POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
XXII.
1930
Posamezna številka velja 1 dinar.
»Naš dom« izhaja 1. v mesecu. Naročnina za vse leto dvanajst (12) dinarjev. —
Italijo 7 Lir, Avstrijo 2 in pol šilinga, za Ameriko 0.40 Dol. Za druge države vrednost 20 Din. — Naslov: »Naš dom«, Maribor, Koroška cesta 5. — Položnice si kupite na pošti in vpišite št. 13.577.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
Denar naložite najviše in najvarnejše pri j
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru •
Gosposka ulica	r- z- z n. z. Ulica 10. oktobra
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in ne od- f teguje vlagateljem rentnega davka.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
Zadružna gospodarsko banka
......- d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 10
Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji, prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
PRVI IN EDINI SLOVENSKI ZAVAROVALNI ZAVOD
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
DUNAJSKA ^CBS'fA	y LJUBLJANI
Sprejema: V požarnem oddelku: zavarovanja vseh poslopij in premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina, cerkvene zvonove proti razpoki, steklo in zrcala proti ubitju po znatno nizkih cenah. — V življenskem oddelku: Zavarovanje na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod
najugodnejšimi pogoji.
Podružnice: Sarajevo, Vojvode Stepe obala 42; Zagreb, Mihanovičeva ulica 2; Celje, Cankarjeva ulica 4; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Dečanska ulica 27. Ceniki in pojasnila z obratno pošto brezplačno. Zanesljivi posredovalci se vedno
sprejemajo.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
/vas do:
MII- DiJO
PRAVA VERA BODI VAM LUČ, MATERIN JEZIK BODI VAM KUUĆ DO ZVELIĆANSKE NARODNE OMIKE A. M. SLOMŠEK
Zvestoba za zvestobo.
»Naš dom« je vsem svojim vrlim naročnikom, agitatorjem in prija-teljem priredil velikonočno obdarovanje, ki se je izvršilo na podlagi žrebanja. Bodite prepričani: ko bi bilo mogoče, bi'»Naš dom« najrajši obdaroval vse, kar je deklet in fantov okoli njega. Tisti, ki ste postali de-lažni izžrebanega daru, vedite, da so darovi sicer skromni, toda od iskre-ncSša prijatelja prihajajoči; drugi pa, ki jim zaenkrat sreča žreba ni bila sklonjena, naj nosijo v sebi tolažbo: morda bo k letu kaj. Vsi skupaj pa nai se še trdneje, enotneje in samozavestneje oklenejo »Našega doma«, k* je pomenljivo glasilo slovenske kmetske mladine ter sigurno vodilo v bodočnost.
Pri velikonočnem obdarovanju so bili izžrebani:
Ivan Ridl, Libeliče, blago za moško obleko. Bralno društvo Ribnica na Pohorju, koža Jj Platov. Bergant Ludovik, Sv. Lenart nad Škofjo Loko, p. Selce, moška srajca. Schdn-.er Minka, Stari trg, p. Slovenjgradec, zavoj domače apoteke. Dekliška zveza Sv. Križ Pri Rogaški Slatini, blago za žensko obleko. Sterman Janez, Ivanjkovci pri Ormožu, p°ska srajca. Greifoner Franc, Slivnica pri Mariboru, moški klobuk. Žagar Franc, Sv.
eter v Sav. dol., poljedelsko orodje. — Karl May IV. zvezek: Križem po Jutrovem so ićU' M ^uhec Valentin, Sv. Jurij ob Ščavnici. Hriberšek Marija, Št. Ilj pri Velenju. Cuk-Marija, Sv. Marko, Trbovlje II, Grahek Neža, Petrova vas 7, Črnomelj. Jošovc Leo-f?.; Braslovče, Krajnc Marko, Vitanje pri Celju. Lorber Julijana, Kaniža 25, p. Pesnica, j .lvšek Franc, Ceste 39, p. Dolnji Logatec. Novak Jožef, Banovci 18, p. Križevci pri lutomeru. Piki Mici, Griže pri Celju. — Slomškovo sliko so zadeli: Žolnir Martin, Lo-Pata, Celje. Janžekovič Filip, Cvetkovci pri Veliki Nedelji. Volavc Matija, Frankolovo, jv°)nik. Horvat Jožef, Sv. Pavel pri Preboldu. Forjan Štefan, Lipovci, p. Beltinci. Finžgar /an pri Lovro Žagar, p. Lesce pri Bledu. Eržen Franc, Sv. Trojica v Slov. gor. Blcnkuš ■i učitelj, Trava, p. Draga. Sinkovič Franc, Vrenska gorca 3, p. Buče, Šribar Ivan, Nem-a vas, p. Krško. Starc Jernej, Jereka 29, p. Bohinjska Bistrica. Cintauer Jurij, pivo-jarna Tschelligi, Maribor. Kroflič Franc, Male dole, Vojnik. Slana Matija, Godemarci 25, C i .Nedelja. Zimič Franc, Drvanja, Sv. Benedikt v Slov. gor. Gramc Franc, Gazica, p. „erklje pri Krki. Plesnik Vinko, Skorno, Šmartno ob Paki. Krajnc Jožef, Črmljenšak, aT'.Lenart v Slov. gor. Rimerc Marija, Novi Vodmat, p. Moste pri Ljubljani. Kovačič j-. 0izija, Pobrežje, Maribor. Krumpačnik Anton, Dolsuha, Rečica ob Savinji. Krajnc Ivan, Famlje pri Celju. Tepež Marija, Ljubečna pri Celju, Štern Ana, učiteljica, Fram. Stritar °ze, Velike Lašče. Novak Josip, Sv. Peter pod Sv. gorami. Krivograd Peter, Dobirje, uštanj Katoliško izobraževalno društvo Ihan, p. Domžale. Cankar Janez, Dvor, Polhov-Kradec. Povže Franc, Brnca, Dol pri Hrastniku, Keček Andrej, Pavlovci, p. Ormož. Štrakl
Fr., Police, p. Gornja Radgona. Vilčnik Terezija, Dornava, p. Moškanjci. Uranjek Barbika, Gornja Ponikva, p. Žalec. Tofant Martin, Vrhe, p. Teharje-Štore. Osnokar Ivan, Št. Hi pod Turjakom, p. Mislinje. Irman Ivanka, Loke, p. Mozirje, Erjavšek Franc, Stahovica, P’ Kamnik. Berlogar Jakob, Brložnik, Št. Jurij pod Kumom. Hladnik Peter, Petkovec, P' Rovte pri Logatcu. Karl Gradišnik, Sv. Lenart nad Laškim, Mlinarič Alojzija, Neraple, ?• Ptujska gora. Marija Antonič, Hajdina pri Ptuju. Matej Marija, Irjep, Rogaška Slatina. Marica Zelenkova, Hajdina pri Ptuju. Pečovnik Anton, Lučka vas, Lupe pri Ljubnem. Letnar Angela, Stari grad, Kamnik. Adamič Jožef, Mele, Slatina Radenci. Dremšak He; lena, Laško 44. — Darove smo razposlali. — Društva naj potem doma med svojimi člani zopet napravijo žrebanje, kdo postane deležen nagrade.
Sredi življenja viharjev.
(Povest iz tirolskih gora; po A. Pichlerju prevel fant od Soče.)
»Drugih bolečin torej' nimaš,« je spregovoril tedaj oče nejevoljno. »Sedemnajst let imaš; ali hočeš sedeti med šolarčki na šolskih klopeh? Saj boš na gimnaziji raztrgal letno najmanj dvoje parov hlač; in predno se boš do česa prikopal, boš siv.«
»Oče; sem že poizvedoval. Dve leti se lahko združita in se poten1 polaga izpit za oba razreda. To hočem storiti. Kovač ne maram ostati; celo življenje bi bil nesrečen.« Sebastijan je bil blizu joku.
»Ne kovač!« se je tedaj podsmehljivo oglasil Hieronim. »Zate bodo nekaj boljšega skuhali kakor za nas.«
Izpod Sebastijanovega čela se je zapičil proti Hieronimu strašno be' sen pogled.
»Torej študent,« je nadaljeval oče v mirnem govoru; »če bi le pri tein ostalo. Toda kdo mi jamči, da ne pride do razočaranj in da se po enen1 letu, potem ko si se med študenti naučil lumpanja in lenarenja, ne vrneš domov kot pridanič? V tem slučaju bi bil ves denar preč vržen.«
»Poizkusite,« je vzkliknil Sebastijan; »prvo leto ne pričakujem doma ničesar razen obleke; ne potrebujem denarja niti za hrano niti stanovanje; kot siromašen študent si bom poiskal zavetja in pomoči pr’ podpornikih kakor mnogoteri, ki so daleč prišli; zakaj bi jaz ne poizkusil; Ako ne vzdržim, potem se vrnem in zgrabim takoj za kladivo, ne da bi prl tem črhnil.«
Oče je nekaj časa pomišljal; nato je zapustil kovačnico ter se poda1 v sobo, kjer se je nahajala mati.
»Lahko bi za to delala pokoro v večnosti, ako bi ne dovolila; naj po' izkusi«, se je odločila mati. »Če ne pojde, bomo vsaj prosti vsakršnih očitkov. Bog ve, če ni tukaj migljaj z neba. Saj ni bilo že od pradedovih časov sem v naši rodbini nobenega duhovnika; oh, kolikokrat sem si n3 tihem želela, da bi bil eden od naših hiši v ponos.«
»Če takole meniš, dobro« je odvrnil kovač; »četrt leta naj se san1 bori z življenjem; kdor hoče na lastnih nogah stati, naj sam zase skrbi. Ce bodo profesorji zadovoljni, potem mi ne bo žal denarja zanj. Odgovornost nosi ti.«
Kovač se je nato vrnil v kovačnico. S težkim srcem in negotovosti0 je Sebastijan pričakoval odgovora.
»Mati soglaša.« je spregovoril oče ob vstopu; »četrt leta bodi na pre-■zkušnjo; če se ne posreči, potem nam prizanašaj s takimi načrti za vedno.«
Od samega veselja je Sebastijana pognalo kvišku; skočil je v kot kovačnice in privlekel izpod smetišča neko knjigo. »Vidiš, oče, čisto skrivaj sem se pripravljal iz te knjige; končnice imam že vse v malem prstu. Se-daj sem pa pri amo.«
»To bo pa nekaj lepega ven prišlo,« je pripomnil Hieronim, če že sedaj Pričenjaš z Amorjem (ljubeznijo).« Sebastijan pa se ni veliko zmenil za lake opazke. Stekel je k dragi materi, da se ji zahvali ter da ji vse dobro °bljubi.
Čez par dni je bil Sebastijan pripravljen za odhod; skrivaj si je dal napraviti še študentovsko čepico, ki jo je skril v jopičev žep. Pred mlinom )e klobuk skril za plotom ter si nadel čepico, nato pa potrkal na Cilkino °kno. Cilka je pomolela glavo skozi okno in nekoliko časa umolknila; nato Pa se je glasno zasmejala in stekla k vratom.
»Kako ti ugajam?« je zamomljal Sebastijan.
»Zgoraj je dobro, spodaj slabše; daj si tudi jopič po študentovsko prekrojiti,« je odgovorila Cilka.
»Šopek mi pa boš le dala; v mesto ga vsakdo prinese.«
»Dobil ga boš,« je odvrnila ter vstopila na vrt, kjer je utrgala krasen nageljček in nekaj rožmarina. Sebastijan ji je preko plota ponudil čepico, na katero je Cilka z buciko pritrdila šopke. Nato ji je izročil klobuk ter jo Prosil, naj ga izroči materi.
Sebastijan je stopil v življenje; marljivo in pridno se je učil v Ino-»lostu. V kratkem si je znal pridobiti naklonjenost profesorjev. Nekega dne ®la prišla v mesto oče in mati; poizvedela sta pri profesorjih glede Sebastijanovega učnega napredka in dobila tako ugodne izjave, da sta sinu-^hidentu priznala potrebno podporo.
, Kar nič ne bomo nadlegovali čitateljev s tem, kako je potekla Sebastijanova učna doba. Samo tole: samoposebi umevno je, da je ob potnicah prihajal Sebastijan domov. In če je bil že doma, zakaj bi se ne bil glasil pri mlinarjevih in tam malce Cilki družboval. Hieronimu ni bilo to ,aš prijetno; čestokrat je prišlo med bratoma radi tega do prepira. Mati •e vse to‘ opazovala in dobro vedela, kje bi utegnil biti izvor čestih Sebastijanovih obiskov pri mlinarjevih. Zato ga je nekega dne pozvala k sebi ;er spregovorila z njim resno besedo. Odtlej se je Sebastijan močno spremenil.
VI.
Cilka je bila prvo dekle, s katerim je stopil Sebastijan v bližje od-tl°šaje. Morala je tedaj zbuditi Sebastijanovo zanimanje, dasi ne v toliki rt?eri| da bi bila povzročila neizbrisljiv vtis; Sebastijanova čuvstva niso ‘cer nikdar zorela v želje; razgovor z materjo pa je zbudil v njem od-j^čitev, da ne bo brata več dražil, in do katere bi se bil povzpel tudi tedaj,
0	bi morda bila zvezana z žrtvijo. Pomiril je brata Hieronima, ki je ob . e‘5astijanovi izpovedi ter izjavi kar zijal. Ni se več razburjal in jezil, če ’e. Sebastijan tupatam spregovoril s Cilko kakšno besedo. In vendarle je
1	Hieronim nesrečen. Cilka je bila sicer napram njemu prijazna kakor na-Pram vsakemu od številnih; toda ni bilo v tej prijaznosti toplote.
Kolikokrat je menil, da bi morala Cilka že davno vedeti, kaj se v njem godi. Cilka je sicer dobro vedela, toda tako poštena je bila, da ni marala Hieronima dražiti in vzpodbujati ali mu celo vzbujati kakšne upe in nade-Samostojno nastopati, ni bila Hieronimova vrlina. Najraje bi bil poslal očeta, da snubi zanj pri mlinarjevih. Sicer pa je bil zadovoljen, da je tako kakor je. Brez vsakršnih ovir jo je smel posetiti in občudovati. Nikdo ni tega obešal na veliki zvon.
Počitnice so bile zopet tu. Sebasti jan je bil že tolikokrat obljubil, da po pelje Cilko enkrat v Inomost. Sedaj s je torej izprosil Sebastijan pri Globočni kovih koleselj, v katerega so vpregli starega vranca. Hieronim, ves blažen od sreče in zadovoljstva je sedel s Cilko ^adaj na koleslju, Sebastijan pa je bil za voznika. Ko so prispeli v Inomost, jo hotel Sebastijan Cilki pokazati neko iz-ložbo, kjer so bile razpostavljene imenitne stvari. Medtem, ko je z obrnjeno glavo z bičem pokazal Cilki v omenjeno smer, je nehote pritegnil k sebi leve vajeti; v naslednjem trenutku je ojo udarilo v izložbeno okno nekega draguljarja. Vranec, začuden ob takih poteh in znamenjih, pa je dostojanstveno pomolil svoj nos v izložbo.
Fantovski poizkusi in preizkusi.
Lov na „drezenterja“ !
(Vesela zgodba iz težkih dni, — Pripoveduje Ruperčki.)
Ko so se v vojnem času naši možje in fantje potikali po raznih frontah ter se tepli za prazen nič, so doma žene in otroci delali kakor črna živina v vednem strahu pred rekvizicijami. Tu pa tam je bil še kak dedec, ta pa tudi ni mogel povsod nadomestiti delavskih moči. Zato so moral® ženske obleči hlače ter vzeti vajeti v roke. Pa zraven rekvizicij in raznih odredb je bil še drug strah za naš ženski spol: vojaški begunci ah »drezenterji«.
Ti rokovnjači so se potikali po naših Slovenskih goricah, pa seveda tudi drugod.
Njihova bivališča so bile lenišnice in gozdovi. Tam so kuhali in pekli, kar se je dalo izmakniti.
Naša Gobarska graba je precej obsežna; obdajajo jo temni gozdovi in tam proti severu stoji na samoti hiša, v kateri je gospodarila Turjakova Mica s svojo sestro Agato, mož pa je bil na fronti. Delali sta kot božji mravljici od zore do mraka. Vse jima je šlo po volji, samo ko bi teh »dre-zenterjev« ne bilo. Kadar sta bili doma, si nista upali iz hiše; iz polja pa n® domov, ker so se ti rokovnjači zmiraj okrog potikali. Pa to še ni bilo vse! večkrat se je zahotelo temu ali onemu, da je pogledal v hišo, si vzel kaj za želodec, oziroma za pekočo žejo.
Ko sta ženski prišli domov in našli kočuro odprto, ali pa ga slučajno ječali na pragu, to je bilo tekanja in vpitja, za katerega se »drezenter« še zmenil ni. To se je ponavljalo dan za dnevom; uboga Mica — vsa iz sebe je bila. Zato pravi sestri Agati: tako ne morem več živeti; nekaj morava ukreniti, drugače bo po naju od samega strahu. Veš Mica — meni pžata — kaj mi je prišlo na misel? Idi k županu in mu celo stvar lepo raz-loži; naj on nekaj ukrene.
Napoti se Mica še isti dan k županu ter mu bridko potoži, v kako strašnem položaju se nahajata. Župan nekaj časa molči in si natakne očala; jrato pravi strogo z uradnim glasom: »Jaz vaju ne morem čuvati; pač pa 1)0 najboljše, da vama postavim stražo, ki bo imela nalogo, da rokovnjače polovi ali odpodi.
Mica potolažena odide. Sedaj pa je na mah nastalo vprašanje, kdo naj §re na stražo. Ko tako premišljuje, stopi v občinsko pisarno stari Tumpl P° potni list za kravo. Že misli oditi, ko spregovori župan: »Kakor ti je j^nano, ne pustijo Turjakove Mice »drezenterji« pri miru; ravno danes je “'•a pri meni in jaz sem ji obljubil pomoč.
Ti si precej korajžen, zato ti dam nalogo, katere ne boš odklonil — da Prevzameš stražo. Ti si bil nekdaj vojak; celo pri dragoncih si bil in še po-J^rh kaprol; ti boš najboljši za to. Saj ne boš sam, še dva hočem dobiti; ti °š poveljnik, onadva pa te morata ubogati, kar boš ti ukazal.
Staremu Tumplnu se oči zaiskrijo: »Straža, poveljnik; to pa že! Saj Sern bil dragonec v Kečkemeti na Ogrskem, pa tudi kaprol sem bil, saj 1116 je sam cesar povišal v kaprola in zraven še dal pet goldinarjev!
Župan pravi: Dobro, junak si; le glej, da boš proslavil svoje junaštvo, i^daj imaš priliko. Poslušaj torej. Ko se bo zvečerilo, idi k Turjakovi Mici.
am počakaj, da dobiš še dva tovariša, da bote lahko izvršili nalogo; ti s‘ odgovoren za vse.
, »Dobro, gospod župan; rade volje prevzamem. Jaz znam, kaj je straža. e mustačastih Madžarov se nisem bal, pa bi se »drezenterja«?
»Že prav; le glej, da kake neumnosti ne napraviš, z Bogom!
»Z Bogom, gospod župan!«
Ko se solnce bliža k zatonu, vidimo korakati našega vojskovodjo s J?Pnii na rami k Turjakovi Mici. Pred durmi odloži svoje morilno orožje, k lca pridrvi iz kuhinje: ko zagleda svojega rešitelja, zakliče: »Oh Iju-eznivi, zlati stric! Sam Bog vam poplačaj, da ste prišli; pa ste sami?« »Ne, ■a še prideta; poveljnik bom jaz.« Kar se prikažeta izza ogla stari in el	s palico v roki. Spravijo se junaki trije za mizo in tolažijo
!j,ad m žejo, da Mica jedva dohaja s postrežbo. Tedaj spregovori poveljnik umpl s svečanim glasom: »Znano nam je, za kaj smo nocoj tukaj; glavno 'da si napravimo načrt, po katerem moramo postopati. Jaz sem po-Se )nik; kar ukažem, morata storiti; brez mojega povelja niti koraka. To e Pravi disciplina; jaz vem, kaj je disciplina. Saj sem bil kaprol pri dra-® ucih; najboljše bi bilo, da mi zaprisežeta.« Moža se z grozo spogledata in vsak po en kozarec.
zd • >^e’ zaprisegel vaju ne bom, ker ne vesta, kaj je prisega. Tiho Mica; ?) govorim jaz. Tako torej: zdaj bomo šli na škedenj, ker »drezenter« •de gotovo nocoj na hlev spat. Čim stopi na škedenj, pa s cepmi nadenj; a uie razumela?« Miheta kimata.
Pri odhodu se možje pokropijo z blagoslovljeno vodo in odidejo na določeno postojanko. Ženski skrbno zapreta duri, upihneta luč ter molita za srečen izid. Okoli ogla pa se je ta čas plazila temna postava in prisluškovala celemu načrtu.
Ko se prigugajo ubogi bojevniki v skedenj, se razvrste vsak v svoj kot, nakar dajo Tumplov stric zadnja povelja.
»Zaspati mi ne smeta! Ko bomo »drezenterja« zagledali, čepove kvišku; jaz zakličem: hop ! Tedaj pa vsi 1 o p po njem.« »Že dobro,« pri' trdita tovariša skoraj v sanjah. Vojska kralja Matjaža je kmalu zasmrčala.
Tista črna postava, v kateri takoj spoznamo »drezenterja«, stoji nekaj časa na dvorišču. Oprezno stopi nato na pod, vzame Tumplnovemu stricu čepove, stopi sredi škednja, zakriči hop! in udari najprej po zmagoslavnem poveljniku in kakor blisk še po obeh Mihetovih.
Iz Tumplnovih prs se izvije nekaj kakor strašna kletev. »Udari, Mi' het; hop, hop,« tuli kakor obseden.
Miheta pa sta medtem že odčofotala po gnojnici, kamor ju je nagnal »drezenterjev« cepič.
Naslednjega dne je v čakalnici mestnega zdravnika prišlo do čudovitega snitja. Vstopila sta oba Miheta in najdeta tamkaj svojega hrabrega — poveljnika, vsega zabunkanega in zavezanega. Vsi tri pa — s pobitimi glavami. Prizor, ki je izzival sočutje in — zabavo.
»Drezenter« pa je neovirano nadaljeval svoj posel v Gobarski grabi-K sreči je nopočil tisti srečni dan: konec vojne. Tedaj si je oddahnila Mica in z njo Agata. Konec je bilo tudi »drezenterjev«, a Tumplovega strička in obeh Mihetov pa še ne.
Dobri sin.
Mlad Francoz, potujoč po morju radi kupčije, pade v roke morskim razbojnikom, kateri ga prodajo v Alžir za sužnja. Mnogo let je moral trpeti v sužnosti, dokler ga naposled ni oče, doznavši za njegovo usodo, odkupil za visoko vsoto.	J
Ko je mladenič dospel v alžirsko pristanišče, odkoder je nameraval nazaj v svojo domovino, je srečal krdelo zvezanih Evropejcev, katere so, kakor njega pred mnogimi leti, tirali v sužnost. Toda kdo popiše njegovo bol, ko med ujetniki uzre tudi lastnega očeta! Bilo je to zanj nadvse ža* lostno srečanje. Sin prepojen ljubezni, vedoč, da bi njegov priletni oč® v strašni sužnosti moral nedvomno umreti, predno bi ga on odkupil, pr°' sil je razbojnike, da bi onemoglega očeta zamenjali za njega samega. RaZ' bojniki so rade volje pristali, in očetu se je podarila svoboda, dasiravno v začetku ni kazal volje sprejeti od ljubečega sina tolike žrtve.
Ko je vladar tega mesta doznal za ta vzpodbuden čin, je pozval ple' menitega mladeniča pred se. Pohvalil ga je za njegovo ljubezen do očeta' razen tega še bogato obdaroval in mu poklonil svobodo.
Dobri sin se je poln radosti vrnil z očetom v svojo domovino. Izpolnil se je nad njim, kar je Bog obljubil v četrti svoji zapovedi vsem otrokom, k1 ljubijo in spoštujejo svoje starše.	C. Miklavec.
Za hrepenenjem po materi.
Drama iz svetovne vojne. Po pripovedovanju Lad. Sokliča, vojnega kurata, spisal Frant. Šupka. Poslovenil Jan. Oblak.
Tretji prizor.
Polkovni zdravnik Skalar.
Skalar (trka).
Soklič: Notri!
Skalar (vstopi).
S o k 1 i č (si podata roke): Lepo in iskreno pozdravljeni, gospod polkovni zdravnik. Dobro, da prihajate k nam; pravkar sem hotel k vam. ^re za slovenskega vojaka Janka Landiča, ki je pobegnil s fronte, si ob-strelil roko in ga jutri čaka strašna usoda. Hotel sem vas prositi, ali bi ga ne mogli rešiti smrti?
Skalar: Tu se ne da absolutno ničesar napraviti. Vojska je in v v°jski človeško življenje nič ne pomeni.
Soklič: Toda, gospod doktor, nesrečni mladenič v resnici ni nameraval nič hudega. Pomislite, da je še skoraj napol otrok, kaj pa je to *et! Ali more imeti človek v teh letih pravo razsodnost in večje obzorje? f°niislite dalje, da je to nenavadno čustven in nežen fant, silno slabih živcev.
Skalar: Gospod kurat, vojni zakoni ne poznajo takih izgovorov.
Soklič: Potem pa so ti zakoni nepravični, nečloveški!
Skalar: Gospod kurat, ali se vojska sploh strinja s človečnostjo?
Soklič: Gotovo da ne, gospod doktor! Vprav zato pa moramo lnieti mi, ki nas vojska doslej še ni docela posirovela in ki še nismo popol-sebi čuta človečnosti, pamet in sočutje s tistimi, ki v tej trpe; vprav mi se moramo zavzeti za nje, kadar potreba t0 ukazuje. Gospod doktor, tako kot govorite tukaj, bi gotovo ne govorili ^ civilu! Kot zdravnik bi brez dvoma izjavili, da nesrečni mladenič, ko je ^cžal z določenega mesta, ni bil več gospodar nad samim seboj, da je bilo niegovo hrepenenje po materi močnejše in silnejše nego njegova volja, da 11111 je ta v nekaterih trenutkih zatemnjevala razum in ga oropala mirnega Premisleka in prevdarka.
Pcrna poteptali v barbarski vojski
Skalar: V tem imate prav!
Soklič: No torej, vidite, gospod doktor! In človečnost, ki ste jo blagovolili sami omeniti, zapoveduje, da jo uveljavljajo tudi tu v vojski, '-rre sicer za življenje posameznika, a za življenje, ki je silno dragoceno, ?a življenje edinega sina dobre slovenske matere, ki ga je težko vzgojila !n ki bi od bolesti in gorja zblaznela, ako bi zvedela, na kak grozen način !e bil njen otrok pogubljen in uničen.
Skalar: (Ne odgovarja).
S o k 1 i č : Vi ne odgovarjate, gospod doktor, vi molčite, ker spoznate lesničnost mojih besedi. O, omehčajte svoje plemenito srce popolnoma; ^smilite se nepremišljenega fanta, usmilite se njegove postarne matere ter b^jte vojnemu sodišču izjavo, da kot polkovni zdravnik ne smatrate Lan-'čevega duševnega stanja za normalnega.
Skalar: To nič ne pomaga, gospod kurat; in potem, pred vojno sodišče vobče ne bo pripuščen.
Soklič: Potem pa vsaj zasebno — pred razpravo — povejte svojo mnenje in naziranje gospodu sodniku. Sklicujte se na dolžnost, ki vam jo nalaga vaš zdravniški poklic.
Skalar: Dobro, če mislite, da s tem kaj dosežemo, vam ustreženi!
Soklič: Hvala vam že vnaprej, gospod doktor. Zavest izpolnjen« dolžnosti vam bode najlepše plačilo. (Stotnik Prochazka in polkovni zdravnik Skalar se priporočita g. kuratu in odhajata). Z Bogom, gospod doktor, z Bogom gospod stotnik, in želim vam dober uspeh. (Stotnik zdravnik odideta, Soklič sam.) Ubogi dečko, izgubljen si najbrže, obsoje11 bodeš, in jaz te moram spremljati na morišče, pripraviti te na smrt. 0 dobrotljivi Bog, usmili se in reši naju oba!	,
Zavesa polagoma pada.
Sprememba.
Sodna predsoba s klopjo, na sredi steklena vrata, ki vodijo v sodno dvorano. Pr‘ vhodu v sodno dvorano se vidi podoba cesarja Franca Jožefa L, miza, stoli, za mizi pr‘ in na sredi križ, ob križu dva svečnika z gorečima svečama.
Prvi prizor.
Janko in. dva vojaka.
Janko (dva vojaka s puškami ga pripeljeta od desne strani).
Prvi vojak: Tukaj se vsedite in čakajte, da pridejo gospodje sodišča, potem vstanite.
Drugi prizor.
Polkovni zdravnik Skalar in sodnik Borovsky vstopita od desne. Ko vstopita, Jank0
vstane.
Skalar (kaže na Janka): Poglejte mu, gospod sodnik, v oči! N« dvomim, da mi boste dali prav, da je fanta begala in mučila zavest, & predrage matere, ki jo je tolikanj ljubil, toliko po nji hrepenel in za nj° trpel, ne bo nikdar več videl.
Borovsky: Ne dvomim niti trenutek, gospod polkovni zdravniki v vašo plemenito sodbo, a sodišče je ne bo moglo vzeti v resen pretresi ker sta gospod general in polkovnik Goldstein izdala strogo naredbo, «ja mora biti dezerter kaznovan po zakonu z vso strogostjo in brezobzirnost)0 v svarilo drugim, ker se baje dezertacije slovanskih vojakov silno pogost0 dogajajo v armadi.
Skalar: Potem bo pač trpel najnedolžnejši izmed vseh krivceV'
Borovsky: Tako se običajno godi, gospod polkovni zdravnik. Z°' kon kaznuje navadno tistega, ki mu pride v roke. (Pristopi k Janku.) kaj pa ste se ranili?
Janko (ne odgovori, samo zajoka).
Borovsky (poboža Janka po obrazu): No, ne bojte se nas, nlC hudega vam nočemo storiti, nismo vaši sovražniki. Zakaj ste pravzapraV pobegnili s straže?
Janko (jecljaje): Ker — nisem — mogel — zadušiti v sebi — hr°' penenja po materi in domu. Nisem hotel ubežati, le mater sem hotel videti' pa se potem takoj zopet nazaj vrniti.	(Nadaljevanje.)
Kmetijsko strokovna izobrazba — temelj naše gospodarske rasti.
Gospodarski utrinki.
Zanimivi poizkusi glede pognojevanja. Naš kmet je sicer dobro poučen šlede tega, kako mora postopati pri izboljšanju zemlje potom hlevskega Snoja. Toda napake se delajo brez dvojbe še vedno in to v precejšnjih meri. ^osebno se to opaža pri tistih poljedelcih, ki puščajo gnoj, potem ko so ga Pripeljali na njivo, več dni brez haska tamkaj ležati. In vendarle se pri tem Malokateri zaveda, koliko škode ima od tega. Pomembni ter uvaževanja Vredni in zanimivi so v tem pogledu poizkusi, ki so jih na podlagi kemičnih uSotovitev in posrednih opažanj izvršili na Danskem. Poizkusi so se vršili na ta način, da se je primerjala količina pridelkov na tistih parcelah, kjer So pustili gnoj ležati, s količino, ki so jo dale parcele, ki so se takoj predale, čim so pripeljali gnoj na te parcele. V podrobnosti opažanj in ugotovitev se ne moramo spuščati; pač pa je važno pribiti sledeča dejstva, ki s° se pokazala v nujni zvezi z omenjenimi poizkusi: 1. najizdatnejša je že-tev, če se njiva takoj preorje, čim je gnoj tukaj; 2. čim leži gnoj šest ur, se Posledice v neugodnem smislu pokažejo; 3. njiva, kjer je gnoj ležal štiri dni M ki je bila šele po štirih dneh razorana, prinaša manj kakor druga njiva, Nor je bilo gnoja za polovico manj in ki se je takoj po dovozu gnoja
Preorala.
Kaj Nemčiji še manjka. Nemčija kaže izredno živahna prizadevanja za aapredek na vseh toriščih gospodarstva in tudi kmetskega. Pri tem se Poslužujejo najraznovrstnejših sredstev najnovodobnejše poljedelske teh-n,ke; obenem pa proučujejo, kaj bi se dalo za napredek poljedelstva še gorili. Tako so n. pr. povabili v Nemčijo devetorico amerikanskih poljedelskih strokovnjakov z nalogo, da proučijo tamošnje naprave in da po Proučitvi teh razmer podajo glede nedostatkov in drugih pomanjkljivosti y oemškem poljedelskem gospodarstvu obširno strokovno mišljenje. In kaj M ugotovila devetorica? Med drugim nekaj zanimivosti: povprečno kmet-sko gospodarstvo obsega v Ameriki 58.7 ha, v Nemčiji pa 11.8 ha. V Zedi-Nenih državah ameriških pridejo na posamezno gospodarstvo 3.5 krave, Nemčiji 4.8. Povprečna mlečnost je znašala v Nemčiji 1913. leta 2100 fdrov, leta 1927. pa 2000 litrov. Zelo zanimiva je poraba jajc; leta 1926. J? Pri vsakem Nemcu znašal konsum 111 jajc, na vsakega državljana Željenih držav pa je prišlo 203 jajc (leta 1880. samo 110!). Omenjeni stro-^°vnjaki so v svojem izčrpnem poročilu priporočili Nemcem, da se naj Posveča večja pažnja izboljšavanju pašnikov, spopolnitvi trgovinske organizacije, znamkovanju domačih poljedelskih proizvodov, zlasti pa spo-Polnjevanju pakovanja posameznih proizvodov. — Vsa ta in slična pri-P°ročila gotovo ne veljajo samo za Nemčijo, ampak gotovo nič manj tudi nas.
Ali sc izplača. V Nemčiji so glede rentabilnosti (rekli bi izplačnosti) proizvajanja in prodaje mleka napravili prav zanimive poizkuse, ki temeljijo na točno preračunanem dejanskem položaju. Omenjamo predvsem troje ugotovitev, ki so se izluščile ob posamnih primerih:
1.	V 27 poljedelskih obratih s 311 molznimi kravami je prišlo p°' vprečno na vsako kravo 2201 kg mleka s 3.63% maščobe (t. j. 89 kg masla)’ Izkazalo se je, da so krmni stroški znašali 473 mark; od mlekarne pa je bilo izplačanih od mleka vsake krave povprečno 440 mark. Letna izguba znaša torej 33 mark na kravo.
2.	V 12 drugih poljedelskih obratih s 83 kravami je prišlo povprečno na vsako kravo letno 4712 kg mleka s 192 kg masla. Od mlekarne so prejeli za mleko od posamezne krave 942 mark, skupni vzdrževalni stroški za kravo so znašali 661 mark. Dobiček pri komadu 281 mark.
3.	V nekem drugem obratu je prišlo na kravo povprečno letno 6579 V-& mleka s 306 kg masla. Za mleko so dobili povprečno na vsak komad 1315 mark, krmni stroški pa so znašali 760 mark. Letni dobiček od komada 555 mark.
Ob teh in številnih drugih poizkusih se je pokazalo, da je mlekarstvo v Nemčiji rentabilno in da so izgube neizogibne tam, kjer posamezni gospodarji ne uporabljajo pravilnih ter odlično preizkušenih proizvajalnih načinov in metod.
Zapustil je naše vrste ter se preselil v večnost vzor fanta Ludvik Delakorda iz Gaberja pri Celju. Blag mu spomin.
Kaj hočete, grobovi, še od nas? Dali smo Vam svoje najdražje: najlepše cvetove z naših poljan, naše najboljše brate, dali smo Vam srčno kri! Kdo naj izpolni vrzeli v naših vrstah, ko naše najboljše mlade moč' klonejo v smrti . . .
Ko je Vesna vzbujala prve cvetove po livadi, ko je prva lastovka oznanjala konec smrti-zime, Te je poklical, Ludvik, Večni v boljše življenje, da Te nagradi za trpljenja polno življenje. Kakor presadi vrtnar spomladi cvetko v boljšo zemljo, da požene žlahtnejše cvetje, Te je Oni ki si mu bil vedno dober otrok, presadil iz doline solz v večno veselje, da tam vzcveteš v neminljivi krasoti. Tiho si živel med nami, nikoli nezadovoljen, vedno neumorno delaven. Nikdar nisi obupaval: niti tedaj ne, k° smo krvaveli iz neštetih ran, ko nas je vse obhajala skrb, ali prebolimo 1° vzrastemo v novi moči novim nalogam nasproti.
Življenje Ti ni sipalo rož na pot; temveč trnje, bodečedn ranujoče. A vkljub vsemu Ti duše ni omadeževala umazanost življenja; kakor biser s’ ohranil svojo duhovno vrednost, kar Ti je bilo samemu najlepše plačilo ob smrti! Vse svoje moči si posvetil društvu, kjer si deloval z vnemo in ^ uspehom. Da so znali bratje ceniti tvoje delo — vzlic dolgotrajni bolezn* Te niso pozabili — smo videli tedaj, ko so Ti zadnjikrat izkazali svojo naklonjenost s tako lepo udeležbo na Tvoji poslednji poti.
Čas hiti in se ne vrača; mi upamo s trdno vero Tvoje mladosti.
Počivaj v Bogu, Ludvik!
Mma
*• Martin Andersen Nex6: Proletarske leln e' ^rel<ova knjižnica l.zv. Ljubljana •jO. Cena v prosti prodaji broš. 24 Din, pa 34 Din. Za člane Krekove knjiž-16 Din. Ravnokar je izšla kot prva l^dna publikacija Krekove knjižnice zbir-ta ^djlepših novel velikega sodobnega pi-jStelja Martina Andersena Nexbja. Jezik slog je lahek — saj to je ravno znak 1 P, eŽa pisatelja, — da jo bo s pridom ahko čital vsakdo.
cL ' ®rackel: Cirkuški otrok. Roman. Ljud-7 a jpnjižnica, 35. zv. V Lujbljani 1929. f.a ožila Jugoslovanska tiskarna. Str. 288. Cna vezani knjigi 42 Din, broš. 28 Din. o- Vodnik po ljubljanskih pokopališčih, ^stavil Marko Bajuk. Cena 8 Din. Zalo-' a Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. s 1'zico je sestavil srednješolski profesor y Posebnim ozirom na šolsko mladino. — Sem v »Vodniku« omenjenim možem so Podeljeni najvažnejši podatki, tako, da o celo v šoli dober pripomoček pri cenju slovenske literature, i ?'.‘^ov zvezek Karl Mayevih spisov je Sjdala Cirilova tiskarna v Mariboru, in '1Cer II. zvezek »Po divjem Kurdistanu« vsebjno: V ječi — Iz ječe — Slovo od 'Padije. Cena 13 Din. Izredno živahno . °Pisani pretresljivi doživljali sredi <Jiv-leSa Kurdistana.
j, ^ širjenjem poštenega zabavnega čtiva s mogoče zajeziti poplavo »šunda«, ki Je razpasel širom Slovenije.
s_e navedene knjige se naročajo v Ci-J cv‘ knjigarni v Mariboru.
Ko takole stopim pod lipo Našega doma in čitam notice fantov iz raznih krajev, ki opisujejo, kako so obiskovali razne tečaje, kmet. nadaljevale šole itd., se mi vzbuja zavist, ker se nam vsem ne nudi prilika kot vam, fantje, ki ste preteklo zimo imeli obilo prilike, se marsičesa naučiti. Znanja pa smo vsi tako zelo potrebni. Nič nam ne koristi, ako pišete, da ste obiskovali tečaje. Bi li ne bilo bolje, ako bi tvarino, ki ste jo obdelali v zimskih šolah, premleli še enkrat v Našem domu, vsak po svoje. Po-lega tega pa imamo še ostali pod lipo užitek in bi bili deležni marsičesa koristnega. Ako bi tako pričeli obravnavati pod lipo razne predmete, potem bi šele šola v Našem domu dosegla svoj namen. Poleg lega. bi pa še napredovali v izobrazbi, kajti stvar, ki ste jo razumeli, bi znali tudi povedati; sprva morda bolj preprosto, pozneje pa vedno določneje. Koliko koristnega bi se na ta način naučili drug od drugega. Zato, fantje, pero v roke in s korajžo pod lipo. — Pusniški.
Fantom dvoje vprašanj. Te dni so prinesli časopisi vest, da so v najlepši slogi ustanovili v Beogradu odposlanci vseh jugoslovanskih advokatov »Zvezo advokatskih zbornic Jugoslavije« v svrho varstva stanovskih koristi. Kedaj si bomo fantje ustanovili svoje kmetijske zbornice!? V svrho varstva stanovskih koristi! Kmetje, zahtevajmo jo povsod. Ali si član Kmetijske družbe v Ljubljani? Če nisi, se vpiši ob prvi priliki; vsak zave-
//
Slovenski kmetski mladini je
»Naš dom“
edino ter nenadomestljivo glasilo v bodočnost.
//
Gojenci kmet. nadaljevalne šole pri Sv. Andražu v Sl. g.
den kmet mora biti član Kmetijske družbe, ki bo enkrat tudi kmetijska zbornica. — Kaj nam pa pripoveduje kolednik v letošnjem Mohorjevem koledarju? Posebno na strani 34. Kolikokrat sem že prečital to stran. Koliko misli. Fantje in dekleta, čitajte in študirajte, kaj nam pripoveduje koledniki
Ponikva ob juž. žel. Čudno se mi zdi, da ni v Našem domu nobenega glasu iz Ponikve. Fantje, ali nimamo res nič korajže? Zimsko spanje je za nami, sedaj se pa podajmo v milo naravo. Pa ne samo to! Tudi na delo, da se naše »Prosvetno društvo« dvigne v obširno in marljivo družino, ki bode cvet cele Ponikve. Kaj nam pa nudi društvo? Nedeljske zabave z lepimi igrami, razne sestanke, izlete, knjižnico itd. Upamo, da se letPs izpolni: lastno zavetišče za nedeljske prireditve. Oj, to bo življenje! Zato še enkrat: dvignimo društvo! Kajti potem se lahko priredijo igre, razna predavanja itd. Za Binkošti ste pa pov-abljeni vsi Ponkovljani in sosedi na dve krasni igri!
Sv. Andraž v Slov. gor. Kakor milo in prijetno majniško solnce sije in vzbuja vso naravo k radosti in veselju, tako smo tudi mi fantje z radostjo in veseljem obiskovali pouk, ki se je vršil ob času kmetijske šole. Hvaležni smo fantje svojim dobrim predavateljem za njihov trud. Prvi letnik smo dokončali, a imejmo upanje, da se bomo meseca decembra zopet skupaj zbrali. Fantje! V današnji dobi je nabolj potrebna slehernemu fantu kmetska izobrazba, ker brez nje ni napredka. Zato le jadrajmo naprej, da čim-prej dosežemo svoj cilj. Pozdravim vse fante in dekleta širom Slovenije, kamor romaš ti, zvesti prijatelj, Naš dom. Zato fantje, ravnajmo se po pesmi, ki pravi: Fantje, mi pa stojmo trdno kakor zidi grada —- črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada. — Polde iz Erjavec,
Urejuje Mar, Štupca, predsednica osredn. vodstva DZ.
Iz moje poštne torbice.
Slatina-Radenci. K sliki v zadnji številki Našega doma, str..70. Dva gospodinjska tečaja sta se vršila za dekleta v tem kraju. Kopališčna uprava je bila zelo naklonjena tej prevažni panogi naše ženske prosvete. Dala je zastonj potrebne prostore pa tudi sobe za prenočišče (inter-
nat) dekletom iz Sv. Jurija in Sv. Križa. Koliko zanimanje je vladalo med naši® ženstvom, kaže dejstvo, da so prosile g0' spodinje, naj še njim posveti svoje zna' nje ga. voditeljica Premrou. Tako srno imeli poleg rednega pouka za dekleta se dva večerna tečaja in nedeljska preda' vanja za naše žene-gospodinje. Ob sklep1) vsakega tečaja je bila razstava in jav® izpit. Tudi si se lahko prepričal, kolik0 so se priučile tečajnice za življenje v 1°' pi kmetski domačnosti. Ne bom našte-vala podrobnosti, ne bom žalila skron)1' nosti požrtvovalne gospe Elizabete k) njene pomočnice, gdč. Mlakarjeve; sal bi tudi ne našla dovolj besed, da bi 1° primerno označila ogromno delo, noč j0 dan izvršeno delo, ki sestoji iz tisočerii1 podrobnosti, a ustvarja lepo zamišljen® celoto. Z žalostjo so se poslavljala dekleta od svoje materinske voditeljice Pa tudi od dobre gospodične Erne, ki jih !e naučila toliko koristnega in lepega.
Cerovec. Ivanka Tončič, tajnica. Posle' la sem Tebi in tovarišicam zahvalo za velikonočne pozdrave, pa mi je pošte vrnila razglednico z opombo »Nepoznat*1' Torej vas tukaj poiščem, dobra dekleta' Le vztrajajte na lepi poti čednosti i" pridnega dela! Kadar mi spet pišete, pn0' sim točnega naslova z razločno pisav0' da Vas potem moj odgovor najde.
Topovlje, Naši fantje! Človek je pa^ tak, da se naveliča na svetu vsega, cel° sreče. Glejte, v Ljubljani so vam prižga11 »Kres«, In kako gori! Da bi se tudi vaša srca ogrela in užgala za značaj tisti" »Kolumbovih vitezov«. Potem bi dekh° ob vaši strani ne bil v strahu, četudi ki se srečavali na samotnih potih ali cel° v temni noči. Zdaj pa moramo včasi)1 poleg vas ob belem dnevu povešati o01'
Vigrednica. Bolniška strežnica: Prip0' ročam, da si naročiš list »Nedelja« v Cirilovi tiskarni v Mariboru ali v doma' čem župnišču. Za bolnike je ta list prf' va dobrota. Vsak teden le eden dinar i" toliko lepega in lolažljivega čtiva, bolniku mine dan Gospodov v svete® razpoloženju in v tihi sreči. Tudi Ti Prl' poročam drobno knjižico »Sv. Mala Te' režija, pomagaj mi«! Naročiš v Ljubija®' Moste — Selo Karmel; tako je nasloy' Priloži 10 Din ali prosi, naj Ti pošlj®!0 knjižico s priloženo poštno položnic0. Potem pač pošlješ denar z obrati® pošto.
Radovednica. Koliko pisem in dopis®0 piše Vaša predsednica vsaki mesec?
Ti pa lahko odgovorim, ker imam za' beleženo vse, kar pošljem na pošlo.
K'
vYTSak mesec enako. Aprila je posebno in ao0	v poštno skrinjico: 46 pisem
49 dopisnic; glej, to je že nekaj dela pa tudi kupček znamk.
Lokavica pri Šoštanju. Prosim malega ostorčka v Dekliških gredicah. Tudi v
1	. župniji Sv. Mihaela bijejo srca za P> cvet in čisti rod, ki ni izumrl. 100
sl®?.lc D. Z, in 130 Marijinih družbenic j Zl Bogu v naših lepih organizacijah. jc am° tudi bralno in prosvetno društvo , se ponašamo z našim Slomškovim ^niom. Žal pa nam je mnogih deklet, ki Da E?Z”ai0 Pota Pravega veselja. Tem na *4 em: vzdramite se, pokažite, da ste
2	vuušene za vzvišene dekliške vzore in
svojo dekliško časti — Pepca.
r/^ncka z Murskega polja. Ako hoče heh S '^° 'meti v Našem domu, nič ni y Pa plačevati. Prosila sem, naj pride v j.a slika »ob slovesu blagega voditelja« ur	n‘sem Bila uslišana. Včasih
. unik ne more spolniti moje prošnje, i.0 ravnateljstvo tiskarne ne sprejme. Me“i )'e bilo res žal.
Dn	m* P'šcjo. Vaših pisem in
nj/0c*l ne smem v celoti predložiti ured-2a D ^er ’mam “a^ prostor odločen r tžakliške gredice in potruditi se mo-- nl, da se priobči le najvažnejše. Zato
ji 0r?t? vodno ležati velike škarje na mo-siti Z1' obrežem, kar je preveč; vča-j . Pp smem le par najlepših stavkov Pisati iz Vaših poročil, potem pa gre semce v koš pod mizo. jj^pleka iz Poljčan. Tvoj predlog, da e) D. Z. letos velik shod ali sestanek hribčku sv. Jožefa pri Celju, mi je Ure°	Potruditi se hočem, da se
Pr	Tedaj pa na veselo svidenje!
(jijOg Trezike iz Haloz naj sledi: Vanj.® se ljuba dekleta sredi meseca ju-Ča i V- ovulaciji vrtnic in sadnih dreves, ce u *.e vsakemu dekletu, ki zna sukati DrS* •* noz- -^^o bomo vedno čakali, da 2ald®io fantje cepit in okolirat, še lahko | »judimo pravi čas. Le pogum veljal — D . ! iaz sem kot 12 letna deklica prvič 0jtlsbusila okolirati divji šipek s svojim sp,- im vozičkom, pa me še danes ve-r h da je pognalo oko in avgusta se je n 2?Vela vrtnica. Tudi letos bom oko-par divjakov češpelj, črešenj in ’ Stupca.
p^'ril s Pohorja. Nesreče, o katerih mi f>r °®aš, me nehote spominjajo dvojnega, p v°' da so se uresničile besede Mariji-doi' ■ >ih i® v Ba Salctu govorila ne-v ,z.nima otrokoma preroško: »Bližajo se ll<e kazni božje, ker ljudje preveč ža-
lijo Boga ter izzivajo tako božjo pravico.« Kako malo je tistih, ki se vsako jutro z iskreno molitvijo priporočajo božjemu varstvu, angelu varhu, Materi božji in ljubim svetnikom zaščitnikom. Mlado dekle mi je nekoč odgovorilo: »Tega pa res ne morem obljubiti, da bi vsako jutro gotovo molila eno češčena-marijo.« Kaj šele fantje, možje? Kadar zvoni angelovo češčenje, kdo še hodi z odkrito glavo, kje še kličejo matere ali starejše sestre k skupni molitvi? Otroci divjajo in se igrajo naprej, včasih prav blizu cerkve, še ne zmenijo se za zvenenje. Ali ni tako? Kdor čita časopis, Ti mladi prijatelj gotovo tudi, ve, kako še vse strašnejše nesreče se godijo drugod. Pobožna gospa, ki je slišala o zadnjih potresih, poplavah in drugih nesrečah, je dejala: Saj stoji v evangeliju: »In moči nebeške se bodo gibale«, to so vse znamenja, kakor so že prerokovana. Drugo pa, kakor mi pride često na um, ko slišim, kolikokrat se kdo smrtno ponesreči, je papež Pij XI., ki je v preroškem duhu zložil molitev za popolni odpustek ob smrtni uri, ako jo moliš že zdaj po sv. obhajilu, in jo gotovo poznaš: »O moj Bog, že danes sprejmem svojo smrt z vsem trpljenjem in z vsemi grozotami iz tvoje očetovske roke« itd. — Oj, koliko fantičkov je to molitev opravilo na dan prvega sv. obhajila in bilo potem v svetovni vojni deležnih tega izrednega odpustka. — Dandanes je toliko prilik, da se človeku pripeti nepričakovana nesreča, da je prav potrebno, biti pripravljen vsaki dan na srečno smrt.
Micika Matej. Hvala za duhovni šopek o Veliki noči! Rada bi tudi Tebi poslala lepo razglednico, pa mi nisi zapisala svojega naslova. Pozdravljena!
Slovenka v Zagrebu. Z nepopisno žalostjo sem čitala o dvanajstletni Slovenki, ki si je pretekle dni v Zagrebu vzela življenje. Oj, gotovo ni imela zveste prijateljice, ki bi se ji potožila, ko je bila v dušni stiski. Dekleta, skupaj, skupaj v prijateljske krožke in pod Marijino varstvo, pa bodo kmalu prenehale take nesreče. Molite pa tudi vsaki dan za tiste, ki so v skušnjavi in nevarnosti samomora.
Sv. Andraž v Slov. gor. Naš dom je res postal pravo glasilo fantovskih in dekliških src. Kako zanimiva so mlada pisma, v katerih se naša slovenska mladina med seboj bodri in dviga k delu za izobrazbo. Zanimivi so tudi glasovi iz tujine, kjer je Naš dom prijatelj iz domačije. Drage sestre in bratje! Duh veselja preveja naša
PJ
srca, ko sc radostni zbirami pod lipo in na dekliških gredicah. Kar v sredino bi se rada postavila in poklicala z močnim glasom: Pridite v Naš dom še v obilnejšem številu; tu najdemo vselej za nas primerno čtivo, ki nas boljša, izobražuje, razvedri, Moj brat in jaz sva zvesta naročnika in čitatelja Našega doma, zato sprejmite naš iskren pozdrav in zahvalo. — Trezika. — Te moram res pohvaliti zavoljo krasne pisave. — Štupca.
Našim organizacijam toplo priporočam lepo novo knjižico Prstan in svetinja. Spisal nam jo je pesnik Brezmadežne Silvin Sardenko. Ta povest je prav za naša dekleta. Več ali manj bo vsaka našla sebe med devetimi dekleti, ki jih tam opazujemo na mladih potih. Ako moja beseda kaj velja, boste v vsaki dekliški zvezi in v vsaki Marijini družbi naročile vsaj 10 izvodov te ljubke knjižice ter jo med seboj razpečale. Naj kroži iz roke v roko po vsej vasi, naj potuje po samotnih hribih in po prijaznih holmih, dokler ne bo dekleta, ki bi ne bila prečitala te knjižice. Potem jo pa spravite v skrinjo in jeseni pri kožuhanju in pozimi, ko bomo luščili koščice, pa bomo povest čitali na glas in z njo razveselili sebe in druge. Če imaš godovnja-kinjo, če imaš bolno tovarišico, ki jo hočeš razvedriti, pololažiti, kupi ji to knjižico. — Naročiš pod naslovom: Tiskovno društvo, Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4. Stane 12 Din, poštnina posebej. Ako naročimo več knjižic skupaj, pride poštnina nižja. — Štupca.
V samostan.
»Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih.« Te svetopisemske besede veljajo gotovo v največji meri tistim, ki gredo v samostan. Ali ni čudno, da je rekel Gospod, »malo je izvoljenih«. Torej niso vsi tisti tudi med izvoljenimi, ki čutijo v sebi poklic k samostanskemu življenju? Najlepši zgled imamo v družini Male sv. Terezike, ki je živela še v zadnji dobi. Oče, priden mladenič želi vstopiti iz najčistejšega namena v samostan; pa le ni postal redovnik. Bog se je takorekoč zadovoljil z njegovo voljo in željo, potem pa mu je naložil križ sv. zakona. Mati naše Male Cvetke prosi kot mladenka za vstop v samostan, a ni sprejeta. Vša objokana poklekne pred tabernakljem ter moli: »Ker nisem bila vredna postati nevesta Jezusova, pa mi ti, o Jezus, daj ženina, pobožnega, bogoljubnega. Daj mi milost, da Ti služim v zakonskem stanu kot mati mnogih otrok, ki jih vse ho-
čem tebi, o Bog, darovati.« In ko sta s' Stanislav in Cecilija poročila, sta skupi11 molila in prosila: »Vsaj enega nusl' jonarja nama daj vzgojiti, o Bog!« Devf otrok je bilo v tem zakonu; dva fantka i* ena hčerka so umrli že v detinski do”1 šest hčera pa je šlo v različne samostan' Najmlajša, Mala sv. Terezika, je postal* ne le misijonar, kakor sta si oče in wa|’ želela, še več — postala je zaščitnica al patrona vseh misijonarjev celega svet' Sam papež Pij XI. ji je dal ta častni ** slov. Pač sta gotovo oče in mati Ma1' Cvetke med izvoljenimi v nebesih. HČe1' pa so bile vse med izvoljenimi že tu zemlji.
Besedo »izvoljeni« moramo pravila' razumeti, ker ima dvojni pomen. Izvolif* so predvsem tisti, ki slede božjemu klk v redovni stan; izmed tisočerih so izbra ni, da se Bogu posvete v deviškem s*a nu z večnimi obljubami in prav tako zavežejo svetemu uboštvu in princ*' Bogu v dar svojo lastno voljo z obljua svete pokorščine. Ako se kdo nepc klican vsili v vrste teh »izvoljenil1' ni srečen, ni zadovoljen in mnogokrat s‘ zgodi, da še po letih ali desetletjih za pusti samostan, a tudi tedaj navadno a* najde več prave sreče.
Ker so se nekatere mladenke obrnil* do mene s prošnjo, naj v Našem donj' pojasnim tudi vprašanje, kako se pr1"1 v samostan, sem obljubila o tem piša*1 Naštela sem Vam že vse ženske redov* ki delujejo v Jugoslaviji in se obrnila raznih predstojništev, da lahko točno P® jasnim našim mladenkam vse, kar že vedeti.
(Dalje prihodnjič-1
IZ VSEH VETROV * 30
1
Najdaljša cesta sveta je tako zaval1 »Western Avenne« v Chicagu, ki m®
30 km.
Kilogram medu je delo 80.000 čebel-
Približno tretjino življenja prebije čl® vek v spanju.
Pet milijonov članov štejejo vse kaj0 liške organizacije na svetu. Vseh in*® dinskih društev je okoli 90.000.
Čudo izuma. Novodobna tehnika k® raka s silnimi koraki. Sloviti italijao1 izumitelj brezžičnega telegrafa, Marcd® je pred nedavnim napravil epohalni P® izkus: v Italiji je pritisnil na gumb, par sekund je v Avstraliji zažarelo 11
isoče žarnic, in sicer brezžično. Sedaj Pa Prihaja nov izum na polju kineniato-j1.®11)6. ki je z uveljavljanjem zvočnega J rca doživela pravcati triumf. V Parizu le znanemu učenjaku Vennu posrečil, P^nos žive slike, odnosno kinematograf-filma skozi prostor. Kaj pomeni °- To pomeni, da se bo vršilo lahko Ponašanje raznih filmov potom radija. I al si pa predstavljajmo slovensko .metsko hišico. V sobi je radio: isto-asno, ko bodo domači n. pr. poslušali s'01"6 na kakšnem svetovnem evhari-icnenr kongresu, se bo pred njihovimi F1* razvijal v obliki filma potek same ^'reditve, t. j. v danem slučaju tega ali nefia svetovnega evharističnega kon-J'esa. S tem bi bil prostor docela pre-7san; na drugi strani pa predstavljajo i1 ti izumi močne osnove duhovnemu bžanju človeštva.
ŠIROM KATOL. VESOLJSTVA
Na evharistični kongres v Zagrebu
da '5I!‘Pravitc fantje in dekleta! Varčujte, v\si prihranite, kar bo potrebno za UrT]1*0 'n drntl2 potne stroške. Glede žu ežbe se prijavljajte pri domačem kj’nern uradu. Priprave za omenjeni ZaH -1-68' smo ° niem poročali že v F 4,11'1. številki, so naravnost velikanske. v ."ar*stični kongres v Zagrebu bo naj-'tastnejša manifestacija katolištva v ,dSl državi ter svečanostna izpoved sto-lik°'"eV Za Kristusa Kralja. Ob priliki ve-n^eSa manifestačnega zborovanja bodo i faznih straneh častitljive zagrebške se i raie postavljeni megafoni tako, da „bode daleč naokrog izpred katedrale sali slavnostni govori. Številne kon-Seefne prireditve, službe božje, petje itd.
Oodo prenašale preko radijske oddaj-( ,.P°staje širom države, tako, da bodo 1 vsi ostali verniki, ki se ne bodo 1 , k 1 udeležiti evharističnega kongresa, f ko .spremljali potek mogočne mani-pJapije stotisočev za Kristusa Kralja, ^autie in dekleta! Kdor le more — v
Magreb!
[^Rednikovo rešeto
Pod^p3' man) se ie zbralo topot fantov šei - P0' vem: za razpisano nalogo pi-pre '? aostavljajo. Doslej ima urednik že Vn^. rokopisov, ki dokazujejo, s koliko ,m° poseča kmetska mladina okoli • svojo pažnjo resnim vprašanjem. Z
ljubeznijo in toploto so spisani ti sestavki tako, da se bo nagrada (lepa knjiga) morala bržkone izžrebati. Rokopisi, čim krajši in jedrnati, naj se do 10. jun. pošljejo na naslov (Maribor, Koroška c. 5). — Jožetu iz Dobrniča: Tvoje misli mi ugajajo kar se tiče prvega dela; glede tistega pa, kar si mi šepnil na uho: ravno to zelo vleče; morda je tvoj okus drugačen in morda tudi še koga drugega. Toda: dejstvo je: da se je ravno predmetni del lista sila priljubil. Saj si fant od fare; Jože; zato boš gotovo razumel. Pozdravljen! — Jakcu izpod Kuma: Tvojo zadevo sem uredil. Brez skrbi; v redu. Hvalevredna je tvoja vnema za Naš dom. Od začetka ga pokaži svojim prijateljem in sovrastnikom, naj si ga ogledajo in prečitajo. Morda ga potem naroče. — Julki iz Poljčan. Še nisem utegnil prebrati; morda v prihodnji številki, ako bo godno in če bo prostora. Težko, zelo težko in trda gre s prostorom. — Vsem, ki pišete, tale urednikova beseda: Brez zamere, če sem včasih »neizprosen«. Najbrž je tako bolje — ne za urednika. Rešeto je pripravljeno; oglasite se. Pogoltnilo ne bo nikogar. Zdravstvujte, moji dragi sotrudniki, prispevkarji in vrli dopisniki.
Jiirek kramlja. Marija Cobelj. Upam, da nekaj ugank o priliki uporabim. Želel bi pa pri sestavi ugank več iznajdljivosti in izvirnosti. — B. M. Moj nos je zelo prožen in se vse, kar v njega prileti odbije v isto smer nazaj. Zato ne priporočam takih »eksperimentov«. Poboljšanje pa morajo strokovnjaki preiskati, kajti šele potem bo ali držalo, ali padlo. Hm!? — Franc Štrukelj. G. Žreb sporoča Tvoj veliki greh, ki je nadležnost, da se boš lahko poboljšal. — Ignac Čeh. Številnica mi zelo ugaja. Z ostalo ne vem kam radi tiskarne, — Rudolf Košar. Torej! Silno sem se razveselil, ko sem zagledal Tvoje pisanje, a nasmehnil sem se le krogu na štiri ogle, kajti prav zelo dokazuje, da Ti je močeradova voda še vedno potrebna kot zdravilo, čeprav se je braniš. Le drži se mojega recepta, ki sem Ti ga zadnjič podal in postani moderen. Če pa si res iznašel krog na štiri ogle, si daj iznajdbo patentirati. Živel! — Julija. Hvala za pozdrave. — Ivan Hudoklin. Prehudo se zaletavaš v Naš dom in njegovega ugankarja. Kar je dobrih ugank vse priobčim in se ne oziram kdo pošlje. Tako je bilo in tako bo s Tvojimi ugankami.
Križaljka »monštranca«.
(Ru-------i. — 15 točk.)
“ 57jr
Besede pomenijo:	Vodoravno:
2. apetit, 3. hiša, 5. plosk, mera, 6. predlog, 9. božji poslanec, 13. shramba, 14. turški duhovnik, 16. del telesa, 17. trgovski popust, 19. napis na križu, 20. konec,
22.	»un«, 23. gospod vesoljstva, 26. nikalnica, 27. 3/s Albanije, 29. zaimek, 30. pijača, 32. jed, 34, glas, 35. dušna žalost, 36. medmet, 37. potreben mladini, 38. začimba, 41. veznik, 43. glas, 44. žuželka, 45. konica, 47. zdravilo, 49. število, 51. tovarna. — Navpično: 1, jed. 3. častni naslov, 4. množina, 5. mera električnega toka, 7. dišava, 8, del voza, 9. m. ime, 10. m. ime, 11. cesta, 12. svetopis. ime, 13. angel, 15. trgovsko darilo, 16. »rn«, 18. zaimek, 19. ž. ime, 21. tropična ptica,
23.	stročnica, 24. zaimek, 25. d. ptica, 28. mesto pečata, 31. igralna kvarta, 33. del telesa, 35. d. ptica, 39. zemlja, 40. število, 41. del sobe, 42. nota, 46. posoda, 47. zver, 48. veznik, 49. oblika pom. glagola, 50. množina,
Številnica.
(France, Središče. — 9 točk.)
9, o, 15,	d,	16, k,	12, r, 25,	v,	15,	j,	16,
1, 20, n,	4,	h, 16,	n, 10,	g,	13,	e,	15,	s,
16, n, 15,	e,	11, a,	9, o,	5,	a,	5,	e,	8,
s, 20, u,	22, i, 12,	o,21,	r,	10,	s,	5,	i.
Datum. (Josip Hočevar. — 6 točk.)
rnri n
M _t_|
u_____j Erk
iH El
Besednica.
— +
10 točk.)
+
+
+
— + — + — *+
+----+
— + — + — +
(Josip Hočevar.
—	število;
—	kraj ob morju;
—	plemenitaš; mizarsko orodje zapreka; skica; vrsta miši; pohištvo; denar; žensko ime; samoglasnik, jed denar.
Mesto križcev dobiš pregovor. Rešitev pošljite do 15. junija. Nagrad6' Slomškova slika za 40, knjiga za 25 točk Rešitev ugank:	Zagoneten n3'
p i s : Zamenjaj številke s črkami iz ab6 cede in beri narobe, dobiš: Jeza neti pre’ pir! — Iz dramatike: Arabska št®" vilka datuma pove črko iz prve, rimsk3 črko iz druge besede naslova igre, dobif' Stari in mladi. — Kažipot: Vzami abecede od navedene črke naslednj0' oziroma drugo pred njo, dobiš: Ravfl3 pot, najboljša pot! — Križaljka: B6,' sede so: 1—23 Ponikva ob južni železni61' 5—2 nož, 5—3 Noe, 11—4 vodeb, ll-"6 vrvar, 12—7 Bolivia, 12—8 Beograd, 15'
9 železnica, 15—10 žveplenka, 17— žanjica, 17—14 žitnica, 19—16 Elica, 19-^ 18 Elija, 22—20 Ida, 22—21 itd.
Rešilci:	Oražem Franc (35); Frani6
Arnšek (35); Kos Vojka (28); Lovro Jj)6 (35); Jakob Šešerko (35); J. Gutovnik (35k Jožef Petrovič (35); Jernej Kladenše3 (40); Jožef Novak (40); Franc Štrukc'l (25); Leopold Štraus (25); Leopold ŠtraU* (33); Barika Moravec (40); Marija Cobidl (12); Antonija Skremka (12); Mali Prp>6 (40); Marica iz Pekla (28); Peter Klunčc“ (40); Sluga Pipec (30); Branko GomilsJ (40); Stric Jaka (10); Fant od fare (40 Jaka Spak (40); Teta Katra (10); Botf3 Minka (40); Kuharica (10); Frdaclečk3 (21); Stric Groga (40); Gospodinja Gerčk (40); Dekle Ančka (40); Jug Franjo (2b Ignac Čeh (6); Franc Vajncerl (40); Slavk6 Žličar (18); Ela Cencelj (40).	,,
Nagrado dobita: F.Vajncerl; J. Petrov'6'
KMETOVALCI!
Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom
domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom
ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna.
Tudi
žlahtna vinska trta
je za apneni dušik prav posebno hvaležna.
Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec:
Tvornica za dušik d.d.Ruše
pošta Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se tudi dobiva mešanica
„Nitrofoskal Rušeu,
napravljena na poseben patentiran način iz gnojil:
apneni dušik+kalijeva sol+superfosfat
„TEMPEL"
„STYRIA“
„DONATI“
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter.
Pred- in posezona:
1. V. do 15. VI. in od 1. do 30. IX.
Glavna sezona:
15. VI. do 31. VIII.
Najboljši čas za zdravljenje je pred in po glavni sezoni!
Cene zmerne. Izven glavne sezone znatni popusti. Igra vojaška godba. Največji komlort. — Radio. — Zdravniki-specialisti. — Ront-gen. — Prometne zveze zelo ugodne. — Na železnici posebni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča.
Izdaja Tiskarna sv, Cirila, r. z. z o. z. v Mariboru. — Urejuje dr. Fr. Vatovec. — Pred' stavnik Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru.