zunanjim ministrom Jobertom in predsednikom Pompidoujem. Pred odhodom iz francoskega glavnega mesta je imel danes zjutraj tiskovno konferenco, na kateri je izrazil zadovoljstvo zaradi pogovorov s francoskimi predstavniki in sorodnost pogledov obeh vlad na številna mednarodna vprašanja. Gromiko je tudi omenil nameravani obisk predsednika Pompidouja v Sovjetsko zvezo, kjer se bo sestal z generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom. Na vprašanje časnikarjev je Gromiko med drugim demantiral, da bi prišlo do «ohladitve» francosko-sovjetskih odnosov predvsem v zvezi z zbližanjem med Moskvo in Washmgtcnom. Gromiko je v tej zvezi dejal, da se je s francoskimi^ predstavniki pogovarjal tudi o vprašanju ameriško-sovjetskih odnosov in da je normalno, da utegnejo nastati težave, ko gre za zapletena vprašanja, kakršna so na primer vprašanja omejevanja oboroženih sil m oborožitve. Sovjetski zunanji minister pa je poudaril, da vodi SZ eno samo politiko, ne pa dve, zaradi česar nima smisla trditi, da bi izboljšanje ameriško-sovjetskih odnosov, ki imajo pozitivne posledice za pomiritev v mednarodnem življenju, lahko škodovalo sovjetsko-francoskim odnosom, ki prav tako težijo k pomiritvi in k miru na svetu. Gromiko je tudi zagotovil, da so francoski predstavniki pokazali veliko razumevanje glede odnosov med SZ in ZDA.
časnikarji so vprašali Gromika tudi, kaj misli o izgonu pisatelja Sol-žtmeina iz SZ. Gromiko se je umaknil direktnim komentarjem in potrdil. da bodo Solženicinovi sorodniki lahko zapustili Sovjetsko zvezo, kadar bodo to želeli
Danes bo prispel v SFRJ Rani Castro
BEOGRAD, 18. — Na vabilo predsedstva ZKJ bo jutri prispela na obisk v Jugoslavijo državno - partijska delegacija Kube pod vodstvom drugega tajnika CK KP Kube, prvega podpredsednika vlade in ministra revolucionarnih oboroženih sil Kube Raula Castra. Med obiskom, ki bo trajal do 25. februarja, bodo člani delegacije z zastopniki ZKJ in drugimi političnimi osebnostmi izmenjali misli o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa, o dvostranskih in drugih vprašanjih.
Razgovori v Beogradu bodo v stvari nadaljevanje izmenjave misli, ki se je začelo lani ko je Kuho obiskala delegacija ZKJ pod vodstvom tajnika izvršnega biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca.
Ob tej priložnosti je bilo ocenjeno, praksa pa je potrdila, da je bil obisk jugoslovanske delegacije pomemben korak v razvoju odnosov in sodelovanja med obema partijama in državama. Jugoslovansko - kubanski razgovori bodo poleg tega priložnost za medsebojno obveščanje o notranjem družbenem razvoju Kube in Jugoslavije.
PRVIČ OBJAVLJENI «URADNI» PODATKI ŠTETJA IZ LETA 1971
Rezultate ljudskega štetja Slovenci enotno odklanjamo
Predstavniki Slovencev so že pred popisom v skupni izjavi odklonili priznavanje rezultatov štetja zaradi dejanske neenakopravnosti manjšine Očitna manipulacija v našo škodo in protislovja v objavljenih številkah
Po dveh letih in štirih mesecih smo | mestu pa naj ponovimo izjave pred
končno zvedeli za uradne podatke o popisu prebivalstva v tržaški pokrajini, ki je bilo izvedeno 24. oktobra leta 1971. Zanje smo izvedeli najprej posredno, tako da je bila prednost objave omogočena tržaškemu italijanskemu dnevniku, kar je proti vsakim normalnim normam javnega objavljanja uradnih podatkov, je pa prav zato toliko bolj značilno spričo dejstva, da ta dnevnik nikoli ni zamujal priložnosti, da ne bi nastopil proti interesom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zamudil je ni seveda tudi tokrat, ko je ves njegov članek o rezultatih po-p,sa izzvenel v triumfalno «ugotovitev», da je Slovencev v tržaški pokrajini samo 24.706, v tržaški občini pa celo 15.564, ali v prvem primeru 8,2, v drugem pa 5,7 odstotka vsega
prebivalstva.
Prav to neprikrito navdušenje italijanskega desničarskega protislovenskega dnevnika potrjuje, kako točna je bila ob štetju 1971 ugotovitev, da preštevanje Slovencev v danih pogojih in na način, karšen je bil potem uporabljen v praksi, ne more podati resničnega številčnega stanja in da je zato samo še eno dodatno, v plašč uradnosti zavito sredstvo za potvarjanje resnice, v interesu dobro poznane protislovenske politike, ki se pri odmerjanju pravic slovenski narodni skupnosti tako rada sklicuje na njeno «številčno majhnost».
Zanimivo je, da so tokratni po datki protislovni celo v primerjavi s prav tako neresničnimi podatki iz leta 1961. V primerjavi s tistim letom, ko je bilo v Trstu napeto protislovensko ozračje fašističnih izgredov, so našteli tokrat najprej približno 800 Slovencev več. nato pa kar 1201 Slovenca manj samo na ozemlju tržaške občine! Razlika med podatki je jasno iz primerjave med številkami, ki jih je lanske jeseni objavil «H Meridiane» (verjetno iz občinskih virov) in številkami, ki jih ponatiskujemo danes Tedaj so nas (samo v Trstu) našteli 16.765, v štirih mesecih pa je bila številka ponovno spremenjena in zmanjšana na 15.564.
Pod posebnim naslovom citiramo izjave, ki so jih v oktobu 1971 dali predstavniki raznih strank, nh tem
stavnikov političnih, družbenih in kulturnih organizacij, ki predstavljajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji in ki se glasi:
«Podpisani predstavniki političnih, družbenih in kulturnih organizacij, ki predstavljajo vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji, izjavljajo v zvezi s popisom prebivalstva v letošnjem letu naslednje:
Na vprašalnih polah jd bil za letošnje ljudsko štetje uveden za tržaško pokrajino poseben stolpec, v katerem naj bi prebivalci navedli svojo narodnostno pripadnost.
Pred desetimi leti je bilo treba odgovoriti na vprašanje o občevalnem jeziku v družini. Niti tedaj niti danes se niso pristojni organi posvetovali s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti o primernosti in morebitni obliki popisa po narodnosti.
Posledice nasilne raznarodovalne politike fašizma, kratenja naših pravic v povojni dobi, posledice neizvajanja Posebnega statuta londonske spomenice o soglasju, kot tudi člena 3. in S. republiške ustave ter 3. člena deželnega statuta, so še vedno take, da objektivni rezultati popisa prebivalstva po narodnosti so še nemogoči.
Zaradi tega še vedno menimo, da do danes še niso dozorele razmere, ki bi zagotavljale, da bi popis dal dejansko številčno stanje pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Odločitev, da se bo vršilo štetje po narodnosti samo v tržaški pokrajini, pomeni obenem hudo zapostavljanje in diskriminacijo Slovencev v goriški in videmski pokrajini.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev podpisani predstavniki političnih, družbenih in kulturnih organizacij protestirajo proti popisu o narodnostni pripadnosti in že v naprej odklanjajo vsako sklicevanje na tako ugotovljene rezultate.»
Da vse to, kar je rečeno v tej izjavi, skupno s primeri grobega izsiljevanja med samim štetjem v najrazličnejših oblikah od vsiljevanja samo italijanskih popisnih pol do osebnih prepričevanj «u-radne» ugotovitve štetja potrjujejo, ni treba oosebej ponavljati. Poudariti pa je1 treba še enkrat
Kaj so tedaj rekli...
ANTONINO CUFFARO
Nasplošno je problem statističnih ugotavljanj v naši državi kočljivo, ker se od nekdaj potvarjajo in udomačujejo v korist vladajočemu razredu ter po trenutni potrebi tudi tolmačijo. Zadeva pa je tembolj kočljiva v Trstu in deželi, kjer so naredili vse, kar je bilo mogoče storiti, da bi slovenskemu prebivalstvu onemogočili popolnoma svobodna izražanje svoje narodne pripadnosti. Celo vprašanje uporabe dvojezične popisnice postaja važna «državna zadeva».
Ali bo ljudsko štetje pokazalo resnično stanje o narodnostni pripadnosti našega prebivalstva?
Prepričan sem, da se mora še marsikaj spremeniti, da se moramo prebiti še do tolikšnega dela svobode preden bodo statistična ugotavljanja v celoti ustrezala narodnostni sestavi našega ljudstva.
LUCIO LONZA
Žal je popis povzročil precej zmede in so upravičene pritožbe, ko o-srednji statistični urad (ISTAT) ni upoštevati, da v Trstu živijo Slovenci in Italijani.
Vsakdo, ki bi hotel izkriviti, ponarediti ali zlohotno spremeniti sestavo, odnose med etničnimi skupinami. bo v resnici uporabil kri-
OBČINE	M	ž	Skupaj
DEVIN - NABREŽINA			
Ital.	2.403	2.295	4.698
Slov.	1.319	1.510	2.829
Drugi	6	9	15
Skupaj	3.728	3.814 REPENTABOR		7.542
Ital.	100	57	157
Slov.	262	281	543
Drugi	1	1	2
Skupaj	363 MILJE	339	702
Ital.	6.205	6.219	12.424
Slov.	281	342	623
Drugi	18	39	57
Skupaj	6,504 DOLINA	6.600	13.104
Ital.	894	765	1.659
Slov.	1.931	2.078	4.009
Drugi	5	10	15
Skupaj	2.830 ZGONIK	2.853	5.683
Ital.	152	100	252
Slov.	548	590	1.138
Drugi	1	3	4
Skupaj	701 TRST	693	1.394
Ital.	117.887 136.370		254.257
Slov.	6.769	8.795	15.564
Drugi	861	1.197	2.058
Skupaj	125.517 146.362		271.879
TRŽAŠKA POKRAJINA Ital	127.641	145.806	273.447
Slov.	11.110	13.596	24.706
Drugi	892	1.259	2.151
Skupaj	139.643	160.661	300.304
minalne sisteme, prevaro, skratka nedemokratične sisteme, ki se jih je posluževal fašizem.
ARNALDO PITTONI
Obstaja torej cela vrsta pomislekov o veljavnosti popisa slovenskega prebivalstva na način, ki ga je predvidel ISTAT in v političnem o-zračju — pa čeprav se je bistveno na bolje spremenil v primerjavi s preteklostjo — ki še ni idealno, ni takšno, da bi nudilo vsa potrebna jamstva.
Glede Slovencev torej rezultati popisa ne bodo točni, to pa še zlasti če upoštevamo številna vprašanja, do katerih je prišlo med potekom.
DUŠAN HREŠČAK
Danes še vedno niso dozoreli splošni pogoji, da bi popis mogel prikazati vsaj približno točno številčno stanje naše manjšine.
RAFKO DOLHAR
Najmanj, kar lahko o sedanjem popisu prebivalstva rečemo je, da je bilo slabo pripravljeno in še slabše izvedeno. Elementarna norma znanstveno točnega anketiranja je namreč ta, da mora biti anketiranec absolutno indiferenten do zastavljenih vprašanj. Ne glede na zgodovinsko preteklost naše narodne skupnosti v Italiji je tako popisovanje glede na narodno pripadnost popolnoma nezanesljivo. Nesmiselno je človeka najprej oropati in potem ugotoviti, kako je reven!
Danes pozor na železniških prelazih
Železničarji, ki so zaposleni pri zavarovanih železniških prelazih bodo danes stavkali, brez v naprej napovedanega umika. Železniška uprava zato priporoča posebno pazljivost pri prometu čez železniške prelaze.
danes, ko se s temi «uradnimi» izsledki že začenja manipulirati (v našo škodo in proti našim narodnim interesom, da vsa slovenska narodnostna skupnost z vsemi svojimi strankarskimi in političnimi komponentami rezultatov tega štetja ne priznava, ker tako v času štetja kot tudi še danes zaradi vseh še ne popravljenih krivic, ki sta nam jih povzročila fašizem in povojni čas, da zaradi neizvajanja vseh členov in določil ustave, londonskega sporazuma in deželnega statuta, še niso ustvarjeni pogoji za svobodno izpričevanje slovenstva in zato za objektivnost štetja.
S tem, da nas «uradno zmanjšuje» za najmanj polovico, to uradno štetje samo dokazuje, da smo imeli prav in vsako sklicevanje na «ugotovljene» številke bi bilo samo potrditev pomanjkanja politične volje za demokratično reševanje naših pravic pri tistih, katerim bi te potvorjene številke služile kot argument.
Seja Sindikata slovenske šole
Tajnik sindikata sklicuje sejo glavnega odbora (upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča) za da-19. t.m. ob 17. uri. Na dnev-
nes.
nem redu bodo: poročilo tajnika o srečanju s šolskim skrbnikom dr. Fi-denzijem in višjim šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem, razprava o uvel j a vit venih predpisih dopolnilnega zakona za slovensko šolo, priprava sestanka z goriško sindikalno sekcijo, razprava o splošni stavki in razno.
Tajništvo ponovno opozarja, da se odborove seje vedno lahko udeleži tudi članstvo.
Prepoved prometa po Skednju
Tržaška občina je zaradi pustnih prireditev prepovedala promet z motornimi vozili po Skednju. Motoma vozila ne smejo voziti v četrtek, 21. februarja od 15. ure do 0.30, v nedeljo 24. februarja od 14. ure do 0.30, v torek 26. februarja od 14.30 do 0.30 in v sredo 27. februarja od 15.00 do 19.00.
Uslužbenci tržaške trgovinske zbornice so danes sklenili, da se pridružijo vsedržavni stavki, ki so jo vse tri federacije in avtonomni sindikat proglasile za nedoločen čas. Uslužbenci trgovinskih zbornic zahtevajo revizijo pravilnika, posebno nagrado in ureditev položaja.
mom ČASNIKARJEV Z DR. SERBOIN
PREISKAVA O RIŽARNI V ZAKLJUČNI FAZI
Organi bivše ZVU utajili važne dokumente
Vso demokratično javnost, in to ne samo na Tržaškem, zelo zanima, kako poteka sodna preiskava in kdaj bo najavljen proces proti krivcem hudih zločinov v Rižarni, edinem uničevalnem taborišču v Italiji, ki ga je organizirala in upravljala zloglasna skupina «Ein-satzkommando Reihard» od jeseni 1943 do konca aprila 1945. Kot je znano, vodi sodno preiskavo v Trstu od leta 1970 preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo, ki je včeraj sprejel tržaške časnikarje in odgovarjal na njihova vprašanja v zvezi s pripravo procesa.
Sodna preiskava proti A. D. Al-lersu, ki nemoteno opravlja v Hamburgu svojo odvetniško službo, J. Oberhauserju, ki je glavni natakar v neki pivnici v Miinchnu, in drugim esesovskim zločincem, se bliža koncu. Tako je zagotovil dr. Serbo, ki je pripomnil da čaka še na nekatera zasliševanja po zapro-sitvi iz Nemčije. Med sodno preiskavo so se pojavile razne težave in ovire tudi zaradi tega, ker so pristojni organi bivše ZVU odnesli ali uničili zelo važne dokumente in zapisnike, kot npr. o najdbi stotov pepela in ostankov človeških kosti pod ruševinami kre-
iimiiiHiiiiiimiiiiiiiimimiiimiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiimiimmiiimimmimiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiimimimiiimiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiii'iiii11111111111
DANES VERJETNO ŽIVAHNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vse stranke ustavnega oka so podpisale resolucijo o globalni zaščiti Slovencev
Župan Spaccini bo prebral korespondenco z odbornikom Gasperinijem in vso dokumentacijo predal sodišču
Na seji načelnikov svetovalskih skupin so se včeraj dogovorili za dnevni red današnje seje občinskega sveta, ki bo prav gotovo zelo živahna, saj bo v začetku razprava o zapletenem primeru odbornika Gasparinija. Župan je že včeraj prečital korespondenco, ki jo je imel z odbornikom Gasparinijem in iz katere izhaja, da Gasparini menda še ni vedel za osebe, ki naj bi mu ponudile vodilno mesto v ACEGAT, da bi se v zameno odpovedal odbomiškemu položaju, ko je že o tem poslal pismo italijanskem dnevniku. Tudi kasneje od bomik Gasparini na ponovno zahtevo župana ni povedal podrobnosti in se je omejil na izjavo, da bo v primeru potrebe povedal, kako so stvari potekale! preiskovalnemu sodniku. Poleg teh pisem bo župan prečital tudi pisma, ki jih je izmenjal s svetovalcem PRI Fragia-comom. Po čitanju teh pisem bo župan naročil občinskemu tajniku, naj izroči dokumentacijo državnemu pravdniku, saj gre za resno obtožbo o poskusu podkupovanja.
Na tej osnovi bo prišlo do^ razprave, ker so vse skupine vložile vprašanja v zvezi z izidi preverjanja, ali z novo sestavo občinskega odbora. V bistvu se bodo najbrž stvari s tem zaključile, čeprav se bo nova razprava vnela okrog zahteve PLI. naj občinski svet o celotni zadevi imenuje preiskovalno komisijo. O tem pa ,§o mnenja tudi v liberaini stranki deljena, saj bo župan predal dokumente sodnim oblastem in je v takem primeru vsak drugačen preiskovalni postopek najbrž protizakonit.
Končno bo na današnji seji tržaški občinski svet preučil in glasoval o številnih resolucijah, ki so jih vložile vse skupine in ki jih je v celoti 23. Vendar pa se je na dveh sejah načelnikov skupin število teh resolucij bistveno zmanjšalo, saj je glede nekaterih bilo doseženo soglasje strank ustavnega loka, druge pa so predlagatelji umaknili in podobno.
Soglasje vseh strank ustavnega loka je bilo doseženo glede načelne resolucije o globalni zaščiti slovenske manjšine, ki obvezuje župana in občinski odbor, da storita v Rimu ustrezne korake. Resolucija je obsežna in so jo podpisale vse stranke ustavnega loka (KPI, MIT, PSI, PSDI, PRI, KD in PLI). Misovci pa bodo zganjali obstruci-jo, saj so zahtevali, da na osnovi pravilnika spregovore vsi člani njihove skupine. Tako naj bi govorilo osem svetovalcev MSI vsak po pet minut.
Skupine strank ustavnega loka so se poleg tega dogovorile za e-notno besedilo resolucije o pomorstvu, različna pa so stališča glede resolucij o hitrih cestnih zvezah, petrolejskem pristanišču in o zdravstvu.
Na današnji seji občinskega sveta ne bo v ospredju vprašanje od-bomiškega mesta Del Tutta, saj gre za stvar, ki je bistveno različna od primera Gasparini. V primeru odbornika Gasparinija je namreč očitno, da gre za osebni spor in bo o njem že v kratkem odločal nadzorni odbor PRI, ki bo po vsej verjetnosti Gasparinija izključil iz stranke. Po drugi strani
pa ni nobene možnosti, da bi Gaspariniju odvzeli mandat, tako da je zelo verjetno, da se bo še vedno udeleževal sej občinskega odbora, čeprav istočasno ne bo imel v njem pravega opravka.
Glede Del Tutta pa so se včeraj čule govorice, da se stvar razčiščuje, saj v tem primeru ne gre toliko za osebne spore, temveč za odnose med dvema strujama v socialistični stranki in je Del Tutto že pred časom poslal pismo z odstopom osrednjemu vodstvu stranke, da ga uporabi po svoji uvidevnosti.
• Danes ob 20. uri se bo sestala konzulta pri Sv. Ivanu na sedežu na Trgu Boschetto 3.
• «Pro natura Carsica» prireja danes ob 19. uri v dvorani v Ul. Carni-cian 2 predavanje dr. Saulija na temo «Naturalist v Iranu, znanstvena opažanja».
• Na županstvu se je včeraj sestala šesta stalna komisija, ki se ukvarja z urbanističnimi vprašanji. Odbornik De Luca je poročal o sestanku, ki ga je imel s predstavniki IA CP o gradnji ljudskih stanovanjskih h's. V kratkem bo o teh vprašanjih odbornik govoril s predstavniki sindikatov.
• Letos jeseni bo v Trstu drugi svetovni kongres o turizmu za mladino. Tako so sklenili včeraj na sestanku pokrajinske turistične ustanove, kateremu so prisostvovali predstavniki nekaterih mednarodnih mladinskih turističnih organizacij.
■iiiiiiiiMiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA DRŽAVNI CESTI MED PESKOM IN BAZOVICO
MLADA BOLNIČARKA WILMA GLADI ŽRTEV STRAŠNE PROMETNE NESREČE
Voznik avtomobila, v katerem se je peljala Gladi-jeva, leži v bolnišnici s strogo pridržano prognozo
Huda prometna nesreča, ki se je pripetila včeraj popoldne, je terjala življenje 21-letne Wilme Gladi iz Trsta. Ul. Castagnette 47. Voznik avtomobila fiat 128, v katerem se je peljala Gladi jeva, 29-letni Corrado Todisco iz Ul. Pola 72 pa je hudo ranjen.
Gladijeva in Todisco sta bila verjetno kot bolničarja tržaške psihiatrične bolnišnice na obisku pri nekaterih bolnikih, ki živijo po kmetijah. Todisco je namreč zadolžen za skrb za tiste bolnike, ki so na kmetijah vzhodnokraškega področja.
Okoli 17.45 sta se Todisco in Gladijeva vračala po državni cesti štev.


fifil
fìÉry
P


m	i
Od Todiscovega fiata 128 je ostal kup pločevine — Wilma Gladi
14 od Peska proti Bazovici. Na lažjem ovinku v desno, je avtomobil začelo iz še nepojasnjenih razlogov znašati v levo. Trčil je v obcestni kamen, nato se je nekajkrat prevrnil in obtičal na strehi ob cesti, na križišču omenjene ceste s krajevno cesto, ki vodi v Drago. Voznika je pri tem vrglo na tlak, medtem ko je Gladijeva obtičala ujeta v skrotovičeni pločevini.
Na kraj nesreče so nemudoma prihitel karabinjerji iz Bazovice in reševalci rdečega križa. Oba ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico; prej pa so se morali truditi, da so lahko izvlekli Gladijevo iz razbitin fiata- Teh nekaj sekund je bilo verjetno za dekle usodnih, saj je izdihnila med prevozom v bolnišnico. Todisca so sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo; ugotovili so mu pretres možganov ter vrsto ran in udarcev po vsem telesu.
Preiskava, ki so jo uvedli karabinjerji, ni še privedla do ugotovitev, kako se je pripetila nesreča. Vsekakor je treba vzroke pripisati delno spolzki, cesti, verjetno pa je tudi, da je Todisco vozil s precejšnjo hitrostjo, saj to domnevo potrjuje dejstvo, da se je avto dokončno ustavil le kakih petdeset metrov od kraja trčenja. Cesta je bila takrat prazna; nihče ni prisostvoval nesreči in bo torej verjetno dinamiko in vzroke zelo težko pojasniti.
Z nožem v trebuh
V nedeljo zvečer se je morala žaleči v tržaško bolnišnico 45-letna
Santa Pirrone Minzera, ki jo je zabodel z nožem v trebuh 19-letni Mario Pugliese iz Nabrežja Nazario Sauro 20. Tako je sama izjavila ob prihodu v bolnišnico, kamor se je pripeljala s taksijem. Obhodnica letečega oddelka tržaške kvesture je takoj odšla v stanovanje v Ul. Cavana 13, kjer naj bi prišlo do krva vega dogodka, in aretirala Puglie-seja, ki pa je odločno zanikal, da bi bil on krivec. Dejal je, da se je med prepirom ženska sama zabodla.
materija, ki so ga esesovci porušili pred svojim begom. Prav tako je oviralo preiskavo vedenje nekaterih prič. ki bi lahko povedale marsikaj zelo pomembnega. Marsikdo je vedel in videl stvari, o kate rih noče govoriti, o podkupovanju esesovskih prvakov, o delovanju vidnih esesovskih voditeljev, ki so še po vojni vzdrževali zveze Trstom itd.
Posebna skupina R, ki je bila avtonomna, je poleg upravljanja Rižarne, požigov in ropanja, o-pravljala še druge zločinske posle. Obtožnica se bo omejila na nekatere specifične, izredne primere, za razširitev obtožnice, ki naj bi za jela večje število primerov umorov (ujetih partizanov, aktivistov in antifašistov) pa bi lahko, po mnenju dr. Serba, pripravili dodatni proces. Dr. Serbo je tudi izjavil, da je bilo za sodno preiskavo zelo koristno sodelovanje sodnih organov iz Frankfurta, ki so še prej kot v Trstu uvedli sodno preiska vo o delovanju skupine R v Trstu.
Slovenski klub priredi
danes, 19. feb. ob 20.30 predavanje:
POHOD XXX. DIVIZIJE V BENEŠKO SLOVENIJO
Ob tridesetletnici partizanskega pohoda v Benečijo, katerega najhujša bitka se je bila prav 19. februarja na Kolovratu, bo oživljal spomin soudeleženec pohoda in urednik Primorskega dnevnika JOŽE KOREN
Predavanje bo ilustrirano s projekcijo slik. Toplo vabljeni!
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole v Dolini vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja razvoja otroka, na predavanje dr. D. Sedmaka «Otrok, njegovi šolski in življenjski problemi in uspehi». Predavanje bo jutri,"' 20. t. m. ob 20. uri v šolskih prostorih.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 19. februarja MIRO
Sence vzide ob 7.01 in zatone ob 17.37 — Dolžina dneva 10.36 — Luna vzide ob 4.50 in zatone ob 14.05. Jutri, SREDA, 20. februarja
LEptllnčoJ
Vreme včeraj: naj višja temperatura 13 stopinj, najnižja 9,9, ob 19. uri 12,8 stopinje, zračni pritisk 1009,2 narašča, veter 15 km severovzrodnik, sunki 35 km, vlaga 57-odst, dežja je padlo 0,5 mm, nebo 7 desetink po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 17. in 18. februarja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO: 87Jetni Giacomo Paragona, lUetna Patricija Košuta. 76-letni Beniamino Ribaudo, 70-let-na Anna Eriavez por. Sergazzi, 76-letna Marcella Čebul vd. Pavan, 46-letna Valeria Burolo por. Forza, 85-letni Mario Negrisini, 58-letni Luigi Majer, 67-letni Marco Reglia, 74-letni Ermanno Hausbrandt, 65-let-ni Giovanni Perossa, 67-letni Enea Cerosa, 65 letna Silvia Udovič por. Zahar, 75-letni Giusto Grillandi, 70-letni Carlo Lusina, 69-letna Dorotea Markuza vd. Rebula, 79-letna Eu fernia Petrovich vd. Rosso. 75-letni Giovanni Bersan, 63-letni Umberto Michelazzi, 67-letna Elda Orlando por. Cantisani. 73-letna Gisella Tom-masini, 61-letni Ferruccio Lenisa, 27 dni stara Paola Artes, 84-letna Eugenia Carletti por. Gandolfo.
14;
24;
Zdravniki v bolnišnici so ugotovili, da je ubodljaj povzročil zložljiv nož, takega noža pa v stanovanju niso našli. Našli so kuhinjski nož, na katerem ni bilo sledu o krvi. Dogodku je baje prisostvovala Graziella Murgolo, ki stanuje v isti hiši kot Pirronejeva, vendar pa ni znala pojasniti, kaj se je pravzaprav pripetilo. Vsekakor pa so Pugliese-ja aretirali in včeraj prepeljali v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Pirronejeva bo okrevala v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikamje.
Včeraj popoldne so sprejeli na ortopedski oddelek tržaške bolnišnice 73Jetnega kmetovalca Antona Tula iz Mačkolj 15; Tul, ki so ga pripeljali v bolnišnico z zasebnim avtomobilom, si je zlomil kazalec desne roke in bo okreval v 30 dneh. Med delom v hlevu se mu je ! žaleč zataknil v verigo, s katero je bila privezana krava, ki pa je nenadoma obrnila glavo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul — Cignola. Korzo Italija Prendini, Ul. Tiziano Vecellio Serravallo. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do	8.30)
AU’Esculapio. Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec	(tel. 228	124);	Bazovica	(tel.
226-165);	Opčine	(tel.	211-001);	Pro-
sek (tel. 225 141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121);	Sesljan	(tel.	209-197);	žav-
Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
POPRAVEK
V zahvali, objavljeni v nedeljski številki, po pogrebu pok. Ivana Grgiča, se je vrinila neljuba napaka, ki jo s tem popravljamo. Pravilno je: Posebna zahvala prof. dr. Boniniju, in ne dr. Doniniju.
Č50E®
BANCA Dl CREDITO Di TRIESTE . TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10	-	38-101. 38 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	693.—
Funt šterling	1.590.—
Švicarski frank	218,75
Francoski frank	137,50
Nemška marka	255,75
Avstrijski šiling	35,20
Dinar: debeli	41,—
drobni	41,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Corner
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRUAN RUSTJA
Danes, 19. februarja ob 15.30
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Ljudski oder
JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRUAN RUSTJA
Jutri, 20. februarja ob 10.45 v Finžgarjevem domu na Opčinah
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Otroci, veliki, stari in pa mali, se bodo v nedeljo številčno zbrali, da s Pepelčico bi zaplesali s tem Pusta veselo praznovali. Zato v dom Kulturni pohitite, si sedeže in mize pravočasno preskrbite!
Poskrbljeno za pijačo bo in za ham ham
na odru pa — vesel program. Pepelka vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 24. februarja, ob 14.30 v Kulturnem domu v Trstu Zabavni program na odru se prične ob 15.30
Rezervacija miz od četrtka, 21. t.m., dalje od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265).
Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Škednju
priredi jutri, 20. t. m. ob 20.30 PREŠERNOVO PROSLAVO Vsi rojaki vljudno vabljeni!
Prosveta
Prosvetno društvo «Ivan Cankar»
pri Sv. Jakobu priredi jutri, 20. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih, Ulica Montecchi 6, «Prešernovo proslavo». Sodelujejo Tržaški oktet in člani Slovenskegča amaterskega gledališča.
SPDT priredi v petek. 22. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9
5. PLANINSKI VEČER Predaval bo dr. Jurij Kunaver
o temi:
Hodil po Krasu sem našem in... fotografiral
ob spremljavi številnih diapozitivov.
Slovensko prosvetno društvo TABOR
priredi v sredo, 20. t.m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
PREŠERNOVO PROSLAVO
Sodelujejo dijaki srednje šole «S. Kosovel», učenci osnovne šole z Opčin ter pevski zbor «Tabor». Vabljeni!
ŠD BREG
priredi v soboto, 23. februarja 1974 na stadionu «Prvi maj»
PUSTNI PLES
Igral bo ansambel ROBBLES Brežansko vino
Domače klobase Rezervacije miz na sedežu društva.
K?;
V nedeljo, 24. t.m. od 17. ure dalje
■'PLES
v prostorih PD «I. Cankar», U lica Montecchi 6 Vabljeni člani in nečlani!
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu gostuje s predstavo F. Bevka B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac» jutri, 20. t.m. ob 20. uri v Postojni in v četrtek, 21. t.m. ob 20. uri v Idriji.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v
Trstu gostuje s satiričnim kabareten: «Dlaka v jajcu» avtorjev M-Košute, A. Rustje. S. Verča in A. Kiaija
V soboto, 23. februarja ob 19.30 n* škofijah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Danes ob 20. uri ponovitev Puccinijeve opere «Tosca». Dirigent Michelangelo Veltri.
Koncerti
KITARIST GUERRATO V DVORANI CCA Jutri, 20. t.m. ob 20.30 bo r veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo 2 v okviru koncertov, za katere je dala pobudo bolniška blagajna glasbenikov v sodelovanju z vsedržavnim sindikatom glasbenikov in CCA, recital mladega tržaškega kitarista En-nia Guerrata, ki je diplomiral na tržaškem konservatoriju pod vodstvom Bruna Tonazzija. Guerrato je že nastopal kot solist in v komornih zasedbah, na RAT, v gledališču Verdi, v Italiji in v tujini. Trenutno poučuje na glasbenem zavodu v Gorici in na konservatoriju v Veroni. Program njegovega koncerta obsega skladbe De Vissea, Roncalli-ja, Bacha in Giulianija, Poulenca. Ville Lobosa, Tarrege, Albeniza m sodobnika tržaškega skladatelja Sergia Chiereghina. Vstop prost.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00
«Divorzio all'italiana». Igrata Marcello Mastroianni in Stefania San-drelli. Barvni film.
Ariston — I.N.C. 16.30—21.45 «La cerimonia», režiser Nagisa Oshima.
Nazionale 14.30 «McKlucky, met uomo, metà odio». Barvni film Igra Buri Reynolds.
Excelsior 16.00 «La signora è stata violentata». Barvni film. Igrajo: Pamela Tiffin, Carlo Giufrè, Enrico Montesano. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «II sorriso del grande tentatore». Barvni film. Glenda Jackson, Claudio Casineili. Lisa Harrov. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Paolo Turco, Ugo D'Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina	Barvni	film.
Eden 16.00 «Il rompiballe». Barvni film. Igrata Lino Ventura in Jacques Brel.
Ritz 16.00 «Polvere di stelle». Barvni ‘um. Igrata Monica Vitti m Alberto Sordi.
Aurora ,16.30 «Come si distrugge la reputazione del	piu grande	agente
segreto del mondo». Jean Paul Beimondo.	Barvni	film.
Capito! 16.30 «Chi ha ucciso Jenny». Barvna kriminalka.
Cristallo 16.30 «Ci risiamo vero Previdenza?»	Barvni	film.	Igra	Tomas
Milian.
Impero 16.30 «La sepolta viva». Barvni film. Igra A. Belli.
Filodrammatico 16.30 «Le svedesi continuano a baila e la mazurka a letto». Barvni 'ilnr. Igrata Rirte Tove. Mladini uod 18. letom pre-Kvedane
Moderno 16.30 «Via col vento». Clark Gable. Vivien l-eight. Olivia de Hawiland.
Vittorio Veneto 14.30-16 45-19 00-21.30 «La proprietà non è più un furto». Igra Ugo Tognazzi.. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Il ribelle di Scozia». 1 grajo Michael Caine. Trevor Howard in Vivien Helibron. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Sette spade di violenza». Igra Cheng Szè. Barvni film.
Astra 16.30 «Il gatto di Broocklyn aspirante detektive». V glavni vlogi Franco Franchi. Barvni film.
Radio 16.00 «1972 Dracula colpisce ancora». Prepovedano mladini pod 14. letom .
Prispevki
Namesto cvetja na grob Pjerina Sancina daruje sestrična Lidija 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Glavni svet Kmečke zveze daruje
11.000	lir za spomenik padlim v NOB pri Korošcih in 11.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
Za Športno društvo Primorec — Trebče sta darovala Emil Rauber
1.000	lir in Klavidij Leuc 1.000 lir.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob hudi izgubi naše drage
Josipine Sosič vd. Pregelj
Posebna zahvala č.g župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Družini GAMBARINI IN SOSIČ Opčine. Videm, 19, februarja 1974
Dne 16. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga
DOROTEJA MARKUZA vd. REBULA
Pogreb bo danes, 19. t.m. ob 13.15 iz kapele glavne bolnišnice, od koder bodo posmrtne ostanke drage pokojnice odpeljali v Veliki Dol,
žalostno vest sporočajo hčerke Ida, Anita in Olga, sestra, zetje, vnuki in vsi ostali sorodniki
Trst, 19. 2. 1974
Primaria Impresa Zimolo
ORISKI DNEVNIK
pO DALJŠEM POSVETOVANJU S PRIZADETIMI DEJAVNIK!
B@bčen okvirni pravilnik o poslovnem času za trgovine
Enotea urnik za vso deželo - Pravila in izjeme . Poskusno od II. marca dalje
V prostorih deželnega odborništva industrijo in trgovino so se te oni sestali predstavniki sindikalnih organizacij, ki zastopajo delojemal-ct n trgovskega področja, in stanov-SKih organizacij trgovcev in upravi-oijev trgovin. Sestanek je zadnji člen v verigi številnih posvetovanj, ki jih je predhodno opravil odbornik topper, da bi sporazumno z vsemi prizadetimi krogi poenotili delovni rmk trgovin za celotno ozemlje urlanije - Julijske krajine. Omenjeni posvetovanj so se poleg sindi-aimh predstavnikov udeležili tudi občinski trgovinskih zbornic in
. ,^a zaključnem sestanku so spre-1 1 osnutek za nov delovni urnik oziroma poslovni čas v trgovinah na robno, ki bo kakor omenjeno vejal za vso deželo. Deželno odborni-vo bo sedaj posredovalo ustrezen t, VrP.ysem županom v Furlaniji -unjski krajini, ti pa bodo uvedli ov poslovni čas, in sicer poskusno, letaenŠi Z 11 marcem letošnjega
Kaj predvideva omenjeni sklep? redvsem to, da bodo trgovine odpr-P° 40 ur tedensko, ob nedeljah te p!č!zn'kih pa bodo praviloma zapr-lakv Praznikih med tednom bodo nico poslovale le pekarne, pa še . , sanJ° v dopoldanskih urah. «Kra-K>> delovni teden se bo izvajal ra? ^l^ojih pravilih: trgovine z noai*? ttagotn bodo zaprte ob po-oeaeljluh, in sicer ves dan; trgovi-_ ,Zi Jestvinomi bodo zaprte ob po-nnu ^ih Popoldne in sredah po-p Pn®, 1 trgovine s tehničnim bla-? m (železnina, orodni in drugi stro-material, higienske na-] nadomestni deli za vozila, e-,,.tncni material, laki, barve, sten-_ * paPir, itd.) bodo zaprte ali ob P ?e^e*jkih (ves dan) ali ob sobo-dn]„-.Prav tako ves dan): dan bo hnrj trgovec. V vsakem primeru 9° morale take trgovine razobe-t 'Posebno obvestilo o tem, ob ka-rih dneh s0 posamezni obrati zaprti.
v a tednih z medtedenskimi prazniki rin u trgovine lahko poslovale v «k *co t1’ bile sicer zaprte zaradi ^Kratkega tedna». v primeru zapo-L,Qr"b praznikov bodo pristojne o-asti (župani) lahko dovolile poslo-bnri^6- trgovin v dopoldanskih urah kn k v nedeljo ali na praznik, ka-pr bo pač najbolj ustrezalo potroš-Trgovine bodo poslovale po armku, ki ne bo nujno enak za vse stroke.
Ob semanjih dneh bodo trgovine . Posameznih središčih ali vaseh lah-o odprte tudi ob «kratkem tednu», ato pa bodo zaprte drug dan v tednu.	'	....
^ri določanju dnevnega poslovne-®a urnika, bodo župani v občinah z azvitim prometom ob meji zlasti v Poletnem času upoštevali razliko med legalno uro v Italiji in sončno j):? ,Y Jugoslaviji (in Avstriji) ter oiocih delovni urnik tako, da bo s?stom iz tujine olajšano nakupova-Je v trgovinah tostran meje. V iz-azito turističnih središčih pa bodo
Za 2.300.000 lir nagrad celoletnim naročnikom na Primorski dnevnik
župani lahko določili delovni čas za trgovine po kriterijih, ki najbolj ustrezajo željam turistov, in to tudi mimo vseh doslej omenjenih pravil.
V času božičnih in novoletnih praznikov bodo «kratki tedni» odpadli, in sicer v razdobju, ki obsega dva tedna pred božičem in naslednje dni do 31. decembra. Ob nedeljah, ki bi padle na 23. in 24. december, bodo trgovine praviloma odprte.
Posebne ugodnosti so nadalje predvidene za cvetličarne in za prodajalne pripravljenih jedi. Posebna pravila bodo nadalje veljala za toba-karne in za trgovine, ki poslujejo v okviru turističnih ustanov, v kam-pingih, na avto cestah, železniških in avtobusnih postajah, na letališčih, itd. Prav tako bodo veljala posebna pravila za bencinske servise.
Ne glede na poslovni urnik, ki ga bodo pristojne oblasti izbrale za
posamezne vrste trgovin, pa bo praviloma veljalo, naj bodo prodajalne odprte najkasneje do 19. ure.
Sema in Bacicchi o čudnih predavanjih v tržaških kasarnah
Senatorja Sema in Bacicchi sta naslovila na obrambnega ministra vprašanje, v katerem ga sprašujeta, ali mu je znano, da imajo v tržaških kasarnah predavanja o zunanji politiki in o položaju v Jugoslaviji častniki, ki so znani kot desničarji, in ali je res, da oficirji službe «I» ponovno katalogi-rajo vojake. Senatorja tudi sprašujeta ministra, kaj bo naredil, da se s takim delovanjem preneha.
...........lil....................................mm...
S SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE
OBČNI ZBOR KZ 9. MARCA V MAJU KMEČKI PRAZNIK
Deset let uspešnega dela tajnika Lucijana Volka
V soboto se je v Trstu sestal glavni svet Kmečke zveze, ki je razpravljal o več važnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu.
Najprej so se odborniki zadržali na pripravah za letni občni zbor. Pregledali so delovanje organov in urada Kmečke zveze v poslovni dobi, ki je pred zaključkom, ter razpravljali o najvažnejših točkah, ki jih bodo vsebovala poročila za občni zbor. Glede na znane omejitve zasebnega prometa ob nedeljah, ^so sklenili sklicati članstvo na občni zbor v soboto, 9. marca, popoldne.
Glavni svet je nato pregledal delo za pripravo kmečkega praznika ob proslavi kmečkih puntov, praznika, ki so ga morali lani odložiti zaradi nastalih tehničnih težav. Glavni svet KZ je sklenil, da se ta praznik priredi letos maja.
Nato so se odborniki seznanili s problemi, ki se pred Kmečko zvezo postavljajo v zvezi z ustanovitvijo pokrajinskih uradnih seznamov kmetovalcev in volitev, ki bodo letos, ter razpravljali še o številnih organizacijskih vprašanjih^
Majhno presenečenje za vse po zaključku seje.' Neki bòvi' "Član je iz hvaležnosti za pomoč, ki je je bil deležen pri Kmečki zvezi, podaril pršut in teran. Tako je sledila zakuska, na kateri se je predsednik Alfonz Guštin spomnil 10-letnice Lucijana Volka in uspehov organizacije v tej dobi, nakar se je tajnik zahvalil in so vsi odborniki nazdravili še nadaljnjemu razvoju Kmečke zveze v prid vsemu krajevnemu kmetijstvu. V sproščenem razpoloženju se je glavni svet zadržal še nekaj časa in so odborniki medtem zbrali tudi prispevek za spomenik padlim v NOB pri Korošcih ter pri Sv. Ani in Kolonkovcu.
L. V.
Včeraj zjutraj je v tržaški bol-j ,n'ci umrla U-letna Patricija Ko-“uta iz Križa. štev. 177, ki jo je ,. Petek dopoldne povozil s svojim 'atom lioo starejše registracije 66-.Vn> Salvatore Morgera iz Nabre-"je-Kamnolomi 27/a. Patricija se je r'Peljala do srednje šole z av-obusom, izstopila in stekla čez ce-tn ne k' zamudila pouka. Pri er'' je iz >Iabrežine privozil Mor-?®ra, ki je s silo trčil v deklico ,n Pialo telesce je vrglo več me-p°'\ daleč. Poškodbe, ki jih je . atricija utrpela, so bile tako hude, jv. je včeraj kljub vsem zdravni-'m negam umrla.
Avtomobilske la zapahi
, Agenti letečega oddelka tržaške vesture so včeraj ponoči aretirali Va jugoslovanska državljana, ki
Danes seja deželnega sveta
lu'k|i*|iiiii,uutuHlliiiHinHimmnuumummmHuuHmum,,,,umni,,hhiiu,m,n,niiumniiiiiiiiu
PO PETKOVI NESREČI V KRIŽU
Včeraj je podlegla poškodbam U-letna Patricija Košuta
Ko je prečkala cesto, jo je podrl avtomobil
ju našli pri kraji v avtomobilih. Po anonimnem telefonskem pozivu so se z dvema avtomobiloma podali v Ul. Rigutti, kjer sta zasačila v avtu znamke ford 31-letnega Mirka Strugarja iz Zagreba, pod avtomobilom pa se je skrival 33-letni Spličan Vinko Kovic. Prepeljali so ju na kvesturo, kjer sta priznala, da sta razbila šipo in vdrla v av tomobil, v katerem so agenti našli dva izvijača in opazili praske, iz katerih je bilo razvidno, da je nekdo skušal odstraniti radijski aparat. Mladeniča sta priznala, da sta nekoliko prej vdrla tudi v fiat 128 z evidenčno tablico TS 38300, iz katerega pa nista odnesla ničesar. Policija je obvestila lastnika obeh avtov, Maria Renosta in Giorgia Oeserja, ki sta prijavila škode za približno 60.000 lir, tatiča pa je prepeljala v koronejske zapore na razpolago sodnim oblastem.
Policija odkrila del
ukradenega fotomateriala
Trije agenti letečega oddelka tržaške policije, ki so bili v prejšnjih dneh v Milanu na sledi za fotografskimi aparati, ki so jih tatovi odnesli iz trgovin «Fototecnica» in «Foto Omnia», so se vrnili v Trst z delnim uspehom. Od skupnih 13 milijonov plena so namreč našli za približno milijon 200 tisoč lir fotoaparatov in ček za 190.000 lir, kar so že vrnili lastniku trgovine «Foto Omnia» Borsattiju. Žal pa niso našli nobene sledi za aparati, ki so jih tatovi odnesli iz trgovine «Fototecnica».
• V Domu pristaniških delavcev bo
danes ob 20.30 sestanek komunistov uslužbencev PTT, katerim bo govoril član vsedržavnega koordinacijskega odbora poštnih uslužbencev Angelo Angiolini iz Bologne. Sestanka se lahko udeleže vsi uslužbenci.
Danes dopoldne se bo sestal deželni svet. Skupščina bo predvsem nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku, ki določa nova finančna sredstva za izseljensko konzulto, izseljence in njihove družine. V razpravo bodo posegli svetovalci Ermano (PSI), De Cecco (KPI) in Specogna (KD) ter poročevalec Martinis (KD). Zakonski osnutek določa v ta namen 460 milijonov lir v letošnjem letu. Danes se bo sestala tudi prva stalna komisija deželnega sveta. Na dnevnem redu je poročilo odbornika za finance in splošna vprašanja Colonija o predlogu odloka predsednika republike z naslovom «Prilagoditev in dopolnila k izvršnim normam posebnega statuta dežele Furlanije -Julijske krajine».
Socialisti poudarjajo pomen deželriih sklepov za poživitev gospodarstva
Včeraj se je v Trstu sestala svetovalska skupina PSI v deželnem svetu. Na dnevnem redu je bila razprava o trenutnem političnem položaju v Furlaniji - Julijski krajini in o pravkar zaključeni razpravi v deželni skupščini o novih odnosih med državo in posameznimi deželami s posebnim in navadnim statutom.
V zvezi s političnim položajem, je svetovalska skupina PSI poudarila pomen enotnosti, ki se je izoblikovala ob dokumentu deželnega odbora za naložbe v letošnjem letu. Dokument so namreč podprle vse stranke ustavnega loka, od komunistov do liberalcev, s čimer so vse politične skupine izpričale, da se zavedajo dejanskih potreb trenutnega stanja v deželi in državi. Socialistična skupina - je rečeno v poročilu, ki so ga izdali ob koncu seje - se bo še naprej zavzemala za uresničitev pobud in usmeritev, ki sta jih med razpravo v deželnem svetu nakazala tovariša Zanfagnini in Pit-toni. V ta okvir spada predvsem vzpostavitev novih odnosev med deželno in krajevnimi upravami (občinami, skupnostmi in konzorciji), tako da bodo slednjim priznane širše pristojnosti in večja neodvisnost. Socialisti se bodo nadalje zavzeli za večje sodelovanje s sindikalnimi organizacijami in gospodarskimi krogi, ki morajo zastaviti vse svoje sile za gospodarski in družbeni napredek Furlanije - Julijske krajine.
Socialistična skupina je nadalje odobrila sklep, po katerem bo deželna uprava vzporedno s pobudami drugih dežel in v okviru predvidenih naložb pospešila zlasti kmetijstvo (živinorejo), ljudske gradnje, zdravstvo in promet. To naj bi bil prvi korak na poti postopnega uvajanja preosnov, katerih teža pa nikakor ne sme še bolj obremeniti delavskega razreda - zaključuje poročilo.
Vprašanje KPI o konzorciju za rakasta obolenja
Občinska svetovalca Spetič in Monfalcon sta naslovila na tržaškega župana in odbornika za zdravstvo pismeno vprašanje, v katerem najprej opozarjata, da je 31. decembra lani zapadel rok za prehod osebja in struktur tržaškega konzorcija za diagnozo in zdravljenje rakastih obolenj h krajevni zdravstveni skupnosti (ki je še niso ustanovili! ali k deželni bolnišniški ustanovi. Ker konzorcij pravno ne obstaja več že od leta 1969 sprašujeta svetovalca župana, ali ne namerava občina razpustiti konzorcija
• Danes ob 19.30 bo v Podlonjerju v dvorani krožka «Zvezda» kongres sekcije KPI, na katerem bo govoril Doro Cergolj o nalogah komunistov v sedanjem političnem položaju. Kon gres bo zaključil član izvršnega od bora A. Zenchi.
V PRIREBBI DOMAČIH PROSVETNIH DRUŠTEV
Na prireditvah nastopile skupine iz Slovenije
S proslavami v Doberdobu, So-vodnjah in na Vrhu so prosvetna društva, včlanjena v SPZ, zaključila praznovanje slovenskega kulturnega dne. Take proslave so bile v zadnjih dveh tednih v vseh naših vaseh in v vseh naših šolah.
V	Doberdobu je priredilo prosla-
vo v svoji dvorani prosvetno društvo «Jezero». Zbralo se je veliko ljudi, ki so do kraja napolnili dvorano. Proslavo je odprl predsednik društva Karel Ferletič, ki je dejal, da pomeni taka proslava krono enoletnega dela, in je povabil vaščane, da se še bolj oklenejo svojega društva. Sledil je koncert domačega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Silvan Križmančič. Domači pevci so zapeli devet pesmi in sicer:	«Doberdob», «Bori», «Bolen
mi leži», «Kranjčičev Jurij», «Do-bru noč ma mila», «Majolka», «Završki fantje», «Luna, lunica» in «Bratci veseli vsi». Na sporedu je bil priložnostni govor tajnika SPZ Marka Waltritscha, ki je prikazal važnost Prešernovega poslanstva v naši najnovejši zgodovini, v našem nacionalnem preporodu in v narodnoosvobodilnem boju. Danes nam pomeni kulturno poslanstvo Prešerna in drugih slovenskih umetnikov vzpodbudo v boju za našo nacionalno ohranitev v tem zamejskem prostoru. Govornik je še ožigosal prepoved pouka slovenščine v Beneški Sloveniji, prepoved poimenovanja ulic po slovenskih zaslužnih možeh v Doberdobu in v drugih občinah. Poudaril je, da dosegamo, zaradi naše zavesti in trdne volje, tudi uspehe.
Po koncertu je nastopila recitatorska skupina iz goriškega Dijaškega doma. Pesmi primorskih pesnikov so recitirali Manuela Černič, Fabij Gergolet, Sandra Maraž, Mirjam Gergolet, Marko Zuanič in Lučka Komjanc.
Sledil je nastop mešanega pevskega zbora iz Brij na Vipavskem. Kot je njihov zastopnik sam povedal, so prvič nastopali v zamejstvu. in so bili zaradi tega zelo počaščeni ter ponosni, da prihajajo tukajšnjim Slovencem v goste. Pod vodstvom Antona Možine so zapeli «Zdravljico», «škrjan-ček poje, žvrgoli», «Eno devo le bom ljubil», «Naše gore», «Nocoj pa. oh, nocoj», «Na Gorenjskem je flet-no», «Podoknica» in «Zbogom ti planinski cvet».
V	Kulturnem domu v Sovodnjah je proslavo priredilo domače prosvetno društvo. Priložnostni govor je imel društveni predsednik Janko Cotič. Poudaril je važnost, ki ga imajo slovenski pesniki in pisatelji v življenju našega naroda, in da je borba za nacionalno osvoboditev potekala vzporedno z uspehi naših pesnikov in pisateljev. Govornik je omenil krivice, ki se dogajajo še v današnjem času, predvsem prepoved poimenovanja ulic v sovo-denjski občini. Občinski svet je proti tej prepovedi odločno protestiral in napravil potrebne korake. Govornik je še omenil pozitivno dejstvo, da se slovenska šola krepi, in poudaril, da bo že ob koncu tega leta vprašanje šolskih poslopij v občini ugodno rešeno z gradnjo šolskega poslopja v vasi.
Sledil je recital Prešernovih pesmi, ki so ga dovršeno podali dijaki novogoriške gimnazije. Devet dijakinj in dijakov je želo pri občinstvu, ki je do kraja napolnilo domsko dvorano, velik uspeh.
Za zaključek je nastopil še domači «Sovodenjski nonet» pod vodstvom Zdravka Petejana. Domači fantje so lepo zapeli «Podoknico»,
Zvezde», «Dekle pšeniško žanje» in «Pastirsko».
Po proslavi so se domačini zadržali še dalj časa z dijaki in profesorji novogoriške gimnazije v prijaznem pogovoru.
Isti večer je bila Prešernova proslava tudi na Vrhu, v domači šoli, v skupni priredbi šole in domačega prosvetnega društva «Danica». V začetku in ob koncu proslave je nastopil otroški pevski zbor, ki ga vodi Janez Pavletič. O Prešernovem življenju je govoril učiteljiščnik Valter Devetak, nato so domači osnovnošolski otroci deklamirali pesmi našega največjega pesnika. Deklamirali so Anastazija Devetak, Alida Grili, Marjan Grilj, Adrijana Devetak, Magda Vižintin, Roberta
Vižintin in Nevia Černič.
V dvorani prosvetnega društva na Pivki je v nedeljo nastopil pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba s krajšim izborom izdelanega programa. Koncert, ki je sovpadal z drugo kulturno akcijo za počastitev Prešernovega dne, je nudil doberdobskim pevcem priložnost, da so se predstavili številnemu občinstvu s solidnim glasbenim programom, ki ga je zbor pod vestnim vodstvom profesorja Križmančiča naštudiral za to priliko. Nabito polna dvorana, snemanje koprskega radia in nastop s kvalitetnimi zbori iz Postojne, so zahtevali od kraških pevcev izjemno pozornost in pazljivost pri izvajanju programa. Pri vsaki izvedeni skladbi je občinstvo nagradilo zbor iz zamejstva z burnim ploskanjem.
Med nastopom so predstavniki
pivškega prosvetnega društva poklonili nastopajočim pevcem šop cvetja in ilustrirano brošuro postojnske občine. Predsednik društva «Jezero» Karel Ferletič je v zameno podaril ploščo partizanskih pesmi, ki jo je zbor posnel pred nekaj leti. Po koncertu, so se nastopajoči zbori zbrali v hotelu Jama, kjer se je pri skupni večerji družabnost spojila z dobrim razpoloženjem in lepo slovensko pesmijo, ki je donela še pozno v noč.
• V nedeljo popoldan so agenti cestne policije ustavili v Ločniku avtomobil, ki ga je vozil turški državljan. Verjetno ni vedel ničesar o prepovedi kroženja vozil ob nedeljah in praznikih, ker se je precej začudil. Prefekt bo odločil, če bo «nevedni» avtomobilist plačal globo.
ALI SMO PRED ZAKLJUČKOM KRIZE?
Socialdemokrati za sporazum s KD, SDZ in PRI brez socialistov
Dr. Roncone nov mestni tajnik KD
Socialdemokrati so zavmih vsakršno pogovarjanje s socialisti in njihov pokrajinski vodilni odbor je dal nalog tajništvu, da skuša urediti še odprta vprašanja krajevnih uprav z dialogom med strankami PSDI, KD. SDZ in PRI.
Poročilo so izdali po seji odbora, ki je bila v Gorici v soboto popoldne, in v njem ugotavljajo, da se je vsak poizkus dialoga s sociahsti prekinil, ker nočejo ti dovoliti vstopa zastopnika PSDI v občinski odbor v Gradišču, niti nočejo sami podpreti odbora KD-PSDI v Krminu. Zaradi tega ne bodo več socialdemokrati sodelovali na pogovorih s PSI.
Zadevno poročilo, v še ostrejšem tonu, so sprejeli na seji odbora PSDI že teden prej, vendarle se zdi, da so goriški člani te stranke objavo zavlačevali, ker so na prvem sestanku baje sklenili prekiniti vsako sodelovanje, tudi z demokristjani, v vseh krajevnih u-
pravah. Zato je nekaterim uspelo sklicati drug sestanek, na katerem so prvotno stališče nekoliko omilili.
Zadnje dni prejšnjega tedna je prišlo so sestanka med tajnikom KD Leardijem in PSI Semolo. Baje sta na tem sestanku ugotovila, da so stališča ene in druge stranke diametralno nasprotna. V četrtek zvečer bo seja pokrajinskega vodstva PSI. ki bo analiziralo izide preverjanja, so pa v socialistični stranki nekateri, ki bi hoteli sporazum z demokristjani.
Še majhna vest iz političnega življenja. Za mestnega tajnika KD je bil izvoljen dr. Giovanni Roncone. Pripada morotejski struji in je funkcionar deželne uprave.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
SPOROČILO FINANČNE INTENDANCE
Navodila za vlaganje prošenj za poravnavo davčnih sporov
Gre za prekrške glede plačevanja IGE in pristojbin
Oddelek za stike z javnostjo pri goriški finančni intendanci opozarja davkoplačevalce, da zapade 28. februarja letos rok za vlaganje prošenj za poravnavo davčnih sporov in za oprostitev kazni in dodatnih davkov, med katere sodijo tudi prekrški, ki so bili ustno ugotovljeni.
V zvezi s prekrški glede plačevanja prometnega davka (IGE), kjer je bil spor dokončno poravnan ali pa je še v pristojnosti finančne in-tendance, ministrstva za finance ali sodišča, mora davkoplačevalec, ki se hoče izogniti sankcijam, vložiti do 28. februarja prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na registrski urad, v kateri mora navesti razvoj postopka ter povedati, ali je prispevek plačal ali ne. če prispevka še ni plačal, mora davkoplačevalec povedati, ali je pripravljen IGE plačati v enkratnem obroku ali v dveh enakih obrokih. V prvem brmieru bo moral IGE plačati registrskemu uradu najkasneje do 31. marca letos, v nasprotnem primeru pa bo znesek razdeljen na dva obroka ter bo prvega plačal do 31. marca, drugega pa s 5-odstotnim poviškom do 31. avgusta letos.
Za prekrške glede plačila ostalih davkov pred 1. jauarjem 1973 ter ugotovljene ustno, ki so jih že rešili ah pa so sporni pri omenjenih uradih, morajo prizadete osebe napisati prošnjo za poravnavo davčnega spora (condono) na registrski urad do 28. februarja ter do tistega dne plačati registrskemu uradu dolžne davščine, ali pa dokazati, da so jih plačali. Za vsa objasnila je na voljo oddelek za stike z javnostjo.
Predstavniki dijakov danes pri šolskem skrbniku
Danes bi moralo priti do razgovora med predstavniki dijakov vseh treh slovenskih višjih šol v Gorici in šolskim skrbnikom dr. Imbriani-jem. Na tem srečanju, ki so ga že leli dijaki, bodo obravnavali o mož nosti predavanja o vprašanjih Be neške Slovenije, ki ga je šolski skrbnik v soboto prepovedal.
Predavanje naj bi imela Izidor Predan in Dino Del Medico ter bi bilo skupno za vse dijake treh slovenskih višjih šol.
Dijaki bodo danes zahtevali od šolskega skrbnika, da jim dovoli predavanje, kajti smatrajo, da je taka pobuda poučnega značaja, saj se predavanje neposredno tiče slovenske manjšine v Italiji.
Predavanji Kmečke zveze
Kmečka zveza v Gorici vabi kmetovalce iz Štandreža na predavanje
inž. Zvonimira Simčiča, ravnatelja i.i enologa kleti v Dobrovem, na temo «Gojenje črnih vrst grozdja in vinarjenja». Predavanje bo v četrtek, 21. t.m., ob 19.30 na sedežu PD «Oton Župančič».
KZ priredi predavanje inž. Gerje-viča in inž. Koste s kmetijskega inštituta v Novi Gorici o gojenju, ter splošno o obdelovanju trte.
Predavanje bo v četrtek, 21. t.m., v gostilni «Pri Pepiju» na Oslavju s pričetkom ob 19.30.
Aretiran šofer, ki je povzročil nesrečo pri Petovljah
Včeraj zjutraj, okoli 10. ure so na mejnem prehodu pri Rdeči hiši agenti obmejne policije aretirali 30-letnega šoferja Štefana Orožna iz Puščave pri Mariboru. Kot smo že pisali v sobotni številki, je Orožen povzročil na vijugasti cesti pri Petovljah nesrečo, pri kateri' jb izj gubil življenje 33 letni trgovski potnik s Peči Giorgio Cerne.
Šofer se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi nenamernega umora. Kot smo že pisali, je Orožen vozil tovornjak iz Sovodenj proti Zagraju, ko je na ovinku prehiteval avtomobil. Pri tem pa je preveč zavozil na drugo stran ceste in silovito trčil v Cernejev avtomobil. Zaradi hudih poškodb ie ta izdihnil med prevozom v bolnišnico.
Smrtna nesreča mladega avtomobilista
V soboto pozno zvečer se je na Svetogorski cesti smrtno ponesrečil 39-letni skladiščnik Ezio Lo Presti iz Ulice Sile 13. Približno ob
22.30	se je Lo Presti z avtomobilom vračal proti domu, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vo zilom in silovito trčil v betonski drog električne napeljave. Pri trčenju je vrglo Lo Prestija iz avtomobila.
Z rešilcem so ponesrečenca prepeljali takoj v splošno bolnišnico, kjer je nekaj časa po sprejemu izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb.
O nesreči so takoj obvestili Lo Pfestijevega brata Gianpaola. ki je z vespo takoj prihitel na kraj nesreče, kjer so bili le ostanki vskro-tovičenega avtomobila. Z vso naglico se je 29-letni Gianpaolo namenil proti bolnišnici, zaradi hitre vožnje pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v nasproti vozeč fiat 500. Pri tem se je pobil po glavi in se bo moral v bolnišnici zdraviti dva tedna.
Pokojni Ezio Lo Presti je poleg dela kot skladiščnik tudi raznašal časopise. Zapušča ženo in dva mlada otroka.
Predavanja
Prosvetno društvo Sovodnje priredi v petek. 22. februarja ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma predavanje «Mladostnik in spolnost». Predaval bo dr. Janežič iz Nove Gorice.
Slovensko planinsko društvo v Go rici priredi v petek. 22. februarja ob 2G.30 v klubskih prostorih na Verdi jevem korzu drugo predavanje v tej sezoni. Predaval bo prof. Ciril Hubald iz Ljubljane o temi «Preko alpskih prelazov v Švico». Predava nje bo opremljeno s številnimi barv nimi diapozitivi.
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v Kulturnem domu PUSTNI PLES, ki bo v soboto, 23. t.m. od 20. do 23.30. V nedeljo bo ob 15. uri OTROŠKA MAŠKARADA. V torek, 26. februarja bo od 20. ure dalje PLES.
Vabljeni!
Gorica
VERDI 20.30 nastop gledališke skupine z delom «L'educazione parlamentare».
CORSO 16.30—21.30 «La polizia sta a gualcare» E. M. Salerno in L. Paluzzi. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15—22.00 «L’isola delle salamandre». P. Collins in E. Edwards. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30—21.30 «Le femmina sono fatte per far l'amore». A, Franck in N. Vald. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «La lunga pista dei lupi». D. Me Klure in A. Ott Barvni film.
T' ve v
I rsic
AZZURRO Zaprto
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Bracula». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Fantasia». Barvna risanka.
Nova Gorica
SOČA «Bratje maščevalci», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Pastirci», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Ljubezenske melodije», amv riški barvni film ob 19.30.
PRVAČjlNA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel 7?480
S O Ž A I JE
Prosvetno društvo «Sovodnje» Izraža prizadeti ženi in ostalemu sorodstvu globoko sožalje ob smrti Giorgia Cerneja.
■MiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiriiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VEST! Z ONSTRAN MEJE
Gradnja goriške bolnišnice v okviru prve faze poteka v skladu z načrti in ob finančnem kritju
Podjetja in občani so prispevali 80 odstotkov sredstev za osrednji objekt, ki bo dograjen do junija prihodnjega leta
Gradnja goriške bolnišnice v okviru njene prve faze poteka redno, v skladu z načrti in roki ter ob popolnem finančnem kritju. Tako povzemamo vsebino tiskovne konference, ki je bila te dni na gradbišču bodoče bolnišnice in ki jo je sklical predsednik upravnega odbora Sklada za gradnjo bolnišnice, zvezni poslanec Tine Remškar. Povedal je, da bo bolnišnica namenjena okoli
Pugled na publiko v prosvetni dvuiaui v Doberdobu
110.000	prebivalcem občin Nova Gorica, Tolmin in Ajdovščina, uporabljali pa jo bodo tudi bolniki iz delov sežanske in idrijske občine.
Opravljenih je že polovica del, gradbenih, monterskih in drugih, te dni pa so začeli oblikovati tudi fasado novega osrednjega poslopja bolnišnice. Poslopje bo zgrajeno do junija prihodnjega leta. Vanj bodo namestili 350 postelj. To bodo postelje povsem novega tipa, mnogo bolj funkcionalne od tistih, ki jih poznamo po ostalih bolnišnicah. Bolnika bo moč dvigniti avtomatsko na postelji, razen tega pa bodo le-te na koleščkih, tako da bo denimo pacienta mogoče prepeljati neposredno iz bolniške sobe v operacijsko dvorano. Licenco za to vrsto postelj so kupili od nekega angleškega podjetja, izdelalo pa jih bo Splošno kovinsko podjetje v Ajdovščini. V starem poslopju bolnišnice v Šempetru bo še ostalo okoli 200 postelj, to pa pomeni, da bo celotna zmogljivost Goriške bolnišnice po zaključku prve faze gradnje znašala 550 postelj. Glede na to, da bodo razne službe, tudi operacijski prostori, ostali v starem objektu, bodo obe zgradbi povezali po posebnem hodniku.
Z dograditvijo novega osrednjega poslopja bodo potrebne še razne druge spremembe, o čemer sta na tiskovni konferenci govorila tudi predstavnika skupine petnajstih zdravnikov, ki sodelujejo z upravnim odborom Sklada, kirurg dr. Ciril . Šubic in ginekolog dr. Irislav Margan. Tako bo potrebno popraviti oziroma obnoviti in razširiti staro poslopje, o čemer že imajo idejni načrt. Prav tako so naročili urbanistični načrt za celoten zemljiški
kompleks, ki ga bo potrebovala Goriška bolnišnica, potem ko bodo gradnjo nadaljevali v okviru druge in nadaljnjih faz. Gotovo je že tudi to, da se bo interni oddelek preselil iz sedanjega poslopja, le-ta pa bo zasedel novogoriški Zdravstveni dom za potrebe splošne zdravstvene službe v Šempetru. Nadalje bodo do dograditve Goriške bolnišnice v okviru njene prve faze zgradili dom za medicinske sestre, ki bo imel 90 do 100 ležišč in bo stal približno milijardo starih dinarjev. S tem bi omilili pomanjkanje zdravstvenih delavcev, posebno medicinskih sester, ki jih bolnišnica ne more dobiti predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj.
Na omenjeni tiskovni konferenci so zlasti poudarili delež in zavest podjetij, občinskih skupščin in posameznih prebivalcev iz novogoriške, tolminske in ajdovske občine, ki so na razne načine sami zbrali 80 odst. sredstev, potrebnih za dograditev osrednjega poslopja bolnišnice. Preostalih 20 odst. pa je dala slovenska vlada iz svojih sredstev. Treba je povedati, da bo stala zgraditev goriške bolnišnice v okviru njene prve faze okoli 11 milijard starih dinarjev.
Na tiskovni konferenci so tudi opozorili, da se bo treba čimprej odločiti o nadaljevanju gradnje bolnišnice v okviru njene druge faze. Sedanja dela in tudi projekti so zasnovani tako, da je gradnjo mogoče takoj nadaljevati. Z drugo fazo bi pridobili prostore za nekatere pomembne oddelke, denimo porodnišnico, operacijski trakt, polikliniko, oddelek za intenzivno nego pacientov, ter dializo, to je oddelek za zdravljenje ledvic.
JAPONSKA IN ARABCI
Znatna posojila v zameno za nafto
Dežela vzhajajočega sonca ne varčuje z napori, da bi okrepila svoje pozicije v arabskem svetu
Japonska očitno ne varčuje z napori, da bi utrdila svoje pozicije v arabskem svetu, kar še zlasti drži za gospodarsko področje. Obstajajo številni znaki — pa tudi otipljivi dokazi — da je ta daljnovzhodna in po industrijski moči tretja dežela na svetu, ki krije okrog 95 odstotkov svojih potreb po nafti z uvozom iz bližnjevzhodnih dežel, dejansko že precej napredovala v procesu nadaljnje usmeritve svoje politike do arabskih dežel in v tem pogledu tudi že napravila nekaj pomembnih potez. Rezultat tega je bil, da se je prej do neke mere proizraelsko stališče Japonske v dokajšnji meri spremenilo, in to v smeri neke bolj uravnotežene politike, v kateri je poudarjena predvsem težnja po določenih tesnejših in neposrednejših gospodarskih stikih z arabskim svetom.
Zadnjo fazo v tem smislu označuje pred nedavnim podpisani sporazum z Irakom, na osnovi katerega je predviden obsežen program ekonomskega in tehniškega sodelovanja med obema deželama, ob i-stočasni odobritvi japonskega posojila v višini ene milijarde dolarjev. Medtem pa so že prej bila dana znatna posojila tudi Egiptu za usposobitev plovbe po Sueškem prekopu, Saudski Arabiji za razširitev kapacitet njenih rafinerij in sistema oskrbovanja z vodo, arabskim deželam na področju Perzijskega zaliva, vključno Kuvajtu — za programe gospodarskega razvoja, kakor tudi določenemu številu drugih arabskih dežel, med temi Libanonu, za iste namene.
Tako je Japonska stvarno od tistega trenutka, ko so Arabci začeli koristiti nafto tudi kot politično orožje, z odpošiljanjem svojih delegacij v arabske dežele in drugimi ukrepi z vse večjim poudarkom dajala razumeti, da s svojo novo politiko podpira arabsko zahtevo po popolnem umiku Izraela z ozemelj, ki jih je bil zasedel v vojni 1. 1967, kot tudi zahtevo po priznanju nacionalnih pravic palestinskega ljudstva. Po drugi strani pa Japonska nudi arabskim deželam tudi vse več možnosti glede investicij, posojil in ostalih kreditnih olajšav, pri čemer bi se skrajni rezultat imel odraziti v znatni okrepitvi te daljnovzhodne dežele na bližnjevzhodnem tržišču.
V Tokiu je bila v tem cilju u-stanovljena posebna organizacija, katere naloga bi bila preučevati probleme razvoja in potreb dežel tega področja ter predlagati ukrene za širše tehniško - industrijsko sodelovanje z deželami Bližnjega vzhoda. Takisto je že osnovan mešan japonsko - saudski odbor gospodarskega sodelovanja, a podobni odbori bi imeli biti ustanovljeni še v Kuvajtu, Abu Dabiju in drugih deželah arabskega sveta,
Po mnenju arabskih gospodarskih analitikov, pa Japonske ne navaja k temu samo potreba po nafti, marveč si tako skuša odpreti tudi nove poti za plasma svojih «viškov kapitala», kolikor postaja delovna sila doma vse dražja, tako da je perspektiva zanesljivih investicij v inozemstvu čedalje bolj privlačna.
Od vseh doslej opravljenih transakcij z arabskimi deželami, je po obsegu največje posojilo Iraku. Sredstva tega nizkoobrestnega posojila bodo uporabljena za realizacijo nekaj industrijskih in petrolejskih objektov, med katere sodi izgraditev tovarne umetnih gnojil, tovarne cementa, aluminijskega kombinata in petrokemijske-ga kompleksa. Japonska se je nadalje obvezala, da bo Iraku dala na razpolago svojo tehnologijo in tehniško znanje, surovine in tankerje, vse to v zameno za surovo nafto, tekoči plin in naftne derivate.
Egiptu je Japonska že lani konec leta odobrila posojilo v višini 140 milijonov dolarjev za odstranitev 11 potopljenih ladij z dna Sueškega prekopa in za druga dela v okviru akcije za ponovno odprtje te važne mednarodne nlovne poti, do česar bi imelo priti, kot pričakujejo, po zaključenem izreal-skem umiku, najverjetneje prve dni aprila. Vrhu tega je Japonska obljubila Egiptu še eno posojilo v isti višini za finansiranje drugih egiptovskih načrtov, ki naj bi bili uresničeni v sodelovanju z japonskimi podjetji.
Japonska zunanjetrgovinska izmenjava s Saudsko Arabijo, pa se je zadnji čas povečala za skoraj 60 odst. in dosegla vrednost nad 73 tisoč milijonov jenov. Med pomembnimi sporazumi, zaključenimi v teku zadnjega leta dni, je zlasti važen oni v višini 127 milijonov
dolarjev za razširitev kapacitet saudskih rafinerij. Japonske družbe se prav tako ukvarjajo z načrtovanjem sistema glede oskrbovanja Meke z vodo kakor tudi s podobnimi raziskovanji na področju Medine.
Kuvajtski uvoz z Janonske je po posledniih Dodatkih dosegel vrednost 36.000 milijonov jenov. Na eni od nedavnih licitacij je bila sprejeta ponudba treh japonskih podjetij, da v tej z nafto tako bogati deželi izgrade veliko termoelektrarno. ki bi stala 10.000 milijonov jenov.
A podobne gospodarske stike ima Japonska tudi z ostalimi arabskimi deželami.
Beba Lončar in Renato De Carmine, ki igrata v novi TV-nadaljevanki «Srečal sem senco». Nadaljevanka bo na programu ob torkih in sobotah
NAJVISJA GRADNJA NA SVETU
Moskovska «igla»
Na višini 334 m vrtljivi razgledni stolp za 500 ljudi - V stolp, ki je brez strelovoda, udari na leto okoli §5 strel
Če sedeš v Leningradu opolnoči na vlak «rdeča puščica», si okoli pol osme ure zjutraj pred Moskvo in boš v daljavi z desne strani vlaka v smeri proti Moskvi opazil izredno visoko «iglo». Gre skoraj zares za iglo, ker gre za visok televizijski stolp, ki je najvišja gradnja na svetu, hkrati pa zelo «tenka», čeprav ne moremo tovrstne zgradbe primerjati s sto in več nadstropnimi nebotičniki Manhattana, je moskovski televizijski stolp vreden omembe. Rekli smo, da jé najvišja gradnja na svetu. Do pred nedavnim je bil stolp visok 523 metrov in še vedno je «uradno» toliko visok. Ker pa so v zadnjih časih «dodali» še sedem metrov nekih priključkov tehničnega značaja, je stolp visok sedaj točno 540 metrov. Služi seveda televizijskim oddajam, čeprav je stolp «tenak».
KLJUB PONOVNEMU ODPRTJU SUEŠKEGA PREKOPA
Doba velikanskih tankerjev
Po vseh morjih pluje že 110 ladij z nosilnostjo nad 200 tisoč ton - Japonske ladjedelnice preobložene z naročili - Na vsem svetu je 14 ladjedelnic, v katerih lahko gradijo take ladje - K tankerjem je treba dodati še velikane za sipki tovor
V	Egiptu so se lotili čiščenja Sueškega prekopa. V zvezi s tem so se v pomorskih krogih slišali glasovi, da je ladjam-veli-kankam odklenkalo. Tako imenovane mamutske ladje so prišle naglo v rabo v času. ko je bil Sueški prekop po šestdnevni vojni zaprt in so morale ladje pluti okoli afriške celine, tako da se je doba prevoza močno podaljšala. V začetku so začeli graditi predvsem mamutske tankerje. Zadnje čase pa so ugotovili, da pridejo mamutske prevozne ladje v poštev tudi za drugi, prvenstveno razsuti tovor, v konkretnem primeru za surovine kovinske industrije. In sedaj, kot smo videli, naj bi se zaradi ponovnega odprtja Sueškega prekopa «moda» velikih ladij prenehala. Kaj je na stvari?
V	svetovnih pomorskih krogih pravijo, da bo doba mamutskih ladij sicer ponehala, vendar ne zaradi ponovnega odpiranja Sueškega prekopa, pač pa iz povsem drugih razlogdbV;In : to,Jne ' sedaj;’ pač pa konec tega stoletja, vsekakor po letu 1990. Zato pa bo-
do vse do leta 1980 še vedno gradili ladje-velikanke, in to še s pospešeno naglico.
Pred mesecem dni smo zabeležili, da so v Pulju potisnili v morje 265.000 tonsko ladjo «Tarlala». Nekaj dni prej so potisnili 254.000-tonsko ladjo v Tržiču. Hkrati so postavili gredelj za drugo velikanko v Pulju in tudi v Tržiču. Uljanikova ladja je največja tovrstna ladja, kar so jih izdelali v ladjedelnicah Sredozemlja, kljub temu je Uljanikova ladja «Tarfala», ki je dolga 335 metrov, široka pa «kot nogometno igrišče», razmeroma majhna v primerjavi z ladjo, ki jo je malone hkrati japonska ladjedelnica «Ihi» izdelala za londonsko družbo «Globtic Tankers». Ta ladja more sprejeti 477.000 ton tovora.
Prej smo rekli, da so najprej začeli izdelovati velikanske tankerje, nato pa tudi ladje za razsuti tovor. Največja tovrstna ladja je. mimo puljskega «Tar-TSla»^ '5X%’ilskh,,lSiffš «Svealand» z nosilnostjo 282.000 ton. Med to velikanko in drugimi manjšimi to-
liitlliiitiiiiitllimiliiiiiilliiiillliiliiiliiiiiiiiiiiiimiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiii
P. in V. Paviani:
San Michele aveva un gallo^
Pred nekaj leti sta režiserja brata Paolo in Vittorio Paviani prosto uporabila siže Tolstojeve povesti za film «San Michele a-veva un gallo». Film je proizvedla televizija, ki pa ga dolgo ni hotela prikazati; tudi državno podjetje Italnoleggio je odlašalo. Film je «zagledal lue» v Italiji (v tujini so ga predvajali prej) šele na zadnjih beneških filmskih dnevih, po katerih ga je prikazala tudi televizija. Odpadlo pa je komercialno izkoriščanje filma v kinematografih. Res škoda, ker film veliko pridobi na velikem ekranu zaradi barve in predvsem zaradi mojstrske uporabe prostora v posnetkih in sekvencah. Eno redkih priložnosti, da film vidimo «integralno», nam je nudil Tržaški kinoforum.
«San Michele aveva un gallo» se mi zdi najboljše delo te režiserske dvojice, ki je že dala italijanskemu filmu nekaj zanimivih del: v sodelovanju z Valentinom Orsinijem filma «Un uomo da bruciare» in «I fuorilegge del matrimonio», sama pa «Sovversivi» in «Sotto il segno dello scorpione». Bratoma Tavianijema je treba priznati veliko doslednost v iskanju «revolucionarne etike»; problem prave politične izbire je osrednji v njunih filmih, toda (z razliko od večine režiserjev «političnih» del) pri njiju je vedno povezan z vsem človekovim doživljanjem.
Oseba, ki jo zgradi protagonist zadnjega filma Giulio Brogi, je

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zagotovljen vam je finančni uspeh. S komaj spoznanimi osebami ne bodite preveč zaupljivi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlo bo do odkritega spora z nasprotniki. Tudi v družini majhen spor.
DVOJČKA (od 21.5 do 20.6.) Trenutek ni primeren za poslovne špekulacije. Neko vprašanje se bo rešilo v vaš prid.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zapreke naj vas ne razočarajo. Z družinskimi člani več potrpežljivosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na poslovnem področju je priporočljiva večja previdnost. Ne bojte se drznih ukrepov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvetite se vprašanjem, ki so vam posebno pri srcu. V svojih odločitvah ne bodite prenagli.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Ukrep, ki se ga ne upate sprejeti, bi vam prinesel zadovoljstvo. V družini presenečenje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V nekem sporu bodite previdni. Z nekoliko dobre volje boste poravnali spor.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z razburljivimi osebami bodite oprezni. Trenutek za rešitev čustvenega vprašanja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Majhen uspeh vas bo spodbudil k večji dejavnosti. Prijatelji vam bodo izrazili solidarnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite, da ne izgubite smisla za realnost. V čustvenih zadevah bo sreča naklonjena.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dober poslovni uspeh, s katerim boste popravili zamujeno. Čustvene težnje uresničene.
zanimiva tudi mimo političnega stališča filma samega, ki pa je samo na sebi bolj dvoumno (v boljšem pomenu besede), kot bi se zdelo. Da je film metafora, ki jo je mogoče razumeti le z neko dozo abstrakcije, poudarja med drugim lepa režiserska zamisel proti koncu, ki sta jo že u-porabila Straub in televizijski Cot-tafavi,. a bolj očitno in zato bolj plitvo: ko se Brogi pelje po laguni, vidimo v daljnem ozadju (gotovo se po televiziji to ni videlo) zemljo, kjer vozijo avtomobili: to zgodbo iz začetkov stoletja je torej mogoče razumeti le v primerjavi z današnjo realnostjo. Mislim, da lahko precej pričakujemo od prihodnjega filma režiserske dvojice, ki mu bo naslov «Allonsanfan».	S. G.
vrstnimi ladjami pa je cela velikanska mornarica, kajti po najnovejših podatkih pluje po vseh morjih nič manj kot 110 ladij z nosilnostjo nad 200.000 ton.
Zanimivo bo tudi vedeti, da je trenutno v gradnji ali vsaj naročenih šg več kot toliko takih velikanov. In po računih strokovnjakov velikih družb bo do leta 1980 plulo po vseh morjih sveta najmanj 800 tankerjev, katerih nosilnost bo večja od 200 tisoč ton.
Za ladjo velikanko «Tarfala» je bilo značilno, da so jo v puljski ladjedelnici «Uljanik» zgradili v letu dni. Podobno ladjo velikanko pa je japonska ladjedelnica «Mit-subischi Heavy Industries» zgradila v času, ki je bil za 41 dni krajši od časa, ki so ga potrebovali v Pulju za ladjo «Tarfala». Iz tega izhaja, da so Japonci še skrčili sicer rekordni čas, ki ga je dosegla puljska ladjedelnica.
Tudi v francoskih ladjedelnicah imajo naročil na pretek. Francoske ladjedelnice so sklenile z raznimi komitenti pogodb za gradnjo 22 velikanskih tankerjev z nad 240.000 ton nosilnosti. Dva tankerja pa bosta imela celo nosilnost od 426.000 ton vsak. Gradili ju bodo v ladjedelnicah v St. Nazairu. Velike ladje ali ladje mamute gradijo tudi v nemških ladjedelnicah. Tako so prav pred nedavnim postavili v Kielu gredelj za dve veliki ladji od po 236.000 ton za londonskega naročnika grškega porekla Lykia-dopula. Po vesteh iz Moskve so se strokovnjaki tudi tam lotili takšnih gradenj in ni dolgo tega, ko so izdelali načrte za 370.000-tonski tanker. S podobnimi načrti se ukvarjajo v Kanadi.
In vendar so tudi glede tega na prvem mestu Japonci. Pred nedavnim smo zabeležili, da so Japonci v letu 1972 izdelali v svojih treh velikih tovarnah Dieslo-vih motorjev, motorjev za dva milijona 350 tisoč HP. Temu u-strezno je razvita tudi njihova gradnja ladij, predvsem še tan-kerjev-velikanov. Japonski koncern «Hitaki» bo za grška naročnika Andreadisa gradil tanker od 500.000 ton nosilnosti, za petrolejsko družbo «ESSO» pa dva tankerja od po 400.000 ton. Podoben tanker od 400.000 ton je naročila tudi družba «World Wide», družba «Chevron Transport» pa je pri japonski ladjedelnici
«Muntsubashi» naročila tri tankerje po 400.000 ton nosilnosti. V ladjedelnici «Sumimoto» bodo za družbo Namikos gradili tanker od 371.000 ton, norveški naročnik Wilhelseu je naročil dva tankerja od po 360.000 ton, njegov rojak Sigval Bergesen pa je v isti ladjedelnici naročil dva tankerja po 410.000 ton nosilnosti. Takšnih naročil je še cela vrsta in v glavnem jih bodo izdelali na Japonskem.
In vendar tolikšni kolosi niso «specialiteta» japonskih ladjedelnic. Danes je na svetu 14 ladjedelnic, v katerih gradijo ali lahko gradnjo ladje z nad 200.000 ton nosilnosti. Puljsko ladjedelnico smo že omenili, omelini smo bližnji Tržič, lahko bi omenili še vrsto evropskih lacjedelnic, kjer so zgradili ali gradijo ladje z nosilnostjo od 200.250 in še več tisoč ton nosilnosti. Kaže pa, da bodo Japonci šli še dlje, kajti na otoku Šikoku nameravajo zgraditi suhi dok za gradnjo supertankerjev, v mestu Kure pa remontno ladjedelnico za tankerje z nosilnostjo do ene^a milijona ton.
Zakaj? Ne glede na dejstvo, da so Sueški prekop uporabljali v glavnem za krajšo pot v južno in srednjo Evropo, vtem ko počasna vožnja skozi prekop zavre plovbo iz Indijskega oceana v Severno in Južno Ameriko. Nadalje, drži tudi račun, da je tran-soort z ladjami velikankami veliko cenejši kot z običajnimi tankerji od 20 do 30.000 ton nosilnosti. Velikanski tankerji namreč razmeroma malo stanejo in se kmalu amortizirajo. Ameriški strokovnjak Harry Brookler, ki poučuje na wisconsinski univerzi, pravi glede tega, da «velike tovorne ladie morejo izredno zmanjšati stroške transporta razsute Pa tovora in nafte». «Takšne ladje so hkrati tako ekonomične, da se amortizirajo že po nekaj potovanjih».
Seveda bi se v zvezi s tem dalo še marsikaj reči. na primer tudi to, kaj bi se zgodilo, če bi mamutski tanker od 300, 400 ali celo 500 tisoč ton nosilnosti nekje nasedel in bi se nato tolikšna količina nafte razlila po morju. Toda ta problem spada v področje ekologije, za katero se veliki industrijci ne zmenijo, saj je njim edini zakon profit. Za čisto morje naj skrbijo drugi.
tehta 55 tisoč ton. Pri tleh, kjer je razmeroma zelo širok, meri v premeru 60 metrov. Do višine 385 metrov je iz armiranega betona. Nadaljnjih 55 metrov v višino pa ga sestavlja kovinsko ogrodje, ki je sestavljeno iz jeklenih cevi.
«V deblu» je 150 jeklenih vrvi, katerih vsaka je napeta z napetostjo 70 ton, kar daje stolpu u-strezno elastično trdnost. Stolp je grajen po dobro preverjenih računih, ki omogočajo naslednje:
kljub rekordni višini in kljub tolikšni teži ima le tri metre temeljev. Torej rtdfiIre'h metrih temeljev stoji 540 metrov «nadgradnje», stolpa. 7-
V	stolpu je več ičlčvizijskih študijev, uredništvo in drugih podobnih pisarn, ki so pač povezane s televizijo, toda na višini 334 metrov sta restavracija in razgledni stolp. Vendar pa ne morda kak majhen lokalček, kajti restavracija — razgledni stolp — sprejme 500 ljudi. Pri tem je zanimivo še to, da se vsa ta «zadeva» vrti, tako da sede človek k mizi, si tu kaj privošči in si more. če je vreme lepo, v eni uri ogledati vso bližnjo in daljno okolico, seveda predvsem vso Moskvo, ker se restavracija-razgledni stolp v eni uri zavrti.
Čeprav zatrjujejo, da je gradnja tako gotova, da ni nevarnosti, da bi se zrušila ali nagnila, njeno stabilnost redno preverjajo, kot tudi neprestano preverjajo vse mehanizme v stolou. Direktor stolpa Fjodor Baljšakov ponosno zatrjuje: «Ne grozi nam usoda visečega stolpa v Pizi. Za nas so bolj važni gasilci, čeprav doslej še nismo imeli niti enesra požara, sp gasilci stalno nared za vsak primer.»
V	stolpu je nameščen tudi velik hidrometeorološki observatorii, ki nadzira vreme in — strele. Morda se bo čudno zdelo, toda v
(Nadaljevanje na 6. strani)
PRED VHODOM V TIAMO STA BLANDA-KBIZZA ČAKALA POLKOVNIK ZIB’ SI.gR. IN MAJOR. SS..._____
HERR. LEUTENANT Blandaker! MED
INSPEKCQO sem
/ ČE SE TO PONOVI, VAS POSTAVIM PRED VOJNO SOPlSČE/ TOLIKO ££N-CINJA IN TAKSNA NEMARNO ST.'TO 3E SRAMOTA ' HE1L
T0REK, 19. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 šola
12.30	Poljudna znanost Življenje v Franciji
Oddajo vodi Enrico Gastaldi, pripravil pa jo je Jacques No-becourt
12.55	Črnobelo
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Ciondolino
17.45	Program za mladino Profesor Boltežar Risani film
17.55	Enciklopedija
Kiti, delfini in ljudje
18.45	Poljudna znanost Risani filmi
19.15	Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Na domači knjižni polici
LE TIGRI DI MOMPRACEM
Ugo Gregoretti, ki sodeluje v tej oddaji, prikazuje občinstvu delo Emilia Salgarija «Le tigri di Mompracem». Ne gre za preprost prikaz dela, pač pa za «skupno kritično prebiranje», kajti Gregoretti skuša prikazati fantastični svet, ki ga prikazuje pisatelj v svojem delu, in družbeno okolje, iz katerega pravzaprav to delo nastaja. Gledalec bo imel možnost srečati se s posameznimi liki iz Salgarijevega dela, hkrati pa tudi z vsakdanjimi dogodki v Italiji, v času, ko je Salgarijev roman izhajal v dnevniku «La nuova arena» v Veroni kot podlistek. V glavnih vlogah bodo nastopili Luigi Proietti kot San-dokan, Marianno bo igrala Carmen Scarpitta, Yaneza pa bo igral Antonio Dimitri
22.10	Klasični juke box
Beseda juke box nas avtomatično zavede na področje lahke glasbe, vendar ni nujno, da je tako. Danes bomo imeli opravka s klasično glasbo, pa čeprav iz juke boxa. Sopranistka Marcella Pobbe bo pela nekaj odlomkov iz Verdijevih in Puc cinijevih oper
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme TV dnevnik in Nove abecede
18.45	športne vesti
19.00	Peppinove farse
DON RAFFAELE IL TROMBONE
Humoristična enodejanka, ki jo je napisal Peppino De Filippo V njej igrajo Maria Marchi, Angela Pagano, Peppino De Fi- | lippo, Mario Castellani, Luigi De Filippo, Dante Maggio itd.
20.00	Operne simfonije
Na sporedu Gaetano Donizettì
20.30	DNEVNIK
21.00	NA ZATOŽNI KLOPI
22.00	Vinicius de Moraes
Brazilski pevec in avtor na turneji po Italiji
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.30, 14.10 in 15.35 Šola
16.45	SMUČARSKI TEKI NA 15 KM DOLGI PROGI Barvni posnetek iz Faluna
17.45	Oddaja za najmlajše
Kosovelove pesmi bo risala Marjanca Jemec - Božičeva
18.00	Risanke
18.10	Obzornik
18.25 TO JE BILA PESEM SVETLEGA IF VROČEGA JEDRA
■Četrta oddaja partizanske pesmi' prinaša pesmi bratskih jugoslovanskih narodov. Med drugim bodo na sporedu pesmi «Bolen mi leži», «Konjuh pianinom», «Kud narodna vojska f,u..pr°dje», «Mitrpvčanka» itd., ki sa.seJše^med borbo razširile tudi med slovenske partizane. Komentar k pesmim bo dal Radovan Gobec 18.55 Mozaik
19.00	STAROST IN STARANJE Oblikovanje odnosov do ostarelih ljudi
Uredništvo izobraževalnih oddaj ljubljanske TV in propagandna komisija republiškega odbora RKS sta pripravili štiri oddaje z naslovom «Staranje in starost». Danes bo na sporedu prva oddaja iz tega ciklusa. Pripravljena je na besedilo prof. dr. Leona Žlebnika. Govor bo o morali posameznikov, sorodnikov, ožjih delovnih in življenjskih skupnosti, pa tudi vse družbe v odnosu do ostarelega človeka. Oddaja govori predvsem o oblikovanju odnosov mladih in še aktivnih državljanov do onemoglih in ostarelih ljudi
19.20	Na vrsti je nemi film
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.35	MI MED SEBOJ
21.35	Hans Fallada: «Sam med volkovi»
Štirinajsto nadaljevanje
22.20	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.00	Smučarski tek na 15 km Barvni posnetek iz Faluna
20.00	Risanka 20.15 DNEVNIK 20.30 Celovečerni film
22.00	NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA Dokumentarna oddaja v barvah
TRST A
7.15, 8.15, 13.15,	14.15 20.15
Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Kitare: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in odreditve; 18.30 Komorni koncert:
19.00	Poje Iva Zanicchi: 19.10 Slov. revialni tisk v Italiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Puccinijev «Šarlatan»; 22.25 Romantične melodije.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30.	18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Plošče; 10.15 Ansambel Charleston;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Jezikovne beležke; 15.10 Valčki in polke;
16.40	Zbor «El scarpon»; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.00 Orkestri; 19.00 Domači pevci; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 Osterčeva glasba.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija;
14.05	Pisan varietejski spored;
14.40	Radijska nadaljevanka: «U-por na ladji Bounty»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski spored;
18.00	Program z A. Lupom in P. Quattrini; 18.45 Sindikalno-eko-nomska panorama; 19.25 Plošče;
20.05	Bizetova opera «Lovci biserov»; 22.20 Madžarska lahka
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka «Upor na ladji Bounty»; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govomi spored; 13.35 Program z Walterjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
III PROGRAM
9.30	Otroški kotiček; 20.00 Koncert: Mozartove skladbe; 11.40 Na sporedu so Viotti, Pergolesi in Haendel; 12.20 Sodobna ital glasba; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Rahmaninova operna glasba; 15.35 Plošče resne glasbe; 16.20 Glasba in poezija; 17.25 Enotni razred; 17.40 Sodobni jazz; 18.45 Tehnologija v šoli; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Mednarodni festival sodobne glasbe.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Slava Klavora; 9.35 Zborovske skladbe; 10.15 Simfonični plesi; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Orkester Kramer: 12.30 Kmetijski nasveti:
12.40	Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Srečanja z glasbeniki: Zlata Ognjanovič;
14.40	«Na poti s kitaro»; 15.40 Schwerdt: Simfonija; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 H. Hesse: Nekdo z imenom Ziegler; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Prof. N. Kralj: Sistem futura; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom Boston Pops; 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel M. Sepeta; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Premiere; 21.30 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 W. Whithman: Pesmi; 22.05 Nočni koncert.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT *
19. februarja 1974
Italijanska nogometna prvenstva
ALIGA
IZIDI
Bologna — Sampdoria	2:1
Poggia — Fiorentina	2:1
Genoa — Lanerossi Vicenza 1:1 Lazio — Juventus	3:1
Milan — Roma	2:0
Napoli — Inter	2:1
Cagliari — Torino	2:1
Verona — Cesena	2:1
LESTVICA
Lazio 27, Napoli 24, Juventus, Fiorentina in Milan 22, Inter, Torino in Cagliari 19, Bologna in Foggia 18, Cesena 15, Roma 14, Verona, Genoa in Lanerossi Vicenza 12, Samp-doria 9.
PRIHODNJE KOLO Prvenstvenih tekem zaradi med-J^odnegn prijateljskega srečanja Italija — Zahodna Nemčija ne bodo odigrali.
BUga
IZIDI
Avellino — Catanzaro	1:1
Bari — Varese	0:0
Como — Palermo	2:0
Novara — Atalanta	1:0
Ascoli — Perugia	3:1
Reggiana — Brindisi	2:0
Reggina — Brescia	2:1
Spai — Catania	0:0
Taranto — Arezzo	1:0
Ternana — Parma	3:0
LESTVICA
Ascoli 30, Como 28, Varese 27, Ternana in Spal 25, Parma, Avellino in Novara 23, Taranto 22, Palermo in Brindisi 21, Catania 20, Atalanta in Arezzo 19, Reggiana in Reggina 18, Catanzaro 17, Brescia in Perugia 16, Bari 9.
PRIHODNJE KOLO Arezzo - Reggina, Ascoli - Avellino, Atalanta - Taranto, Brescia -Baggiana, Brindisi - Perugia, Catania - Bari, Catanzaro - Ternana, Palermo Novara, Parma - Spai, Varese - Como.
A SKUPINA
e
MCI
IZIDI
Seregno — Alessandria	1:1
Legnano — Belluno	3:1
Gavinovese — Bo’zano	1:1
Clodiasot. — Pro Vercelli	2:1
Savona — Mantova	1:1
Udinese — Monza	2:1
Lecco — Padova	1:0
Derthona — Solbiatese	2:2
Venezia — Triestina	1:0
Trento — Vigevano	1:1
PRIHODNJE KOLO Solbiatese - Alessandria, Belluno -Gavinovese, Savona - Lecco, Bolzano - Legnano, elodiasottomarina -Mantova, Vigevano - Pro Vercelli, Padova - Seregno, Derthona - Trento, Monza - Triestina, Venezia - U-dinese.
Bologna - Sampdoria	1
Foggia - Fiorentina	1
Genoa - LR Vicenza	X
Lazio - Juventus	1
Milan - Roma	1
Napoli - Inter	1
Torino - Cagliari	2
Verona - Cesena	1
Novara - Atalanta	1
Reggina - Brescia	1
Spai - Catania	X
Triestina - Venezia	2
Salernitana - Casertana	1
KVOTE
13 - 15.247.700 lir 12 —	614.600 lir
m
1.	_
2.	— 3. _
5.	_
6.	_
1.	Latest Record
2.	Top Hanover
1.	Tallaro
2.	Desiderio
1.	Classico
2.	Haelvia Hertz Forese Olivo di Pila Erzurum Rovito Rempis
1.
2.
1.
2.
1.
2.
kvote
12 - 14.355.670 lir U -	478.500	lir
10 —	27.500	lir
2
1
2
2
2
X
X
1
2
X
X
2
NOGfaMET
V A SKUPINI C LICE
TRIESTINA ZAPRAVILA ŠE ENO PRILOŽNOST
Po porazu v tekmi z Venezia je zopet na predzadnjem mestu lestvice
Venezia — Triestina 1:0 (1:0)
TRIESTINA : Fontana, Sabbadin, Pomaro, De Luca, Albicocco, Fera, Rossi (Dri v 60. min.), Brusadelli, Tosetto, D’Alessi, Schillirò.
VENEZIA: Seda, Bisiol, Sabbadin, Bassanese, Ronchi, Flaborea, Trevi-sanello, De Cecco, Bellinazzi, Scarpa, Bianchi.
Sodnik: Falasca iz Chietija. Strelec: Bianchi v 35. min.
Na slabem igrišču pri Sv. Soboti si je Triestina v nedeljo zapravila še eno izmed priložnosti za obstanek v ligi. Po porazu z Venezio se je
Lecco, Udinese in Venezia so izrabili delni spodrsljaj Ales-sandrie in ji odščipnili točko v dirki za prvo mesto t A skupini C lige. Piemontski igralci so remizirali proti močnemu Seregnu, vsi njihovi zasledovalci pa so odnesli po dve točki. Udinese je proti Monzi zmagal šele po streljanju enajstmetrovke, kar pa je zadostovalo, da je ostal v družbi najboljših. Od četverice kandidatov za potovanje v D ligo je Padova zgubila proti Lecca, Derthona je iztrgala točko Sol-biateseju, Savona pa je remizirala proti Mantovi. Triestina je prepustila doma obe točki Venezii in tako zopet zdrknila na predzadnje mesto. Clodia-sottomarini je uspelo, da se je vsaj začasno odlepila od zadnjih mest z zmago v Vercelli-ju, Gavinovese pa je remiziral proti Bolzanu. Legnano pa je zmagal proti Bellunu, ki je v zadnjem času nekoliko popustil.
njen položaj očitno poslabšal, saj je zopet zdrknila na predzadnje mesto lestvice. In vendar ni bil nedeljski gost Tržačanov tako nevaren, da bi lahko opravičili spodrsljaj domačinov. Benečani so se o-mejili na najnujnejše in so skrbeli predvsem za to, da jim ne bi kdo zabil gola, potem ko so sami poskrbeli, da so v eni izmed zelo redkih priložnosti prešli v vodstvo. To je uspelo v 35. minuti prvega polčasa Bianchiju, ki je izrabil nesporazum v obrambi Tržačanov in poslal žogo vratarju Fontani za hrbet.
Medtem ko je bila tržaška obramba v nedeljo precèj v redu, z izjemo trenutka, ko je prišlo do go-1;-. pa je odpovedala sredina igrišča, kjer je1 tekal le Brusadelli, medtem ko sta D'Alessi in Fera večkrat počivala. Predvsem velja to za D’Alessija, ki je le redkokdaj dal
Napad pa je bil zopet zelo šibek. Rossija je v drugem polčasu zamenjal boljši Dri. Schillirò pa je tudi tokrat dokazal, da njegov nakup jeseni ni bil uspešen, saj se kot napa-lec letos še ni izkazal. Posebno je odpovedal na nemogočem igrišču, ki je bilo popolnoma razmočeno. Tosetto pa se v vlogi srednjega napadalca ni znal rešiti goste mreže branilcev Venezie.
Radi
Jutri bodo v okviru tekmovanja za italijanski nogometni pokal odigrali te tekme:
SKUPINA A Inter - Bologna
SKUPINA B Juventus - Palermo Lazio - Cesena
'NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
JUVENTINA OSVOJILA DERBI V DOLINI Z GOLOM TIK PRED KONCEM SREČANJA
Vesna zopet zmagala - Poraz Zarje - Tekmo na Proseku so prekinili
Breg — Juventina 0:1 (0:0)
BREG: Fa vento, Posseža, Čuk, Saksida, Vidos, Sovič, Lovriha, Race. Samec, Manfreda, Strnad.
JUVENTINA Plesničar, Nanut, M. Tabaj, Tomažič, Makuz, E. Tabaj, Uras, Marvin, Ferletič, Sirk, Fer-folja.
SODNIK: D’Avanzo iz Trsta.
STRELEC: v 42. min. d.p. Sirk.
Povratni derbi med Bregom in Juventino so odigrali na razmočenem dolinskem četverokotniku. Prav zaradi tega tekma ni bila na visoki tehnični ravni, vendar pa zelo borbena. Brežani so se predstavili z zelo mlado ekipo, ki se je zoperstavila izkušenim štandrežcem in so od vsega začetka prevzeli pobudo. Pogostoma so silili v napad ter so s hitro igro po krilih spravili večkrat v zadrego nasprotno obrambo. Ustvarili so si nekaj priložnosti za gol, ki jih je pripravil mladi Lovri-
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiilillliiliiiiiliiiiuiiiiMiifiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
V NOGOMETNI D LIGI
Pro Gorizia zmagala na tujem proti Aren
Oba gola za Goričane je da! Ridolli
Arco — Pro Gorizia 1:2 (0:1)
PRO GORIZIA: Magris, Sdrigotti, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi, Barile, Borra, Bianco (Co-muzzi), Omizzolo.
ARCO: Vernieri, Donegani, Fracasso, Serafini, Tomasi, Lutterotti, Arisi, Angeli, Palma, Danese, Villini.
Sodnik: Scarpetta iz Lodija.
Strelca: v 36. min. p. p. Ridolfi; v 9. min. d. Ridolfi, v 16. min. Villini (ILmetrovka).
V	nedeljo je Pro Gorizia iztrgala dve dragoceni točki v gosteh proti Arcu in se je po spodrsljaju Trevi-sa (zgubil je v soboto proti Mon-falconeju) ter Mestrine (remizirala je z Oltrisarcom) približala vodečim na lestvici. Če bi Goričani zaigrali tako dobro, kot včeraj, tudi pred štirinajstimi dnevi, ko so zgubili na lastnih tleh proti Oltrisar-cu, bi sedaj .zasedli drugo mesto na lestvici, skupno s Trevisom.
V	tekmi proti Arcu, zadnji ekipi na lestvici, so. Goričani zaigrali precej umirjeno in so v prvih minutah le preprečevali napadalne akcije domačinov, ki so skušali takoj priti do gola. Polagoma pa so domačini
aktiven doprinos svojim tovarišem in je na blatnem igrišču skrbel le | zgubili pregled nad igro in so preža to, da bi se čim manj umazal, pustili vajeti igre Goričanom, ki so
prišli do prvega gola v 36. minuti igre. Sdrigotti je na desni strani dobil žogo ter iz kota podal na sredino kazenskega prostora gostov (kjer je bil Ridolfi sam) in streljal za vratarja v mrežo.
Po golu Goričanov niso domačini pokazali volje do izenačenja. Zaigrali so precej slabo, tako da ni Pro Gorizii pretila nobena nevarnost s strani domačih napadalcev.
V drugem polčasu so gostje že v 9. minuti podvojili vodstvo z Ridol-fijem, ki je izkoristil lepo podajo Omizzola. Verjetno bi se igra in borbenost domačinov prenehala po tem golu, če bi Arco ne dosegel gola iz 11-metrovke v 16. minuti. Po tem golu so domačini spet pričeli upati in ostreje napadati, tako da se je morala goriška obramba večkrat reševati s precejšnjo težavo.
Proti koncu tesme pa so Goričani'spet’prevželi pobudo in jo obdržali do konca srečanja.
Kot smo rekli, je v nedeljo Me-strina remizirala na tujem z Oltrisarcom, Treviso je v soboto zgubil v Tržiču. Trenutna lestvica je sledeča: Mestrina 33 točk, Treviso 31, Pro Gorizia 29, Anaune 27, Lignano 26 ter Oltrisarco 25.
P. R.
Ifc-X’* v-' m, išM »W1
Medtem ko na tekme košarkarjev in odbojkarjev slabo vreme ne vpliva, saj igrajo pod streho, pa je z nogometaši drugače. Dež prav rad spremeni tudi dobra igrišča v ravan, ki je še najbolj podobna močvirju. Na tako blatnem igrišču sta se v nedeljo pomerila na Proseku tudi Olimpija in Primorec. Kako je ta igra izgledala, pa lahko naši čitatelji sami presodijo po zgornji sliki
ha, vendar so jih vedno nerodno zapravili. Juventina je v tem delu tekme igrala s protinapadi in Pavento se je spretno zoperstavljal vselej nevarnim strelom njenih napadalcev.
Po odmoru je prišla na dan boljša kondicija in skupna igra gostov, ki so postopoma prevzeli vodstvo igre. Brežanska obramba je imela polne roke dela, vendar se je vedno lepo in redno rešila, tudi po zaslugi danes odličnega Faventa. Ko je že kazalo, da bodo Brežani končno osvojili prvo točko na domačih tleh, je Sirk (tri minute pred koncem srečanja) po zamotani akci-
Deževno vreme je spet oviralo reden potek prvenstva. Eno tekmo so odgodili, eno prekinili, vsa ostala srečanja pa so odigrali na razmočenih in blatnih igriščih, na katerih so se nogometaši s težkočo premikali. Prav zaradi tega v nedeljo nismo videli najboljšega nogometa.
Nedeljski zavrtljaj je potekal v znamenju premoči Maggesane, ki je prekinila pozitivno serijo Flaminia, ki je trajala 17 nedelj. Po 1730 minutah igre je torej končala nepremagljivost solidne ekipe Flaminia, katero je na vrhu lestvice dohitela prav Muggesana.
Po štirih zaporednih porazih je Vesna pred domačim občinstvom odpravila ekipo Duina in s tem dohitela goriški Andar, ki je na Proseku igral le 32 min. V družbi Vesne in Audaia je tudi S. Anna, ki je v Bazovici premagala Zarjo, od katere se je po zmagi nad Bregom poslovila Juventina, ki je sedaj v družbi Libertasa. Tržačani so namreč nepričakovano klonili proti Campanellam, ki je z zmago nad Libertascm pustila za petami Fossalon (v nedeljo ni igral) in Inter SS, ki je proti Ederi doživel šesti zaporedni poraz.
Lestvica vsekakor ni realna, saj imajo Stock, Audax, Liber-tas, Primorje in Fossalon dve tekmi manj, Juventina in Campanelle pa tekmo manj. Nekaj zaostalih tekem bodo odigrali že prihodnio nedeljo, ostale pa v torek 19. marca.
B. R.
ji poslal žogo v mrežo Brega.
Lahko rečemo, da je poraz mogoče prehuda kazen za Dolinčane, saj sta imeli ekipi premoč vsaka po en polčas in bi bila delitev točk pravična. Pri Juventini lahko omenimo dobro igro Ura sa ih Ferletiča, pri Bregu pa Faventa, Possege in Lovrihe.
IST
Vesna — Duino 3:1 (1:1)
STRELCI: p.p. v 17. min. Caharija (V), v 23. min. Bardin (D), d.p. v 12. min. Caharija (V) in v 15. min. Valente (V).
Postavi.
VESNA: Rado Tence, Verzier, Botti, Di Candia, Sandor Tence, Skrem (k), Zudini, Valente. Caharija, Bortolotti, Boris Tence, 12. Tretjak, 13. Košuta.
DUINO: Danieli, Sulligoi, Can-dusso, Valente, Predonzani, San-drucci, Zotti, Bardin, Vettorello (k), Zollia, Smaniotto.
SODNIK: Verzut iz Tržiča.
OPOMBE: v 41. min. d.p. je sodnik izključil Sardina (D) zaradi nesramnega vedenja. Gledalcev je bilo približno 300; igrišče je bilo razmočeno, vreme oblačno, dež.
Po štirih zaporednih zastojih je Vesna le prišla do pomembnega para točk. In to na račun Duina, ki ji je bil v prvem polčasu enakovreden nasprotnik. Kriški nogometaši so namreč v tem delu igre popolnoma zanemarili sredino igrišču, kjer so gospodarili gostje. Kljub temu pa so kriški nogometaši prvi prišli v vodstvo s Caharijo, ki je visoko podal proti nasprotnim vratom. Vratar Duina Danieli se je napačno postavil in tako ni mogel preprečiti te visoke podaje in žoga je
odletela naravnost v vrata. Devin-čani pa niso popustili in so se nevarno vrgli v napad. Njihova napadalna igra je tudi pripomogla, da so z Bardinom stanje izenačili. Kriška obramba je v tem delu tekme popolnoma odpovedala. Tudi sicer zanesljivi Skrem je zagrešil več napak. Kazalo je, da bo Vesna ponovno okusila grenkobo poraza.
V drugem polčasu pa je prišlo do preobrata. Križani so igrali zanesljivo. Organizirali so končno sredino igrišča in spravili goste v njihov obrambni prostor. V 12. minuti je Caharija dosegel svoj drugi gol. Tri minute kasneje pa je Valente postavil izid na 3:1. Za Devinčane je bilo praktično tekme konec.
Žal, pa je pred zaključkom tekme prišlo do nevšečnega prizora, katerega «junak» je bil Bardin. Sodnik ga je povsem upravičeno izključil.
b. 1.
Zarja — S. Anna 1:2 (0:1)
ZARJA: Babuder, S. Križmančič, Rismondo, Primožič, D. Marc, V. Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, R. Marc, Ražem (Kalc).
S. ANNA:	Verginella, Gerbini,
Gaeta, Francolla, Paronich, Destrin, Giacchin. Bonazza, Privilegi, Spada-ro, Pussini.
SODNIK: Risacco iz Trsta.
STRELCI: v 35. min. p.p. Privilegi, v 1. min. d.p. Kalc, v 25. min. d.p. Privilegi.
Srečanje med Zarjo in S. Anno se je pričelo v znamenju popolnega ravnovesja med obema moštvoma. Igra se je v začetku odvijala na sredini igrišča, ni pa bila dolgočasna, saj smo opazili več poskusov napada. Zarja bi lahko prišla v vodstvo v 15. minuti, ko je Rudi Marc točno podal žogo iz prostega strela v kazenski prostor, naravnost na glavo Žagarju, ki je lepo
usmeril žogo in jo poslal proti vratom. toda žoga se je odbila s prečke in je nadaljevala pot izven igrišča. Napadi so se nadaljevali na obeh straneh.
Vse je kazalo, da se bo polčas zaključil brez zadetka, ko je nekaj minu‘; pred koncem S. Anna povedla.
Domačini so pričeli v drugem polčasu takoj napadati in so že v prvi minuti izenačili s Kalcem, ki je pri praznih vratih spravil žogo v mrežo. Kljub izenačenju so Bazovci še napadali, toda njihove nevarne strele je nasprotni vratar zanesljivo branil. V 25. minuti je prišlo do zmede pred vrati Zarje, kar je izrabil Privilegi. Skušal je ukaniti Ba-budra, kar mu je tudi uspelo in dosegel je zmagoviti gol.
Zarja bi zaslužila remi, če se ne bi prav v odločilnih trenutkih zme-
(Nadaljevanje na S. strani)
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
Sovodenjci so v soboto v Tržiču izbojevali že svojo četrto zmago
V zadnjih štirih nastopih je njihovo moštvo dalo kar 14 golov, prejelo pa ni nobenega
Libertas Tržič — Sovodnje 0:3
SOVODNJE: G. Marson, Collini, Kovic, Gruden, Ferfolja, Petejan, Pozzo, B. Marson, P. Florenin, Sambo, S. Florenin.
Sovodenjci so s sobotno zmago že četrtič odšli kot zmagovalci z igrišča. Zanimivo pa je, da je slovenska ekipa v zadnjih štirih tekmah dala kar 14 golov, prejela pa ni nobenega, kar pomeni, da je trenutno najboljša. Če bi Sovodenjci zaigrali v začetku prvenstva tako dobro, bi bili verjetno sedaj na prvem mestu.
Sobotni tekmec ni bil nikakor kos sovodenjski ekipi, kar dokazuje tudi njegova trenutna slaba uvrstitev na lestvici.
Olimpija — Primorec 0:4 (0:3)
OLIMPIJA: Krampul, Husu, Štoka, Danieli, Manzutto, Pertot, Rebula, Černjava, Scala. Verginella, Milič.
PRIMOREC: Kante, Pappatico, v 15 min. p.p. B. Križmančič, Sluga, Čuk, Sosič, D. Možina, Deste, V. Možina, P. Kralj, Mervič in B. Kralj.
STRELCI: v 4. min. in 14. min. p.p. P. Kralj, v 26. min. p.p. V. Možina, v 34. min. d.p. P. Kralj.
GLEDALCEV: približno 50
KOTI: 3:3.
SODNIK: Maiole iz Trsta.
Tekma je bila borbena in ni manjkalo grobih prekrškov (saj je sodnik opomnil kar štiri Olimpijine i-gralce. Tekma se je začela s premočjo Trebencev, ki so že v 4. min. povedli s P. Kraljem. V 14. min. je spet Pavel Kralj povišal rezultat na 2:0. V 15. min. se je Pappatico poškodoval in ga je moral zamenjati B. Križmančič. V začetku se je Pappaticova poškodba zdela malenkostna, a po tekmi so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zadržali na ortopedskem oddelku.
V	26. min. je V. Možina spet povišal rezultat s prostim strelom, ki ga je sodnik dosodil zaradi grobega prekrška nad P. Kraljem. Tie-benci so po tem golu nekoliko popustili in tako so se domačini podali v napad, a niso nikdar resno zaposlili vratarja Primorca.
V	drugem polčasu so igralci O-limpije še vedno iskali pot do goia, toda brez uspeha. V 20. min. je prišlo spet do grobega prekrška, ko se je vratar Trebencev Kante pognal na žogo in jo je že imel v rokah, ko je pritekel Černjava in ga brcnil v glavo. Trebenci so nato napadali in v 34. min. prišli do četrtega gola. B Kralj je preigral dva branilca, vratarja in streljal v vrata. Žoga pa se je ustavila v bla-
tu, prav na beli črti. Pritekel je Pavel Kralj in je potisnil žogo v mrežo. V 41. min. so igralci Olimpije le prišli do zadetka po zaslugi Verginelle, ki je z res lepim strelom ukanil vratarja Primorca, toda sodnik je zaradi off sidea Miliča gol razveljavil. To je bila enajsta zaporedna zmaga Primorca, katerega čaka zdaj najvažnejša tekma (proti ekipi Costalunge) za dodelitev prvega mesta.
Bruno Križmančič
Vermegliano — Mladost 1:0
(0:0)
VERMEGLIANO:	Candusso, Za-
nuttig. Dužman, Porcari, Snanghe-ro, Chiandussi, Tortolo, Gergolet (Trevisani, Zorba, Mattiussi, Frau sin.
MLADOST: Pieri, Cotič. J. Jarc, F. Jarc, Devetak, Doncovio, F. Ma-rizza, A. Peric, Pahor, G. Marizza (B. Cotič), B. Peric.
Sodnik: Gallas iz Krmina.
Strelec: v 7. min. d. p. Zorba.
Mladost je klonila proti Verme-glianu, ekipi, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Kljub temu pa moramo reči, da so domačini morali vložiti vse sile, da so premagali
doberdobske igralce, ki so se do zadnjega borili in so jim bili tehnično enakovredni.
Takoj, že v prvem polčasu so domačini skušali priti v vodstvo. To pa jim ni uspelo zaradi odlične doberdobske obrambe, posebno pa še vratarja Pierija, ki je napadalcem Vermegliana ubranil vse nevarne žoge. V tem pritisku domačinov je Mladost izkoristila protinapad in v 25. min. se je Pahorju ponudila lepa priložnost za gol.
V drugem delu igre so domačini še ostreje pritisnili in so prišli že v 7. min. igre do gola, po strelu Zorbe. ki je z glavo ukanil do tedaj odličnega Pierija. Nekaj minut kasneje je moral G. Marizza, zaradi poškodbe, zapustiti igrišče. Na njegovo mesto je prišel Boris Cotič. Odsotnost Marizze pa se je precej poznala. Tri minute pred koncem tekme je sodnik dosodil 11 metrovko v korist domačinov. Streljal je Za-nuttig: Pieri je žogo dvakrat u-branil in potrdil, da je bil med najboljšimi na igrišču.
Prihodnjo soboto čaka Mladost težka naloga. V gosteh bo namreč imela vodečo ekipo Isonza iz špe-tra ob Soči.
K. F.
||»!
V nedeljo so nastopili v več tekmah tudi naši naraščajniki. Na sliki: Breg — Triestina B
TONE
SVETINA
V klubu S'-.ala bode združib plezalce i. Uste, ki si 11) o visokogorskega smučanja. Zbrali bodo vse sposobne, da bi se kosali z Nemci. Predvsem je mislil na izobražence. Čop pa je obljubil, da bo Skalo v Gornjesavski dolini okrepil z železarji, gobarji in lovci. Kot delavcu mu je bilo všeč, da se lahko druži s temi ljudmi, čutil je, da prihaja vanj Jugov fanatični žar. Sicer še ni doumel tega rahlo nestrpnega in na videz ne preveč srečnega človeka, ki je imel pred seboj jasen in vzvišen otl j, naj višje duhovne vrednote, medtem ko so mnogi drugi bočili v gore veselo, a ne da bi dosti razmišljali, nekako tako, kot gre živina vsako poletje na planinsko pašo.
Dvignili so se in pretegnili rahlo razbolele ude. Po grapi 80 se vzpenjali vse do podstene. Spotoma so občudovali predore in mostove, ki jih je preoblikovala voda v snežne jezike.
Ustavila jih je dokaj težka in strma, skoraj navpična stena. Tedaj se je Jug odločil, da bo izbral svojo smer, vtem ko 50 se drugi navezali.
Dejal je: «človek se mora odločno spopasti s težavo, pa je polovica odpade. Ljudje vse preveč govorijo in strašijo, ne zmorejo odpovedi, trpljenja in tveganja.»
Sedaj ga je imel Joža ob strani, potem pa ga je videl, kako pleza že nad njim. Ni se dosti menil za nevarnosti, pre-n^o se je varoval in premalo pazil. Joža je zaslutil, da bosta
s tem človekom tekmeca za prvenstva v tej steni in drugih gorah. Voikar je hvalil Juga naglas. Precej sta že plezala skupaj. Videti je bilo, da se je sprijaznil z vlogo drugega v navezi, Jug pa je pokazal, da hoče biti prvi na vrhu. Slasti prvenstva mu Joža zdaj ni hotel kratiti in ne tekmovati z njim. Počasi so lezli kvišku. VideU so Juga, kako se je v slepi strast zaplezal v skoraj previsne plošče, tako da ni mogel ne naprej ne nazaj — žlahka bi ga obšli in prehiteli. Joža je videl, da se Jug v steni ne orientira najbolje; prenagli se in tvega preveč biez potrebe. Nekoliko jih je skrbelo, če bo zdelal previs. *ele ko se mu je posrečilo, so se oddahnili in mu lahkega srca dovolili, da pride na vrh pred njimi.
Tik pod vrhom stebra pa so doživeli nezgodo. Odkrušen kamen je Kvedra zadel v čelo. Stemnilo se mu je in toliko da ni omahnil. Pocedila se je kri. Čop mu je dal za vrat snega, da bi prenehala krvavitev iz nosu, in predlagal, naj se na polici uleže.
Medtem ko je Kveder počival, so Jožu zbudili pozornost njegovi razcefrani plezalniki. Na prstih so zijali kot usta dveh lačnih rib.
«Kveder, daj dol tega hudiča, da na snežiščih ne zdrsneš in da se ne prehladiš.»
«Kaj boš z njimi?»
«Zaznamoval bom naš izstop. Ali ne diviš, da smo napravili varianto?! Naj vidijo vsi, kod je držala naša smer...»
«Na, naredi z njimi, kar hočeš. Jih vsaj ne bom več flikal.»
Joža jih je v?sel in se zaplezal na težko mesto izstopne skale. Tam je vsak copat posebej s klinom pribil v steno. Zasmejal se je, da je odmevalo čez ledenike vse do Triglava.
«Poštni nabiralnik naj bodo za naše plezalce, tiste za nami seveda, ali za gamse, ki gredo čez Kugyjevo polico v Trento!»
Na vrhu stolpa jih je pričakal Jug. Kveder mu je dejal z očitkom:
«Mene bi bilo skoraj ubilo, ti pa divjaš naprej! Učiš eno, delaš drugo. Naveza se v steni ne razdvaja!»
«Ne zamerite mi, fantje! Zaneslo me je. Skala me je potegnila. Ta zadnji košček je bil res vreden plezanja.»
Začutil je krivdo.
«Kdo ti zameri? Poglej navzdol. Naša smer je prava! Joža jo je markiral! Ne tvoja!»
Tik pod izstopom so bili v steni kot prilepljeni Kvedrovi copati. Ali si bodo ljudje čez leta razbijali glave, kako so prišli tja! Je mož padel iz njih ali kaj?
Na ledeniku so zavriskali, da je odmevalo od sten. Odgovarjali so jim z vrha Triglava in s Kredarice. Ob blagi popoldanski sončni luči se je v njihova srca zlivala sreča.
3
Vse pogosteje je mislil na Tinco. Večkrat mu je pisala, kako ga pogreša in obupuje ob misli, da je pozabil nanjo; a tudi če je pozabil, ona ne bo nanj nikoli.
Nekaj dni je vztrajno snežilo. Breji oblaki so nepretrgoma potovali z jugovzhodnim vetrom in stresali nad gorovje belo pezo. Zamelo je vasi in pota v gozdove.
Rad je imel zimo in samotne gore. Kadar je začelo snežiti, je privlekel s podstrešja smuči, obrisal prah z njih in prepojil drsalno ploskev z voskom tako, da jo je gladil z likalnikom. Mati se je hudovala, ker je zasmradil vso hišo. Vprašala ga je, kam ga bo spet neslo in če še pozimi ne bo miru, pa ni odgovoril.
Počakal je, da se je vreme uneslo. V treh dneh se je južni sneg sesedel, ledena sapa pa ga je spremenila v srež, ki je dobro držal. Namenil se je na Koroško. Hotel je presenetiti Tinco. V tem globokem snegu se ga gotovo ne nadeja.
Z mislijo nanjo se je napotil proti mejnim goram. Hodil Je po lovskih stezah. Moral se je izogniti graničarjem na obeh straneh. Njihove poti so držale pod mejo drevja na prehodih
pa so često imeli zasede. Grozila mu je dvojna nevarnost : lahko ga dobijo vojaki in bo potem obsojen kot tihotapec, nevarne pa so tudi poledenele strmine, zameti in dolga pot. Če bi si kje na vrhu zlomil nogo, mu ne bi nihče pomagal. Pa kaj bi, je razmišljal. Kadar gams išče družico, ali ne gre z gore v goro? Ali njuno snidenje ne bo toliko več vredno, kolikor več bosta morala oba žrtvovati zanj? Pretikal se je po stezi skozi gozd, med debli, polomljenimi od snega. Smuči je moral nositi. Ko je obšel snegolom, je zašel v zamete. Udiralo se mu je do pasu.
2e v začetku so se ga lotili dvomi. Pot čez gore bo mnogo težavnejša, kot si je predstavljal. Razen redkih sledi divjadi je bil gozd mrtev. Skozi veje zadnjih dreves se je zalesketala gola gora. Njen hrbet je spominjal na prenapet lok. Podobna je bila dremajoči živali. Pod njo je bilo sedlo, prehod na drugo stran Karavank.
Spopadel se Je s strmino. Mislil je na Tinco in tudi na to, kako ga bo sprejel njen oče. Z leti se je očetovo navdušenje nad njim nekoliko ohladilo. Nekajkrat jo je poleti obiskal. Sprejeli so ga prijazno in ga celo pogostili. Toda. spati ni mogel več pri njej. Dobil je svojo sobo. Obljubila mu je tudi, da bo prišla k njemu, pa je ni bilo. Oče je ni pustil, ker v njuni zvezi ni videl prave prihodnosti za hčer.
Bil je že visoko, skoraj pod vrhom goličave, ko je zagledal med zadnjim drevjem graničarje. Na srečo je bil ogrnjen v belo rjuho, zato je samo obstal. Dolgo je zmrzoval, preden so se naveličali gledati v smučino, izginjajočo proti vrhu, in so odšli navzdol namesto za njim.
Tudi na koroški strani je imel srečo. Užival je v drznem smuku prek gladkih planjav, dokler ni prismučal do gozda. Vendar se je šele z nočjo spustil v vas. Najprej se je oglasil pri njenih prijateljicah. Medtem ko je ena izmed njih odšla po Tinco, se je pogovarjal z domačimi.
(Nadaljevanjt sledil
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNI
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207 Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
19. februarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
SPORT SPORT SPORI
SMUČANJE
NA SP V KLASIČNIH DISCIPLINAH
VZHODNI NEMEC ULRICH WEHLING OSVOJIL NORDIJSKO KOMBINACIJO
Sovjetinja Kulakova zmagala v teku m S km
FALUN, 18. — Olimpijski prvak, Ico (17), Čepar (12) in Meneghel (11). vzhodni Nemec Ulrich Wehling, je Trenutno je Lloyd peti na lestvici osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v nordijski kombinaciji (skoki in tek na 15 km), ki je bila danes na sporedu v Falunu. Weh-ling, ki se je v teku uvrstil na tretje mesto, je zbral skupno 421,14 točke in je prehitel svojega rojaka Gunterja Deckerta (420,28) ter Poljaka Štefana Hulo (417,93). Na 29. mesto se je uvrstil Jugoslovan Gorjanc. Italijan Bazzane je bil 40
V	teku na 15 km je zmagal Poljak Jan Legrersky z 42'43”. pred Deckertom in Wehlingom.
V	teku na 5 km pri ženskah pa si je naslov svetovne prvakinje
KOLAJNE
Vzhodna Nemčija	2 2 0
Sovjetska zveza	10 1
Švedska	100
Češkoslovaška	0 10
Finska	0 10
Poljska	0 0 2
zagotovila olimpijska prvakinja v tej disciplini Sovjetinja Galina Kulakova. Kulakova, ki je pretekla progo v 15T7”, je na cilju prehitela Čehoslovakinjo Blanko Panili za dve sekundi. Tretje mesto je tudi pripadlo sovjetski smučarki, Raisi Smetainovi.
* • *
V nedeljo so tekmovali v teku na 30 km. Zmaga je šla favoritu, domačinu. Šved Magnusson je prispel na cilj s skoraj enominutno prednostjo pred Fincem Mietom in Poljakom Staszlom, ki je bil pred dvema letoma na olimpijskih igrah v Sapporu komaj 29. V tem kratkem času pa je sijajno napredoval in zasedel vidno tretje mesto.
Dobro so se v teku na 30 km odrezali tudi jugoslovanki tekači, ki so delno popravili slab sobotni nastop skakalcev. Kalan se je uvrstil na 38. mesto, za sabo je pustil kar tri od štirih italijanskih predstavnikov, med katerimi tudi Kostnerja in Favra. Ostali Jugoslovani pa so se uvrstili tako: 50. Dornik, 56. Jelenc.
KOŠARKA
V KOŠARKARSKI B LIGI
Zaslužen uspeh Patriarce nad gosli iz Bergama
Patriarca — Alpe Bergamo 91:68
PATRIARCA: Devetag 4, Furlan 12, Marušič 2, Soro 22, Gregorat, Del Ben, Pieric 17, Flebus 24, Ardessi, Bruni 10.
ALPE: Pirfoglia 12, Defende 1, Boschi 9, Mafezzone 4, Baggi 33, Abate 4, Invernizzi 2, Pessina 2, Lolli 1, Valoncini.
SODNIKA: Fiorito in Giacotobi iz Rima.
PROSTI STRELI: 17:26 za Patri-arco, 10:14 za Alpe.
Po dolgem času smo končno spet videli v Gorici lepo košarko. Pokazala jo je domača Patriarca, ki je premagala z visoko razliko v koših Alpe iz Bergama, do nedelje drugo na lestvici V tej tekmi niso Alpe pokazale prav nič zanimivo igro. Patriarca pa je odigrala, verjetno, nailepšo tekmo prvenstva.
Že od začetka je Patriarca prevzela vodstvo in ga je obdržala do konca. Peterka na igrišču (Pieric, Furlan, Soro, Flebus in Bruni) si je s hitrim tempom zagotovila precej točk razlike. Alpe so pričele pre cej zmedeno in niso dobile pravega ritma Šele pred koncem prvega polčasa so se gostje reorganizirali in so zaigrali bolj pazljivo v obram bi Takra* pH je bil rezultat tak, da je bilo skoraj nemogoče misliti, da bi gostje v drugem polčasu nado krmdili zgubljeno
Igra se ni v drugem delu prav nič spremenila. Patriarca je pa na prej nizala točke pod nasprotnim košem. Ko je bil rezultat že na varnem je trener Krainer poslal na igrišče rezervne igralce, ki so tudi pokazali nekaj izrednih napadalnih akcij
S to zmago so se za Goričane sn-'t odprla vrata na vrhu lestvice. Čeprav ima io 6 točk zaostanka za prvm na |e<-tviei ter sta pred njimi še Brina (22 točk) in Alpe (20), so jim bo v prihodnjih tekmah nu dila možnost da se bodo povzpeli da prvih mest
Po neposrednem srečanju z ekipo Iz Bergama čaka Patriarco vrsta težkih tokem z najboljšimi peterka mi na lestvici.
Rudi Pavšič
Prestižna zmaga Lloyda
Lloyd se te na domačih tleh od dolžil za nepričakovan poraz v prejšnjem kolu proti Nayform iz Vidma. Tržačani so v nedeljo nam reč premagali odlično moštvo Go reno iz Padove z 82:74 (41:40). Tek ma je potekala v znaku popolnega izenačenja, le v poslednjih minutah so domačini strli odpor gostov in so tako zasluženo zmagali. Med lloy dovei je uspešno zaigral Bassi (17 točk), zadovoljili pa so tudi Pozzec-
(skupno z goriško Patriarco) z 18 točkami.
C LIGA
Italslder k.o.
Končala se je uspešna vrsta zadovoljivih izidov Italsidra. Tržačani so namreč v nedeljo zgubili proti skromnemu Ferroliju z 71:76. S tem porazom pa je postala tudi možnost Italsidra, da bi se potegoval za vstop v višjo ligo, minimalna. Lestvica je namreč naslednja: Cerier 24, Dienai 22, Vicenza 20, Italsider in Marchi 18 itd.
ŽENSKA B LIGA
Ginnastica druga
Z zmago na domačih tleh v 13. kolu je Ginnastica na drugem mestu lestvice. Tržačanke so namreč premagale Plia Castelli z 52:41 (23:21) in tako še niso zgubile vseh upov za napredovanje v višjo ligo. Ostala izida: Fontana — Darwil 53:36 (22:18), Arbor — Julia 54:48 (28:32).
b. 1.
SMUČANJE
SARAJEVO, 18. — S tekmovanjem v veleslalomu se je zaključilo na Jahorini letošnje jugoslovansko državno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah.
Pri moških je v veleslalomu zmagal Mariborčan Javnik, pred Gašperšičem in Gazvodo pri ženskah pa Ježeva, pred Podgorškovo in Gaz vedovo.
V alpski kombinaciji pa je bil končni vrstni red tak:
MOŠKI
1. Gašperšič, 2. Gazvoda, 3. Javnik. ŽENSKE
1. Jež, 2. Gazvoda, 3. Podgoršek.
NOGOMET
VIAREGGIO, 18. — V nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja so danes dosegli ta izida:
Vojvodina — Lazio	0:0
Ranger Glasgow — Sampdoria 1:1 Jutri bodo v četrtfinalu odigrali ti tekmi: Amsterdam — Napoli in Fiorentina — Roma.
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LICI
Obe (okrnjeni) slovenski ekipi ostali tudi tokrat brez točk
Kontovel je kljub porazu zaigral dobro, Bor pa je doživel zaslužen poraz
Libertas IS—Kontovel 75:64 (40:26)
LIBERTAS: De Gioia 24, Narder 4, Prodi 2, Bassi 6, Zudetich, Nisi, Signamini 11, Lunazzi 22, Faraguna 6, Lapus.
KONTOVEL: D. Zavadlal 3, Starc 22, A. Zavadlal 16, Lisjak 7, Kofol 8, Lukša 8.
Pet osebnih napak: Starc v 15. min. d.p.
Prosti meti: 12:14.
Sodnika: Fabbri in Volpe iz Trsta.
Proti solidnemu Libertasu iz Trsta je Kontovel igral res dobro in je bil v določenih trenutkih domačinom celo enakovreden. Pri tem moramo omeniti, da sta v kontovelskih vrstah manjkala dva standardna člana prve postave, Kralj in Kante. Če upoštevamo tudi to dejstvo, nam je dovolj
Primorje, ki je pred tednom dni igralo proti Ederi (na sliki) je tokrat zaradi neuporabnega igrišča odigralo le del srečanja z Audaxom
jasno, da je bil nedeljski nastop Kontovela (kljub porazu) razveseljiv in pozitiven.
Gostje so tudi v tej tekmi že v začetku prikazali zelo dobro igro in so sledili domačinom do desete minute tik za petami. Nato pa so vidno popustili (predvsem zaradi u-trujenosti, saj je trener Kafol razpolagal le z eno menjavo). Libertas je ohranil svoje vodstvo do konca polčasa, to pa predvsem po zaslugi De Gioie.
Če je prvi del igre pripadal domačinom, je bila slika na igrišču v drugem delu nekoliko drugačna. Igra je bila bolj enakovredna in dinamična. V tem delu tekme se je odlikoval predvsem Starc, ki je dobro prestrezal odbite žoge. Škoda, da je moral pet minut pred koncem tekme z igrišča (zaradi petih osebnih napak, katere sta mu sodnika dosodila s precej lahko roko). Poleg Starca je tokrat igral presenetljivo dobro tudi mladi Lukša, ki je z osmimi doseženimi koši res razveselil.
Skratka, celotno moštvo je pokazalo viden napredek, to pa predvsem po zaslugi šolske telovadnice, kjer zdaj redno trenira.
H. L.
Villesse — Bor 69:58 (41:33)
YTLLESSE : Barbusco 2, Bigai 2, Vidoz 4, Ferrara 24, Corsi, Cabas, Podbrscek 12, Minin, Moruzzi 17 in Bartussi 6.
BOR: Barazzutti 10, Kralj 15, Per-tot 2, Hrvatič 2, Vatovec 4, Košuta 2, Kapič 8, Francia 15, Koren.
SODNIKA: Glessi in Delpin iz Gorice.
PROSTI METI: Villesse 9:16 in Bor 6:10.
PET OSEBNIH NAPAK: nihče.
Tudi v Vilešah so Borovi košar-
..............mn........................................................................................
ODBOJKA
V PRVENSTVENIH NASTOPIH
V soboto ni nobena naša šesterica s svojo igro povsem zadovoljila
Tudi tiste ekipe, ki so zmagale, so gledalce bolj ali manj razočarale Kras matematično obsojen na izpad - Borovke spet v kritičnih vodah
ŽENSKA B LIGA AGI — Bor	3:1
(13:15, 15:7, 15:7, 15:2)
AGI: Leopardi, Bregant, Culot, Malfatti, Sfiligoi, Cempi, Maniacco, Raida, Rosolen, Mauri.
BOR: Kufersin, Bezeljak, Bolčina, Božič, Furlanič, Kalan, Jevnikar, Pernarčič, Prašelj, Rauber.
V	tem kolu je v Gorici v deželnem derbiju zmaga pripadla povsem zasluženo domači ekipi. Boru torej tokrat ni uspelo ponoviti uspeha iz prvega dela prvenstva, ko je na domačem igrišču odpravil svojega nasprotnika s čistim izidom. S tem porazom so si borovke zapravile veliko priložnost, da bi se že tri kola pred koncem prvenstva odtrgale od repa lestvice. Borba za obstanek v ligi je torej še odprta in verjetno bo o nazadovanju odločalo prav zadnje kolo.
Tekma v Gorici ni bila posebno zanimiva, saj je Bor zaigral daleč pod svojimi zmožnostmi, tako da domača ekipa ni imela prevelikih težav. AGI je igro dobro organiziral, znal je pa tudi pridno izkoristiti vsako nasprotnikovo napako. Glavna odlika te ekipe je izredno zanesljiv blok in učinkovit napad.
Bor je odigral v Gorici eno svojih najslabših tekem v letošnjem prvenstvu. Ekipa na tujih igriščih ne more in ne more zaigrati, kot zna doma. V tej tekmi je pri Boru odpovedalo vse: slab je bil blok in kritje igrišča, naravnost porazen pa je bil sprejem prvih žog. Po zadnjih tekmah je že kazalo, da je ta kronična napaka odpravljena, zdaj pa su jo spet pojavila in to bolj očitno kot kdajkoli prej. V Gorici bi Bor lahko zmagal le z izrazito napadalno silo, torej s tistim, kar je pravzaprav njegovo glavno orožje. Toda brez dobrega sprejema prvih žog je napad onemogočen.
V	kroniki bi omenili le prvi set, edini ki ga ie Bor z zagrizeno igro osvojil. Po izredno izenačenem začetku je AGI povedel s 13:9. Bo rovke so se tedaj vrgle v igro z veliko mero borbenosti ter požrtvovalnosti in set tudi osvojile. Žal. je bilo pa s tem tudi njihove lepe igre konec, saj so začele grešiti kot za stavo m porazu se ni bilo mogoče izogniti.
Kot smo že rekli, se po tem porazu (in po zmagi tržaške ekipe OMA) Bor spet nahaja v težkem položaiu na lestvici. Možnosti za rešitev še niso zgubljene in cilj, ki so si ga pred prvenstvom zastavili v boro vem taboru je še dosegljiv.
INKA
MOŠKA C LIGA
Kras — Libertas Padova 0:3 (8:15, 10:15, 8:15)
V	dvanajstem kolu je doživel Kras svoj deseti poraz, kar je še en dokaz, da letos našim odbojkar jem nikakor ne gre izpod rok. So-
botni spodrsljaj z drugouvrščeno e-kipo Li berta sa iz Padove, ki ima še možnost napredovanja v višjo ligo, je bil že vnaprej predviden in zaradi zmage Montecchia nad Grandi Motori nima Kras več niti teoretične možnosti, da bi ohranil status tretieligaša.
Proti Libertasu ni Krasova šester-ka povsem odpovedala in se je zadovoljivo upirala premoči gostov, vendar proti kakovostno veliko boljšemu nasprotniku, ki je moral povrhu še izbojevati celotni izkupiček za vsako ceno, krasovci res niso mogli pripraviti presenečenja. Kljub dejstvu, da so predstavniki zgoni-ške občine stopili demoralizirani na igrišče in niso prikazali vseh svojih vrlin, pa se je marsikdo sam pri sebi vprašal, kako mora ekipa s toliko dobrimi posamezniki končati prvenstvo na repu lestvice. Odgovor ni lahek, vendar je temu botrovala cela vrsta negativnih dejstev.
V prvi polovici prvega seta se je Kras presenetljivo uspešno upiral razigranim gostom do stanja 8:9, nakar je prevladala boljša tehnika in učinkovitost Libertasa.
Drugi set se je po začetnem vodstvu z 2:0 odvijal v znamenju pravega samogovora odbojkarjev iz Padove, ki so vodili celo s 14:3. Tedaj je Krasova šesterka nanizala osem zaporednih točk. s čimer je omilila izgubo seta.
Razvoj dogodkov na igrišču v začetku tretjega seta je vžgal rahlo upanje zvestih Kraševih navijačev, da ni še vse zgubljeno. Vendar ie šlo le za trenutno iluzijo saj je Kras po vodstvu s 6:2 moral priznati premoč gostov in poražen zapustiti športno areno.
- bs-
ŽENSKA C LIGA Breg — Summano	3:0
(15:10, 15:10, 15:12)
BREG: Klabjan, Slavec, Hmeljak, Kofol M., Lovrečič, Pavletič, Ludvik, Olenik, Meneghetti, Sancin in Trenta.
SUMMANO: Brunello, Dal Bosco, Gasparini, De Grandis, Savegnago, Grotto, Bettanin, Pettina, Mariani.
SODNIK: Bernot (GO), Sechi in Danielis (TS).
Ekipa Brega je v soboto osvojila peto zmago v tem prvenstvu in je tako ohranila prvo mesto na lestvici. Trenutno so Brežanke same na vrhu lestvice, ker tekme med Corri-donijem in Padovo, ki sta si z Bregom delila prvo mesto, zaradi mladinskega prvenstva dežele Furlanije Julijske krajine niso odigrali. Brežanke so srečale v soboto eki p-l Summana, ki je trenutno sama na renti lestvice, brez točke. Ta e kipa je tudi v Dolini dokazala, da ni vredna C lige V Dolini je nam reč zgubila z. večjo razliko, kot ka že rezultat, čeprav so Brežanke o-digrale morda najslabšo tekmo v tem prvenstvu. In prav pri igri Bre
žank se moramo ustaviti
Dekleta iz dolinske občine so zopet dokazala, da niso zmožna dobre igre proti tako slabim ekipam. Skoraj neverjetno je, da ekipa, ki spada na vrh lestvice, igra tako slabo. Brežanke v soboto niso zadovoljile občinstva, ki se je zbralo v dolinski telovadnici. Dejstvo je torej, da dolinska publika letos še ni videla lepe in zanimive odbojke: naša de kleta so doslej na domačih tleh sre čala samo šibke ekipe in v teh srečanjih je bil rezultat že prej jasen. V opravičilo za tako medlo igro pa lahko menimo, da tokrat ni igrala Klabjanova, ki je bila v prvem delu prvenstva najbolj pozitivna in učinkovita igralka.
O tekmi sami ni- kaj dosti povedati. V prvem setu je Breg takoj povede! in bil stalno v vodstvu, vendar pa mu je bila nasprotna ekipa vedno za petami. Tega so bile krive predvsem Brežanke. Drugi in tretji set sta bila enaka, le da je postajala taka igra nevarna za Brežanke, ki so bile dvakrat na tem, da zgubijo set, vendar je trener Jurkič v pravem trenutku rešil rezultat z nekaj posrečenimi menjavami.
Zelo nevarna tekma čaka Brežanke v soboto. V Dolino pridejo namreč v goste dekleta iz Padove. Ta tekma bo verjetno odločala o prvem mestu na lestvici ob koncu prvega dela prvenstva. Ekipa CUS Padova, ki je že lani nastopala v tem prvenstvu. meri letos na napredovanje.
Tekma bo v soboto ob 20. uri v telovadnici v Dolini.
VAM
1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Torriana	3:0
(15:7, 15:7, 15:6)
BOR: Plesničar, E. Kralj, Požar, Košuta, Nadlišek, Vodopivec, Fučka, Može, Kodrič in Neubauer.
TORRIANA: Vittori, Boscarol, Calano, Panozzo, Vescovi, Codeluppi, Cesselon. Zanella, Muner.
SODNIKI: Maurantonio, Zacchigna in Aloisi.
Bor je po pričakovanju pobral tudi četrti par točk in se še boj utrdil na vrhu lestvice. Kljub gladki in neoporečni zmagi pa «plavi» niso zaigrali na višku svojih moči. Prestrezanje nasprotnikovih servisov ni bilo tako natančno kot običajno, pa tudi ob mreži niso pokazali posebne prodornosti. Sicer gre delna zasluga za to tudi Torriani, ki je pokazala zelo zagrizeno in prizadevno igro, predvsem v obrambi in je potrdila, da spada med solidnejše šesterke prvenstva in bi morala ob koncu pristati nekje na sredini lestvice.
Pozitivni noti te tekme pa sta borovca Kodrič in Vodopivec. Prvi
nekatere pomanjkljivosti v telesni pripravi.
Ob koncu moramo izraziti še obžalovanje, da nismo videli na delu tudi ostalih mlajših borovcev, saj je bila to ena izmed tisth tekem, v katerih bi jim terener prav gotovo lahko nudil možnosti igranja.
Mig
Dom — ASFJR	1:3
(15:12, 5:15, 9:15, 14:16)
DOM: Devetak L, Klanjšček D., Černič L., Komel I. (k), Jarc A., Peric D., Prinčič J., Devetak K., Sossou D., Corva S., Cijan S.
ASFJR (Čedad): Coleano, Picotti, Petrucci (k), Rosini, Rizzi, Trestori, Tavagnuti.
SODNIK: Berlocchi Celestino; zapisnikar: Biasiol Ennio.
Domovci so izgubili tudi to priložnost, da bi osvojili drugi par točk v letošnjem prvenstvu in njihova u-vrstitev je za sedaj na skupni lestvici postala kritična.
Srečanje so začeli dobro in v napadu so bili izredno učinkoviti, zlasti po zaslugi Prinčiča in Komela. Po osvojenem prvem setu je vse kazalo, da bodo z lahkoto zmagali. Toda Dom je nerazumljivo popustil.
V	ostalih dveh setih so bili domovci na igrišču preveč živčni in prav tu je prišla do izraza izkušenost starejših nasprotnikov, ki so znali ta nered izkoristiti.
Opomniti pa je treba, da je Dom imel tokrat precejšnjo smolo, saj so Klanjščka D. takoj pri ogrevanju prijeli krči; v drugem setu pa se je Klanjšček D. še poškodoval. To pa ni bilo še dvoolj: eden glavnih tolkačev, Prinčič J. si je v tretjem setu izpahnil gleženj.
Po tekmi smo vprašali dvigača Davida Sossoua za mnenje o tekmi: «Po prvem setu smo imeli tekmo že v rokah, saj smo igrali res dobro,» je dejal Sossou, «nato pa smo popustili in nismo znali več poprijeti. Bolj kot po svoji zaslugi je ASFJR zmagal zaradi naše nespretnosti in nepotrebnih napak. Toda tudi poškodbe so imele precejšnjo težo, saj smo samo dva seta igrali s standardno postavo.»
V	prihodnjem kolu bo Dom imel težko nalogo: gostoval bo namreč v Trstu, kjer se bo spoprijel z ekipo Are Linee. Tekma bo v soboto, 23 februarja.
Za zaključek pa je potrebno omeniti neresnost sodniške federacije, ki ima sedež v Gorici. Na srečanju Dom — ASFJR sta bila prisotna samo dva sodnika: glavni in zapisnikar. Manjkal je stranski sodnik, zaradi česar je prišlo čestokrat do nesporazumov med kapetanoma o-beh šesterk in glavnim sodnikom. Toda to, da sta bila prisotna samo dva sodnika, bi še šlo, če bi ne bila velika skupina sodnikpv, zlasti Goričanov, prisotna med gledalci na
je iz tekme v tekmo boljši in je prav gotovo največji up sedanje generacije slovenskih odbojkarjev, dru- j sobotnem srečanju B lige AGI gi pa se počasi vrača v nekdanjo Bor!
formo in z izkušenostjo nadomešča še •	I. I
karji ostali praznih rok. Poraz «plaviti» je bil povsem zaslužen, saj so naši košarkarji zelo slabo igrali in so zagrešili celo vrsto naivnih napak pri podajah, korakih in pri zapiranju prostora pod košem. Domačini so lahko brez težav zmagali in so tako tudi osvojili drugi par točk v tem prvenstvu. Borovci so trenutno na zadnjem mestu lestvice, skupno s Kontovelom.
Čeprav ni nedeljski poraz borovcev hud spodrsljaj, saj je ekipa nastopila kar brez štirih standardnih igralcev (Fabjan, Ražem, Koren in Klobas), pa ne moremo mimo dejstva, da naši košarkarji igrajo vse preveč naivno. To pa, seveda, izkoriščajo nasprotne ekipe, ki od kola do kola zadajajo borovcem zanesljive poraze.
V nedeljskem srečanju je nad poprečjem igral le Mauro Francia, ki se je pogumno boril pri lovljenju odbitih žog pod obema košema. Tudi Barazzutti je v prvem delu tekme igral zadovoljivo, bilo pa je vse premalo, da bi lahko zaustavil napade domačinov, ki so s Ferraro zadali borovcem pekoč in zaslužen poraz.
Izidi mladinskih ekip
MLADINCI
Polet — Lloyd Adriatico n.o. zaradi dežia
KADETI
Bor — Inter Milje	143:25
PRVENSTVO «POMLAD»
Ricreatori — Bor	98:78
Inter 1904 — Polet	99:33
b. 1.
ŠPORT MED DIJAKI V DOLINI
( ok in Zobin prva v krosu
V soboto je bil na Proseku prvi šahovski moštveni turnir Tržaške pokrajine. Na njem je nastopilo kar 20 ekip z 80 igralci, kar predstavlja za organizatorje izreden uspeh. Po dveh kolih vodi na tem tekmovanja Kras, ki je od osmih možnih osvojil 7 točk, na drugem mestu pa mu sledi PTT (I.) s 6,5 stočke
SAH
PO ZMAGI V ČETRTFINALU
Tudi Tigrati Petrosjan se uvrstil v polfinale
V nadaljevanju tekmovanja so se uvrstili tako le sovjetski šahisti
V organizaciji srednje šoje Simon Gregorčič iz Doline je bil v tem tednu v Dolini kros za kategorijo najmlajših in za srednješolce S. Gregorčiča. Tekmovanja se je udeležilo 20 tekačev in nekateri so dosegli res dobre čase, kar priča, da imamo tudi v tem športu, ki je pri nas dokaj zanemarjen, obetajoče mladince.
IZIDI
	Najmlajšl (proga 600 m) :	
1.	David Čok	1’55”
2.	Florijan Žerjal	2’05”
3.	Pavel Starec	2’07”
4.	Giulio Mondo	2’09”
5.	Franko Korošec	2’21"
6.	Robi Tedesco	2’32”
7.	Klavdij štrajn	2’33”
	Srednješolci (proga	1200 m):
1.	Marino Zobin	4’00”
2.	Franko Kraljič	4’04”
3.	Maurizio Kocjančič	4'26”
4.	David Zahar	4’27”
5	Vatler Kermsc	4’36”
6.	Pier Paolo Guštin	4’39”
7,	Valter Labiani	4'40'’
8	Robi Slavec	5’09”
9.	Radivoj Ceretti	5T4"
		b. 1.
SOFIJA, 18. — Na evropskem dvoranskem študentskem atletskem prvenstvu v Sofiji je Čehoslovakinja Helena Filingerova dosegla najboljši met krogle «indoor» na svetu: 20,36 m.
Na istem tekmovanju je Belgijec Alfonso Bridenbach pretekel 440 m v 35”9, kar je tudi svetovni rekord. Vzhodna Nemka Ritta Schmidr-Kirch pa je izenačila svetovni rekord za dvorane v skoku v višino z znamko 192 cm. Pred njo je to višino preskočila tudi Bolgarka Jordanka Bla-gojeva.
SOŽALJE
ŠD Primorje izreka svojemu nogometašu Li vi ju Trampušu iskreno sožalje ob izgubi none Doroteje.
PALALA DE MALLORCA, 18. -Bivši svetovni prvak Tigran Petrosjan je četrti polfinalist izločilnega turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo. V srečanju z Madžarom Portischem si je zagotovil tretjo potrebno zmago, potem ko je pred dvema dnevoma prav proti Porti-schu zgubil. Končni rezultat je tako 3:2 za sovjetskega velemojstra.
Petrosjan je premagal Portischa v trinajsti partiji. S tem se je uvrstil v polfinale, kamor so že prišli Spasski, Korčnoj in Karpov. Za prosto mesto izzivalca svetovnega prvaka Bobbyja Fischerja se bodo tako potegovali kar štirje sovjetski velemojstri, ki so se na turnirju kandidatov izkazali še enkrat za najmočnejše.
V polfinalu bodo aprila igrali takole: Spasski — Karpov in Petrosjan — Korčnoj.
# # *
.MILAN, 18. — Na predolimpijskem šahovskem turnirju v Milanu, kjer je nastopalo šest reprezentanc, je Jugoslavija gladko zmagala s tečko prednosti pred Itali io, ČSSR in Avstrijo, s poldrugo točko prednosti pred Madžarsko in s 4,5 točke ored Franciio. Za jugoslovanske barve sr igrali Minič, Sofrevski, Bertok, Musil in Deže.
cu tekme remizirali, so bili zaman.
Po porazu Ponziane je v vodstvu še vedno Pro Cerviggnano, ki je v soboto remiziral proti CMM v Trstu. Remiziral pa je še drugi tekmec Ponziane, Maniago, ki je igral v Krminu. Na lestvici je položaj tak: 1. Pro Cervignano 26, 2. Maniago 25, 3. Ponziana 24, 4. CMM 22. Omeniti pa je treba, da sta med prvo četverico odigrala vse tekme le Cervignano in CMM, medtem ko ima Maniago tekmo manj, Ponziana pa kar dve (od katerih eno z Ma-niagom).
Drugi zaporedni poraz Ponziane
2:1
Tarcentina — Ponziana
(0:1)
Ponziana je v Tarcentu doživela svoj drugi zaporedni poraz v zadnjih dveh tednih. Tržačani, ki so sicer prvi prišli v vodstvo, so morali v drugem polčasu dvakrat pobrati žogo iz svoje mreže na zelo slabem in blatnem igrišču. Poleg tega pa so se morali kaj kmalu odpovedati doprinosu enega svojih najboljših mož, F. Gerina, ki je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Čeprav je Ponziana ves čas napadala in imela vajeti igre v svojih rokah, se je morala vdati pred o-strimi protinapadi domačinov in vsi njihovi napori, da bi vsaj proti kon-
V sobolo se je v košarkarskcin in- venstvu
Ricrentoriji
«Pomlad»
po inerii
Maserju Primorja Antonu je žena Majda povila krepko hčerko MARIJO ANTONELO Srečnima staršema in nonotu Pepiju, podpredsedniku društva, ob tej priložnosti iskreno čestita ŠP Primorje.
Jnvcnlina osvojila derbi
(Nadaljevanje s 5. strani)
dia v obrambi. Ko pa je prišlo do končnega udarca, do drugega gola, je bil za Zarjo poraz neizbežen.
Raal
Primorje — Audax
(prekinjena v 32. min. 1. polčasa)
Tekma Primorje — Audax je trajala le 32. minut. Sodnik Zuliani iz Vidma se je namreč odločil za začasno prekinitev, ki je bila sicer nekoliko prenagljena, čeprav razmočeno igrišče (na katerem bi se dalo še igrati, toda deževalo je nepretrgoma) ni dalo zagotovila, da, bi se srečanje končalo regularno.
K prekinitvi sta, morda, sodnika prisilili dve resni peškedbi, ki sta ju utrpela srednji napadalec Primorja Sugan in vratar Audaxa Fran-zot v 30., oziroma 31. minuti igre. Medtem, ko je Sugan moral takoj zapustiti igrišče, bi to prav gotovd moral soriti tudi Franzot, saj so ga ob prekinitvi morali tovariši nesti v slačilnico. V slačilnici je po kraišem oosvetovanju s kapetanoma obeh ekip. ki sta pristala na prekinitev, sodnik odločil, da se srečame prekine. Stanje na igrišču je bilo takrat 0:0.
Primorje je stopilo na igrišče v sledeči postavi: Štoka (k), Blažira, Visintin, Versa. Vatta. Bezin. Bol-cich. Tcmiz^a, Sugan. Barnaba. Husu G.. 12 Kapun. 13 Černjava.
Prekmieno tekmo hodci po vsej verjetnosti odigrali 19. marca.
B. R.
Moskovska «igla»
(Nadaljevanje s 4. strani)
Ostankinski stolp, kot se imenuje moskovski televizijski stolp po kraju, kjer so ga postavili, udari strela v poprečju 95-krat na leto. In ta stolp nima strelovoda, kajti praktično je ves stolp en sam -strelovod, ker je ves «kovinsko vezan» od vrha, od konice, do temeljev.
Na vrhu stolpa se vije sovjetska zastava. Trije dobri «plezalci» morajo vsake tri mesece zastavo zamenjati, kajti v treh mesecih sonce, dež in veter zastavo povsem rezcefrajo in uničijo, če bi postavili na vrhu stolna navadno zastavo, iz volnene tkanine,' bi ne zdržala niti dva tedna. Zastava za na vrh stolpa izdelujejo zato iz posebno odporne' tkanine, ki zdrži od 80 do 90 dni.
Za konec še majhna značilnost. Čeprav v tem delu Sovjetske zveze ne poznajo naše burje, na višini 500 in več metrov vendarle krožijo zračni tokovi, ki včasih dosežejo tudi sto in več kilometrov brzine. Konica stolpa z zastavo pri 125 km brzine vetra niha za tn-metre in pol. Stolp pa je tehnično preračunan tudi na odklon obilnih 12 metrov.